Številka 322 TRST, v soboto 23. novembra 1907 Tečaj XXXII. &ST IZHAJA VSAKI DAJT tadi ob nedeljah in prtznikih ob 5M ob ponedeljkih ob z|utr«J I* ntničcr Storilk t se prodajajo po 9 nvč., (0 etotink) - mnogih tobaicarnab v Tr*tu in okolici, Ljubljani. Gorici, -i ranju, Žl Petru, fcjeiai.i, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovićini. Posvojni, Dornr; zm trgovinske in obrtne ogla-te po 20 stoti »k; za oomrtcice. zahvate, poslan ce, oglase denarnih zavodov .9 stot. Za og!x.ne v lekbtu li-ta do 5 vrat 20 K, vaaka na-:xljaa vrata K 2. Maii oglasi po S otot. beseda, najmanj pa 9 stot. — Oglase sprejema „Imeratni oddelek uprave Edinosti'. — Plačuje »e izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva ..Edinost' za Primorsko. V edinoatl je moč ! IAROĆIINA ZNA.ŠA ta voo loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« 6 K —, naročbe brez dopoalao* naročnine, se uprava ne ozira. Iftiaćiii« u ltflellsto uaaiis Jlliuir s;ass : Mio.eno K & 20, solina ! W Vai dopisi naj se poiiljajo na uredništvo lula. Kefrankovana pisma si ne sprejemajo In rokopld se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poftiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorcto G:i!»tti 18 (Narodni dami. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista „E .in >st— Natisnila tiskarna konzorcija lista .Edinost" v Trstu, ulica G orgio Galatti It. IS. —— Pofitno-hranilrilčni račun št. 841-602. -----— ■ Telefon iUv 1157 i :■■--- Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Polita društvo Edinost" b kateremu to zopet po vrsti govorili vsi hr- princ Albert regentstvo v B-lgiji. Doslej seje " vatski poslanci. Ob 3 uri je bila razprava vedno govorilo, da je krali Leopold že dve ^^^ V Trstli prekinjena. Pribodnia seja jutri. leti oženjen z baronico Vaughan, ki mu je vabi uljudno na Na jutrajšnji snji bo posl. Lengyel ute nedavno povila dragega sina. meljeval svoi predlog v stvari samostojne ogr- R u S i j 3. ske narodne bsl. Jurij Ju9to' kije še vedno v rokah pri- v kompaktno enotno močno stranko, to naj V VLO i I. stašev Mulej H*f>da. V slučaju potrebe bodo bi bila „rudeča nit" novemu dnevniku, ki naj n * \r r\r ThnpnirJl morale čete mesto obsodati, da odrežejo na bi v Ljubljani izhajal.*) Mož, ki je jel izd«jati ntf oTFIJSKČ pOil. ZDOrDICa, ta način Mulej Hafidu vsako občevanje z ino- n0vo glasilo narodno-napredue stranke, ki naj DUNAJ 22. Na današnji seji je minister zemstvom. Vsa obmorska mesta so se namreč bi rajše, ker se ne strinja ne z „Narodom", za železnice Dtr^chatta predložil g a r a n- "opet podvrgla sultanu. ne s „Slovencem", stopil v dogovor z založniki cijski zakon giede gradme dolenjske Nevaren položaj v Portugalski. in urednki „Nove dobe", „Našega iiatau itd. 1 e 1 e z a i c e. — Med došlimi vlogami se PARIZ 22. Iz Madrida poročajo: Iz in naj bi v družbi s temi ali drugimi domo-oahaja nu n predlog dr. Rennerja. da se Lizbone ni možno oobiti točnih vtsti kajti ljubi osnoval nov dnevnik, pa ne z namenom, odprav' nedostajfcnje denarja na tržišču, in cenzura zapleni vse brzojavke. Potniki, ki se da bi grdil in psoval obstoječa dnevnika, najni predlog, podpisan skoro od vseh strank, dospeli iz Lizbone, poročajo, da je položaj ampak da bi hodil novo složno pot, držaje v katerem se zabteva znižanje lokalne pošt- tamkaj zelo nevaren in pravijo, da je bila se gesla istrskih Hrvatov in njih glasila nine ia telefonskih pristojbin. — Zbornica je bomba, ki se i? dne 10. t. m. razletela v če- „Naše Sloge", ki se glasi : „Slogom rastu nadaljevala razpravo nujnih predlogov glede trtem nadstropju neke hiše v ulici Gorria, male stvari, nesloga sve pokvari", in gesla tr-odredb proti draginji živil. Debata o tem ni bili; namenjena kralju, ko bi bil prišel na predata- žaških Slovencev ter njihovega organa, ki ima r*di letih menda 4krat, a bila je razen ene sesije vselej obstrukcija. Najprvo so obstru-irali slovenski klerikalci zoper liberalce, ki so bili v zvezi z Nemci; čez par let so se na nekako klerikalci z Nemci združili, zato se pa liberalci obstruirali, in tako ni prišlo do plodovitega dtlovanja v edinem deželnem zboru, kjer imajo Slovenci vsaj % večino, čeravno bi morali imeti 3/4 ali % ali celo več glasov, ker je dežela Kranjska vendar slovenska pokrajina. Ali bo kdaj boljše na Slovenskem t Malo upanja je, skoro nič ga ni. V obmejnih deželah imajo Nemci in Labi večino, na Kranjskem se pa Slovenci bijemo med seboj s tako strastjo, da je grdo. In vrhu tega posnemajo Kranjce še Štajerski in goriški Slovenci. Med tem, ko se mi ravsamo in koljemo med seboj, zidajo osobito Nemci povsodi svoje jezikovne trdnjave. Slovenske stranke žive v strašni neumni domišljiji. Liberalna stranka se dela, kakor da bo prej ko prej premagala Nemce, slovenske klerikaic« in vlado. Prazna nada ! To so trije mogočni faktorji, od katerih je ona komaj enemu kos. Enako se varajo klerikalci slovenski, če menijo, da bo kdaj še svet tako plesal, kakor oni žvižgajo. Ako hočejo res koristiti veri in morali, kar vsi želimo, morajo se sprijazniti s svojimi sobrati, s slovenskimi liberalci, od katerih je res želeti, da odjenjajo od svoje „farške in verske gonje-, s katero le begajo slovensko ljudstvo. Na vsaki način je treba kompromisa, vsaj premirja, če se že ne more dosoči trajnega miru. V K. I. L. PODLISTEK. 12 Mladostni spomini. — Spisal Tan. Usedlo se nas je zdaj vseh štirinajst na tla in čakali smo, kaj bo. Moji občutki so fcjli nekoliko nesigurni : tukaj štirinajst mladik ljudi, zunaj za zade-lanimi vratmi celi svet in vojaki! Vojaki brez števila in konca ! Zunaj sto milijonov »sužnjev-, tukaj štirinajst mož, pripravljenih, da »e iojujejo in umro za svojo svobodo.« Preganjali urno si noč s kramljanjem in petjem. Ravno zjutraj smo zaspali na tleh. Naenkrat smo se vzbudili: na vrata je močno potrkalo in slišali smo ukaz : „ Udaj te se „Pojdite k vragu ?"r je rekel eden iz naše srede. „Drugače bomo morali ulomiti vrata \u je zadonelo od zunaj. „Prosimo," smo odgovorili, „ne dajte se ženir&ti !* Slišali smo, kako so poizkušali šiloma odpreti vrata, naša barikada pa ni odnehala ni'i za las. Potem so obdelavali vrata s sekirami, toda stare lesene duri ječe so se držale častno... Kmalu je zagrme! zunaj glas : „Prinesite petroleja in zažgite vrata! Razbijte tudi steno !* Stari kamni ječe pa se niso dali tako lahko razdreti. Potem so poizkusili še enkrat razbiti vrata. To pot se je posrečilo: gorenji del se je podrl, iE že smo lahko videli glavo vojaka s široko odprtimi očmi in velikimi brki. Tako izgleda maček, kadar gre na mišji lov. Bili smo v svoji celici kakor ujete miške... Čim so bila polomljena vrata, so udrli pri tej priči vojaki v našo celico. Kmalu je bila razdrta naša barikada. Stali smo v kotu, vseh štirinajst skupaj, kakor ovce pred volkovi. Ker je prišlo na vsako „ovco" tacat „volko?" v vojaški uniformi, je bil boj odločen vnaprej. „Vun z njimi !"" Vsakega nas so zgrabili trije, štirje vojaki za vrat in ga tirali vun. Na stopnicah sem videl, kako so mojega prijatelja, dijaka Popova, ki se je branil iti dol po stopnicah, bili vojaki. Kri mu je tekla po celem obrazu. Hitro sem mu prišel na pomoč in sem hotel daviti enega vojakov. A že sem bil zgrabljen od vojakov in šest mož na3 je, kakor velik klobčič, zdrknilo po stopnicah. Spodaj sem dobil hud udarec na glavo in izgubil s^m zavest. Veliko dvorišče jetnišuice je bilo napolnjeno s kriminalnimi zločinci, ki so bili že pripravljeni za na pot. Pripeljali so jih že na vse zgodaj vun na dvorišče, še predno je bila vzeta naša barikada. Dolge ure so že stali na nogah, da smo bili slednjič tudi mi dijaki primerno opravljeni. Vsa ta množica zločincev je bila zelo razkačena na nas kakor provzročitelje zamude, vendar jo je vojaška straža držala za uzdo. Konečno smo bili „uvričeni". Vojaki so napravili s svojimi visokonasajenimi bajoneti železni obroč in zapustili smo vsi skupaj dvorišče jetnišnice. Naš „aktivni protest" je bil pri kraju in čutil sem samo eno,: da me bole vse kosti — strašno bole. Še-le ▼ železniškem vozu, na dolgi poti v Sibirijo, sem se nekoliko popravil. Mi, ki so nas odgnali takoj z zločinci, smo imeli pri tem še srečo — našim šestim prijateljem, ki so morali ostati, se je godilo veliko hujše : morali so se zdraviti v temnih cclicah, kjer ni mogoče ne stati ne ležati ! A to še ni bilo najh-ijše. PiaOati je moralo teh šest naših tovarišev tudi stroške za polomljena vrata in razbite postelje. Raču« se je glasil na šestdeset rubljev. Sestd set rubljev, a v žepu ni imel nihče bora ! Upraia jetnišnice pa si je znala pomagati : odtegovala jim je n ihore racije, po 7 kapejk na di-o. dokler ni bil račun poravnan. In tako so sedeli še tedne v moskovski ječi in se hranili inključno s črnim kruhom, dokler niso slednjič odgnali tudi njih v Sibirijo. To se je zgodilo pred osemnajstimi leti! Zdaj se smejam „aktivnemu protestu", ki smo ga napravili takrat. No, razmere po ruskih ječah so se med tem še veliko pobujšale... Tudi se nas ni vseh štirinajst povrnilo iz Sibirije. (Konec.) Stran II »EDINOSTc št. 322 V Trstu, dne novembra 190 f Parlamentarna situacija. Dva dogodka karakterizujeta parlamen-tar»o situacijo v tem tednu. Prvi je ustanovitev novega češkega kluba, sestavljenega iz vseh refikih vladnili strank ; drugi tiči v odporu nemških svobodomiselnih strank proti izjavam prvakov krščansko-socijalnega tabora na katoliškem shodu. Vstop novih čeških ministrov v Beckov kabinet ni zadovoljil vseh čeških strank inje razdvojil češko delegacijo. Češki radikalci pod vodstvom posl. Klofača in reali3ti (Masarvk in Drtina) so izjavili, da nočejo z drugimi češkimi strankami podpirati viade v reševanju državnih potrebščin. Toda nezadovoljnost z vstopom čeških poslancev do vladne večine avlja se tudi v lastnem taboru agrarcev in Mladočehov. Agrarskemu klubu zamerjajo lastni pristaši, da je spravil mlado, bujno stranko ki bi imela razvijati sile v svojem stanu z odkrito politiko in obroditi češ»ti kmetski stan, v vladno večino in postal vbottahig". ,,Selsky list" piše o svojih agrar-eifc, da je velik moment našel male ljudi, da je agrarna stranka pozabila na svoj program in na svoje obljube in da je ignorovala voljo svojih volileev. Ravno tak odpor pojavlja se tudi med Mladočehi in zlasti na Moravskem. „Lidovč Noviny" so začele strastno agitacijo proti Kramarovi politiki ter proglašajo geslo : ,,Morava do oposice" in že se poroča, da posl. dr. Stranskv in z njim tudi dr. Bulin in Sl.tma izstopili iz mladočeškega kluba. Med malkontenti s sedanjo strujo češke politike pa se nahajajo tudi „Narodni Listy", ki pro-rokujejo, da se bodo prihodnje volitve za češki deželni zbor vršile proti češko-nem-škcmu sporazumu, torej v opozicijskem duhu. One češke stranke pa, ki so obljubile podpirati Češka ministra v Beckevem kabinetu in glasovati za avstro-ogrsko nagodbo, so ustanovile v teh dneh skupen parlamentarni klub. Predvčerajšnjim so bila namrtč v parlamentarni komisiji klubov čeških agrarcev, mladočehov in klerikalcev vsprejata pravila skupnega kluba teh treh strank. Včeraj pa so bile v ta namen sklicane seje teh treh klubov in v najbližjih dneh bo izvoljeno predsedstvo. Novi klub, imenom „Narodni klub", je torej združenje čeških poslancev, pripadajočih k agrarnemu kiubu, Češkemu klubu (oficijelno ima za mladočeški klub z združenimi Staro-čehi) in h katoliško-narodnemu klubu. Naloga skupnega „Narodnega kluba*' ima obstojati v tem. da brani narodni in državnopravni program, da bo urejal parlamentarno razmerje združenih klubov k vladi in k drugim strankam v vseh skupnih stvareh, kakor tudi vodil skupno postopanje v državnem zboru. V vseh o-talih vprašanjih pridržujejo si po-edini klubi popolnoma svobodno roko. Bržkone pa bo v čisto narodnih stvareh delovala se za naprej skupna parlamentarna komisija toliko vladnih, kolikor opozičnih čeških str a'n k. Kakor v češkem, tako vre tudi v nemškem taboru. Tu je vladala v zadnjem času aailepša sloga; vse nemške stranke so se bile združile v hrepenenju po udeležbi ob bogati vl&dini mizi. Videli smo shajati se odsek dvanaj stori je, kjer so bile zastopane vge nemške stranke, in upravljati skupno razmerje do vlade. Zato so si tudi toliko krščansko-socijalna stranka, kolikor nemške svobodomiselne stranke tako lepo razdelile plen ob ■edavni rekonstrukciji kabineta bar. Becka, ki si je tako zagotovil ves nemški tabor za nagodbo. Sedaj pa je te idile konec. V minolih dneh se je namreč vršil na Dunaju katoliški shod, na katerem ie kršč. socijalna stranka nastopila v znamenju svoje triumtalne sile. Dr. Lueger je imel na t^m shodu 1'ulminanten govor, v katerem je proglasil stremljenje svoje stranke po klerikali-zovanju šolstva in je ostro napadel svobodni znanstveni duh, ki vlada na vseučiliščih. Ta napad je vzbudil veliko reakcijo pri vseh vae-uuliščnih profesorjih in v svobodomiselnih krogih, ki v vseučilišču vidijo zavetišče svobodne vede in njenega razvoja brez vsakršnih predsodkov. Pod tem pritiskom so se vzdre-mile vse svobodomiselne netnške stranke k jROčnen u protestu in v obrambo proti premočnemu vplivu klerikalnemu. Smo torej pri začetku pravcatega ,,Kuiturkampfa". Ob tej priliki se je večina svobodomiselnih nemških poslancev izrazila prot» vsakemu skupnemu nastopa s krščanskimi socijalci. Lueger je sicer skušal dementirati svoj napad, ki ni bil gotovo taktičen, ali vznemirjenje vkljub temu ni ponehalo. _ Češki narodni klub v zbornici na Dunaju je torej zagotovljen. V tem klubu se združijo češki agrarci, Mladočehi in katoliško narodna stranka. Statuti so bili vsprejeti dne 20. novembra od parlamentarnih komisij rečenih treh klubov, volitev predsedstvo se ima vršiti te dni. Naloga „Narodnemu kiubu" je, da brani narodni in državnopravni program, da v vseh skupnih stvareh uravnava parlamenta ričBO razmerje združenih klubov do vlad-3 in do parlamentaričnih strank in da določa skupno taktiko v državnem zboru. V vseh drugih stvareh je posamičnim klubom prepu ščeua popolna svoboda. Tako Cehi. Nekateri ljudje pravijo sicer, d;* so Cehi še precej pred nami v vseh po-^iciiih in da je položaj Slovencev v primeri z onim Čehov nerazmerno prekernejši. Pa tudi po številu so baje ćehi za nekoliko močneji, nego mi Slovenci ! Kak čudak bi utegnil iz teh dejstev izvajati zaključek, ki bi ga kakov drug čudak utegnil smatrati za jako pametnega in logičnega, da nam Slovencem bolj treba koncentracije sil v parlamentarni borbi, nego pa Čehom. Ali, kakor rečeno, to so le čudaki, ki tako mislijo in sklepajo. Pravi slovenski politiki, ki so vso politično, parlamen-tarično in taktično modrost posrebali z veliko žlico, ti sodijo drugače in vedo to bolje. Oni so vzvišeni nad pomisleke, nad take anahro-nistične lapalije, ki so dovedle do ustanovitve češkega „Narodnega kluba." Naši slovenski ; Palmerstoni in Gladstoni so praktičneji taktiki : čim manje jih je, tem večih vspehov dosegajo in se morejo na pr. danes ponašati z najsijajnejo pridobitvijo — dveh nemških gimnazijev na Kranjskem. Slava tem slovenskim politikom. Oni morejo ponosno, tako od gori doli gledati na tiste agrarno, mladočeške in narodno-katoliške politične... nerodneže. Res je: Difficile est satiram non seribere. _ Dogodki na hrvatskem. Grof Khuen-Hedervary o položaju. Kakor javljajo iz Budimpešte, je grof Khuen-Hedervary izjavil nasproti nekemu so-trudniku lista „Az Ujsag", da je izključeno, da bi hrvatska narodna (madjaronska stranka) sodelovala z dr. Aleksandrom Rakodczajem. Politični položaj v Hrvatski da se ni i-iza režima ogrske koalicije spremenil. Zmešnjave v deželi trajajo dalje. Vendar utegne morda priti do miru, toda na današnji politični podlagi ni tega upati. Na vprašanje sotrudnika : „Kaj bi Vaša ekscelenca storila s Hrvati, ako bi bila še na čelu vlade je ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary odgovoril : „Hvala Bogu, nisem ministerski predsednik, ali odkrito vam povem, da nočem ni svetovati ni kritikovati. Ako bi hotel odgovoriti na to vprašanje, bi moral biti to kak na3vet ali pa kritika". Madjarska banka prosila za posojilo v Hrvatski. „Pokretu" poročajo iz Vinkovcev, da je peštanska trgovinska banka prosila brodsko občino za posojilo 6 milijonov kron. Prošnja je bila odbita. Omenjena občina posodila je zagrebškim denarnim zavodom 3 in pol milijone kron. Dogodki na Ogrskem. Revizija poslovnika in volilne reforme. Iz Budimpešte poročajo: Na konferenci ustavne stranke je minister za notranje stfari Julij Andrassv izjavil, da je neobhodno potrebno, da se izvede revizija poslovnika, ki se ima izvršiti istočasno z volilno reformo. Vlada si je že na jasnem, da treba napraviti junetim mej obema vprašanjema. Izjava hrvatske delegacije. Hrvatska delegacija je potom hrvatskega dopisnega ura ia razposlala nastopno izjavo : Neutemeljene so vesti časnikov, češ, da so hrvatski delegati obljubili predsedniku Justhu, da ne bodo v hrvatskem jeziku govorili k poslovniku tako dolgo, dokler se ne bodo špostovale sedanje pogodbe. Hrvatski delegati so v seji poslanske zbornice minolega torka počastili prijazno in nepristansko postopanje predsednika Justha s tem, da se niso poslužili svoje pravice, da ne bi s tem še bolj otežili položaja predsednika Jusths, Ali hrvatski poslanci ostajajo kakor prej, tako tudi sedaj pri svojih pravicah ter se jih bodo po potrebi posluževali v popolnem obsegu. Agitacija proti Justhu. Iz Budimpešte poročajo, da se še vedno agitira proti predsedniku zbornice Justhu edino zato, ker nekoliko pravičneje postopa nasproti Hrvatom. Ljudska stranka dela na vse načine, da ga vrže. Košutovci so v tem oziru razdeljeni v dva tabora. Košut sam ne more napraviti reda. Dogodki na Ruskem. Stoly?in — grof. Petrograjska „Rieča beleži govorico, da bo ministerski predsednik Stoljpin v kratkem povišan za grofa. Adresa dume na carja. Duma je danes izvolila svoje pomočne tajnike. Med drugimi bili so izvoljeni trije členi opoziciie in kadet Čelnokov. Predlog, stavljen od 254 poslancev, za udanostno adreso na carja je bil sprejet enoglasno in je bila izvoljena komisija 18 členov, da sestavi adreso. Poljski kljub ni zapustil zbornice med glasovanjem. Kelepovski, desničar, je v daljni debati hudo razžalil kadete z besedami: „Vi sedite na klopeh, ki so jih zasedali začetkom leta oni, ki so skušali umoriti carja". Predsednik mu je zagrozil, da mu odvzame besedo. Prihodnja seja jutri. Drobne politične vesti. Prusi proti Poljakom. Iz Bero-lina poročajo, da bo v seji pruske zbornice dne 27. t. m. predložen zakonski načrt posojila 400 milijonov mark, ki bodo služili kakor predlaga za koloniziran je in za razlastitev zemljišč v poljskih pokrajinah. Iz belgijske zbornice. Belgijska zbornica je v sredo razpravljala predlogo o olajševanju ženitev. Vsprejet je bil dodatni predlog, da smejo biti priče pri poroki tudi ženske. mestih. 0 ne, tem ne smemo ničesar očitati. Kajti do teh mož se stavljajo prerazne in Obsodba indijskega časni-jkarja. Iz Bombaja javljajo, da je bil neki idijski novinar obsojen na dve leti ječe in na. velike zahteve, ki so spojene z velikimi žrt 1 "* 21—v vami in ki jim oni tudi zadoščaj o po vse k svoji* močeh. In tudi na preporodu našega gledališča imajo oni glavno zaslugo. Mislim namreč tiste naše „boljše kroge' ki se sicer ponašajo sa svojim narodnjaštvo® ki jih pa nikjtr ni videti na narodnem delu m ki bi lahko polnili pritličje naiega gie dališča. Mi na „višavi** smo napolnili v»e „svoje" prostore. Pod nami pa je bilo mnogo praznine. In vendar je bila repriza igre rldo je mrtev — kakor so nam zatrjali kritiki iz spodnjih prostorov — mojstersko vprizorjsna. Tudi tsga ne trdim, da bi morali vsi, ki so bili na primijeri, prihajati na reprizo, ali ti prvi naj bi vspodbujali in agitirali pri svojib društva! znancib, ki niso bili na prvi predstavi. Me; našim ljudstvom naj bi bilo manje kritikov it več pomagačev. Ne podirati, ampak zidat bodi naše geslo ! Kar ai še popolno, ker nt more biti, 83 že spopolni, če komo vsi pod pirali in pomagali. Največo vspodbsjo bodo dajale igralcem in podpiratellem našega gle- Galerija. Usposobljenostni izpit za Ijudiko-šol-ekegs učitelja so napravili dne 16. t. m. na učiteljišču v Kopru naslednji gg. : Ant. Fakin iz Šsrbine na Krasu, Franc Ferančič iz Lokavca pri Ajdovščini. Albert Poljšak iz Smarij pri Ajdov- globo 30 rupij, ker je obelodanil članke, katerih je prebivalstvo pozival na odpor proti angleški vladi. Campbell- Banermann. Iz Londona poročajo, da pojde ministerski predsednik Campbell-Banermann na kanarske otoke, da se tamkaj oporavi. Povrne se v London še le meseca januarija, ko bo otvorjen parlament. ___ Dnevne vesti. P. n. gg. odborniki in namestniki se uljudno vabijo k odborovi seji, ki bode danes ob 7, uri zvečer v dr. Gregorina in dr. Slavika. Predsedniatvo pol. »Edinost«. Mestni magistrat in javni napi3i v Trstu. NamestniŠtvo jo torej — saj druzega ni moglo storiti — razveljavilo sklep mestnega sveta tržaškega zahtevajoči, da morajo biti vsi napisi tudi italijanski. Ali so signori; dališča — polne dvorane, res tako najivni, da niso pričakovali take odredbe od strani namestništva ? ! Stvar je tako jasna in protizakonitost rečsnega sklepa j tako očitna, da si moremo sedanjo jezo yi?rea " Kr- K°mifMO rPiccolu* tolmačiti le na d?ojen aačin. Ali. sede v uredništvu „Piccola* sami tepci, ali pisarni Pa i.e ^e njihovo sedanje pojavljanje v pozo) ° ^ gamic J Viljem Tomaži,: ljudii, ki hočejo da skrajnosti !skati a;o,e Morsk na Tolminskem? eden je „pravice , le — komedija, s katero »lepe , } & svojo publiko, ki je, kakor znano, brez vsa- pa e ' , cega kriterija. Srebrna porc&a. Mmolo nedeljo sta Najlepše" pa je toT da „Piccolo* priz- slavila g. Peter Mož e, naš prra k in kre sedaj sam, da je bil rečeni sklep brez1 menjak v okrožju svetojakobakemu, ir>. so nava vsacega pomena. Izjavlja namreč s cinizmom, ki je le njemu lastna, da oni sklep ni mero daj en zanj in da magistrat sme postopati v proga um Ivana svojo srebrne porok?, -Slavljenec je prejema' ob tej priliki mnogo dokazov ljubevi od strani svojih tovarišev nobene odredbe, nobene in tudi ne sodne avtoritete ; njihov jedini zakon je — njihova samovolja ! Naj konstatujemo še enkrat: oagistrat ima pravico odločati o napisih le v stavbenem, estetičnem in v oziru javnega reda. Naši pevanjem slavi! srebrno-porovenca. Mnogin? grafculantnoci se pridružujemo tudi mi iz sres Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur*4 v Ljut— ljani. V službo se sprejmejo: 2 poslovodja, 2 knjigovodje in kDrejpon -i mestni mogotci pa si hočejo izvajati iz obrt- j dentiF s pomočnikov mešane stroke, 1 po nega zakona tudi pravico odločanja glede močnik špecerijske Btroke, i pomočnik modne jezika napisov. To pa ni res. Rečeni zakon: \c ga]ai>t. stroke, 2 blagajničarki, vtiče ob jednem tndi prodaje, 6 prodajalke, 8u5ence\. Službe iščejo: 3 kontoriata, 4 knjigovodje, 3 potnika, 14 pomočnikov oeiane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, pomočnik: želer,nicarske stroke. 3 Domcčniki modne i'. ustanovlja v Trstu v vseh obrtnih stvareh namestniškega svetovalca kakor prvo ia na-mestništvo kakor drugo instanco. Magistrat nima pravice odrekati dovoljenja za kak napis iz nobenega druzega, razun onih treh gori navedenih razlogov. In kar se tič6 je- zika niti obrtna oblast nima pravice prepo-1 gajanti 8troke, 18 kor.toriBtinj, 8 blagajnišark vedovati napise le zato, ker so sestavljeni v j 6 prodajalk, J učeaki. tem in ne v onem jeziku. Naravnost neverjetno je, da bi gospoda na magistrata tega ne vedeli in zato je vedno bolj jasno, da jim ne gre za vršenje zakona, Posredoralnica poeluja zs. želoda, al« e popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Zopet demonstracija. Mali spopadi Za sinofc riatt sklicala mpak le za progamanje Slovanov in zati-1 - socijaiisti in čreden tistf. anje njihovega jezika ! ! ob uri je bila ^Associaziou* Patri napoveduje, da pojde magi-1 ^^ p^teama Roesefc ti shod, na k* upravno sodišče s to afenv Svo-,t a dnevnem redu je bilo: razpravljanje o i \i ^mrvhn monriA fti/Hi CQTW1 I *--* _ .. « « ranje „Piccolo* strat na bodno mu. Vspeha menda tudi gospodje sami j ^^li^nJ^^prVšTnju". Na "i a "Sod" pa j<= ne pričakujejo mkakega. Ali pa menijo morda. gmel j kdcr -e imei 7abilo ^ ti. H je sevedf da bodo tudi za upravno — kakor se to za nismo nismQ mQgli na lod in torej ne marsikatero drugo državno avtoriteto — odločali tisti „viši oziriu in ne zakon in pravica ? ! Gospodje se bržkone zelo motijo. Posl. dr. Rybdr na shodu poštnih uslužbencev. V nedeljo popoludne ob 4. uri popoludne se bode vršil v dvorani Mally pri volti di Cbioggia" shod poštnih iti brzojavnih uslužbencev. Na dnevnem redu so razne težnje te kategorije državnih uslužbencev za zboljšanje njih obupnega gmotnega položaja. Prireditelji so povabili na ta shod tudi g. drž. poslanca dr. Rybara, ki se je že veliko potegoval za ta stan. Volitev v cenilne komisije osebno dohodarino. vemo ne kdo mu je predsedova 1, ne kdo J€ govoril in ne kaj je bilo govo '■jezo. Zvedel smo pa vendar, da se je neki Jooip Valer Dalmatinec, ki že več časa biva v Trstu, o glasil za besedo. A ker je pozna n za nekega pol. socijalista, mu niso pustili g overiti in ker je on vstrajal pri svoji zahtevi, 30 ga enostavno vrgli na ulico. No. shod je končal malo pre d 10. uro. A po shodu so Sli vdeležsnri istej ;a nekoliko po mestu, pavajoči razue irredentc v*Le pesm;. med niimi tudi znano žaljivko na nač naslov rLasse pur che i canti e subi lu ' V mM s® pa za vsklikali razne „evviva" in razne . abasso'. Pridružili so se jim bili tudi ^ociji disti, ki so Oz n a n i 1 o. V smislu ij§ 181 in 184 zakona 25. oktobra 1896 drž. zak, št. 220 zadevajoči volitev stalnih udov v ceniine komisije za osebno dohodarino se naznanja, da bodo volilni listi cenilnega okraja št. 1. (mesto Trst) in št. 2. (okolica tržaška) izloženi, davkoplačevalcem na ogled za eventualne pritožbe proti istim, na tukajšnji c. kr- davčni administraciji soba št. 121 od 4. pa motili pevanje irredentovcev i pevanjem delavske himne in z vskhkanjem t azr.ih wev-viva : :n „abasso" secijalističce nai avi. Slednjič je prišlo na Corsu mej irred ent^vci in socijalisti do spopada, a policija je oboje kmalu pomirila. Do drugega spopad ajepri»l > zopet na Corsu na vogalu ulice sv. Antona-Tedaj je pa policija lepo ločila soci jaliste od irredentovcev in tako preprečila, da ni bilo hujega. Irredentovci so pa na to redarjem navdušeno ploskali, Psmisiite: tržašk i irreden do incl. 11. decembra t. I. v uradnih urah tovci. ki ploskajo ~ „avstrijskim b ?zakoDi\ od predpoludne do 2. popoludne. No, demonstrant^ so sli — oboji. - da uu ? f f f ,------gk so mimo policije, m to it/ilijan- Galerija. Iz delavskih krogov smo pre-:1^' čerav"° J^PrišedSi pod okna jeli: Redkokedaj prihaja v kako javno glasilo ^ega'konzula v ulici di Torre bianen, so ir- kak glas - z gatenje. Z galenje v gleda- - navdušeno ploskali, a socijalist i hščni dvorani „Narodnega doma namreč. . ^ Iq tu bi bilo km aIc pn_ To je tisto vzvišeno mesto, kjer se sha- zopet do spopada. Spopad - kri je tu jamo mi manje peticni. Nu, čeprav smo manj e ^ ^ faud „ je pa prepre«a obdarjeni z „židovskim bogom«, vendar go- 5 r.da£v, ki je ločevala obe stranki. - jimo tudi mi ljubezen do nase slovenske J se'demonstrante kmalu po lUHn umetnosti. Navadno se oglašajo pisatelji, toVHrnft -Ai Volti di CbioR- kritilri in dopisniki splok iz občinstva; ki sedi in Pol_razšli pred kavarno n v gledaliških dvoranah v pritličju. za' No, da bo enkrat izjema, dovolite malce; Tf^aŠka mala kronika, prostora, da eno rečem tudi jaz, sin galerije. . . . . Io sicer o zadnji predstavi, oziroma od nje Zapustila ga je, a vzela je sc&oj obisku. Ne bom torej kritikoval igralcev, sce- njegov spomin. — 22-letni sladoledar Vid nerije itd,, saj mi z galerije nismo sposobni Basile. stanujoči v ulici deli Altana je prijavil za kaj tacega. Obsoditi hočemo marveč naše 1 včeraj predpoludne na policiji, da je dne 18. takozvane „boljše kroge", ki navadno zane-i t. m. pobegnila od njega njegova priležmca marja reprize. Pri tem pa nočem delati kri- 39-letna Srnesta H. Odhajaje je pa z* apo- vice, ki jo delajo f mnogi moji vrstniki, ki — kadar govore o naši inteligenci — vedno mislijo na nekatere osebe, ki stoje na vodilnih min nanj vzela seboj 6 parov njegovih svod-niih hlač in pa eno njegovih srajc, v skupni vrednost* 18 kron, — rSaj zanjo mi ni znar V Trstu, dne 23. novembra 1907 »EDINOST« stev. 32Ž Stran III — je dejal — a žal mi je za srajco pa za j spodnie hlače !" Poskus samomora. 34-letni Lovrenci] j 0., >tanujoči v neki hiši na trgu Pozzo del Mare. si je predsinočnjim ob 2. uri popolu-noči 7 nekim skrhanim krivcem prerezal vrat na sto^njicah protestantske cerkve. — Neki redar, fci ga je videl sedečega pred cerkvijo, je pristopil k njemu in z velikim trudom ga je spravil na policijo. Se-le tu so opazili, da iMa nesrečnež precejšnjo rano na vratu. Pozvali so zdravnika se zdravniške postaje. Ta ie nesrečnežu podelil najnujnejo pomoč in ga dal potem odnesti v bolnišnico. — Nesrečnež je izjavil, da je hotel vmreti ; ker noče več trpeti gladu. — Bil je jako slabo oblečen in se je ves tresel od mraza. — Njegova rana ni nevarna. Zbesnelež. V kavarni -Rosa- v ulici deila Barriera vecchia je predminolo noč ob 1. uri in pol eden gostov nekaj razgrajal. — Pristopila sta k njemu eden natakarjev in pa direktor kavarne in ga lepo postavila na mlico. V tem je pa skočil k njima 20 letni iežak Libero C., ki stanuje v ulici dell Olmo, in ju je začel mlatiti. Posebno je naklestil natakarja Alojzija Marconi in mu strgal telovnik. Na to je šel v kavarno in skočil preko direktorjeve mize v kuhinjo, kjer je podrl na tla kuharja. Ker so na to prišli da hi ga prepodili iz kuhinje, je začel lučati proti njim vse, kar je mogel doseči : kupice, .';aiice in drugo. Razbil je tako razne posode v skupni vrednosti 14 kron. — Slednjič sta prišla dva redarja in ga aretovala ter odvedla na policijo, kjer so ga pridržali v zaporu. Vkradel je suknjo. Predsinočnjim je aei v neki krčmi v ulici deli" Arcata aretovan aO-letni prodajale« pečenega kostanja Andrej P., stanujoči v ulici Donadoni. Aretovan je bil na zahtevo kovača Andreja Vlah, kateremu je malo prej v neki krčmi v ulici di Oologna ukradel suknjo, vredno 44 kron. Aretovana je bila predvčerajšnjim 25 ietna brezposlena služkinja Marija Z., stanujoča v ulici sv. Mavricija. Aretovana je bila na zahtevo Marije Martinčič, kateri je ukradla posteljno odejo, vredno 3, srajco vredno 3, krilo vredno 2. jopo vredno 3, in suknjo vredno 3 krone. Smeinlca. — Kaj si pa včeraj darovala svojta. sopros^u za god ? — Sto smodk 1 — Koliko ■i pa dala zanje? — Nič ! Dva meseca pred njegovim godom eem ran vsak dan izmaknila po dve •uiodlci iz zabojčka in tako sem mu včeraj ž njimi napravila veselje brez stroškov. Koledar ln vreme. Danes: Klement pap. mač. — Jutri : 27. in zadnja nedelja po Binko-*tih. (anez od križa. — Tempera-tura včeraj ob ■J »ri popoludne 4- 6* Oelzius. — Vrena« včeraj : ja^no, bmij». Vrfsieaska napoved za Primorsko: oblačno, •»roraenlfivo. mrzli vetrovi. Društvene vesti in zabave. Predavanje „Svobodne Misli*' Danes 8 in pol uri bo predaval Lenart L o-t r i č, voditelj slovenske sekcije „Svobodne Misli* v Pragi o predmetu rS<-obodna misel m demokracija". Jutri ob 5 in pol uri pop. pa bo predaval o „Mrtvi roki". Predavanja se vršo v „Delavskem doinuVvjg jj j • „Tržaški Sokol". Vaditeljski zbor „Trž. Sokola"4 naznanja cenjenim bratom, da so de&li sokolski koledarji. Kdor od bratov si žcii enega kupiti, naj se oglasi r društveni telovadnici v ponedeljek, sredo in petek od rf in pol do 10 ure zvečer. Radi govoric, katere se širijo po mestu, da se ni namreč hotelo nekaterih gospodov sprejeti kot člane in telovadce, izjavlja vadi-aeljski zbor „Trž. Sokol"4, da so iste popol-nou;H neutem'jene ia neresnične. Vaditeljski zbor nazuanja še enkrat sta riše m, da se vrši telovadba za nara-siaj vsako sredo in soboto od 4—5 popo .a ne. za gospice vsaki torek in petek cd » in pol do 6 in pol zvečer. — Na zdar. .Klub dramatičnih diletantov" na Prošeku vabi vse prijatelje dramatične umet ..osti. da pridejo k občnemu zboru, ki bo v nedeljo 24. t. m. ob 4. uri popoludne z res-raviaciji „Srarec*4 na Prošeku. Klub priredi r vično veselico na kateri bodo sodevali le vir v i in domači tamburaški zbor ; Čisti dobi« fc e namenjen družbi sv. Cirila in Metodi; a. Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi prirtdi v soboto dne 23. t. m. ob 8. .;ri /soter v revstavraciji „U Čižkuu svoj II. . .t; i občni zbor. Dne v ni red : 1. čitanje za-ji-r. .a, 2. poročilo odbora, 3. poročilo sku-in, 4. slučajnosti. Prijatelji društva dobroti šli! — Drugi redni občni zbor akad. tehn. društva „Triglava" v Gradcu se bt> vršil dne -6. novembra 1907 ob pol 8. uri zvečer v prostorih društva s sledečim vsporedom : 1. čitan;e zapisnika, 2. poročilo odborov, 3. poročilo upraviteljevo, 4 poročilo revizorjevo, proračun. 6. razdelitev trakov, 7. slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli ! Maše gledališče. Glede jutrišnje predstave, katero pričakuj. nate občinstvo z veliko napetostjo, nam ^e opomniti, da bodo služile na isti povsem no>e kulise, katere je naslikal po izvirnih ruskih motivih mojster g. V e b 1 e. Istotako je poskrbela režija tudi za potrebne ruske kostume — tako da bo prišel ruski značaj igre tudi r zunanji opremi do primernega izraza. O drami sami in o njenem avtorju Turger-evu izpregovorimo jutri nekoliko več, danes bodi le povedano, da spada „Tuji kruh" med najbolj katakteristične ruske drame ; kar nam tu prikazuje Turgenjev v dveh tehnično mojstrsko izpeljanih dejanjih, je slika ruskega bojarskega življenja čudovite vernosti in plastičnosti in figure v drami so Rusi čiste krvi. Vsaka poteza na njih je ruska in iz njih govorjenja veje vsepovsod ruski duh. Celo iz fraz komedijanta kakor je plemenita.š Mak-simov! In dejanje drame — kaka originalnost, kaka zanimivost, kaka dramatična mogočnost ! Vtisk drame na gledalca je velikanski, a treba je velike pozornosti, da človek vse to razume in ohrani, kar se odigrava in pred njegovimi očmi s presenetljivo naglico in v tesno-zavisani obliki. Zato podamo jutri o „Tujem kruhu" nekoliko komentarja. _ i Narodna delavska organizacija, N. D. O. Včerajšnje predavanje g. dr. Justa Perioin o brani in živilih je vspelo kar najkrasneje. Delavstvo, ki je napolnilo veliko društveno dvorano do zadnjega kotička, je z nenavadno pazljivostjo sledilo izvajanju govornika. K temu predavanju se povrnemo v prihodnji številki. Dane6 omenjamo le, da je govornik na koncu žel navdušeno odobravanje. N. D. O. ima danes ob 8. uri zvečer shod težakov (ulica Lavatoio) v prostorih N. D. O. Naprošeni so vsi delavci, da se z ozirom na veliko važnost shoda mnogoštevilno udeleže. Vstop proti izkazu društvene knjižice. — Vesti iz Goriške. x Laška nenasitljivost. Peščica primor skih Lahov, med temi najmanje tri četrtinke raznih renegatov. na,več pa Slovanov in Nemcev, ne ve več, kake demonstracije bi uprizarjala proti avstrijski državi. V vsakem najmanjšem gnezdu, če je v njem le par iz blažene Italije privandranih karnjelov, ki so se nažrli našega kruhp, prirejajo na umeten navin, demrstracije za ustanovitev laške univerze v Trstu, da-3i so vsi do cela prepričani, da se to ne z^odi. Pod nssiUtvom denarnih posamičnikov, ki se hočejo vzdržati na površju, sklepajo se resolucije za laško vseučilišče v Trstu tudi v takih furlanskih občinah, katerih svetovalci vedno naglašajo, celo to da Lah mora v Avstriji znati nemško, ako si h če služiti kruha. Trezno laško ljudstvo se smeje tem harlekinom in se ne vdeležuje protestnih shodov in demonstracij vprizorjenih po neodrešencih in socijalistih. Goriški župan je vsaj toliko razsoden mož in ni prišel na shod minule nedelje, kar je na vročekrvneže vplivalo kakor mrzli curek. Stavil je sicer v državnem zboru tozadevno interpelacijo, ob enem pa je obvestil svoje pristaše, da so vsi shodi in vse manifestacije za laško univerzo v Trstu mlatenje pr az-ne slame. Njegovo glasilo, ki je prej na vsa usta zahtevalo pripoznanje študij, dovršenih v Itali|i, je naenkrat obrnil plašč po ve tru, zagotovljaje, da se avstrijski Lahi nikakor n3 zadovoljijo s priznanjem onih študij, tudi nočejo in zahtevati tega priznanja, hočejo pa na vsak način imeti popolno laško vseučilišče na avstrijskih tleh. Trst so torej odložili! Ob enem pa žugaje namigava, da avstrijska vlada mora spolniti vsako željo in zahtevo njenih podanikov laške narodnosti, ako noče imeti Bitnosti s svojo južno zaveznico, ker za njimi da stoji solidarno vsa Italija, Skrpucatelj tega ominoznega članka je bržkone urednik sam lista, torej laški podanik. Kakor tak bi moral vedeti, da je Italija na robu ekonomičnega propada, tudi če ni čital članka v Napoljskem listu „Mattino" pod za-glaviem „Finis Italiae", v katerem dokazuje znani Časnikar Tarterin, da je Italija popolnoma v oblasti nemških in francozkih denarnih zavodov, kateri so prej tekmovali, kaki bi več izmozgali kral evino, sedaj so se pa združili in se vrgli na državno „Banca d' Itolia", ki ima premoženja le sto milijonov, kar pa ni nič nasproti združenim francozkira in nemškim denarnim močem. Itali a s oji torej na robu gmotnega propada. Poraz bo desetkrat veči nego pri abesinski Adui, pa naj bo minister Giovanni Giolitti Še tako sangviničen in optimističen — Italija je materijelno uničena! Da so primorski Lani tako prevzetni in napihnjeni, je zakrivila vlada • sama, oziroma nje tukajšnji dosedanji namestniki, ki so vedno podpirali njih očitno izdaj-ska stremljenja, Slovane pa zatirali. O tej točki so nam na razpolago jako gorostasni pismeni dokazi, ki jih polagomo vse objavimo. To pa rečemo že dane3, da so bili primorski c. kr. namestniki od leta 1866. doslej le ma-rijonete na iredentistični vrvici, na kateri so vlekli in Še vlečejo znani laški kolovodje. Ako hoče vlada na Primorskem napraviti mir med narodoma, zadostuje, ako postavi na razne občinske uprave svoje komisarje in pokliče dosedanje voditelje na resno odgvornost toliko v stvari politične kolikor ekonomične uprave po občinah ; dokaze ima v rokah, samo izre-bati jih je treba in konec bo vsem laškim do-monstraciiam na Primorskem ! iK^«tuom Peter JernI —H—BHE Trgovina s pohištvom wwv ulica Uincenzo Bellini 13 fer vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste in po jako nizkih cenah Tovarna pohištva ||g 2*' ss ulica delta Sesa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. i Katalogi načrti in proračuni Kavarna in pivarna Parigi Trst, ulici Giosiie Cariscci štev. 36) Matteo German & Comp. je pred kratkim odprta in na novo opremljena. Preskrbljena je z najraznovrstnejimi in okusnimi pijačami in likerji najboljših tu- in inozemskih tovarn, kakor tudi nastavljenim pivom prvih tovarn Vnrnrio iolniri Zgotovljenih oblek in blaga prUUclJollllLI 2a mo§ke obleke Ivan S i m i č Trat, ulica Barriera 32 v hiši lekarne Pic-ciola, nprejmejo se sedaj naročila za mo«ke obleke in drugo potrebno za bližnje praznike Vfiih Svetih n Božič proti rmračuuu iu plačilu na obroke. 1344 KKKX*XKXKKttKXX m Šipe, postavljene v delo i po zmernih cenah. ------- Uolodi Gitmed ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNICA steklenih iip v veliki izberi. — Porcil&n. lonfievine, kuhinjske potrebščine iz železa ln pločevine itd. ■■ ■■ Velika izbera mešanih fav JOSIPA WEBER dobi se v :: sladčičarni Trst — ulica Carlo Ghega štev. 4 izvršujejo se tudi poštne pošiljatve. Trst joeoeseo&oeooeoG*: X r. Nepremočljiva pogrinjala za voze. fiepremoeljiva pogrinjala in lanena pogrinjala za konje. PL»RŠČI Zfl DEŽ. Giovanni Sivitz, TRST, ulica Giorgio Galatti št. 6 TELEFON 1883. Prilika! % V Brnđajaiii el^ izcotj ¥jjj nil d6M jn s roja £aj ei M. FAKCHI, Trst'' ul. Giacinlo Gallina Št. 8 (Prej v nI. delle Legna) prodaja oblek, površnikov, paleto! in hlač Najflneje blago. Cene čudovito nizke ! i Pozor na :: naslov! EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI "9B ženskih in moških oblek giorgio Jcss TRST ulica Barriera vechia št. 15. imh krila . . STl, 2-50,3-so, 5-so Ženski jopici . . 5. vso, 6-sof z so ZGiisti paletot, . „ Mantilje, površniki, nepremofiniki, bluze, tudi x& deklice ln otroke. 7-50, 9-50,12-50 jj} | ¥t f fllrv Ji K i j POBITA SE V VSEH LEKARNAH. Hajytpii»nji jftftti SOMVA St V VSBH VBtAMHJk&. revmatlzmu iza protin - TEKOČINA GODINfl bfad* fritaa. Mma „jDh Jtooou Mia KHI b mi 4 1K Stran IV »EDLNOSTc štev. 322 V Trsta, dne 22. novembra 1907 HOTEL« HALKA?) rsr-HOTEL, ISALKAJ* Vesti iz Istre. Umrl je včeraj v Kopru prošt tamnS-»ja^ra stolnega kapiteija mons. Karol Mecchia v starosti 80 let. Vesti iz Štajerske. Okrajni zastop gornjeradgonski Cesar je potrdil izvolitev g. Aniona Trstenjaka za načelnika in g. Jakoba Zemljiča za pod-aačelnika gornjemdgonsktga okrajnega zastopa. _ Gospodarstvo. Obdarovanje konj na Tolminskem. (Zvršetek.) Da dosežemo to pri konjereji, potrebno je v prvi vrsti, da se na boliši materijal pridržuje za cdrejo dobrih žrebet. Dobiček, ki «e ga ima, ako se lepo in dobro žiebeti;ino prcdaia za primerno visoko svoto, je le navi dežen. Ako proda amo najlepšo žival, i z-gubljamo podlago za boljšanje pasme. Torej ohranjati nam je brez izjeme najboljši materijal kakor podlago večim dohodkom. Skrbeti moramo za svetle in zračne hleve in zadostno gibanje konj ne samo po leti, ampak tudi po ziuii. Sna^a v hlebih odstranja veliko vzrokov bolezni, in snaga pri konjih vpliva za polovico krme. i V splošno korist se je oprijeti podanih nasvetov, ker 3 tem, da pokažemo tudi pri tem zanimanje, skrb in trud, prepričamo tudi merodajne činitelje, da se bolj ozirajo na ] S tužnim srcem nnznarjamo vsem prijate- ' ljem in znancem, da je taša mati Jožefa Vouk roj. Fonda v dobi 6S let previđena se svetimi zakramenti danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto 2 5. novembra ob 3. uri popoludne iz hiše žalot-ti pri sv. Mariji Magdaleni spodnji št. 97. Sv. MAR. MAGDALENA, 21. nov. 1907. Ivan Vouk, soprog M. Čok Fran Čiač Anten Nard.'n Drag Vokjet Ivan Svetina Josip Vouk, sin. Marija Antonija Jožeta Ivanka Svetna flrf f!*5 CG soba t dvema posteljama. Kdor želi j" UU «. O OC prjti na Rifinovanje. uhj se oglasi v ulici Aoq-iedotto St. 46, IV. nad., vrata 9. 1493 Proda se brivnica hrivnici, ulic« CMrdu<*ci št. 9. v nlici Belvedere. Več se poizve v 1504 Proda se čevljarska delavnica in protiajalnica. Dobro upeljani čivijaruka del v-nica in prod ijalnica v bliž ni ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se proda lakoj ker lastnik iste ima p^eVeč dela z drugo čevljarn co. Pogoji t godni. Natančna pojasnila daje g. JOSIP SKUBIČ v Trstu, ul. Giulit š;. 34 1717 TOVARNA TESTENINI G10SF.PPE TREVISA I Trst. ul. Molin a vento 3 FPFCIJALITETA testenin in Colonjiskih tortah« m-raaliraoo ]x fiue muk i<> jajc. 3pr»'j«m» na lt-r poiilja Or ipliiao r iu)ti del neita. Gostilna „Ai Cacclntorl Trlesfšni" TRST, ulica Massimo d' Azzeglio št. 23 MJl0fMi0vlMfV - iitfli4fivi9 uiira industria Toči se novi refošk po 32 kr. i i belo rooojoina jKiuin K'tM^ - p^^ Sveže blago. — Poštena cena. n-l i i t l.u i.in ih.j i jtM i i t i i i i i i i i i i i i i i i .i ii.ii i i i u preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča u-ianj Jo3ip Majcen. Oznanilo. Svoji k svojim! Naznanjam P. N. slavnemu občinstvu da sem odprl gostilna 0 ulici Rosseifi 3 BRUNO BILIC Komisijski urad TEST oK Chioua 4, I. ter bom točil 6. kr, davčna aSminislracija. TRST. dne 19. novembra 1907. Kuhacevlch. Šola za rezanje no nzorn I. dnnajste šole za rezanje MM cM Večerni tečaji z italjanskin in nemšiim učnim jezikom. Odprta bode s 1. decembrom 1907 hhs— od 7. do 9. ure — Podučuje risanje rezanja, kakor tudi HT praktično delo. 2a informacije ia opisan je obruiti se je ca Rfiaison- Robes~ Modes TRST ulica Nicold Macchlavelll 3, H desno od I. do 3. are pop. in od 6. do 8. pop. Relic-ktantje bo n pruženi, da ue upiSc-lo v času, ter ae bode sprejelo le omejeno Sievilo gojeuk. 110 K 100 „ 75 „ 75 f, 65 „ 65 „ 60 r 60 „ 50 B 50 „ 50 50 „ 50 „ 40 „ 50 r 40 „ 30 B 30 n 30 r 30 „ 25 r 25 „ Podplrajmo „Ker. del. organizacijo"! •I' ip "U1 ■9ff" IP V zmislu §§. 181 in 184 zakona 25. okt. 1896 drž. zak. št. 20 zadevajoči volitev stalnih udov v cenilne komisije za osebno dohodarino se naznanja, da bodo volilni listi od cenilnega okraja štev. 1 (mesto Trst) in od štev. 2 (okolica tržaška) ^ v« it j- • izloženi, davkoplačevalcem na ogled za even- naše potrebe, kar se vsekakor mora goditi, , , .u r . . P , .. , , r . , , . 6 ^ tualne pritožbe proti istim, pri tukaisnn c. k. ako ae pri tem vposteva d.jstvo da je tudi dayčni ;dministr£dji soba 121 0jd J4. do državi potrebno gledati na to da si ohrani inc, n decembraJt. } v uradaih urah od 9. m priprav, do časa za v8*k slučaj potrebni d ldne do popoidne. mafc-rijal. Toliko država kolikor dežela sta lo leto tudi dokazala, da zanimanje za ko- ' njerejo raste. Določilo se je letos v ta na- i men več daril. Vsega skupaj ie razdeliti j 1120 kron. Ta svota je največa odkar je j svedeno obdarovanje konj v našem okraju. Namenjeno je tudi, da se za naprej avote za darila pomnože, ako Dotrebe to zahtevajo. Dokažimo sami da napredujemo in vspeh ae izostane ! Dalje je potrebno naglašati, naj posa* mičniki pazijo, da so kon]i pravilno podkovani. Pri tem ni štediti ne časa ne denarja. Hoja do dobrega kovača se dobro izplača, ne samo radi tega, ker se žival ne pokvarja ampak tudi, ker pra\ilno pribita podkev delj časa traja. Zato je pa tudi prav, da se je letos določi'a nagrada za kovača. Slednjič priporoča, naj vsak po svojih močeh širi zanimanje za razvoj naše konjereje, ter jkuša v bt v a riti zdravo tekmovanje med našimi konjerejci. Prihodnje leto mora dokazati, da smemo tok časa. Vsestransko pritrjevanje besedam župana je dokazalo, da posamezne ne veseli samo veče število daril, ampak da so pripravljeni delati v zmidu nasvetov komisije. Na to je sledila razdelitev daril. Obdarovani so : Anton Volarič M ago z d Ant. Gaberščik Sonia Fran Sivec Smast Andrej Kobal Ponikve Anton Volarič Sonia Anton Ručna Sonia Anton Buudijač Idersko Anton Korinčič Idersko Amon Koran Koseč Valentin Pregl Lom Blaž Paulin Družnica Miha Kanale Volarje Franc Sivec Smart Anton Šorli Idersko Ivan Leban Poljubni Ivan Pervanje Pole Anton Volarič Svino Anton Ručna Svino Jožef Kaučič Poljubni Anton Sovdat Smart Ivan Laparja Ponikve Andrej Bundejčič Idersko Iz tega izkaza je razvidno, da se znesek daril razdelja na posamične okraje : Cerkno 40 K Kobarid 340 „ Tolmin 380 „ Kako doseči enakomernejše razdelitev zneskov posamičnim okrajem, to govore razumniku zadostno navodila komisije. Zato pa interesente takoj na delo ; Sledn.iič moramo pa omeniti še to : Gospodje komisije so jako uljudni, dru- ! žabno spoštovanja vredni možie. Iz tega ozira nemamo nič proti njim. Nekaj se pa Jg n am vendar čudno zdi. C? V izključno slovenski okraj prihajajo ka- @ ker tdje obdarovalne komisije izključno go spodje italijanske narodnosti. Minola je dolga vrsta let, kar obstojiio rbdarovalne komisije, mencia 35 let. Naj-veči del dežele je slovenski največ konjerejcev je slovenskih, zastopniki dežele so pa — Italijani! Smejal bi se človek — ko bi ne bilo to i prežalostna slika naših razmer. Ali res ni- ' mamo Slovenci mož v to razumnih in spo-' sobnih? Oskar Gaberšček. izvrstna vipavska in druga vina; Priporočam se za obilno udeležbo Leopold Š^erbic. :»■■«• >' li i i-ii i itirnit r« i ni » i m i nt i i i i i ■ ■ t i i i i Cast'tn se naznaniti, da i ndprl.-kk •lišće izključno dulmat nskih iia^ikov. i Vlahov, Gorjupi Krka. Vino, žg^nj?, M.v škin, Oj-, Sardina itd. Sprejemam v~nko narodi?o za 'ovozt* odvoz uorimenovanih izdelkor, po 1 n.« ngodnej'tni pogoji V nadi. da me s!, občinstvo poč«-" zahvaljujt-m ae v napre, ter bilj^.i-n Udani BRUNO BILIĆ Pekarna Josip Vatovec ulica Scttc fontane st. 834, Jrst. s prolajo sladčic. — Vsat čas svež M. postrežba na dom. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prcpečanci. VELIKA oraznih OGA buteljk st. FILIP IVANIŠEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omižu v nllol Valdlrlvo it. 17 (Telefon 1405) kateri prodaja na malo io veliko. — Nadaije priporoča slav. občinstvu svoje gostilne vlIi*Adria ilUa Xuuva St. 11 in „Ai frateil dal mat i., nlioi Zuđeeehe fit. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste Successori Antonio laiusa CENTRALA: Ul. Lazzaretto veoohio 15 PODRUŽNICA Ul. Gelai 1 Velika skladišča vina str ko in dalmatiusko vino domače olje, žgarije J :: :: dezertna vina, Šampanjec :: :: Prosto na dom. Skladišča v oddaji. ■«r ip Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorizovana delalnica za električne napeljave THST, Larg o Santorio Santorio St. 5 v začetku ulice Farnett napeljava elektr. zvoncev, brzolavov, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. Trst, vla iIHle Ombrelle TELEFON 18-49 Gnida s Mgs |100.000 buteljk od šampanjca za refešk Prodajajo in kupujejo se buteljka rsako • rst-.-za refošk, šampanjc, bordeauz, rensk<"> vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od p ! litra in 1 in pol litra. Damjane iz stek'a op .o ter - Prevzamejo se doposil.atve na Cm\o. Kupuje se razbito steklo vsake vistf. fllbert raber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva tovarna za brezpiinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zarazan hrastovih in bukovih drv prirejenih z& peč angležkega iu inozemskega svetlega premog brerplinovih briketov iz drvnega oglja : ..BOIJLES" veliki jajčii obliki) za vsako kurjavo. — Žar e i madi (v mali jajčji obliki) za odprto o^njiiče in likju: * Jfaročbe. ki se izvrie točno, je nasloviti r.:-torarniako piatrno : Trst — Via della 'fesa št. 22 ali na naroćilno pisarno v Tr«-tu pri tvrdki GIOV. ANGELI ul. Vinc. BelKni št. 11 (naeproti cerkvi novega Sv. Anton« i. aBKKBBBBF PEKARNA in SLADČiČARiNA -i* SIullo Mtemn+1 -rno-r gtfiy 23 ' TRST, ulica Giosue Carducci :: :: TELEFON štev. 813 Kirurs:ično orodje, ortopedleni Uodercf, anittne roke tu nosre, b.- kilni pasi, elastični pasi in noeovi.c. ©lektroterapevtične priprave, aparati /a ————— inhalacijo. - SKLADIŠČE potrobščSn za kirnrgidua zdrav ljenja. Potrebščine ti gumija in neprodlmog«. : t : : : : : : bi„s&. :::::::: Dominik Milanič, Trst — ulica della Guardia štev. 24 Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0k\ Restavracija Milane Ulica Stadion štev. iO danes ob 7. uri zvečer uelKKl Koncert dunojsKili đnm. V pekarni s prodajo sladčie in likerjev M. Si o p par. Trst S ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe ^ Caprin št 9 (ex ulica Erta) 55 najde se veliko izbero sladčie in vsak dan svežih gf hisUenlčnlh Mikotov. W prepečene! mM) za ladlle, § kakor tudi sveži krah 4-krat na dan. @ Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon u64. J Umetni fotograf ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TEST. Irvriaje vs&ko /otografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost pokaiov,por-celanaate.ploSde za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsatatere fotografije. Radi udobnosti P. N. oaročalkev sprijena oaročb« In Jih Izvriujo u «11 zanaj auta. =J __