ftvtik»- «tan Má actfi H HoliáUfc GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur*lntfkl te upr*Tnl»l awr ft. Lawadak At*. OtttSS Oí PttUtoftttMI MIT S*«U LawadaU Am Eockwmll -TlAlÇff CHICAGO, ILL., PON DEI J EK, 21. JUNIJA (JUNE 11), 1137 fS.OO Ysartf ÔTEV.—NUMBER ISO Accsptaaes for mailiBc at ijwdal rate of pooUfo provMsá for te Mction UM. Act of Oet. I. ltlT, ooUoH.td m Jw 14, 1W18 iriški prostovoljci utonili v španskih vodah t itevilo fašističnih spionov aretiranih v Mala, Barceloni in Valenciji. General Franco J Anglijo, naj prizna njegov režim. Fa-itrahovlada v tangierski mednarodni ,-Ba»kitki brambovci zapustili Bilbao TANDER, ŠPANIJA, 20. juktiki brambovci so se j nuknili iz lliltmja v hri-Ino od mesta, kjer so tuj novo obrambno linijo, »j so razstrelili osem no- 19. jun. — List Giornale je objavil poročilo iz ^ace, Španija, da so v poganskega parnika Ciudad ' celona izgubili življenje eriški prostovoljci, ki so li m strani ljudske vla- ___¡¿ani »o bili del grupe lunanjih prostovoljcev, o je bilo poročano, ko je lik potopljen, da so iz-ii. Poročilo dostavlja, da na parniku tudi 800 ame-letalskih motorjev. Par-jdad de Barcelona je bil 30. maja. ija, Španija, 19. jun.— i j i Andresa'Nina, vo-trockistov v španski ko-ni stranki, je ljudska n«znanila nadaljnje are-Okrog 200 oseb je bilo a-ih v Madridu, Barceloni rnciji pa obtožbo, da so »lu^bi generala Franca, p poveljnika uporniške Nin je bil aretiran v ti zadnjo sredo, gnezdo Francovih Spije bilo v uradu perujskega v Madridu. Tu so imeli radiopostajo, ki je bila stikih s poveljniki fa-itoih čet. Preko te postaje so poveljniki obveščeni o učin-"•krtreljevanja Madrida. A-tonbe in irapneli, katere so " uporniki na Madrid, niso Pravega cilja, »o bili faši-Wtoj informirani. fai dokument, ki so ga dobi-ri aretiranih špionih, je vse-»»I poročilo, pisano v nevid-»n črnilu, da 400 ljudi dela na madridski fronti, »pripravljeni sodelovati v gibanju v prilog faši- * Poročilo je tudi omenjalo, k načelnik ipionažnega krož- * poti v Barcelono, kjer se «trockisti. 19- jun. — General Kranco je pozval an-vlado, naj prizna njegov K»j Anglija storila, ni I vendar znamenja kažejo, ¡•uiodila fašističnemu gene-M* t» njegova armada oku-« Bilbao, glavno mesto pro-Baske. Francija, 19. jun.— >Hukiška delegacija v »•»tu je naznanila umik vWe province Baske iz P. glavnega menta te pro-J^rtn fašistični uporni0 ** enajst tednov. «o v drugi kraj bas-I WitoHja, ki i>a iz mili n.h otirot ni omenjen. L ' -/ Ililbaoja hi ' * je odpor proti fa-l • »rmacli povečal potem, [¡/»«nb« me„u. To *e je članov pn>vii-i^»™»»* Miličniki h * J* "brniških naako- kJT»^*^ ki r «makni" leti so iz- ^.••v'T""'1 ve,lkhní àw J« "Metalo ^k mrtvih in ranje- Stoka ali. J1*» poroti fa. ► • kr,,.«", "SU te Z'T se '•te --"J' ncev ne sli. rtrojaie in grme- Domače vesti — Oblaki Chicago. — Gl. «rad SNPJ in uredništvo Pros vete so zadnje dni obiskali: Louis Levstik in njegova žena Josephine ter Robert Sternin in njegova žena Frances, vsi iz Clevelanda. Smrt na newyorftkl farmi Cherry Valley, N. Y. — Nekatere podrobnosti o pokojni Ivanki Logar, ki je umrla 15. t. m. Njeno dekliško ime je bilo Peternel in rojena je bila v Rov-tah nad Logatcem. Tu zapušča moža Leopolda, v Clevelandu brata Andreja, v West Newto-nu, Pa., pa drugega brata in sestro. Milwaufike Testi Milwaukee.—Pred nekaj dnevi je naglo umrla sedemletna Joan Conwoy, hči Slovenke, čigar dekliško ime je bilo Mohor-ko. Deklica je prišla iz šole, se zgrudila in umrla. — Zadnje dni je bil v neki gostilni ustreljen hrvaški naseljenec Tomo Perhat. Ustrelil ga je čisto brez vzroka neki godec, ki je zabredel v prepir z gosti zaradi svojega slabega igranja in začel kar na slepo streljati. Ranil je tudi neko žen-gko. — V bolnišnici se nahaja Jos. Kanalec. Dalje je bil odpeljan v bolnišnico deček Johnny Soba, ki je padel po stopnicah in se hudo pobil na glavi. Nov grob v Clevelandu Cleveland. — V bolnišnici je umrla Josipina Zuban, roj. Zor-man, doma nekje iz Kleneka pri Postojni. V Ameriki je bila 31 let in tu zapušča tina in brata. Nesreča v tovarni Sharon, Pa. — Joe Cvelbar, dobro znani rojak in član društva 262 SNPJ, je bil 15. t. m. težko pobit pri delu. Težka železna cev je padla nanj in ga močno poškodovala na glavi. Nekaj časa je bil v bolnišnici in zdaj se nahaja v domači zdravniški oskrbi. Želja je, da čim prej o-kreva. Boj za unijo v Minnesoti Ely, Minn. — Naši rojaki se tu dobro drže za rudarsko unijo CIO. a ne vsi. Nekaj je takih, ki se potegujejo za kompanijsko u-nijo. Opozarjamo nekoga, ki je odbornik društva SNPJ, da je njegovo početje proti zaključkom 11. redne konvencije naše jednote! — Rudnik Zenith je odprl obrat za nedoločen čas. Mussolini je v list obligaten za fašiste Rim, 19. jun. — Archile Sta-race, tajnik fašistične stranke v Italiji, je včeraj odredil, da se morajo vsi italijanski fašisti naročiti na dnevnik Popola d'Ita-lia, ki je osebna last Musaolini-ja. Število fašistov v Italiji se ceni na dva milijona, kar pomeni. da bo Mussolinijev list imel Čez dva milijona stalnih odjemalcev in čez devet milijonov dolarjev letnih dohodkov. iunto tvorijo Ti Lrll-'r(. vrhov. m J"'"'««. Santi. ' « i t. L —••, frnov* I Cí^ J— Ui- Začetek poletja Danes je v koledarju of klein i začetek poletja. Solnce je doseglo najvišjo točko na severu in odslej se bo vračalo nazaj proti jugu. Najdalj« dan in najkrajša noč v letu. _______^ Ruski polet preko tečaja v Ameriko Najtežji in najepohal-nejši polet v zgodovini PORTLAND, OREG„ 20. jun. —Trije ruski letalci so danes ob enajstih predpoldne pristali deset milj od tukaj, ko Jim je zmanjkalo gasolina. Bili so v zraku 63 ur in 17 minut in preleteli so daljavo 5420 milj od Moskve preko severnega tečaja In Kanade. Do San Francisca, ki je bil njihov cilj, jim je manjkalo 580 milj. Moskva, 19. jun. — Trije sovjetski letalci pilot Valerij Škalov, njegov pomočnik Jurij Bajdukov in navigator Aleksander Beljakov — so sinoči ob o-smih poleteli iz Moskve proti Združenim državam preko severnega tečaja. Preleteti imajo brez prestanka 6250 milj dolgo zračno pot, dokler ne pridejo v San Francisco. To je prvi — in najnevarnejši ter najepohalnej-Ši — poskus, da se doseže stalna potniška in komercialna zračna zveza med Rusijo in Združenimi državami. Polet se vrši v mono-planu ruskega izdelka z enim samim motorjem. Letalci imajo radioaparat, s katerim oddajajo redna poročila. Bkimova vlada je dala ostavko! — Francoski senat je porazil vlado PARIZ, 20. jun.—Blumova socialistična vlada, ki je bila na krmilu Francije nekaj čez leto dni, je včeraj podala ostavko, ko Je v soboto senat zavrgel Izjemni zakon, na podlagi katerega Je vlada hotela izravnati finančno kriao. Hitler zapira duhovščino na debelo Berlin, 19. jun. — Aretacije katoliških duhovnov in redovnikov ter protestantovskih pastorjev se nadaljujejo po vsej Nemčiji. Neki frančiškanski frater v Coblenzu Je bil včeraj obsojen na štiri leta ječe zaradi homo-seksualstva. Trije drugi redovniki, ki so pobegnili iz Nemčije, so bili v odsotnosti obsojeni v plačilo 070,000 mark in to vsoto mora zdaj plačati njihov zavod. Do danes se nahaja v zaporih in koncentracijskih taborih okrog 500 pastorjev in duhovnikov. ODPOR PROTI MINIMALNI PLAČI NARAŠČA —v Industrijski magnatje pobijajo načrt ZASLIŠANJE SE ZAVLEKLO Washington, D. t. — (FP) — Po kratki dobi nestrpnega Čakanja, da ugotovijo, s katere strani piha veter, so močne grupe industrijskih magnatov stopile na plan In pričele z ofenzivo, da preprečijo uzakonitev načrta glede minimalne mezde in maksimalnega delovnika. S svojo taktiko so že favlekle zaslišanje pred kongresnim odsekom. Zdaj upajo, da bo vročina v Washingtonu pregnala senatorje in kongresnike, df bo kongres zaključil svoje zasedanje in s tem pokopal načrt. Doslej so se proti načrtu, ki predviduje minimalno plačo 40 centov na uro in delovni teden 35 do 40 ur, izrekle skoro vse velike organizacije industrijskih magnatov — National Manufacturers Assn., National Publishers Assn., Machine k Allied Products Institute, Institute of Carpet Manufacturers, Southern States Industrial Council, Cotton Textile Institute, National Coal Assn., Illinois Manufacturers Assn. in Youngstown Sheet 4 Tube Co. Slednja, ki je izzvala stavko v svojih jsklarnah, ni hotela poslati svojega reprezentan-ta k zaslišanju, A ne br trpel njen "ugled", če bi vodila direktno opozicijo proti minimalni mezdi in odpravi otroškega dela. Poslala je nekega Bernarda Ittenauerja, zastopnika "lojalnih" delavcev, ki nočejo imeti nobenega opravka s prekucuhi, ki so oklicali stavko. Ittenauer je povedal, da je porabil zadnje cente za pot v Washington, da nastopi pred kongresnim odsekom in brani jeklarsko kompanijo, ki po očetovsko skrbi za svoje delavce. Kom-panija je bila silno dobra napram delavcem celo v letih depresije in jim je "dovolila" kupovanje potrebščin v njenih prodajalnah. Organizirano delavstvo se sicer strinja z načeli minimalne mezde in maksimalnega delovnika, toda po izjavi Williama Gree-na, predsednika Ameriške delavske federacije, in Johna L. Louisa, načelnika CIO, ki predstavljata dve nasprotni struji v delavskem gibanju, je Kačrt pomanjkljiv. ," J Apel izJLondona na stranke v Španiji Mussolini in Hitler tudi apelirata! 11 London, 19. jun. — Mednarodni nevmeševalni odbor je i-mel včeraj prvo sejo po povrat-ku Italije in Nemčije v ta odbor in je sklenil, da bo v imenu 27 držav, uključivši Italijo in Nemčijo, takoj apeliral na španako fašiatično vodstvo v Salamanci In na špansko republičansko vlado v Valenciji» naj opustita o- ______„ ^ Moskva, 19. jun. — Stalinova krutnosU v medsebojni vojni in lampan ja «a "očiščenje" «ovjet se oprimeta bolj humanitarnih načinov bojevanja . . . (Torej faši»tična Italija H *0-eijška NemMja, ki sami vodita vojno s ipamleim ljudstvom in zalagata ipanške upornike t topovi, bombami in letali, s katerimi »ta do danes na najoknti-nejii način pobili na tisoče španskih ¿ena in otrok, bosta »daj apelirali sami nase ta več usmi-Ijenja in humanitarnosti///., J Avtna druiba §e podala po kratki stavki Detroit.—Po štiridnevni stavki 3000 delavcev pri Budd Wheel Co. je družba priznala avtno unijo UMWA kot edino predstavnico vseh delavcev in dala več drugih koncesij. Med tami so osem-urni delovnik in 40-urni tednik, plača in pol za delo čez uro In dvojna plača za delo ob nedeljah, odprava akordnega dala, tri cente zvišanje plač na uro in minimalna plača 66c na uro sa delavke in 7ftc za delavce. iSwSflmm ' New York. —• Pod vodstvom vladnega delavskega odbora bodo mornarji pri treh linijah izrekli s splošnim glasovanjem, katera unija naj Jih sastopa pri kolektivnih pogajanjih: stara Mednarodna unija mornarjev, ki spada k ADF, ali nova mor narska unija, ki se namerava pridružiti CIO. Volitve se bodo vršile pri International Mercantile Marine Co., Luckenbach Steamship Co. in Black Diamond liniji. Zmago napovedujejo voditelji obeh skupin. Senatna preiskava relifne politike Washington, D. C. — Prvi korak glede preiskave vseh fsz vladne relifne politike Je bil pod vzet, ko je bila sprejeta zadev na resolucija, katero sta pred lotila senatorja Murray in Hatch. Resolucija predviduje imenovsnje komisije petih čla nov in apropriacijo $60,000 za financiranje' preiskave. Murray In Hatch sta demokrata Governer zaprl jeklarsko tovarno Sovjeti razširili naval čiščenja Naval na sabotažnike v sploinem ake unije vseh isdajalcev in sovražnikov njegovega režima se j« te dni raztegnila tudi na one, ki špekulirajo s kruhom, motijo lesno Industrijo In ki sabotirajo produkcijo avtov in lokomotiv. Pravda, cientralni organ komunistične stranke, je sadnje dni zagnala silen krik, da je organizirana sabotaža kriva, da je produkcija avtomobilov in avtotru-kov selo zaostala—krivi so troc-kijevci. Aretacije so na dnevnem redu in na tisoče delavcev in drugih je že v zaporih. Iz vseh krajev Rusije prihajajo v Moskvo de-nuncijacije glede vohunov In sa-boterJev; čim več je prijetih — tem več novih je ovadenih. Zadnje dni je bilo v Turkestanu u-streljenih sedem saboterjev, ki so bili obtoienl razdejevanja lokomotiv. V mreži sabotatnikov Je bil med drugimi zajet tudi Bili Satov, znani ameriški radikalec, ki je bil med svetovno vojno v Chl-cagu in kateri Je kasneje odšel v Rusijo, kjer mu Ja bilo poverjeno vodstvo nad gradnjo nov« železniške prof« 1» Turkestana V Sibirijo. V Kabarovsku na Daljnjem vzhodu je bil aretiran Gerbek, bivši sovjetski direktor lesnega trusta, na obtožbo kontrarevolu-cionarnih dejanj. Aretacije In težke obtožbe odličnih sovjetskih uradnikov In tovarniških voditeljev prihajajo v Moskvo sleherno uro Is vseh krajev Sovjetske unije. Klika kaše prizor iz peNriJeketa Corp. v Chicag«. sUvkarje pred tovarno Konflikt med Nemčijo in Čehoslovasko Mučenje nacija izzvalo proteste v nemikem tisku Berlin, 19.Jun.-~Napetost med Nemčijo ni Češkoslovaško Je dosegle kritično točko. Poročilo, ds je bil Bruno Welgel, nemški državljan in vodja nacijske pomožne organizac ije v Pragi, aretiran In vrten v Ječo, kjer so ga jetniški pazniki in policaji pretepali, je povzročilo viharne proteste v nacijskem časopisju. "Cas takega brutalnega postopanja napram nemškemu državljanu Je minil," piše Voelkischer Heobachter, glasilo nacijske stranke. "Praška vlada se mora zavedati, da se ta zločin ne da oprati. Samo diplomatlčna oprs-vičbs ne zadostuje." I/okalanzeiger zahteva, da morajo biti vsf mučitelji Weigela strogo kaznovani. "Ako ne bo češkoslovaška vlada dala zado-ščenjs in kasnovala mučiteljev, tedaj Jo bomo mi poučili, kaj Je zskon v mednsrodnih odnoša-Jlh," piše tr list. "V Interesu češkoslovaške vlade je, da upošteva naše svarilo. Mi pozorno opazujemo to stvar In pozabili ne bomo nlč*»M»r " Welgel Je pred nemškim poala-nlkom v Pragi povedal, ds Je bil aretlrsn v svojem stsnovsnju in vrten v Ječo, kjer m/ gs neksj dni pozneje obisksli Jetniški psz-nlki In policaji. Ponujali so mu podkupnino, če bo delal sa poli* cijo, kar ps Je odklonil. Nato so ga začeli izpraševati o nacijskih aktivnostih v CeAkoslovsškf, ker pa ni hotel odgovarjat!*,)« »i«- Republic Steel je proti posredovanju rudarjTpTketira- jo jeklarne JOHNSTOWN, PA.. 20. Jun. —Pennaylvanskl governer Karle Je razglasil obsedno stanje v »hnstownu in velel zapreti Jeklarsko tovarno Bethl«h«m Steel Co. Vsi atavkokasi so morali Izprazniti tovarno, kaUro zdaj straši državna policija. YOUNGSTOWN, O., 20. Jun. —tPred tukajšnjo tovarno Republic Steel so bili sinoči krvavi la-gredi m«d policijo In stavkarjl. Dva stavkarja sta bila ubita In 10 ranjenih. Kden ubitih stav-karjev m J« pisal John Bogovlč. Cleveland, O., 19. Jun. — Republic 8teel Corp. J« včeraj nama-nils, da je proti premirju v jeklarski stavki, ki sta ga predlagala govertfer Martin L. Davey in Frances Perkins, delavska tajnica. 8tatus quo, fraza, kat«ro sta rabila governer in delavika tajnica, ko sta predlagala premirje, bi bil po Isjavi jeklarske korporacije v prilog stavfcar-Jem. Vladno zaščito bi dobili 1« stavkarjl, ne po "lojalni" d«lav-ci. Senator Arthur Vand«rb«rg, republikanec I« Mlchigana, J« včeraj napadel član« vladn«ga odbora, ki J« bil Imenovan, da posreduje med Jeklarskimi magnat! in représentant! J«klarsk« unij«, da «e stavka čimpraj konča. Dejal J«, da člani tega od-bora ne morejo biti nepristranski v tej kontrovenl, k«r so vsi zagovorniki kolektivnega pogajanja In splsanih pogodb med unijami in delodajalci Johnstown, Pa., 19. Jun. — A«-rif Michael Boyle j« pozval go» vernerja Earleja. naj poAUi državne miličnike v Johnstown in razglasi obsedno stanje, ko Je bil informiran, da bo 40,000 rudarjev, članov UMWA, Invadiralo to mesto, da tako pokažejo svoje simpstije napram Jeklarskim delavcem, ki so zastavkali v J«-klarni Bethlehem Steel Corp. Governer je že prej Isjavil, da ne bo oklical obsednega stanja, če ne bo na to prisiljen v slučaju poostritvs konflikta msd kor-poracijo in stavkarjl. Governer Je odgovoril šerifu, naj on zapre jeklar ne, da tako ohrani mir in prepreči prelivanje krvi. "Ako boste to storili, ne bo treba oklica 11 obsednega stanja," pravi Karle. "Jvklarne naj ostanejo zaprte toliko časa, da vladni iMjsredovalni odbor, kj Js bil pravkar imenovan, Izvrši poverjeno mu nalogo:" Rudarski pohod v Johnstown je nazna/iil P T. Fagan. predv nednik drugcita rudarskegs dis-trikta UMWA. Washington. I». C., 19. Jun.— Federalna vlada se Je odsvsls l»ozivu ohijskega governerja Da-veyja, naj |>o*reduJe v jeklarski stavki, ki Je zajela tovarne ns-odviNiiih kompanij v »edmlh dr-žavah. Frances Perkins, načel-nlca delavskega departments. Js imenovsla |H>Nebnl odbor in mu IKjvorila poravnavo konflikta. Na/clnik tega ¡nllaira Je Charles IV Taft, republikanec in sin bivšega prednedtiiks Združenih držav Williama llowarda Tafta. Ostala dva člana sta Uoyd K. Garrison, dekan pravne fakultete na wiaronsinskl univerzi, In Kdwsrd F. McGrsdy, pomožni delsvakl tsjnik. ki se Je pravkar vrnil is K%rope v Ameriko. IMsvsks tajnica Je bila vase-la, ko je dobila zagotovilo od re-->alj« as S. M»*aM dilo pretepanje. Welgel J« pokazal poelsnlku tudi rane. ki «o mu Jih 4>r|sedJali mučlUlJi. . _ PS01TST« prosveta 13S Dal«* v «h taps J«, m primer (M-r •!. • iß ■ Um Al M «M »MIK P»** g Imm m mlin pi» *•« rWtlu. r«M»(U i» pnn^MM IhlMH uni. 9t Koliko je vredna "neodvitna w----«f ——- unija? Ker «o kompanijske unije po Wagnerjevem delavskem zakonu protizakonite, « dane« pojavljajo v mnogih obratih "neodvisne unije". "Neodvisna unija", "neodvisni delavaki «vet" aH "karkoli je te ime, je isto kot je bil med prohi-bicijo "Soft drink parlor"—le ime. Kot je "soft drink" pokrivala vae mogoče "ognjene" pijače, tako "neodvisna" unija pokriva ataro kompa-nijako unijo. Kjerkoli ae pojavi "neodvisna unija", je to anamenje, da je v ozadju arogantna družba, ki j« proti organiziranju svojih delavcev v pravi delavski uniji. Takih druib je ie na stotine po Ameriki. Du Pontova družba v Delawaru, katera poae-duje municijske tovarne in uposluje okrog 40,-000 delavcev, je tudi poskrbela, da se je med temi delavci organiziral "delavski svet". Du Pontje, znani prvaki ameriške reakcije, se bi na vsak način radi odkritali prave unije, na primer CIO, zato skušajo z raznimi triki privezati delavce nase. Omenjeni "delavski svet" je torej pred kratkim sklenil pogodbo z Du Pontovo d rut bo. V tej pogodbi je med drugim tudi rečeno, da bodo delavci prejemali vso mezdo za časa bolezni ali poškodbe za maksimalno dobo treh mesecev. To je privlačna koncesija, ki ima namen pritegniti vse delavce v Du Pontovo kompanijsko unijo. AN je pa kdaj ie bila kompanijska unija, ki bi res izvlekla kaj dobrega za delavee It kom-panije? Do dane« je ie ni bilo. Tudi DuPonto-va ni nič bolja. Na koncu dolge pogodbe med omenjenim "delavskim svetom" in Du Pontovo družbo je namreč točka sledeče vsebine: "Druiba si pridržuje pravico, da lahko vsak čaa in la vsakega razloga, ki se ji zdi umesten, izpremeni ali popolnoma odpravi gornji načrt izplačevanja mezde za časa bolezni". To pove vse. To pove, koliko je vredna "neodvisna unija". To pove razliko med kompanijsko unijo, katera lahko vsak čaa odvzame, kar pokloni — pa med pravo, svobodno unijo, ki hoče imeti i>ogodbo, na podlagi katere mora druiba driati besedo. Organizirani kulturni delavci Val organiziranja za skupne interese je za« jel tudi ameriftke pisatelje in člankarje iz vseh krajev Združenih driav. I'readall v skupno organizacijo. Nikdar! Komaj Včeraj smo to slišali in danes fte spadajo — iumalistl, člankarji, pisatelji In razni drugi intelektualci ter umetniki v isto organizacijo kot svtomobllski In jeklarski delavci. rudarji in pometači ulic! — V isto organizacijo trumoma prihajajo tudi privatni In javni (občinski, okrajni, državni In federalni) uradniki In njihovi pisamiikl pomagači. Zdi se, kakor da je Ameriko zadnja leta prešinila maana zavest, esede, \ zete iz mašnih bukvi« : "Ubogi moji rojaki, predragi bratje itd." Vsled tega bi bilo dobro, da bi John Decman apeliral na glasilo KSKJ, da bi tudi tam enkrat postali malo Uaubat!" in poučili svoje člane 6 potrebi organiziranja delavcev v delavske unije. Predsedatelj nam je nato predstavil Blata OdarJa is Can-tona Iii Johna Jankoviča iz Bar-bertona. ki sta sodeleins zaslug za uspeh slavneetntgs dneva. Dalje je bil predstavljen Tone Zornlk it Hermlnieja. ki je dejal. da je član &NPJ te HO let In zastopa Prosveto in Proletarca, pri rokah ima Msjukl Glas >ln aam spis Franka Ta ui ar ja je vredsn cene 3Ac) ki je dološaaa M. O. Tone je dejal, da oa prodaj» "mofiranske medicine" _ delavsko izobrazbo. Predstavlja« je bil tudi Robert Liberman Iz Pittsburgha. organizator pral-nišktti delavcev In delavk. Poal-val Bas je, da stajlmo za bojevniki In atavkarjl v jeklarski in-duatriji. Govoril je make predlogu in ponavlja) gotovo izreke. Nato je bil poavap jednotin tajnik Vider, ki je dsjal, da ma je prireditveni odbor dal nalogo, da govori o jednetinih principih in taca predmeta «a bo drftal Povedal je. da ga je pred letam dal v Cleveland« neki član vprašal. če verjame, da ae tam Alani v veliki večlai. ki verjamejo v jednotina načela, ali če so včlan- jeni zgolj radi podpore. Dokaz je današnje slavje in pa sadnja konvencija, ki je pokazala, da naši bratje in sestre niao prišli na današnje slavje ali pa na kan večne prireditve zaradi dolarja, pač pa »to, kar so za jedaotina načela* kakršna jim daje ustava in načelna izjava SNPJ. Cldvek brez načel je podoben kuhanim makaronom, ki se upogibajo po vaši tel j i. Ljudje a principi ao spoštovanja vredni, zato jih apo-štujejo tudi nasprotniki. 8NPJ ni le podporna organizacija, je delavsko orientirana, ker uči delavee, da ja poleg podpor» potrebna tudi politična in strokovna organizacija, ki mora sloneti na delavski podlagi. Delavstvo je upravičeno do aado* svojega Ae» la, četudi naa ki radi prenričali oni, ki poeedujejo bogastvi, da bomo prejeli popolno plačilo po smrti, dočim oni uši vajo nebesa na zemlji. Mi pa mislimo, d« ate vi ravno tako upravičeni do nebes na aemlji, kajti vi ustvarja-te nebesa za denarno mogotce. Jedndta vam tudi kaše pot k delavski izobrazbi irt «a vas ja potrebno, da čKate delavske liste. Nahajamo se v dobi, ko se kapitalizem nagiba k zatonu, zato je dobro, da se pripravimo, da bomo znali voditi nOv ustroj družbe, ki bo prišla, četudi na bo vse tako kakor si telimo, kajti izboljšave bodo prihajale polagoma. Mi smo sposobni voditi novo drutbo in nov sistem. V jednotin urad je prišel agent Re-mington Rand Co. ponujat pisalne stroje, pa smo mu povedali, kadar bo dotična družba obravnavala s svojimi delavci in njihovo unijo kot se spodobi, potem bomo šele od nje kupili njene produkti, ne pa sedaj. Shod je bil zaključen. V dvorani je bilo okrog 500 poslušalcev, vseh posetnikov v parku pa okrog 4,000, večina teh iz okolice Pittsburgha, Clevelandčanov pa tudi precejšnje število. *ft>r>4 J an kov ič se je zgubil Jn njegova Cilka ga je iakala. Bil je z Westparkčanl v gostilni Rattskeler. Dejal je, da je nerfb-Ija in 'trdih' pijač ae v parku qe dobi, pa jih je šel iakat drugam. Cilka mu je vse odpustila. Potem sva šla a Tonetom nad "mehke" pijače — nad kofe. Ko sva se vrnila, je ura kazala te osem, čas odhoda in smo šli. Obiskala me je sestra Mary z nečakom Joeephom in mrs. Homec iz Libraryja. Nazaj grede so se ustavili v Meyerjevem parku. Frank Barbič, 53. S pokonvenčnih poaetov Aubarn, IN. — Marsikateri delegat in član SNPJ si bo trajne/ ohranil spomine s pretekle konvencije v slovenski metropoli Cleveland. Ce hočemo biti iskreni, moramo priznati, da nobena slovenska naselbina v Ameriki nam ne more dati toliko razvedrila In duševnega užitka kakor bai elevelandska. Drugi so te pisali o postretbi, prireditvah in gostoljubnosti. Delegate a-najste jednotine konvencije pozdravljam. Naprej na delave-kem, kulturnem, ekonomakem in svobod nomiselnem polju! Naši rojaki v Colinwoodu, ki ao sosedje elevelandake naselbine« imajo drugi največji sloven-akl dom v Ameriki, Slovenski delavaki dom. V njem ao deleg*» ciji v počaat priredili dva programa in jih pogostili z okusno večerjo. Zanimiva je bila deška godba 88PZ in pa Vadnalova akupina štirih oaeb, ki Igrajo in pojejo, da bi jih človek kar naprej poslušal. Zanimiva prireditev je bila dne 26. maja. ko i kaaall filmske slike ia Cebosta* vaške. Rumunije ia Jugoslavija» njeno jadransko obretje. mesta Sarajevo, Zagreb. Ljubljan* Kranj, dalje letovišče Bled. ljubljanski park Tivoli in rasne i* nimive krasote Slovenije »U. hernega ao ta slike la domači* krajev v mislih ponesle tja leč k svojcem v staro domovin* kjer mu je tekla tibelka In kje* je prešivet svoja mladeniška lata, kjer je aapustil očeta in m» ter ter svojce, kamor pa se bo le maloktari vrnil. Tako jadramo ia dneva v dan . %. Vae odbor ta pravila (In jaz a njim) je bil prikrajšan za mar-laikataro uro, ker je bU aele s» poslen. tako da smo ¿mrovaJI I tudi po kon venčnih sejah čea čas. smo se pogovarjali o tem in o-nem. Vae povaod pa je bila na povtftju unija CIO» kajti delavci imajo veliko zaupanje v to novo unijako gibanje, ker vidijo v njem trajno izboljšanje svojega delavakega položaja v vseh industrijah, strokah in poklicih mezdnega delavca in delavke. Ker je bilo bai mi praznik kfet-čanja grobov, sem obiskal grob očeta Zueta na narodnem pokopališču v Imperialu. Videl sem tudi»greb V. Peternela In J. Starmana an Semka iz Gore»je vasi, na £xportu na Aarbdnem pokopališču pa brata M. Homca to Matije Primožiča, Id za bili tamkajšnji pionirji in dobro znani po tamkajšnji okolici. Odšli ao v prerani grob. Blag jim spomin! Vsem, s katerimi sem prišel na mojem obisku v dotiko, posebno pa družinam Skrlj, Homec, Joe Just, posebej pa ia materi Just, se iskreno zahvaljujem za gostoljubje in naklonjenost. Moja želja je, da ae spet snidemo. John Homer, 3Sfl i . T Se o lesaontakem petju So. Chieago, IfT— Ko smo se leta 1915 odpravili v vojno, smo prepevali popevko, "kdo so ti fantje, ki po vasi pojejo," dekleta pi so zapela, "to ao naši fantje, ki ha vojsko pojdejo." Pred par dnevi me je prijatelj vprašal, kdo so tisti fantje, ki tffm v Lemontu tako jokavo pojejo. Povedal sem mu, da to so tisti stari kloitrski fantje, ki od siromakov živijo. Dalje me je vprašal, zakaj se ti stari fantje boje naše jednote, pa sem mu pojasnil, da zato, ker članstvo SNPJ ne verjame v lemont-ske «pravljice. Naš dnevnik Pro-sveta nas uči, kako se je treba organizirati v delavske unije. Kakor mnogi drugi pred njimi te skoro dva tisoč let, sedaj le- toda ponosni smo bili na avoje delo. Kar smo dodali ali odvzeli provizoričnim pravilom, je konvencija z par izjemami vse sprejela. Prepričani amo, da je konvencija osvojila dobre sklepe sa sedanje unijske razmere kot podporna organizacija. Razume se, da sa vse še nikdar ni biblo vse prav in nikdar ne bo. SNPJ je bila ustanovljena na delavskih svobodnomiaelnih principih in ta je pretekla konvencija krepko potrdila. Dolžnost nas vseh pa je, da gremo na agitacijo aa večjo in močnejšo SNPJ, tako da se bo dvanajsta jednotina konvencija v Pittaburghu pričela s takim navdušenjem, s kakršnim se je pretekla končala in ie z večjim. Torej naprej, naj šivi SNPJ! Za Poljance je bil ?3. maja velik' dan. Glavni stan je bil v predmestju * pod košatim drevjem na domu Johna Prostorja, ki ga v Collinwoodu po domače kličejo za "urarja Janeza". Tu smo ae pogovorili prav po poljansko o preteklosti in sedanjosti. Nekateri se nismo videli te dolgih 30 let. Ni bila velika udeležba, kar je značilo, da so tudi Poljanci brezbrižni za take važne konferenca. . Ker pa smo sklenili, da ao naši sklepi pravo-močni, se neudeleženci ne morejo pritoievati. Na tem sestanku je Prostorjeva soproga Marjan-ca pridno stregla gostom z raznimi dobrotami in po domače po-kramljala o tem in onem, tako da je bil čas veliko prekratek. In spet nas je "liza" potegnila v Slovenski narodni dom. Na dan konvenčnega zaključka sem ae še oglasil pri sorodnikih Homčeve drutine, kjer Je bilo spet obilo kramljanja o tem in onem, posebno o socialnih problemih, o unijah CIO, v katere so delavci zelo zainteresirani, in o drugem. Cas je prišel in od prijaznih ele- mgK^^M velandskih rojakov smo se mo- montski patri in njihova tlahta raii posloviti. Iskrena hvala dru žinam Prostor, Homec in Franku Somraku za postrežbo in vožnjo. Naslednji dan sem bil v Pittsburghu. V tem mestu je v 25 letni prišlo do velikanske spremembe. Od kolodvora Union se vidijo veliki nebotičniki. Okolica mi je bila neznana,, bil pa sem v druibi s pennsjlvanskimi delegati in na cilj sem lahko prišel, zakar je še posebno skrbel V. Butja. Kmalu sva bila v Moon Runu pri materi Just. Ta atara rudarska naselbina, ki je danes bol/ tovarniško naselje, ima sedaj po 25 letih popolnoma dru- gačno lice. Nova, moderna sta- * tisti svečenik je dejal, da to novanja, nove ceste, po katerih gre promet na za pad in vzhod. Avto sledi avtu noč in dan, tja in sem. Ako bi šel ves ta promet v eno smer, menda ni na svetu takega prepada, da ga ne bi ta ropotija zasula. Po nočnem počitku sem se dne 30. maja napotil v spremstvu matere in brata moje iene Ju-sta v naselbino Univeraal, ki je bila moja prva postaja, ko sem pred 34 leti prišel v Ameriko. Sedaj sem si obujal spomine na ta prihod in tamkajšnje bivanje. Kakšen preobrat, kakšne iz-premembe', kakšen napredek! Mojih prijateljev in znancev Iz tiste dobe le malo tivi v tej naselbini. Nekateri so se izselili, kakor jaz, dragi so pomrli. Našel sem pa Še mojo prvo gospodinjo, Neto Jerebovo, in pa starše konvenčnega podpredsednika Maksa Kumra. Toda naša pot nam je velela naprej in prihodnja postaja je bil Center pri Skr-Iju. Tu sem srečal prijatelje, ki jih nisem videl, odkar sem zapustil Penno. In potem do končnega cilja — White Valley, bolje rečeno: Poljanska dolina. Tu sem našel mnogo Poljanoev, a katerimi ae poznam še is ljudske šole v stari domovini. Počutil sem se resnično med njimi tako. kakor bi bil prišel v roj-stnl kraj med svojce pred odhodom v to deielo. To je bilo «tno svidenje same. kajti takih sreianj ae doživljam ta na njem ta padu ameriškega kontinenta. Moji oijt sorodniki Homčeve drutine so mi itvmtno postregli in mi t avtom raskaaali okolico, le tal. da je bil čaa prekratek in treba se je bilo posloviti. Nataj grede sem se spet ustavil pri sestrini d rutini škrlj. kjer so ml spet postregli mlajši in starejši. Kantor sem prišel, povsod ae je nabrala velika drutba prijateljev In tenske so bile selo zaposlene s postreibo gostom Pot me je peljala nataj na Moon Run t mojimi sorodniki, kjer živijo hi se redijo na grbi delavstva. Toda to ne bo več dolgo trajalo, kajti delavcem so se pričale oči odpirati in spoznavajo kaj je prav in kaj nI. Leta 1916 sem bil v Bukovini pri Craovicah v vasi Toporovafc, kjer so se vršile velike bitke s Rusi. Padlo je mnogo vojakov, ki smo jih pokopali ob presledkih ali odmorih streljanja v jame, ki so jih izkopale granate. Zraven je bil tudi gaapud, ki je dal svoj tegen.. Vojna pa se je nadaljevala in padlo je spet mnogo vojakov. Tam v bližini sa fronto je bilo vojaško stranišče je tudi jama in mrtve vojake kar "notri vrzimo". Gaspudu sem rekel, da to je vendar stranišče. "Kaj zato", se je zadri, "kar noter z njimi!" In tako smo jih "vrgli noter", menda kakfh deset. Pa je pozneje dejal tovariš, da jim je gaspud prej, dokler so bili žifvi, pel o cesarski slavi, domovini in pa o plačilu v nebesih po smrti, sedaj pa jih je dal pokopati — v vojaško stranišče! Druga huda bitka se je vršila 4. junija 1916 v Jurkovcu. Ko smo zjutraj vstali, je tako tre-skalo, kakor bi hotelo nebo pasti na zemljo. Naprej s^ nas "napojili" s čmo kavo, p'»tenr< pa smo morali odkorakati r.a velik prostor, kjer nam so patri spet peli o božji ljubezni In plačilu po smrti ter o drugih takih lateh. Uro poaneje smo odkorakali v bojno linijo. Sest dni sem ostal tam. V spopadu sem bil od 9. do U. dopoldne petkrat, če ne vet, Štirikrat pa sem sa "naredil" mrtvega, ko sem bH ranjen. Bila se je groana bitka, da ni mogoče opisati. Potem so tefcko in lahko ranjene postali v oaadje, kjer je bil eden zdravnik in več duhovnov ter patrov. Lahko ranjena ao gonili nazaj na bojišče In mnogo so jih pijani patri pobili, ker niso hoteli iti. Drugače pa je bik» s bosanskimi vojaki, ki so ae ukazom pijanih patrov u-pri i a puškami ter patre poslali v nebesa. Lemontaki patri so tudi meni poslali tisto brošuro, Da so do-volj predrzni, so jasno pokazali, kajti nihče jih ni vprsM. naj se vmešavajo v jednotine in članske sadeve. Jednotina konvencija jim je odločno odgovorila na njihovo papirnato šturma-nje. Roke proč od naše jednote! Joka K «nek. 460. Al ste ie Problemi priseljenca! Ako je inoaessčeva žena 4riav,jankt I Vprašanje: Moja tena se je boli . drtavljanstvo kot Jaz in pofuu državljanka L 1935. Ali je re» d* LTB ščina daje pravico saproiiti^*! brez prvega papirja?" 1>u® ije' M0Ž' ki * ¡nožem« I i*e predpravice pri naturalizaciji kZlI ima inosemska tena ameriškega drtavld •S je po dnevu 24. maja 1934 poročil J ¿!£eri4ka drŽaV,imnka- <*irom* akotl tujerodka in je postala ameriška Cv J po zgornjem dnevu. V takem slučaju iU dokazati le triletno bivanje v ZdruU 1 vih in ni treba prvega papirja 1 Bil je zaprt >adi peekršitve zakonov 0 pij Vprašanje: L. 1931 sem bil zaprt radi al šitve prohlbirijskih zakonov in obsojen nTl mesečno ječo. Pred tremi leti «em «i vJl psjrfr Sedaj bi rad z*pro«i I za državlj J Ali bo ona obsodba preprečila mojo nat J zacljo? Odgovor: Ni nam mogoče dati kakega J tovila v tam pogledu, ali prav mogoče je J sodišče spregledalo ono obsodbo, kajti očil no ni ta prekršitev Mogla biti prav rem J ve in morete od tedaj izkazati prav dobro ofl šanje. Le vprašajte za naturalizacijo, v si prošnji le navedite resnična dejstva glede s] aretacije in obsodbe. 1 Poroka pred dnevom 22. aept. 1922 in poj Vprašanje: Prišel aem v Ameriko s svoj no pred več kot 26 leti. Pred 15 leti sem \1 ameriški državljan. Ali je moja žena tudi a riška državljanka? Jako važno je, da to don v zvezi s prošnjo za starostno pokojnino. Odgovor: Dali je vaša žena ameriška dr Ijanka ali ne, je odvisno od datuma vaše m ralizacije. Ako ste bili naturalizirani preddi 22. septembra 1922, tedaj je vaša žena po« državljanka vsled vaše naturalizacije. Ak< vaš "drugi papir" nosi datum od dne 22. i tembra 1922 ali kasneje, tedaj je vaša ie* vedno inozemka in mora prositi za svoj U "drugi papir". Inozemaki veterani svetovne vojne Vprašanje: Radi raznih razlogov nisem i gel do sedaj prositi za ameriško državljani Bil sem vojak v ameriški vojski tekom sveto vojne in imam častno odpustnico. Kako naj bim drugi papir? Odgovor: Zakon, ki je dovoljeval takoji naturalizacijo inozemskih veteranov brez čila nikake pristojbine, je iztekel dne 25. m t. 1. Kongres ni še nič sklenil glede predk da bi se ta zakon podaljšal za nadaljnje k Ako ne uzakonijo tega predloga, boste mo prositi za "prvi papir" in čakali dve leti poti predno vložite prošnjo za naturalizacijo. Povratek v ataro domovino na vlsdae stri Vprašanje: Neki priseljenec, ki je bil 6» časa na relifu, bi se rad povrnil v stari ki ali nima sredstev za voznino. Vsa njegov» i žina je v starem kraju in on misli, da bij bilo tam bolje. Prišel je zakonito v Am«ri pred 10 leti. Ali je mogoče tako urediti, daj mu ameriška vlada plačala stroftke poviti Odgovor: Po novem zakonu, ki ga je konfl pred kratkim sprejel in predsednik podP»"^1 vlada opoinomočena plačati prevozne »troi vsakemu obubožanemu inozemcu, ki se ieii I vrniti v svojo rojstno domovino. Dosedij mogli le oni inozemci, ki so v Zdruienih dri vah manj ko tri leta, prositi za repatriacijoi vladne stroške, od sedaj naprej bo vseeno, I liko let naj se inozemec nahaja v Zdruienih j ¿avah. Treba je prav dobro razumeti, da se l ka repatriacija sme izvršiti le vsled zahteve J zadetega inozemca. Ko se je enkrst vrmli vladne stroške, se ne more vrniti več v M žene države, razun ako si priskrbi posebno dot ljenje s strani Secretary of State in Secret! of l4tbor.—FLIS. Now leta laki rekord za žensk« Sovjetska letalka Osipenkova je d"**1» vodnim letalom, ki je bilo obremenjeno • • kg. višino 7000 m, z obremenitvijo 1000 *r se je dvignila v višino 6000 m. S tem je P« kla vse prejšnje svetovne rekorde iennk » » področju. Pnd nomsko ia socialno isboljšanje üudstre nomako In socialno demokracijo. Spoanali koda tudi. da itaj^» * največja sovražnika demokracije :, jm narašča število "rtdnja leta. Letos ¡li ie dolgo vrsto, "hkrati poročati o rih. T Bdi Krajini se ustrelil pred žup-bivši občinski j Luiicky, po rodu iz _ Zadnja leta je služ-geli Krajini in je kot ec pogosto zahajal bu iupniku na obiske Na praznik Rešne- ¿lo j« ž"Pnik ravno *lekrm kmetom v svoji 'm stopil v pisarno Lu-beaede potegnil is ter si pognal glivo. Lušicky se je lil. 0 vzrokih, ki Lušickega v smrt, 9Ča ničesar. Je bil izdaj, ko so na vla-i, odpuščen iz občin-e, pa se je zato demon-ustrelil pred župni-¡ma v političnem živ-oje okolice mnogo vpli- v Črnem grabnu vsel življenje mlad go-ker je videl, da ne itfjtj posestva zaradi ki gi je oče dal ne-Gre za 26 letnega Mir-j», Piskarjevega go-ki mu je lani umrl mlad moral prevzeti v svoje roke. Vije oče s svojim viao-;vom spravil domačijo toda iskal je izhoda, jm bolehnim sestram m j stanovanje, kpt v Toda ni mu uspelo, je vzel revolver in se prešibak za breme, ki ijt življenje naložilo. hi v Ljubljani se je obe-aehanik A. R., ki se je I kratkim ponesrečil v Iger je bil zaposlen v 'ni. Posledice poskodih neozdravljivo, pridru-jim je Se živčna bolezen, obupal in se obesil. — sfcpa ulici pa se je 31. bil 38 letni brezposelni «In» posestnik I. S. »nekaj let brezposeln in lin* - žena in trije mali - živela zelo bedno živ-Uaodni večer je prišel «h obupan in redkobe-Ko »e je žena opolnoči k» j« opazila, da moža «Ji. Slutila je nesrečo, to®*« in ga naftli v vrt-«^šenega. Bil je že SiromaAno življenje — ^ h bila že do kraja - j« pognalo skrbne-v «mrt, ni mogel več "»ko težko živi družina. 1 deklaracije ~ Pri St. Juriju pri *> v nedeljo 30. maja ■»vljtli dvajsetletnico »deklaracije, toda ta pro-P* končala s prete|»om P*-Proslava ae je vršila stilni, kjer sta Vr in župan "»tvorih m oh tali kar F B'l« pa k ta dve sku-P*nuu mogli videti: fantje od Sv. Ro-P°«*»J pa «pet LLDobrovca, med niimi ik V* Jfmip partner, pretep«, v katerem ZJ1V ^^'ničarkl- partner pa je na- ¿r^^ovefa «ina An- rj- « P« j« z revolver- *Jprtj v zrak, na- v trebuh. E- , ***** nato umrl. iT^^.noil i„ W hi« m*llJ P° I»*»-^ fostilne 27 letni Ml 'f.nti., 7 ta,|n»šnieo. Li: n «'•rndsfc. Pri Vid*,viču v ■V » ! Je Izgubi? ^ in »t* „ Iskali I * imef* je fant razmerje s Vomaj 14 let atari m dekletom, ki je doma ii ptujske okolice, učila pa ae je za šiviljo v Ptuju. Tega dekleta je Murko spremljal vsak dan domov. Usodni večer ga je dekle nagovarjalo, naj ae vrne domov ali k mojstru, ker ao v skrbeh zanj. Toda fant se ni dal pregovoriti. Ko sta prišla do nekega ribnika, sta se zaradi tega sprla In Murko je z nožem zadal dekletu več hudih ran, nato pa zabodel še sebe ter skočil v ribnik in utonil. Dekle se je onesvetilo. Ko se je spet zavedelo, se je s zadnjimi močmi privleklo do prvega posestnika, odkoder so dekle prepeljali v ptujsko bolniSnico. Ima hude rane na prsih, trebuhu in rokah, vendar upajo, da ji bodo ^taljenje rešili. Fantovega trupla pa doslej v globokem ribniku še nieo našli. Spet en samomor. — Dne 1. junija si je vzela življenje komaj 20 let stara trgovka Nada Erbežnikova z Gosposvetske ceste. Potrle so jo nesreče v družini. Leta 1984 se je ubil njen brat Lado pri plezanju v Turn-cu pod Šmarno goro, kak mesec po tej nesreči je umrla mati, pred mesecem pa je umrla Nadina sestra Silva, žena zdravnika dr. Krisperja. Vse to je strto mlado Nado, da je obupala nad življenjem. Od vseErbež-nikove družine živita zdaj le še oče, še vedno zaposlen kot delavec v tovarni, in najmlajši sin Danilo. 25 let velikega igralca Levarja Dne 1. junija je v ljubljanskem opernem i gledališču imel proslavo 26 letnioe svojega odrskega dela naš največji dramski igralec, Ivan Levar. Po rodu iz okolice Cerknice je študiral v Ljubljani in na Dunaju petje, bil operni pevec v tujini in nato lepo vrsto let v ljubljanski operi kot naš najboljši baritonist. Toda kasneje . je presedlal v dramsko gledališče — in gačel svojo igralsko karijero v dramskem gledališču z vlogo Othella. 2e ta prvi nastop je dokazal, da je storil Levar prav, da je prestopil k drami, kajti že ta nastop je kazal, da je ljubljanska drama dobila v njem najboljšega igralca. Njegova igralska umetnost je rasla od nastopa do nastopa, večina velikih del je slonela na njegovih ramenih in veliki uspehi ljubljanske drame zadnje desetletje so bili hkrati veliki uspehi in zmage našega Levarja, ki ga je vsa publika vzljubila. Ena njegovih najboljših vlog je Rostandov Cyrano de Berge-rac, duhovita francoska igra o pesniku in vojaku Cyranoju, pisana v verzih, ki jih je Oton Zupančič mojstrsko prelil v slovenščino. (To je nedvomno najlepši 2ppančičev prevod in človek občuduje, kako je z lahkoto presadil francosko duhovitost v slovenske verze.) Zato si je Levar za svojo proslavo izbral prav to delo, ki ga je zrežiral režiser Debevee. Pred predat a-vo 1. junija se je zbralo na odru vse gledališko osobje, upravnik 2upančič in ravnatelj Golia sto slavljeneu čestitala k jubileju in se mu zahvalila za vse, kar je dal alovenski gledališki umetnosti, čestitali so mu tovariši od blizu in daleč, čestitale oblasti itd. Slavljenec Levar pa se je zahvalil za počastitev in opozoril, naj nam bo vedno pred očmi slovenska kultura, katere bistveni del je tudi dramska umetnost, vsem pa naj bi bila še posebns skrb gojiti lepoto slovenskega jezika. Nato je sledila predstava, kjer smo spet lahko občudovali Levarjevo igralsko umetnost. Tumovi »pomini izšli. — Pred nekaj dnevi so izšli spomini pokojnega socialista, odvetnika dr. Henrika Turne, čigar ime je povezano z nekaj poglavji političnega življenja na Prlmor skem in z delavskim gibanjem na Slovenskem. Knjiga, ki obsega blizu 600 strani, je izšla pod naslovom "Iz mojega živ* Ijenja". O knjigi bomo še p* ročali. — Izbor Puškinove lirike v prevodu M i leta Klopčiča Izide okrog 10. junija v obsegu nekaj nad sto strani. V kakih 66 ksMidra Puškina, največja ruskega pesnika, čigar stoletni, oe smrti se je februarja spominjal ves kulturni svet. Isbor je okrašen s več risbami Puškinovimi in priložen je trobarven portret pesnika iz zadnjega leta njegovega življenja. Obe knjigi je izdala "Naša založba", Groharjeva ulica, Ljubljana. Knjigi priporočamo. Nameščenci vlade se zatekli k CIO hvalile aktivnosti Le-wisovega odbora Waahington, D. C. — (FP) — Vladni uslužbenci so napravili nadaljnji korak glede priključitve k Odboru za industrijsko drganizarfjo, ko so na svojem shodu sprejeli resolucijo, naj jim CK) podeli čarter industrijske unije in sodeluje v organi-zatorični kkmpanji. Shod so sklicali voditelji sedmih unij; ki so bile nedavno suspendiran* i« Ameriške federacije vladnih u-shišbeneev, ki je včlanjena v Ameriški delavski federaciji. Druga resolucija, sprejeta na tem shodu, poveličuje delo Odbora za industrijsko organizacijo in obsoja stališče ekseku-tivnega sveta Ameriške delavske federacije, ki ga je zavzel na svoji seji v Cincinnatiju, ko je napovedal vojno CIO na vseh frontah. Resolucija naglaša, da se je ADF pričela zanimati za delavce v industrijah masne produkcije šele sedaj, ko vidi uspehe organizatorlčne kampanje, ki jo^v^di CIO med temi delavci. Avtna unija pred «• '''V^lVl! ' • v* novim pogajanjem Orf Gênerai Motors bo zahtevala boljšo pogodbo : ,U\ m*- „ , , /.'. Detroit.—(FP)—Avtna unija United Automobile Workers of America, ki je prošlega februarja zdrobila "openšaparsko" fronto v avtni industriji, je naznanila, da bo od General Motors Corp. zahtevala boljšo pogodbo. Sedanja Šestmesečna pogodba poteče V10. avgustom. Pogaja* nja za novo pogodbo se imajo pričeti v bližnji bodočnosti. Unija še ni izdelala vseh svojih zahtev, toda izvedelo se je, da bo zahtevala skrajšanje de-lovnika na 86 ur v tednu in zvišanje plač za 10 centov na uro. V svoji antiunijski kampanji General Motors pridno izrablja spontane kratke stavke, do katerih je prišlo že v več tovarnah. Za te stavke je odgovorna družba sama, ker preračunano zavlačuje z uvedenjem mašinerije za izravnavo sporov, ali pa z izravnavanjem spornih zadev aamih. Ko delavce mine potrpežljivost, enostavno zastavkajo proti tej sabotaži. Na drugi strani pa unijskl' vo-dfteljl sumijo, da General Motors dostikrat namenoma provo-cira delavce v stavko, ker hoče s tem v javnosti očrniti unijo. V nekaterih krajih tudi neguje In gre na roko takozvanim "ne-odvisnim unijam," ki niso nič drugega kakor kompanijske unije v novi obleki. Lojalni člani avtne unije ae temu naravno proti vi jo. r FKosfgff Ustrahovanje stav- ownu Zupan v službi jeklarsko korporaci je "Johnstown, Pa.—(FP)—Pozivi župana Daniela J. Shieldsa, naj se jeklarski stavkarji vrnejo Da delo v tovarne Bethlehem Steel Corp., niso dobili odziva. Stavkarji vztrajajo v boju kljub županovi mobilizaciji "vigilan-tov" in misijonarjev, da razbije •tavko. David Watkins, član organiza-toričnega odbora cio, je naznanil, da je 10,000 izmed 15,000 delavcev v jeklarsk} uniji. Stav-karje so zdaj podprli tudi rudarji s oklicem stavke v vseh premogovnikih Bethlehem Steel Corp. Jeklarska korporaclja in njeni podrepniki, med katerimi je tudi župan Shields, se zanašajo na "vigilante" in miaijonarje, ki v pismih in po telefonu grozijo itavkarjem, ds bodo izgubili Jlužbo, 6? se ne vrnejo na delo. upan, bivši "butlegar," ki je bil obtošen, da je pred leti podkupil nekega prohibieijikega agenta, je orodja jeklarske korporaci je. Kapitallatlčno časopisje mu poje slavospeve, češ, da brani mir in red, molči pa o njegovih grehih. Shields je požrl besedo, ki jo je dal Watkinsu, da bo zaprl tovarne, prepovedal bivanje stav-kokazom v jeklsrnah, če bo večina delavcev zaatavkala. To se je zgodilo, toda župan je iwzabii na obljubo. Mobiliziral je posebno policijo> pobojnike, ki zdaj patruljirajo glavni del mesta in jeklarski distrikt. " Nevarnost krvavega spopada med "vigilanti" in stavkarji je bila od vrnjena, ko jti governor Earle poslal močne oftdelke državne policije v Johnštown. Policiji načeluje major Lynn G. Adams, ki je prevzel odgovornost za vse, kar se zgodi na stavkovni fronti. Jeklarji tnjjnqpia Stopajo v unijo; samo v enem'dnevU j!h je pristopilo več ko 30e prvovrstne moške obleke po najnižji ceni." ' « P. IL DOSTOJEVSKI J ; Bratje Karamazovi Krik delih a epUoe— Psalsvaall VUStmtr Um¥k Aljofta je opazil na divanu, na katerem so oči-vidno ie aedeli, malomarno vrten avilen ogrtač In na mili pred divanom dve nepopiti čaiici čokolade. prepečence, kriatalni krožnik z višnjevimi rozinami in drugi krožnik a aladkarijami. Gostili so nekoga. Aljoša je uganil, da je naletel na goste, in obraz se mu je zmračil. A prav tedaj ae je privzdignila zaveaa; z brzimi, hitrimi koraki je stopila v aobo Katerina Ivanovna ter z radostnim, vzhičenim smehljajem pomolil* AJjoii obe roki v pordrav. V tistem trenutku je tudi služkinja prinesla dve prižgani sveči in ju postavila na mizo. "Hvala Bogu, vendar ste prišli tudi vi! Za vas edinega sem ves dan prosila Boga! Sedite." Lepota Katerine Ivanovna Je bila že preje huienadila Aljoto, ko ga je brat Dmitrij pred kakimi tremi tedni po lastni, nujni želji Katarini Ivanovna prvič pripeljal k njej, da ga predatavi in seznani. A tiatikrat ni prišlo do razgovora med njima. Meneč, da je Aljoia v veliki zadregi, mu je Katerina Ivanovna nekam prizanašala in je takrat ves čas govorila % Dmitrijem FJodoroviČem. Aljoša Je molčal, a pri tem al je marsikaj prav dobro ogledal. Presenetila ga Je oblastnost, ponosna nepriai-Ijenost In samosvestnost te ošabne devojke, In vse to ja bilo nedvomno, Aljoša je čutil, da ne pretirava. Opazil je, da so njene velike črne, vroče oči zelo lepe in se nekam posebno prilegajo bledemu, kar malce bledorumenkastemu pgdolgaatemu obrazu. Ali v teh očeh, prav kakor tudi v očrtu prelestnlh ustnic, je bilo nekaj takega, v kar se Je brat seveda lahko «traino zaljubil, česar pa nemara ni bilo moči dolgo ljubiti. Malone odkrito Je povedal svojo misel Dmitriju, ko se ga Je ta po posetu oprijel, proseč ga, naj mu ne skriva dojma, ki ga Je dobil ob pogledu na njegovo nevesto. "Srečen boš z njo, a morda ... ne mirno srečen." "Da, da, brat, take ostanejo vselej take, one se ne uklonijo usodi. Tedaj misliš, da Je ne bom večno ljubil T "Ne, ljubil jo boš nemara večno, le to je, da morda ne boš večno srečen z njo ..." Aljoša je takrat izrekel avoje mnenje z rdečico na obrazu in nejevoljen nase, ker se je bil vdal bratovim prošnjam in mu povedal take 'neumna' misli, zakaj njegovo mnenje ae mu ja bilo aamemu zazdelo strahovito bedasto, kakor hitro ga je izrekel. Pa tudi sram ga je postalo, da Ja tako oblastno izrekel mnenje o ženski. S tam večjim začudenjem je začutil že ob prvem pogledu na Katarino Ivanovno, ki je pritekla k njemu v aobo, da ae je takrat nemara Jako zmotil. To pot je njen obraz sijal od nepritvorjene prostodušne dobrote ter odkrite vroče iskrenosti. Od vsega prejšnjega 'ponosa in ošabnosti', ki m ta tiatikrat tolikanj osupnila Aljošo, Je bilo zdaj opaziti aamo amelo. plemenito odločnost in nekakšno jasno, mogočno vero vase. Aljoša je že po prvem pogledu nanjo in po prvih 1h*hc-dah spoznal, da vaa tragika njenega položaja naeproti možu, ki ga tolikanj ljubi, zanjo nikakor ni akrivnost, ampak da ve nemara že vse, prav vse. In vendar, vzlic temu Je bilo v njenem obličju toliko svetlobe, toliko vere v bodočnost. Aljoša se je zdajci začutil resno in premišljeno krivega pred njo. Bil Je premagan in obenem pridobljen. Mimo vsega tega je že po njenih prvih besedah opazil, da Jo navdaja nekakšna silna razburjenost, ki Je bila pri njej morda zelo nenavaden pojav — razburjenost, malone že podobna zanosu. "Zato aem vaa tako težko čakala, ker zdaj aamo od vaa lahko zvem vso resnico — od niko^ gar drugega več!" "Prišel sem . . Je zamrmral Aljoša, čuteč, kako ga obhaja zmedenost, "jaz ... oq me je poslal ..." "A, on vas je poslal, nu, aaj sem slutila. Zdaj vflh vse, vse!" je vzkliknila Katerina Ivanovna in oči so se ji mahoma zaiakrile. "Postojte, Ale-ksej Fjodorovič, naprej vam povem, zakaj sem vaa tako pričakovala. Vidite, morda vem š* veliko več od vas samega; vesti ne potrebujem od vas. Potrebujem pa od vaa tegale: zvedeti moram vaš lastni, oaebnl, poslednji dojem o njem, treba je, da mi kar moči naravnost, brez olepševanja, čeprav robato (o, kolikor le hočete robato!) poveste — kako zdajle, po avojem današnjem srečanju z njim, aami gledate nanj In na njegov položaj ? To utegne biti bolje, nego če bi se jaz sama, ki noče več hoditi k meni, osebno pomenila z njim. Ali ste razumeli, čeaa hočem od vas? In sdaj, s čim vaa je poslal k meni (saj sem vedela, da vaa bo poslal!) — govorite naravnost, do pičice vse mi povejte!..." "Velel je ... naj vaa pozdravim, in da ga ne bo nikoli več ... a naj vaa pozdravim." "Da me pozdravite? Tako je j$kel? Tako se je izrazil?" , . "Da." "Nemara le tako — mimogrede. Zareklo se mu je v naglici in ni poatavll prave besede?" "Ne, izrečno mi Ja velel, naj vam sporočim to besedo: 'Pozdravlja vaa*. Trikrat me je pro< sil, naj je ne pozabim sporočiti." Katerina Ivanovna ja vzrojila. "Pomagajte mi zdaj, Alekaej Fjodorovič, prav zdaj potrebujem vaša pomoči; povedati vam hočem avojo miael, vi pa mi nanjo aamo odgovorite, alf mialim pravilno ali na? Čujte: če bi bil samo mimogrede rekel, da me pozdravite, in ne bi bil vztrajal na tem, da rili sporočite besedo, ter je ne bi bil podčrtal, tedaj bi bilo to vae ... Tu bi bil konec 1 Ce pa Je poeebej poudarjal to besedo In vam poeebej naročal, da mi ne pozabite sporočiti tega 'pozdrava', tedaj je moral biti razburjen, morda celo vea iz sebe? Odločil se je in ustrašil svoje odločitve! Ni me ostavil a trdnimi koraki, ampak atrmoglavil se je, kakor z viška v prepad. Poudarjanje te besede utegne pomeniti kljubovanje . .." 'Tako Je, tako!" Je vneto potrdil Aljoša. "Zdaj se mi samemu tako vidi." "Ce je pa tako, tedaj še ni izgubljen! Samo obupan je, a rešim ga Še lahko. Stojte: ali vam ni morda čeaa naročil zastran denarja, zastran treh tisoč?" "Ne samo da ja govoril o tem, ampak prav to ga Je nemara najhuje mučilo. Rekel je, da je zdaj brez čaatl In da je poelej vse eno," je vroče odvrnil Aljoša, z vso dušo čuteč, kako mu lije v srce upanje in da je nemara res še kak izhod in kaka rašitev za brata. "Toda, ali mar veate ... zaatran denarja?" je dodal in se zdajci ugriznil v jezik. "Že davno vam, z vso gotovostjo. Brzojavno sem povprašala v Moskvi in zdavnaj vem, da denar ni dospel. On ni poslal denarja, toda jaz sem molčala. Prošli teden sem zvedela, kako zelo je potrebova dinarja in kolikanj ga še potrebuje ... V vsem tem sem si zadala samo en namen: da bi vedel, h komu se mu je vrniti in kdo ptu je najivestejši pnijatelj. Ne, on noče verjeti, da sem mu jaz najbolj zvesta prijateljica; ni me hotel spoznati — on gleda name samo kakor na lansko. Ves teden me je mučila strašna skrb} kako naj ukrenem, da ga ne bo sram pred manoj, ker je zapravil te tri tiaoče? Se pravi, le naj se sramuje pred vsemi in pred samim seboj, a mane naj se ne sramuje, saj se tudi Bogu izpoveduje vsega, ne da bi ga bilo sram. (Dal* erthodnjtf.) da letošnje slamnike, če je bilo jeseni: ogledala bi ai rada nove klobuke. Vse pa Je šlo, kakor po olju, aamo me Je drugi dan, ko se je žana vrnila, vselej glava bolela: toliko čudnih stvari je videla. čula In seveda vpfe meni sporočila. Kako je Bobi zdrav, arč-kan, inteligenten in živ in kako je hčerka dobro izgledala. Ko- pol ure dostavi aluga nov tele-1 gram: "Pa naj ostane pri četrt-1 ku, kakor ti želiš!" Telegrama sta se zopet sreče-1 la. Kako je bilo pri tem srečanju na žici, ne vem ali vem, ka-| ko je bilo pri nas, ko so se nekaj minut na to zaprla vrata poštnega urada. Noč je bila dolga. Izgledalo maj pa je iena prišla domov, žfj je, da ne bo nikoli več belega dne. oče- f x m. a • Sestanek moje žene Moja žena--— Ne uatrašite ae takega začetka* kajti ni to neka pritožita na preljubo javnoat ali v akrajnem primeru na bližnje aorodstvo, nego je to aamo potreben uvod za opia nedolžnega dogodka, ki ae Je zgodil meni dane«; ali ae lahko zgodi jutri vam; aosodom in prijateljem pa pojutrišnjem. MoJa žena ima—tudi s te atra ni ate popolnoma varni, ker ne naštevam, in česar nima---vse «obe, dve polni vrsti avetlih belih zob, potem hčerko, potem neata nek in nazadnje kurja očeaa. To I ni bog ve kaj! Res ne. posebno! če ee pomisli, da aem pri prvih treh atvareh ja« udeležrn skoro s 50*4 vloženega kapitala, to je: pri nekaterih več, pri drugih manj. Samo pri poalednji