Št. 16(2174) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 18. aprila 1991 '-ena: 22 din '3. februarja 1975 je bi! list odlikovan z redom Jasluge za NARnn s srebrnimi žarki Ul £032223033 ESHMHjtPiEn E'J^!lki:nicil*!2rek,a Predvem Koroška ntslcii‘Va Alpe-Jadran brez ato-K,h naprav. (Slovenski vestnik, Celovec, 10. IV. 1991) *«TOe,TpAUZACIJ° 8u n»i bi l«ir ~~ Po semnjem predlq- vi‘ve nhi- .a Program ponovne oži-2,8 milijo'"6 Kočevje porabili skupaj sPevaij j!!18 dinarjev, ki jih bosta pri-yico pa t^i0y,19P domača občina, položna (gon Slovenija. Največ de-^finansim ■ d'n) je predvidenega za Pravite,,?6.sbokovnih skupin za stečaju za kočevsk'h podjetij, ki so v “stanaviia.- no “nimive programe in den*rn»i k-c?ovdl Podjetij- Preostali Sl,tanje J “'.Porabljen še za sofinan- n-)e novih n.® službe za ustanavlja- ?vetovanii^dJet'-*obratovalnic ter za ,n delavi!; Ze "stanovljenim podjetjem nanCi “IV5?0 000 din^ “fi- °skrbe ,J6 elektnfikacije Obkolpja in ustanavir-"0 vodo (370.000 din), za 'nvalid0v nnnrSv?l'i M zaPoslovanje "Je turistih dm), za označeva- «n'mivn«; ^nimivosti, kulturnih wOO.Oqo A- vUstanov, podjetij itd. 8rama ra»i1 • ’ 23 s°finansiranje pro-\ S0&a turizma (130.000 din), “Turizen, _S"ianJe testih programov 24 sofinl?3 ktnetih<< (140.000 din) in JE Krško pred rekordno proizvodnjo Inž. Rožman predstavil lanske rezultate KRŠKO — Kot je povedal glavni direktor JE Krško inž. Stane Rožman na ponedeljkovi tiskovni konferenci, je JE Krško v najboljšem možnem stanju. Če lani ne bi bilo zaustavitve zaradi potresa in pa omejitve obratovanja zaradi novega dovoljenja glede segrevanja Save, bi dosegli rekordno proizvodnjo, tako pa so proizvedli 4,39 milijarde kilovatnih ur električne energije. Na rekordno proizvodnjo računajo v letošnjem letu, ko ne bo remonta in menjave goriva. Iz obsežnega poročila je že mogoče potrditi tako sklepanje. Elektrarna je namreč obratovala z 86,66-odstotno razpoložljivostjo, kar je nadpopre-čen rezultat. Na vprašanja novinaijev o prihodnosti, je Rožman odgovoril, da s tehnično varnostnega vidika sploh ni razlogov, da bi zaustavljali elektrarno leta 1992 ali pozneje. Obratovanje bo mogoče tudi v primeru, če krška občinska skupščina še ne bo dala soglasja za gradnjo oz. za razširitev začasnega skladišča za jedrske odpadke. Z novo tehnologijo, z izboljšavami v proizvodnji in vzdrževanju se namreč volumen odpadkov manjša. Redno mesečno poročilo o delovanju JE Krško za marec navaja, da je elektrarna proizvedla 431.368 MWh električne energije. Poprečno segrevanje Save je znašalo 1,63 stopinje Celzija in največ 2,21 stopinje, dovoljenopa je 3 stopinje. Tekočinske radioaktivne emisije so bile v mejah normale. Prav tako so bile v mejah normale plinske emisije. Celotna količina sodov z RAO je sedaj 8055, v marcu so napolnili 27 sodov s srednje radioaktivnimi odpadki. J. S. Septembra plinovod povsem nared Graditelji so kl[ub slabemu vremenu v roku opravljali vsa predvidena dela — Naložba v energijo in okolje vredna 25 milijonov dolarjev KRŠKO — Junija lani so se pri Brestanici pričela dela na posavsko-dolenjskem delu slovenskega plinovodskega omrežja, ki meri okoli 1000 kilometrov. Kot so minuli teden povedali na tiskovni konferenci v Krškem predstavniki Petrolove delovne organizacije Zemeljski plin in izvajalca IMP, ni več nobene bojazni, da plinovod ne bi bil do septembra popolnoma dograjen. Plinovod poteka iz Rogaške Slatine do Novega mesta. V celoti bo dolg 106 kilometrov in bo napajal z energijo 19 večjih porabnikov, med njimi papirnico v Radečah, predvsem podjetje Videm v Krškem ter Krko in IMV v Novem mestu. V Brežicah se za plin niso ogrevali, zdaj pa bi se radi priključili. Veljal bo okoli 29 milijonov dolaijev. Najtežje SETEV, DA BO LETINE—S kmeti in kmetijstvom se ukvarjajo mnoge pomembne pisarne, toda kalče bi bile prazne, (e se ne bi s poljedelstvom ubadali tudi na nji vah. In ljudje Sirom dežele točno to počnejo. Zdaj je listi čas, ko je Se čas za setev. Ana Kunšek iz Podgorja pri Sevnicije pred dnevi sejala peso na njivi ob Sevnični (Foto: M. Luzar) Tekstilcem je vsega dovolj, vlada naj vendar kaj ukrene Tekstilna industrija propada, delavci so na robu obupa — Veljata zakon ali kolektivna pogodba? NOVO MESTO — Izredno zaostrene razmere gospodarjenja ter vedno večje nezadovoljstvo delavcev v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji na Dolenjskem so pretekli petek pripeljale do sestanka odbora tega sindikata za dolenjsko, v katerega je na tem območju včlanjenih preko 2 tisoč delavcev. S sprejetimi sklepi in zahtevami bodo danes seznanili republiški odbor sindikata, da se nekaj naredi v vsej slovenski tekstilni panogi, ki je zdaj zares pred propadom. Odbor je spet ugotovil, da akumulacije v tej gospodarski panogi na Dolenjskem ni več. Osebni dohodki zaposlenih v tej panogi zaostajajo za republiškim povprečjem za tretjino, za osebnimi dohodki v novomeški občini pa za petino. Skoraj povsod ugotavljajo od- Glasovanje o regiji Nam bo Ljubljana mačeha ali pa bomo smeli živeti in dihati tudi rta obroju, kjer se ljudje bojda bolj starajo, kjer je manj pa-tttfti. za nameček pa ni nič več čistejšega zraka kol v centru Ljubljane? Se s tem vprašanjem ubada samo posa vska regija ali Po bi se z njim lahko ukvarjala še kakšna druga? Nadregijske dimenzije člani sveta posavskih občin minuli ponedeljek niso °h(utili, večina jih niti ne ve, kaj naj bi regija sploh bila. Posavska regija je resda obstajala, v njenem okrilju so večkrat razpravljali tudi o tako imenovanih skupnih interesih. Ampak kot fogjja ni imela nobene politične ne gospodarske teže. Zato je bržkone zadel bistvo Ciril Kolešnik, predsednik brežiškega izvr-snega sveta, ko je dejal, da se je treba samo odločiti za regijo, ampak regijo kol podaljšano roko države. Odsvetoval je referendumsko glasovanje o regiji, kar so predlagali socialisti, ampak na koncu so vendarle sprejeli sklep, da referendum bo, Ijud-Je Pa bodo glasovali za to, da hočejo imeti skupnost posavskih °bčin. Za tak izid g laso vanja pa ne go vori samo goreča pri vrže-nost brežiški bolnišnici, ki naj bi bila eno izmed utelešenj posavske regijske ideje, ampjik potreba ljudi po samoupravi in zopr-v°nje ljudi ustvarjanju velikih in močnih centrov. Tudi tu bo treba najti srednjo pol, saj se je politika že odrekla načrtu o 300 slo venskih občinah, kar pomeni, da se je morala odreči atomiza-c‘ji. ki bi bila za nas predraga. Hkrati pa se bo morala odreči Preveliki koncentraciji oblasti v centrih, kajti ljudje še niso in zkpa ne bodo pozabili, kaj lahko to pomeni SIMČIČ ‘ Do konca tedna bo prevladovalo hladno vreme. Občasno bodo padavine, jutri in pojutrišnjem bo še novamosi pozebe. čakajo na plin v tovarni Videm, kjer bodo z njim nadomestili premog. Na tiskovni konferenci ni bilo slišati nobene spodbudne izjave glede možnosti uporabe plina v gospodinjstvih. Medtem ko pomeni plin v angleških V ČRNOMLJU SOCIALDEMOKRATSKI FORUM ČRNOMELJ — Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) vabi v petek, 19. aprila, ob 19. uri v tukajšnji kulturni dom na socialdemokratski forum o osamosvojitvi Slovenije in povezovanju z Evropo. Gostje bodo dr. Jože Pučnik, predsednik SDSS, Maijan Krajnc, minister za promet in zveze, Marko Selan iz strokovnega sveta SDSS ter Andrej Žorž od socildemo-kratske mladine. Vabljeni! DANES POSVET O REGIJI POSAVJE BREŽICE — Tukajšnji občinski odbor socialistične stranke vabi danes ob 20. uri predstavnike ožjega vodstva vseh strank v Dom učencev, kjer bo posvet in dogovor o skupnih aktivnostih za oblikovanje regije Posavje. Razen informacij o dosedanjih aktivnostih si bodo na posvetu izmenjali tudi poglede na obstoj in razvoj posavske regije. Brez strankarskih obremenitev bodo poskušali doseči dogoyor o skupni pobudi vseh treh zborov ribčinske skupščine za razpis referenduma o tem vprašanju. V vabilu, ki gaje podpisal predsednik brežiških socialistov dr. Slavko Sušin, so namreč prepričani, da bodo v primeru, če se občina in Posavje kot nosilca pobud ne bosta pravočasno vključila v proces regionalizacije Slovenije, usodo regije pisali drugi. večne delavce, likvidnostna slika je vedno bolj zaostrena, posebno v Novo-teksovi Tkanini. Obveznosti do družbe so lani res rasle počasneje, kot je rasel dohodek, a so se zato prenašale neposredno na delavčev žep. Zaradi vse večjega ogorčenja delavcev v tekstilni panogi, ki zahtevajo, da se nekaj naredi, je odbor sindikata v petek sprejel več sklepov. Preko republiškega odbora bodo zahtevali, naj slovenska vlada preneha zavajati delavce in se jasno opredeli do kolektivnih pogodb, katerih izvajanje zdaj preprečuje inter- • Odbor sindikata tekstilcev Dolenjske zahteva, naj se delavcem zagotovi participacija pri uresničevanju socialnoekonomskih pravic. Zahteva takojšnjo ustavitev nekontrolirane privatizacije ali pa nqj se »odpre lov« na izginjajočo družbeno lastnino za vse. Po sistemu, kot je zdaj zastavljen, delavci ne morejo postati delničaiji, saj še za preživetje nimajo. Zahtevajo tudi ustavitev stečajnih postopkov, v katerih delavci ostanejo brez dela, upniki brez upa na povračilo terjatev. »Pisem, prošenj, odgovorov, naj še potrpimo, nam je dovolj. Strah, ki se prenaša na ljudi, in ukrepanje s pritiski lahko rodi le odgovor z enakimi sredstvi,« opozarjajo dolenjski tekstilci slovensko vlado, s katero so bila pogajanja doslej neuspešna. vcncijski zakon. Vlada naj pove, ali veljajo kolektivne pogodbe ali zakon. Šindikat se seveda opredeljuje za veljavo kolektivnih pogodb, zahteva tudi pogajanja z vlado za njihova nova izhodišča, saj cene gredo gor, pa tudi zajamčena plača je bila na novo določena. Z. LIND1Č-DRAGAŠ gospodinjstvih kar polovico vse porabljene energije, pri nas porabijo gospodinjstva le 3 do 4 odst. energije v obliki plina. Da bi se poraba povečala, niso ovire v gospodinjstvih, pač pa v omejenih materialnih možnostih. Napeljava plina v hiše je namreč dokaj draga za- • Petrol zagotavlja, da bo plina dovolj v skladu s sedanjimi in prihodnjimi načrtovanimi potrebami. Plin bomo v Slovenijo dobivali iz Sovjetske zveze, kjer bo Petrolova delovna organizacija Zemeljski plin kmalu podpisala pogodbo z dvema firmama. Poleg tega bodo plin dobavljali iz Alžirije. Največ plina bodo porabili v krški občini, in sicer 189 milijonov kubikov, v novomeški 41 milijonov, v papirnici v Radečah 21 milijonov in v sevniški občini 10 milijonov kubikov. deva. Očitno bo treba poiskati možnosti cenejšega priključevanja plina, pa tudi izkoriščanja odvečne energije v večjih gospodarskih organizacijah. J. SIMČIČ JUTRI OTVORITEV RIBNICA — Jutri, 19. aprila, ob 20. uri bodo v Ribnici odprli prenovljeno Miklovo hišo, kjer bo ribniški kulturni hram. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo del umetnikov, ki sojih ti ustvarili na ribniških likovnih srečanjih leta 1989 in bodo prvič prikazana javnosti. Prej razstave ni bilo prav zato, ker so Miklovo hišo še obnavljali. Razstavo bo odprl dr. Jure Mikuž. Otvoritve se bo udeležila tudi delegacija iz pobratene italijanske občine Arcevia. — Na razstavi, ki bo odprta ob tej priložnosti, bodo prikazana dela Rene Rusjan (kiparka), Marije Rus, Lojzeta Logarja, Andraža Salamona, Tuga Sušnika (vsi slikarji) in Marka Modica (fotograf). BERITE DANES! na 2. strani: • Sporen kmetijski minister? na 3. strani: • Najboljša dolenjska vina na 4. strani: • Pionirju priznanja za dosežke na 5. strani: • Le s tarnanjem nad brezposelnost na 6. strani: • O izločitvi odloča ustanovitelj na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista komentirajo na 11. strani: • Navček poje zelenim velikanom na 12. strani: • S kladivom umoril spečega sina Priče naj bi odvezali molčečnosti Republiška komisija to-krat zasedala v Kočevju KOČEVJE — Republiška komisija za ureditev povojnih množičnih grobišč v Sloveniji, ki jo vodi Viktor Blažič, je 11. aprila zasedala v Kočevju. Po kočevskem predlogu naj bi pri grobišču Pod Krenom postavili manjšo cerkvico (ki bi sprejela okoli 200 ljudi), ostala grobišča pa bi obeležili z znaki. Urediti bo treba tudi parkirišča. Po enem izmed predlogov naj bi nekje ob cesti pod vrhom Roga postavili tudi obelisk vsem, ki so padli med vojno ali pa bili usmrčeni po njej. Predstavnik Celja je komisiji predloži obračun stroškov, ki sojih na njihovem območju imeli doslej z urejanjem grobišč (znaša 2,5 milijona dinaijev, podoben predračun pa naj bi izdelali še za Kočevski Rog. Z nekaterimi ureditvami je namreč treba pohiteti, ker bo 7. julija tu svečanost ob obletnici sprave, maševal pa bo nadškof dr. Alojzij Šuštar. Pričakujejo velik obisk, predvsem udeležencev slovenskega kongresa. Posebna delegacija komisije se bo o stroških in drugem pogovorila tudi s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom. Poudarili so, da z ugotavljanjem grobišč nimajo posebnega uspeha, ker ima komisija premalo pooblastil in ker se priče dogodkov boje pričevati in tudi pokazati, kje grobišča sploh so. Zato so sklenili, naj vsaj komisija za raziskavo VLADA O KOČEVSKI LJUBLJANA, KOČEVJE - Razgovor o razvoju Kočevske je za 22. aprila sklical podpredsednik republiškega izvršnega sveta Leo Šešerko. Potekal bo na podlagi poročila in {Medloga, ki gaje pripravil Urbanistični zavod Sldvenije. Poročilo je bilo izdelano na podlagi ugotovitev lanskih razgovorov predsednika IS Slovenije Lojzeta Peterleta s predstavniki občine Kočevje, v katerem so bile prikazane posebnosti občine, zapisane kasneje tudi v Deklaraciji občine Kočevje, ki je bila dostavljena ustreznim republiškim organom. pobojev dobi večja pooblastila; republiška skupščina pa naj bi sprejela tudi predpis, da je zapoved molčečnosti, ki so jo udeleženci ali priče dogodkov podpisali, neveljavna. V okviru sestanka so udeleženci obiskali grobišče Pod Krenom, kjer so si ogledali tudi predlagano lokacijo za postavitev cerkvice. Nato so obiskali območje Ušive jame, kjer so potekali poboji prav takrat kot Pod Krenom, vendar natančna lega grobišča ni znana, ker očividec še ni pripravljen pokazati natančnega mesta. Ogledali so si še druga množična grobišča (Macesnova gorica itd.) pa tudi območje bivše žage Rog, kjer so našli po vojni trupla v žaganju, vodnih zbiralnikih in v okolici. Obiskali so še Kočevsko Reko in Gotenico. J. PRIMC NA GROBIŠČIH V ROGU — Na fotografiji so udeleženci seje komisije za ureditev povojnih množičnih grobišč, ko si /1. aprila na terenu v Rogu ogledujejo grobišča in ugotavljajo, kje naj bi stala posamezna obeležja pokojnikom. Menili so, naj bi cerkvica stala v bližini jame Pod Krenom. (Foto: J. Primc) YU ISSN 0416-2242 Čas teče tudi v zmrzovalniku Če je težava mučna in neobvladljiva, ustanovi komisijo in zadevo bodo prav naučeni fantje ter čas predali pozabi, so rekli v teh igrah dobro izvežbani komunisti in tako »rešili« prenekateri problem. V današnji slovenski demokraciji se temu pravi čas za premislek ali zamrznitev. Zahteva Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke po odstopu dr. Jožeta Osterca, republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je imela tudi druge, višje cilje. Očitki, kijih kmečki lobi zvito naslavlja na po njegovi preprosti logiki tako rekoč hišnega ministra, neposredno lete tudi na druga ministrstva in vso vlado, vključno s premierom Lojzetom Peterletom. In če o domnevni neučinkovitosti vlade želi razpravljati najmočnejši člen Demosa, pridno pa mu pomagajo tudi ne tako slabotni socialdemokrati in liberalci, je pač treba nabaviti primerno velik zmrzovalnik, oziroma se dogovo- riti za mesec dni premirja. Kmečka trma je pravzaprav nerazumljiva. V imenu samo pretežno svojih interesov postavlja vladi ultimate in jo s tem neposredno ruši. Toda tako Demos kot vlada sta koalicija, če jo kmetje slabijo, žagajo s tem tudi tisto od vej Demosovega drevesa, na kateri so se ugnezdili. Si mar zamišljajo, da kot številčno najmočnejši de! Demosa lahko sestavijo vlado po svojem okusu in potrebah? Brez tudi zelo močnih krščanskih demokratov in še koga? Tako prepotentni in brezumni kmetje najbrž niso, razen če so jim njihovi hektari in smreke popolnoma zameglile pogled. V teh za Slovenijo nedvomno usodnih in prelomnih časih premiera Peterleta ne ruši niti opozicija. Lojze Peterle je navsezadnje tudi mož, za katerega se poleg Milana Kučana in dr. Dimitrija Rupla v tujini, ki jo med osamosvajanjem tako zelo potrebujemo, edino ve. Seveda bi lahko Peterletovi vladi celo največji zagovorniki očitali to ali ono, rušiti jo v tej topli pomladi in najbrž zelo dolgem ter vročem jugoslovanskem poletju pa je ali zelo akutna domišljavost ali pa ubijanje najbolj delovnega vola, da si bi privoščili zrezek. Ko bodo zmrzovalnik čez mesec dni odklopili, bo navidez vse tako, kot je bilo včeraj in danes. Vendar čas teče tudi v ledu oziroma na kmetih. Kmečka zveza ima dovolj časa za premislek, ali naj še jasneje in glasneje razburja kmečke in nekmečke Slovence s svojimi povedanimi in nepoveda-nimi zahtevami ali pa naj postane tvorni del pozicije ali opozicije. Če pa ima ta stranka v svojih vrstah-tudi kakšnega psihiatra, sociologa in raziskovalca javnega mnenja, naj jim veli izmeriti, ali se niso kmetje s svojimi ozkosrčnimi ultimati zamerili nekmečkemu delu Slovencev, ki jih je tudi kakšen milijon, med njimi so tudi že lačni Odgovor bo: so se, pozaba ne bo niti hitra niti lahka. Če je, gospoda Ivan Oman in Marjan Podobnik, tudi to tisto, kar sta želela, potem nadaljujta! M.BAUER Naša anketa Vseh krivic gotovo ne bo moč popraviti j Sporen kmetijski minister? jRNOMELJ — Polna sejna soba £ „ .. ............... C J ČRNOMELJ — Polna sejna soba črnomaljske občinske skupščine je pretekli petek potrdila, daje v črnomaljski občini precej ljudi, ki pričakujejo, da bo nova oblast poravnala nekdaj storjene krivice. O tem, kaj lahko sploh pričakujejo od denacionalizacije, je razložil republiški minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat, kije med drugim dejal, da bodo postopki precej zapleteni, ker bodo upravičenci morali vložiti veliko dokumentacije. Obljubil pa je, da se bo zavzemal za takšne postopke, ki bodo sprejemljivi in realni. Če je še pred leti kazalo, da so se ljudje počasi sprijaznili s tem, da so bili, upravičeno ali neupravičeno, ob premoženje, pa je sedaj vse bolj jasno, da se le govoriti niso upali o tem. In če so po vojni jemali s pištolo, je razumljivo, da je po 40 ali 50 letih to krivico nekoliko težje poravnati na miren način, je menil vodja Demosovega poslanskega kluba Daljša palica za davčne zlorabe Minister dr. Marko Kranjec novomeškim pravnikom — Mnogo ostrejše kazni za davčne utaje — Proračun z veliko »luknjo« —Napoved: še 100.000 brezposelnih ___________________________________luknjo« —Napoved: Na povabilo Društva pravnikov Novo mesto je prejšnji teden v dolenjski metropoli predaval o davkih in davčnem sistemu Republike Slovenije minister za finance dr. Marko Kranjec. Predvsem je obrazložil od razvitega sveta prevzeta načela davčne politike, kijih zdaj uvajamo pri nas in za katera je značilna ideološka nevtralnost, poenostavitev, pravičnost in univerzalnost, kar pomeni, da morajo — v načelu brez izjem in olajšav — po svojih močeh plačevati davke vsi, ki ustvaijajo dohodek. Novi sistem je dobil vsesplošno podporo, mnoge pripombe so le na njegovo izvedbo, po ministrovem mnenju zato, ker je davke pač treba plačevati in nihče ne da rad iz rok denaija. Dr. Kranjec je ob tej priložnosti na- licija in nekatera dodatna pooblastila povedal mnogo ostrejše kazni za tiste, ki naj bi v bližnji prihodnosti bistveno pri- bodo skušali davke zatajiti ali kako drugače prelisičiti državo. Novi davčni sistem je zgrajen na zaupanju, manjka mu le še dolga palica za tiste, ki tako zaupanje zlorabijo. Snujoča se davčna po- KIDRIČEVE NAGRADE LJUBLJANA — V veliki dvorani republiške skupščine so prejšnji teden podelili Kidričeve nagrade, vsakoletna priznanja za dosežke v znanosti. Slavnostna govornika sta bila republiški sekretar za raziskovalno dejavnost in tehnologijo prof. dr. Peter Tancig in akademik prof. dr. Bogo Grafenauer. Dobitniki Kidričevih nagrad za leto 1991 so: prof. dr. Gabrijel Kerne! in prof. dr. Jure Zupan na področju naravoslovnih ved, prof. dr. France Vreg in dr. Milica Kacin—Wohinz na področju družbenih in humanističnih ved in prof. dr. Marko Kos za izumiteljsko delo. Podeljenih je bilo tudi več nagrad iz sklada Borisa Kidriča in sedem priznanj mladim raziskovalcem. pomogli k discipliniranju davkoplačevalcev. Sicer pa tudi ti še zdaleč niso povsem odpovedali. V prvem četrtletju je bilo zbranih blizu 90 odst. predvidenih davkov in državna blagajna zaenkrat brez večjih težav plačuje tekoče izdatke, vprašanje pa je, kako bo naprej, saj je bil republiški proračun sprejet s 4,5 milijarde dinarjev veliko »luknjo«, ki naj bi jo zamašili s posojili iz tujine, o katerih pa ni ne duha ne sluha, ker Republika Slovenija mednarodnopravno jO.OOO brezposelnih ne obstaja in ji, kot je poudaril dr. Kranjec, nihče noče nič posoditi. Minister je govoril tudi o sanaciji bank, ki bo lažje izvedljiva kot preobrazba gospodarstva. Življenjsko najbolj pomembne veje gospodarstva bo vlada po vzorcu železarstva podržavila, njih izgube poplačala z ustvarjenjem javnega dolga, mnogo težje pa bo za tiste, ki ne bodo deležni te vladne skrbi. Ta čas je v Sloveniji najmanj 300 gospodarskih »mrličev«, torej podjetij, ki ne bodo mogla preživeti, in na cesto bo moralo dodatno še vsaj 100.000 delavcev, kar pomeni, da nas naj večji socialni pretresi šele čakajo. M. LEGAN • Grubeliča spra viti v stečaj v deželi kjer vlada socialni odpor zoper za-sebništvo, ni niti najmanj težko. (Poznič) • Formula razdruževanja je najbolj pravična, najbolj moralna in genialna, ampak je izjemno težavna. (Rupel) • Vse kaže, da bomo Slovenci vendarle še živeli v Jugoslaviji (Šali) • Oh Jugoslavija! (The Economist, London) Dr. Rajko Pirnat (na levi) in dr. Franc Zagožen v Črnomlju dr. Franc Zagožen. Sicer pa je poudaril, da so v Demosu enotni, da se denacionalizacija izpelje, kolikor je moč pošteno. Razumljivo pa je, da povsem realno škode ne bo moč odplačati v celoti. V razpravi so se ogalsili predvsem otroci že močno ostarelih ali celo umrlih staršev, ki so jim odvzeli premoženje. Že samo nekaj primerov, ki sojih navedli, da slutiti, da bodo imeli organi, ki bodo opravljali denacionalizacijo, kar precej dela, saj bo marsikdaj potrebno iti od primera od primera, kajti v vsakem je nekaj posebnosti. Sicer pa razlaščene ali njihove potomce moti, zakaj že pred sprejemom zakona ne rešijo na hitro vsaj posledic lažnih odločb, ki jih je bilo v Sloveniji na tisoče. Očitno paje, da so ljudje v glavnem nestrpni, kar je razumljivo, nekaterim pa je zadostovala že obljuba, da bodo še za svojega življenja dobili lastnino nazaj. Toda večina ni ravno prisegla na obljube, saj je menila, da do takrat, ko bodo obljubljali tisti, ki so jim vzeli premoženje, le-tega zagotovo ne bodo dobili nazaj. Prav zato so člani republiškega združenja lastnikov razlaščenega premoženja Črnomaljcem predlagali, naj ustanovijo svoje združenje, ker se boj za premoženje šele začenja. M. BEZEK-JAKŠE Dr. Marko Kranjec: cesaiju, kar je cesarjevega Ljubljansko pismo Žalosten delavski praznik Praznik katere stranke je zdaj 1. maj? LJUBLJANA — Velik del slovenskega gospodarstva je pred bankrotom. Gospodarska gibanja so že v vseh panogah tako neugodna, da lahko ogrozijo celoten družbeni razvoj in privedejo večino prebivalstva na rob preživetja. Kje smo, kam gremo, so končno spoznale tudi naše stare in nove politične stranke in začele pridno ustanavljati socialdemokratske unije, frakcije in podobno ter pihati delavcem na dušo in srce, češ samo me smo tiste, ki vam lahko pomagamo. Tisti, ki so še včeraj nosili metuljčke za vratom, prihajajo danes na žarišča TV z razpetimi srajcami. In pridno pišejo, objavljajo (enake) razglase: »Zatevamo uresničevanje reform na socialdemokratski podlagi — soupravljanje v podjetjih in zavodih ter lokalno samoupravo. Brez tega bosta kapital ali država odločala v škodo bistvenih interesov ljudi. Nasprotujemo divjemu ukinjanju upravljalskih pravic delavk in delavcev, uporabnikov socialnih storitev in roparski privatizaciji družbene lastnine, podržavljanju podjetij in zavodov. Nasprotujemo zahtevi, da delavci in upokojenci od države kupujejo kapital, ki so ga sami ustvarili.« Ali morda za delavce ni že pre-kasno za takšne pozive? Za njihove zaščitnike ni: na vrata spet trkajo volit ve. Če že nič drugega, bi jih delavci lahko vprašali vsaj, zakaj so bili doslej, vseh dolgih 300 in nekaj več dni Demosove vladavine, tiho? Letošnji 1. maj bo zato otožen dan, dan obujanja spominov na minule praznike delavstva, žalosten delavski praznik. Večina delavcev ni tvorno vključenih v politične stranke na Slovenskem. Te zdaj na političnem prizorišču bodisi ne znajo, ne želijo ali ne zmorejo predstaviti pravih interesov delovnih ljudi; pogosto pa ljudje tudi nimajo dovolj zaupanja v vodstva gospodarskih strank. Tako je pomemben del delovnih ljudi izločen iz sooblikovanja slovenske politike in tudi ne sodeluje pri njenem uveljavljanju. Zato se ne čutijo motivirane zanjo in odgovorne za njene rezultate. Te dni mineva 120 let, jubilejna obletnica, od kratkega življenja Pariške komune (od 18. marca do 28. maja 1871). Tega zgodovinskega dogodka ni na Slovenskem počastilo nobeno javno glasilo. Vendar, če nič drugega, je vsaj volilni razglas CK Narodne garde, nalepljen na zidove pariških hiš, uporaben tudi za naše prvojmaske, spet skoijašnje predvolilne čase, saj svari natanko pred tem, kar se z delavcem zdaj dogaja pri nas. VINKO BLATNIK /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto________________________________ Ljubljanska banka Dolenjska banka, d.d., Novo mesto s svojim Pravilnikom o stanovanjskem varčevanju občanom nudi obliko varčevanja, na osnovi katerega lahko poleg obresti varčevalci pridobijo tudi stanovanjski kredit. Občani lahko namensko varčujejo pri banki z enkratnim ali večkratnimi pologi, ki jih v času varčevanja lahko spreminjajo in prilagajajo svoji finančni zmožnosti. Najkrajša doba varčevanja je 12 mesecev in prične teči s sklenitvijo pogodbe o namenskem varčevanju in s plačilom prvega pologa. Doba varčevanja se lahko molče podaljša do 5 let. Privarčevana sredstva banka obrestuje po spremenljivi obrestni meri, ki se prilagaja vsakokratnemu sklepu banke. Od 1.4.1991 dalje banka privarčevana sredstva obrestuje po 35-odstotni letni obrestni meri. V primeru predčasne prekinitve pogodbe banka priznava varčevalcem obresti v višini 17% letno. Po končani varčevalni dobi ima varčevalec pravico do kredita na podlagi povprečnega stanja privarčevanih sredstev in obresti. Višina dodeljenega kredita je odvisna tudi od varčevalne dobe in znaša: varčevalna doba v letih 1 2 3 4 5 in več let odstotek kredita 270% 380% 500% 700% 900% Banka kreditira svoje namenske varčevalce v primeru nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše, stavbnega zemljišča, novogradnje, prenove stanovanjskega objekta ipd. Za isto stanovanjsko enoto lahko varčujejo in pridobijo kredit poleg investitorjev tudi njihovi ožji družinski člani. Doba vračanja kredita je do 15 let. Občani lahko namensko varčujejo pod enakimi pogoji tudi brez obveznosti najetja kredita. V tem primeru jim banka izplača privarčevana sredstva skupaj s pripadajočimi obrestmi. Vabimo vas, da se za podrobnejše informacije oglasite v enotah banke: v Novem mestu — Trdinova 2 v Črnomlju — Trg svobode 2 v Trebnjem — Cesta Gubčeve brigade 4a in v Metliki — Trg svobode 7. Obiščite najbližjo enoto naše banke in se informirajte o vseh ostalih možnostih sodelovanja: Enotedenska burja okrog odstopa slovenskega kmetijskega ministra dr Jožeta Osterca, kije sam dejal, da poskuša biti minister vsega kmetijstva, ne pa orodje v rokah ene stranike, seje v ponedeljek zaenkrat polegla z enotni1" sečno zamrznitvijo odstopa. Da bo minister moral oditi, je prvi mož slovenskih kmetov, Ivan Oman, javno povedal na občnem zboru sevniške P0-družnice SKZ-LS pred dogovorjenim sestankom med vodstvom Demosa in ministrom. Razlogi za zahtevo po odstopu? Kmetijski minister je sicer deber strokovnjak, vendar naj odstopi, ker noče spraviti iz svojega sekretariata nesposobnih ljudi. Oman je omenil tudi poslabšane razmere v kmetijstvu in očital, da še včdno ni nekaterih sistemskih zakonov itd. Prejšnji teden je padlo tudi ime, ki naj bi zamenjalo dr. Osterca — Maijan Podobnik. Oman jn dejal, daje Podobnik pač mlad ambiciozen inežnir, ki bi rad nekaj naredit naključje je, daje njegov zet, eden od treh. Sam Podobnik je dejal, dab° sedel v ministrski stolček le v skrajnem primeru. Zadeve se dajo obračati in premlevati do onemoglosti. Dejstvo je, da so se razmere v tem letu močno poslabšale ne le v kmetijstvu, ampak tudi v vsem gospodarstvu oz. v vse) družbi in za večino ljudi. Dejstvo paje tudi, da odstopi ministrov v zahodni!1 demokracijah niso nič neobičajnega, le izvedba je nekoliko drugačna, manj »boljševistična«. Nekaj paje zanimivo: da seje po resnih kritikah kulturne; ga, šolskega, industrijskega, zdravstvenega in še katerega ministra do zdaj zares zamajal le stolček kmetijskega ministra. JANKO BUKOVEC, kmet iz Semiča in predsednik črnomaljske podružnice SKZ-Ljudske stranke: »Prehitro je bilo rečeno, da mora minister za kmetijstvo odstopiti. Najprej naj bi se SKZ-LS pogovorila o kmetijski politiki z izvršnim svetom. Sem tudi član izvršnega odbora SKZ-LS in lahko rečem, da v stranki ne razmišljamo o odstopu nobenega ministra. Res paje, da od časa do časa pride pod drobnogled eden od ministrov, po katerem vsi udrihajo.« FRANC DRAGAN, lastnik zasebik j avto-šole Alfa z Velike Cikave: »V mcnjaVt j enega ministra za drugim v naši vladin£ verjamem. Delne rešitve mi niso všeč, saj P° mojem mnenju ne vodijo k pravim rczul®' tom. Če bi se že izkazalo, da vlada svoji na' logi ni kos, bi bilo najbolje celo zamenjali)11 postaviti novega mandatarja. Akcija Km^' ke zveze proti kmetijskemu ministru ni d®; volj prepričljiva, saj da slutiti, da so zacM . bolj osebni kot pa politični in strokov!11 interesi.« FLORIJAN BERGANT, predmetni učitelj iz Brežic: »Kolikor sem lahko prebral, ni nobenega vzroka za odstavitev ministra Osterca, edino če hoče nekdo drug zasesti njegovo mesto. Sicer pa mislim, daje že čas, da se pogleda, kako delajo naši ministri. Po mojem bi moral iti še kdo. Mislim predvsem na Staniča, ministra za informiranje, na kulturnega ministra dr. Capudra, na dr. Venclja, ki samo na veliko obljublja v vzgoji in izobraževanju, na Janeza Janšo in še DANICA FEGIC, socialna delavkaf? Ribnica: »Zamenjati je treba vse tiste, ki d*” lajo drugače, kot so obljubljali. Če to velr za kmetijsko področje, naj povedo kmW Vem pa, da je na področju šolstva p*®? drugače, kot je bilo obljubljano. Najv« šok za nas je ukinitev lesarskega oddeli®^ Kočevju, zaradi česar najmanj štirje ^ otroci letos ne bodo mogli nadaljevati š®* j nja. Gre za administrativni in neživljenjs" ukrep. Gotovo je podobno tudi na dWr ■ ^ področjih.« MILAN TRAVNIKAR, sekretar Skupščine občine Metlika: »Človeka najprej preseneti to, da stranka, ki je prof. Osterca predlagala za ministra, sedaj zahteva njegov odstop, predvsem pa to, daje prizadeti za to izvedel iz časopisov. Sicer pa mislim, da ministri niso ministri strank, ampak vlade. Odpoklici in zamenjave ministrov so v razvitih demokracijah sicer povsem običajna stvar, vendar to uredi predsednik vlade, ne pa vodje strank.« ANDREJ KOVAČIČ, sekretar za kfl>£ tijstvo občine Krško: »Zastavljene usmerl' ve kmetijske politike so po mojem mncfll sprejemljive in zaradi tega ne bi bilo trevJ odstavljati ministra. Če bi ga že odstavili.D 1 delo v sekretariatu spet zastalo. Menim, **? ; bi se morale pri delu v sekretariatu ***- j upoštevati strokovne kvalifikacije kot r pripadnost stranki. Sploh pa menim, r . stranke ne bi smele kar same postavlja*11 \ odstavljati ministrov.« JANEZ JERMAN, upokojenec iz Šalkc vasi pri Kočevju: »Zamenjati je treba vse, ki so veliko obljubljali, naredili pa nič ali le malo. Mnogo ljudi so spravili ob kruh in nabili večje davke. Nihče nima nič od nove vlade. Naj skrbe bolj za gospodarstvo kot pa za politiko. Ministri pa: kulturni ne skrbi za kulturo, minister za šolstvo vsiljuje svoj program in ne upošteva drugih mnenj, na primer dijakov in staršev. Podobno je tudi drugje.« LUDVIK PUCELJ, upokojenec fc‘JJJ dej, Trebnje: »Ne moremo reči, da m ^ kmetijstvu na bolje. Gnojilo se je v zad tednih podražilo, draži se ves reprodukcij material, kmetijski pridelki pa ne. T|St^j kije kriv za tako stanje, ne moreš prstom. Nekje pa mora biti velika nap3^ daje za kmeta in za delavca tako s'a?^.[je, enega ministra odstavijo, ne more bit! o° če vse šepa.« SLAVKO ZAKŠEK, gozdarski in lesni tehnik iz Sevnice: »Če na nekem področju ni pričakovanih rezultatov, je potrebno videti, ali oseba ni prava ali gre za druge vplive. Če bi reševanje gospodarskih težav prepustili strankam, bi ena odpoklicala enega ministra, druga drugega, in zmešnjava bi bila še večja. Imeli smo slab občutek, ko so v Beogradu Slovenijo preglasovali brez argumentov. Ni prav, da bi se zdaj doma pri ministrih posluževali podobnih neargumentiranih diskvalifikacij.« Sadilne napake so nepopravljive Najprimerneje je pri nas saditi vinsko trto med 18. aprilom in 2. majem — Kaj vse je treba upoštevati in narediti, da se bo sadika prijela in lepo rastla Kakšno cepljenko posadimo, kdaj in kako, odločilno vpliva na končni uspeh bodočega vinograda. Ustrezna kakovost cepljenke je temelj dobrega vinograda. Zato je sedaj zadnji čas naročiti cepljenke za sajenje v prihodnjem letu. ^NOVOMEŠKE tržnice aj-jAarsssE cap«; šara tadfsir,. TmPir Prve kvalitete znam-ci novnm J! P°ne<^eljek so obiskoval-tiidi nrvpe5kJ,tr?nice že lahko kupili 20 din Wdlke ^"jega zelja, po soodštni M trK*eset sadik solate Bre&?xPrav tako20 din. Ženica iz jabolka sJ ve še bolje rečeno, najtežje obvladljiva bolezen pečka-aJ.'yega izvora L* S / prejemajo, čeprav imajo največk ji| tonske sestanke med delovnim / GOSPOD JANEZ VIDET#;# * hu« etldkj a.x> a. >r x ~. =-. o /SJ =? g /•-1 C ZiTS O-SS-fi S K < — V E £ !TJS i S ES _CrnomaIjski drobir PrTf a p a i .. :r: ■ - Sat; R'LA«AMNJE — Velikokrat je sli-! dietie tai!6 Tsika,er° črnomaljsko poji ^ si prav tk°l.rek0i ^ vodo'ln & kdaJ-so i Ssssisr: 's ^ijfcisssss at iofnto_.-..manj orientacije v podvodnem ipisig ’* V 7 ^Pesnega gospodarji* več.” mn,h rekvizitov ne potrebujejo )!> skinfteritoJ?!^ ~ Nekaterim čmomalj-V zgodilo Ha a cfm * Je v zadnjem času 4 kar nekait “ J'h P°klicali na orožne vaje ■5 vef siaboJ arat “Pored. So se morda pre- 2 ^ Eden od razlogov $ deželiciobKol’ ^ b' poStne po*a->ke I ,< je. Sedai RoP' P°tovale nekoliko hiti ( ^rnomlm nri,ref pismo 0(1 takrat’ ko mu v i> Poštar iirJx;tlsnej0 P1*11, do takrat, ko ga 2 kar dva rini pJejePlmku v Metliki, potuje t kosta vez h R° f-momelj in Metlika ne * h” fel P0881 ijoh^izKočevia ] med ■S*™* — Kmetijsko zemljo na 25n v,, '.?"0 betonarno so razdelili 2inter^‘i,koV-kimcrijoPo4ali8arov. občina (k lza vrt'čke sklepa pogodbe tičkihik mite 23 družbeni razvoj). Vr- . Kočevje oz iz’., ,,CI' 1 e oddaja KS POTcdi i*.metlJsko gospodarstvo. * klat,jSiKIPS' - Potepuški psi se f jim^lai^kJU)°Wanis£Pritožujejo, 1 Pfemenitih ° ^°do P° vrtovih- Lastnice 1 daljSepaiir. j k P3 nosijo s seboj tudi 1 ske) pse v ’Poganjajo potepuške(rom-I stvo. Je V,' SP° no ogrožajo pasje plem-Paška kri „ *o, da se plemenita in pote-I piv!" esme mešati. 1 Prireditvi OBISK - V okviru obiskal »z °b bra'nih značkah bo jutri osemletk« ?CC n'?J'b razredov kočevske 1X1 Ribničank' PiSa,e‘j M'ha MatC' LBjbniški zobotrebci stabTTT' ------------------ okoli ^ aPr**a ^je udeležilo tudi i 'j*v vojaksorodnikov in prijate-] obiskovieTt. .? VSe, Jugoslav|je. Največ 1 30 obisk V0Jak tz Prijedora, in sicer basom rlcev-ki 50 se pripeljali z avtodomu II .“"ejšega srečanja in plesa v ki so rair,--* Je udeležilo okoli 350 ljudi, SlednjegadnePeSal'’ tud‘ kol°’ d° 230 na' skega— Ob ukinitvi občin-S na ote!nsakf„'?!I?„jebl]0meddrU‘ v Arcevii „ P01^0*'3 delegacije, kije bila Va,jali 0pa ni razvidno, da bi se pogo-°krePili JP,’ antpak le, da bi obe občini še kaltumen, • e.ovanje na gospodarskem, KOMll'nnlP°rtncm Področju. SZDL?_tPRIPADA DEDIŠČINA n° na eni ° vPra^nje je bilo zastavlje-°dgovara občinske skupščine, diŠČinn nrf * n*' Nekateri trdijo, da de-80 bili vej vsem organizacijam, kei Jrebai injske iveri , l ^ANal ' " ^ ‘akšensne, ~7 Rdo od domačinov ali S^s^TSi-ESfss; Jl?d katcre k kak del dosti nižjih vozil, bllj,.,7Jpak "e sodijo fički, ki se jih »vri4 0Pazii 1 * srednjeevropski kulturi > Poteh S^reba"jskih cesuh in polj-tej lokirffij1.1 avtomobilski deli se l ^ PlošiaH;' rab Sevali odstop dr. Žni-Dit^anistično 80 lorej tud> omenjeno r*b druoem razP°t°ženje delegatsko pri-r tdravvt,’0Z'prvemu možu trebanj- So 7 vPliniačp0taknjcno delegatsko gra- ali mani !Lrpede'in d«ugo, kar a ^ P°5kodovano ie. noteunili tu,r U ne bi a, zato, da ob razkritem 'V Vrstah ,/duvah bivši lastniki, ki so Poštovanih občanov. IZ NKŠIH OBČIN JM IZ NKŠIH OBČIN Le s tarnanjem nad brezposelnost Ob obisku republiške sekretarke za delo Jožice Puhar v Črnomlju se je znova pokazalo, da v občini nimajo primernih programov za zaposlovanje ČRNOMELJ — Namesto da bi se več pogovatjali o zaposlovalnih programih, so predstavniki črnomaljske občine in podjetij na nedavnem pogovoru z republiško sekretarko za delo Jožico Puhar, njenim namestnikom Ivanom Lapajnetom in Milanom Pavliho z republiškega Zavoda za zaposlovanje vsi bolj ali manj le stokali. Tarnanje pa jim gotovo ne bo pomagalo zaposliti 386 ljudi, prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje, ter dodatnih 1000, ki so tehnološki presežek. Pretekla leta so se v črnomaljski občini marsikje odpovedovali višjim plačam, da so lahko vlagali v novo tehnologijo, sedaj pa bodo prav te naložbe povzročile, da bodo mnogi ostali brez delovnih mest. A ne le zato, ampak tudi zaradi proizvodnje, kije bila lani manjša za 11 odst. kot leto poprej in se še vedno zmanjšuje. Tako so iz Belta potarnali, da imajo premalo dela, saj kar 60 odst. proizvodnje izvažajo, tujci pa postajajo vse bolj nezaupljivi do vsega, kar pride iz Jugoslavije. Včasih so na mesec izdelali 1.600 ton ulitkov, sedaj pa jih le še 500 ton. Vse to in preveč delovne sile je povzročilo, da so plače kar za 55 odst. nižje, kot so zapisane v kolektivni pogodbi. Tudi v Iskri ne morejo izplačati prejemkov po kolektivni pogodbi. Na tujem trgu prodajo dve tretjini proizvodnje, a imajo zaradi tečaja di- narja finančne težave, so blokirani in zaradi tega smejo izplačati le 80-odst. plače. Puharjeva je ob tem pripomnila, da lahko izplačajo plače po kolektivni pogodbi, če imajo dobre rezultate poslovanja, če pa so v izgubi, kar Iskra je, tako in tako nimajo kaj deliti. ne industrije je bilo slišati Jožica Puhar: »Težko je mlade izobražene ljudi zadržati lam, kjer je slaba kakovost življenja.« Ob njej predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Anion Horvat. Pomanjkanje trka na vrata Predlog socialistov: njive darovati brezposelnim KOČEVJE — Na nedavnem srečanju med predstavniki kluba delegatov Socialistične stranke Slovenije v republiški in občinski skupščini je Dušan Semolič seznanil prisotne s socialnim programom, Darja Lavtižar-Bebler pa s še zelo nedorečenimi predvidenimi novostmi na področju lokalne samouprave. Razpravljavci so še posebno osvetlili razmere v domači občini. Predsednik čajnem postopku. Denarna nadomestila dobiva 225 brezposelnih, 64 denarno pomoč, 34 pa razne druge oblike pomoči. V številu brezposelnih niso zajeti delavci gozdarstva. Nasploh je bilo izrečenih veliko kritičnih ugotovitev in zahtev, daje nujno čimprej poiskati rešitve iz težkega položaja tako v občini kot v republiki. J. P. Iz tekstilne pripombo, da vsi razmišljajo le o tem, kako bi delavce odpuščali, ne pa, kako bi jih zaposlovali, in tudi v zakonodaji je več prostora namenjeno temu, kako se ljudi znebiti, kot pa jih pridobiti. Opozorilo, ali naj tekstilna industrija nosi vse breme reprodukcije naroda, je naletelo na gluha ušesa. Na pripombo, daje vse več dela na črno, z ukinjanjem šušmarstva pa bi lahko finančno razbremenili tiste, ki delajo legalno, pa je Puharjeva odgovorila, daje še sreča, da je tako, sicer bi bilo še več socialnih problemov. Eden poglavitnih problemov je pomanjkanje primernih kadrov. Zelo velik je odliv strokovnjakov iz občine pa tudi iz večjih podjetij, ki so v težavah, v manjša in hitreje prilagodljiva. Vendar v Beli krajini niti ne vedo, kako motivirati mlade izobražence, da bi ostali doma. In kar je še hujše, podjetja — vsaj po razpisu kadrovskih štipendij sodeč — nimajo niti toliko denarja, da bi lahko potrebne strokovnjake izobrazila. Vse to zagotovo ni prav nič obetavno. Kot je dejal predstavnik območnega sindikata za Belo krajino, pa se bojijo predvsem brezperspektivnosti, saj razen v Beltu nimajo še nikjer posebnih programov, kako reševati probleme brezposelnosti. m. BEZEK-JAKŠE • Prodajam zijala. Po želji pridem na dom. (J. Klemenčič) • Nihče ne ve, koliko delov ima nadaljevanka Jugoslavija. (J. Klemenčič) Bratstvo na novih osnovah Obisk iz Doline KOČEVJE — Letos mineva 20 let, odkar sta se uradno pobratili občini Dolina pri Trstu (v Italiji) in Kočevje. Na lastno željo je 13. aprila obiskala občino Kočevje 5-članska delegacija občine Dolina, ki jo je vodil župan Mario Pečenik, in se pogovarjala s štirimi člani predsedstva občinske skupščine Kočevje na čelu s predsednikom občinske skupščine Mihaelom Petrovičem. Najprej so složno ugotovili, da so se pogoji delovanja v obeh občinah v zadnjem obdobju zelo spremenili in da bo za bratske stike iz obeh občinskih proračunov na razpolago manj denarja. Zato bodo v bodoče gojili neposredne stike med občani obeh občin, med društvi, strankami, podjetji, šolami, taborniki, planinci, kulturnimi delavci, športniki itd. Tako je že sklenjeno, da bodo tudi letos prišli med počitnicami na običajno vadbo v Kočevje športniki iz Doline. Jubilej, 20-letnico, podpisa listine o pobratenju bodo letos obeležili skromno. Pogovarjali so se tudi o načinu reševanja gospodarskih in komunalnih zadev v občinah. V tem delu pogovora so bili predstavniki občine Kočevje bolj poslušalci, kot pa enakopravni partnerji v razgovoru. Poslovanju v tržnih razmerah se na Kočevskem namreč šele privajajo. Ta, prvi tak razgovor bodo nadaljevali maja, ko so Kočevci (Kočevarji) vabljeni v Dolino pri Trstu, kjer bodo spet imeli svojo domačo in tradicionalno »majlinco«. J. P. kočevskega območnega odbora stranke Marko Rovan je poudaril, da mnogim v občini že trka beda na vrata. Vedno več je brezposelnih. Zato je SSS pripravila predlog, naj bi predvsem tistim, ki bodo ali so že ostali brez služb, v okolici Kočevja razdelili okoli 300 njiv, velikih po 4 do 8 arov. Ta zemlja je občinska last. Dobili bi jo lahko le domačini, in to brezplačno. Proti temu predlogu pa sta Demos in KG. Predstavnik sindikata (SSS) je poročal, da četrtina družin v družbenih stanovanjih že prosi za subvencijo. Brez delaje že okoli 12 odstotkov aktivnega prebivalstva, ki jih tudi njive ne bodo rešile bede. Pridelek bo šele jeseni. Konec februarja je ostalo brez dela 687 Dražje do telefonskega priključka PTT Ljubljana napoveduje občutno podražitev priključevanja telefonov KOČEVJE — Pred razširitvijo telefonske centrale je bilo v Kočevju okoli 1.600 telefonskih naročnikov. Po razširitvi centrale na 5.000 priključkov je v prvi in drugi fazi že dobilo priključke 692 novih naročnikov. Krajevna skupnost Kočevje-mesto, kije doslej sklepala pogodbe z novimi naročniki in PTT ima s 1.584 naročniki sklenjenih pogodb za skupno 1.610 novih prikUučkov (v tej številki so že všteti priključeni novi naročniki), po pogodbi s Podjetjem PTT Ljubljana pa nqj bi sklenila skupno pogodbo za 2.000 novih naročnikov, se pravi, da jih bi morala do prihodnjega leta pridobiti še slabih 400. Na razgovoru s predstavniki PTT obresti za vnaprej vplačana sredstva ljudi, z aprilom se jim je pridružilo že podjetja Ljubljana, predstavnikov KS ■— ! okoli 240 delavcev Zidaija, ki je v ste- Kočevje mesto, KS Ivan Omerza Li- in da vložena sredstva niso več nepovratna, ampak da za vplačani denar dobe naročniki delnice oz. bo to posojilo PTT. Predstavniki Kočevja so ob tem poudarili, da oni niso sklepali z novimi naročniki pogodb o nepovratnem vlaganju, predstavniki PTT pa so skušali dokazati nasprotno, kar pa se jim ni posebno posrečilo. J. PRIMC Z javnimi defi nad očitno malomarnost Z večmesečno akcijo nad »črna« smetišča TREBNJE — V trebanjski občini bodo v javnih delih, ki so se začela v začetku aprila, odstranjevali »črna« smetišča. Vseh teh deponij je v občini okrog 60, v javnih delih pa jih bodo odstranili 17 oziroma po nekaterih podatkih 18. Novomeški zavod za zaposlovanje je s to akcijo zagotovil delo 5 brezposelnim ljudem, od katerih bo vsak prejel od zavoda za zaposlovanje 2.260 din kot nadomestilo za opravljeno delo ter še nekaj denaija Javna dela za odpravo smetišč bodo v občini sklenili konec julija letos. V naslednji taki akciji po podobnem scenariju predvidoma čistili reko Temenico. iz vsote 30.000 din. Slednjo so od skupnega zneska 300 tisoč dinaijev, kolikor zagotavlja trebanjski izvršni svet za tokratna javna dela, predvideli kot nagrado delavcem, ki sodelujejo pri tem čiščenju. Deponije tako odstranjujejo s skupnimi močmi, kar pa še zadeva denar v tej skupni akciji, dodajmo, da morajo desetino stroškov sanacije posameznega odlagališča pokriti krajevne skupnosti, kjer se je nabralo smetišče. Drugače pa razen nekaj malega lastne pripravljenosti za odstranitev črnih odlagališč — to voljo je izdatno pokazala KS Šentrupert — krajevne skupnosti v akcijo ne vstopajo. Omenjeno pospravilo smeti vodi Komunala, ki daje tudi potrebno mehanizacijo, s tem da stroške uporabe vozil plačajo iz omenjene vladine »protideponijske« dotacije. vold, KS Rudnik—Šalka vas in KS Stara Cerkev, kije bil 10. aprila, so ugotovili, daje prva faza priključevanja zaključena, drugo so začeli izvajati in bodo naročniki priključeni najkasneje v maju, za tretjo fazo pa je treba zagotoviti denar ter pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja, za kar je rok konec maja. Nato se bodo začela dela, in če bo šlo vse po predvidevanjih, bodo dosedanji naročniki dobili telefone najkasneje do konca leta. Dogovorjeno je bilo tudi, naj bi zadnjo, tretjo fazo spet razdelili na tri dele: prvi naj bi dobili priključke na območju KS Ivan Omerza Livold in KS Rudnik-Šalka vas, nato na območju KS Stara Cerkev, nazadnje pa še preostali naročniki v Kočevju. Več, tudi ostrih besed je bilo izrečenih o finansiranju te investicije, saj naj bi zanjo novi naročniki prispevali po okoli 1.000 DEM v dinarski protivrednosti, zdaj pa naj bi se to podražilo na 1.500 DEM; ni povsem jasno glede Podjetju PTT, kaj Kočevci plačajo s lača PTT svojim prispevkom in kaj plača itd. Zahtevano je bilo, naj Podjetje PTT pripravi posebno poročilo in utemeljitev za izračunano podražitev. Razčistiti bo treba lastništvo novih napeljav in druge podrobnosti. Predstavniki PTT pa so tudi pojasnili, da po novih predpisih z novimi telefonskimi naročniki pogodb za priključevanje ne more sklepati več KS, ampak direktno PTT podjetje, RAZPISAN NATEČAJ NAČRTI HIDROTEHNIKA KOČEVJE — Na območju kočevske občine so letos na Rinži ter Kolpi in pritokih načrtovana naslednja dela: vzdrževanje pragov, obloga pri Mirto-vičih, kanal pri Ko Covaču, pragovi na Belici, kajak kanu steza Stari malni (vse na Kolpi) in še pragovi na Kolpi na ob- — • — • t rw- - ■ -- iLaz-Tu PLAČALA V BLAGU TREBNJE — Trebanjska poslovna enota Surovine Maribor je marca zabeležila za skoraj tretjino slabšo realizacijo od načrtovane. Tako zmanjšanje prometa pri odkupu in prodaji odpadnih surovin pripisujejo krizi v panogi odjemalcev sekundarnih surovin. V slovenski črni in barvni metalurgiji je lani industrijska proizvodnja padala za povprečno odstotek mesečno in taka gibanja se odražajo tudi letos v slabšem povpraševanju železarn, pomembnem odjemalcu starega železa. Če bi železar- močju Gusti Laz-Turki, kar bo opravilo vodnogospodarsko podjetje z Reke na Hrvaškem. Na Rinži pa je predvideno popravilo zapornic, jezov v Mahovniku, ureditev pritoka Rinže v Gaju in okolice novega mostu v Mestnem logu, čiščenje Rinže od Kočevja do Livolda in še nekatera dela. G TREBNJE — V teh dneh je bil v Uradnem listu objavljen trimesečni natečaj v zvezi s pridobivanjem sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij. Denar, za katerega se lahko potegujejo na podlagi tega razpisa, lahko posamezniki in organizacije uporabijo za razvoj kmetijstva, komunalne infrastrukture in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter tudi za plačilo projektne dokumentacije. Za taka vlaganja bo re- publiško finančno ministrstvo na pod-U|. Se vedno neznanka V garniziji nezadovoljni z odgovorom milice ČRNOMELJ — Tukajšnja Liberal-no-demokratska stranka je pred časom opozorila, da so stanovalci na hodnikih v nekaterih črnomaljskih stanovanjskih blokih opazili različne označbe, na podlagi katerih so se razširile govorice, daje z njimi skušal nekdo ožigosati državi nevarne državljane. Na oznake so bili bolj pozorni stanovalci, ki niso slovenske narodnosti, ljudje iz nacionalno mešanih zakonov in uslužbenci JLA. Vendar pa so s črnomaljske postaje milice odgovorili, da pri zbiranju obvestil ni bilo moč ugotoviti, kdo in zakaj bi označeval stanovanja, prav tako tudi ne zanesljivo sklepati, kakšne namene so imeli pisci. Toda, kot je povedal delegat črnomaljske garnizije v črnomaljski občinski skupščini, z odgovorom niso zadovoljni. Če s postaje milice niso smeli dati resnih podatkov o pisanju po stenah, po njegovem mnenju tudi takšnih, kakršni so bili navedeni v delegatskem odgovoru, ne bi potrebovali. »Podatki, do^ Katerih je prišla naša strokovna služ- ba, so drugačni od navedenih, odgovor policije pa nas je razočaral. Prvi napisi so se pojavili že 25. januarja, po prikazu filma o hrvaškem obrambnem ministru Martinu Špeglju pa so bili množični napisi povsod. Nikakor se pri nas ne moremo strinjati, da so bili napisi delo otrok, poštaijev ali elektrikarjev. Sicer pa niti nismo hoteli zastaviti delegatskega vprašanja, ker smo vedeli, da ne bomo dobili pravega odgovora,« je povedal delegat. Liberalni demokrati so pristavili, da so dali pobudo v upanju, da bo odgovor bolj podkrepljen s strokovnimi dokazi. M. B.-J. SREBRNI VEGOVCI KOČEVJE — Tekmovanja matematikov za srebrno Vegovo priznanje se je udeležilo 49 učencev od 6. do 8. razreda iz vse občine, ki so že prej osvojili bronasta Vegova priznanja. Srebrni znak je osvojilo 10 učencev. Na republiško tekmovanje za zlato Vegovo priznanje so se uvrstili Klun. Martina Kaligarič, Tina Novak in Marko Kajfež. RIBNICA — Tekmovanja za srebrno vegovo priznanje se je udeležilo 42 učencev, osvojilo pa gaje 17 učencev. Na republiško tekmovanje so se uvrstili: Klemen Ivanec in Saša Mlakar (oba 7. r. Ribnica) ter učenci 8. razreda Karmen Vesel, Boris Matelič (oba Sodražica), Milan Merhar, Emil Sinanovič (oba Ribnica) in Natalija Kordiš (Loški Potok). NI BILO POČITKA OSILNICA — V krajevni skupnosti Osilnica tudi v nedeljo niso počivali, temveč so opravljali razna prostovoljna dela. Lovci so urejali lovski dom v Rib- jeku. Ribici so izjavljali ribe v pritokih Kolpe in Čabranke in iih selili v Kolpo .olpe in Čabranke in jih selili v Kolpo z. Cabranko, saj se bo kmalu začela glavna ribolovna sezona na lipana, na postrvi pa se je že začela. Člani KŠD Tone Ožbolt, kajakaši in krajani pa so urejali novi kajakaški hotel in njegovo okolico, da bo za mednarodna tekmo- vanja v kajaku in kanuju na divjih vo- ‘ " ..................iški iagi natečaja razdelilo okrog 600 milijonov dinaijev. V trebanjski občini je za ta razvojni denar, ki ga bo Republika Slovenija dala v okrog 40 slovenskih občin kot nepovratna sredstva in kot 10-letne kredite z ugodnimi pogoji, precejšnje zanimanje. Interes so možni bodoči vlagatelji pokazali predvsem za dopolnilne dejavnosti in kmečki turizem. Vloge v zvezi z natečajem bodo bodoči investitorji spravili na pravi naslov po najkrajši poti, če jih bodo poslali republiškemu sekretariatu za finance, svetujejo v Sekretariatu za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Treb-nje. dah, ki se začno jutri na kajakaškisstezi Stari malni na Kolpi, vse nared. Že za nedeljo pripravlja KS Osilnica.še tako imenovano ekološko delovno akcijo. Čistili bodo bregove Kolpe in Čabranke. Pričakujejo, da bodo podobno delovno akcijo organizirale še slovenske in hrvaške KS Kostel, Brod na Kolpi, Turki, Plešci in Čabar. KOLIKO KRAJEVNIM SKUPNOSTIM? KOČEVJE — Po sedanjem predlogu naj bi krajevne skupnosti v občini Kočevje dobile letos za svoje delovanje skupaj preko 1,8 milijona dinarjev, največ največja KS Kočevje, in sicer skoraj 800.000 din, najmanj pa KS Osilnica, okoli 72.600 din. Veteranom preveč ali premalo? Zveza borcev pod drobnogledom strank in državnih ustanov — Občinskemu odboru proračun 143 tisočakov za redno dejavnost — Vsaj 100 din plača vsak ne že odkupile, pogosto nimajo denaija . iz i za plačilo, iz tega razloga je železarna iz Siska dobavila trebanjski Surovini cevi različne izvedbe in ta material trebanjska zbiralnica odpadnih surovin ravno sedaj po ugodnih cenah spravlja na trg v drobni prodaji. V Surovini ocenjujejo kot nesmisel, da je potrebno od izkupička za prodane sekundarne surovine plačati davek, in menijo, da bo posledica te dajatve večje onesnaženje okolja z različnim še uporabnim materialom. TREBNJE — ZZB NOV veijetno simbolizira eno najbolj spornih vprašanj v Sloveniji. Stalno se govori sicer več o različnih drugih ustanovah, toda organizacija veteranov NOB s svojo dediščino sodi v sredico ideološkega bloka, ki ga Slovenija devetdesetih let demontira. Praktična posledica takega položaja je, da so borčevsko organizacijo vzeli pod drobnogled. V občini Trebnje so v zadnjih dvanajstih mesecih borčevsko vprašanje zaostrili na več točkah. Med drugim seje to dejansko zgodilo nedav- no, ko so zbori občinske skupščine spre- jeli občinski proračun. V njem so predvideli za redno dejavnost zveze borcev 143 tisoč din, kar pomeni enim veliko, drugim pa malo denarja. Nekateri pri-' ..............liki • Večina bolezni izvira iz nosli, zalo je post pot (Peterle) preobjede-k zdravju. merjajo znesek s 300 tisočaki, kolikor so v proračunu zagotovili za delovanje 16 krajevnih skupnosti v občini in na tej podlagi presojajo, da so borci dobili dovolj. V občinskem odboru ZZB NOV v Trebnjem se s takim proračunskim finančnim ključem ne strinjajo, češ da je premalo za vse stroške delovanja. Ker pa se očitno srečujejo z očitki, da kot politična organizacija preveč porabijo, opozarjajo tudi na to, da so vse bolj družbena ustanova. Slednje pomeni prakso, ki se je že uveljavila pred kakima dvema letoma, ki pa zdaj zamira. Iz občinskega odbora zveze borcev so namreč naprosili patronažno službo in Rdeči križ, da bi njuno osebje večkrat obiskalo ostarele in bolne borce. Poleg tega je odbor v nekaterih primerih tudi poravnal stroške sosedske pomoči. V prihodnje z razpoložljivim denatjem borčevska organizacija takih plačil ne bo več zmogla, so prepričani v OO ZZB NOV v Trebnjem. V zvezi z denarjem imajo borci tudi pomislek glede višine stalnih priznavalnin, ker letošnji izglasovani znesek za te • Letos plačujejo člani trebanjske borčevske organizacije precej višjo kot lani, in sici članarino kot lani, in sicer znaša minimalno 100 din. Tolikšen znesek plačajo v borčevski organizaciji vsi, ne glede na to, če je v družini vri) članov organizacije. Denar od članarine ostane v blagajnah krajevnih odborov. prejemke za enkrat dosega samo dobrih 87 odstotkov lani izplačane vsote. M. LUZAR 18. aprila 1991 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN rwsi ilTlillt IZ NKŠIH OBČIN G 0 izločitvi odloča ustanovitelj Zdravstveni dom Brežice vztraja na izločitvi iz Zdravstvenega centra — Trdijo, _____da bodo sami bolj prilagodljivi in gospodarni v boju za obstoj BREŽICE — Med delavci brežiškega zdravstvenega doma je že ved let težnja po izločitvi iz Zdravstvenega centra, kamor jih je skupaj z lokalno bolnišnico in lekarno v sedemdesetih letih potisnila politična odločitev. Lansko leto so zaposleni v anketi svoje sindikalne organizacije z veliko večino podprli idejo o izločitvi, a ker do njene uresničitve ni prišlo, so se letos prizadevanja ponovila. Zdiy je takšna zahteva dobila drugačne razsežnosti, saj je bil medtem sprejet zakon o zavodih, ki določa enotno organiziranost centra in s tem tudi poslovanje z enim žiro računom. Ustanoviteljstvo zdravstvenih organizacij je postalo glavna ovira v izločitvi, saj še ni jasno, kdo ga bo prevzel. Če bo republiški zakon o zdravstvu določil, da je ustanovitelj bolnišnic republika, bo odločitev lažja. Zaradi različnih ustanoviteljev bo center avtomatsko razpadel, kar bi bila tudi najugodnejša rešitev za občino, saj si najbrž ne bo hotela niti mogla naprtiti na svoj proračun tudi bolnišnice. »Z zakonom so nas dobesedno ujeli v spanju. Za reorganizacijo po zakonu o združenem delu zdravstveni domovi nismo imeli časa, tako da smo s staro organiziranostjo padli v novo zakonodajo. V našem domu tudi po zakonu o zavodih še vedno želimo samostojnost. Ker je zanjo potrebno soglasje ustanovitelja, bomo dali novo vlogo na občinski izvršni svet, skupščina pa se bo morala odločiti, ali je ustanovitelj zdravstvenega doma ali ne, in reči svoje tudi o naši zahtevi,« je dejal bivši direktor in sedanji vodja zdravstvenega doma dr. Branko Barlič. TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV ZASAVJA SEVNICA — V petek okrog poldneva se bo v sevniški osnovni šoli Savo Kladnik pričelo regijsko tekmovanje mladih tehnikov Zasavja. Učenci osnovnih šol iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Sevnice se bodo pomerili v 17 disciplinah, najbolj množično pa v raketnem modelarstvu, spoznavanju proizvodnega procesa in fotografiji. Najboljša dva učenca iz vsake ekipe sc bosta uvrstila na republiško tekmovanje mladih tehnikov, ki bo konec maja v Novem mestu. V poštev pride tudi obrtništvo O delu sevniške tekstilne šole SEVNICA — V treh posavskih občinah so za šolsko leto 1991/92 razpisali več kot polovico vseh štipendij za učence triletnih poklicnih šol, od tega pa so največ kadrovskih štipendij namenili bodočim šiviljam. Kar zadeva vlogo sevniške Srednje tekstilne šole pri usposabljanju mladih za omenjeni poklic, povejmo, da je za šolsko leto 1991/92 razpisala tri oddelke. Dejansko bo razredov veijetno manj, saj je zanimanje za ta učna mesta približno tolikšno kot lani, ko sta bila na šoli dva taka oddelka. Razen teh, predvidoma dveh, oddelkov bo šola v omenjenem šolskem letu usposobljala v enem oddelku še za poklic pomožna šivilja. Koliko in kako bo šola učila učence v prihodnje, bo v marsičem odvisno tudi od razmer in razpoloženja v panogi. Tekstil je tudi zavoljo nekaterih podrobnosti v državni gospodarski politiki zabredel v veliko krizo, kar pa zadeva razpoloženje proizvajalcev, sevniška tekstilna šola pohvali posamezne tekstilne tovarne, ki gredo šoli še zmeraj veliko na roke pri organizaciji praktičnega dela pouka bodočih konfekcionark. »Eno od rešitev vidimo v tem, da bomo izobraževali za obrtne poklice,« pravi glede bodočega šolskega dela Alenka Žuraj, ravnateljica Srednje tekstilne šole Sevnica. Ob tem je prepričana, da bi bilo smotrno, če bi v prihodnje prakticirali tudi nadaljnje izobraževanje v smislu poglabljanja znanj s strokovnih Dpdročij. Zamisel, kot jo povzema Žurajeva, je dosti blizu poskusu v Zagorju. V šolskem letu 1991/92 bodo tam namreč poskusno uvedli poklicno izobraževanje, tudi tekstilno smer. Sevniška šola se ne boji, da ji bi ta eksperiment po vzoru avstrijskih triletnih obrtnogospodarskih šol v ne tako oddaljeno Zakotje »speljal« mlade Posavke, ki vidijo svojo prihodnost v povezavi s krojenjem, šivanjem in modo. L. M. Alenka Žuraj Branko Barlič dr. Želimir Cesarec V zdravstvenem domu se bojijo poslovanja z enim žiro računom, ki bi v primeru slabega finančnega stanja bolnišnice pomenil tudi blokado zdravstvenega doma in lekarne. Pobuda o izločitvi temelji na težnji po boljšem gospodarjenju v manjši enoti, ki bi bila tudi bolj prilagodljiva. Seveda računajo, da bi skupaj z bolnišnico in lekarno še naprej uporabljali storitve skupnih služb. Dr. Barlič pričakuje, da bodo velikim spremembam v zdravstvu lažje kos, če bodo samostojni. »V zdravstvu bo treba uvesti več konkurence, saj je to v svetu donosen posel kot karkoli drugega. Pričakujemo, da sc bo osnovno zdravstvo financiralo v več delih. Osnovni del bi pokrila država, drugi del bolniška blagajna, ki se v prihodnje • Kot pravi dr. Želimir Cesarec, dosedanji predsednik delavskega sveta v zdravstvenem domu, je zanje bolnišnica predraga zadeva. »Prepričani pa smo, da bo povezava z zdravniki iz bolnišnice še boljša, če nad nami ne bo visela politična prisila. Pripravljeni smo z zahtevami po izločitvi še počakati, dokler se ne razjasnijo zadeve z novo zakonodajo, če pa do konca maja še ne bo rešitev, bomo z zahtevami nastopili ostreje.« obeta na področju zdravstvenega varstva, in tretji del bolniki sami.« B. DUŠIČ-GORNIK ODPRLI TEHNIČNI BUTIK »INTEGRA« BREŽICE — V petek so v Brečicah odprli tehnični butik »INTEGRA«, ki je prva franšizna trgovina Kovinotehne v Sloveniji. Lastnika butika Tomislav Jurman in Viktor Cetin sta pred tem podpisala pogodbo s Kovinotehno, kije doslej podobno prodajalno odprla samo še v Samoboru, do konca meseca pa jo bo še v Ormožu. Brežiški tehnični butik kupcem ponuja orodja za kovine, ročno orodje, kmetijsko mehanizacijo in elektro materiale. Franšizojemalec, v tem primeru lastnika Jurman in Cetin, ima po pogodbi pravico, da se enakovredno vključi v poslovni sistem Kovinotehne, ekskluzivno pravico prodaje na dogovoijenem tržišču, prenos celotne tehnologije dela, pravico do uporabe vseh institucij, šolanja kadrov, propagande, aranžiranja, finančnih storitev, storitev AOP in skupnih služb. V zameno pa mora negovati ime in imidž sistema Kovinotehne ter nabavljati blago, ki je predmet franšizne pogodbe izključno v Kovinotehni. Regija se ne daje in ne jemlje Ustanovili bodo skup-nost občin Posavja KRŠKO — Končno so tudi v Posavju prišli do spoznanja, da bodo imeli regijo le, če se bodo zanjo odločili in si jo bodo izbojevali. Ta ugotovitev pa ne velja samo za regijo kot tako, marveč tudi za brežiško bolnišnico. Očitno je to zelo pomembno spoznanje, ki so ga člani sveta posavskih občin v celoti podprli in bodo v tej smeri tudi delovali. »Ni vprašanje, ali nam bo republika ,dala’ regijo, vprašanje je, ali mi hočemo regijo,« je preokrenil tok razprave na seji sveta posavskih občin predsednik brežiškega izvršnega sveta, Ciril Kolešnik. Ta svoj pogled je tudi podrobneje razložil. Zagovaijal je stališče, da bo Posavje nekaj doseglo v republiškem merilu le, če bo enotno. Predlagal je ustanovitev skupnosti posavskih občin, v kateri bo po reorganizaciji največ šest in najmanj devet občin, ter njihov skupen nastop. Smisel pa ima samo taka regija, je še dejal, ki bo podaljšana roka države. Člani sveta so Kolešnikovo najbolj zrelo in premišljeno stališče do regije in regionalizma v celoti podprli, le da so se potem odločili za referendumsko potrditev take odločitve, in to kljub vsem pomislekom. Podobna stališča so zavzeli tudi do obstoja brežiške bolnišnice. Pojasnjevali so še, da v Poljčah ni bila omenjena ukinitev, marveč je šlo samo za racionalizacijo zdravstva v Sloveniji, kamor so prištete seveda tudi bolnišnice. O usodi bolnišnice se bodo zato pogovaijali zdravstveni delavci iz Novega mesta, Celja in Posavja. J. S. Maja bo odprta posredovalnica pomoči na domu Center za socialno delo BREŽICE — Brežiški Center za socialno delo bo v mesecu maju odprl servis za hišna opravila. Dejavnost bo namenjena predvsem ljudem, ki se zadnje čase vse bolj pogosto zatekajo k njim po materialno pomoč, in tudi tistim, ki prihajajo po nasvete in drugačno pomoč. S servisom bodo posredovali med tistimi, ki bi želeli opravljati občasna in enkratna opravila, in osebami, ki ne morejo same opraviti gospodinjskih opravil, večjih enkratnih opravil (priprava kurjave, delo na vrtu itd.), nakupov z dostavo na dom, pomoči pri učenju, varstva otrok, dostave prehrane itd. Posredovalnica bo delovala v okviru programa socialnega dela, zato Center svojih storitev ne bo zaračunaval. Praviloma se bosta stranki sami dogovorili za plačilo opravljenega dela, na posredovalnici pa jim bodo lahko pri tem svetovali. Trenutno se ura enostavnega dela v podobnih posredovalnicah plačuje po 45 din. V posredovalnici bodo zbirali podatke o uporabnikih in izvajalcih, zato prosijo vse, ki pri vsakodnevnih ali občasnih opravilih potrebujejo pomoč, in tiste, ki so v svojem prostem času pripravljeni nuditi pomoč za plačilo ali tudi brezplačno, da se oglasijo pri njih. Posredovalnica pomoči bo odprta vsak ponedeljek in vsako sredo med 8. in 9. uro dopoldan na Centru za socialno delo v Brežicah, Cesta prvih borcev 15. Stranke se lahko oglasijo osebno, s pismom ali pa pokličejo po telefonski številki 61-722 in 61-790. Čeprav gre za humanitarno dejavnost, v Centru za socialno delo ne morejo pričakovati veliko brezplačne pomoči. Kot pravi direktorica Danica Božič, je danes vse več ljudi brez dela, ki so prisiljeni skrbeti v prvi vrsti za preživetje svoje družine. Morda se bodo odločili, da kak dinar zaslužijo tudi preko posc-dovalnice pomoči. b. D.-G. Proračun zanetil vroče razprave Proračun večji, a ne na račun davkov — Kritika ministra za družbene dejavnosti KRŠKO — Potem ko je krška občinska skupščina temeljito prerešetala osnutek programa delovanja občinskega izvršnega sveta in tudi osnutek občinskega proračuna, seje obeh dokumentov ponovno lotil izvršni svet sam. Kljub temu pa vročih in polemičnih razprav ni manjkalo, največ kritičnih pripomb pa je moral slišati sekretar za družbene dejavnosti Danilo Sit er. Predlog je, naj se poveča obseg sredstev za krajevne skupnosti, povsem nova postavka pa je tudi spodbujanje podjetništva. Končno besedo bodo seveda rekli delegati v skupščini. Razpravljavci so bili predvsem tisti člani izvršnega sveta, ki niso tudi člani upravnega aparata. In prav ti so očitali sestavljavcem programa krškega občinskega izvršnega sveta, da »levica ni vedela, kaj dela desnica«. Ta program je namreč sestavljala posebna delovna skupina, ki pa ni poskrbela za vsebinsko in tudi siceršnjo notranjo uskladitev programa. V njem manjka tudi več vsebine o kmetijstvu, predšolski vzgoji in šolstvu, socialnih programih itd. Jasno so tudi poudarili, da je to splošen program, ki pa ne velja za eno samo leto. Še bolj vroča je bila razprava o občinskem proračunu za leto 1991, kjer so poskušali v celoti upoštevati pripombe občinskih poslancev. Predvsem pa TEKMOVANJE V ANGLEŠČINI IN NEMŠČINI BOŠTANJ — Pretekli petek je bilo na osnovni šoli v Boštanju občinsko tekmovanje osmošolcev v znanju angleškega in nemškega jezika, pomerili pa so se učenci z vseh osnovnih šol v občini. Republiškega tekmovanja v angleščini sc bosta udeležila Suzana Jurman iz Sevnice in Boris Radej z Blance, na tekmovanju v znanju nemškega jezika pa bo sevniške barve zastopala Urška Klakočar iz Sevnice. Sponzorja tekmovanja sta bila podjetnika Kranjc — Pavlič Varpol in Mizarstvo Krošelj iz Boštanja. NA OBČINI BODO DELALI TO SOBOTO SEVNICA — Po sklepu republiškega izvršnega sveta upravni organi sevniške občine ne bodo delali v petek, 3. maja. Namesto tega dne bodo na sevniški občini delali v soboto, 20. aprila od 7. do 15. ure. Tega dne bodo uradne ure za občane kot bi sicer bile na dan, ki se nadomešča. TESTIRANJE VOZNIKOV SEVNICA — Sevniško avto-moto društvo vabi voznike motornih vozil, predvsem tiste s starejšim vozniškim stažem, naj se v nedeljo, 21. aprila ob 8. uri zglasijo v pisarni AMD na anonimnem testiranju teoretičnega in praktičnega znanja cestnoprometnih predpi- je občini uspelo, da je povečala proračun, ampak tako, da ni povečala davkov. To pa jim bo uspelo, ker bodo delež sklada stavbnih zemljišč povečali od 36 na 51 milijonov dinarjev ali za 5 odst. Povečala se bo tudi prispevna stopnja za zdravstvo, in sicer od 0,42 na 0,66 odst. Hkrati ostaja še naprej odprta možnost za najem kreditov, ki bi jih porabili predvsem za gospodarsko infrastrukturo. V celoti bodo sredstva proračuna znašala po novi varianti 312.007.000 din, medtem ko je v prvi varianti proračun znašal 265.995.000 din. Od tega naj bi največ porabili za družbene dejavnosti. Žanje naj bi šlo okoli 121 milijonov, medtem ko je resorni minister Siter zapisal, da bi potrebovali domala 135 milijonov dinatjev. Tudi zaradi tega se je nanj usul cel plaz kritik, predvsem zaradi splošno veljavnega mnenja, da se v družbenih dejavnostih porabi precej denarja brez potrebe. Tudi zato so klicali k racionalnosti. V družbenih dejavnostih porabijo 43,7 odst. denarja, za gospodarsko infrastrukturo 24 odst., splošno porabo 17,2 odst., ostalo pa za ostale potrebe. LOKARJEVA V KRŠKEM KRŠKO — SDP Krško je pretekli teden organizirala javno tribuno na temo stanovanjska vprašanja, na kateri je sodelovala tudi Sonja Lokar. Ob presenetljivo dobri udeležbi (čeprav je bilo le malo obvestil o njej, novinarji pa sploh niso bili vabljeni) so razpravljalci načeli marsikatero žgoče vprašanje. Zlasti zanimiva so vprašanja s področja lastninjenja. Vprašanje je, kako bodo dobili ljudje izplačano vse tisto, kar so leta in leta plačevali v stanovanjske sklade. jfcj ■ V5* t - §%; S. » VODOVOD — Pred dnevi so zasipavali zadnje metre jarka, v katerega so položili cevi za nadomestni vodovod na Mrtovcu. Gradnjo tega vodovoda so organizirali kot javna dela v KS Boštanj in s tem zaposlili 10 mlajših brezposelnih ljudi. Poldrugi kilometer dolgi vodovod, katerega vrednost z uradnim predračunom cenijo na 450 tisoč din, sta v pretežni meri plačala Petrol in IMP Inženiring. Na fotografiji najeti delavci zasipavajo jarek. (Foto: M. Luzar) Lahko bodo spet hodili čez Savo Po brvi bodo čez reko napeljali plin v Sevnico, predvidena pa je tudi montaža kanalizacijskih cevi — Denar tudi iz samoprispevka: desetino Petrol SEVNICA — Potem ko so pred leti odstranili dotrajani most čez Savo v Radni in dolgo ni bik) nadomestila za odstranjeno bližnjico čez Savo, zdaj kaže, da bodo reko tam znova premostili. Kot napovedujejo, bodo začeli maja graditi brv in jo končali predvidoma do letošnjega novembra. Skorajšnja napovedana gradnja brvi pomeni, da so dali na skupni imenovalec več načrtov. Petrol namerava še letos napeljati v Sevnico plin in plinovod bo pritrdil na brv, namesto da bi ga položil v savsko dno. Razen tega naj bi pozneje na brv montirali tudi kanalizacijske cevi, glavni namen brvi pa je prav gotovo premostiti Savo in s to pešpotjo narediti bližnjico čez reko. Za bližnjico se ogrevajo ljudje ob sevniškem delu Save že leta. Krajevna skupnost Boštanj, na katere ozemlju bodo zgradili mali most, je že dvakrat doslej vpisala brv med naložbe, za katere bo namenjala krajevni samoprispevek, a do letos ni .prišlo dlje od lepe želje. Tudi v sevniškem občinskem načrtu je brv predvidena že desetletje. V KS Boštanj so prepričani, da je za gradnjo ravno sedaj največ možnosti, in menijo, da brvi ne bo nikoli, če je ne bodo zgradili zdaj. Pri gradnji domačini toliko vztrajajo, ker je nekoč okrog 50 m niže od mesta, kjer bo stala napovedana nova brv, že bil most, ki so ga odstranili, da se ne bi podrl sam. Poleg tega objekt pomeni bližnjico med mestnim središčem in desnim bregom Save in s tem skrajšano pot tako tovarniškim delavcem kot prebivalcem, denimo Loga, Lukovca, Radnc, Konjskega, Laz in dela Dolnjega Boštanja. Kar zadeva delavce, menijo v vodstvu boštanjske krajevne skupnosti, da danes sicer še vozijo t.i. delavski avtobusi, vendar bi utegnili nehati zaradi varčevanja v podjetjih. Brv, o kateri so razpravljali tudi na nedavnem zasedanju sevniške občinske skupščine, naj bi po projektantskem predračunu veljala 5,5 do 6 milijonov. Denar bodo prispevali Petrol, in to 10 do 12 odst., sevniški občinski proračun, • Nedavno je bil v Logu zbor občanov, na katerem so razpravljali tudi o omenjeni brvi. Domačini so dejali, da jo je potrebno zgraditi, in glede na tako soglasno mnenje so za premostitev očitno tudi pripravljeni primakniti denar s samoprispevkom. KS Boštanj, ki ga bo zbirala s samoprispevkom, in nekatere sevniške firme, del naj bi ga s kreditom zagotovil Pa . izvajalec. M. LUZAR Novo v Brežicah TRAGEDIJA — Tragedija ni zgod« o N. N., propadlem Brežičanu, ki se vsa* dan v omotičnem alkoholnem stanju ir postavlja po brežiških cestah, vsake tolik0 časa pade ali ga kdo povozi in ga motaj0 vedno znova krpati domači zdravniki. G' sto prava tragedija današnjih dni je v tet* da mora delavec iz Tovarne pohištva vsa* mesec od svoje mizerne plače odriniti ' sklad za zdravstveno varstvo po 800 din pa kljub temu ne more, čeprav dela v lakirnici, niti vsaki dve leti do nujn*? zdravniškega pregleda. Po drugi strani P* taisti sklad za krpanje našega N. N. naffl!' nja tisoče in tisoče dinarjev. KAKOR SOD BREZ DNA — Takšni so nekateri stanovalci v socialnih stanovanjih. Družba jim je kupila stanovanj« zanj odštela kakih 800 tisočakov in jim? izročila v nemilost za nedoločen čas-seveda niso zadovoljni, ampak kmalu#’ prosijo še za pomoč pri plačevanju stauf rine. Vsak mesec jim družba odšteje * približno tisočaka, da se v novem stanovanju lahko preživijo. Družina pa je usnjena, zato zaprosi za večje stanovanje u1 na vse možne načine zagotovi, da je Sposobna plačevati stanarino zanj. Ko ji? končno dodelijo, se spet pojavi med Pr<> silci za subvencije. Ker zares ne zmot( stroškov sama, ji pomoč enostavno pn?' da. Zgodba je lepa, priznajte, tudi socialo in solidarnostno obarvana ter na konOjj kaže na bedaka. Ste se v njem prepozn** j morda tudi vi? V MANJŠINI — Zaman so upali a* kateri, da se moja novinarska malenko® (B. D.-G.) ne upa več stopiti na ulice Brožič, kaj šele v notranjost katere izmed f membnih občinskih stavb. Veselje jim? pokvaril kolega, ki je jasno zapisal, da s*m samo na bolniški. Sicer pa vsem tistimi* se še vprašujejo, kako si še u|)am za vi0, Brežice, od^ovsrjsm tukolci Zrtvc» ki J oplazim v tejle kroniki, so resda poli$JJ močne, a so v veliki manjšini. VeČ|nJ občanov me namreč ob obisku treplja r rami in mi zadovoljno prikimava. Kdov zakaj? Krške novice PRORAČUN — Očitno je prom# najslajša občinska pogača, o kateri se j* več govori, kjer se meri vsak grižljaj sploh. Tako so tisti, ki skrbijo za druž^j dejavnosti, seznanjeni s tem, da bi m°L 60 odst. proračuna porabiti zanje, amrj zdaj ni več interesnih skupnosti in vsej* rokah občine, ta pa dela kar po svojfr . ■ nazadnje se še odkrije, da občina p0*1/ določene podjetnike na tečaje (ki so uvmA/Ciic ^AAijviimvv na iccujc yrv* “ f j. drugim tudi v sorodstvu z upravnimi “jj lavci na občini), za normalne šole P® denarja. Je že ogenj v strehi in vroča d« ta v poslanskih klopeh. TIME OUT — Kako naporno je izvršnega sveta, ki seje tudi po 8 do 9 * lahko povedo samo njegovi člani iB ? novinarji, ki smejo včasih prisostvo# Seveda so tudi člani občinske vlade r vsem navadni ljudje s povsem običajnim navadami in razvadami. Zato ni čudn°>9 jih je tu in tam med sejami grudi 1»**®, Predsednik Franc Černelič je sklenil m® narediti konec in je velel pripraviti m*®? in sokove. In glej: složno so vsi pozdr* njegovo modro potezo. GELB — Vidmov finančni minis**'J piše Gelb in je kot finančni minister v«% njem času zelo iskan, kajti likvidno®* težav za Videm še ni konec. Toda zdaj H s podjetniškega seminaija v ZDA v Franc Čargo (kamor je odpotoval narj vabilo in na stroške Američanov), kj*j£; slišal marsikaj novega o poslovnih * ? čah. Morda bi se obnesla tudi ta, da bi5 jega finančnega ministra Gelba PrC' Franci Može), moški zbor Ruperčvrh (22, Peter meSani 1!eSan' z*H>r Ajda (Orehovica — Šentjernej; 49, Milan Pavlič), 8ler! 7"°r Mali Slatnik (28, Tone Fink), Dolenjski oktet (Peter Ci-Peter in , ' zbor (39, Slavko Rauch), moški komorni zbor Šem-kansL; ’, e Tori), mešani zbor Krka (38, Jožica Bradač) in frančiš-V * knt*ani zbor (5°- JanJa Dragan), da bo i,. m k° zaPel dve pesmi, od tega štirje po eno Gallusovo, tako sanfn,. rC':,ja vsaj deloma tudi obeležila 400-letnico slovenskega rene-8a skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. PraviP0J°' Za'° Se vsak skrl,no Priobči J0 lC>^ nas,0P- F novomeški Dni '■ kakov°st zborovskega m£?boljSufe- odkar Zveza kul-za , organ‘zacijprireja seminarje lahhV,0dje- Malce pretimo bi rov*ie° rekli’ da neka,erih zborni *0roda ni prepoznati, tak ko-k naprej so naredili sarkr°Je’ daJe ma& Mirko st°-v N n J1 V(‘č zim zapovrstjo prihajal tZ:°rSt0 prpda™> in demons-1 roorovodstvo pa tudi znal pra- Večer šestih glasbenih šol Revija posvečena Gallusu in Mozartu — Nastopilo 24 učencev in zbor NOVO MESTO — Na tradicionalni medobčinski reviji glasbenih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki stajo 12. aprila zvečer v Rozinovi dvorani novomeške glasbene šole pripravila Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske in Skupnost glasbenih šol Dolenjske, posvečena pa je bila Gallusovemu in Mozartovemu letu ob 400- oz. 200-letnici njune smrti, je nastopilo štiriindvajset učencev in učenk iz glasbenih šol v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu, Sevnici in Trebnjem. Mladi izvajalci so se predstavili zvečine kot solisti na različnih instrumentih pa tudi v sestavih (trio harmonik, klavirski trio). Na sporedu so bile skladbe različnih skladateljev, pač primerne stopnji glasbene izobrazbe, znanju in izurjenosti učencev, pri čemer so se v prvem delu tekoče prireditve zvrstili učenci nižjih (od drugega navzgor), v drugem delu pa učenci višjih razredov glasbenega šolanja. Kake Gallusove skladbe ni izvajal nobeden od nastopajočih, Mozart pa se je »oglasil« dvakrat. Prvi stavek njegove Sonatine v B-duru je izvedla Ana Vrš-čaj, učenka 4. razreda klavirja iz črnomaljske glasbene šole, njegovo pesem Vaja za koncert pa je na koncu uro in četrt dolgega programa zapel mlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Marjana Kozinc pod vodstvom Cvetke Hribar in ob klavirski spremljavi Tatjane Hadl. Sodelujoče na reviji, učence in njihove učitelje, ter druge udeležence te prireditve sta nagovorila predsednik Skupnosti glasbenih šol Dolenjske Zdravko Hribar iz Novega mesta, in predsednica Društva glasbenih pedagogov Dolenjske Tatjana Mihelčič iz Trebnjega, kije vsem šestim glasbenim šolam podelila pisna priznanja za skupni nastop. I. Z. Z »MATERJO« NA MIRNO ŠENTLOVRENC — Jutri, v petek, 19. aprila, bo tukajšnje Kulturno-umctni-ško društvo Marije Kmetove gostovalo na Mirni in ob 20. uri v dvorani tamkajšnjega TVD Partizan uprizorilo dramo Mati, delo šentlovrenske rojakinje Marije Kmet. To bo prvo gostovanje šentlovrenske gledališke skupine s tem delom in obenem prva ponovitev predstave, katere premiera je bila 10. marca. Dramo Mati igrajo Šentlovrenčani v režiji Staneta Pečka z Mirne. Krasilne slike v Miniartu V črnomaljski galeriji razstavlja Ivan Razboršek Spomin na kulturnega ambasadorja J[° soboto bodo v Vinici odprli spominsko sobo Otona Berkopca v>nica r 1 "■ vinijCp'" ’ spboto, 20. aprila, bodo ob II. uri z otvoritvijo spominske jši v Vinjcj fojaku akademiku dr. Otonu Berkopcu v Župančičevi rojstni g ayitna vez m a sP°m'n na ,eSa Belokranjca, kije bil dolga desetletja pojavljal y pr, kulturnimi prizadevanji Čehov in Slovencev. Z delom, ki gaje akršnega . a8'. velja za enega najpomembnejših kulturnih ambasadorjev, rediŠ{u. sn>0 lmt‘li Slovenci ne prej ne pozneje v nobenem evropskem v & * Je fod>l 6. decembra Jtolenjci spet ^nagrajenci IS.'ot.r?ški likovni L16"1 mesi, 5 lkovitem makedon-kor>čal prv “ je pred kratkim ke°lroškcliwe lradlci°nalne Zvez-Hlski M‘„,°Vne kolonije oz. Mali ,°6 osnovah x‘ ga Je udeležilo km A «ilz vse Jugoslavije ^icev. Soh""i^ ''kovnimi deli ,e *°le z tv , c ova*e so tudi nckate-,UsPeha: vei,t,enjskega’ 'n t0 ne brez ri?lavno(k„MP ?keto Bitola 91 in , cl°vanje ekhvno) nagrado, so-; °n‘ji v filf *notedenski likovni td°b'laofBrir23'do30maja' °z- skur.; r5 jm lz Novega me-v°dstvomar?llad'h 'ikovnikov JA NajviA,lplomo za grafiko Pe-d^de'0. zlat nagrad° M posamez-z? enjskim;a. » ?alet0’ Pa sta med k Svojo '. delefenci Prejela vsak d>jc iz o<;VDrUev učenca Jože Kf ^hinc i7 rvčlhoije 'n A,eksan- ^h0nižeurdee,d^espodobnim je bil tudi lektor za slovenski jezik in književnost na Karlovi univerzi. Po vojni je bil dve leti kulturni ataše na jugoslovanskem veleposlaništvu, potem pa zopet bibliotekar v praški Slovanski knjižnici. Leta 1958je postal znanstveni sodelavec v Slovanskem inštitutu, poznejšem za jezike in literature, pri Češkoslovaški akademiji znanosti je delal v oddelkih za literarno zgodovino in bibliografijo. Leta 1971 je stopil v pokoj ter isto leto postal zunanji dopisni, čez desetletje pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob sobotni otvoritvi bo imel pozdravni nagovor prof. dr. Joža Mahnič, TROBENTAR V RIBNICI RIBNICA — Akademski slikar Andrej Trobentarje minuli teden ribniškim šolarjem predaval o ilustraciji knjig. Doslej je ilustriral že več knjig in za uspelo ilustrira-nje prejel priznanje. Predavanja je doslej že imel v šolah na Štajerskem, Primorskem in Dolenjskem. ki je tudi uredil spominsko sobo, slavnostni govornik pa bo akademik prof. Dušan Moravec. V kulturnem programu bodo sodelovali dramska igralca Mira Sardoč in Stane Starešinič, vokalni oktet iz Metlike in tamburaška skupina iz Dragatuša. Otvoritve se bodo udeležili tudi predstavniki SAZU, Društva slovenskih pisateljev, Društva književnih prevajalcev Slovenije, generalni konzul Češkoslovaške federativne republike v Zagrebu Karel Ručka, Ber-kopčev učenec iz Prage in avtor njegove bibliografije dr. Jaroslav Panek, ter številni visoki gostje z republike. M. B.-J. SENOVČANI GOSTUJEJO S »KOMEDIJO LJUBEZNI« SENOVO — Gledališka skupina tukajšnjega kulturnega društva Svoboda je v tej sezoni naštudirala angleško tridejanko Komedija ljubezni. Igrajo Vlasta Moškon, Jože Požun (ml.), Aleksandra Macur, Tone Petrovčič in Natalija Bahčič. Delo je režirala Zinka Guček. Senovčani bodo s Komedijo ljubezni jutri, v petek, 19. aprila, gostovali v Krškem. Predstava v Kulturnem domu Krško se bo začela ob 20. uri. KULTURA NA KAPITLJU— V soboto, 13. aprila, je bila v proštijski dvorani novomeškega Kapitlja odprta razstava Janje Kovačič, dijakinje oblikovalne šole iz Ljubljane. Mlada Novomeščanka razstavlja vsa dela svojega snovanja, plastiko in slike. V kulturnem programu je nastopil frančiškanski mešani pevski zbor, svoje pesmi pa sta brala Vesna Bučar in Smiljan Trobiš. Razstavo je ob prisotnosti ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja in mag. Alojzija Turka ter ob podpori krščanskih demokratov Novega mesta odprl novomeški župan Marjan Dvornik. (J. K.) ČRNOMELJ — V zasebni črnomaljski galeriji Miniart, ki jo vodi Silvester Mihelčič črni., so odprli v soboto, 13. aprila, popoldne razstavo krasilne umetnosti iz zbirke avtorja Ivana Raz-borška iz Ljubljane. Na ogled je nad 60 uokvirjenih ornamentov iz bogate Raz-borškove zakladnice, ki šteje nad 13.000 krasilnih motivov in kompozicij pa eks-librisov in drugih drobnih grafik. Vse te drobne krasilne podobe je Ivan Razboršek sam narisal, in sicer na podlagi izvirnih elementov, ki jih je odkril med proučevanjem narodnega in folklornega bogastva Slovenije ter drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, pa tudi tovrstnega bogastva od drugod po svetu. Do zdaj je samo na Slovenskem Prvi koncert novomeških simfonikov Prireditev bo 22. aprila v frančiškanski cerkvi NOVO MESTO — V ponedeljek, 22. aprila, ob 20. uri bo v prostorni in akustični frančiškanski cerkvi nastopil Novomeški simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja. Izvajal bo dela iz svetovne klasike, od Haend-la, Brahmsa in drugih skladateljev vse do domačih, slovenskih avtorjev — Marjana Kozine in Lucijana Marije Škerjanca. Solistka večera bo mlada fiavtiska Irena Yebuah, ki bo ob spremljavi orkestra izvajala koncert za flavto skladatelja Škro-upa. To bo prvi celovečerni koncert orkestra, ki deluje šele drugo leto in smo ga do zdaj srečevali v okviru sestavljenih kulturnih prireditev v Novem mestu (npr. ob lanskem in letošnjem slovenskem kulturnem prazniku). »Orkester bo nastopil v zasedbi okoli 60 članov in se v tako številni do zdaj še ni predstavil,« pravi dirigent Hribar. »Se pa še povečuje in je težko reči, pri kateri številki se bo ustalil,« nadaljuje. »Zdaj je najpomembnejše to, da so vsi člani sprejeli orkester za svojega, da radi in redno prihajajo na vaje, predvsem pa, da resno delajo. Med najbolj navdušenimi pa so tisti nekdanji učenci novomeške glasbene šole, ki nadaljujejo glasbeno šolanje ali na srednji glasbeni šoli ali na akademiji za glasbo in radi muzicirajo.« Novomeški simfonični orkester načrtuje v tej koncertni sezoni do poletja še en nastop, najverjetneje v Brežicah, potem pa bo do jeseni oz. novega šolskega leta bolj ali manj miroval. Z. NOVOMEŠKI ABONMA ZAKLJUČUJE »HIŠNIK« NOVO MESTO — Novomeški gledališki abonma sezone 1990/91 bo zaključila predstava drame sodobnega angleškega dramatika Harolda Pinterja — Hišnik. Prešernovo gledališče iz Kranja, ki ima to delo na sporedu, bo v novomeškem Domu kulture gostovalo v ponedeljek, 22., in torek, 23. aprila, predstava Hišnika pa bo obakrat ob 19.30. V nosilnih vlogah nastopajo igralci Tine Oman, Matjaž Višnar in Polde Bibič. Cankarjevim Hlapcem v izvedbi SLG Celje in Dostojevskega Zločinu in kazni v izvedbi ljubljanske Drame seje moral Dom kulture odpovedati, ker ima premajhen oder za take predstave. zbral več kot 6.000 krasilnih elementov in motivov ter jih po svoje obdelal. Razboršek se s to dejavnostjo ukvarja malone že pol stoletja, svoje krasilne slike je že mnogokrat razstavljal doma in v tujini, na šolah in drugod ter tudi veliko predaval. Posebej se je oddolžil Sevnici, rojstnemu kraju svoje matere. Leta 1987 so namreč v sevniškem gradu odprli Galerijo krasilne umetnosti, v kateri so samo njegove stvaritve: risbe, okrašeni in gravirani predmeti ter ekslibrisi. Sevničani imajo Ivana Razborška nekako za svojega, zato so tudi črnomaljsko razstavo pripravili v sodelovanju s sevniško Zvezo kulturnih organizacij. Na sobotni otvoritvi razstave je Razborška spremljal in predstavil obiskovalcem Albert Felicijan, tajnik ZKO Sevnica. Ob tej priložnosti so povedali, da je Zveza kulturnih organizacij Sevnica letos natisnila mapo slovenskih ornamentov iz Razborškove zbirke, in sicer v obliki pobarvanke. Mapo bodo ponudili v prodajo predvsem šolarjem, da bi se seznanili s slovensko krasilno umetnostjo. I. Z. JUTRI PRIDE RAZBOJNIK KOČEVJE — Z jutrišnjim dnem (19. aprila) začne Kulturni center Kočevje s filmskim abonmajem, v, katerem se bo do 6. junija zvrstilo 7 predstav. Jutri bo premiera filma »Do konca in naprej«, ki govori o našem Robinu Ho-odu, Tonetu Hacu. Po filmu bo razgovor, ki se ga bodo udeležili tudi nekateri člani filmske ekipe in režiser Jure Per-vanja. Vabljeni vsi ljubitelji filma. Pevski praznik belokranjskih osnovnošolcev ČRNOMELJ Večer minule sobote 13. aprila je v Črnomlju zvenel v prepevanju belokranjske šolske mladine. Na tradicionalni, že 5. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine, ki jo je domača ZKO pripravila v črnomaljskem kulturnem domu, posvečena pa je bila Mozartu ob 200-letnici njegove smrti, je nastopilo deset šolskih zborov iz obeh belokranjskih občin ali skupaj več kot 300 mladih pevcev in pevk. Iz črnomaljske občine so bili to: otroški zbor OŠ Loka pod vodstvom Darka Kočevarja in mladinski zbor iste šole, ki ga vodi Majda Veselič, mlajši mladinski zbor OŠ Mirana Jarca pod vodstvom Vlaste Hutar in otroški zbor glasbene šole, ki ga vodi Silvester Mihelčič (vsi iz Črnomlja), otroški zbor OŠ Vinica z zborovodkinjo Ani Jan-kovič-Šober, pod njenim vodstvom pa še otroška zbora OŠ Dragatuš in OŠ Semič ter združeni mladinski zbor, ki ga sestavljajo učenci OŠ Vinica in OŠ Semič, ter otroški zbor OŠ Metlika, katerega zborovodja je Ibrahim Čoralič. Zbori so zapeli po dve ali tri pesmi, od tega štiri Mozartove, zbor glasbene šole pa je nastopil z dvema pesmima, ki ju je na besedili Janeza Kolenca napisal Silvester Mihelčič. Predsednik črnomaljske ZKO Mirko Čadonič je na koncu revije zborom in zborovodjem podelil pisna priznanja ter izrazil upanje, da bo na naslednji reviji prihodnje leto nastopil tudi pevski zbor črnomaljske srednje šole. L Z. Wolfgang A madeus Mozart (1756 — 1991) V čast Mozarta na odru opera Cosi fantutte Letos se ves glasbeni svet spominja 200-letnice smrti Wolfganga Amadeusa Mozarta, glasbenega genija in enega največjih skladateljev vseh časov, leto 1991 je po vsem svetu proglašeno za Mozartovo leto. Mozartovo leto obeležujemo tudi pri nas in to še posebej z glasbenimi prireditvami, na katerih različni izvajalci izvajajo Mozartovo glasbo. V ljubljanski Operi so spomin na Mozarta še posebej počastili tako, da so postavili na oder njegovo opero buffo, Cosi fan tutte, operno komedijo v dveh dejanjih. Premiera tega dela, ki pomeni po mnenju glasbenih strokovnjakov Mozartovo zmagoslavje v glasbi, je bila sinoči, reprize pa bodo 19., 20., 23., 25. in 26. aprila. Mozart je opero Cosi fan tutte, ki se odlikuje z ironičnim humorjem, zložil na besedilo Lorenza da Ponte-ja. V slovenščino je besedilo prestavil Smiljan Samec. Slovensko predstavo tega Mozartovega dela je režiral Vito Taufer, scenografijo je zasnoval Dalibor Laginja, kostume Barbara Stupica, orkester pa vodi dirigent August Halmayer. Trenutno še ni moč ničesar zapisati, kako se na novo premiero v ljubljanski Operi odziva strokovni del občinstva. Prve kritike bodo izšle šele konec tega ali prihodnji teden. Lahko pa zapišemo, da je zanimanje za to predstavo po Sloveniji veliko, kar seveda velja tudi za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Repriz je dovolj, prodaja vstopnic zanje poteka na 50 mestih v Sloveniji in v Zagrebu, kupiti jih je moč tudi v Novem mestu, Črnomlju, Kočevju in Krškem. Črnomaljci bodo svoje in druge obiskovalce iz Bele krajine peljali v Ljubljano na ogled Mozartove opere Cosi fan tutte z. avtobusom, ki ga bo v sodelovanju z glasbeno šolo najela galerija Miniart. Za zdaj imajo na voljo vstopnice za reprizi 25. in 26. aprila in za ta dva dneva zbirajo (na tel. 51-543) prijave interesentov za prevoz z Miniartovim avtobusom. L Z. 0 Kocetovih didaktičnih novostih Matija Koce iz Starega trga ob Kolpi seje najprej preživljal z učiteljsko plačo, ker pa ga delo v šoli ni zadovoljilo, je šel za akviziterja k eni od ljubljanskih založb. Njegovo prodajno območje je obsegalo velik del južne Slovenije s celotno dolenjsko in posavsko regijo. Po več letih dninjenja za družbeno firmo se je osamosvojil in postal eden prvih zasebnih trgovskih podjetnikov. Njegova potujoča trgovina je oskrbovala s šolskimi knjigami, zvezki in drugimi šolskimi potrebščinami mnoge šole na severni in južni strani Gorjancev, še posebej v odročnejših krajih, kamor je Koce dostavljal tudi najrazličnejše blago za vsakdanjo rabo. Ko je tako križaril okrog in izpolnjeval naročila, se mu je, zlasti še po pogovorih s šolniki, utrnila misel, da bi sam kot nekdanji učitelj kaj praktičnega in koristnega prispeval k vzgoji otrok. Nedavno seje Matija Koce na trgu pojavil kot avtor, založnik in prodajalec didaktične igre za najmlajše, Ptičji let, in dveh didaktičnih slikanic vezank: S kolesom v mesto in Repa velikanka. K uresničitvi zamisli je pritegnil znano slovensko slikarko in ilustratorko Jelko Godec-Schmidt, ki je naslikala motive za igro in obe slikanici, celoten projekt pa mu je pomagala ostvariti Tiskarna Novo mesto, kije ta dela natisnila. Seveda sije izdajatelj pred natisom pridobil potrebna strokovna mnenja in priporočila, da lahko svoje novitete širi in prodaja med slovenskimi otroki, izdajo pa je še posebej oprl na priporočilno mnenje strokovnjakinje dr. Ljubice Marjanovič-Umek z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Igra Ptičji let, ki jo je avtor namenil predšolskim otrokom in mlajšim šolarjem, s pravili in vsebino posega na področje spoznavanja okolja in ekologije. Po mnenju dr. Maijanovič-Umekove je to kvalitetna didaktična igrača, ki jo je moč vključiti tako v učni proces kot v samostojno igralno dejavnost otrok. Zelo visoki oceni sta dobili tudi obe slikanici — vezanki. Repa velikanka z znano rusko narodno pripovedjo o veliki repi je oblikovno in izvedbeno narejena tako, da ponuja več kot branje zgodbe ob ilustracijah. Otrok lahko knjižico razstavi in sam sestavi zgodbo ter jo vnovič, vendar po svoje, poveže v knjižico. Na načelu razstavljanja in ponovnega sestavljanja temelji tudi slikanica S kolesom v mesto, ki z vsebino posega na področje prometne vzgoje. Slikanico lahko uporablja otrok sam, lahko pa tudi vzgojitelj oziroma učitelj, ko otroke seznanja s prometom in jih vodi skoz različne prometne situacije. Tisti, ki že vedo za Kocetovo didaktično igro in obe slikanici, pa bi te novosti avtorja in založnika iz Starega trga ob Kolpi zaman iskali na sejmu učil v Ljubljani, ki je bil prejšnji teden, čeprav bi avtor z njimi prav gotovo vzbudil zanimanje širše javnosti pa morebiti sklenil tudi kakšno dobro kupčijo. »Na sejem nisem šel preprosto zato, ker bi me preveč stalo razstavljanje in vse, kar sodi zraven,« je dejal Koce in dodal, da bo z izdajanjem slikanic in podobnih didaktičnih pripomočkov pri vzgoji predšolske in šolske mladež) nadaljeval. I. ZORAN DOLENJSKI LIST 7 V Evropo ne vodijo le ena vrata Ko je bila konec prejšnjega tedna v Cankarjevem domu v Ljubljani prva skupščina Slovenskega sveta Evropskega gibanja, je zanimanje za to nadstrankarsko in nevladno gibanje pokazalo neprimerno večje število uglednih Slovencev, od pomembnih politikov, razumnikov in znanstvenikov do cerkvenih do-stojanst veniko v, kot pa so ga pokazali Dolenjci nekaj dni pred ustanovno skupščino na posvetu v Novem mestu. Nekaj dni prej sta se namreč v Novem mestu mudila predsednik Slovenskega sveta prof. dr. Anton Bebler in nekdanji diplomat Marjan Osolnik, sicer novomeški rojak, da bi Dolenjcem pojasnila pomen in usmerjenost Evropskega gibanja, vendar se je posveta udeležil le drobec iz množine vabljenih, kar pa, upajmo, ne pomeni, da na Dolenjskem ni evropsko usmerjenih ljudi in podjetnikov ter poslovnežev, ki bi ne znali ceniti možnosti vsakršnih povezav z evropskim prostorom. Evropsko gibanje je bilo sicer ustanovljeno že pred desetletji, vendar je bilo pri nas zaradi neevropsko usmerjene zunanje politike do nedavnega skoraj neznano. Šele lani so v Zagrebu kot prvi v Jugoslaviji ustanovili svoj svet Evropskega gibanja, letos so hrvaškemu zgledu sledili tudi v Sloveniji, kjer se še posebej kaže potreba po krepitvi povezovanja z drugimi evropskimi narodi in državami, po krepitvi slovenske prisotnosti v Evropi in v evropskih ustanovah ter po vključevanju y vseevropsko sodelovanje. Prav po jugoslovansko pa je pred kratkim i< Beogradu nastalo še Evropsko gibanje za Jugoslavijo, ki se y svojem statutu opredeljuje z unitarističnih pozicij kot krovna jugoslovanska organizacija in bi potemtakem slovenski in hrvaški svet bila zgolj podrejeni podružnici beograjskega sveta. Od uspešnosti in dejavnosti Slovenskega sveta bo odvisno, koliko se bodo takšne težnje, ki so v očitnem nasprotju s slovenskimi usmeritvami in evropskimi idejami, lahko uveljavile. skem, kulturnem, znanstvenem, političnem in drugih področjih. Prek Evropskega gibanja se slovenskim gospodarskim in drugim organizacijam odpirajo neformalne možnosti vključevanja v najrazličnejše dejavnosti, kijih povezuje to gibanje. V njem je več kot tisoč evropskih organizacij in preko 50 tisoč pomembnih posameznih članov. Osnovni dokumenti novega evropskega političnega in pravnega reda, ki se ustvarja, dajejo izreden pomen vlogi nevladnih organizacij, ko utrjujejo procese uveljavljanja človekovih pravic, demokracije in načela tržnega gospodarstva. V teh procesih torej ne igrajo veliko vlogo samo države, marveč tudi nevladne organizacije, ki vse bolj pridobivajo posvetovalno in ustvarjalno vlogo. Pri nas v tem pogledu vlada velika praznina. Razvita je organiziranost na državni ravni, družbena nestrankarska organiziranost pa je silno pomanjkljiva in tako nimamo partnerjev za ponudbe, ki prihajajo iz številnih držav za srečanja na nevladni ravni. Tu je prostor za dejavno Evropsko gibanje na Slovenskem, ki lahko odigra koristno vlogo v pripravah in usposabljanju Slovenije za vstop v E vropo, kije pač nujen, s stiki na nevladni ra v-ni. Z njimi je dostikrat lažje zbuditi razumevanje za naš položaj, kar je pomembno še posebno zdaj, ko še ni pravega razumevanja za dogajanje v Jugoslaviji in za slovenske težnje. MILAN MARKELJ rov in z njimi novih vprašanj je gotovo še vrsta, bodisi o zahtevani čistoči Save, bodisi o razpoložljivem denarju ali o čem drugem. Kar posebej bode v oči, je že omenjeno pomanjkanje jasne republiške odločitve. Če pristojne službe iščejo denar ali, čakajoč morebiti na izvedensko mnenje avstrijskega eksperta prof. dr. Walterja Fremutha, odlašajo s končno odločitvijo, je za domačine malo pomembno. Manj važno je od občutka Boštanjčanov in Sevničanov, da so v primerjavi z nekaterimi državljani nenenakopravni ljudje. Vsaj z vidika prepovedanih gradenj na omenjenem območju v Boštanju ta neenakopravnost dejansko celo obstaja. M. LUZAR kranjski skromnosti veseli že, če bi imeli »pogoje« za krizno varianto in bi jim zanjo z republike tudi nakazali dovolj denarja. Če tega ne ho, v Črnomlju opozarjajo, da ne bodo mogli več delati, še več, bolnikom ne bodo mogli nuditi niti najosnovnejših storitev. Tudi zato ne, ker ni sprejemljivo, da bi na račun plač zdravstvenih delavcev reševali probleme v zdravstvu. V črnomaljskem primeru pa bi to celo pomenilo, da bi morali delati zastonj, če bi hoteli poravnati vse druge račune. Kaj vse to pomeni za paciente, pa je že druga zgodba. M. BEZEK-JAKŠE Ptički Črnomaljsko zdravstvo na smrtni postelji brez gnezda ne morejo graditi Boštanjčani čakajo na enakopravnost Ko so sredi preteklega leta dobili v črno-maljsk i zdra vst veni dom z republiške upra ve za zdravstveno varstvo v podpis pogodbo o financiranju, je niso hoteli podpisati Z njo je bilo namreč zagotovljeno le približno 80 odst. sredstev za normalno delo doma. Vendar so v Črnomlju le morali popustiti, saj so jim z republike zagrozili, da drugače ne bodo dobili niti lega denarja. Že takrat pa so v Črnomlju dobro vedeli, da ne bodo mogli uspešno zaključiti poslovnega leta. In res so imeli ob koncu milijon 444 tisoč dinarjev primanjkljaja. Cm No, pomembnejše od tega spora, o katerem so tudi govorili na posvetu v Novem mestu, je bila predstavitev Evropskega gibanja in njegovega Slo venskega sveta. E vropsko gibanje seje rodilo leta 1948 na pobudo tVinstona Churchilla. Na začetku je bilo gibanje omejeno na Zahodno Evropo, povezalo je vrsto organizacij v tem delu sveta in se razvilo v dokaj pomemben družbeni in politični dejavnik v življenju zahodnoevropskih držav. Prodornost in vlivjegi-banje izpričalo tudi s tem, da so na njego vo pobudo ustanovili Svet Evrope, Evropski parlament, Svet evropske gospodarske skupnosti in mrežo evropskih hiš, ki jih je danes okrog 90. To so javne ustanove, ki delujejo kot neke vrste klubi, kot prostori, kjer prirejajo predavanja, seminarje, kjer potekajo družabne in kulturne dejavnosti, kjer se srečujejo državniki, strokovnjaki, gospodarstveniki. Takšne evropske hiše v naši bližini so že v Zagrebu (ta čas edina v Jugoslaviji'j, v Gorici, Gradcu, Čelovcu Slovenski svet skuša doseči, da bi slovenskih regijskih središčih ustanovili take ustanove. Najdlje so s to pobudo c Mariboru, kjer bo najverjetneje stala prva evropska hiša v Sloveniji Pobuda je naletela na dober odziv tudi v Novi Gorici V Novem mestu pa je najbrž še precej časa ne bo, če je udeležba na posvetu odraz resničnega zanimanja za Evropsko gibanje in njegove cilje. Sevničani so povezani s Savo tesneje, kot se mogoče zdi na prvi pogled Razen tega, da morajo, ker imajo ker imajo široko in deročo reko, graditi mostove in brvi in protiplavne zidove in v to vlagati denar in energijo, jih reka v povezavi s spletom različnih ustanov in organov zaznamuje tudi drugače, na primer s tistim, kar se v zvezi s Savo sploh še ni zgodilo. Med tisto kar še manjka, uvrščajo v Sevnici nemara na prvo mesto jasno sporočilo o usodi načrtovane verige savskih elektrarn. S tem v zvezi pogrešajo predvsem jasno besedo z odgovornih republiških mest o tem, kaj lahko počnejo in česa ne smejo delati domačini, ki žive območju lokacijskega načrta boštanjske hi-droelektrane, ki je po načrtih na vrsti druga, takoj za HE Vrhovo. To pomanjkanje jasne strokovne besede jih je zaznamovalo na ta način, da je v omenjenem lokacijskem območju zaenkrat prepovedana vsaka gradnja. Taka prepoved je razvojna cokla. V slovenskem merilu tovrstnega zaviralnega učinka verjetno niti ne zaznajo, zato pa ga toliko bolj občutijo pre-bivalci te »prepo vedane« cone, ki ne morejo širiti in graditi na novo niti delavnic niti zidanih zajčnic. • Sevniška občina protestira zoper republiško nedorečenost, in sicer negoduje po pravilih parlamentarnega lepega vedenja. V republiški skupščini v družbenopolitičnem zboru je marca letos postavila sedem delegatskih vprašanj v zvezi z načrtovanimi posavskimi elektrarnami na potemneli reki. Odgovora še ni. Enako oblikovano protestno noto bo posredovala tudi v zboru občin v republiški skupščini. Lani so iz Črnomlja republiški upravi izstavili za 21,2 milijona dinarjev faktur, plačanih pa je bilo le za 17,5 milijona dinarjev, ter naknadno še za dober milijon dinarjev, neplačanih pa za poltretji milijon dinarjev storitev. Agonija, ki se je torej začela v črnomaljskem zdravstvenem domu lani, se nadaljuje tudi letos. V prvih dveh letošnjih mesecih so izstavili za 3 milijone 545 tisoč dinarjev faktur, do 8. aprila pa je bilo plačanih le 2,1 milijona. Zaradi vsega tega so imeli v črnomaljskem zdravstvenem domu precejšen del letošnjega leta blokiran žiro račun. Brez obotavljanja lahko rečemo, da so tik pred zlomom, saj že dva meseca ne plačujejo računov za sanitetni material in zdravila in se bojijo, da nekega dne naročenih pošiljk ne bodo več dobili. Prejeli pa so tudi opomine, da jim bodo odklopili elektriko, vodo in telefon, če ne poravnajo računov. Da so v preteklih mesecih lahko izplačali plače, so najeli posojila, za katera dolgujejo še 1,4 milijona dinarjev. V preteklem tednu bi morali izplačati osebne dohodke za marec, a je bil žiro račun prazen, sposoditi pa si denarja niso ne mogli ne upali zaradi prejšnjega neplačanega dolga. Kdaj bo plača, ne vedo, na regrese za letni dopust, ki so si jih nekateri že izplačali, pa v zdra vstvenem domu še pomisliti ne smejo. Sicer pa bi v črnomaljskem zdravstvenem domu po finančnem načrtu, ki ga je pripravila republiška uprava za zdravstveno varstvo, morali zmanjšati plače za 40 odst., saj so jim na mesec priznani bruto osebni dohodki v višini 933 tisoč dinarjev, kar pa je le za 23 tisočakov več, kot sedaj odštejejo za neto plače. Vsega denarja, ki ga dobijo v zdravstveni dom od republiške uprave, pa je celo manj, kot bi ga potrebovali le za bruto plače. Delavce Začasnega odseka za stanovanjsko gospodarstvo bi ta čas najbolj razveselilo, če bi se smeli zakleniti v svoje delovne prostore. Zakaj? Zato, ker se na njihova pleča grmadi vse večji pritisk številnih mladih ljudi, ki zaman trkajo na njihova vrata in iščejo stanovanja. 39 stanovanjskih enot, kolikor jih je y preteklem letu odkupilo brežiško slano vanjsko gospodarstvo, so razdelili še po starih prednostnih listah. V kratkem se bodo vanje vselili še zadnji stanovalci, medtem ko vse tiste, ki so zamudili dosedanje ugodne čase, čakata negotovost in morda tudi obup. Ne, ne bomo rekli, da je bila stara stanovanjska politika pravilna, tega ne trdi niti vodjasta-novanjskega odseka Tone Jesenko, vsekakor pa drži, daje nek sistem vendarle veljal Stanovanjsko gospodarstvo brežiške občine je bilo v preteklosti sposobno kupiti 20 stanovanj na leto, medtem ko letos še za tistih 6 planiranih kadrovskih stanovanj ne vedo, če jih bodo sposobni kupiti Tudi od velikih predvolilnih besed o obnavljanju starega mestnega jedra in pridobivanju podstrešnih stanovanj za mlade družine je ostalo bore malo. V letošnjem letu naj bi se nadaljevala samo pripravljalna dela za nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta v Prešernovi /1, kjer bodo v enonadstropni hiši s podstrešjem poslovni prostori in stanovanja. Novi most le nova prometna zankal Novomeški izvršnik je v hladnih nove^ skih dneh baje obljubljal, da bi takoj sM Krko, če bi se zgodilo, da bi bil novi mo&' so nekateri optimistično napovedovali, f* čan še pred no vim letom. Seveda je obdrži, jo lepo črno brado suho in bi jo tudi, mesto na prvi januarski preložil stavo w aprilski dan, če ne celo na prvomajski na roke in razmere v gradbeništvu dobrot na. Sem pa zato, ko smo že pri slavah, M’ pravljen v Krko namočiti svojo sivo brado pozimi, če se ne bo uresničila moja napoji bojazen številnih Novomeščanov in oko* nov, ki so si ogledali načrt nove prometu1*, ditve Novega mesta potem, ko bo novi mod prt. Je res mogoče, se sprašujejo, da toliko let plačevali samoprispevek za m°d so dobili nov prometni vozel, na katerem trošili dragoceni čas, dragoceni bencin m snaževali prav tako dragoceni čisti zN*', mnoge novi most ničesar ne izboljšuje, V* sikoga z desnega brega Krke pa pot do m^. iz njega celo otežuje. Gre za nerazumljivo odločitev, da k°: n, 1,1,11 rinril MIDr/m • Kje bodo torej živeli mladi ljudje, ki nimajo niti možnosti za ustrezno zaposlitev, strokovnjaki, kijih tako vroče želijo obdržati in privabiti v Brežice, mlade družine, od katerih naša politika pričakuje čimveč otrok? Streha nad glavo je osnova za vsakega člo veka in če se ubada z njo, od njega ne moremo pričakovati ustvarjalnosti in predanosti delu. Kako si občina sploh predstavlja razvoj in prestrukturiranje gospodarstva, če stanovanjsko problematiko pušča vnemar? Slovenski svet Evropskega gibanja si prizadeva spodbuditi kar največ dejavnosti, s katerimi bi okrepili slovensko prisotnost v Evropi, okrepiti po vezave z evropskimi drža vami in, ne nazadnje, pripeljati Evropo k nam. V svojo dejavnost skuša vključiti čim večje število organizacij in posameznikov, da bi tako spodbudil evropsko usmerjenost dejavnosti na gospodar- A li bodo Sevničani dobili odgovor? Ali pa bo tudi po teh delegatskih vprašanjih sevniški izvršni svet znova primoran sporočiti občinski skupščini, da je glede verige savskih elektrarn bilo sicer dosti pogo voro v, da pa je s tem v z vezi narejenega malo. Kaj bi v resnici moralo biti narejeno, o tem bržda ni enotnega mnenja. Eni bi bili navdušeni, če elektrarn ne bi bilo. Eni soglašajo z gradnjo, češ da bi vsaj malce koristila slovenskemu gradbeništvu, ki iz leta v leto po večuje izgubo in zmanjšuje število zaposlenih, ter hkrati odprla tudi kakšno delovno mesto v Sevnici Odgovo- • Republiški sekretariat za zdravstvo je pripravit tudi kadrovske normative za zdravstveno varstvo, ki sicer še niso sprejeti, a se z njimi v Črnomlju ne bodo mogli kaj prida potolažiti. Po tisti najbolj krizni inačici, pod katero je že skoraj nemogoče delati in je sprejemljiva le v skrajnem primeru, bi moralo biti v črnomaljskem zdravstvenem domu — glede na število prebivalcev v občini — 99 delavcev, sedaj pa jih je 82. Za normalno inačico manjka v črnomaljskem zdravstvenem domu 30 zaposlenih, za idealno zasedbo, ki jo ponekod v Ljubljani imajo, pa je premalo kar 60 ljudi. V Črnomlju bi bili v svoji belo- Na odseku za stanovanja ne poznajo občinske stanovanjske politike, zato tudi ne vedo, kako bi zagotovili vsaj minimalno število stanovanj. Ta del gospodarstva je povsem izključen iz odločanja. V izvršnem svetu ni človeka, ki bi zagovarjal stanovanjsko izgradnjo, v skupščini pa ponavadi nimajo besede niti gospodarstvo niti mladi ljudje, kijih stanovanjska politika neposredno prizadeva. Posledice takega obnašanja bodo seveda dolgoročne. Manjši delež sredstev za stanovanja v občinskem proračunu se bo namreč poznal še dolgo, saj ni pričakovati, da bi se v naslednjih letih povečal kar za 500 ali več odst. In kaj naj medtem počnejo mladi ptički brez gnezda? Včasih so jim svetovali, naj gradijo, danes pa si tega nihče ne upa več svetovati Kako le ob tako visokih cenah parcel in prispevkih za spremembo namembnosti zemljišča ter ob oderuških namenih bančnih in tudi ostalih kreditov! Naj torej mladi brez dela posedajo pri starših ter brez sredstev za lastno življenje hvalijo oblast in se veselijo življenja v samostojni Sloveniji? BREDA DUŠIČ-GORNIK titvijo avtobusnega tranzita z nove aVl j postaje na novi most promet pravzaprav šati. Vse kaže, da je pomen Partizanske Ja sedanji promet prepotenciran, in to daje * da se v ozadju skriva še kaj več. Nekaj v K, priključki na novo avtocesto morda? K°’ zaenkrat zares le ugibanja ■edit • Ob novi novomeški prometni ure0'j zastavlja dvoje vprašanj. Prvič: pr°..i Auiiu vijvt uvtjjtr v//i UNunj. jrrvn^* g režim so načrtovali ljudje, ki jim utf,J vomeškega prometa ni čisto drugič: načrtovali so ga tisti, ki bif.a tomobilistom čimbolj zagrenili pa pri tem pozabljajo, da se stoječi pljj ki bo neizogibno nastal, vrača ko^l rang v obliki onesnaženega zraka, rjj bo nekaj sto metrov višje ali nižje tjj Če gre le za to, je bil novi most P,er drag. mostova, novi mestni in dosedanji v lov*j je torej toliko pričakovana izboljšava v‘, nem prometu? Mar le v novem mostu, večja propustnost je zaradi številnih kr®', avtobusne postaje prav tako vprašljiva?*’, bi bilo bolje na vseh treh mostovih dor dvosmerni promet, s tem povečati prof ^ in tako omogočiti a vtomobilom, da se btf. gotrajnejšega zadrževanja in onesnaži* čimprej poberejo iz mesta? Edina onteK bi bila po mojem mnenju na starem m°Sj dovozu v mesto umestna, bi bila tabla r j* som: dovoljeno le za lokalni promet, pis bi bil lahko tudi na križišču pri baj, vhodu v Ulico talcev pa ga tako ali tako l že vrsto let. Hkrati bi morala biti za ves dr lini promet jasno označena obvoznica L enega od obeh novih mostov. A vtomobiIv? j se sedaj drenjajo skozi mestno jedro, tegOL , vo ne počno zato, da bi zapravljali čaS,H | bencin in prodajali zijala, tem več zato, to prisiljeni. Če jim bo dana alternativi1’ bodo z veseljem poslužilL J Nelogičnost sedanjega predloga še Wjj udarja dejstvo, da ni bilo ničesar storjemj povečanje parkirnih zmogljivosti vKaridr, bi omogočilo zaposlenim v centru mestaTf avtomobile zunaj mestne zanke, niti ni a1., urejenega s Šmihelsko cesto, ki je vse bo‘IL metna in vpada na Partizansko cesto srd . nišničnega kompleksa. Nenavadno vehL nu>n nn it* 7ntn n/\s\u*rz*n nrs*mt*tnt>inU ^ . Romi stopajo v slovensko ustavo Okrogle mize z romsko tematiko imajo eno posebnost: vedno se končajo s kopico načelnih ugotovitev o zapostavljenosti, zaostalosti in ogroženosti romske populacije pri nas in o kopici posebnih ukrepov, ki bi bili potrebni, da bi njene pripadnike vsaj deloma pripeljali na civilizacijsko in življenjsko raven, ki jo ima ostalo prebivalstvo Slovenije. Ne le zato, ker je vprašanje socialne ogroženosti kaj hvaležna tema za napade na slovenski odnos do drugorodcev v Za posvet, ki je bil ob slovenskem dnevu Romov letos aprila organiziran v Novem mestu, bi lahko rekli, da se je sicer dotaknil te nevarne čeri, vendar na njej ni nasedel. Res je, da je bilo na okrogli mizi poleg slo venskega ministra za manjšinska in izseljenska vprašanja ter znane poznavalke romske kulture dr. Pavle Štrukelj še največ »civilov«, vendar tudi Romov ni manjkalo, zlasti ne tistih, ki znajo za svoje pravice brez strahu in z argumenti zastaviti besedo. Zal so ti še vedno pretežno le med Romi iz Murske Sobote, medtem ko so dolenjski, kar se kulturnega dialoga tiče, še vedno v ozadju. No, to pravzaprav ni nikakršna posebnost, saj je tako tudi na področju gospodarskega in kulturnega življenja, skoraj povsod, kjer je potreben osebni angažma in iniciativa. osnora za vse nadaljnje korake. Zato je dr. pripadniki naseljeni V izobraževalnipr°Li Štrukljeva dejala: »Romski izobraženec mora pa je treba vključiti tudi spoznavanje H nnvt/ih nrituli __l ..... _______ t i. .... ' A posebnosti. Do takih pobud je prišlo sedaj, ko so se že izoblikovale nekatere oblike romske n°‘™je.orKanizi™osti. iz njih pa je zrasla tu- postati učitelj svojega rodu.'Zaradi",reh Tom- stare kulturne dediščiT« dt pobuda za posebno varstvo, k, naj bi uhajalo skih narečij, ki so nastala v Sloveniji je delo v ' *er u določil slovenske ustave zvezi z romskim jezikom zahtevnejše, pomebno Pedagoški delavci, ki se na novo* J v sem je znano, daje romsko prebivalstvo na pa za vsako skupino posebej Romski govorni PodroiJu ukvarjajo z vzgojo predšolski y slovenskem socialnem dnu. Na tej ravni pa je jezik mora postati pisani jezik zalo morajo vsi ske romske mladine, so se s tezami‘‘(J težko govoriti o kulturi in varovanju etničnih odrasli in otroci vedeti, da v inaterinem jeziku ljeve vsekakor strinjali, nekoliko restg^l posebnosti, zlasti ker je ponekod celo težko lahko pišejo, govorijo in berejo Jezik je tista pa so k,Jub 'emu ugotavljali, da so* J ugotovljivo, kaj to pravzaprav so. Istamerilabi kulturna dobrina in dediščina ki vsak narod in vz8°jni rezultati precej manjši, kolPa,D.T za vse Rome, tako dolenjske kot prekmurske, etnično skupnost najprej identificira in dokaže bi,i glede na vlozeno del°-ln ,0 klJub. t jt[ težko veljala. Za vse pa velja eno: izobrazba je njego vo identiteto, v kateremkoli okolju so ti se lrudi>° že cel° vrsto let inJe iolafaJ%i'calo seji f vorili, sestanku so se dogo- f srečanje JUmjaetos v Črnomlju I tv° nai hi 5teli lnval* kolik dm’ kar Je natanko toli-Porabil d odbor Prejel in tudi takrat nan • marca tega leta. Od tej obfi 7?J P° sk'epu delegatov v zakon " J?reJ ne velja republiški NOV Sl„ 'nanciranju Zveze ZB Pr°tizakrw.mje' Pobudnikom tega najbo'i r^'te®a sk'ePa bi verjetno N°V ne k v n°daje za spremembe te za- >a nn,,. Področju zdravstvenega >h inval nZCnccv NOV, vojaških vS^ev dSličnega zatiranja -in (stya 0n, ^zene ravni zdravstvenega »S*,«*™! 'S£žžŽS ;f“n*s SSgNSSH tie>kedouSLSpošt0val »Ustavne in Vo^rstvu^6 ° Posebnem družbe-v>h in vir j borcev NOV, vojaških fe ffirariSSE vbenCga° Ugotavljanju posebnega k.. V zvJ Varstva udeležencev NOV«. ' **k°na n pr,ed'a8an>mi sprememba- ^ zdravstvenem varstvu (20. sklenil, da bo o ravnanju slovenskih oblasti obvestil mednarodno javnost in mednarodne sindikalne organizacije ter zahteval zaščito, če se razmere ne bodo uredile. Učiteljev [X)ložaj se vedno bolj slabša, posebno pa so se stvari zaostrile pri plačah. Kot ultimat sindikat ni postavil zahtevo po novem, pravičnem sistemu nagrajevanja, pač pa nasprotuje samo še nadaljnjemu slabšanju položaja učiteljev. Ce hočejo učitelji to preprečiti, morajo, četudi s stavko, doseči uskladitev ravni osebnih dohodkov zaposlenih z gibanji plač v gospodarstvu in upravi ter pokrivanje materialnih stroškov šol neposredno po uporabi primerjalnih kriterijev stroškov. Skleniti morajo splošno kolektivno pogodbo za družbene dejavnosti in panožne kolektivne piogodbe za zaposlene v šolstvu. Doseči morajo določitev rokov, do katerih bodo sprejeti sistemski zakoni o šolstvu, ki bodo zagotavljali v Evropi sprejemljive pravice, obveznosti, standarde in normative za vzgojno-izobraževalno delo ter seveda, da se bodo pričeli reševati nakopičeni problemi zaradi presežnih delavcev in socialnih vprašanj. ZOLTAN JAN ODPRTO PISMO MINISTRU ZA ŠOLSTVO Slišali smo, dr. Peter Vencelj, da razmišljate o uvedbi pouka tudi ob sobotah. V svetu si prizadevajo, da bi šestdnevni pouk odpravili, mi naj bi ga pa ponovno uvedli? V naši šoli smo anketirali učence in učitelje, kaj mislijo o Vašem predlogu. Njihov odgovor je: »Šola v soboto? Ne, hvala!« Sobota in nedelja sta edina dneva, ko smo s starši resnično skupaj. Ali niste nič pomislili na naše zdravje? Več dni v tednu bomo v šoli, bolj bomo utrujeni in težje bomo mislili. Ob sobotah si želimo iger, izletov, skratka prostega časa zase. Naše hrbtenice so že tako dovolj ukrivljene od sedenja, oči okvarjene. Če bi morali še ob sobotah v šolo, bi jo zasovražili. Zahtevamo, da nam ne vzamete sobote. Lahko pa poskrbite, da bomo razbremenjeni med tednom. Namesto nekaterih obveznih predmetov lahko uvedete »delavnice«, v katerih bomo oblikovali svobodno izbrane teme in različne projekte. Učenci OŠ Grm Novo mesto SREČEN BOŽIČ — Boštjančani so si bili izobesili plakat s čestitko za praznik. Voščilo pričara mimoidočemu v dušo slovesno razpoloženje in v teh dneh na pragu poletja v domišljijo najmanj pol metra snega. Gre namreč za božično voščilo. Voščilo bi bilo lahko že za naprej. Zdaj še ni. ker sonce kljub svojemu očitnemu trudu še ni popolnoma izžgalo lanskega datuma prireditve, na katero vabi plakat z »Božičnim voščilom«. (Foto: L. M.) Zakaj se tudi mi pridružujemo napovedani stavki Izjava vzgojiteljev do-mov Dolenjske Vzgojitelji in ravnatelji Dolenjskih domov smo se v petek, 5. aprila, skupaj s predstavnikom občinskega m republiškega Zavoda za šolstvo — prof. Škufco in prof. Jankovičem, sestali v Domu učencev v Črnomlju. Poleg strokovne teme »Kazen kot vzgojno sredstvo«, ki nam jo je posredoval dr. Franc Brine iz Inštituta za kriminologijo, in dogovora o pripravah na letošnjo kultumo-športno manifestacijo učencev domov Slovenije — domiado smo tudi tokrat veliko razpravljali o materialnem položaju domov Dolenjske regije, kije iz leta v leto slabši navkljub prizadevanjem, da se obdržimo nad vodo. Osrednja problema, ki objektivno pogojujeta materialne oziroma ekonomske težave v vseh dolenjskih domovih, sta nestimulativna štipendijska politika, ki diskriminira učence, ki bivajo v domovih, in neustrezna mreža srednjih šol, ki posredno tudi vpliva na vse manjši vpis v domove izven večjih centrov, kamor sodijo tudi dolenjske občine. Vsi smo bili enotnega mnenja, da brez globalnih premikov, kamor nedvomno sodita tudi našteta, domovi učencev ne bodo mogli normalno delovati, čeprav se fioskuša-jo reševati na najrazličnejše načine — z oddajanjem prostorov, turizmom, prehrano za zunanje etc. Zato se domovi dolenjske regije tudi pridružujemo stavki delavcev srednjih šol in domov, napovedani za torek, 16. aprila, in podpiramo vse postavljene zahteve. Za aktiv vzgojiteljev dolenjske regije: predsednik MARJAN GRAHUT Tiktaka tempirana socialna bomba Zakaj smo prenovitelji (SDP) vložili interpelacijo in kaj predlagamo pisma in odmevi Ne žrtvujmo Debelega rtiča! Iz poziva RK Globoko pretresni ob branju prispevka, objavljenega v Primorskih novicah, da se pripravlja uničenje slovenske obale, in sicer z izdelavo projektov za morebitni terminal za zemeljski plin, je Rdeči križ Slovenije z zaskrbljenostjo ugotovil, da se z omenjeno študijo posega na zemljišča, katerih lastnik je ta organizacija. Iz globoko humanih, naravovarstvenih, ekoloških in občečloveških vrednot protestiramo proti takim razmišljanjem o onesnaženju in uničenju najlepšega dela slovenske obale. Podpiramo razvoj, smo za to, da se tudi vprašanje energije in surovin reši v Republiki Sloveniji. Ni pa sprejemljivo, da se piostavi omenjeno energetsko postrojenje na ta- ko lokacijo. Debeli rtič, kjer je edino slovensko letovišče in zdravilišče za otroke, je naravna znamenitost naše obale. Letno se v njem zvrsti na letovanju ali zdravljenju tudi do 10.000 otrok. Pri tem gre tudi za dejstvo, daje populacija, ki letuje na Debelem rtiču, iz najbolj ogroženih socialno šibkih družin, ki jim je naše zdravilišče edina možnost, da letujejo na motju. Rdeči križ ne bo pristal, da se mu to zemljišče vzame in da se uporabi za ekološko grobe projekte. Zato pravočasno opozaijamo. člen) ZZB NOV vztraja v prepričanju, da pri udeležencih NOV; civilnih invalidih vojne, vojaških vojnih invalidih in žrtvah nacifašističnega nasilja ne moremo govoriti o privilegijih, saj gre v bistvu le za pravice iz nepredvidenih rizikov, ki jih terja patriotska, nacionalna in državljanska obveznost, ter za uskladitev in uresničitev socialne politike, sprejete v skladu z mednarodnimi akti o socialnih pravicah posameznikov in vojnih veteranov, na kar nas že leta opozarjajo mednarodne veteranske organizacije, tako da je ta naša zahteva utemeljena z uporabo kriterijev, ki so v veljavi v drugih evropskih državah. Zato ZZB NOV Slovenije v nobenem primeru ne pristaja na zmanjšanje že doseženega nivoja zdravstvenega varstva vojaškim vojnim invalidom, civilnim invalidom vojne in prejemnikom stalne občinske priznavalnine. ZZB NOV Slovenije Kako se je moglo zgoditi, da je slovenska družba s tako visoko socialno varnostjo v letu dni postala tempirana socialna bomba? Prvi in zelo globok vzrok so nakopičene razvojne napake v preteklosti, drugi, nič manj pomemben, tisti, ki je pravzaprav proizvedel še več gorja, kot je bilo objektivno nujno, pa je napačna politika izvršnega sveta in Demosa v skupščini. Napačna, ker je ideološka, saj seje več kot tristo dni pretežno ukvarjala z odcepljanjem, s spravo, s kadrovskimi čistkami in oblastno prestižnimi boji. Ker je nepragmatična, saj je prepozno reagirala na ZIS-ovo politiko izmozgavanja izvoznikov in domačih proizvajalcev, ker je nesposobna za to, da bi se dogovorila za ekonomsko vzdržen prehod Jugoslavije v neko novo ekonomsko skupnost ali mirno nastajanje samostojnih suverenih drž.v, ker je nesposobna za nov razvojni i igon pridobiti tudi tuja posojila. Napačna je tudi razvojna usmeije-nost izvršnega sveta: V izbiri med kalašnikovi, pendreki, diplomacijo in državnim uradništvom ter razvojem podjetništva, aktivne zaposlovalne politike, izobrazbe, zdravja in socialne varnosti za vse, seje odločila za prvo. Namesto za tekmo in pluralizem lastnin se je odločila za privatizacijo in denacionalizacijo, v kateri so edini, ki izgubijo, tisti, ki so 45 let s svojim delom družbeno lastnino soustvaijali; v druž- SREČANJE STAROSTNIKOV V nedeljo, 24. marca, je KO RK Brestanica organizirala 14. redno srečanje ljudi, starih čez 70 let. Dvorana elektrarne Brestanica je bila praznično okrašena in ob vsakem krožniku še šopek pomladanskega cvetja. Mize je popestrilo domače pecivo, ki smo ga spekle aktivistke za slavljence. Aktivistke RK smo se trudile, da bi bil to resničen praznik, da bi povabljeni dobili občutek, da niso pozabljeni, da jih spoštujemo in da nam zanje ni žal ne časa in ne besed. Žal nam je samo, da nam še ni uspelo na naša srečanja dobiti RTV, saj smo mnenja, da bi to prijetno vplivalo na gledalce v tem težkem, negotovem času. V dvorani nas je bilo čez 100. Prisrčen program so kot vsa leta pripravili otroci OŠ in ženski učiteljski oktet s harmoniko. Prehitro je minil čas za goste in za nas aktivistke, saj smo bile srečne in ginjene ob slovesu, ko so nas prosili in spraševali: »Nas boste povabili tudi drugo leto?« Zahvaljujemo se OO RK Krško, KS Brestanica, Centru za socialno delo Krško, OŠ in drugim, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji našega srečanja. Prisrčna hvala in lep pozdrav vsem, ki so pri organiziranju sodelovali 0dbor KO RK Brestanica • Slovenska z nanosi je že partner za Evropo. (Tancig) • Socializem je kot vladavina enako (ne)sposobnih propadel zato, ker je bil preveč, ne premalo demokratičen. (B. M. Zupančič) benih dejavnostih pa namesto strokovnega in javnega upravljanja ponuja politično tutorstvo, hierarhijo in podržavljanje. V razvojni politiki gasilstvo, inter-vencionizem in tutorstvo drage države vsiljuje namesto razvojne industrijske politike. Oblikuje se stiskaška in avtoritativna namesto stimulativne in demokratično nadzorovane socialne države. Prenovitelji zato predlagamo spremembo razvojnega koncepta: intenziven, ne gasilski razvoj: socialno politiko kot element in spodbudo takega intenzivnega razvoja; pridobivanje sredstev za tak razvoj s premirjem in dogovorom o prehodnem obdobju v Jugoslaviji in z zainteresiranjem tujine za skupne naložbe v naš novi razvojni ciklus in reševanje najhujših socialnih zagat; decentralizirano moderno državo, kije orodje demokratičnega upravljanja in soupravljanja delavcev, državljanov, uporabnikov, strokovnjakov z javnimi in družbenimi zadevami ne pa strankarski Demosov instrument za ideologiziranje in tutorstvo nad državljani; predlagamo pluralizem lastnin in tekmo med njimi, takšno določanje titulaijev družbene lastnine, v katerem priznavamo njen organski nastanek: vložke bivših lastnikov, delacev, bank, države, tujih sovlagateljev itd. socialno partnerstvo namesto socialnega kaosa in socialne vojne. To-potegne za seboj decentralizirano socialno politiko, razvoj modernih oblik socialnega dela tudi v podjetjih, mrežo javnih in zasebnih profesionalnih in prostovoljnih socialnih institucij in oblik dela, ki prestrezajo najhujše socialne probleme v času prehoda iz pretežno zaprtega v pretežno odprto socialno in ekološko občutljivo tržno gospodarstvo z moderno socialno drža- vo. Zato tudi sprejemamo posodabljanje socialne doktrine, vendar zahtevamo, da se prilagodi našim možnostim, ki niso trinajst ali dvajset tisoč dolatjev na glavo prebivalca, ampak bistveno nižje. Zahtevamo, da se kot institucije socialnega partnerstva priznajo in v pogajanjih z vlado in delodajalci uveljavijo sindikati in civilnodružbene organizacije, ki združujejo posamezne socialne skupine, kot so upokojenci, mladi ljudje, ženske, mirovniki, novi-narji itd. Z interpelacijo, ki smo jo podali v skupščini, smo prenovitelji poskusili izzvati resen razmislek o politiki izvršnega sveta, ki je bila, če jo pregledamo v celoti, zgrešena in jo je treba ali radikalno spremeniti v socialdemokratski smeri ali pa razmisliti o zaupnici taki vladi, ki nas vodi v ekonomski kolaps in v socialni kaos, ki ga desetletja ne bomo mogli popraviti, če v tem ne bomo uspeli, bomo v SDP terjali predčasne nove volitve. SONJA LOKAR (dolenjska poslanka SDP) PLAČILO ZA POKONČNOST Komisija Skupščine Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je na zahtevo celotnega vodstva Skupščine Republike Slovenije z glasovi poslancev vladajoče koalicije izglasovala razrešnico Alenki Leskovic, vodji skupščinske informativne službe. Stranki demokratične prenove, drugim strankam opozicije in celo nekaterim tankovestnim poslancem Demosa je sprva sicer uspelo braniti in ubraniti pokončnost odgovorne delavke skupščine, ki je tvegala svoj položaj, da bi zavarovala zakonitost dela skupščine in svobodo obveščanja. S sklepom o razrešitvi Alenke Leskovic se je Demosovo vodstvo skupščine Z DEJANJEM opredelilo proti pravni državi in proti svobodi tiska. Pravljici o novih razlogih za razrešitev Alenke Leskovic pa ne bodo verjeli niti tisti volivci Demosa, ki doslej še niso spregledali, za kaj gre. Politična direkcija SDP Slovenije Kje so predvolilne obljube? Upokojenci zamerijo očitke Demosovih poslancev KROŽIJO LETALA IN PISMA RIBNICA — Nad Ribniško dolino te dni ne krožijo le Kadijevičevi in Bavčerjevi (vojaški in policijski) »samaljoti« (letala), ampak tudi neka čudna pisma, saj naslovljenci menijo, da so neprijazna, netaktna in tudi žaljiva. Pošiljatelj zahteva spremembe — demokratične, seveda — in to čimprej. Daje tudi nasvete. Prejemniki pisem pravijo, da gre za podlosti, in v razgovorih zastavljajo nasprotna vprašanja, kot: Od kod piscu hiša, stanovanje in še eno stanovanje? Kako more imeti toliko energije, ko pa je bil invalidsko upokojen (ali morda upokojena)? Se posebno se čudjo prizadeti borci Pričakovati je »pingpong« med avtorjem pisem in prejemniki Vendar vse to sodi v domeno demokracije, za katero smo v besedah vsi Doslej je bilo v »dvoboju« uporabljenih preveč čustev in premalo dejstev, kar kaže, da so morda glavni aduti še v rokavu ali pa jih sploh ni M. G-č Na območju Občinske zveze društev upokojencev Novo mesto je končalo letne konference vseh deset samostojnih društev in devet poveijeništev, ki so v sklopu DU Novo mesto. Društva imajo včlanjenih skupno okrog 78 odstotkov vseh upokojencev. Skupno število včlanjenih je 5960. Povprečne pokojnine z varstvenim dodatkom so znašale v občini Novo mesto decembra 1990 (po tem času se niso povečale) 4.637 din, in sicer starostne 5.049, invalidske 4.474 in družinske 3.858 din. V regiji (Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika in Krško) so znašale decembra povprečne pokojnine 4.540 din. Povprečni OD zaposlenih v Sloveniji je znašal decembra 7.151 din (brez delnic, obveznic in bonov za živila). O očitkih nekaterih vladnih poslancev iz Demosovih strank, da so pokojnine previsoke in da jih je treba znižati, si lahko vsak sam ustvari svojo sodbo na podlagi prikazanega razmerja med pokojninami in povprečnimi plačami zaposlenih. Letne konference so bile letos izredno dobro obiskane, veijetno zaradi splošnega kriznega stanja v državi, saj je znašala udeležba 35 do 50 odst članstva. Z zadovoljstvom in pohvalami so vsa društva ocenila jielo v preteklem letu, bodisi na organizacijskem, kulturnem, športnem, rekreacijsko-izletni-škem in drugih področjih. Svoje konference so v uvodnem delu popestrili v Žužemberku, na Dvoru in Novem me- Škocjan in s predavanjem dr. Kapša o krvnem pritisku. Po široki razpravi so vsa društva sprejela programe dela za tekoče leto. Upokojenci pa so z velikim razoča- ranjem ugotovili, da so vladajoče stranke Demosa, katerim so tudi upokojenci pripomogli, da so prišle na oblast, pred volitvami kritizirale pokojninski sistem in njegovo financiranje ter obljubljale boljšega za upokojence. Na žalost so se obljube po enem letu vladanja obrnile v nasprotno stran, ki upokojence, zlasti v tem letu, potiska v socialno bedo. Dejstva o tem so očitna, ugotovljajo upokojenci. Spremenjeni predpisi področja jx)kojninskega in invalidskega zavarovanja pa segajo kar za nazaj v pravice upokojencev (v mesec december) in zamrznejo nadaljnje usklajevanje pokojnin s porastom OD tako radikalno, da bodo zaradi takih ukrepov upokojenci v tem letu prikrajšani za 20 odst. pripadajočih pokojnin oziroma bodo izgubili dve pokojnini in pol. Pa to še ni vse. Zakon o dohodnini obdavčuje na novo vse upokojence; enim že odtrguje-jo davke, drugi bodo to čutili ob koncu leta. Ne smemo tudi prezreti pri starejših in bolnih upokojencih večjih izdatkov za zdravila in pričakovane večje participacije pri zdravstvenih storitvah, kakor tudi od 1. aprila za 39 odst. povečanih stanarin za najemnike stanovanj in za elektriko ravno takega odstotka, za RTV 70%. In kaj vse bo po napovedih še sledilo? Zaradi takih ugotovitev so novomeški upokojenci sprejeli protestno izjavo, ki je bila objavljena v zadnji številki Dolenjskega lista. Na letni konferenci v Novem mestu so tudi sklenili, da bodo organizirali svojo udeležbo upokojencev na proslavi 50-obletnice ustanovitve OF, ki bo v Ljubljani 27. aprila, zato vabijo svoje člane, da se do 26. aprila prijavijo v pisarni društva. RUDI HRVATIN Golf je tujek, a manj bremenjujoč Nekatera stališča Zelenih iz Brežic o preobrazbi mokriškega gradu Da bo splošno znani park Mokrice doživel preobrazbo, je sedaj že bolj ali manj znano. Lastnik parkovnega kom- ' ' _ eČa pleksa in samega gradu »Terme Čatež« se je odločil popestriti svojo turistično ponudbo z izgradnjo igrišča za golf. S tem naj ne bi bil prizadet ožji in tudi najvrednejši del parka, ki obsega kar lepo število raznih drevesnih in grmovnih eksot. Igrišče za golf naj bi obsegalo 18 prog s skupno površino 30 hektarjev. Za ta poseg so pridobili stališča, mnenja in soglasja vseh, ki čutijo ali bodo čutili možne posledice. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta je razvoj celega projekta spremljal in v končni fazi projektu ni nasprotoval, ker smatra, da bi sprememba prinesla v prostor neko novo vrednosto, že obstoječi gozd pa tako ali tako ni bil pravilno izgospodaijen. Razen ustnih in telefonskih zahtev, da nastopimo okoli dogodkov v zvezi z mokriškira parkom, smo prejeli nedavno tudi pismeno zahtevo, naj se o tem posegu kot stranka izrečemo. Ker smo iz zahtev naslutili, da je javnost o tem posegu in možnih posledicah na prostor pomanjkljivo seznanjena, smo malce pobrskali po literaturi in zaprosili za mnenja strokovnjake, ki to zadevo obvladajo. Za kakšen poseg v prostor gre, vam podajamo v presojo v nadaljevanju teksta. 1. Travnate površine se na urejenih igriščih za golf kosijo 1 — 3-krat tedensko, gnojijo pa 4 — 5-krat letno z umetnimi gnojivi (15 — 20 g/m2). Seveda se za igrišče uporabljajo posebne mešanice trav, kijih pri nas ni in zato zahtevajo posebno nego (zalivanje zelenic vsak drugi dan). 2. V zimskem času se škropijo proti plesnim (ista škropiva in koncentracija kot za pšenico). 3. Plevel, kar v tem primeru pomeni neprimerne travne rastline za igrišče, se uničuje s herbicidom, ki se uporablja za zatiranje plevela med koruzo. 4. Za pripravo površin za golf bo potrebno posekati nekaj manj kot 3000 m3 lesne mase (posajeno bo le 1400 dreves)! 5. Ožji del parka (pri gradu) ostane nedotaknjen. Očitno brez vnašanja kemije in tujih rastlinskih vrst v naš prostor tudi tu ne bo šlo. O vplivu podobnih igriščih na okolje so izvedli analizo na inštitutu v Stutgar-tu (Schulz) in ugotovili, da vpliv gospodarjenja iz teh igrišč na okolje je, vendar je manjši, kot bi bil na kmetijskih površinah, če bi bile namesto igrišč. Objavili so tudi spisek kemikalij, ki se ne smejo uporabljati na igriščih ravno zaradi vpliva na okolje. Upajmo, da ima ta spisek tudi bodoči vzdrževalec igrišča in se ga bo držal. Zeleni Brežic zavzemamo stališče, da je golf igrišče sicer tujek v našem prostoru (predvsem po tematiki in po sestavi rastlin na igrišču), vendar manj obremenjuje prostor kot marsikatera druga dejavnost. Zahtevamo pa, da se vsa dela, predvsem pri poseku, spravilu in odstranitvi panjev, izvedejo strokovno, da ne bi pri tem poškodovali dreves, ki ostanejo. Ravno tako morajo ostati vsa s spome-niškovarstvenega stališča vredna drevesa nepoškodovana in zaščitena pred vplivom raznih pesticidov. O uporabi pesticidov so naša stališča že znana in jih ne gre ponavljati, zavzemamo pa se za zagotovitev javnega nadzora nad uporabo pesticidov in umetnih gnojil v prahu in spremljavo njihovega vpliva na okolico parka. Za Zelene Brežic HRVOJE ORŠANIČ HVALA ZA POMOČ Najlepše se zahvaljujemo vsem gasilskim društvom in ostalim, ki so 20. marca tako požrtvovalno sodelovali pri gašenju tako velikega požara in preprečili, da se ogenj ni razširil še na ostala poslopja. Hvala dobrim vaščanom, ki so nam po nesreči kakorkoli in s čimerkoli priskočili na pomoč. Udovičevi iz Repč Plačaj, pa boš nastopil V Metliki bo 10. maja prireditev, katere izkupi-ček bo namenjen otrokom iz Černobila Poznamo dobrodelne prireditve, na katerih nastopajoči nastopajo zastonj, gledalci pa plačajo vstopnino, ki gre v dobrodelne namene. V Metliki so se domislili, da bi se te- ga lotili nekoliko drugače. 10. maja v metliškem kulturnem domu prireditev, katere izkupiček bo namenjen letovanju otrok iz Čenobi-la, ki bodo poleti preživeli mesec dni v Sloveniji. Naslov prireditve je simboličen, in sicer: »1264«. Kaj naj bi to število pomenilo? Organi-zatoiji, to so metliški Zeleni, zatiju-jejo, da bo pomen naslova prireditve razkrit šele na prireditvi sami. In v čem je metliška prireditev »1264« drugačna od podobnih prireditev, katerih dohodek gre v dobrodelne namene? Organizatoiji so k sodelovanju povabili številne glasbene umetnike, literate, humoriste, športnike in sploh vse zvezdnike, ki živijo v metliški občini. Vendar bodo lahko na prireditvi nastopili le pod pogojem, da svoj nastop plačajo. Višina cene je odvisna od njihovega finančnega stanja in od tega, koliko minut bo trajal njihov nastop. Zato se ne čudite, če bo tudi pri vas zazvonil telefon in se bo na drugi strani žice oglasil Slavo Prevalšek, eden od organiza-toijev in finančni direktor prireditve, in vprašal: »Ti, koliko si pripravljen plačati, da ti dovolimo nastopiti?« Seveda ne bo manjkal tudi Stanko Željko, ljudski pevec in godec s Su-horja. Udeležbo pa obljubljajo še oktet Vitis, cerkveni pevski zbor, tamburaši folklorne skupine »Ivan Navratil« in ansambel Kres, ki ga vodi podpredsednik metliškega IS Maijan Končar-Jack. Drugi del prireditve bo namenjen bolj hrupnim zadevam. Predstavili naj bi se domači rockeiji, ansambel Mama Dolores, ki je pred kratkim izdal ploščo, maksi single Rja v ustih. Za ljudi slabih živcev pa bo najboljše, da za hip zapustijo dvorano, ko bo na odru telovadila in ijula mlada rock-skupina The Pas Matere svojo uspešnico Mesarnica. Vsekakor bo dobrodelna prireditev »1264« osrednji dogodek metliške pomladi. Glede na vse, ki so že potrdili svoj nastop, se obeta prava paša za oči, ušesa m duha. Humani namen prireditve je prisilil tudi legendarne Popolnočne kočije, da pridejo iz parafina in 10. maja zaigrajo kakšno od svojih poskočnic. Organizatoiji prireditve naprošajo že sedaj, mesec dni pred začetkom prireditve, obiskovalce, naj si pravočasno priskrbijo vstopnice in naj na prireditvi ne bodo preveč kritični do nastopajočih, saj so si svoj nastop plačali. Za sedaj so udeležbo na prireditvi potrdili naslednji: Toni Gašperič, Pa še zadnja vest: izvršni svet skupščine občine je pripravljen prevzeti pokroviteljstvo nad pnre- Janez Vraničar-Luigi, Edi Macele, Janko Guštin, slovenski prvak v boksu, Julij Brine, dr. Drago Culig. ditvijo. Novopečeni gostilničar Bojan Valenčič-Medeni pa obljublja za vse nastopajoče brezplačen golaž. MATJAŽ RUS Sam in zapuščen Spomini in spraševanja Velikonočna nedelja. Površno poslušam osmrtnice. Saj nobenega ne poznam. Ponovitvi bolj prisluhnem Pa menda ni umrl BašlevJože! Komaj dojamem. Za solze je bilo tisti hip še prezgodaj, do srca novica še ni prišla. Toda njegova zvezda je ugasnila. Spremljala ga je 47 pomladi Premlad si umrl, Jože Na pragu pomladi ko se znova vse prebuja, cveti, žvrgoli si umri Zgrudil si se brez slovesa, sam kot si živel Samo ti veš, kdaj, kako. Prišli smo se poslovil z žalostjo. Zbogom Jože! Spominjali se bomo ob pogledu na Tmjevec, kako si kosil in obračal seno. Spominjali se te bomo, kako si sadil koruzo na Brezencah. Rad si jo mahnil še v Laze in naprej v hosto po zajčke, saj si tolikokrat rekel da jih imaš rad in da le ti veš za »tale«. Pa v svoj gozd si hodil kjer ti je teta Ana še kot malemu Jožiju kazala mejnike. Ob srečanjih z znanci si rad povedal kaj hudomušnega rad si se od srca nasmejal Dragi Jože, samo razdajal si se, posebno zadnja leta ko si ostal čisto sam na veliki kmetiji Zdaj, ko te ni si lahko očitamo, da bi ti bili lahko kaj pomagali Rad si pomagal ljudem posebno prosečim se z njimi razgovoril, tako znova in znova, leto za letom Tvoja kmetija pa.. Če bi bili ljudje toliko pomagali tebi kot si ti njim bi bila zgledna Jože, hvala ti za vsa dobra dela Naj ti bo lahka gomila na mimo-peškem pokopališča J. G. ELEKTRIKA STRESLA GASILCE Božidar Flajšman Kar ne moremo si misliti, da ne bomo v Metliki nikdar več srečavali Flajšmanovega Darčka, človeka, ki je do kraja rad imej svoje rojstno mesto, to »belokranjsko Sparto«, kot jo je sam rad imenoval. V njem je vedno živel pridih resnične zaljubljenosti v Metliko in ta ljubezen se ni izgubljala v praznih besedah, ampak je odsevala v zavesti, daje človek za to mesto tudi dolžan nekaj narediti. Le kje vse smo ga našli! V kolikih društvih in organizacijah! Od prvih igralskih poskusov na šolskem odru pa kot naraščajnika pri Sokolu, pevca, muzika pa mladega borca v narodno- osvobodilnem boju, od koder seje po oficir. Potem služba in RIBNICA — Vodstvo občinske gasilske zveze Ribnica je te dni močno streslo, ko so dobili račun Elektra za porabljeno elektriko v gasilskih domovih v zimskem obdobja Šlo je namreč za ogromno številko, za nekaj 10.000 din. Izkazalo pa se je, da so računi upravičeni V gasilskih domovih imajo namreč tako imenovane gostinske obrate zaprtega tipa, se pravi naj bi bili namenjeni te gasilcem Seveda prihajajo sem na pijačo tudi negasilcl zaradi česar so pogosto protestirali gostinci ki jim je promet upadal Največ pripomb je bilo zaradi takega točenja v »državi« Lonča-riji Gostinci pričakujejo rešitev od napovedanefinančne policije, ki bo stopila na prste tudi šušmarjem in vsem ki bodo bogateli na nepošten način. M. G-č Ema Muser ter pred vojno, med vojno in po njej kar deset dekretnih delovnih nastavitev v šolah jn šolskih upravnih organih od Celja, Črnomlja, Novega mesta, Kočevja, Trbovelj in Ljubljane do Postojne in Beograda. Odlike te strokovne, pedagoške in družbene delavke so bile delavnost, požrtvovalnost, kritičnost z iskanjem objektivne resnice, skrbnost, natančnost in doslednost, zvestoba stroki in času z naklonjenimi in nenaklonjenimi upi in hrepenenji. Ogromno človeških, strokovnih in pedagoških spoznanj je prenesla v duše in srca bodočih učiteljev. Ko soji na začetku 60-ih let zaupali vodenje Medobčinskega zavoda za pro-svetno-pedagoško službo v Novem mestu, je videvala in potijevala svojo vlogo s ciljem, da se šola potrjuje kot institucija brez kakršnekoli stihije, kajti šolski organizem ima svoje zakonitosti udejanjanja, ki so nujno podprte s širokim spektrom znanj iz pedagoških disciplin in strokovnih področij. Mlade ljudi je učila ljubezni do done in svojega naroda, vse to iz pre- vojni vrnil kot oficir, po službi udarniško in družbeno koristno delo. Povsod je poprijel. Kot občinski odbornik in član mnogih komisij, kot sodelavec v vodstvih telovadnega, gasilskega, turističnega, muzejskega in pogrebnega društva, v zvezi borcev, pri pevskem zboru in godalnem orkestru, pri igralski družini in folklorni skupini in ne nazadnje v vodstvu Glavne gadje zalege, kije v šestdesetih letih priredila tri odmevna pustovanja, ki so v Metliko privabila na tisoče Belokranjcev in Dolenjcev. Božidar Flajšman je poznal delo, poznal pa je tudi oddih, veselje, sproščeno besedo in pesem. Bil je duhovit, iskriv, šegav — veselje je bilo z njim delati. Flajšmanova posebna ljubezen pa je bila, daje zbiral in zvesto hranil vse, kar je spominjalo na pretekle čase. Že mnogi njegovi albumi s številnimi pričami zgodovine Metlike in Bele krajine so vrednota zase. Ko je pred leti izgubil ljubljeno ženo in še nekaj svojih dragih, je ostal sam v osameli hiši na Mestnem trgu. Vse to ga je upognilo, toda strlo ga ni. Sicer sta ga obiskovala sin in hči in ga vabila k sebi, vendar se Darček ni mogel ločiti od Metlike in rojstne hiše. Šele težka bolezen gaje zadnja leta primorala, da sije poiskal zavetje v metliškem domu počitka. In tuje bil s svojo vedrino in optimizmom mnogim ostarelim v veliko pomoč in uteho. Manjkalo jim ga bo. In manjkalo bo Darčka, tega »metliškega Špartanca«, še marsikomu. V 68. letu se je umaknil iz življenja. Onemela je njegova vedra beseda, ugasnila je njegova živa podoba. V spominu Metličanov in v analih mesta pa bo še dolgo živel. J. DULAR movine in svojega nari pričanja in osebnih odzivanj ter potije-vanj v času, ko je divjala vojna, in v času, ko seje bilo treba boriti za potrjevanje miru in svobode. Za vidne uspehe pri razvoju šolstva in za prispevke na področju zgodovinopisja ji je bila leta 1969 podeljena Trdinova nagrada. Kljub širokemu javnemu delovanju se je hoteno odločila za življenje samotnega popotništva, ki mu je ostala zvesta tudi v zadnjih letih življenja. Povest o njenem življenju in delu seje iztekla in od tod dalje bo živel spomin na vse, kar je dobrega storila v svojem življenjskem poslanstvu. . „ JOŽE ŠKUFCA Anton Sobar Pred kratkim so v Ribnici pokopali Antona Šobaija iz Bukovice, priljubljenega krajana, upokojenca in višjega gasilskega častnika prve stopnje. Rojenje bil leta 1904 v Bukovici v zavedni slovenski družini. Že v mladosti je stopil v požarno stražo v Bukovici in na Opekarni v Ribnici, kjer je bil zaposlen kot delavec, po vojni pa kot direktor. Bil je med ustanovitelji gasilskega društva Bukovica leta 1932 in poveljnik ojne 1941. Na kraju njene poti smo, na koncu odčrtane steze, na kateri ni več ne besed in ne pogleda, je molk v temi pokoja in je trajno slovo od radosti in stisk življenja, življenja, ki seje začelo pred 77-imi leti. Pri dvaindvajsetih letih in pol je pokojna Ema Muser že dosegla profesorski naziv na ljubljanski filozofski fakulteti, in preden je 1951. leta postala ravnateljica novomeškega učiteljišča, je preizkusila Kalvarijo in Golgoto pohoda Štirinajste na Štajersko, zapore in koncentracijsko taborišče Ravensbriick priljubljen med gasilci Slovenije, P13 sebno v domači ribniški občini. Bur viden družbenopolitični delavec v čini in krajevni skupnosti, uspešno opravljal tudi odgovorne dolžnosti v področju civilne zaščite. Za svoje delo je prejel številna F znanja in odlikovanja, največ za delo® področju gasilstva: najvišje gasilsko*" likovanje, kipec Matevža Haceta, r keto krajevne skupnosti in Urban0' nagrado, najvišje občinsko priznanj*. Od prijatelja, sodelavca in priljubijo eea kraiana sta se Doslovila v im*11. nega krajana sta se poslovila v n®*' ribniške občinske gasilske zveze Jr tajnik Edo Tanko, v imenu Gasm* zveze Slovenije pa član njenega pm sedstva Branko Božič. Ganljivo je bilo poslednje s*ov£jw se gaje poleg številnih krajanov, go«" pevcev in lovcev udeležilo 370 gasi*" iz občinskih gasilskih zveze Koč*1? Grosuplje, Ribnica, Cerknica in L°r tec, poklicna gasilska brigada iz Ljv ljane, člani gasilskega področja Uf ljana I, kar vse zgovorno priča odel* priljubljenosti tega zasluženega w*r' kega rojaka. • 1A Ratajčeva mama V ponedeljek, 8. aprila, smo«*^ trebanjskem pokopališču poslov«1 Ratajčeve mame z Vine Goricer Trebnjem. Pokojna Viktorija seje Pr lila na Vino Gorico leta 1946. skromni domačiji sta začela z mOr, Lojzem snovati svojo družino. K. 1947 se jima je rodila hčerka Zde^j štiri leta pozneje pa sin Alojz. Oče'1 zamislil Dri Gozdnem eosDodarsbj kmetijo in opravljala gospodinjska, la. Čeprav ni bilo lahko, so s°S"j mnogokrat slišali, kako si je prep*’ pri delu. j Ratajčevo mamo sem spozna1 L. 16 leti, ko sem prišel na dom Rjw < vih. Obiska je bila zelo vesela. Tek31’, sem ter tja in prinašala na mizo do0,‘( Kmalu je stekel pogovor o tem in Najraje je pripovedovala o svojin o cih in o svojem vsakdanjem deli® senetila meje s svojim razpoloženj*11 bistrostjo. v Zal jo je mnogo prezgodaj nacei« lezen, jo stiskala in jo končno prejJB la. Vsi njeni prijatelji in znanci ji “ miren počitek. SLAVKO K tega društva vse do začetka vojne 19 Leta 1938 je obiskoval gasilsko poveljniško šolo v Ljubljani. Leta 1942 je bil odpeljan v internacijo. Po vojni je bil najprej referent za požarno varnost in poveljnik gasilskih društev Ribnica, Bukovica in Juijevica. Ob ustanovitvi okrajne gasilske zveze Kočevje leta 1946 je postal njen poveljnik in to fuk-cijo opravljal do njene ukinitve leta 1956. V tem obdobju je organiziral več tečajev za gasilske podčastnike in strojnike. Nato je postal pomočnik poveljnika Gasilske zveze Ljubljana in poveljnik 6. gasilske cone, ki je vključevala občinske zveze Ribnica, Velike Lašče in Sodražica. Od leta 1973 do 1978 je bil požarni inšpektor občine Ribnica. Bilje 8 let član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in udeleženec ustanovnega kongresa Gasilske zveze Slovenije. Vse te in mnoge druge dolžnosti je opravljal vestno in uspešno, ob tem pa je ostal vedno skromen. Bil je znan in Zdenka Peruj? Petega aprila smo se na trebanj^ pokopališču poslovili od Zdenkef. iz Rimske 21. Rodila se je 1929-» Dolenji Nemški vasi. Dom, ki sta ga z možem Loj zgradila v Trebnjem, je nadvse Obogatila ga je z najlepšim cvejJ j predragocenimi gobelini, ki soj1" j njene pridne roke. Poleg gosp°rlV je vodila knjigovodstvo za nike. Zdenka je bila med Ijudm1^j’ ljena, njena prijaznost, iskreno«1 brota so privabile marsikoga td j Malo je poklepetala in vsakogar J ljem popeljala med gredice, ki s® J okolico hiše. Zdenko bomo on lepem spominu! Piše zgodovinar Zdenko Picelj ZDRUŽEVALNA SILA V USODNEM ČASU Pred 50 leti je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda Ta programje izražal najnaprednejše težnje slovenskega naroda, to je boj za izgon okupatorjev in osvoboditev dežele, združitev vseh Slovencev, obnovo jugoslovanske države na novih temeljih, povezanost s slovenskimi narodi, prisotno ljudsko demokracijo, samoodločbo v urejanju notranjih in zunanjih odnosov slovenskega naroda, preoblikovanje slovenskega narodnega značaja. Za samo trdnost Osvobodilne fronte ni bilo nepomembno načelo o lojalnosti njenih skupin v medsebojnih odnosih, kar so te ob novem letu 1941 izrazile še s posebno izjavo. Izjava skupin v OF o medsebojni lojalnosti in neomajni pri-padnsti OF se glasi: »Ob pričetku leta 1942, ki bodi leto slovenske narodne osvoboditve, izjavljajo vse skupine, včlanjene v OF, da smatrajo v teh usodnih časih slovensko narodno enotnost za svojo temeljno dolžnost. Po-udaijajajo, da sta njihova medsebojna lojalnost in njihova pripadnost OF — neomajni.« Izjavo je objavil tudi Slovenski poro- čevalec, leto III, št. 1, dne 6. januarja 1952. Vodstvo OF slovenskega naroda je sodilo, daje program devetih temeljnih točk sprejemljiv za slehernega poštenega Slovenca. To je bila organizacija, ki je zbirala vse rodoljubne Slovence v boju proti okupatorju in izdajalski domači buržoaziji. Čeprav niso uspela prizadevanja, da bi se v OF vključile vse skupine in krogi ljudi, od katerih seje to pričakovalo in s katerimi seje vodstvo OF o tem dogovarjalo, se je vendarle že v letu 1941 vključilo vanjo okrog 18 skupin. Bile so različne po svoji politični preteklosti, svetovnonazorski opredelitvi pa tudi glede števila svojih pristašev. Vse skupine razen dveh, ki sojih iz OF izključili zaradi njunega pozitivnega odnosa do četniškega gibanja Draže Mihajloviča, so ostale zveste programu OF. Njihovi predstavniki so tvorili Vrhovni plenum OF, ki seje prvič zbral na zasedanju 15. junija 1941. Njegov izvršni organ je bil izvršni odbor OF, ki so ga tvorili le predstavniki štirih ustanovnih skupin Of )F. Najprej seje imenoval delovni odbor in gaje izvolil vrhov- ni plenum OF na svojem drugem zasedanju 28. junija 1941. Boris Kidrič je o vsenarodnem značaju Osvodobilne fronte zapisal: »Merilo za narodovo zrelost in njegovo življenjsko sposobnost je njegova borbena strnjenost v hudih trenutkih. Narod, ki v tako usodnih časih, kakor jih preživljamo dandanes Slovenci, ne bi znal združiti vseh svojih zdravih in pozitivnih moči v boju za osvoboditev, ne bi bil vreden svobode. Dejstvo, da so najboljše sile slovenskega naroda skovale enotnost, ki seje oblikovala v Osvobodilno fronto, je potemtakem že samo ob sebi pomemben korak k svobodi. Borbena akcija, ki jo razvija Osvobodilna fronta, pa je najtrdnejše dejansko in moralno jamstvo, da bo slovenski narod na svoji zemlji res svoj gospod. Razvoj Osvobodilne fronte izredno jasno razkriva, kdo je za narod pozitiven in kdo negativen. Tisti, ki so zakrivili narodno katastrofo in narodovo sužnost ali pa se po katastrofi pobratili z zatiralci bodo morali ostati izven Osvobodilne fronte. Njihov žalostni napor, da bi s spletkami, lažmi in podtikanji zavrli polet osvobodilne fronte, doživlja vkljub svoji izdajalski žilavosti neuspeh za neuspehom. Tisti, ki so prišli v množično gibanje Osvobodilne fronte iz špekulantskih namenov, pa tudi ne bodo prišli na svoj račun. Osvobodilna fronta je borbeno gibanje in bo potemtakem po načelu naravne izbire izločila vso politično naplavino, ki ni sposobna vzdržati ostrih oblik osvobodilnega boja. Osvobodilna fronta slovenskega naroda seje danes že zdravo zakoreninila v slovenskih ljudskih plasteh. Njeni šte- vilni terenski odbori, ki se neugnano širijo ne glede na kavarniške kombinacije nekaterih ljubljanskih gospodov, jamčijo Osvobodilni fronti značaj vsenarodnega gibanja, ki ga ni več mogoče niti iztrebiti niti razkrojiti.« V času od 26. aprila do 22. junija 1941 sta K P in OF ustvarili široko omrežje svojih organizacij po mestih in vaseh. Pri tem je imel pomembno vlogo list Slovenski poročevalec, ki je postal glasilo OF. Leta 1941 je izšlo 32 številk. Prva številka je bila tiskana v 2000 iz- Proslava 0F v Ljubljani LJUBLJANA — Te dni se iztekajo zadnje priprave na glavne proslave v Ljubljani ob 50. obletnici ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda. Proslave pripravlja poseben odbor javnih delavcev ter predstavnikov političnih strank in drugih organizacij. Vodi ga Ciril Zlobec, sestavljajo pa še: Ivan Dolničar, Franc Godeša, Stane Kovač, Marija Lončar, Matija Malešič, dr. Janez Milčinski, Bogdan Osolnik, dr. Janko Pleterski, dr. Jože Plut, Zoran Polič, dr. Ciril Ribičič, dr. Dimitrij Rupel, Jože Školč, Dragica Rome, Josip Vid..iar in Viktor Žakelj. Osrednja prireditev na državni ravni bc>27. aprila zvečer v Cankaijevem domu, na njej pa bo govoril Milan Kučan. Že v petek, 26. aprila, bo otvoritev razstave »Inovacije v NOB« na Trgu revolucije, v avli stoplnice »Iskra«, v soboto, 27. aprila, dopoldne pa »Pohod po poteh svobodne Ljubljane« ter zatem ob 11. uri ljudsko zborovanje na Trgu revolucije. Na tem množičnem srečanju nekdanjih borcev iz vse Slovenije, predvsem pa prebivalcev Ljubljane, bosta govorila Ciril Zlobec in Ivan Dolničar. V letošnjem jubilejnem letu vstaje in boja slovenskega naroda bodo 23. in 24. maja o pomenu tega boja v Evropi organizirali tudi mednarodni znanstveni simpozij. y. B. vodih, zadnja pa že v 5200 list je bil v veliko pomoč pagandnemu in organizacijsko V zacijskemu delu, s tem da Je Ji* slovenskemu ljudstvu osnovno r no smer in neposredne nalog«- J Prvič v zgodovini je poteka*^,^ žcvanje narodnih moči pod jJJjljf, delavskega razreda, kije bil n?Lir preden element slovenske dr^ terega revolucionarno jedro, * j(f stov je že pred aprilsko v0-|%jr jasne poglede na glavna vpi* dobne politike doma in v sve jj1 Cilj, za katerega seje zavze" / munistična partija, je bil bojna organizacija, ki se bo jevala in bo hkrati tudi zaledjeT # skih enot. Takšna organizacij 1 / nastajala le na demokrati0* Proces njene rasti je moral h" .j, f gočiti čim lažje zbiranje ljucls ^ Slovenci so se v OF dva načina, ali preko omenjo0 st» ali pa neposredno, ne gled«0 ne. Večina Slovencev seje v iic. vccuia oiuvtiKA.* . J w yev [» posredno, saj je za vključit« mo en pogoj, in to pripravljeo^jfljji proti okupatorju. Ž vklj1 rasla v vseijuasKo oemu**- terenu so bili odbori, ki so s«3 » ganizacijsko mrežo OF. (NadaljevanjeP^|j nagrada v LJUBLJANO no k6-!'zmed reševalcev 13. nagrad-e križanke izbral JOŽICO PINTA-l„ lz Ljubljane. Za nagrado bo prejela nJ'go Penelope Eussianoff Kdaj se bo 5am(?mehmla SfeČa' NagraJenkl Rešite današnjo križanko in pošljite I irL?V-x a^asneJe maja na naslov: Hsta’ G'aVHt križanka i 5°vo mest0’s pripisom REŠITEV 13. NAGRADNE KRIŽANKE , Pravilna re^itev 13. nagradne kri-oi-Kj. P° vodoravnih vrstah, lawKE^ERAR' oval, nula, HOVp’ii!°SEF’ ALI’ AM[> sp V 'vkaUaKrAu&“™na,na- —Mn masL3 rimc?.Znan*a in Pravična vred-raini^i8 V 8e(lanjem svetu se po-veri in6 *2 znan)a.iz poezije, iz dn liti” pa lz Kulturnega duha dnin;!? tega Planeta, v katerih Da J2 Za V,ZS°)° človeka več kot tivnihbirokracUnie nepr°duk' B. ŠTIH na7;avnZv!reniran ČI°Vek je P° I.B. SINGER » NAGRADNA KRIŽANKA BOBNEČ GLAS PO BLISKU GROBO DOMAČE SUKNO GLASBENIK SOSS DRUŽABNIK POVRŠINSKA MERA SOTESKA ORAČ SKUPNA PTIC TEŽA POSOOE KEM SIMBOL ZA FOSFOR SL IGRALKA RINA SOBOJEV- NICA REČNA RIBA ROPARICA GRMTT REKA V PODZEMLJU AH PISEC BUCHWALD VRH V HIMALAJI TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTUNA GL MESTO JEMENA SLIKARJEVA LASTNA PODOBA NEM. PISATELJ (WILHELM) STAROCER- KVENOSLO- VANSKA ČRKA Škofovska kapa DROG Z ŽELEZNO KLJUKO TREBANJSKA FIRMA SEV. ITAL. MESTO (UDINE) Človek z VELIKIMI oCmi AVTOR J UDIR VELIKA STANOVANJ- SKA ZGRADBA Človekova OKONČINA SAMPtONAT BORZNI POSREDNIK IT. IGRALKA MIRANDA OSLOV GLAS POSLOVNI PROSTOR KOROŠEC IADK0 Sarenica voCesu ORGAN VIDA IZKUŠNJA IZPIT % 1 SMUČARSKA PANOGA -T Sveti mi domača luč Zanimanje za zasebne male vodne elektrarne je precejšnje—Letosnajbi začelo delovati sto novih Navček poje zelenim velikanom? Najvišja živa bitja na svetu, ki žive tisočletja dolgo, so ogrožena — Bodo gigant--------ske sekvoje kos spremembam, ki jih ustvarja človek? čuHm,°J' a!‘ mamutovci so izredna in vztrain^ Eltla’ Prav* tr>umf življenjske strstJ ost‘,.s,mb°l dolgoživosti in moj-oriat? arhltekture živega. Ti drevesni snnm' Spadaj° mec* najdragocenejše P°men,ke narave, žal pa tudi med bit- so ni več mila- Previharila bodo unM’danes pa-*im grozi’ daJ'h vzrrvvi n 6le sPremembe, ki jih je po-lienl • l‘0vek' Dvonožec, katerega živ-žen JKJe V primerjavi s sekvojinim le be- ttlene^kf^3 mrtVažke žeblje v n Pr? ^ milijoni let so sekvoje rasle Pen2i mo9u današnjega Teksasa in ensuvan ter na ozemlju danaJnje Wl ,'Je ln Japonske. Ko je prišlo do DrpH, spreaiemri svetovnega podnebja, sekvr/11]/0 okladitve, se je rastišče naid?J 0bčutno manjšalo. Danes jih naravnih sestojih samo še v drev« V tvroP‘ Pa rastejo posamezna njeni?/Parklh- VefiJ' sestoji so ohra-forniii ■pob°čj'h Sierre Nevade v Kali-obali 7 °j. ozkem pasu ob pacifiški sa so'i,Vradl odličnega in trpežnega le-Prelom, preiTej sekali in tako je bilo na lik0 sekvPrCJA^ega stoletia uničeno ve- globalnooJn«Sfe.SekireZamenjal° tu."?ral?Ja le najvišje živo bitje na sve-nekai , 2 od 70 do 90 metrov višine, rodnem Udl st°metrskih orjakov. V na-sekvni; - P*rk.u.v Kaliforniji so najvišji ■Pona.v'Zmer'b * metrov višine. A ne tudi J° ** s^mo z vrtoglavo višino, so inte no o mas‘vna bitja. Drevo, ki nosi 125q gene[alu Shermanu, tehta okrog m. K i/’ 0bset> °b vznožju znaša 31,4 ramo / *mni v®n' m masivnosti mo-v°je sir*5161'tud' dolgo življenje. Seklja na Zemlif?^0, naJstar(^ bor. 7-^, J*» Prekašajih kalifornijski ugotnvrnekatere ^kvoje je zanesljivo let nai*fno’ so stare več kot 2000 Jstarejša jih ima celo 3200. Kako jim uspe doseči tako višino, tako masivnost in tako visoko starost? .Sekvojo odlikuje nekaj posebnosti, kiji omogočajo, da živi zelo dolgo in se neprestano krepi, da lahko obdrži pokonci svojo strahotno težo. Za rast ne potrebuje veliko svetlobe. Raste lahko v mraku pod gostimi krošnjami drugih dreves, zadošča ji, da pride do njenih listov le stotinka sončne svetlobe, ki se Med parkovnimi sekvojami pri nas sta tudi dve na Ruperč Vrhu-pri Novem mestu. Obe sta uvrščeni na seznam naravnih spomenikov. Pred časom sta se začeli sušiti, zato so jima odžagali vrh. razliva zgoraj po krošnjah odraslih dreves. Brez te lastnosti bi mlada drevesca nikoli ne zrasla v temni katedrali odraslih sekvoj. Ko se z desetletji in stoletji vztrajno debeli, seji ne dogaja kot drugim drevesom, ki pod lastno težo klonejo. Sekvoja ohranja težo osrediščeno. Ima debelo suet v šteuilhah trgovci s smrtjo Največji izvozniki orožja 60 ^•^utihni'l?PraV zadl'*ega s^efovne8a klanja sploh nikoli ni eri ves f as kovali dobiček, predvsem drža ve z razvito vojaško industriji ra* *ega tedna kaže deseterico največjih izvoznikov orožja, višina *artP"ilV pa "akazuje za koliko milijard dolarjev orožja so izvozili v s/T’letih- Največji uvozniki orožja so bili: Indija, Irak, Japonska, Savdska Arabija in Sirija. deblo, ki je zelo pokončno. Večji del debla nima vej. Tako drevo ostaja stabilno. K trdnosti veliko pripomorejo tudi korenine. Sekvoja ima zelo razvejan koreninski sistem, ki pri odraslem drevesu zaseda pol hektara površine. Korenine ne gredo v globino, najgloblje sežejo do 2 metra. Gigantsko drevo kljubuje lastni masi in vetrovom tudi z medsebojno pomočjo vsega gozda. Korenine so čvrsto prepletene s koreni-njem sosednjih dreves. Pokončnost drevesa je zelo važna. Če se drevo nagne, začne delovati naravni sistem poravnave. Na nagnjeni strani prične rasti poseben kompresiran les, ki zraste do debeline enega metra in do višine treh metrov. Naravni opornik popravi rast debla in ga zravna. Tudi številni insekti in drugi škodljivci, ki ogrožajo druga drevesa, za sekvojo niso nevarni. Sekvoja je bogata s taninskimi kislinami, zaradi česar se je škodljivci ogibajo. Ko so gozdaiji leta 1964 ugotavljali starost kosa debla odmrle sekvoje, so presenečeni ugotovili, daje drevo, četudi odmrlo že pred 2100 leti, ohranilo skoraj povsem nedotaknjen les. Vendar ostati pokončen in odvračati insekte še ni dovolj za tisočletno življenje. Drevo mora sploh delovati učinkovito. V enem dnevu potrebuje okrog 1200 litrov vode, ki jo mora seveda prečrpati od korenin h krošnji. Za pretok takih količin vode sekvoji služijo izredno ozke in dolge žile, po katerih se pomikajo molekule vode od korenin k igličasto oblikovanim listom. Drevesne kapilare so izredno gosto posejane v lesu, več sto jih pride na vsak kvadratni centimeter lesa. V krajih, kjer ni ves čas na voljo dovolj vlage v zemlji, sekvoja črpa potrebno vodo iz ozračja. To velja predvsem za obmorsko sekvojo, ki se napaja z meglami, ki pridejo od moija. Kljub tem odličnim sposobnostim sekvoja ni neranljiva. Gozdarski strokovnjak Douglas Pirto s kalifornijske politehnične državne univerze je leta preučeval vzroke za propadanje sekvoj. Gozdarske avtopsije so odkrile, da so poglavitni vzroki propada teh mogočnih dreves gozdni požari ter glivična vnetja korenin. Dosedanjim vzrokom propadanja se je pridružil še človek. Najprej s sekiro, potem pa še z dejavnostmi, ki spreminjajo globalno podnebje. Rastišča sekvoj so pod prometnimi zračnimi kori-doiji, ki slanjšujejo ozonsko plast in onesnažujejo zrak, vse to pa zmanjšujejo odpornost dreves. Čeprav so se sekvoje ohranile skozi tisočletja in sc izkazale kot trpežna drevesa, se botaniki boje, daje prišel zanjo usodni čas, ko se ne ve zanesljivo, ali bodo kos spremenjenim razmeram ali ne. Če ne, potem bo svet revnejši za mogočno in čudovito bitje. MiM Strasti so sovražnice miru. A. FRANCE Svet je spriden, grd, nič mu ni sveto, in ljubezen in druga lepa počutja. J. JURČIČ Strah pred nevarnostjo je mnogo hujši od nevarnosti same. B. SHAW H MINI ZANIMIVOST: lllllllll WARTI, ZBOGOM! V tovarni avtomobilov v Eise-nachu v nekdanji Nemški demokratični republiki so prejšnji teden izdelali zadnji wartburg. Tovarno, ki se ponaša s 93-letno tradicijo so zaprli, ker teh avtomobilov ni bilo več mogoče proizvajati in prodajati po tržni ceni. Avtomobili, značilni po svoji plastični karoseriji, so se tako za vedno poslovili od avtomobilskega trga, kjer že tako niso kaj prida veljali, razen med ljubitelji nenavadnih vozil. Halo brez žic Do leta 1996 se bodo ljudje lahko pogovarjali po telefonskih zvezah, ki bodo odrešene sedanjih kablov in žic. Mogoče bo klicati z vsake točke na Zemlji, in to kamor koli si bo klicatelj poželel. Vse to bo mogoče zaradi telefonskega omrežja, ki ga bo vzdrževalo 77 satelitov. Komunikacijske satelite bo lansirala v orbito okoli našega planeta družba Motorola. Kot trdijo načrtovalci satelitskega telefonskega omrežja, bo klicatelj lahko poklical izbrano številko ne glede na to, kje se bo prejemnik nahajal. Sistem bo samodejno našel klicano številko in vzpostavil zvezo. Telefonski aparati za to omrežje bodo prenosni in veliki le toliko, da jih bo mogoče vtakniti v srajčni žep. Zanimanje za male vodne elektrarne pri nas hitro narašča. Ker ima Slovenija veliko vodotokov, je možnosti za postavljanje malih energetskih objektov res veliko. Še toliko bolj, ker jih je mogoče postaviti na mesta, kjer so se pred desetletji vrteli mlinski kamni in tolkle stope, od zdaj zapuščenih in opuščenih mlinov in žag pa so ostali z nekaj popravila še uporabni jezovi in rake. Letos naj bi v Sloveniji začelo obratovati kakih 100 malih vodnih elektrarn s skupno močjo 7 megavatov, kar je četrtina vseh, kar jih je bilo zgrajenih v zadnjih devetih letih. Gradnji malih vodnih elektrarn v prid seje nagnila tudi posojilna politika, saj imajo občani zdaj več možnosti, da si za postavitev lastne elektramice pridobe posojila. Elektramice so mnoge zamikale že takoj, ko seje pred leti pokazala možnost postavitve, vendar je navdušenje splahnelo zaradi različnih težav. Republiški sekretariat za energetiko je od 1982 do konca 1990 leta izdal 427 energetskih soglasij za gradnjo malih vodnih elektrarn: 394 za elektramice v zasebni lasti občanov, 33 v lasti industrije, krajevnih skupnosti ali vojske. Skupna moč vseh znaša 25,8 megavata, letna proizvodnja pa 131.8 milijona kilovatnih ur. Veliko jih še ni zgrajenih. Na električno omrežje je priključenih 160 elektrarnic, precej pa je takih, ki niso priključene na omrežje, ker delujejo le za potrebe lastnika. Med malimi elektrarnami, kijih izdelujejo pri nas, je zanimanja vredna vodna elektrarna Mlinček, ki jo je zasnoval dipl. inž. strojništva Ignac Kozina. Gre za elektrarno, ki je namenjena izkoriščanju vodne energije manjših vodotokov na višinskih razlikah od enega do osmih metrov, daje pa do 7,5 kW električne moči, odvisno od vodnega pretoka. Kot trdi inž. Ignac Kozina, je Mlin- Sodobni Robini Ugrabljenega poslovneža zamenjalj za tone hrane Robin Hood in njemu podobni dobrotniki, ki jemljejo bogatim in dajejo revnim, niso za v staro šaro. Kot kaže, te legendarne osebnosti še dandanes navdihujejo ljudi. Z novodobnimi Robini Hoodi pa se zastavlja tudi vprašjivost njihovega početja. Najnovejši primer sodobnih varuhov revnih na oni strani zakona so zabeležili v Riu de Janeiru, kjer je skupina neznanih storilcev ugrabila bogatega poslovneža Francisca Joseja Coelha Viviero in v zameno za njegovo izpustitev zahtevala, da se podeli 20 ton živil med revno prebivalstvo, ki se stiska v barakah pri-mestja Morro do Juramento. Gre za primestje, kije divje zraslo na gričih nad svetovljanskim Riom, v njem pa bivajo najrevnejši sloji mestnega prebivalstva in številni priseljenci, ki iščejo novih življenjskih možnosti v slovitem Riu. Družina ugrabljenega poslovneža je na stadion ob vznožju barakarskega primestja dala pripeljati na tone mesa, riža, sladkotja, soli in fižola. Veliko zalogo so reveži, ki so se v velikem številu zbrali ob vhodu stadiona že ure poprej, razgrabili v petnajstih minutah. ček še posebej primeren za vgradnjo v obstoječe vodne objekte. Elektrarno se da priključiti na javno električno omrežje, lahko pa obratuje tudi samo- Čas mlinskih koles je minil, zato mnoga stojijo; zamenja jih lahko drugačen mlinček, mala vodna elektrarna. stojno. Več informacij o mlinčku na naslovu: Ignac Kozina, Vrhovci 13/5, 61111 Ljubljana. MiM Nevarno tanjšanje Varovalni ozonski plašč Zemlje hitro propada Najnovejše sporočilo Ameriške agencije za zaščito okolja ni razveseljivo. Strokovnjaki te organizacije namreč sporočajo svetovni javnosti, da se varovalni ozonski plašč, ki v visokih plasteh ozračja čuva vse živo na Zemlji pred škodljivimi učinki nevarnega sončnega žarčenja, tanjša veliko hitreje, kot so domnevali. Zadnja opravljena študija o stanju ozonskega plašča nad severno zemeljsko poloblo je pokazala, da ozonski plašč izginja dvakrat hitreje, kot so predvidevali najbolj pesimistični strokovnjaki. Posebej alarmantno je, da se ozonski plašč hitro tanjša nad predeli z veliko naseljenostjo, kar pomeni, da lahko pride do ogroženosti precejšnega dela prebivalstva. V ZDA bo po teh predvidevanjih zaradi stanjšane varovalne ozonske plasti v naslednjih 50 letih zbolelo za kožnim rakom 210.000 ljudi. Meritve so naslonili na podatke, ki so jih zbrali sateliti v obdobju od 1979 do 1990. Če je doslej veljalo, da ozonski plašč izgubi do 2 odst. ozona letno, je po najnovejši študiji to število 5 odst. Najnovejše ugotovitve silijo k ukre panju. Najbrž bo treba proizvodnjo klorofluoroogljikov, snovi, ki so glavni krivci za tanjšanje ozonskega plašča, povsem ukiniti veliko prej, kot seje svetovna skupnost dogovorila. Že pred letom 2000. So vsemu človeškemu brez izjeme postavljene meje V. BLAŽIČ san TEmam L \ ZVON PRI SV. VIDU J.S. Kadar zazvoni pri Sv. Vidu, to, razen enkrat letno, ko je tam žegnanje, pomeni le eno. Zazvoni tenko in žalostno in ljudje vedo, da je spet preminil eden od njih. Če umre revež, star in betežen, bog z njim in njegovo dušo, trpel in je in dotrpel. Raste tam okoli cerkvice samorodnica in ko premine kdo, ki je rad pogledal v kozarec..., no, ni ga več, saj ni bil tako slab, nikomur ni hotel žalega. Spet zazvoni navček. Sirota, bila je bolna in zapuščena, gotovo ji je prihranjeno mesto v nebesih. Navček... Smrt mu je bila odrešiteljica. Bil je skregan sam s seboj, s sosedi in z vsemi, bogom in oblastjo, ljudmi in svetom. Živel je v svojem svetu, kjer za druge ni prostora. )iem bilo Vsi najdejo svoje mesto, večni počitek na bližnjem pokopališču. Tam jim poslednjič zazvoni. Zazvoni pri Sv. Vidu, v zgodnjem jutru, še vsem medlem in neprebujenem. Komu neki? V bližini praznujejo fantovščino in pijanski glas mladca ravnodušno zazveni med vrati: »Pa kaj? Sel je pa mir. Če je tako hotel, naj pa ima...« Le komu veljajo te besede? Zvon kar zvoni, drobno in žalostno. Prisluhnem pogovoru mlade družbe, neprespane in napite. Iz besed; ki padajo v prazno, spoznam, komu zvoni, komu se je pretrgala nit življenja, komu pozvanja zvon Sv. Vida. Ne morem verjeti. Ne in ne, enostavno ne. Kako je mogoče? Ta vedri fant modrih oči, vedno pripravljen na smeh in šalo, z aobro utrjenim materialnim in družinskim položajem. utrne se misel, spomnim se, kako sva sedela skupaj in premlevala tisto reč. Peklila ga je do onemoglosti. Pred letom dni se mu je zgodila huda nesreča. Pri delu je do smrti poškodoval delovnega tovariša. Že sam dogodek je bil zanj hud šok, potem hude besede sorodstva mrtvega kolega in, kot da še ni dovolj, ga je čakala še kazen na sodišču. Tolažila sem ga, kot sem vedela in znala. Videla pa sem, kako strašno je prizadet, kako je njegov optimizem splahnel Jutro se je zjasnilo, nastal je dan. Vsa soseska je ves dan pretreseno razpravljala o dogodku. Tega dne ga je čakalo vabilo na sodišče. Popoldne in noč je prepil, proti jutru pa si je, ves razdvojen in zbegan, vzel življenje. Nihče ni zaslutil, kaj namerava, nikogar ni bilo ob njem, da bi mu prepre- čil namero, mu pomagal. In potem zadnja pot. Okoli njegovega doma velika množica ljudi, tišina, pretresljiv jok družine. Še vedno nisem dojela vsega, kot da ne‘verjamem, da leži fant mrtev, da odhaja od doma na poslednjo pot. Pa tista globoka črna jama, kot brez dna. Jok bratov in sestra, strte matere. Najmlajši samo strmi predse, pre mlad je, da bi razumel, da osta ja brez očeta. Pri Sv.Vidu pozvanja. Uso dam, znanim in neznanim Nekateri odnesejo s seboj kuj. skrivnosti, kup nerešenih spi rov s samim seboj. Zvon po zvanja in opominja: »Nekoč bom zazvonil tudi tebi!« Sv. Vid brezbrižno motri v dolino. Pobočja pod njim s bogato obložena s samorodn co, tisto z najbolj strupeni: alkoholom. Ljudje tam naokv li si z njenim sokom lajšaj, gorje. Pijejo ga za moč, ki jo p garanju potrebujejo, iščejo njem uteho, v njem si utaplj; io žalost, razočaranja in str: hove. Prinaša pa vse kaj dri gega. V vinu je resnica, v nje: ni tolažbe, je še večji obup, p moči, je slabost, ni korajže, i strah. In neredko konča v hi. pih izpitih samorodničnih si kov vsa volja do življenj prezgodaj klone korajža i. trikrat večji obup premaga ti sto malo, kar je ostalo od pre trezno in preudarno. Taka šmarnica. Sv. Vid pa negibn stoji tam na hribčku, kjer s spomladi zliva znoj ob kop, nju, kjer se jeseni sliši ves1 vriskanje trgačev, sem in ti pa komu poslednjič zaklenk: tanko in žalostno. POTA Ii\ S TU? dežura i m I poročajo KRADEL PARKET — Nekdo je zadnje dni v Novolesu, obratu vezanega lesa, ukradel 13,33 kvadratnega metra parket-nic iz jesenovega furnirja. Straški novole-sovci so s tem oškodovani za 3.063,10 din. OB KOLO Z MOTORJEM — V času med 7. in 8. aprilom je neznan storilec ukradel kolo z motorjem, s čimer je No-vomeščan Franc Potočar oškodovan vsaj za 7 tisočakov.. KDO JE RAZBIJAL PO STROJIH? — Med 5. in 8. aprilom so nepridipravi na še nepojasnjen način prišli v ograjen prostor metliške Komunale, kjer je spravljenih več delovnih strojev in orodja. Neznanci so po strojih razbijali stekla in luči, prav tako so stekla razbili na šestnajstih oknih in komunalce oškodovali za okroglih 7 tisočakov. VLOM V VETERINARSKI ZAVOD — V noči na 14. april je nekdo vlomil v prostore Veterinarskega zavoda v Metliki. Pridno je stikal po omarah in predalih, očitno iskanje denar, na koncu je moral oditi praznih rok. Z vlomom povzročene škode je bilo za tisočaka. OBISK V VRTNI BARAKI — V času med 2. in 12. aprilom je nekdo vlomil v vrtno barako nad vasjo Ragovo Baraka je last Novomeščana Stanislava Pocajta, v njej pa je imel spravljenega več orodja, ki je seveda odšlo z vlomilcem. Po grobi oceni je škode za okoli 5.000 din. HUDO RANJEN POD TRAKTORJEM MALA SEVNICA — 39-letni Rafael Pajk iz Križa je II. aprila ob 8.30 peljal traktor po lokalni cesti iz Križa proti Mali Sevnici. Tod je vozilo v desnem nepreglednem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo na neutijeno kolovozno pot, nakar je traktor zdrsnil čez cesto in se prevrnil. Pajk seje med pre-, vračanjem hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 30.000 din. Padel dvajset metrov globoko Porinil ga je pivski tovariš KOČEVJE: 4I-letnega Dominika Ruglja iz Kočevja so našli 11. aprila ponoči mrtvega v stolpnici Kidričeva 4, v Kočevju. Najprej niso vedeli, ali gre za umor, nesrečo ali samomor. Preiskava pa je pokazala, da je bil pokojni tistega dne v stanovanju 52-letnega Franca Majcna, kjer sta oba še z dvema drugima ves dan bolj ali manj popivala. Okoli 22. ure je odšel Rugelj ven, za njim pa še Majcen, ki se je kmalu vrnil. Šele obdukcija trupla je pokazala, daje Majcen zgrabil Rupija za vrat in ga potisnil prek 90 cm visoke ograje v globino. Rugelj je padel okoli 20 m globoko —to se je namreč dogajalo v 6. nadstropju. Seveda sta se Rugelj in Majcen pred tem dogodkom sprla. Kriminalisti so zoper Majcna napisali ovadbo, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. J. P. GOSPODARSKI KRIMINAL NA DOLENJSKEM IN V POSA V JU C Namesto volilcev »volil« tajnik Le neverjetna lahkomiselnost je bila ozadje ponareditve volilnih zapisnikov ___________v Posavju — M. M. še čaka na razplet postopka__ Slovenski kriminalisti so napovedali razmahu gospodarskega kriminala neizprosen boj. Tudi krška in novomeška UNZ v tem nista izjemi Pričujoči zapisi go vore o nekaterih v zadnjih mesecih na Dolenjskem in v Posa viu odkritih ter obravnavanih primerih tovrstnih kriminalnih dejanj, katerih »storilci« so praviloma vodilne osebe delovnih organizacij podjetij ali trgovin. KRŠKO — Prve neposredne demokratične volitve v Sloveniji so že kar davna preteklost. Čeprav prve, kakih večjih zapletov niso prinesle, izjema je seveda tisti, do katerega je prišlo v Krškem in o katerem so se sredstva javnega obveščanja takrat na dolgo in široko razpisala. Celo očitki o strankarskih igrah so bili vključeni v komentarje javnosti, vložena kazenska ovadba krških kriminalistov zoper 40-letnega svetovalca za kadrovska vprašanja skupščine občine Krško, M. M. iz Podbočja, na srečo ne kaže tega. Zgolj neverjetna lahkomiselnost je bila tista, ki je M. M. v vlogi tajnika občinske volilne komisije pripeljala do tega, daje lastnoročno ponaredil 10 zapisnikov o delu volilnih odborov za volitve delegatov v republiški zbor združenega dela v 48. volilni enoti. Člani volilnih odborov so zapisnike v dobri veri podpisali, takšni pa so se seveda upoštevali pri objavi končnih volilnih rezultatov. Tako imenovani »čisti kmetje« so 8. aprila volili delegata za občinski zbor združenega dela in tudi za republiški zbor, 48. volilno enoto so tvorili kmetje dolenjske in posavske regije, sedež volilne komisije pa je bil v Trebnjem. Krška občina je imela 111 volišč; od tega bi morali upravičenci 48. volilne enote glasovati na 82 voliščih; skupaj je bilo volilnih upravičencev 549. Prav nič ni kazalo na zaplet, do njega je prišlo 12. aprila, ko je M. M. pregledal z volišč poslana gradiva. Takrat je ugotovil, kako za 48. volilno enoto nima prav nobenega gradiva; očitno je bilo, da volilni odbori po voliščih materiala za to enoto sploh niso dobili, za njegovo razpečevanje je bil poverjen seveda tajnik občinske volilne komisije. Da bi napako prikril, naj bi se M. M. odločil ponarediti 10 zapisnikov volilnih odborov — da bi »operacija« v celoti uspela, bi jih seveda moral 82, kolikor je imela 48. volilna enota volišč — toda za kaj takega je bilo očitno premalo časa. Po pisanju kazenske ovadbe naj bi M. M. izhod za to našel v tem, da je na teh desetih ponarejenih zapisnikih število volivcev povečal na 548 od skupaj 549 volilnih upravičencev. Tako so bili ponarejeni zapisniki za volišča v Leskovcu, Krškem Agrokombinatu, Velikem Kamnu, gasilskem domu na Gori, Domu svobode v Brestanici, KS Kostanjevica, v gasilskem domu Podbočje, Velikem Trnu, Rožnem in Raki. Na podlagi ponarejenih zapisnikov naj bi M. M. sestavil zbirni zapisnik in ga poslal v Trebnje, od koder je seveda potoval najprej v Ljubljano. Največ glasov je M. M. »določil« kandidatu iz Krškega Janezu Žarnu; sledili so Jože Košak, Janez Povšič, Martin Lepšina idr. Podružnica Slovenske kmečke zveze iz Krškega je 23. aprila odgovorne opozorila na ta spodrsljaj in že 5. maja so bile volitve za 48. volilno enoto ponovljene. Zakonitost volitev je bila s tem rešena, M. M., kije osumljen kaznivih dejanj ponarejanja listin in ponarejanja volilnih rezultatov, pa na razplet postopka še čaka. B. BUDJA Tlačenka morala na odpad V 150 kilogramih prejšnji teden na Grabnu narejene tlačenke odkrite bakterije salmonele NOVO MESTO — Vse zaenkrat kaže, da se odkritje, do katerega so prejšnji teden med redno analizo mesnih izdelkov iz predelave KZ Krka na Grabnu prišli uslužbenci novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno, ne bo končalo z zastrupitvami ali epidemijo. V odvzetem vzorcu tlačenke, narejene v ponedeljek, 8. aprila, je bila po opravljeni preiskavi v petek nesporno ugotovljena prisotnost salmonele. Kakšne, zaenkrat še ni znano. Po tej novici je veterinarska inšpektorica novomeške Uprave inšpekcijskih služb seveda nemudoma ukrepala. Pokazalo se je, da je bilo tisti ponedeljek narejene 150 kilogramov tlačenke, okužene s salmonelo, inšpektorica jih je v skladišču našla še 71. Ostala je šla v prodajo, vso količino tlačenke, ki je še bila pri trgovcih, so seveda zasegli in jo skupaj s tisto iz skladišča poslali v uničenje ljubljanskemu Koleks Tobusu. Koliko je bilo prodane, ni natančno Z UKRADENIMI RECEPTI PO MAMILO BREŽICE — 24-letni Sandi M. iz Brežic je utemeljeno osumljen, daje 10. aprila iz dežurne ambulante brežiškega zdravstvenega doma zmaknil tri žigosane recepte. Slednje je nato sam opremil z željeno vsebino in nato z njimi skušal v lekarni dvigniti heptanon. Poskus ni uspel, Sandija čaka kazenska ovadba in z njo pot pred sodnike. ZGOREL BMW DOLNJE BREZOVO — 12. aprila ob 22.10 je prišlo na lokalni cesti med Sevnico in Brestanico v kraju Dolnje Brezovo do požara na osebnem avtomobilu BMW 324, za krmilom katerega je sedela Antonija Budna iz Boštanja. Vzrok požara ni znan, zato pa je znano, daje vozilo popolnoma uničeno. Škode je za 230.000 din. DELOVNA NEZGODA V IMV NOVO MESTO - 12. aprila ob 8.30 je prišlo v novomeški IMV Revoz do hude delovne nezgode, v kateri seje poškodoval 21-letni Niko Moravec iz Vinice. Med opravljanjem dela v lakirnici se je z nogo uprl v konstrukcijo tekočega traku, pri tem pa mu je na stopalo padla delovna miza. Zmečkanino in odprt zlom mu zdravijo v novomeški bolnišnici. Poltretje leto zastonj do elektrike Mimo števca na glavni kabel priključeni stroji DOLENJE LAKNICE — Dolgo je Cvetku Z. iz Dolenjih Laknic in Francu P. iz Gorenje Stare gore uspelo v ilegali obdržati početje, ki sta si ga privoščila že davnega decembrskega dne leta 1988. Kot pravi uradno policijsko poročilo, naj bi namreč takrat na Zajčevem domu prerezala glavni električni kabel in zatem nanj mimo električnega števca priključila več gospodinjskih strojev in aparatov. Nujno početje je bilo odkrito šele letošnjega 10. aprila, temu primeren je seveda izračun povzročene škode. Celjski Elektro, območno nadzor-ništvo v Škocjanu, sta s takim početjem oškodovala za kakih 30 tisočakov, za kolikor je v tem poltretjem letu steklo elektrike mimo števca. Možakarja bosta morala o svojem početju spregovoriti tudi pred sodniki. S »črno« KATV v novo leto V NOVO MESTO— Novomeška kabelska televizija se je pred dnevi znašla pred sodiščem. A ne morebiti zavoljo številnih zapletov in očitanih nepravilnosti pred in med granjo, pač pa je za to poskrbel 26-letni Novomeščan Milan Kumer. Mladenič seje odločil za nevsakdanji poseg, zaradi katerega je bil pogojno obsojen na 7 mesecev zapora; preizkusna doba bo trajala 2 leti. Obtožnica pravi, da je Kumer 29. decembra 1989 okoli 23. ure v bloku na Ulici Majde Šilc 22 nepooblaščeno in nestrokovno iz priključka na ojačevalcu v omarici kabelske televizije enostavno snel kabel in ga spojil s svojim kablom v omarici skupne televizijske antene. S tem je bila prekinjena ojačitev razvoda za sosednje bloke v ulici s številkami 19, 20 in 21; stanovalci so ostali brez satelitskih programov v svojih televizoijih, za razliko od njih pa je Kumer kar sedem dni ve- selo spremljal vseh trinajst programov novomeškega kabelskega omrežja. Obravnava je takšno dogajanje v celoti potrdila. Kumer je v zagovor pojasnil, kako je bilo tiste dni novoletno vzdušje in sije zaželel vedrejšega televizijskega programa. Vse bi se nemara tudi zanj srečno izteklo, ako pri delu ne bi bil premalo strokoven; ker ni uporabil tako imenovane visokofrekvenčne zapore, je s tem povzročil kratek stik in prekinil ojačitev razvoda ostalim blokom. Popravilo je skupnost krajevnih skupnosti stalo 2.063,50 din, kar v tudi tistih časih ni bil majhen denar. Vzrok izpada slike je ugotovil in pojasnil šele strokovni pregled. Ob izreku sodbe je senat štel Kumru v olajševalno okoliščino delno priznanje in skrb za otroka, v obtežilno pa dejstvo, da pred sodniki ni sedel prvič. S kladivom umoril spečega sina »Pomislil sem, kaj pa, če otrok ni moj; šel v shrambo po kladivo in udaril« ___________je sodnikom govoril S. D. iz Metlike — Ukrep zdravljenja — Tako METLIKA Zaradi bolezni, ki so jo zdravniki označili za shizofrensko psihozo, se 36-letni S. D. iz Metlike pred dnevi ni mogel udeležiti sojenja, na katerem bi moral odgovaijati za krut in strašen zločin — umor lastnega, komaj 4 mesece starega otroka. Sodnik novomeškega temeljnega sodišča so svojo nalogo, kar zakon seveda dopušča, opravili brez obtoženca. S. D., kije bil v priporu od lanskega 17. decembra in od 25. januaija letos dalje na zdravljenju v Centru za mentalno zdravje v Ljubljani, za obravnavo ni bil sposoben, sodniki so se oprli na njegov zagovor, ki gaje podal pred preiskovalnim sodnikom. Kot je verjetno znano, je lanskega 17. decembra popoldne v svojem stanovanju v Metliki s kladivom treščil po glavi 4-mesečnega sina Jureta; ta je zaradi zloma lobanje in zmečkanine možgan kmalu po udarcu umrl. Preiskovalnemu sodniku je S. D. povedal, kako se že 20 let zdravi zaradi bolezni živcev; pričelo se je že leta 1970, ko je prišel v Zagreb v I. letnik srednje šole. V zadnjem času seje zdravil v psihiatrični bolnišnici Vrapče pri Zgrebu, kamor je odšel že 16. novembra 1990. Ob vikendih je sicer prihajal domov, toda sam je povedal, kako so se mu večkrat pojavljale misli o umoru in samomoru. Vse to je povedal tudi zdravnici, a mu je ta le povečala dozo zdravil in ga mimo vnovič poslala domov na vikend. Prav ta vikend je bil za 4-mesečnega Jureta usoden. Tisto popoldne je bil S. D. s sinom sam doma, žena je s starejšim otrokom odšla na pošto. Jure je mimo spal, S. D. pa je ležal na postelji. »Kar naenkrat mi je šinilo nekaj v glavo, pomislil sem: kaj UKRADEN AVTO PUSTIL SREDI CESTE BREŽICE — Minuli teden, 7. aprila, ob 22.30je neznan nepridiprav ukradel osebni avto Golf, last Brežičana Alojza Tomažina. Podvig bi se za tatu nemara srečno končal, ako ga že po nekaj metrih vpžnjc ne bi ustavljaJa miličniška patrulja. Zmikavt jo je sklenil popihati, ko pa je videl, da iz te moke ne bo kruha, je vozilo pustil na cesti, sam pa jo jadrno ucvrl med bloke. Roki pravice je ubežal, Tomažin pa je vozilo vendarle dobil nepoškodovano nazaj. V MESNICO PO DENAR BREŽICE — Neznana oseba je 12. aprila okoli 19. ure vlomila v mesnico brežiške Agrarie. Od vse mesnine ji je bila najbližja vsebina registrske blagajne; iz nje je vzela 7 tisočakov. OB OSEBNI AVTO BREŽICE — V noči na 11. april je bila Brcžičanka Emilija Smiljanič ob osebni avto R-5. Vozilo je bilo parkira- pa, če otrok ni moj? Sel sem v shramo, vzel kladivo in z njim otroka udaril po glavi. Po dejanju sem zaklenil hišo in pobegnil proti železniški postaji Rosal-nice. Ko sem bil na sredi mostu za vas Bubnjarci, sem skočil v Kolpo, a potem kdove zakaj splaval na breg. Nato sem se hotel vreči pod vlak, med hojo po železniški progi proti Rosalnicam sem si premislil, šel sem do železničarja in ga zaprosil, naj pokliče miličnike,« je med drugim preiskovalnemu sodniku govoril S. D. Tudi to je povedal, kako nikoli in nikdar ni imel v mislih ubiti koga od svojih, vselej je mislil le na samomor, enkrat se je že skušal obesiti, drugič sije življenje skušal vzeti z električnim tokom. Celo z ženo seje dobro razumel in katero pa je nekdo sredi Registrska številka ukra- no v garaži, v noči vlomil. Regislrsk denega avtomobila je NM 124-881. VLOMA V POŠTO IN TRGOVINO GRADAC — V noči na 12. april so neznani storilci vlomili v tukajšnjo pošto in prodajalno trgovskega podjetja Mercator. Iz slednje so odnesli 781 din, najdenih v registrski blagajni, po temeljitem pregledu pošte — trgovina in pošta sta v istem objektu — pa so se morali zadovoljiti z vsega 150 din. Veliko večja pa je z vlomom povzročena škoda, grobe ocene govorijo o 5.500 din. Sodišče je reklo svoje. Metličanu S. D., ki je lanskega decembra s kladivom umoril svojega štirimesečnega sina Jureta, je senat prisodil ukrep zdravljenja v psihiatrični ustanovi Diagnoza njegove bolezni in somorilka nedolžnega otroka je shizofrena psihoza, za voljo nje je bil S. D. na zdra vljenju v Vrapčah že od lanskega novembra. Sam je zdravnike opozoril na blodenje, na slo po samomoru, ubijanju. Nihče ga očitno ni jemal dovolj resno. Ko je zdravnici pred tistim za Jureta usodnim decembrskim izhodom potožil o svojih težavah, o mislih, ki se Kazen je lahko tudi prosti izhod vračajo k umoru in samomoru, je kot odgovor in popotnico za izhod dobil povečano dozo zdravil Odšel je domov in storil kar je sanjaL Najmanj, kar se laična in v sodobni psihiatriji nepodkovana javnost sprašuje, je., ali je bilo take vrste bolnika s Uiko očitnimi namigi res potrebno spuščati domov. A ne, da smo po bitki vsi lahko generali, pač pa naj bi vsako ravnanje, še zlasti tako občutljivo, in kot se je kasneje izkazalo, tudi usodno in odmevno, imelo temu primemo odgovornost in tehtnost. Ne prvega ne drugega se zdravnica očitno ni do volj za vedala, kot se tega ne za ve-dajo listi ki so pred dnevi belokranjske miličnike vprašali za mnenje o tem, da bi Silva Pluta, storilca gnusnega zločina nad 21-letnim dekletom iz Rosalnic, spustili iz zapora domov na vikend. Kot da ne bi mogli predvideti reakcije javnosti sovaščanov morilca in umorjenega dekleta, potem ko bi storilca videli na prostosti' Pa četudi dvodnevni Dogodek je še preveč svež, da ne bi klical k poračunu in maščevanju. Komu bi naprtili krivdo, čebiznova tekla kri? Da o sodbi javnosti ki se na podlagi takih korakov sprašuje o koristnosti, pravilnosti in smiselnosti naše kaznovalne politike, tokrat ne govorimo. B. BUDJA nikakor ji ni hotel prizadejati takega goija. Bolezen je bila očitno močnejša. Senat novomeškega temeljnega sodišča je v celoti pritegnil predlogu javnega tožilca, v izreku sodbe je za S. D. odredil varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. B. BUDJA Tovornjaki ostajajo brez rezervnih koles Tovrstne kraje so dolenjska posebnost minu-________lega tedna__________ NOVO MESTO — Nič več niso tatvine kokoši, zajcev in podobnih domačih živali posebnost dolenjske pokrajine. Stranpotarska značilnost minulega tedna so kraje rezervnih koles. Tako je v času med 12. in 14. aprilom nekdo z na Otočcu parkiranega tovornega avtomobila ribniškega Euro-transa odvil in neznano kam odnesel dve rezervni kolesi, vredni kar 14.500 din. Njuna teža ni znana. — Nekaj prej, v noči na 10. april, je zmikavt »ordini-ral« po parkirišču pred motelom Kolinske v Trebnjem. Tam je stal tovornjak Avta Kočevje, na katerem je voznik opazil manko dveh rezervnih koles, dvigalke in gumijastih pasov za pritrditev tovora. Škode je za 14.000 din. — Le za 4 tisočake manjša p je škoda, povzročena v času med 5. in 8. aprilom na prkirišču v Mačkovcu ob magistralni cesti Ljubljana—Zagreb. Tam je namreč stal tovornjak s prikolico zagrebškega Viadukta; z njega je nekdo odvil in odnesel rezervni kolesi. Če je bil povzročeni škodi vsaj približno enak tudi iztržek, potem tveganje in trud nista bila zaman. Seveda le, če se v posel ne bodo vključili tudi miličniki. KRADEL V IMV? NOVO MESTO — 30-letni Stanko M. iz Goriške vasi je utemeljno osumljen, daje med oktobrom 1990 in februarjem 1991 v novomeškem Revozu kradel razne avtomobilske dele. Po doslej znanih podatkih naj bi IMV na tak način »olajšal« za nič več in nič manj kot 173.832,50 din. znano, bržkone pa ne bo odveč opozorilo kupcem, če seveda ni prepozno, naj tlačenka ne konča v želodcih. Veterinarska inšpektorica je hkrati odredila analizo vseh mesnih izdelkov, narejenih prejšnji teden v predelavi na Grabnu, vendar rezultatov še ni, enako, kot še ni rezultatov supranalize vzorcev sporne tlačenke, ki jo opravljajo v Ljubljani. Dodajmo ob tem, daje bilo delo v predelavi seveda ustavljeno, v ponedeljek popoldne so uslužbenci novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno opravili razkuževanje prostorov, na preiskave pa so bili poslani tudi vsi tamkaj zaposleni. Kajti odgovora, kako in od kod je salmonela prišla v tlačenko, zaenkrat še ni. B. B. PO DOLENJSKI DEŽELI • Francka Grošelj iz Šentlov-renca je imela minuli petek vrata stanovanjske hiše odklenjena. Neznanec je to s pridom izkoristil v kuhinji je našel denarnico, v njej pa 3 tisočake. Da jih je vzel ni potrebno posebej omenjat. Edina sled za njimi je trditev, da je bil v hiši Rom. Tudi vonj in videz označujeta narodnosti • Pred dnevi je Janez K. iz Orehovice igral biljard v Medveščko-vem lokalu v Hrastju. Da je to počel za velike vsote denarja, je ugotovil šele tisti hip, ko v žepu halje ni imel več denarnice s 15 tisočaki gotovine. Dolgih prstov je osumljen 17-letni M. Z s Tolstega Vrha. • V noči na 8. april je nekdo vrgel v okno na stavbi Integrala, tozd Gostinstvo Bela krajina, večjo granitno kocko. Zadnji opomin pred pričetkom turistične sezone je inte-gralovce veljal 3 tisočake. • J. T. iz Malega Orehka je minule tedne opra vljal zaključna gradbena dela na prizidku kulturnega doma v Mimi Peči Okolico doma je po opravljenem delu temeljito pospravil, s seboj je bojda vzel tudi ne tako majhen del opažnega materiala. Narobe je le to, ker je bil ta last mimopeške krajevne skupnosti ki je tako oškodovana za kakih 4.500 din. • Novogradnja Čmomaljčana Ludvika Šobarja na Rožič Vrhu je že imela prvega obiskovalca. Navada je sicer, da slednji vsaj vljudnostno obdari novograditelja, toda ponekod so se učili drugače. V danem primeru je obiskovalec prišel v hišo skozi kletno okno, za spomin pa je vzel s seboj 50 litrov belega vina in dve domači salami BREZ TELEFONSKE ZVEZE TREBNJE — Nekaj Trebanjčanov je minuli teden robantilo nad prekinjenimi telefonskimi zvezami s svetom. Vročo krije zakuhal 43-letni Trebanj-čan Alojz G., kije pri izkopu gradbene jame v Levstikovi ulici z rovokopačem pretrgal telefonski kabel. Poštaiji so škodo ocenili na 4.000 din. TAT IN VLOMILEC ZA ZAPAHI KRŠKO — Uslužbenci krške UNZ so 10. aprila prijeli 21 -letnega Darka S. iz Tržišča pri Sevnici. Mladenič je osumljen tatvione osebnega avtomobila Pavle Stomatovič s Senovega, flčka so kasneje našli v Šmarju pri Jelšah, prav tako osebnega avta Golf Cady Janeza Seljaka, o čemer smo zadnjič že pisali, na njegov račun pa naj bi šla tudi tatvina lička Jožeta Povšeta iz Sevnice. To pa še zdaleč ni vse. Darko S. je osumljen še vloma v krško srednjo tehniško šolo in dveh tatvin denarja v krškem zdravstvenem domu: Albinu Goršiču iz Artič naj bi odnesel 1.700 din, Heleni Bračun s Senovega pa denarnico z dokumenti. Uslužbenci krške UNZ očitajo Darku S. tudi dve tatvini iz osebnih avtomobilov: ob prvi naj bi Mariji Pešec zmaknil 2.000 din, ob drugi pa Pe; tru Žuraju denarnico z dokumenti. NEPREVIDEN VOZNIK TOVORNJAKA — 9. APRILA OB 15.55 JE 30-letni Tilen Bcčaj iz Srednjih Laknic peljal tovornjak s priklopnikom po cesti iz Mokronoga proti Puščavi. Ko je pripeljal od Deuovega gostinskega lokala po klancu navzgor, gaje na kolesu z motorjem dohitel 21-letni Tomaž Jaklič iz Šentruperta. Slednji je pričel tovornjak prehitevati, med tem manevrom pa je Bečaj, ne da bi Se prepričal, ali to lahko stori, pričel s tovornjakom zavijati v levo na parkirni prostor. Jaklič se je sicer umikal, vendar je vseeno trčil v levi blatnik tovornjaka in se hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici, materialno škodo pa so ocenili na 50 tisočakov. PEŠAK1NJA NENADOMA NA CESTO — 27-letni Viljem Erman z Velike** Cirnika seje 9. aprila ob 10.45 peli8' * osebnim avtom Jugo 45 po cesti iz Hr*' stovice proti Puščavi. Tisti čas je v Gornjnj Jesenicah pri stanovanjski hiši št. 25 s*8 ob cesti tovornjak za prevoz odpadk0’1 Ko je Erman pripeljal do njega, je izza *j£ vomjaka nenadoma stopila na cesto i letna Jožica Us. Erman je sicer zaviral, 8,J Usovo, ki je doma iz Gornjih JeseOL vseeno zadel in zbil po tleh. Pešakinja sej v nezgodi hudo ranita in sojo odpeljal1 zdravljenje v novomeško bolnišnico-moči udarca priča škoda na zvili ploče ni, ki znaša 3.000 din. odbojka II. ZVEZNA LIGA, zahod, ženske, 17. KOLO: NOVA GORI-V,A~LIK KOČEVJE 2:3 (9, -8, -9, ■A -o) UK Kočevje: Klun, Kočevar, Ogri-d6?’ ^'dmar, Turk, Ibrahimovič, N. LevsUk Dr°bnič’ K' Bri5ki’ Starc’ c, LESTVICA: 1. Pula 28, 2. Jedin-f.vo El.r 28... 7. Partizan Tabor 12,8. iipoS.12’9NovaGorical°' . Pari zadnjega kola: LIK Kočevje Bled, Jedinstvo Elir—Partizan labor Poreč—Nova Gorica itd. ženske, 21. KOLO: 10)ZA~PIONIR3:1 (8'14,-11, Pionir: Ostroveršnik, Poreber, Kon- iccfc1’J'in K' Vern'E' Blatnik LESTVICA: 1. Koper Cimos 36,2. nm 36... 6. Pionir 20 itd. V zadnjem m r'?raJ° N°vomeščanke doma z Mislinjo. rokomet ZVEZNA LIGA, ženske, 22. *°L°: VELENJE—OPREMA 19:20 (10:8) Oprema: Štefanišin, Guštin 1, Vuk »Križman, Jerič 10, Bejtovič 3, Dra-8‘Sevič 3, Kersnič, Petek 1, Ko-vač—Jerič. ? 1. Modea Šparta 40, in d L 35... 9. Oprema Kočevje 14, 1'LBranik 14,11. Borovo 13,12. Bur-p., entr,<)clK)P 1B> 13. Lokomotiva 0. , ri. Pri"odnjega kola: Oprema Ko-Branik, Zamet—Borovo, ■ , Burja Centrocoop, Kranj— Lokomotiva itd. L SRL, moški, 21. KOLO: VE- LIKA NEDELJA—INLES RIKO 23:26(15:13) Inles Riko: Lapajne, Djokič 1, Mohar, Šilc 3, Marolt, Mihelčič 4, Lesar 16, Pajnič, Fajdiga 2, Jakšič, Abram, Škaper. KRŠKO—STT RUDAR 21:26 (10:14) Krško: Brodnik, Kekič 1, Kozinc, Martinčič 4, Urbanč 7, Vrstovšek, Rakar, Pirc, Keše 2, Voglar 7, Kovač, Imperl. DOBOVA AFP—FERROTEH-NA 33:21 (16:7) Dobova AFP: Jurkas, Levec 5, Bratanič, S. Deržič 1, Starc 2,1. Der-žič 11, Žibert 3, Glaser 7, Krajnc 1, Večerič 3, Čemoga, Polovič. LESTVICA: 1. STT Rudar 35, 2. Pomurka Bakovci 33, 3. Inles Riko 33... 9. Dobova 18,11. Ormož 13,12. Velika Nedelja 11, 13. Krško 9, 14. Emens Dol (-4) 0. Pari prihodnjega kola: Inles Riko—Krško, STT Rudar—Jadran, Ferrotehna—Pomurka Bakovci, Lip-last—Dobova, Ormož—Preddvor, Drava—Velika Nedelja itd. nogomet SNL, 21. KOLO: ELAN—VOZILA 0:0 Elan: Črv, A. Primc, Kolenc, Kramar, V. Primc, Pavlin, Milanovič, Horvat (Kobe), Plevnik, Mesojedec, Bracovič (Markovič). LESTVICA: 1. Slovan 31, 2. Rudar (V) 30,3. Ljubljana 26... 10. Rudar (T) 18, II. Mura 18, 12. Vozila 18, 13. Elan (-2) 17, 14. Steklar 17, 15. Partizan Hmezad 15, 16. Medvode 13. Pari prihodnjega kola: Ljubljana—Elan, Partizan Hmezad- Nafta, Steklar—Medvode, Vozila—Rudar (V), Mura—Rudar (T) itd. Je boj za obstanek že dobljen? Četrto zaporedno zmago so si igralke kočevske Opreme priigrale v gosteh proti Velenju — Inles Riko čaka na Rudarjev spodrsljaj_ Čeprav je malokdo vetje! v čudež — kar zmaga v gosteh pri ekipi Velenja zagotovo je — se je ta vendarle zgodil. Ekipa kočevske Opreme je zabeležila svojo četrto zaporedno zmago; točki so si dekleta priigrala v celjski dvorani Golovec, česar niso pričakovali niti naj večji optimisti. Dve koli pred koncem je boj za obstanek bržkone že dobljen, še pred kakim mesecem pa so mogli videli ekipo Opreme že kot zanesljivega potnika v nižji tekmovalni razred. vane zmage; vodile so domala vso tekmo, Težko je že sedaj ocenjevati, kaj je krivo tako nenadnemu preobratu v igri in rezultatih kočevske ekipe. Enega odvzrokov je gotovo iskati v tisti neverjetni seriji nesrečnih porazov, ko so igralke Opreme navzlic dobri igri ostajale praznih rok in izgubljale že dobljene tekme. Kolo sreče seje naposled obrnilo. Prvič jim je športna sreča stala ob strani to soboto. Velenjčanke so bile na pragu zanesljive in pričako- PLESNI TEČAJI NA LOKI NOVO MESTO — Plesni center Dolenjske, ki že nekaj mesecev pod vodstvom Borisa Vovka pridno dela v prostorih gostišča Na loki, pripravlja od nedelje naprej plesne tečaje za odrasle. Pričetek začetnega tečaja bo v nedeljo, 21. aprila, ob 16. uri Na loki, nadaljevalnega ob 18. in izpopolnjevalnega ob 20. uri. Takrat pa se bo moč tudi prijaviti. DVAJSETO REPUBLIŠKO PRVENSTVO DELAVCEV OZN KRŠKO — V športni dvorani osnovne šole Milke Kerin v Leskovcu je bilo včeraj, 17. aprila, 20. jubilejno republiško prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve v judu. Prvenstva so se udeležili športniki prav vseh slovenskih uprav, o rezultatih, še posebej o dosežkih dolenjskih predstavnikov, tx>mo podrobneje poročali v prihodnji številki. Pet setov za odločini točki Po razburljivem boju so kočevske odbojkarjce zmagale v Novi Gorici — Boj _________________obstanek bržkone dobljen — Se en poraz pionirjevk______________________________ Odbojkarice kočevkega Lika, z njimi pa tudi številni privrženci tega športa razo V S°bot,rjan')vič Po tem kolu imajo Ko-ie n' i ,°'-k' 4 več od Bele krajine, ki v a drugem mestu. V nedeljo igra ,z!eY. Litiji- d re jim bo uspelo zbrati dovolj medlft kočevakj mči" n ^ ' majem udeležili v Ne-, J' mednarodne prireditve »Igre biu meJa"- Na prireditev sojih pova-. organizatorji iz Erchenswicka, s 5 Kočevci že nekaj let uspešno Jr, tno sodelujejo. V Nemčijo naj bi histov3 ° 29 j’Portnik°v> pretežno ša- Minulo nedeljo so se v Krškem v, 5epubliški rokometni sodniki iz ijf ■r, , Ye’ ki so tam opravljali teore-65 „ !zPila za zvezne sodnike. Med Hrvauk^L'Sl808" • Her“?"vi"c’ nar t e n s'ovcmje sta se ribniška Tav* ..hs-Andoljšek in Hočevar-zclj dobro odrezala in si tako pri-°°nla zvezni status. Ba ^lonogometni igralci »Tubor-n,'',so Popravili turnir, na katerem je Zair,0”'!’ *3 ekip Zmagali so organi-l n T’ r' so v “nalu ugnali Tango z C _ ?|da polfinalnih dvobojev: Tu->,.8 — Sodražica 3:2 in Tango — Mizarstvo Tanko 1:0. M. G.-č. la sel gladko dobile. Pravi šok pa je kakih 80 gledalcev doživelo v nadaljevanju. Ko-čevke so dobile kar dva seta zapored, toda gostiteljice so zbrale še zadnje atome moči in četrti set po dramatični borbi in razburljivi končnici dobile ter izid izenačile na 2:2. To pa je bilo tudi vse, za odločitev jim je zmanjkalo moči. V petem nizu so dobile vsega 6 točk in zmaga je odšla v Kočevje. Razumljivo je bilo veselje kočevskih igralk, ki pa v sobotnem zadnjem kolu vendarle ne smejo držati rok križem. Čaka jih namreč še tekma z Bledom, ki pa zanje tudi ob najbolj neugodnem razpletu na ostalih igriščih za obstanek v ligi ni odločilna. Že zavoljo gledalcev bi bilo dobro KUČAN BO GOVORIL TABORNIKOM LJUBLJANA — V sejni sobi ljubljanske univerze na Trgu osvoboditve 11, kjer je bila pred štiridesetimi leti ustanovna skupščina zveze tabornikov Slovenije, bo v soboto, 20. aprila, svečana seja predsedstva republiške konference Zveze tabornikov. Sla-vostni govornik na slovesnosti, na kateri bodo podelili priznanja najmarljivejšim in najaktivnejšim članom, bo Milan Kučan, predsednik predsedstva republike Slovenije. dobiti vsaj en niz. To pa gotovo ne bo pretežka naloga. Le še kolo je do konca prvenstva tudi v prvi republiški ligi, kjer Koper Cimos in Krim bijeta ogorčen boj za vrh. Končnega zmagovalca bo odločilo šele zadnje kolo. Pionirjevke bodo to pomlad bržkone hitro pozabile, s pičlim izkupičkom so po zaslugi jesenske zaloge točk ostale v sredini lestvice; tudi sobotni poraz, v Rogozi jim tega mesta ni ogrozil. Očitno je pač, da mladi vrsti manjka izkušenj, prav zategadelj bo letošnja pomlad ostala zapisana tudi po sporu med trenerjem Prahom in žužem-berškima igralkama Brulčevo in Podolsko — obe sta bili stebra jesenske ekipe, ki se je borila celo za vrh lestvice — rezultat tega je bil, da sta dekleti prenehali igrati in vaditi. Brez dvoma škoda zanju in za dolenjsko žensko odbojko. ______________________________B_B. TEČAJ ZA SODNIKE TREBNJE — Do 30. aprila letos se kandidati lahko prijavijo na tečaj za nogometne sodnike, ki se bo začel 7. maja ob 16. uri v trebanjski stari osnovni šoli in bo skupaj z izpitom trajal 3 dni, kar bo v celotnem seštevku pomenilo 15 ur. Tečaj, ki ga organizira ZTKO Trebnje, bo vodil zvezni nogometni sodnik Vlado Šajn iz Ljubljane. Prijave sprejema ZTKO Trebnje, ki daje tudi podrobnejše informacije. njihova prednost je bila med štirimi in petimi zadetki. Tako je bil rezultat 16:11 zanje, nekaj minut pred koncem so vodile celo z 19:15, in ni ga bilo, ki bi si upal staviti na presenečenje. Toda Kočevke so zapored dosegle pet zadetkov, prejele pa nobenega, in nenadejan, a zato toliko bolj dragocen uspeh je bil tu. S tema točkama so se igralke Opreme povzpele že na 9. mesto na lestvici. Novo priložnost, da ga potrdijo, imajo v soboto, ko igrajo doma z ekipo mariborskega Branika, ki se prav tako bori za obstanek v ligi. Zmaga bi pomenila, da so Kočevke dokončno dosegle zastavljeni cilj tudi ob še tako neugodnem razpletu, ki bi pomenil, da bodo dru-goligaško društvo zapustile kar štiri ekipe. Sicer pa si kočevski ženski rokomet mesto med drugoligaškimi ekipami po kvaliteti tudi zasluži. ZMAGI KOBETA IN VUKELIČEVE NOVO MESTO — ŠK Pionir je bil minule dni organizator regijskega šahovskega prvenstva za mlajše pioniije in pionirke, ki seje končalo brez. večjih presenečenj. To pomeni, da sta zmagi odšli v Stari trg ob Kolpi. Med pionirji je slavil Tadej Kobe, ki je zbral 5 točk, sledijo: Muhič (Kočevje) 4,5„ Raškovič (Grm) 4, Simčič (Stari trg) 4, itd., pri dekletih pa je slavila Vukeličcva z 9 točkami pred Gorenčevo (Šmihel) 6,5 ter Kapševo, Vergotovo in Madroničevo (vse Stari trg). -ob TRI PRVA MESTA RAVNOGORČANOM KOČEVJE — Na rednem mesečnem šahovskem vikend turnirju, katerega pokrovitelj je bil orodjar in ključavničar Ivan Čuk iz Kočevja, so šahisti Ravne Gore osvojili prva tri mesta. Zmagal je Jurkovič pred Klobučarjem in Golubovičem, četrti je bil Žilevski, peti pa pionir Mark Vesel (oba Kočevje). Skupaj je nastopilo 34 igralcev, zaključni turnir sezone bo v nedeljo, 5. maja. Pokrovitelj bo informacijski center Gora Kočevje. I. STANIČ Drugo je vprašanje, ali bodo drugoli-gaške tekme spremljali tudi v Ribnici. Igralci Inlesa Rika še niso vrgli puške v koruzo; od prvega mesta, ki ga zaseda STT Rudar, jih ločita dve točki. Takšna razlika je ostala tudi po soboti, ko so bili Ribničani na vročem terenu v Veliki Nedelji. Gostiteljem močno gori pod nogami, zato so zmago nadvse potrebovali, toda točki sta vendarle odšli v Ribnico. Najzaslužnejši zanju je izredni Lesar, kije postavil svojevrsten rekord: mrežo domačega vratarja Vavpotiča je zatresel kar šestnajstkrat. Eno je na dlani: ekipa, ki si bo do konca prvenstva privoščila en sam poraz, se bo morala bržkone odpovedati željam po prvem mestu. Povsem drugače pa je na dnu, kjer že ena sama zmaga pomeni ogromno. Krčani bi jo še kako potrebovali. V soboto so proti vodilnemu Rudarju igrali dobro in sčmo, toda za podvig proti tako kvalitetni ekipi je bilo to premalo. Ostaja jim upanje, da bodo do rešilnih točk prišli v srečanjih s slabšimi nasprotniki. To pa Ribničani, s katerimi igrajo v soboto, zagotovo niso. B. B. TRI DNI NA DIVJI KOLPI OSILNICA — Od jutri, 19. aprila, pa do nedelje bodo na Kolpi pri Osilnici (na kajakaški stezi) mednarodne tekme v kajakih in kanujih na divjih vodah, ki bodo hkrati tudi izbirne tekme za uvrstitev v jugoslovansko reprezentanco na letošnjem svetovnem prvenstvu in tudi tekme za prvenstvo Hrvatske. Prva dva dni bo slalom (start ob 10. uri), zadnji dan pa v spustu (od Osilnice do Grintovca), start ob 11. uri. Organizatorji tekmovanj so Kajakaška zveza Jugoslavije, Kajakaška zveza Hrvaške, Kajak kanu klub Sla-vija Zagreb in KŠD Tone Ožbolt iz Osilnice. Predsednik organizacijskega odbora je Alojz Eržen, direktor Zastava avta Kočevje, generalni pokrovitelj pa LIV Postojna. Mervarju zmaga v Umbriji Odličen začetek Krkinih mladincev na dirki NOVO MESTO — Kolesarska sezona je v polnem razmahu, Krkini tekmovalci so zdaj tu, zdaj tam. Svežih novic o nastopu najboljše članske vrste, v kateri so Papež, Glivar, Ravbar, Turk, Eržen in Judež, na veliki etapni dirki Po Spodnji Saški ni, zato pa je na voljo nekaj drugih vesti. Najbolj razveseljiva prihaja iz Italije, kjer novomeški mladinci potrjujejo, da imajo nemara najkvalitetnejšo in najobetavnejšo vrsto v zgodovini kluba. Nič čudnega, če bodo temu primerni tudi njihovi apetiti na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu, kjer bodo skušali prvi jugoslovanski kolesarski medalji na tako velikih tekmovanjih, ki jo je lani osvojil Bogdan Fink, dodati nemara še kakšno. Mladinci Krke so namreč imenitno začeli veliko mednarodno kolesarsko dirko »Po Umbriji«: prvi je skozi cilj 90 kilometrov dolge prve etape privozil Boštjan Mervar, za njim sta se zvrstila Italijana Trevisano in Bandollini. Mervarjev uspeh v konkurenci stotih mladih kolesarjev iz petih držav je dopolnil Andrej Gimpelj, ki je bil najboljši v točkovanju gorskih ciljev. Manj razveseljive so vesti z Begamaš-kega kolesarskega tedna, kjer nastopa 16 amaterskih in 7 profesionalnih ekip s preko 140 kolesarji. V jugoslovanski reprezentanci — zanjo vozijo kandidati za ekipno vožnjo na svetovnem prvnestvu —tekmuje tudi Novomeščan Igor Turk, Jugoslovani pa so z nastopom razočarali. Ekipno so trenutno na 18. mestu, naš najboljši, Rnjakovič pa je na 57. mestu. MURN IN MEŽNAR USPEŠNA NOVA GORICA - Superkros ali motokros na stadionu dobiva tudi pri nas vse večjo veljavo. Ta zvrst motokrosa je za gledalce privlačnejša, ker vidijo vso progo in vrsto atraktivnih in vratolomnih skokov, za tekmovalce pa veliko bolj nevarna. To se je videlo tudi v nedeljo na stadionu v Batujah pri Novi Gorici, kjer je bila prva taka preizkušnja z veliko zapleti že na samem startu in za marsikoga usodnimi padci. Steza je bila dolga 650 m, vozilo pa seje levi krog. V razredu 125 in 80 ccm sta prvič v tej disciplini nastopila tudi Novomeščana Jure Murn in Ludvik Mežnar. Oba sta se iz. Nove Gorice vrnila s pokaloma: Jure Murn ga je dobil za četrto mesto v razredu do 125 ccm, Mežnar pa za peto v razredu do 80 ccm. Elan vse bliže dnu lestvice Po porazu doma proti Nafti še bleda igra proti Vozi-lom — Boj za obstanek bo hud in negotov na, so poskrbeli ostali neposredni tekmeci v boju za obstanek v ligi — doma vsi igrajo neverjetno dobro in učinkovito v zadnjih kolih. Najboljše potrdilo temu je bila nedelja, ko je Steklar presenetljivo zmagal v Trbovljah, Medvode pa so bile boljše od Jadrana Lame. Takšen razplet kaj lahko pripomore k temu, da bo novomeški Elan že po nedeljskem 22. kolu povsem na repu lestvice. Težko je namreč pričakovati presenečenje v Ljubljani na tekmi proti nasprotniku, s katerim so Novomeščani jeseni doma igrali 2:2. Po drugi strani pa nogometaši Steklarja računajo na zanesljiv uspeh z Medvodami, kar bi seveda pomenilo, da bodo na lestvici prehiteli enajsterico Elana. Za slednjo bo v nadaljevanju domala vsaka tekma odločilna v boju za obstanek, razlike med ekipami so namreč sila majhne, v igri za izpad pa je devet kol pred koncem prvenstvenih obračunov kar sedem ekip. V dveh zaporednih tekmah pred domačimi gledalci so nogometaši novomeškega Elana osvojili vsega eno točko; to pa je daleč od tega, kar je vodstvo kluba, ki se bori za obstanek v prvi republiški ligi, pričakovalo. Po spodrsljaju v boju proti Nafti v predzadnjem kolu so elanovci razočarali tudi v nedeljo, ko so z Vozili igrali 0:0. U vodoma pa velja zapisati, da je delitev točk najpravičnejša. Obe enajsterici sta imeli nekaj priložnosti za zadetek, najlepša pa je bila zagotovo tista v zadnji minuti srečanja, ko je žogo na poti v mrežo Vozil ustavilo blato. Žal je to v slabo uteho No-vomeščanom, ki v spomladanskem delu prvenstva še niso okusili slasti zmage. Kar štirje remiji so veliko manj, kot so trener in igralci načrtovali. Daje podoba še bolj čr- ki aifK>rtno Plezanje je ena najbolj atraktivnih dejavnosti, s katero se ukvarjajo novomeš-jo sm Rr‘,em n‘so brez uspeha, povejmo le, da najboljši novomeški plezalci zmore-ocenv2 006,10 VIII+, medtem ko je doslej sploh v Sloveniji najtežja preplezana smer z • u0 A+, v svetu pa ima oceno XI+. ■ver pogoji in vremenske razmere še ne dopuščajo odhoda v gore, sc aplinisti ta čas Br«.7uleJ? v plezalnih vrtcih, nazadnje so bili v nedeljo, 7. aprila, v Armeškcm pri ® kj . hjiY,0v°meški alpinisti so letošnjo pomlad že opravilinekaj vzponov. Dominik Krese je Žlat Llb(,jal' pri Celju in splezal štiri smeri osme težavnostne stopnje: Vabeča globina, žab vho|k°' Super sir in Evropa 92. V Libojah je bila tudi Romana Tomšič, kije sple-“Vabečo dolino« ter dve sedmici: Bambi in Opico. Tenis, golf, nogomet Športni park v Šmarjeških Toplicah vse bolj pri-bljubljeno zbirališče rekreacije željnih mešča-__________________nov in okoličanov______________________ ŠMARJEŠKE TOPLICE — Resda zaenkrat še v skromnem obsegu, toda Krkino zdravilišče v Šmarjeških Toplicah postaja vse bolj priljubljeno zbirališče rekreacije in sprostitve željnih Novomešča-nov in okoličanov. Pa pri tem sploh nimamo v mislih strogega zdraviliškega kompleksa z bazenom, savno in že v kratkem odprto novogradnjo, o kateri več v eni prihodnjih številk, pač pa sto ali nekaj več metrov oddaljeni športni park. ZA VSAKOGAR NEKAJ — Teniški igrišči sta lahko s svojo ureje- Z izgradnjo dveh novih teniških igrišč nostjo zgled domala vsem bližnjim in dobiva športni park v Šmarjeških daljnim sosedom, zlasti tistim v novomeš- Toplicah dokončno podobo. kem Portovaldu. »Med prvimi na Dolenjskem smo letos začeli sezono igranja teni- »Tudi cene so za vsak žep; za uro igranja je sa na prostem, slednja traja že domala potrebno odšteti 70 din, medtem ko so mesec,« je ondan s ponosom razlagal Ma- dopoldanski termini še cenejši; ura igranja tevž Aš, direktor šmatješkega zdrav,hšča. je ^ ,4 ufe 4Q djn „ Toda U) fc zdalefi ni edino razvedrilo rekreacije željnih obiskovalcev. Lani narejeno in odprto igrišče za mini golf je dobilo dokončno podobo, ob igrišču so mize za namizni tenis, tuje še trimska steza in žogobrcarjem dobro poznano malonogometno igrišče, ki je še posebej ob nedeljah vseskozi zasedeno. In če k temu prištejemo bližnji zaprti bazen s savno ali zunanje kopališče, ki se že pripravlja na pričetek sezone, potem so razlogi tistih, ki vse pogosteje obiskujejo Šmarješke Toplice, na dlani. Le še majhna skrivnost za ljubitelje tenisa: že te dni naj bi bil športni park bogatejši za dve novi igrišči. Vsem, ki si želijo igranja, pa priporočamo rezervacije, kijih sprejemajo tudi na zdraviliški telefonski številki. B. B. ZADOVOLJNI TRENER — Janez Jagodic, trener mladinske vrste kolesarjev KLD Krka, je upravičeno zadovoljen. Mervar, Štangelj, Gimpelj in Majde so danes ekipa, kot bi si jo želel sleherni trener v svetu. Tudi dirka Po Umbriji je to dokazala. Minulo nedeljo je bil v Novi Gorici peti kolesarski kriterij po ulicah mesta. V zavoljo nastopov na drugih mednarodnih dirkah močno okrnjeni konkurenci je pri • Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli še končno razvrstitev mladinske etapne dirke Po Umbriji. V skupnem seštevku je Gorazd Štangelj zasedel peto mesto, Mervar pa sedmo, medtem ko je bil v točkovanju gorskih ciljev Štangelj tretji, Gimpelj pa četrti. članih zmagal Pagon, G. Puš (Krka) je bil peti; med pionirji je zmagal Gabrič (Videm Krško), J. Puš (Krka) je bil četrti; pri članicah pa je drugo mesto zasedla Marjeta Sajevec (Krka). Matevž Aš: »Medprvimi na Dolenjskem smo začeli letošnjo sezono igranja tenisa na prostem.« STRELCI SD HEROJA MAROKA ČETRTI SKOPJE — V Skopju je bilo minule dni 35. državno prvenstvo v streljanju z zračno puško serijske izdelave za mladince in mladinke. Lep uspeh so dosegli mladi strelci sevniške Strelske družine heroja Maroka, ki so s 1092 krogi zasedli četrto mesto; bron so zgrešili za vsega en krog. V posamični konkurenci je bil Škrlec (SD heroja Maroka) peti — do tretjega mesta sta mu manjkala dva kroga — šesti pa Šega iz Kočevja. Slovenija Moja dežela. PRVOMAJSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU MIRNA — NK Vejer z Mirne prireja v soboto in nedelo, 27. in 28. aprila, turnir v malem nogometu. Prijave sprejema organizator vsak dan med 18. in 19. uro na telefon (068) 47-452 (Bartolj), prijavnina znaša 900 din, nakazati pa jo je moč na žiro račun pokrovitelja, mirenskega Migrosa, št. 52120-601-12776. Turnir bo potekal na igrišču mirenske osnovne šole, pričel se bo ob 9. uri, žrebanje prijavljenih ekip pa bo v četrtek, 25. aprila, ob 18. uri v gostilni Kolar na Mirni. Prijavljene ekipe naj na žrebanje prineso potrdilo o vplačilu prijavnine. Najboljše ekipe čakajo pokali in denarne nagrade. ŠAHOVSKI KOTIČEK • Šahovska zveza Slovenije in Šahovsko društvo Vrhnika sta pred dnevi pripravila tiskovno konferenco, na kateri so Vrhničani predstavili revijo »Šahovska misel«, katere izdajatelji so. Revija bo namenjena tistim, ki se s šahom ukvarjajo aktivno, kot tudi ljubiteljskim igralcem in zvedavim kratkohlačnikom v šolskih klopeh. »Šahovska misel« je ugledala luč 10. aprila, kupcem pa bo na voljo v kioskih Tobaka in vseh večjih knjigarnah; cena posamezne številke je 35 din. Za tiste, ki se želijo naročiti na revijo, še naslov: »Šahovska misel«, Čolnarska 9, 61360 Vrhnika. Celoletna naročnina za pet številk je 150 din. (bb) • ŠK Milan Majcen iz Sevnice je pripravil odprto prvenstvo kluba in občinsko šahovsko prvenstvo za leto 1991. Odprto prvenstvo je dobil Volčanjšek (Krško), ki je zbral 11 točk, sledijo p: Kos (Krško) 11 Mesojedec 10,5,Smerdel (obaSevnica)9, Božič (Krško) 8,5 itd. Občinski prvak je postal Mesojedec s 7,5 točke, Smerdel jih je zbral 6, Šorli 6, Cvirn 4,5, Kolman 4,5 itd. (jb) • ŠK Krško je bil organizator 3. rednega mesečnega hitropoteznega klubskega turnirja za marec. Zmagal je Kosmi., kije zbral 11 točk, sledijo pa: Božič 9, Urek 8, Volčanjšek 7, Smerdel 7 itd. V skupnem seštevku vodi Kos ml. z 31 točkami, Božič jih ima 29, Volčanjšek 22, Kos st. II. Rozman 11 itd. (jb) I | TELEVIZIJSKI SPORED| PETEK, 19. IV. SLOVENIJA 1 8.35— 11.15 in 15.15 — 0.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLOBUK KLOBUK SIMENON, TV naniz., 13/13 11.05 VIDEOSTRANI 15.30 VIDEO STRANI 15.40 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEOSTRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica. 10/12 18.30 MESEČEVA URA, angl. nadalj., 5/6 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 PO OTOPLITVI, avstralska dok. oddaja, 1/2 21.15 HEROJI, avstralska nadalj., 1/4 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: DRAGI JOHN, amer. naniz., 9/23 VES TVOJ. amer. film 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Videomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Oči kritike — 21.25 Koncert Big banda in simfonikov RTV Slovenija — 22.35 Satelitski programi — 23.30 Vutel — 0.30 Satelitski programi HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar - 9.30 Povejte, kaj naj počnem (oddaja za otroke) — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Videostrani — 12.20 Satelitski program — 15.40 Nikola Šubič Zrinjski (odlomki iz opere) — 16.30 Video strani — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Pogovori o znanosti — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Povejte, kaj naj počnem (oddaja za otroke) — 18.45 Polna hiša (amer. naniz.) —.19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Druga ženska (nemški film) — 21.35 Duoptrija — 22.25 Dnevnik 2 — 22.45 Slike časa — 23.45 Yutel — 0.45 Poročila SOBOTA, 20. IV. SLOVENIJA 1 8.10—1.25 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 TV MOZAIK 8.35 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 9. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.10 ŠTIRIDESET ZELENIH SLONOV, 7/7 9.30 ZGODBE O POLUHCU 9 45 HIŠICA BREZ KOLES, lutkovna predstava 10.00 ALF, amer. n^piz. iZGC i VEČ 12.10 OČI KRITIKE . nami 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 VEČERNI GOST Dnevnik 1 — 20.00 Pogovor tedna — 20.15 Rolling Thunder (amer. film) — 22.00 Dnevnik 2 — 22.20 Športna sobota — 22.40 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 23.25 Yutel — 0.15 Poročila NEDELJA, 21. IV. SLOVENIJA 1 8.35— 12.05 in 12.45 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV MESEČEVA URA, angl. nadalj., 5/6 10.15 V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 7/12 10.45 MUPPET SHOVV, ponovitev 11.10 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA 11.40 OBZORJA DUHA 12.00 EP VIDEO STRANI 13.00 VIDEO STRANI 13.10 KRIŽKRAŽ, ponovitev 14.40 SAGA O FORSYTHIH, nadalj., 14/26 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 TO JE TISTO, amer. film 18.35 PRELISTAJMO SKUPAJ 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 POSEL JE POSEL, slovenska naniz., 3/6 20.35 EPP 20.40 ZDRAVO 21.25 PESMI ZA EUROSONG 91 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: ~ KREMPLJI IN PRASKE, amer. naniz., 8/16 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 3/12 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bajke na Slovenskem (dok. oddaja 2/5) — 20.30 Ciklus filmov R. W. Fassbinderia: Bolwieser (1. del nemškega filma) — 22.15 ... — 22.35 Športni pregled — 23.05 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinska oddaja — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.05 Igrani film 22.40 Dnevnik 2 — 23.05 Športni pi gled — 23.35 Glasbena oddaja — 0. Yutel — Poročila re- 35 12.50 VIDEOSTRANI 15.40 VIDEOSTRANI 15.50 MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 HUGO, POVODNI KONJ, amer. risani film 18.35 ZDAJ PA PO SLOVENSKO 19.00 ŽE VESTE? 19.10 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 TITANIC 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 8/30 TWIN PEAKS, amer. nadalj., 14/21 LJUBEZEN MED TATOVI, amer. film 1.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 13.30 Satelitski programi — 19.00 Mup-pet show — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: CB postaje (amer. film) — 21.50 Satelitski programi — 22.15 Yutel — 23.05 Satelitski programi HTV 1 8.45 Poročila — 8.50 T V koleoar — 9.00 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega PONEDELJEK, 22. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.00 in 14.35 — 1.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.50 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev 18.25 SPORED ZA OTROKE 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 KDOR PRIDE PREPOZNO, nemška drama 22.10 DNEVNIK 3 22.35 OSMI DAN 23.20 400 LET SLOVENSKE GLAS-. BE, 15. oddaja 0.10 SOVA: RAY BRADBURY THEATRE, angl. naniz., 1/6 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 4/12 1.25 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zelena ura — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) — 21.20 Rezervirano za šanson — 22.40 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška serija — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Izbrali smo za vas — 16.30 Video strani — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Šolski program programa — 11.30 Divji svet živali 12.00 Danes skupaj — 12.30 Slavček (mlad. film) — 13.30 Risanka — 13.45 Mikser M (zabavna oddaja) — 14.30 Sedmi čut (oddaja o prometu) — 14.40 Ciklus kratkih filmov B. Maijanoviča — 14.55 Zeleni Jurij (folklorna oddaja) — 15.25 TV teden — 15.40 Ex libris — 16.25 Poročila — 16.30 TV dražba — 18.00 Vrnitev na otok zakladov (TV nadalj., 1/10)— 18.55 Denver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) — 19.30 Poročila ______ _____ Šolski , _ 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška program — 18.45 Dokumentarna oddaja —19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Boljše življenje (humor, serija) — 21.05 Zunanja politika — 21.35 Dnevnik 2 — 21.55 Kinoteka Hollywooda — 23.25 Yutel — Poročila .' TOREK, 23. IV. SLOVENIJA 1 8.35— 12.30 in 14.40 — 24.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.10 ŠOLSKA TV ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI, 10/14 10.50 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 11. lekcija 11.15 SEDMA STEZA 11.35 OSMI DAN 12.20 VIDEO STRANI 14.55 VIDEOSTRANI 15.05 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 11. lekcija 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK - ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 STRAST IN PARADIŽ, amer. nadalj., 2/4 20.55 NOVOSTI ZALOŽB 21.05 SAN REMO '91, 4. del zabavnoglasbene oddaje 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: BLACK ADDER, angl. naniz., 1/6 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz. 4/12 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper - 19.00 Naši zbori — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Večer nemške TV — 22.35 Yutel SREDA, 24. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.45 in 15.00 — 0.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ŽIVŽAV 9.50 KDOR PRIDE PREPOZNO, nemška drama 11.50 STRAST IN PARADIŽ, amer. nadalj., 2/4 15.15 VIDEOSTRANI 15.25 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK, ponovitev BAJKE NA SLOVENSKEM, dok. oddaja, 1/5 17.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA AT, turško-nemški film 21.55 VIDEOGODBA 22.40 DNEVNIK 3, VREME 23.00 SOVA: ALF, amer. naniz. 34/38 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz.., 5/12 V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 8/12 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper — 18.30 Alpe-Jadran — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.00 Svet poroča - 22.45 Yutel ČETRTEK, 25. IV. SLOVENIJA 1 8.35— 11.00 in 15.05 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 10.50 VIDEO STRANI 15.20 VIDEOSTRANI 15.30 MOZAIK, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK 17.05 ČAS NEGOTOVOSTI, dok. serija, 2/8 18.00 ŽE VESTE? 18.10 J. PAVAROTTI: POJOČA ŽABA (film študenta AGRFT) 18.25 SONCE (kratek film študenta AGRFT) 18.35 EP VIDEOSTRANI 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VELIKI ZASUK, franc, nadalj., 1/8 21.00 KULTURNI ŽURNAL 21.10 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME 27 35 SOVA- TI IN JAZ, angl. naniz , 6/10 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 5/12 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Zdaj pa po slovensko — 21.00 Plesni nokturno — 21.10 Mednarodna obzotja: Nemčija danes prodaja obrtne in obrtno-stanovanjske parcele: ZA TISTE, KI ŽELIJO USPETI, NE LE PREŽIVETI! CENA: 540 din/m2 VELJAVNOST CENE: do konca aprila V CENI JE VKLJUČENA TUDI SPREMEMBA NAMEMBNOSTI! • LOKACIJA: Trebnje • ŠTEVILO PARCEL: 28 • POVRŠINA PARCEL: 1000 — 2000 m2 • OBSEG OPREMLJANJA: ceste, kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon in javna razsvetljava • MOŽNA TAKOJŠNJA GRADNJA • Kupcem parcel nudimo investicijski oziroma gradbeni inženiring za gradnjo objektov, pridobitev lokacijske dokumentacije, projekta, gradbenega dovoljenja in izgradnjo objekta. Informacije: SOZ UNITEHNA, Baragov trg 6 68210 TREBNJE Tel.: 068/44-217,'44-218, 44-244 Telefax: 068/44-947, 44-667 AVTOHISA Servisno prodajni center Novo mesto d.d., Ločna 48 Servirno prodajni center vam predstavlja svoje dejavnosti: — prodaja vozil (direktna, posredniška, po sistemu staro za novo) delovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure tel.: (068) 24-533 fax: 24-002 servisna dejavnost za vozila RENAULT, ZASTAVA, TAS in ADRIA PRIKOLICE delovni čas: vsak dan od 6. do 14. ure tel.: (068) 22-613 tehnični pregledi delovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure tel.: (068) 23-449 NOVO 22. 4. 1991 bomo na željo strank odprli TRGOVINO Z REZERVNIMI DELI na debelo in drobno za vozila RENAULT in vsa ostala pooblaščena vozila. Delovni čas TRGOVINE Z REZERVNIMI DELI: vsak dan od 7. do 15. ure Posebna ugodnost Od 22. 4. 91 do 10. 5. 91 vam pri takojšnjem plačilu nudimo 10%, pri storitvah pa 5% popusta! IZREDNO UGODNE CENE IN KVALITETA OPRAVLJENIH STORITEV SO JAMSTVO ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO! IZ NKŠIH OBČIN 1U"liti IZ NKŠIH E Na Krasincu kmalu ne bo več suše Do ,eta 2000 namakalni sistemi na 1000 ha kmetijskih površin v metliški občini ____ — Ze letos namakanje na 135 ha na Krasincu Ze letos namakanje na 135 ha na METLIKA — v zadnjih 17 letih so v metliški občini v glavnem s pomočjo sla T*™*1 sredstev republike, ugodnih kreditov, ki jih je zagotovila Kmetij-ohaJi Metlika,s sredstvi takratne KZS in lastno udeležbo kmetov izvedli skih ine p?se®c na kmetijskih zemljiščih, od komasacij vinogradniških in njiv-Površin do agromelioracij in hidromelioracij. -el6.*! 127?T 1976 so izvedli koma- c'> Drašičih, na Boldražu in Lokvici. V letih 1980 — 1988 so komasirali blizu 400 ha njivskih površin v ravninskem predelu občine ter agromeliorirali blizu 700 ha v Mestnih gmajnah, Lokah in Rosalnicah, leta 1983 so pripravili hidromelioracijo na 110 ha v Mestnem logu. Sedaj poteka agromelioracija met-lika I na 980 ha, za prihodnje leto je predvidena agromelioracija Metlika II na dobrih 700 ha, za leto 1993 pa Metlika III na blizu 600 ha. Na vseh zemljiščih, ki jih bodo agromeliorirali, bo hkrati potekala tudi delna zložba zemljišč, a le tam, kjer bodo za to dali pobudo zainteresirani lastniki zemljišč. Kljub vsem tem prizadevanjem pa je bilanca kmetijskih površin v metliški občini iz leta v leto slabša. Imajo pa, kot ugotavljajo, še precej možnosti v namakanju kmetijskih zemljišč. Na srečo je Kolpa še sorazmerno čista, ob tej reki pa je večina kmetijskih, predvsem njivskih površin. Na teh površinah so v veliki meri že izvedli komasacije, kar med drugim pomeni, da so ta zemljišča ure- IZ KS OSILNICA cna VIxEJND SPET delovna ak- ;a i|r ■ ...'d'ta vikend bo delovna akci-traU3#hJX!d0 okolico kajakaškega cen-so t.,a®a j°k°nčujejo. Minuli vikend pa vodovnH delT° akciJ° P°!agali cevi za °vod na območju Ribjeka. KAJAK STEZA UREJENA — Zdaj Preizkus J' ^ V'Soko vodo’ da jo bodo lqSPET.,NA DIVJIH VODAH — Od ..L 0 . aprila bodo pri Osilnici spet voriaKVa,Va. v kajaku in kanuju na divjih do ijK,V r 0mu 'n spnstu, na katerih bora hi«- tud' rePrezentanco Jugoslavije t-K n-* *e svetovno prvenstvo. Pokrovitelj žitp °V?nj E*^ Postojna. Ogled zdru-de^e°|l^°m shkovite Kolpske doline in Približevanje zavarovancem Triglav odprl nova predstavništva v Metliki, Črnom-—Jju» Kočevju — 20 novih agentov že na terenu obrer,^ mESTO — Potem ko seje letnm rga?lzac!i» zavarovalstva z novim sl„__ nekdanJa Dolenjska območna izsiU^1 73rad' bojazni pred popolno leniJe saiJlostojnosti in odlivom donele C^a denarja izločila iz Zavaroval-”P"°sti Triglav in začela delati kot sto v"3 Zavarovalnica Novo me-temifk V,arova*n‘ca Triglav na vsem zavarBm, Ju vzpostavljati svojo hv alno mrežo. Še naprej namreč ki d i0?1311 nac*onalna zavarovalnica, eiuje v vsem slovenskem prostoru. ?v°meška poslovna enota Triglava Droii* i 1r mesec dela v prenovljenih or'h nekdanjega hotela Kandija, z pomerili so se mladi belokranjski matematiki semisc?1*' ~~ Preteklo soboto je bilo v cev 6 7°?n°vn' Soli tekmovanje učenikih ■: razredov vseh belokranj-rilo se v matematiki. Pome- dobrn,J„ ■ u^encev, ki so pokazali Poleg sr^njeLna-ibo|j5' med njimi pa so ,ud' prakSe "V-~8-°VJih PnZna"J prejeU ^j » r reZaE udenc* osmih razredov, P^znan^I! en?ga.vsi Prejeli Vegova repubijzi.’P™ Mirje pa gredo tudi na nicaj ,n , kal' Andrej Lakner (OS Vi-sedninz'| nita Horvat (OŠ Loka). Med Štrekeli "ajbolje odrezali Anita tudi naJ r ,Pra8atuš), ki seje uvrstila •tojez^k? iekmovanje, 2. me-lika) a Mojca Štubljar (OŠ Met-ios,L^° si delita KalJa PečJ4 M. Jarca ln Helena Schweiger (OŠ zbrala n ’. rn°melj). Med šestošolci je Semičt HJVeč l0Čk MaleJa Plut (OŠ Lokal 't ru®a je bila Petra Rogina (OŠ Oven mest0 pa si delijo Janko jena do te mere, da lahko pričnejo graditi namakalne sisteme. Poleg agromelioracij je namakanje njivskih površin ob Kolpi ena glavnih nalog v obdobju do leta 1995. • V načrtu je, da bodo v metliški občini do leta 2000 namakali okoli 1000 hektarjev kmetijskih zemljišč ob Kolpi, in to od Krasinca do Bo Jakovega in ob Sušici do Trnovca. Prej bo seveda treba opraviti še vrsto raziskav in analiz, predvsem glede na onesnaženost Kolpe s PCB od izliva Lahinje navzdol, že letos pa naj bi uredili namakalni sistem na 135 ha njivskih površin na Krasincu. Po idejni zasnovi Kmetijskega inštituta iz Žalca je izvedbeni projekt namakalnega sistema izdelal ljubljanski Projektivni atelje. Vsa zemljišča na teh 135 ha so zasebna last, po lanskih cenah pa bo ureditev namakalnega sistema na tej površini stala 700.000 nemških mark oziroma ustrezno dinarsko protivrednost. Te dni bo vso zadevo pregledala republiška recenzijska komisija, republika bo dala tudi potreben denar; brž ko bo na voljo denar, bodo začeli delati. Črpališče bo ob mostu čez Kolpo, ki povezuje Krasinec s hrvaško Pravutino, črpalke bo poganjala elektrika, zgradili bodo osnovno vodovodno mrežo s hidranti. Skratka, ko bo namakalni sistem nared, na krasinškem polju ne bo več suše. A. BARTEU aprilom pa so začela poslovati njena predstavništva v Metliki, Črnomlju in Kočevju. V Metliki so odkupili del starih prostorov LB, v Črnomlju prostore v novi stavbi SDK še urejajo in začasno delajo v sosednji stavbi, v Kočevju pa je predstavništvo zaenkrat v bivši stavbi družbenopolitičnih organizacij, ker bodo novi prostori zgrajeni šele čez nekaj mesecev. Čez približno dva meseca namerava Triglav odpreti še predstavništvo v Trebnjem. Namen predstavniške mreže je seveda jasen: približati se zavarovancem, tako zaradi sklepanja zavarovanj kot zaradi prijavljanja in uveljavljanja ter tudi izplačila škodnih zahtevkov. Vsi, ki se bodo v prvem mesecu dela predstavništev potrudili do njih, imajo 10-odstoten popust pri sklenjenih zavarovanjih. Z aprilom je šlo na teren tudi 20 zastopnikov, ki sojih zaposlili na novo, za delo pa so jih usposobili na posebnem enomesečnem seminaiju. Vsi zastopniki bivše DOS so namreč ostali v novo-oblikovani Zavarovalnici Tilia Novo mesto. V novomeški enoti Triglava pravijo, da so z namenom približevanja zavarovancem po občinah tudi razposlali anketne kartice. Vrnjene kartice bodo za zavarovalnico in njenega zastopnika znak, da bo obiskal pošiljatelja, ki bo vedno seznanjem, da ima možnost zavarovanja pri eni ali drugi zavarovalnici. Zavarovalniška konkurenca je pač tudi v delo Triglava in odnos do zavarovancev vnesla nov pristop. IBM SE PREDSTAVLJA NOVO MESTO, KOČEVJE — Podjetje za proizvodnjo, informatiko in zastopanje IBM Intertrade bo predstavilo računalniške strojno in programsko opremo slovitega svetovnega izdelovalca IBM. Na predstavitvi si bo možno ogledati poslovni računalnik AS/400, avtomatsko blagajno in osebne računalnike visokih zmogljivosti PS/2, od programske opreme pa delovanje aplikacij za vodenje financ in proizvodnje ter za avtomatizacijo maloprodaje. Aplikacije so primerne za podjetja in ustanove v gradbeništvu, zdravstvu, turizmu in gostinstvu. V Novem mestu bo predstavitev v torek, 23. aprila, v hotelu Metropol, v Kočevju pa v četrtek, 25. aprila, v hotelu Pugled. Predstavitev bo od 9. do 16. ure. V času od 5. do 13. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Šasine Ademi z Bizeljskega — Naziktcro, Tamara Majevski-Brekalo iz Samobora — Moniko, Metka Šunta iz Krškega — Urško, suzana Vrane-tič iz Krškega — Denisa, Suzana Brudar iz Ljubljane — Karin, Marija Špiler iz Krškega — Roberta, Anica Molan iz Anov-ca — Ambroža, Brigita Ratkajcc iz. Gaja —Valentino, Marija Klavžar z Vel. Kamna — Uroša, Božica Gregl iz Grcgovc — Simona, Antonija Kranjc z. Vinjega Vrha — Majo, Marjana Novak iz Kremena — Primoža, Mladenka Sorensen-Miloševska iz Skopja — dečka, Gordana Mcgovec iz Ključa Brdovečkcga — Lano, Renata Be-luhan iz Drenja — Matijo. Čestitamo! • Razdružitve ne bo. Odcepitev Slovenije bo uspeh Miloševičeve politike in poraz slovenske. (P. Kovačič — Peršin) • Demokracija je menažerija, v kateri je mogoče najti živali vseh vrsL (O. Habsburg) Zdenka Zalokar Spoznavali so, da je njihov otrok drugačen Srečanje družin s pri-zadetimi otroki OTOČEC — Konec tedna seje na Otočcu mudilo 11 krških in brežiških družin z duševno prizadetimi otroki. Srečanje in strokovno usposabljanje jim je organizirala Zveza za pomoč duševno prizadetim otrokom Slovenije, vodila pa ob pomoči specialnih pedagoginj psihologinja Zdenka Zalokar. Zalokarjeva se tudi poklicno ukvarja z odkrivanjem duševno prizadetih otrok in aktivno deluje v krškem Društvu za pomoč duševno prizadetim otrokom. Srečanje je le ena izmed oblik, saj si strokovni delavci skupaj s prizadetimi starši pomagajo tudi s koncerti, organiziranjem počitniškega letovanja ter iščejo finančno pomoč pri obrtnikih in podjetjih. »Starši na tak način spoznajo, da niso sami, in se naučijo, kako ravnali s takim otrokom. V petek popoldne smo imeli psihološki del seminarja, na katerem smo starše poučevali, daje njihov otrok drugačen. Če ni sposoben na umskem področju, ga je treba spodbujati drugje. Defektologinja jim je prikazala posebne lastnosti takin otrok in možnosti za usposabljanje, kar še posebno skrbi večino staršev. Pedo-psihiater je staršem spregovoril o delu s prizadetimi otroki, saj je od intenzivnosti ukvarjanja z njimi marsikdaj odvisna njihova prihodnost,« je ob srečanju povedala Zalokaijeva. Otroci so bili vse tri dni v varstvu specialnih pedagoginj, ki so jim v hotelu pripravile pravo igralnico, jih peljale na izlet in jim povabile v goste lutkovno igrico. V soboto so se družine sprostile ob družabnem večeru s harmonikarjem, v nedeljo dopoldan pa so srečanje zaključili s skupno šolo za starše m otroke. B. D.-G. Ubijmo tri muhe na en mah! Turistični prospekt, table in vodstvo TD Metlika Kakšno naključje! Pred tednom dni in ravno v času, ko so poštarji raznašali Dolenjski list, metliški bralci pa se v njem najprej »sprehodili po Metliki«, smo se trije člani papirnatega vodstva Turističnega društva in še dva potencialno zainteresirana partneija sestali z namenom da čimprej pripravimo in izdamo turistični prospekt metliškega območja. Med drugim je bil v zvezi s prospektom govor o vseh kulturnozgodovinskih spomenikih, ki jih je naštel pisec vrstic »Sprehoda po Metliki« in predlagal, da bi bile obeležene na opozorilnih tablah, razen o Borštku, kar pa smo glede na to, da ljudje (med njimi tudi turisti) zadnje čase najrajši obiskujejo očem bolj prikrite ali sploh nevidne znamenitosti, vsekakor spregledali. Namen tega odgovora ni v obrambi vodstva Turističnega društva Metlika, katerega član je tudi avtor bodice iz prejšnjega tedna, kajti resje, da brez svežih zamisli (danes glasno predlagati karkoli v zvezi s Tremi farami brez dvoma sodi mednje) kakor tudi brez volje do dela * * veselice — Novi met- dci bi l n'čar Bojan Valenčič se trudi, liko hoPL° k°stiiče Veselica nad Metin tnj„ 'kor se da privlačno za domače 'udi z°°s,er Poleg dobrot za telo, skrbi '»ajd l ru&vno hrano. V nedeljo, 19. r°dijsk?Stj !li 2 Vilice v eter kar dve * Med y °Maji- slovenska in hrvaška. zbraij u j 0 vigredjo se bodo namreč kine,je Metttki slovenski in hrvaški "eda nok sv°jem tretjem srečanju. Se-'‘eljaki l, manJkali tudi strankarski "kat0rjU,urn' delavci in drugi Orga-"i >adj0ue^anka s,a Radio Slovenija vak^a’ z metliške strani pa skosr ^zadruga. Vinska klet, Občin-(T G “PSčina, Kmečka zveza in še kdo Prevoznikom (kamion-hladilnik ali kombi-furgon) nudimo dinamično in stimulativno delo na območjih: Nove Gorice Kopra Postojne Maribora Murske Sobote Celja Novega mesta Pisne ponudbe pošljite na naslov: PURIS Pazin, Predstavništvo Ljubljana, Rožna dolina c. 11/36 61000 Ljubljana tel. 061-262-587 ne bo nič. Slednje predvsem zato, ker se od turistične takse sproti nabere samo toliko denarja, da se lahko postori tu in tam kako nujno popravilo (lani recimo dotrajanega in zelo nevarnega mostu čez Sušico na kopališču Breza) ter pomaga sofinancirati katero od poletnih kulturnih prireditev na grajskem dvorišču. Vrnimo se sedaj k turističnemu prospektu, prepotrebnemu predvsem zato, ker je po nedavni razdružitvi od črnomaljskega Gostinstva Bela krajina metliški del gostinstva praktično ostal brez njega, pa tudi mnogim drugim metliškim institucijam in podjetjem bi nemalokrat prišel še kako prav. Nenazadnje ima področje metliške občine, kar ugotavlja tudi iniciator tega zapisa, dovolj turističnih znamenitosti za zapolnitev lastnega turističnega prospekta. In kako se bomo lotili financiranja? Najprej bomo poskusili s pogovori za finančno participacijo zainteresiranih firm in ustanov v občini. Če to ne bo zadoščalo, bomo poklicali na pomoč gospoda Francija Barbiča in njegove ožje sodelavce, ki od občanov zadnje čase nadvse uspešno nabirajo prispevke za financiranje ure na zvoniku metliške cerkve, za kar brez dvoma zaslužijo vse priznanje (z vidika namena je tudi to ena od svežih idej, kakršnih v ne tako davni preteklosti še ni bilo, mar ne?). Z njihovo pomočjo bi gotovo uspela tudi akcija zbiranja denarja za turistični prospekt pa za opozorilne table in tudi za Borštek bi kaj ostalo. Tako smo se morda dokopali tudi do bistva tega sestavka, ki je v tem, da se natančno ve, v katerih vrstah se skrivajo sposobni potencialni voditelji metliškega turističnega društva, zato jih iskreno vabim, da to tudi postanejo. TO. Stotnija Moja dežela. O PISANJU PISANIC — V Adlešičih živi še marsikateri ljudski običaj, ki ga največkrat popestrijo pevke, zbrane v manjšem zboru. V kraju delujeta tudi tamburaški skupini osnovnošolska in odrasla Kadar hočejo ljubljanski radijciposneti oddajo o dogajanju v Adlešičih, se navadno oglasijo pri Cvitkovičevih. Pred kratkim je bilo slišati po Radiu Slovenija enourno oddajo o pisanju pisanic ter o velikonočnih navadah v tem koncu naše dežele. Poslušalci so oddajo pohvalili kar bo gotovo všeč tako govorcem kot tudi pevcem in tamburašem, ki so sodelovali pri snemanju v tamkajšnji osnovni šoli (T. G.) Rudi Stopar, kipar, grafik in pesnik, nas je obiskal na kulturni dan osmošolcev OŠ Grm v Novem mestu. Zanimivega Sevničana Rudija Stoparja je intervjuvala novinarka šolskega časopisa Tamara Gogič. Predvsem so nas zanimali njegovi kipi s katerimije dosegel uspehe tudi v tujini in pesmi ki nam jih je nekaj prebral Nato so grmski osmošolci pod budnimi očmi mentorjev izdelovali skulpture in reliefe iz kartona, lesa in ma vca, obliko vali iz žice, tolkli glino ter raz iško vali kiparsko dediščino Novega mesta Na fotografiji Rudi Stopar, ki je eni od skupin pomagal izdelati skulpturo iz varjenega železa (Marjana Štern, foto: Klemen Dvornik) IZLET Z VLAKOM V BENETKE — Društvo invalidov Novo mesto je na regijski seji decembra lani v Trebnjem dalo pobudo za izlet invalidov dolenjske regije. A kciji se je pridružilo društvo invalidov iz Trebnjega Izleta, ki ga je pomagal uresničiti ljubljanski Slovenijaturist, se je udeležilo 28 članov. Vožnja z zelenim vlakom, s katerim smo pota vali, je bila res nekaj lepega K temu sta pripomogla nadvse prizadevna in neutrudljiva delavca Kolodvorske restavracije iz Novega mesta Gordan Dragi-šič in Slavka Antič. Ob tej priložnosti se jima lepo zahvaljujemo. Tudi organizatorju Zvonetu Tkalcu, tajniku Društva invalidov Novo mesto, se ob tej priložnosti najtopleje zah valimo in se še priporočamo za take skupinske izlete. Na sliki- zadovoljni izletniki (R. Majer) ČAKAJO NA CEPIJENJE — Takole so mamice z otroki z Dolža in bližnjih podgorskih vasi 4. aprila pred dolško šolo zaman čakale, da bodo cepili njihove otroke. Vabila so dobile za II. uro. gospodo v ali gospa iz mesta pa ni bilo. Otroci se niso nič razburljali (Foto: A. B.) Zveza kulturnih organizacij je preteklo soboto pripravila v Metliki 8. revijo otroških folklornih skupin. S prisrčnim, vedrim programom otroških pesmic, igric, plesov, izštevank, napeljank, besedičenj in še česa so nastopile folklorne skupine osnovnih šol Loka in Mirana Jarca iz Črnomlja, osnovne šole Semič, Dragatuš, Metlika ter mladi člani folklornega društva Kres iz Novega mesta te vrsto let veljajo za tiste, ki pripra vijo najbolj prisrčen program mladi semiški jolkloristi pod vodstvom Marije Gregorič. Na fotografiji: Semičani ob prikazu običajev na gregorjevo, ko se ptički ženijo. (Foto: M. B.-J.) SINDIKALNA PRODAJA ZELO UGODNO SHIMANO union. B.P. CVCLE beretta THOMPSON G0KSK0 K0L0 B.P. CYCLE MOUNTAIN BIKE 18 PRESTAV, na 3 OBROKE V.VWV\\VV\\VVVVVVVAAAAA\VVVWVVWWV\\\\\VVV Poslovni sistem Mercator, d. d. ZA SAMO 4.250 din mi 4.950 din in HOLLAND LOOK (ženski) 3.OO0 din BREZ DPREIT1E Z OPREfTIO INFORMACIJE BESS - PRO MARKET LJUBLJANA, ŠMART1NSKA 11 PRODAJA tel : 061 310 935 fax: 302 556 Vredni smo zaupan ja Mercator — Kopitarna Sevnica, d.o.o. Pevnica, Prvomajska 8 objavlja javno evidentiranje interesentov za sovlaganje v razširitev poslovnih sredstev za dejavnost trgovine in storitev. V starem mestnem jedru Beograda na zelo zanimivi frekvenčni lokaciji ustanavljamo Družbo z omejeno odgovornostjo. Programski koncept predvideva profitno zanimive programe z minimalnim rizikom, in sicer: 1. Prodaja obutve za prosti čas, sredstev za nego nog in za zaščito obutve 2. Izdelava in prodaja ortopedske obutve po individualnih zahtevah 3. Storitve za nego nog ter promocijske storitve. Pričakujemo soustanovitelje iz zasebnega in družbenega sektorja. Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi tega natečaja na naslov: MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA, d.o.o., Prvomajska 8, 68290 SEVNICA. Mirnakomerc, d.o.o., Sevnica, Naselje heroja Maroka 17 razpisuje prosta dela in naloge — poslovodje v prodajalni BARVE-LAKI v Novem mestu — prodajalca v salonu pohištva v Novem mestu — poslovodje za salon pohištva v Sevnici — prodajalca za salon pohištva v Sevnici — skladiščnika, monterja za salon pohištva v Sevnici Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu razpisa na naslov: Mirnakomerc, d.o.o., Sevnica, Naselje heroja Maroka 17 d.o.o. a m a VRHUNSKO MOTORNO OLJE TUDI ZA VAŠ AVTO! (castru Častmi FORMULA RS RACING SYNTEC SAE 10 W-60 zagotavlja maximalno delovanje motorja vašega avtomobila pri vseh pogojih. Tokrat na našem tržišču z ekskluzivno akcijsko ceno 118,00 din za liter. Po neprijetni zimi se bo prilegla kakovostna avtokozme-tika CASTROL za spomladansko nego vašega avtomobila, tudi po akcijskih cenah do konca APRILA. Promocija kakovosti po akcijskih cenah od 10. do 30. aprila Izjemna priložnost, ki vam jo pripravlja CASTROL, vam je na voljo na prodajnih mestih podjetja GAMA Brežice d.o.o. GAMA CENTER GAMA CENTER LJUBLJANA, Titova 64 BREŽICE, BREŽINA 25a 061/326-685 0608/62-336 V začetku je bila opeka,. OPEKARNA Novo mesto trgovina z gradbenim materialom tel.: 21 -403, 22-291,84-644,22-268, 22-269 telefaks: 21 -490 in je še danes. Posebni prodajni pogoji: — tovarniške cene za lastni proizvodni program — obročno odplačevanje (1+3) — veleprodajne cene za nakupe z naročilnicami NOVO NOVO NOVO Razstavno prodajni prostori italijanske keramike RICHETTI Vsak dan od 6. do 16. ure, v soboto od 6. do 13. ure. in bo tudi še jutri! Iskra Industrija kondenzatorjev in opreme d.o.o., Semič, Vrtača 1, po sklepu upravnega odbora podjetja razpisuje javno dražbo za prodajo nepremičnine, stavbe in zemljišča pare. št. 500/2, 340/5,346/5 (nekdanji obrtni servis), vpisano v Z. K. vi. št. 2369 k.o. Semič. Gradbene nepremičnine obsegajo sledeče: — zemljišče velikosti 28 a 30 m2, ki je komunalno opremljeno z vodo, elektriko in kanalizacijo; — glavna zgradba — proizvodna hala »A« — gradbene površine 529,80 m2; — garaža oz. pomožni proizvodni objekt »B« — gradbene površine 108,22 m2; — priročno skladišče »C« — gradbene površine 41,60 m2 — skladišče vnetljivih tekočin »D« — gradbene površine 11,31 m2. Izklicna cena skupno za objekte in zemljišče znaša na dan 31. 3.1991 3.956.000,00 din, ki pa se na dan licitacije zviša še za indeks razlik v ceni gradbenih storitev za mesec april. Dražba bo v sredo, 8. maja 1991, ob 11. uri v sejni sobi poslovne stavbe Iskre Semič. Ogled prostorov je dan pred dražbo, to je v torek, 7. maja 1991, od 11. do 14. ure na kraju samem. Prednost pri nakupu bo imel tisti udeleženec, ki bo ponudil višjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili v 20 dneh po izvedeni dražbi. Vsi udeleženci javne dražbe morajo plačati varščino v višini 5% od izklicne cene na žiro račun Iskre, Industrije kondenzatorjev in opreme d.o.o., Semič št. 52110-601 -13586. V primeru sklenitve pogodbe bomo varščino vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa jo bomo vrnili v 3 dneh po izvedeni javni dražbi. Za dražbo in prodajo navedenih nepremičnim se bodo smiselno uporabljala določila zakona o prometu z nepremičninami in pravilnika o razpolaganju z družbenimi sredstvi Iskre Semič. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo vsak dan od 8. do 12. ure na telefon (068) 56-230, int. 388. .vMvIv. ■Jflil A zavarovalnica tilia d.d. novo mesto m m Vas skrbi kaj bo z vašo usodo? Vedeževalka ni pravi naslov. Pravi naslov je TILIA — zavarovalna delniška družba Novo mesto. Izkušenj in znanja nam ne mahjka. Zrasli smo iz Zavarovalnice Triglav — Dolenjske območne skupnosti, ki se je konec lanskega leta preoblikovala v Zavarovalnico Novo mesto d.d. in prerasla v Zavarovalnico TILIA — delniško družbo Novo mesto. TILIA oziroma lipa ni le simbol slovenstva, odslej je tudi simbol prijazne usode. 10'- M >G po zelo ugodni ceni prodam. « (060SI 60-001. 2805 RAČUNALNIK IBM, model 30 023 A, nerabljen, z garancijo in navodili, n°v prodam. Informacije popoldne po 16. n pri Hribar, Krmelj 70 a. 280" PEČ za centralno kurjavo Feroterm 35.000 kkal, novo, ugodno prodam- J. 27-586. 282» razno ^ ANSAMBEL SRCE SLOVENIŠ iz Sevnice išče pevca — drugi tenor, P? možnosti z znanjem igranja klaviatur * bobnov. Resni interesenti, pokličite na » (0608)82-440. 26** LOKAL v centru Novega mesta oj*' dam. ® (068)25-506. 273» ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice JOŽICE ŠTOR rojene Grimšič se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo spremili na zadnji poti, ji podarili toliko prelepega cvetja in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala kolektivu Belt Črnomelj, Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, krajevni organizaciji ZZB NOV in Društvu upokojencev za izraze sočutja, podatjene vence in izkazano spoštovanje pokojni. Iskrena hvala Francki Ožbolt in Ljubi Senici za besede slovesa, domačim pevcem za zapete žalostinke, g. Berusu za zaigrano Tišino in g. župniku Jožetu Nemaniču za opravljen obred. Hvaležni smo gospe dr. Boži Kocutar za vso skrb in pozornost med mamino boleznijo. Hvala tudi Grumovi mami, Mimici Zamanovi in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Majda, Adi in Peter z družinami Žužemberk, 5. aprila 1991 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostaL Ljubil svojo si družino, ljubil zemljo si in dom, ostala grenka nam je bolečina, ko odšel si v večni dom. ZAHVALA V 62. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, dobri oče in stari oče ANTON BRODARIČ Rosalnice 65, Metlika Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje-Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, obema govornikoma za ganljive besede slovesa, gasilcem za častno spremstvo, pevcem iz Črnomlja in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Kristina, sin Tine, hčerki Darinka z Jožetom in Jožica z Lojzetom, vnukinje Urška, Katarina in Špela ter vsi, ki so ga imeli radi VaKar1' pomlad je tu! dovnin S , PUA» ženitvena posre-ter Pl lc? ,nklub iz Kranja, Poslovni cen-netft j’ tx* 14. ure, četrtek in Por.c' d° 19ure' ® (064)324-258. Rrc*, . ,TOR m lrgovino v središču mem *r5ke«a (20 do 30 m2) naja-Kn\^)57-577-«efcr. 2742 Belp n it oddam v najem. Alojzija mi?'JCŽka V,xia l3' Nov« mesto dam lc' v cenlru Novega mesta, od-STVA„: >>VSE’ RAZEN GOSTIN- službo dobi NUDIMO zastopniško delo z izrednim zaslužkom Plačilo tedensko, af (068)85-325. 2501 HONORARNO zaposlim tri delavce za pakiranje plošč, redno pa enega zidaija ali drug gradbeni poklic. Cementninar-stvo Jože Kic, Hrastulje 46, Škocjan. ZA PRODAJO kvalitetnega artikla nudimo dober in reden zaslužek. Informacije v četrtek od 15. do 19. ure na W 9061)666464. 2801 stanovanja ea E(7TNIKE za dostavo in prodajo bli čemr, , *?u v dobro vpeljani skupini i (0608,3^8%maC'Je V ie,r'ek "a24( HONORAR nudimo komi svnilm nim lKe6am s prostimi vikendi 1 teksti privozom Prodaja raznovrstne* zlriSi068*65-711 24* te ZASLUŽEK potrebuji (068)S-96Vl,kende °Sebn' aVt°' ' DVOSOBNO STANOVANJE na Slavka Gruma v Novem mestu prodam. * 23-022. 2499 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE ali večje, v Novem mestu ali okolici, takoj najame družina. Nudimo predplačilo. * 21 -083, od 7. do 14. ure. 2683 GARSONJERO prodam ali menjam za večje stanovanje. * 27-619. 2732 GARSONJERO (24 m2), v Novem mestu, zamenjam za enoinpol ali dvosobno stanovanje. » 28-344, popoldne. ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata in strica JANKA GRUBAČEVIČA iz Grobelj 5 pri Novem mestu in jkreno zahvaljujemo vsem znancem in sosedom za izrečeno sožalje arovano cvetje. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubil svojo si družino, ljubil zemljo si in dom, ostala grenka je bolečina, ko odšel si v večni dom. V 83. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi in dobri oče, stari oče in brat JOŽE STARC z Griča pri Črnomlju '3?ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, rova!' em-m-7'nancem’ kl sle nam v najtežjih trenutkih pomagali, da-hvala' Cvetje 'n Pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena Pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za cerkveni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ljubila svojo si družino, ljubila zemljo si in dom, ostala v srcih nam je grenka bolečina, ko odšla si v večni dom. V 78. letu nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama in botra MARIJA DRAGAN z Roj 4, Trebelno j?h bolečj izgubi se iskreoo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelj. 'czJ!ancem' ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam jo do ° ' P?ma8ah. izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, sv. maše in Rev' rem'b na njen' z^nj* poti. Iskreno zahvalo izražamo 1MV tozd oz p.ll., pevskemu zboru Trebelno in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala! žalujoči: sinovi Lojze, Tone, Franci z družinami, hčerke ePca, Marija in Ani z družinami in ostalo sorodstvo Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča ALOJZIJA KALČIČ iz Levstikove ul. 5, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Lepo se zahvaljujemo kolektivu OOS TA Revoz za pomoč in cvetje. Hvala društvu ZB za cvetje in slovo ob odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 53. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in svak ANTON MLAKAR iz Šentjerneja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje ter se tako številno poslovili od njega. Hvala AMD Krško za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: žena Danica, hčerka Sabina, sin Toni, mama, sestre, bratje ter ostali sorodniki ZAHVALA Po dolgem trpljenju nas je v 65. letu zapustila naša draga sestra, teta, sestrična in svakinja ANICA SREBRNJAK iz Hrušice 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, sv. maše, zanjo molili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom za 42-letno zdravljenje in osebju bolnice v Ljubljani-Polje, bolnici v Idriji, kirurškemu oddelku bolnice Šempeter pri Novi Gorici, Splošni bolnici Novo mesto in gospodu prodekanu iz Stopič za tako lepe in ganljive poslovilne besede in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 51. letu nas je prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, stara mama, tašča in teta CVETA PUREBER roj. Šušteršič, Partizanska c. 7, Novo mesto Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje in vence. Enaka zahvala tudi govornikom KS Kandija Grm, KS Birčna vas, tovarni Novoteks, učencem 7.c razreda OS Grm, godbi in pevcem z Ruperč Vrha ter osebju interne bolnišnice Novo mesto. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Miha, sinovi Dušan in Marjan z družinama, Milan, mama, brat Franc, sestra Fani z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama ALOJZIJA HROVAT iz Šeškove ul. 30, Kočevje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala kolektivom Melamin Kočevje, Itas Kočevje, ZD Novo mesto, IMV ter zdravstvenemu osebju ZD Kočevje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem in godbi iz Kočevja. Žalujoči: mož Miha, hčerka Milojka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE MATKO roj. Mrvar, iz Gotne vasi se iskreno zahvaljujemo osebju Splošne bolnice Novo mesto, kjer soji lajšali zadnje ure, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: sin Vinko in hči Tanja z družinama ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA ŽAGAR roj. Boštjančič, z Broda II Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojno tako številno pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili vence in cvetje. Iskrena hvala kolektivom GIP Pionir TEG Keramika, Novoteks obrat Apretura, posebno gospej Marici Štrosberger z Broda za nesebično pomoč, Društvu invalidov za darovan prapor, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Ljubila svojo si družino, ljubila zemljo si in dom, ostala grenka nam je bolečina Kadar na nebu zvezde se priigo, v vetru vrhovi smrek spet zašume, v grobu samotnem naša mama leži v srcih naših pa zanjo lučka gori V SPOMIN 20. aprila bo minilo pet let, odkar nas je zapustila naša dobra žena, mama, sestra, leta in svakinja JOŽEFA JEGLIČ Orešje 1, Šmarješke Toplice Hvala vsem, ki se je še spominjate. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Rad si delal, rad živel in nas vse si rad imeL Zdaj, ko te več med nami ni vemo, koliko nam pomenil si Solza v očeh se je utrnila, a nikdar te več nazaj med nas ne bo vrnila. V 69. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, brat, dedek, tast, stric in bratranec JOŽE ZUPAN iz Dol. Vrhpolja 9, Šentjernej slr reP? se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob lo sni’ ,zrekli sožalje, darovali prelepo cvetje ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahva-smo dolžni nevrološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Jožetu in Malči Bele, patru prokuratoiju Otečene poslovilne besede in denarno pomoč, cerkvenemu pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opgjvljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! J^Blujočit.žcna Nežka, otroci Nežka, Jožica, Anja in Jože z družinami ter ostalo sorodstvo Niti zbogom nisi rekei niti roke nam podal , ,, smrt te vzela je prerano, L v srcih naših boš ostal ZAHVALA Nepričakovano nas je v 60. letu starosti zapustil naš dobri mož in zlati ati FRANC REPAR iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku. Posebno se zahvaljujemo družinama Miklič in Puhan, sosedu Radotu, obema govornikoma za lepe poslovilne besede, GD Podturn, GG Podturn, trgovini Novoteks in prodajalni Julija, VVO Novo mesto in enoti Ločna L, pevcem iz Žužemberka in Adiju Zupančiču za ganljivo žalostinko. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi 5 * N S H N S * * I 1 S % I § Rezka Majer Po osnovni šoli je obiskovala meščansko šoto, potlej je naredila nekaj različnih izpitov in za povrh, a ne tudi za konec, še knjigovodski tečaj. Po knjigovodskem tečaju je bilo njeno življenje v znamenju številk, računanja in vodenja poslovnih papirjev. Še danes rada računa in postori veliko knjigovodskih del za različne obrtnike. V železničarskem stanovanju kraj trebanjske železniške postaje, v katerem že leta ži vi z možem, upokojenim čevljarjem, večkrat preračunava tudi dolgo v noč. Človek, ki ima dolgotrajen opravek z železnico, lahko postane ali velik sovražnik ali pa velik ljubitelj železnice in vlakov. Rezki Majer, ki je štiriintrideset let z zares velikim veseljem delala v finančnem knjigovodstvu na železnici, je še sedaj, ko je že nekaj let upokojenka, pri srcu železnica. !n množica številk, ki nekaj izkazujejo, kot že rečeno. Računi na šest decimalk, kakršne so morali tudi ročno delati v času Rezkinih knjigovodskih začetkov, zahtevajo možgansko disciplino, vztrajnost, natančnost in domišljijo na dopustu. Mogoče se je zato v Majerjevi skupaj s knjigovodsko navdušenko uteleševa-la tudi občutljiva in -vsaj malo pesniško razpoložena duša, ki se je v Rezki oglasila že v rani mladosti. ko so na vaškem odru uprizarjali igrice, in še bolj pozneje, ko je Rezka igrice ne samo igrala, ampak tudi pisala. Te vrste ustvarjalnost, ki spominja na pesništvo in gledališče. Rezka še kar neguje. Nekaj, kar govori o tem, je njeno sodelovanje v pevskih zborih. Po zatonu Trimovega ji je ostalo več časa za petje na koru, poleg tega, da je cerkvena pevka, pa poje tudi v trebanjskem upokojenskem zboru. Kol članica pevskih sestavov gre dosti med ljudi Nastopajo na proslavah ob najrazličnejših datumih. Zapojejo na srečanjih. Zapojejo tudi kar tako. Zapojejo pa tudi v domovih ostarelih ljudi Te vrste nastopi pa so delček pomembnega poglavja Rezkinega življenja in dojemanja sveta. Smilijo se ji ubogi ostareli pozabljeni pretepeni zapiti Svet je na dvoje, na eni strani je sreča, na drugi strani je gorje, in ti ljudje občutijo več gorja kot dobrega. Rezka pa nekako bolj spoštuje siromake kot barone. Je to občutek, ki se je naselil vanjo skupaj s prepihom na delavskih vlakih od Trebnjega v Novo mesto pa v Grosuplje in v Ljubljano, se pravi v kraje, kjer je kot knjigovodja na železnici delala? A li je to trpljenja polna solidarnost s skromnimi ljudmi, med katere se je rodila 1925. leta v Dolu pri Trebnjem, 5 katerimi je rada živela tam in drugje in med kakršne se nekako vrača dandanašnji? Vrača se v resnici z obiski po domo vih starejših občanov ali ko z invalidskim društvom obiskujejo ostarele ljudi na njihovih domovih. Z ljudmi iz tistega sveta in tistega časa se najbrž tudi srečuje v mislih, kadar piše. Pozornejši bralci nekaterih ča-sopiso v so nemara že opazili, da je Rezka večkrat podpisana pod različnimi sestavki Poroča o smrti porokah, zgodovini o srečanjih, ki so tako ganljiva, piše o belem svetu, v katerega se podaja z vrstnicami in vrstniki na izlete. Rezka ne piše traktatov, za te so drugi ljudje. Z dosti vajeno roko spravlja na papir skromne, iskrene misli o tem, kaj je človekoljubje, kaj je kmečka idilika, kaj je družinska sloga in koliko tega ta naš današnji stehnizirani precej po televiziji umerjeni in že kar malce odtujeni svet še premore. Prijatelji bi ji nemara namignili, da je pri vsem tem včasih kar malce preobčutljiva duša. Vsekakor je Rezka tudi na ta način pozorna do drugih. Nekateri ljudje pozornost celo vračajo. Bržčas pa so tega odziva najbolj sposobni otroci in Majerjeva jih ima rada kot k zameno za neko svojo izgubljeno srečo. Oni pa imajo radi njo, drugače se Ines zadnjič ne bi z vso iznajdljivostjo branila oditi od »tete« domov. M. LUZAR ; d 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 *4 *4 \ 4 4 *4 4 4 *4 I I 4 4 4 4 4 'l 5 Bo sv. Duh postal ponos Črnomlju? Pretekli teden konec arheoloških izkopavanj v in okoli cerkve sv. Duha — Velik0 presenetljivih odkritij — Kako vse predstaviti? — Zbirko v Stoničevo hišo?^ /an? S ontf Andrej Trobentar Slikar, ki zdravi Andrej Trobentar o svojem slikanju in ozdrav-Ijenju rakavih bolnikov RIBNICA — Akademski slikar Andrej Trobentar se je iz Kočevske, za katero pravi, daje ena redkih pravih šentflorjanskih dolin, preselil v Ljubljano. Pred kratkim je v Ribnici šolarjem predaval o ilustraciji knjig ter se s tamkajšnjimi kulturnimi delavci dogovarjal o nadaljnjem sodelovanju. Povedal je, da pridno slika. Od novembra do februarja je imel kar štiri razstave: eno na Bledu, tri pa v Ljubljani, tudi v Moderni galeriji, na vsaki pa se je predstavil s povsem drugimi, novimi deli. Marca je razstavljal še v Piranu, 22. aprila pa bodo odprli razstavo njegovih del v Kopru. Kritike razstav so bile kar zadovoljive. Povedal je tudi, da se še vedno bori, da bi živel od slikarstva, kiparstva, glasbe, dekoriranja, dizajna in arhitekture. Poleg tega se je v zadnjem obdobju začel ukvarjati z zdravilstvom, kar počne brezplačno. Uspelo mu je ozdraviti že dva rakava bolnika, nad katerima je medicina že obupala. Po drugem uspešnem zdravljenju je dobil na vpogled tudi vse medicinske izvide in ima torej vse podprto z uradnimi dokazili, je povedal in dodal, da seje z. zdravilstvom začel ukvarjati ob skrbi za lastno zdravje, ob tem pa je tudi študiral to veščino. Povedal je, da vidi pri človeku avro in tako ugotovi, za kakšno bolezen gre in kaj je treba pri človeku zdraviti. Uspeh pa je odvisen predvsem od tega, če ti bolnik zaupa in če premaga strah. V obeh primerih je uporabil metodo, ki je starejša od Egipta, je dejal, in dodal, da je na oba uspeha še posebno ponosen, »ker so ga na Kočevskem imeli za malo odtrganega tepca«. J. PRIMC KONCERT BREŽICE — Občinska zveza kulturnih organizacij prireja to soboto ob 17. uri v Prosvetnem domu v Brežicah koncert narodnozabavnega ansambla Slovenija s pevko Stanko Kovačič. Posebnost tega koncerta je v tem, da poteka prodaja vstopnic preko amaterskih kulturnih društev v občini. ČRNOMELJ — Pretekli teden so zaključili z arheološkimi izkopavanji v cerkvi sv. Duha v Črnomlju. Arheolog dr. Phil Mason je s svojo ekipo pričel izkopavanja okrog cerkve že junija 1989 ter bil na terenu vsega skupaj 14 mesecev. V tem času so v tlakih cerkve in okoli nje odkrili marsikaj presenetljivega. Medlem ko so okoli cerkve odkopali 123 grobov, jih je bilo v cerkvi 43. Raziskano grobišče sega v čas od 16. do 18. stol., so pa grobovi v notranjosti cerkve bolje ohranjeni in bogatejši kot zunaj. Med najdbami v cerkvi je tudi pet zlatih prstanov, na enem pa je celo grb z. letnico 1574; ohranili so se tudi ostanki tkanin in usnja. Na osnovi tega imajo strokovnjaki dobre možnosti za rekonstrukcijo noše v času Valvasorjeve Bele krajine. Sicer pa je v notranjščini tudi veliko in dobro ohranjenih poznoantič- RAZISKOVALNI TABOR KRŠKO — Sekcija za preventivno delo pri Društvu psihologov Slovenije in oddelek za socialno pedagogiko pri Pedagoški akademiji v Ljubljani organizirata v Krškem delovno raziskovalni tabor Krško 91. Namen tabora je neposredno spoznavanje in raziskovanje romske kulture in življenjskega stila Romov, hkrati pa preizkušanje socialno pedagoških dejavnosti za integracijo. V taboru bo sodelovalo 25 študentov. Tabor se prične 19. in bo trajal do 26. aprila. nih ostankov, med drugim apsida in mozaik, za katerega strokovnjaki pravijo, daje iz druge polovice 5. stol. Mozaik, ki upodablja stilizirane cvetove lotosa, je bil tlak na tleh cerkve, kije stala na mestu cerkvice sv. Duha že tisoč let prej, preden je bila zgrajena današnja cerkev, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1487. Po pričakovanjih so odkrili tudi ostanke obzidja, ki se nadaljuje zunaj cerkve, ter dva metra širok zid, za katerega domnevajo, da gre za del stolpa, ki je bil zgrajen pred obrambnim stolpom zunaj cerkve. Medtem ko je bilo zunaj cerkve precej kovinskih najdb, so bile v cerkvi pič- OBIČAJEN POTRES KOČEVJE — Po potresu 4. aprila in nato še 6. aprila so Kočevsko obiskale ekipe strokovnjakov in ugotovile, da je šlo za običajen potres, ki pa je bil v Kočevju in bližnji okolici posebno močno občuten zato, ker je bil epicenter prav pod Kočevjem, in sicer v globini 18 km. Prav to je vzrok, daje bilo slišati tudi močan pok. Potres je bilo čutiti vse od Strug, Stare Cerkve, Željn, Klinje vasi, Salkc vasi in Kočevja do Dolge vasi, Livolda in Štalceijev. Kam pluje slovensko čebelarstvo? Čebelarski praznik v Šentjerenju — Škropiva pobirajo čebelje družine Plakat, ki bo ljudi osveščal V Črnomlju predstavili plakat o ogroženih in redkih rastlinah v Beli krajini — Ustanovili republiški sklad li način ogrožati njihova rastlišča. Prav s hidromelioracijskimi posegi v dolini Podtumščice so v Beli krajini pred leti uničili že marsikatero rastlino, naravovarstveniki pa upajo, da jim jih bo uspelo ohraniti vsaj v krajinskem parku Lahinja. Čeprav je res, da prav sedaj v parku opravljajo agromelioracijo, za katero je novomeški Zavod postavil pogoje, ki sojih v projektih upoštevali, a lastniki zemljišč so dobili precej umetnih gnojil in apna in lahko se zgodi, da bodo ljudje zaradi neosveščenosti in prekomerne porabe teh snovi uničili ogrožene in redke rastline. Na predstavitvi plakata v Črnomlju sta predavala tudi konservatorja na naravno dediščino republiškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Peter Skoberne in Stane Peterlin. Skoberne je z diapozitivi predstavil ogrožene rastline v Šloveniji in pri tem opozaijal na tem večjo ekološko vrednost prostora, čim večja je pestrost rastlinskih vrst. Peterlin pa je povedal, da bodo v republiki ustanovili sklad, iz katerega bodo zagotovili denar za odkup rastišč ogroženih rastlin ali za izplačilo odškodnine lastnikom zemljišč, kjer rastejo takšne rastline. Le na ta način bo namreč moč ohraniti redke rastline v Sloveniji. M. BEZEK-JAKŠE ŠENTJERNEJ — Na Šentjemej-skem polju je včasih imela čebelnjak prav vsaka kmetija. Danes žal ni več tako, vendar je v Šentjerneju in Orehovici še nekaj zagnanih članov Čebelarskega društva Šentjernej, ki so že drugo leto zapored pripravili imeniten čebelarski praznik. Praznika so sc ga udeležili predstavniki društev iz Dolenjske in Bele krajine, prišli pa so tudi od drugod. Pričel se je s tradicionalno povorko z godbeniki na čelu. V njej so čebelarji prikazali stari in novejši način prevažanja čebel na pašo. Pozornost so vzbujali nosač panja v stari opravi, selitev panjev z volovsko vprego in prevoz čebel z odsluženimi kamioni. Povorka seje tudi letos končala pred osnovno šolo, kjer so pripravili večjo razstavo čebelarskih naprav in čebeljih izdelkov. Na tem prostoru so pripravili tudi osrednjo prireditev. Čebelarje je najprej pozdravil predsednik Lojze Hosta in opozoril na večjo Halo, tukaj Dolenjski fist! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (U68) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. ekološko zavest. »Škropiva in druge kemikalije, kijih sadjarji in vinogradniki uporabljajo predvsem v času cvetenja, morijo čebelje družine. Če že ne gre brez škropljenja, naj to počnemo v večernem času, ko se cvetje že zapira,« je opozoril. Precej dolg, a zanimiv referat iz poglavij zgodovine čebelarstva je pripravil tudi starosta dolenjskih čebelarjev Lojze Kastelic iz Mirne Peči. Povedal je, da se je zgrozil ob prebiranju malih oglasov v Slovenskem čebelarju. »Kam pluje naše čebelarstvo, saj samo v zadnji številki naše revije petintrideset čebelarjev ponuja več sto panjev čebel za prodajo. Kot bi hoteli vsi opustiti to lepo panogo, ki jo mnogi imenujejo poezija kmetijstva.« Praznik čebelarjev so s svojim nasto- ZLATA POROKA ANDREJAŠEVIH Šestega aprila letos sta si ponovno obljubila zakonsko zvestobo Antonija in Janez Andrejaš iz Krškega, ki sta stopila na skupno življenjsko pot 30. marca 1941 na Zdolah. Janez Andrejaš je bil rojen v Zasapu 1913. leta, Antonija Pajduh in zdaj Andrejaš, seje rodila na Malem Cirniku 1916. leta. Ob nedavni zlati poroki so jima čestitali ob jubileju in jima zaželeli še na mnoga zdrava in srečna leta v krogu družine. pom popestrili Šentjemejski fantje, citrar Darko Duh in drugi, j p^vLIN ČRNOMELJ — Pretekli teden je bila v Črnomlju predstavitev plakata o ogroženih in redkih rastlinah v Beli krajini, ki ga je pred kratkim izdal novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ob pomoči republiškega sekretariata za kulturo. Gre za peti iz serije tovrstnih plakatov v Sloveniji, na novomeškem Zavodu pa načrtujejo, da bodo prihodnje leto izdali še plakat ogroženih in redkih rastlin na Dolenjskem. Na plakatu so predstavljene nekatere najbolj ogrožene in redke rastline v Beli krajini. Za najbolj ogrožene veljajo vodna perunika, močvirski svišč, močvirska kukavica, navadni kačji jezik, navadna rezika, pokončni ježek, navadna vodna zlatica, močvirski ušivec, bela prstasta kukavica in ilirski meček. Razen slednjega rastejo vse naštete rastline, povrh pa še francoski šipek, v zavarovanem krajinskem parku Lahinja. Vse ostale rastline, predstavljene na plakatu, pa je moč najti na suhin rastliš-čih in v gozdovih predvsem v dolini Kolpe in na travnikih pod Mirno goro. Kar tri rastline, navadna rezika, močvirska kukavica in močvirski ušivec, sodijo celo v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Da gre na plakatu za rastline, ki jih prištevamo k zavarovani naravni dediščini, opozaija tudi pentlja, sestavljena iz šestih pentelj, ki ponazaijajo medsebojno povezanost med neživo in živo naravo, torej med vodo, zemljo, zrakom, rastlinami, živalmi in ljudmi. Te rastline je prepovedano trgati ali na kakršen ko- le. Tako so našli le en rimski kovan* zato pa veliko keramike iz Male At ki sojo prinesli k nam v 5. in 6. stol.,** dve ognjišči. Po besedah drl MasotfL bilo v poznoantični dobi, torej do k01’"' 7. stol., v tem delu današnjega Črnf® lia mesto, kar je redkost v Sloveniji^' Dolenjskem pa je to doslej edini pott* ni primer poznoantičnega mesta * ravnini v času preseljevanja Ijudst« Ko so namreč prodirali Slovani, #> staroselci umikali na težko dostoPj mesta — kot na primer na K*j: —izjeme pa so mesta na ravnini,*^ Snoje očitno obstajalo v Črnomlju-v ostankih keramike pa je moč soditi. *i je bilo mesto konec 7. stol. požgaOM »Ko smo začeli arheološka izkop*" nja, nismo pričakovali takšnih odkfj ki bodo prav gotovo spremenila marsikatero teorijo o tistem času,« P" vi Mason ter poudari, da so pomenit1« tudi najdbe iz prazgodovine. Doslej ____________________________ • Sedaj, ko so izkopavanja končaj* so drobne najdbe, kot so tkanined' nje, odpeljali v preparatorsko dej* nico muzeja v Novi Gorici. Eeranjj^ sproti perejo, poskušajo rekonsh« rati in določajo njen izvor, sicer p*\ študijska priprava gradiva trajal* nekaj časa. Odločiti se bodo m°f' tudi, na kakšen način bodo pre#" rali notranjščino, prazgodovinske srednjeveške zidove in uredili tlakov v cerkvi. Če bo dovolj dcn*|r bi cerkev letos tudi zaprli. Sicer za drobne najdbe pristojen kranjski muzej, Črnomaljci pa mišljajo, da bi zbirko izkopanin »d’ li v Stoničevi hiši v Črnomlju ^ b bile poznane prazgodovinske najdj*, v okolici Črnomlja (npr. na Sad* prav najdbe pri cerkvi sv. Duha p* P čajo, daje naselbina na polotoku jala že v prazgodovini, torej pribil? pred 2.000 leti. M. BEZEK-JA*5 __________________________4 DOBRODELNI KONCERT TREBNJE — Jutri ob 19. uri bjjj telovadnici tukajšnje osnovne šol« ^ brodelni koncert »Odprite srce«-prireditvi, ki jo organizira DruštsjL pomoč duševno prizadetim Tre®^ bodo nastopili ansambli Dvanajsto i sprotje. Veter, Spomin, Cof in ThjjjJ j Boys ter solisti Jerca Merzel, AHJv Gregorič, Matjana Deržaj, Miran P? nik in plesalka Mojca Hočevar. NjPJI pajoči se bodo odpovedali !'on0!jj<-izkupiček od prireditve pa bo šel d*L; nicam za delo pod posebnimi P?lj< Organizatorji koncerta so F*)Vab'^o Trebnje med Peterleta. drugimi tudi KONCERT V RUMANJI VASI RUMANJA VAS PRI STRANJ'j V soboto, 20. aprila, bo v mladin?*' domu rock koncert, na katerem -i nastopili: Free 48, Desert Fox, F|*V}I Fm, No Escape, Mama Dolo,e5 j CZD. Vabljeni! ms- & studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista SPREVOD IN RAZSTA VA — Čebelarji so na dvorišču osnovne šole pripravili bogato razstavo čebelarskih naprav, svetovno znani čebelar Franček Šivic pa je vsem čebelarjem pripravil zanimivo predavanje z ogledom diapozitivov. (Foto: J. Pavlin) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega m , dodelil nagrado EMILIJI ZUPANČIČ iz Novega mesta. Nagrajenki čestital1 • Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Samotna domačija — FANTJE IZPOD ROGLE 2(1) Zakaj ljubezen mine — ALFI NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI 3 (2) Mami za praznik — ANSAMBEL RAZPOTNIK 4 (5) Pri nas sc poje — ANSAMBEL R. PRAPROTNIKA 5 (6) Po Koroškem — ANSAMBEL A. ISKRE 6 (7) Prvi poljub — ANSAMBEL L. SLAKA 7 (4) Poročna — HENČEK 8 (9) Preko plota — ANSAMBEL SLAVKA PLUTA 9 (8) Vprašal bom zvezde - DOLENJSKI FANTJE „ j 10 (—) Dom je zavetje sreče — LIPA/FI Predlog za prihodnji teden: ru« Gorjanci pa nismo pijanci — FIS q Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto liLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^j^^^^/*^|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l,lll,l< PRIČAJ, DA SEM LETEL IZ PARTIJE TELEFON POMAGA NOVO MESTO - »Klic v sili«, ki ga že tretji četrtek zapored pripravlja Zveza prijateljev mladine, tudi to pot pričakuje nove klice staršev, ki imajo težave z vzgojo svojih otrok, pripravljen pa je prisluhniti tudi otrokom, ki bi se radi nekomu zaupali. Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro na telefonu 23-304 čakal dežurni psiholog Marjan Stokanovič. Pokličite ga, morda vam bo po pogovoru z njim lažje! — Stari moj prijatelj, gotovo se boš spomnil — Česa neki? — Dneva, ko so me zabrisali iz Zveze komunistov. — Mislim, da je bilo to pred štirimi leti — Pred tremi Natanko pred tremi — Zakaj si že letel? — Bil sem birmanski boter bratovemu otroku. Nekdo me je zašpe-cal — Takrat te je to hudo prizadelo. ■ Niti ne, v hipu sem izračunal. da si bom lahko kupil tri obleke na leto, če ne bom plačeval članarine. — Zdi se mi, da si se pritožil na komite. — Jok! Pismo je pisal Tone Zračnik, takrat, ko so mu hoteli vrniti knjižnico, ker je zagovarjal direktorja Stolčiča, ki je kradel kot sraka. — A, da je bil to Tone Zračnik? Ostalo mije v spominu, da si ti pisaril naokoli Zeli se mi, da je romalo tvoje pismo celo v Belo mesto. Naravnost na Centralni komite. - Ne bo držalo, prijatelj moj, ne pendist Titovega sklada? Triiad TONI GAŠPt ifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKi11111111 — Brisanje iz Zveze komunistov ti je škodilo. — Nasprotno: koristilo mi je. Spregledal sem. Spoznal nove razsežnosti — Koliko let si bil včlanjen? — Triindvajset — In zaradi birme? — Ja, zaradi birme. Sicer pa, kaj bi še delal v Zvezi komunistov? V tem času sem si zgradil hišo, izšolal otroke. Saj veš, da je bil Franci šti- set let je bilo več kot dovolj. . -e — In čemu zdaj to obujM spominov? — Ne gre za to. Priče iščem-— A za hčerkino birmo? , y — Ne, za to, da sem res leie partije. -— In čemu ti bodo dokazi-— Zgolj zaradi zgodovinske ničnosti Sicer pa pravi Pre%°., ne da pride vsaka stvar prav, ‘ prej, pa po sedmih letih. _ ./