AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .7 IN LANCUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 242 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 15, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. GONGWER BO KRIV SAWYERJEVEGA PORAZA The Cleveland Press objavlja v sinpčnji izdaji: "Councilman Reed, demokrat, vidi nevarnost, da bo poražen ves demokratski tiket pri jesenskih volitvah, razen senatorja Bulkleya, razen če se Charles Sawyer, kandidat za governerja (otrese B,'arr Gong-werja. "Mr. Reed^ neodvisni demokrat iz 6. varde in član Ray T. Millerjevega izvrševalnega odbora, je istočasno imenoval Jas. A. Reynoldsa, lokalnega mana-gerja za Sawyerjevo kampanjo "privesek Gongwerja." "Jaz sem 100 odstotno za Charles Sawyerja in to Mr. Sawyer dobro ve," je rekel councilman Reed, "toda ne vidim zrna-ge zanj, dokler visi Gongwer na njegovi suknji. Ako Mr. Sawyer izgubi Cuyahoga okraj, bo zato, ker neodvisni volivci v Clevelandu ne ma-rajo požreti, kar zabeli Gongwer, kar so že dokazali ponovno Pri volitvah. "Burr Gongwer se skuša krčevito obdržati nad vodo politične povodnji s tem, da se drži Sawyerja, s čemer drži priliko Saw-yerjeve izvolitve za vrat v Cuyahoga okraju in postavlja obenem v nevarnost vso demokratsko listo. "Največ, kar bi mogel Mr. Gongwer pomagati Sawyerjevi kampanji bi bilo, da bi odšel že sedaj v Florido in ne šele čez tri mesece." Avstrijski Nemci so zaceli izvajati najstrožje zatiranje katoličanov. Vlada je zaprla šoler kjer se mladina pripravlja za duhovski stan Dunaj, 13. okt. — Joseph Buerckel, nazijski komisar za Avstrijo, je v imenu nemške vlade čisto jasno povedal, da bo skušala nemška vlada vse, da zatre katoličanstvo, ali da mu vzame kolikor mogoče vpliva. Buerckel je govoril na Heldenplatzu kakih 100,000 oseb broječi množici, ki je divje pritrjevala nazijskemu zastopniku, ko je udrihal po kardinalu Innitzerju. Buerckel je povedal, kako so katoliški politiki prosili nazijsko vlado, naj izpusti bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga, ki je še vedno pod strogim nadzorstvom v hotelu Metropole. Buerckel je rekel, da se je pač nameravalo! razmotrivati o usodi bivšega kanclerja, toda po zadržanju kardinala Innitzerja, ki se je postavil po robu nazijski vladi, ni zdaj o tem nobenega govora. Dalje je Buerckel izjavil, da se bo zaprlo vse šole,, kjer se je pripravljalo moško mladino za duhovski stan. Buerckel je naravnost obdolžil Čehe in Žide kot* povzročitelje nemirov pred cerkvijo sv. Štefana zadnji petek. Nadalje je Buerckel izjavil, da so poroke in šole popolnoma državna zadeva. Ravno tako je tudi politika samo naša zadeva, je rekel Buerckel, zadeva katoličanov pa je religija. Ko je bil shod končan, se je množica valila proti nadškofovi palači, da bi tam demonstrirala, vendar je kordon vojaštva preprečil, da druhal ni mogla do palače. Svojemu sovraštvu do katoličanov je dala samo z žvižganjem in tuljenjem. Druhal je pa dosegla dva samostana, kjer je pcbila okna in na cesti so ljudje pobili na tla nekega duhovnika, ki jim je slučajno prišel v roke. Dalje je Buerckel izjavil, da se ki jim je slučajno p: -—o--- Hitler stoji za Ogrsko, toda pazi, da ne bi dobila preveč od Čehoslovaske V Elyriji se nadaljuje preiskava Elyria, O. — Zdaj, ko so bili spoznani krivim štirje lastniki igralnih strojev, ni še končano. Državni pravdnik je sklical veliko poroto za torek, ki bo preiskovala še druge nečedne zadeve, ki so se godile pod varstvom javnih uradnikov. Med tem se Pa od vseh fetrani pritiska na šerifa Gralla, da bi se odpovedal uradu Okrajni komisarji so zvišali njegovo varščino na $50,-če je ne bo mogel položiti, ho enostavno odstavljen iz ura-To je en način, po katerem ^'Pajo, da se bodo iznebili šerifa. ru8a pot je pa pobiranje pod-pls°v, da se šerifa odstavi. Grall Je rjavil, da je to pač zadeva na-r°da Izvolil ga je narod in če ga ne mara več, je to pravica ljudstva. Sinoči se je govorilo, da bo šerif Grall danes podal svojo re-Slgnacijo, če se mu dovoli, da °stane z družino do 1. novembra v poslopju okrajne ječe, ker je Zena holna in se ne more takoj seliti. Važna seja btarše mladin. zbora SDD na Waterloo Rd. se opozarja na ,^0 sejo, ki se vrši v ponde-17. okt. ob sedmih zvečer. udeležite se seje vsi, ker je tre-a vse ukreniti radi koncerta. eJa članov zbora se vrši pa ob petih popoldne. Seja Zadruge V pondeljek večer se vrši seja 'rektorija Slovenske zadruge, v °rek pa bo seja ženskega odse-Prosi se polne udeležbe. — Fina večerja Mr. in Mrs. Louis Perne, 1387 ■k. 39th St. vabita danes večer na Pečenega janca in izborilo pijačo. Berlin, 13. okt. — Hitler je povedal čehoslovaškemu poslaniku, da naj se čehoslovaška vlada hitro odloči in izroči Madžarski one dele zemlje, kjer so prebivalci v pretežni večini Madžari. Vendar pa, je rekel Hitler, Nemčija ne bo podpirala Madžarske v kaki zahtevi za kraje, kjer Je prebivalstvo v večini češko ali slovaško, kot na primer Bratislava. Ravno tako se Hitler ne stri- nja, da bi dobila Madžarska Ru-tenijo, da bi tako segla nje meja do meje Poljske. Z gotovostjo se trdi, da bo Hitler zahteval od čehoslpvaške, da se takoj odpove zvezi z Rusijo in malo antanto. Mednarodna komisija, ki je bila imenovana, da nadzoruje plebiscit v spornih krajih, je izjavila, da je dobila Nemčija vse, kar je zahtevala in da je zdaj vsak plebiscit nepotreben. Obešen pred 44 leti, zdaj umrl v postelji Lumberton, Miss. — Farmar Will Purvis, star 66 let, je zdaj mirno umrl v bolnišnici. Njegov slučaj je bil kaj zanimiv. Leta 1894 je bil obsojen v smrt na vešalih, ker je baje umoril nekega farmarja. Ko mu je dal krvnik vrv okrog vratu, in sprožil pod njim vratca, sfe je po čudnem slučaju zanka razvezala in obsojenec je padel na tla. Peljali so ga zopet pod vešala, toda navzoče občinstvo je začelo vpiti, naj se obsojenca oprosti, ker je tako čudno ušel smrti. Governer je Purvisa pozneje pomilostil. Leta 1920 pa je neki moški na smrtni postelji priznal, da je on izvršil umor, radi katerega bi bil Purvis skoro obešen. Država je potem prisodila Purvisu kot odškodnino $5000. -o- Prekoračili kvoto Farani cerkve sv. Pavla v Eu-clidu so zadnjo nedeljo prekoračili kvoto $10,000, katero so zbirali zadnje tri mesece. Kompa-nija, kjer ima fara dolg, je namreč pred tremi meseci naznanila, da odpusti fari $10,000, če farani zbero do 1. oktobra $10,000. Farani so se zganili in tako ima zdaj fara $20,000 dolga manj. Priznanje Millerju Na redni mesečni seji Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu, ki se je vršila pretekli četrtek večer, je bila soglasno sprejeta resolucija, da se prizna Ray T. Millerja za demokratskega načelnika v Cuyahoga okraju in Marcus Bratela za demokratskega vodjo v Euclidu. Green zopet izvoljen Houston, Tex. — Včeraj se je zaključila konvencija American Federation of Labor, ki je trajala 11 dni in je bila tudi precej burna. William Green sedanji predsednik A. F. of L. je bil zopet izvoljen. Po izvolitvi je rekel Green, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da se doseže mir v delavskih vrstah ter da bo storil, kar bo mogel, da se zacelijo rane ter da se doseže zopet sporazum med delavskimi organizacijami. Potem je Green apeliral na razne unije, naj zapuste CIO in da naj se zopet vrnejo v naročje njih stare unije, A. F. of L. Druhal linčala zamorca Ruston, La. — Druhal je izvlekla iz hiše 19 letnega zamorca R. C. Williamsa, katerega so dolži-li, da je ubil nekega belega človeka ter pretepel njegovo spremljevalko. Zamorca so peljali v gozd, ga obesili na drevo in streljali vanj. Šerif je razjarjeno druhal prosil, da zamorca pusti, toda pomagalo ni nič. To linča-nje je letos tretje v vseh Zed državah. Vidi se torej, da bo ta sramotni madež v naši deželi končno le prenehal. Farley gre iz politike Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je nagovarjal Jim Farleya, generalnega poštnega mojstra Zed. držav in načelnika demokratske stranke v Zed. državah, naj kandidira za governerja države New York proti republikancu Deweyu, ki je zelo popularen radi preganjanja ra-keterj ev. Mr. Farley je pa rekel, da se namerava po letu 1940 umakniti iz politike, ker mu ta premalo nese. Niti governerska plača da ne bi zadostovala za pokritje njegovih dolgov. Čehi so razpustili komunistične in židovske organizacije Praga, 14. okt. — češka vlada je ukazala židovskim in komunističnim organizacijam, da morajo takoj prenehati poslovati, češka vlada je to storila na pritisk iz Nemčije. Obe organizaciji sta se takoj razpustili. Enako so napravili Slovaki pred par dnevi. Ne ve se še, če bodo komunistični poslanci v parlamentu odstopili, toda stranka je raz-puščena in tudi pri prihodnjih volitvah ne bo postavila nobenih svojih kandidatov. Te korake je storila češka vlada potem, ko se je vrnil delegat Ferdinand Durcansky iz Nemčije, kjer jebil vavdijenci pri Hitlerju. Prinesel je domov zagotovilo od Hitlerja, da "bo'Nemčija na strani Češke pri pogajanjih z Madžarsko. Zato pa Čehi hite ustrezati Hitlerjevim željam. —0- Lovci, puške v roke! Danes se odpre lov na race. Dnevni limit je dvignjen od 10 na 20 rac na dan. Dovoljeno je streljati tudi "canvas back," "readhead" in "bafflehead," toda od teh samo po eno na dan. Licenca stane $1.25 in en dolar za znamko. Država bo dobila letos v licencah okrog $650,000. Torej fantje, le po njih, da bo kaj pečenke! Dekle odpeljano in zlorabljeno North Baltimore, O. — V obcestnem jarku so našli včeraj zjutraj nezavestno 18 letno hčerko tukajšnjega posestnika. Dekle je bilo nago, toda po vsem telesu je imela z rdečo barvo napisane razne grde besede. Dekletov oče je povedal, da sta se peljala s hčerko v avtu, da kupita nekaj barve za dom. Oče je avto parkal na stranski cesti, hčerka je odšla pa po barvo. Ker je ni bilo nazaj, jo je šel iskat, toda je ni našel. Šele drugo jutro so jo našli napol živo ob cesti. Odpeljali so jo v bolnišnico in ko je prišla k sebi je povedala, da sta jo na cesti prijela dva moška, katere ni poznala, ji zavezala oči in vrgla v avto. Vozila sta jo dolgo okrog in^jo potem vrgla v nek svinjak. Potem se ni pa več zavedla. Avtna industrija je na podvigu Pridite trgat grozdje! Pravijo, da letos ni dosti grozdja. Kaj še, toliko ga je, da ga boste jutri večer lahko obirali po svoji mili volji v šolski dvorani sv. Kristine. Oltarno društvo priredi namreč jutri večer veselo zabavo, vinsko trgatev z vsemi pristnimi in lepimi slovenskimi običaji. Pridite in poveselite se z našimi prijaznimi Euclidčankami. Grozdja bo toliko pripravljenega, da ga bo imel ves Euclid dovolj. Pa zastonj ga boste lahko dobili, če vas kdo ne zasači. Torej pridite jutri večer zobat sladko grozdje v dvorano sv. Kristine na Bliss Rd. POCENI KOKOŠI Butler, Mo. — Frank Spencer in njegova žena imata v tem mestu restavrant. Prišla sta na idejo, da bi največ zaslužila, če ne bi bilo treba kupovati mesa. Zato sta zadnjih osem mesecev kradla kokoši pri okoliških farmarjih. Zdaj so ju zasačili. Dognalo se je, da sta v tem času ukradla najmanj 40,000 kokoši, ki so bile vredne $18,000. -o-- Kdor se zadnji smeje Mrs. Bella Hyde, 2265 Scovill Ave. je iz nagajivosti alarmirala mestne gasilce. Sodnik Acker-man jo je obsodil radi tega na $50; globe in 30 dni zapora. Potem ji je#pa kazen odpustil. Bella se je na to sodnikovo prijaznost široko zasmejala, pa jo je v hipu minila vsa radost, ko ji je sodnik naznanil, da mora povrniti mestu stroške, ki znašajo $375. Boj bo med fašizmom in komunizmom V Clevelandu je imel govor dr. John Haynes iz New Yorka o "komunizmu, fašizmu in demokraciji" Dr. Haynes je na dolgo razkladal osnovne nauke te in ene doktrine in konštatiral da se bo končni boj izvojeval med komunizmom in fašizmom in ne med demokracijo in fašizmom. Boj med fašizmom in demokracijo, ki se je bojeval zadnje dni v osrednji Evropi, je podelil zmago fašizmu (Hitlerju). Toda končno mora fašizem podle-či. Odpadel bo kot gnjilo jabolko z drevesa. Ko je dr. Haynesa nekdo od poslušalcev vprašal, kaj bi on napravil, če bi bil v Chamber-lainovi koži, je rekel, da bi storil isto kot Chamberlain, ker začasno ni bilo drugega izhoda. Dr. Haynes je tudi pripovedoval, kako so leteli Američani, ki so se nahajali v Parizu, na vrat na nos nazaj v Ameriko, ker so se bali vojne. Ko so bili pa enkrat na varnem v Zed. državah, so pa prav tisti, pozivali Francijo in Anglijo naj začneta z vojno. Ko bo enkrat fašizem zaspal, je nadaljeval dr. Haynes, bo stopila demokracija iz obličja v obličje proti komunizmu. Toda demokracija in komunizem se bosta ložje razumela, kar je s fašizmom nemogoče. -o- Pionir umrl Ciril Maver, 1161 E. 60th St. je prejel žalostno sporočilo iz Pueblo, Colo, da je 10 oktobra umrl tam njegov stric, Frederick (Fritz) Roitz v visoki starosti 80 let. V Ameriki se je nahajal okrog 50 let. Naši starejši naseljenci se ga gotovo še spominjajo, ker se je svoječasno nahajal v Clevelandu. Doma je bil iz Žužemberka. Tukaj zapušča nečake, v Puebli brata Johna in več nečakov. Eden teh nečakov je dobro poznani Rev. Anthony Roitz. Naj v miru počiva v ameriški zemlji. Iščejo se terice! V uredništvo nam je prinesla Mrs. Terezija Zdešar iz Arbor Ave. šop lanu, ki je zrasel tam pri njih v Euclidu. Zdaj bi potrebovali par teric, pozneje bomo šli po kolovrat pa k Ribniča-nom. Seja št. 59 SDZ člane društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ se opozarja, da se vrši mesečna seja v četrtek 20. oktobra ob 7:30 zvečer. Seja je jako važna. Detroit, Mich. — Pregled delavnosti v avtomobilski industriji danes kaže, da bo avtna industrija tista, ki bo odprla vrata nezaposlenim in vrnila deželo k prosperiteti. Kakor vse kaže, ne bo dolgo, ko bodo vsi avtomobilski delavci imeli delo. Tako se poroča iz Buick Motor Co., da skoro vse njene tovarne obratujejo v dveh šihtih po pet dni v tednu. Agenti za prodajo teh avtov sporočajo, da imajo na rokah več naročil za 1939 modele kot so jih imeli v zadnjih desetih letih. J. B. Graham, predsednik Graham-Page Motor Co. naznanja, da je izgled na boljšo zaposlenost boljši danes kot je bil zadnje dve leti. A. E. Barit, predsednik Hudson Motor Co. je izjavil, da je splošni izvid na boljšo trgovino jako obetu j oč. Alfred P. Sloan Jr., načelnik eksekutive General Motors prerokuje, da bo obrat pri njih kor-poraciji presegel onega iz leta 1938 in da vsa znamenja kažejo za dolg podvig kvišku. Buick tovarna ima zdaj zaposlenih 11,900 ljudi v Flint. Pred 1. novembrom jih bodo poklicali na delo še nadaljnih 1200. Fisher Body Plant št. 1 ima zaposlenih 5,500 delavcev in jih bo poklicala še 500 na delo. Naročila so za 7,000 avtomobilov več kot prvotno računano. Za oktober imajo naročil za 21,000 avtov, za november pa 24,000. Oldsmobile tovarna v Lans-ingu začne prihodnji teden z dvema šihtoma in bo zaposlenih vsega skupaj 8,500 delavcev. Chrysler tovarna je poklicala na delo dozdaj 20,000 delavcev, odkar so začeli izdelovati 1939 modele. Chevrolet tovarna ima zaposlenih 9,000 delavcev v Flint. Poklicali jih bodo na delo še 3,000, vsak dan po 300. Hudson ima zaposlenih 6,000 delavcev. V teku enega meseca jih bo delalo 11,000 do 12,000. Ford še vedno pripravlja za 1939 modele, na katerih bodo začeli delati prihodnji teden. Normalno je tukaj zaposlenih 65,-000 delavcev. Nash začne s produkcijo 1939 modelov prihodnji teden. Vsega skupaj so avtomobilske tovarne izdelale ta teden 44,395 avtov, zadnji teden pa 32,866. Če ne bo kakih delavskih nepri-lik, bodo v oktobru izgotovili 225,000 avtomobilov. Vsak čas zna zagrmeli med Češko in Madžarsko. Vojaštvo pripravljeno Budapest, Ogrska. — Madžarska vlada je sporočila večjim evropskim državam, da bo Madžarska podvzela korake, kakršni se ji zde pravilni, da doseže svoje zahteve od čehoslovaske. V tem je pa madžarska vlada ukazala, da se vojaštvo zbere ob čehoslo-vaški meji. Poganjanja med če-hoslovaško in Madžarsko so se ukinila, ker se Češka ni hotela podati zahtevarp Madžarov. Vlada je potom radia prosila narod, naj bo miren, toda pripravljen na žrtve v tem kritičnem trenut- ku. Po budimpeštanskih ulicah so se ljudje vso noč zbirali v gruče in vpili "doli s Prago," "mi zahtevamo vse naše nazaj!" Madžare je posebno razdražilo naznanilo potom radia iz Prage, v katerem se Madžare pozivlje, naj ne pričakujejo nemogočih stvari in da je češka armada pripravljena. Sinoči je madžarska vlada odredila mobilizacijo 200,000 mož. S tem bo imela Madžarska 420,,-000 mož pod orožjem na čehoslo-vaški meji". Umrli Andrej Možina Kakor smo že včeraj poročali, je nagloma preminil v Huron Rd. bolnišnici dobro poznani rojak in trgovec Andrew Možina v starosti 57 let. Stanoval je na 15931 Saranac Rd. Pokojni je bil doma iz vasi Rudnik pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Angelo, roj. Zi-bert, sina Franka in Williama, hčeri Louise poroč. Spudick in Mary, v stari domovini brata Franka in Johna ter sestro Mary Zrnic. Pokojni Andrew je zadnjih 30 let vodil trgovino z grocerijo in mesnico na istem prostoru, kjer je stanoval. Bil je delničar Slov. doma na Holmes Ave. in član podruž. št. 3 SMZ. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek 478 E. 152nd St., v cerkev Marije Vne-bovzete in na St. Pavla pokopališče. Naj blagi pokojni v miru počiva, preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. Lausche za sodnika Na sinočni seji demokratske organizacije 23. varde, katere predsednik je John L. Mihelich, je bila soglasno sprejeta resolucija, da se priporoča sodnika Frank J. Lauscheta za federalnega sodnika na izpraznjenojne-sto sodnika Westa. UMETNIK UMRL Santa Monica, Cal. E. C. Se-gar, znani kartonist, ki slika znano karikaturo "Popeye the Sailor" j s v tem mestu umrl. -o- Smrtna kosa Sinoči ob enajstih je umrla na svojem domu, 1185 E. 60th St. Sophie Voyk, stara 37 let, roj. Stermole. Rojena je bila v Pitts-burghu, Pa. Tukaj zapušča žalujočega soproga Augusta, dve hčeri, Dorothy in Eleanor, sina Alberta ter dve sestri, Mary Straus in Ano, in dva brata, John in Joe. Bila je članic a društva Maccabees in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb ranjke se bo vršil iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. čas pogreba naznanimo v pondeljek. Preostali družini in sorodnikom naše iskreno sožalje. Listnica uredništva Permit za vino na domu za lastno uporabo se dobi, ako se piše na District of Internal Revenue, Federal Bldg., Detroit, Mich. Slovenska moška zveza Danes zvečer ob sedmih se vrši izredna seja podruž. št, 3 SMZ radi pogreba umrlega člana Andrew Možina. Prosi se vse člane, da so 'navzoči. — Tajnik. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 242, Sat., Oct. 15, 1938 Dr. Jože Debevec že dolgo nas ni katera novica tako iznenadila kot vest, da je umrl dr. Jože Debevec. Prvič sva se videla s pokojnim dr. De-bevcem pred 13 leti, ko sem bil prvikrat v Ljubljani. Dr. Franc j Trdan me je seznanil z blago-pokojnikom, katerega sem takoj vzljubil. Bil je vedno poln šal in kakor nalašč za družbo cert narodnih pesmi- v dvorani na 80. cesti v nedeljo večer ob pol osmih. Kdor hoče slišati lepo petje in imeti prav krasen večer, naj fega koncerta ne zamudi in to velja vsemu Clevelandu. Pevce sicer slišimo vsako nedeljo, toda na tem koncertu so pesmi, katerih slovenski Cleveland še ni slišal. Pod vodstvom g. Iva- Dasi mož velik po umu in uče-j na Zormana bo to petje brez- Spor pri delavskih strankah Zadnje čase je bilo mnogo citati o sporih, ki so nastali v uniji avtnih delavcev in da je prišlo že zaporedoma do ostrega spora med glavnimi uradniki, tako da je bil predsednik unije avtomobilskih delavcev Homer Martin prisiljen izključiti tri podpredsednike in enega suspendirati. Vsi so bili obdolženi komunističnega rovarenja med delavskimi vrstami. Nihče naj ne misli, da je spor v avtni uniji malenkostnega pomena. Ta spor bo globoko odmeval v C. I. O. organizaciji, vplival bo na razmerje med C. I. O. in med American Federation of Labor in končno bo vplival na organizacijo delavskih sil v Zedinjenih državah. Danes se vsepovsod "čisti." Rusija ima svoje "čistke," predsednik Roosevelt čisti v demokratski stranki in pobija kanddiate starinskih naziranj, in enako se godi tudi v organiziranih vrstah ameriškega delavstva. Prišlo bo do končne razsodbe in razumevanja položaja v delavskih vrstah. Vzelo bo pa še več let in dobo ostrih bojev v delavskih vrstah, pred-no bo položaj popolnoma jasen. Zlasti se zanimajo za spor v uniji avtnih delavcev avtna industrija oziroma lastniki avtomobilskih tovaren. Oni danes ne vedo, kje so ali kakšne načrte bi naredili za bodočnost. To pa zopet zelo slabo vpliva na delavski položaj. In nobenega znamenja ni, ki bi kazalo, da bo notranjih delavskih sporov med organiziranimi delavci avtomobilske industrije kmalu konec. In ker spor v avtni uniji vpliva na razmere v drugih unijah, se bodo industrialci kmalu znašli v sredini kot sporna točka in se bodo morali odločiti za eno ali drugo stran. Notranji spori pa tudi silno škodujejo unijam samim. Prvič zgubijo delavci veselje do organizacije, asesmenti zaostajajo, dobrih organizatorjev začne primanjkovati, ničesar konstruktivnega se ne ustvari v medsebojnih bojih in tako trpi celotno delavsko gibanje. C. I. O. organizacija pa ne trpi samo radi bojev v avtni uniji, pač pa ima še druge neprilike, ki nikakor niso prijetne. Šele pred par tedni so zastopniki delavcev, ki so organizaciji v čevljarski in oblačilni uniji, izjavili, da nikakor ne priznajo vodstva Harry Bridgesa, ki je znan C. I. O. organizator na Pacfiku in priznan komunist, katerega namerava vlada Zed. držav deportirani radi njegovega komunističnega delovanja med delavci. Lokalne unije v Los Angeles so izjavile, da ne želijo imeti nobenih stikov več z C. L O., ako bodo organizatorji komunisti. Nadalje so C. 1. O. lokalne unije v Californiji sprejele na svojem zborovanju resolucijo, v kateri zahtevajo, da se naredi sporazum med American Federation of Labor in med C. I. O. Delavstvo zanaprej nikakor ne more trpeti medsebojnih bojev, ko se gre za osebne koristi delavskih voditeljev. To je silen moralen udarec za voditelj C. I. O., za John Lewisa. Jako značilno je tudi, da so se voditelji International Ladies Garment unije, ki je največja pri C. I. O. organizaciji, izjavili proti Lewisu in njegovim propagandnim metodam. Oni so bili prvi, ki so zahtevali, da se Lewis pobota z American Federation of Labor, ali pa bo moral trpeti posledice. To pomeni, da Lewis nima samo nasprotnikov v avtni uniji, pač pa tudi v uniji žensk, ki izdelujejo obleko. Ako se ti dve uniji odcepita od C. i. O. organizacije, tedaj je slednja skoro gotovo mrtva, kajti v obeh unijah je danes skoro 800,-000 članov. Končno pa narn vse to kaže, da zahteva pripro-sto delavstvo mir in sporazum v delavskih vrstah, ker vidi, da medsebojni spori ne prinašajo druzega kot štrajke in poboje v delavskih vrstah ob času, ko je delo že itak tako težko dobiti: Delavstvo ne more razumeti, zakaj se njih voditelji prepirajo. Razumejo pa to, da če ne bi bilo medsebojnih napadov In nesporazumov, da b*i delavstvo več pridobilo, tako je pa razcepljeno žrtev kapitalistov, ki seveda obračajo vodo na svoj mlin. nosti, je bil vendar preprost in prijazen do skrajnosti. Ko smo se namenili, da gremo na Golico, je bil dr. Debevec takoj pripravljen narediti dolgo in težavno pot iz Jesenic na Golico peš z nami. Prišel je določeni dan. Kakih šest nas je bilo, ki smo ubrali pot pod noge. Vrh Golice se je blestel v krasnem jutranjem soncu. Meni se je videl prav blizu. "Boš že videl kako blizu je," mi je smehljaj«} odgovoril dr. Trdan, ki se je menda bal, da jo vrežem takoj nazaj, ko bi vedel pravo daljavo. Pot se je vlekla, mi pa smo krevsali počasi pa neumorno naprej in v goro. Hodili smo komaj kako uro in pol, ko se je vrh Golice zakril. "To je pa slabo znamenje," Kadar se odpira zapuščinsko oporoko umrlega, je največkrat veliko razočaranje. Težko, da bi oporoka ustrezala vsem. Tako so vprašali tudi nekoga, kateremu je umrl stric, če je bil stric pri zavesti, ko je delal oporoko. "Nič ne vemo še," je rekel dedič, "to se bo videlo, ko bomo poroko odprli." « « * Kadarkoli Hitler zine, že padejo cene na denarnem trgu. V nedeljo je Hitler nekaj pripovedoval svojim ljudem, pa je drugi dan takej padla nekoliko cena angleškemu funt šterlingu. Joj, to imajo v Londonu strah pred tem nemškim kaprolom. V * V Kozjem rebru so ustanovili požarno brarribo. Kmalu zatem je gorela neka dvonadstropna hiša v trgu. Ko so gasilci prihiteli, so videli, da njih Iestva ne doseže drugega nadstropja, kjer je gorele. Ne vedo, kaj bi napravili. Pa jo pogrunta načelnik, rekoč: "Fantje, počakajmo, da drugo nadstropje pogori, spodaj bomo pa že kako gasili." dvomno nekaj, kar ne bomo pozabili tako hitro; nekaj kar bo razveseljevalo naša srca in nam preganjalo vse senčne ure. Bog bo med nami Naša 40-urna pobožnost se prične v soboto jutro 22. tega meseca. Ob 7 bo slovesna maša, po maši običajna procesija z Najsvetejšim in potem češče-nje sv. Rešnjega Telesa neprenehoma do nedelje večera, to je ob 10. bo zadnja pridiga in potem zaključni obredi, kateri se končajo do 11. ure pred polnočjo. Praznik, da ni večjega Štirideseturna pobožnost je največji praznik celega leta. Zato pa naj se farani pripravijo na to. V soboto in nedeljo, 22. in 23. oktobra, naj ne bo druge skrbi, kot da po svoji je rekel preroško dr. Debevec. moči vredno počastimo Jezusa "Ne vem, če bomo danes sto- med nami bivajočega v presve pali po vrhu." In res nismo. Ko smo se bližali sv. Križu, ki je nekako pol pota, je že začelo rositi. Iz rose je nastal dež, iz dežja ploha za ploho in bili smo primorani kreniti v župnišče pri sv. Križu, kjer je takrat župnikoval Jože Kastelic, sedaj nekje v Argentini v Južni Ameriki. Gospod nas je zelo gostoljubno sprejel, kot je to sploh navada pri ondotnih gospodih. Bili smo mokri, malo že utrujeni, pred vsem pa zelo razočarani. Večerjali smo, še male posedeli in vasovali, potem pa smo se napotili spat v skedenj. Po dihanju sem spoznal, da so nekateri prav hitro pozabili vse, zazibal jih je spanec tako močno, da se je slišalo vse naokrog. Jaz nisem mogel spati. Tisti spak, "kranjska bolha," me je trpinčil celo noč. Poleg mene je ležal dr. Debevec. Kmalu sem opazil, da ima on prav take boje kot jaz. Oba sva potihem zabavljala čez bolhe, katere nimajo nobene mar.ire. Končno sva začela pogovor, kateri je trajal čez polnoč, dokler ni spanec premagal naju, da sva pustila bolhe naj so grizle, kakor jim drago. Pred tremi leti, ko sem bil v drugič tam, sva se z dr. De-bevcem zopet srečala. Bil je še tak kot sem ga bil prvič spoznal, šaljiv, globoko zainteresiran za Slovence v Ameriki. Izpraševal me je tudi kako se kaj brat, Jaka Debevec, katerega vsa Amerika pozna, zadrži. Povedal sem mu, če verjamete al' pa ne, da je poln muh, sicer pa fejst dečko. Vesel je bil slišati tega. In sedaj je odšel, odšel v kraj, iz katerega ni vrnitve, odšel je v večnost. Celo svoje življenje je delal v blagor bližnjega in za čast božjo. Gotovo mu ni žal, četudi je bilo večkrat težko zato, ker hvaležnosti primanjkuje na svetu. S sv. Pavlom je lahko rekel: "Dober boj sem bojeval, vero ohranil Bog mu daj mir in pokoj. Naj se izpočije od svojega neumornega dela. Bratom in sestram pa bodi tem potom izraženo naše resnično sožalje. • Glasno zapojmo . . . V nedeljo 16. oktobra bomo imeli priliko zopet slišati krasno doneče pevske točke, ki jih ima na svojem programu društvo Slovenija. To so naši cerkveni pevci, ki prirejajo kon- tem Zakramentu. Vse delo znotraj, kakor zunaj hiše naj pride na vrsto prej ali pa potlej. To vabilo pa ni samo za one, ki stanujejo v bližini cerkve, to je sa vse "misijonske postaje," ki spadajo pod zvon sv. Lovrenca, kakor Jutrovo, Maple Heights, Randall, Brooklyn, Garfield Heights, West Side, Woodland in Corlett. Sv. obhajilo je glavno Za pravo izpolnitev naše dolžnosti napram Zveličarju v presvetem Rešnjem Telesu pa ni zadosti, da morda enkrat ali dvakrat počenemo za par minut v kako klop. Bog sam nam kliče: "Daj mi svoje srce!" Kakor iskrena ljubezen hrepeni po ljubezni in združitvi, tako neizmerna ljubezen Zveličarje-va hrepeni po naši ljubezni in hoče biti z nami in pri nas. Zato je glavno opravilo sv. obhajilo, in to če mogoče oba dni. Prvi kristjani so prejemali pre-5veto Telo vsak dan. Znali so ceniti to nebeško Hrano. Kri-voverni janzenizem in pa lenoba in mlačnost ljudi je začela se odtegovati mizi Gospodovi in od takrat se je širila tudi nezadovoljnost in nesreča med nami. Nazaj k'Bogu, nazaj k pogostemu sv. obhajilu, je pot k veselju in sreči. Očisti svojo dušo Spovedovanje—da, k spovedi bo treba. Kaj se pa tako strašiš spovedi? 4ko nimaš velikega greha, je s'poved lahka. Ako ga pa imaš, ti je spoved neobhodno potrebna, Zato vrzi stran tisto samoljubje in ošab-nost, ki ti riše spoved kot nekaj strašno težkegd. če si Boga ža-iil z velikim grehom, potem reci, kakor izgubljen sin: "Oče, nisem vreden tvoj sin imenovan biti . . •". Priznaj svojo krivdo in Bog, tvoj nebeški Oce, ti bo brez očitanja odpustil vse, da boš srečen in vesel kot še nikoli. Grešniki smo vsi. Edino le ošabnež govori in pravi: "Kaj bom hodil k spovedi? Saj nimam greha." Sv. Janez pravi: "Kdor pravi, da nima greha, je lažnik." V petek pridi Torej spovedovanje se bo pričelo že v sredo. Vsako jutro med vsemi mašami bo% priložnost za spoved. V petek popoldne od 3. naprej in zvečer pa bodo pomagali tudi drugi duhovniki, da se boste lahko vsi izvrstili. Glavno spovedovanje je torej v petek popoldne in Zato se pripravite, da pridete kar vas največ mogoče že v petek 19. oktobra. V soboto je težko dobiti spovednike od drugod. Morda sploh ne bo drugega, kot domači. Polnočnica Kakor že povedano, 40-urna pobožnost se bo vršila letos brez presledka, torej bo češče-nje celo noč od.soh.ote na nedeljo. O polnoči med soboto in nedeljo bo sv. maša, katere se lahko udeleži kdor hoče, razen otrok. Otroci naj bodo takrat doma pri počitku. Drugi dan v nedeljo bodo sv. maše vse kakor po navadi, 6, 7:30, 9, 10 in 11:15. Pri vseh mašah se bo delilo sv. obhajilo. Nočna straža Razume se, da bodo morali ljudje skrbeti za nočno stražo in češčenje. Žene in dekleta do polnoči v soboto večer, ob 11. žene molijo sv. uro. Možje in fantje pa bodo skrbeli za stražo po polnoči do prve jutranje sv. maše. Bolj natančni spoi-ed bo oznanjen v nedeljo pri vseh mašah. "Zakaj pa tako?" Tako nekateri izprašujejo. Nekaj zaradi spremembe. Če je vedno vse "po starem," se ljudje nekam naveličajo in, kakor napol v spanju izvršujejo svoje opravilo. Sprememba nekako budi človeka k novi pozornosti. Nekaj pa smo uredili letos tako tudi zato, da ne bodo otroci zgubljali toliko šole. Končno pa imajo tudi .ljudje več časa v soboto in nedeljo, ko niso zaposleni, kot pa med tednom. Tako je. Poskusimo enkrat tako. Če vam ne bo po volji, bomo pa zanaprej zopet po starem. Pridige Slovenske pridige bodo: Pri polnočnici in v nedeljo večer ob 10. Angleške pridige pa bodo ob 8. zvečer v soboto in nedeljo. Društvo sv. Imena Društvo sv. Imena, slovensko poslujoči oddelek, ima v nedeljo popoldne ob 6. važno sejo. Vsi člani, PRAV VSI, naj pridejo na sejo, da se dogovorijo glede nočne straže. Angleško poslujoči oddelek pa ima sejo v pondeljek večer ob pol 8. v šolski dvorani, po seji pa card party. Pry loose, boys, from your corners and come to this meeting and arrange for your nocturnal adoration. We want every member at the meeting Monday. Krasno delo ,delo ljubezni čudoma smo se čudili, ko smo gledali novi oltarni prt z nenavadno širokimi čipkami, katerega je naredila in podarila cerkvi Mrs. Theresa Prost, rojena Možic, čipke so vse izdelane na roke, v katere so vdelani prekrasni obrisi križa, ke-liha in srca. Tak izdelek bi stal, da ga bi kdo kupoval, več sto dolarjev. To ni delo samo enega meseca, ampak je delo več kot leta dni. Zato pa naj bo tukaj izrečena javna in iskrena zahvala za ta velik dar. To je dar ljubezni do Boga in On naj poplača stotero njen trud in žrtev. Kdo hodi pokonci? Mi vsi,! Toda naš farni blagajnik John Turk ml. hodi kar po prstih zadnje čase, kar mu ne zamerimo, kajti bil je pro-moviran. John dela za Erie železnico že več let. Vsakovrstna opravila je že imel. Zadnje čase pa je bil postavljen za for-mana precej velikega oddelka mož, kateri bodo morali plesati, kakor bo John zahteval. Spodobi se in prav je in pravično, da mu čestitamo. Klanjamo se. Naše čestitke in najboljša voščila Odkar sem zadnjič poročal, je zopet nekaj parov stopilo v zakonski jarem. Mildred Zajtz iz Reno je vzela Charles Slechta. Frank Srebernak se je zaobljubil, da bo vse dni svojega življenja smatral Virginijo Hudak "za svojo pravo ženo." Michael Harvan se je zaljubil v Anton Železnikovo Marico— kar mu ne štejemo v zlo, ker je Marica lepa—zaljubil se je tako, da ni pomagala nobena prošnja, imeti jo je hotel. 24. septembra jo je pripeljal" pred oltar in ji obljubil trajno zvestobo. Frank Bricel ml. se je poročil z Doris Raquet in obljubil, da bo samo zanjo delal in vedno ljubil svojo izbrano nevesto. Bog daj vsem skupaj vse polno sreče in zadovoljnosti. Kadar pa pridejo, kakor prav gotovo pridejo, tudi senčnati dnevi in ure, takrat pa daj Bog toliko poguma, da bodo šli neustrašeno naprej po krščanski poti, dokler boj ni zbojevan in zmaga gotova. Naj reče kdo kar hoče Veliko število mož in fantov se je zbralo zadnjo nedeljo v cerkvi sv. Vida za skupno sv. obhajilo društev Najsvetejšega Imena. Vsak vojak je ponosen na svojo šaržo. "Kristusovi vojaki" naj bodo prav tako ponosni, in še bolj, kajti On je Kralj vseh kraljev in le Njegovo Kraljestvo bo ostalo. Slovenci imamo iste probleme četudi smo razdeljeni v štiri župnije v tem mestu. Zato pa ni več kot prav, da se vsaj enkrat na leto snidemo v skupnem na j stopu. V bodoče bomo te shode še" bolj uredili v nekak javni nastop s parado in shodom, na katerem se bodo obravnavali naši problemi. Zato bo treba nekaj več časa, kot se ga more dati v nedeljo jutro. Hvala in čast vsem, ki so bili na shodu zadnjo nedeljo. —Buje. Anton Benčič iz Krasice, star 67 let, se je na tržaški ulici spotaknil in tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Dragocen spomin 1 OLA2BA je za žalujočo A družino, kadar so zadnji obredi tako opravljeni, da zapuste za seboj dragocen slikovni spomin na ljubljenega. Skrbna pozornost podrobnosti, moderna oprema in fino trenirano osobje zi dclgo izkušnjo nam omogoča da vršimo take vrste postrežbo. August F. Svetek POGREBNI ZAVOD KEnmore 2016 478 E. 152nd St. Lepo je bilo pri sv, Vidu Nedelja 9. septembra ostane vsem članom društev Naj sv. Imena v trajnem spominu. Nad 400 fantov in mož se je zbralo pred šolo sv. Vida ter odkorakalo v cerkev ob'8:30 k sv. maši. Med mašo smo pa sprejeli sv. obhajilo. Ali ni bilo to res lepo? Upam da ni bilo nobenemu žal. Kot predsednik Zveze se želim prav lepo zahvaliti č. g, msgr. Ponikvarju in g. kanoniku Omanu za krasne govore v vzpodbudo nam članom. Vaše plemenite in spodbudne besede bomo ohranili v svojem srcu kot trajen spomin. Najlepšo hvalo naj prejmejo člani! fare sv. Vida za tako iskren sprejem. Posebno hvalo pa izrekam stoloravnatelju', g. Mike Kolarju za tako vzorno vodstvo pri zajtrku. Seve, vso hvalo smo dolžni dekletom, ki so nam tako izvrstno stregle. Vsem kličem: Bog plačaj! Prav vsem se je dopadlo krasno petje pri maši. Tudi Vam, g. organist in pevci najlepša hvala. Hvala vsem članom društev Najsv. Imena, da ste prišli skupaj in se tako okoristili za svoje neumrjoče duše. Sedaj, upam, da ste vsi zadovoljni in pripravljeni, da bi vsako leto priredili skupno sv. obhajilo. Začetek je lil zares lep. Upajmo, da bo prihodnje leto še večje število pri skupnem sv. obhajilu v cerkvi, katero si boste izbrali. Kateri pa letos niste mogli biti navzoči, boste pa prihodnje leto gotovo. Tako vsaj upam. K vsemu temu so pa gotovo iosti pripomogli razni dopisniki in uredništvo Ameriške Domovine, ki je dopise radevolje priobčilo. Tudi vam prav lepa hvala. Dobri Bog naj bo tudi vam plačnik. Vsem članom in nečlanom pa najlepši pozdrav s željo, da pristopite, ki niste še člani, k društvu Najsv. Imena. J. Resnik, predsednik Zveze dr. N. I. Naj v miru počiva! FRANK ČERNELIČ ki je preminul 16. oktobra 1921 /2' Edino angleško govoreča filmska slika vsega življenja sv. Terezije. Čudovita in resnična zgodba mladega dekleta, ki je postala svetnica, ker je našla perfektnost v majhnih stvareh. Se začne kazati v petek 21. oktobra popoldne ob 1:30 v Pemn Sq. Theatre Euclid Ave. in E. 55th St. Skrivnosti ruskega carskega dyora Si = ~ ROMAN —Ni res! — odvrne Fedora. —So strupi, ki ne zapustijo nobenih sledov. Poznala sem osebo. ki je izpila takšen strup, namreč morala piti in jaz vem, da je ona brez glasu — brez smrtnega boja-- Fedora naenkrat omolkne. Ona pogleda prestrašena na vrata, ki so se odprla, kot da se jih je dotaknila skrivnostna roka. V tem trenutku zakriči v grozi lepa vdova Fedora Bo-janovska. Ona se opoteče kot da je znorela in se prime za Jagodama, tako da ga je skoraj podrla. Ona zastoče, a nato zakriči v skrajnem strahu: Evo, — evo mrliča, — zo-Pet je tukaj — kakor danes Ponoči, -— on me hoče — on hoče. Sedaj šele pogleda Jagoden tja, kamor je kazala Fedo-ra s svojo drhtečo roko. On se strese od groze. 7~Kaj je to? Ali je mogoče? Ali se vsi njegovi čuti igrajo 2 njim? Zdelo se mu je, da je zapazil na pragu neko belo prikazen. Izza belega platna je gledal neki stari, koščeni, bled, strog obraz. . Tresoč se obrne se Jagodkin in potegne s seboj k oknu prestrašeno Fedoro. Ko je zopet pogledal na vrata, je prikazen izginila. Lepa vdova Bojanovska je ležala nezavestna v njegovem naročju. *Na čelu mu je stal ^rzel znoj in s težko muko se Je privlekel do mize, kjer se Je nahajal zvonec. Cim je pozvonil, je vstopila Leonija in to tako hitro, kot da Pi. Je čakala na znak, da vsto- Jagodkin ji prepusti nezavestno Fedoro, a nato pohiti v dvorano. Godba omolkne, veselje mine, ko so gosti slišali, da je Fedora zbolela. Kmalu je ležala "hiša strahov" pusta in osamljena. Proti Petrogradu je drvela Prekrasna Jagodkinova kočija, v kateri se je nahajala Franja. četudi je bilo že pozno, vendar ni bila niti najmanj utrujena. Pritiskala je rdeča lica v svilene blazine kočije ter'sanjarila o vseh lepih stvareh, ki ^ je videla in o sijajni bodo-cn°sti, ki jo čaka. . Njej nasproti je sedel Fel-Slllg. ki ni med vožnjo ispre-govoril niti besedice. Jagodkin je tudi premišljeni. kako jo je pretresla ta Prikazen, ki je prav za prav samo njena domišljija! — Ali se morda nahaja v preteklosti te lepe žene kakšna temna točka? —Naj bo, kakor je, — nada-Jjuje milijonar svoje razmiš-Jjevanje. — Fedora je lepa, jaz J? ^ubim, jaz jo moram ime-,1" S to ženo ob svoji strani J? ?Sv°jil celi svet! K°Čija konečno prispe ter obstane pred vhodom Jagodki-n°Ve palače. Vsi trije izstopi-j0 iz kočije ter hočejo oditi po ftopnicah v hišo, ko se naenkrat vrže Fran j i pred noge re- Vl OGE v tej posojilnic ^INGs^X ') *0v"0vane do ' H5000 po Federal -^a vin if s & Loan * Insnranee Corporation., Washing-y \ (on. D. C. ..»iiYci usi'hrip lil druSt->'en" vloee Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. St,. Clair Ave. HEnd. 5370 vno oblečen človek, ki vzklikne stokajoč: —Usmilite se me, lepa gospodična! Starec sem, zebe me, lačen sem. Berač prime njeno roko, da bi jo prinesel k svojim ustnicam . . . —Toda, kaj je bilo to? Ali ji ni sedaj potisnil v roko neki zložen papir? Franja stisne pest in pohiti v hišo. Komaj je mogla pričakovati, da pride v svojo sobo. Pričakovala jo je sobarica Vera. Ona prižge hitro luč in vpraša, ali sme milostljivi gospodični pomagati pri slačenja. —Ne rabim te! — odvrne Franja. —Za vraga! — zakaj jo je sobarica tako čudno gledala ko je odhajala iz sobe. Listič, ki ga je dobila od berača, je položila na mizo.— Sedaj je konečno lahko videla, kaj ji sporočajo. Ona zaklene vrata, vsede se k mizi ter postavi svetiljko Pismo je vsebovalo sledeče vrstice: "Klarisa, čuvaj se sobarice Vere! Ona nekaj sumi. Bilo bi najbolje, da bi že jutri odšla iz hiše. Pomagali Ti bomo pri tem! Ako jutri ne boš našla svoje denarnice iz zelene svile, jo boš našla obenem z dvema zlatnikoma v sobaričinem kovče-ku. Ostalo prepuščamo Tvoji spretnosti, drugače je vse v redu. Pazijo na Tebe in skrbno spremljajo vsak Tvoj korak. Tvoj prijatelj." —To piše Bakunjin, — za-šepeče Franja. — Načrt z denarnico je zelo dober. Tako bom storila! Ko je drugo jutro Jagodkin prišel v svoj urad in ravno hotel prečitati dospelo pošto, ki ni vsebovala ugodnih novic, mu najavijo obisk njegove hčerke. —Ti si Klarisa? — vzklikne milijonar in gre svoji hčerki nasproti. — Deset let je že tega, odkar nisi bila tukaj. —Danes me je prisilila neka neprijetna zadeva, da sem te tukaj poiskala, — odvrne Klarisa. — Oh, oče, jaz sem tako razburjena! Franja se vsede na divan, ki je stal v očetovi pisarni. Zdelo se je, da je zelo razburjena in da komaj zadržuje solze. Ravno jo je hotel Jagodkin vprašati, kdo ji je storil kaj zalega, ko mu javi njegov stari knjigovodja Pristov, da želi Konrad Felsing^ z njim govoriti. Jagodkin pogleda vprašujoče svojo hčerko. —Naj vstopi, oče, — reče ona. — Naj sliši, kaj ti bom povedala. Takoj je Felsing vstopil. Franja se je dvignila, dala Jagodkinu svojo roko ter razburjeno vzkliknila: —Oče, napraviti moram strašno obtožbo, — v hiši se nahaja tatica! —Tatica? —Ukradli so mi mojo denarnico iz zelene svile. V njej je bilo par zlatnikov. Ce tudi ni velika izguba, vendar je jako neugodno čustvo za mene, da vem, da se nahaja v bližini tat. —Imaš popolnoma prav, otrok moj, — odvrne Jagodkin dostojanstveno. — Nič ni Strašne j šega kot imeti opravka z nepoštenjaki. — Toda koga sumiš? Franja je trenutek razmišljala, nato reče: —Tatica je moja sobarica^ Vera in nihče drugi! —Kako? Ali je mogoče? Vera? — vzklikne milijonar. —! Vedno sem jo smatral za pošteno deklico. —Pošteno? — pravi Franja in se nasmeje. — Mnogi izgleda pošten, če tudi ni. —Sicer pa, kar se tiče Vere, — nadaljuje ona, — sem se •v njej ravno tako zmotila, kakor ti, oče. (Dalje prihodnjič) All Around Town MALI OGLASI Stanovanje obstoječe iz 4 sob se odda; fur-nez, kopališče; vse moderno. 1161 E. 61st St. Hiša naprodaj 6 sob, semi-bungalow, v dobrem stanju; odprta za ogled v nedeljo od 1 do 5 pop. Naslov 19703 Kildeer Ave. Hišo prodaja lastnik sam. Stanovanje obstoječe iz 4 sob se odda; kopališče, garaža, podstrešje in klet; nova veranda spredaj. ARE YOU GOOD AT REMEMBERING? Remember folks, the wonderful time you had at the M. P. C.'s Wiener Roast, held at Pintar's Farm a short time ago??? Do you recaH how peppy and lively everyone was stepping to the tunes of Trinko's Serenaders??? Remember how you all expressed your desire for another such time??? Well folks, don't you think it's just a little too cold these nights for an outdoor celebration???—So how about coming to a FISH FRY? Do you know that the Marie 16316 Arcade Ave. (243) Hiša naprodaj 8 sob, za eno družino, lep lot; 5 sob spodaj, 3 zgorej. Se proda radi ureditve zapuščine za $2,400. Nahaja se blizu St. Clair in E. 9oth St. Za podrobnosti vprašajte Jack Tisovec, 1366 Marquette Ave., blizu St. Clair Ave. in 55. ceste, telefon ENdicott 4936. Naprodaj candy store in grocerija, se proda radi bolezni. Se nahaja.v slovenski naselbini; cena $700; rent je $25; prodajalna in 3 sobe. Vprašajte pri Jack Tisovec, 1366 Marquette Rd., blizu St. Clair in 55. ceste, Tel. ENdicott 4936. £.Ullllllllll!!lltllllllUIIIIII|l||||llllillllir£ = ZA DOBRO PLUM BIN GO | | IN GRETJE POKLIČITE 1 I A. J. Budnick & CO. \ = F1.UMBING & HEATING | 7207 St. Clair Ave. =} Tel. HEnderson 3289 II 976 E. 250th St f E? Res. MUlberry 1146 SiimiiiiininiiHiiiiiimiinmnimiminč Frank Klemenčič 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 FR. MIHčIč CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 9359 Night Club 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj iPrisland Cadets won second prize at the SŽZ Field Day Sept. 1st at Euclid Beach Park and they want to share their success with everybody by inviting you all to a FISH FRY Friday, October 21st at the S. N. H. Annex. Remember, this will be a whale of a fish fry. Everyone will be taken care of—the the Cadets will see to it that everyone will have a fine time. Your troubles will be forgotten and that depressive feeling gone. Do you want a good time?? Well then come to the M.P.C.'s Fish Fry and dance to Trinko's snappy trio. Just remember the time and place plus the occasion and tfie Cadets will do the rest. A Cadet. Delo na farmi bi rad dobil moški, pripraven za vsa dela na farmi in okrog hiše. Vprašajte na 7710 St. Clair Ave. zgorej. (243) Prodajalec premoga Norwood Sweet Shoppe Mrs. Frances Kraiovlc 620C St Clair Ave. izraven Norwood gledališča) NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED Prilika trka enkrat $13,500, dve z opeko zidani poslopji za 4 družine, 5 sob vsaka, se vzame v službo. Telefonirajte parna gorkota. $2,700 v gotovi-ENdicott 1132, ali KEnmore ni. Na vzhodni Superior cesti. Vprašajte pri McKenna 1685-W. MR. in MRS. LOUIS PERNE 1387 E. 39th St. naznanjata, da bosta no 1383 E. 55th St. HE-5282 Res. MU-4285 (242) Naprodaj je hiša na 1241 E. 170th St. za eno družino, 6 sob, cena samo $2,100. coi servirala na razni« pe- vprašajte za podrobnosti na 267 v J • J I E. 149th St. cenega janca. Vljudno va-1 (Qct. 15, is, 20.) bita vse prijatelje in znan- j Proda se se na fino večerjo in dobre