PRIMORSKI DNEVNIK i® zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnoZen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-°d 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje-Hem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasuZnjeni Evropi. primorski M dnevni! Cena 600 lir - Leto XL št. 171 (11.894) Trst, četrtek, 19. julija 1984 9 ie) Craxijeva vlada bo mirno preživela poletje Pravo preverjanje med strankami vladne večine odložili na jesen Z odložitvijo se strinjajo vse stranke petstrankarske večine Pertini imenoval še dva dosmrtna senatorja RIM — Predsednik republike Pertini je včeraj podpisa;! odlok, s katerim je imenoval Norberba Bobbia in Carla Boja za dosmrtna senatorja, v skladu z drugim odstavkom čl. 59 italijanske ustave. Generalni sekretar predsedstva republike je Pertinijev odlok takoj sporočil Predsedniku senata Cossigi. Odbor za izvolitve pri senatu, ki ga vodi komunist Gianfilippo Benedetti je izrazil pozitivno mnenje o možnosti, oa Pertini imenuje še dva dosmrtna senatorja, potem ko je že imenoval Lea Valianija, Camillo Bavero in Eduarda De Filippa. Vpiu-sanje je bilo ali lahko vsak predsednik imenuje pet dosmrtnih senatorjev, ali pa je število imenovanih dosmrtnih senatorjev pet, neod-ytsno od tega kateri predsednik jih je imenoval. Senatna komisija se je očitno izrekla za to tolmačenje ustave. Naj omenimo, da sta dosmrtna senatorja àe Cesare Merzagora, ki Sa je imenoval Segni in Amintore Fanfani, ki ga je imenoval Leone, koleg tega sta dosmrtna senatorja kot predvideva ustavu še nekdanja Predsednika republike Saragat in Leone. Če se o imenih dveh novopečenih senatorjev skoraj vsi strinjajo. Pa so mnenja o tem, če je tolmačenje ustave v tem smislu točno, kar se da različna, saj je bilo na račun take interpretacije slišati marsikatero pikro pripombo. RIM — Vsako resno preverjanje odnosov v vladi so odložili na jesen. Oaxi in njegova vlada bosta lahko mimo preživela poletje. Predsednik vlade je po zasedanju vodstva PSI sam dejal, da je kar se da optimistično razpoložen glede poteka in izida preverjanja, ki se bo začelo konec tedna. »Menim, da se vse stranke vladne večine strinjajo glede programov, o katerih bomo razpravljali. Vzdušje je konstruktivno in vse stranke si želijo doseči sporazum.« Cnaxi je optimistično razpoložen tudi v zvezi z odnosi z opozicijo. Torkovo srečanje med predsednikom vlade, ki je obenem tajnik PSI in sekretarjem KPI Natto je namreč potekalo v znamenju prisrčnosti, ki je najbrž znamenje spremembe odnosov med obema strankama. Craxi je bil videti zadovoljen predvsem zato, ker Natta za sedaj nima nobenega namena sklepati preferenčnih odnosov s krščansko demokracijo. Craxi je podčrtal tudi dejstvo, da so časopisi pisali o prisrčnosti srečanja med njim in Natto, kot je dejansko bilo. Srečanje med obema sodi v ok- vir lojalnih in odkritih odnosov z opozicijo, ki si jih predsednik vlade želi na politični in parlamentarni ravni. Čeprav so dokončni izpit odložili na jesen, to še ne pomeni, da ne bo sedanje preverjanje zahtevno in zapleteno. Spadolini je v. svojem intervjuju nekemu tedniku dal jasno razumeti, da se bo prerekanje med strankami vladne koalicije nadaljevalo, vendar je istočasno poudaril, da se strinja z odločitvijo, da odložijo zahtevnejše preverjanje na jesen, predvsem zato, ker mora biti tako preverjanje obsežnejše in ga ni mogoče opraviti v nekaj dneh. Predstavnik KD Galloni napoveduje vroč oktober. Zanj je sedanje žrtvovanje krščanske demokracije utemeljeno in opravičljivo samo v primeru, da ima vladna večina skupne cilje. Če pa bi postalo jasno, da si mi prizadevamo za trdnost koalicije, pravi Galloni, drugi pa delajo zato, da o-krepijo same sebe in ošibijo KD, potem je jasno, da bomo kaj kmalu zaključili te vrste poskus. R p Odstop direktorja ŽG Ljubljana LJUBLJANA — Predsednik poslovodnega odbora Železniškega gospodarstva Ljubljana Bogdan Zgonc je na včerajšnji izredni seji delavskega sveta odstopil s te funkcije. Delavski svet ŽG Ljubljana je njegov odstop sprejel. V obrazložitvi za odstop Bogdan Zgonc navaja: »Ob eni najtežjih in glede na človeška življenja tudi najbolj tragičnih nesreč na področju železniškega prometa v naši republiki, prosim delavski svet ŽG Ljubljana, da neglede na končno ugotovljene neposredne vzroke, oziroma na odgovornost posameznikov, sprejme moj odstop kot predsednika poslovodnega odbora ŽG Ljubljana. Kot predsednik poslovodnega odbora sem v okviru objektivnih okoliščin in omejitev posvečal največjo skrb ukrepom za zagotovitev pogojev za varen in pravilen železniški promet in razvoj slovenskih in istrskih železnic. Iz analiz in ocen o uresničevanju teh ukrepov, o katerih je redno razpravljal delavski svet, je razvidno, da je ŽG kot sistem deloval v skladu s terni opredelitvami. S svojo odločitvijo ne nameravam bežati pred odgovornostjo, pač pa prispevati k zaostritvi odgovornosti na vseh ravneh, s tem pa tudi k hitrejšemu in u-činkovitejšemu zagotavljanju varnosti prometa na železnici«, (dd) Laurent Fabius sestavlja novo francosko vlado, ki jo bo morda predstavil danes Vfia. ARIZ — čeprav se je o tem govorilo in ugibalo hlior Z f delnem sistemu restrikcij, s kate je EGS Jugoslaviji po vstopu Lri v skupnost omejila izvoz tega bi a. Zaradi prelevmanov, letnih konti6»^. tov, mesečnih omejitev izvoza 9*0, nimalnih cen je Jugoslavija, dem* od januarja do decembra lani * ^ prodala 20 tisoč ton junetine, k8* ^ za 30 tisoč ton manj od količu^gg jih sicer določa sporazum. Tona ^ mesa velja na trgu EGS okrog tisoč d0l"iev' DUŠAN SN* Razgovor z jugoslovanskim veleposlanikom Markom Kosinom ob izteku njegovega mandata Italijansko-j ugoslovansko prijateljstvo ni nastalo samo, ampak je sad 40-letnih prizadevanj naših ljudi Med vsemi sosednjimi državami ima Jugoslavija najbolj razvite odnose z Italijo - »K vsem problemom je treba pristopiti odprto, brez zaostrovanja« - V Italiji premalo poznajo Jugoslavijo - V vprašanju zaščite slovenske manjšine vidi Jugoslavija tudi odnos Italije do Jugoslavije in do njenega narodnega telesa, ki živi v Italiji Jugoslovanski veleposlanik v Italiji Marko Kosin se vrača v Ljubljano. V teh dneh bo J^oireč zapadel njegov mandat in m menjal ga ?°. kot smo že poroča'i, Ante Skataretiko. Kosin I® eden redkih slovenskih politikov, ki so se vso kariero ukvarjali z mednarodnimi vpraša-njl- Začel je leta 1952, služboval je v Egiptu in v Grčiji, bil je veleposlanik v Tanzaniji, je podsekretar z zveznem sekretariatu za zunanje za-ueve in sekretar v uradu za mednarodne zadeve Pn CK ZKS. Tudi v bodoče bo zunanja politika osrednji predmet njegovega dela, saj bo v izvršnem svetu Slovenije odgovarjal za mednarodna vprašanja, skratka, prevzel' bo mesto zunanjemu ministra Slovenije. V času, ko je Marko Kosin opravljal to pomembno nalogo v Rimu, so se italijansko - ju-goslovangki odnosi nadalje izboljšali in pope- u, pa tudi kar zadeva našo, manjšinsko pro- ematiko, je le ta prišla bolje do izraza v vseh lU ijan.sko - jugoslovanskih odnosih. Čred odhodom iz Rima smo veleposlanika Koma obiskali in ga prc sili za razgovor o proble-f ^uterimi se je srečeval v teh svojih rim- VPR.1 Vsakokrat, ko je govor o italijansko -J goslovanskih odnosih slišimo tudi trditev, da o ‘i odnosi zgledni. Kaj to pomeni, oziroma, v e? I® zglednost teh odnosov? k„ • Zglednost teh odnosov je razvidna tati nH vs.eb*ne' kot tudi iz metode, s katero se nei °S‘ rešujejo. Kar zadeva vsebino ima da-z rs Jugoslavija med vsemi sosednjimi državami dročjii0 razvite odnose in to na vseh po- Izvoz večji od uvoza kie^3*10 113 P^umr na ekonomskem področju, J® Italija naš prvi partner na Zahodu. Mi letih P°večujemo izvoz v Italijo, v zadnjih seel' Zh odstotkov letno in letos smo celo do-Urad’ 3a.ie naa izvoz večji od uvoza. Ta številka di Q^sicer 06 raste v taki meri, ker raste tulcu;/?8*' dolarja, tako da smo pred nekaj men ;1116 * za 2 milijardi 300 milijonov dolarjev larw>aVe' sedai i® t° nekaj izpod 2 milijard do-CrejV’ vcndar se količina te menjave povečuje, dročf hf °dnose imamo praktično na vseh pone sr“- Za obmejno sodelovanje imamo poseb-v cestraZUme’ imamo sporazume o sodelovanju Promm m' zračnem, pomorskem in železniškem devahtU’ sP°razume o mednarodnopravnih za-vpraS °- statusu naših državljanov, uredili smo od nH dnja ozemeljskih menjav, tako da je edino to j., vprašanje restitucija kulturnih dobrin, STn /F^tniških dragocenosti iz bivše cone B lahkn ?am i**1 mora Ita i ja vrniti, tako da res zelo bogat”10’ f*a vsek*na t®h naših odnosov da 1)3 Sovorimo o metodi je tu pomembno, še vsak 311 2 Italijo vzpostavili tako ozračje, da je včA”^ Problem, ki se je pojavil in ki °bčasne k usi-varjal veliko napetost in tudi lo Driiat v premagujemo in rešujemo na ze-ČJU Osim u na^in- Že primer, da smo zaklju-In to '> r, sP°razume, je dokaz take metode. Itaiiia 1 tJst°' za kar se Jugoslavija, pa tudi je poen, vz.eFata v mednarodnih odnosih: važno vsem nmMJat* 861 važno je reševati, važno je k Vanja m- r1310111 Pristopiti odprto, brez zaostro-janski orfS • ’ da 80 v tem jugoslovansko - i talijo v i^°SI z8l®den primer tega, kar je napi-^untentih lanovni listini OZN in v številnih doza prpmi „ 3 s? Pač pogovori najboljši način Varni v ,^°vanje vseh problemov med drža- y ’ 6111 vidim zrelost naših odnosov. skih sreča italijansko - jugoslovan- na gledan”.'110 80 Poudarjena številna skup- Glede n., ia.na razna mednarodna dogajanja. ^dflaroH ‘*eJsty°. da obstajajo velike razlike v la trditev * ~f°^*®ljl Italije in Jugoslavije, je So ta s.,vs®kak»r pomembna, vendar, katera •Ped ital,i.I,n.a. stališča, kie obstaja soglasje gre Za j. trkskuni jn jugoslovanskimi politiki, ko , ODq . ®mbna mednarodna vprašanja? blizu pri' ' da smo si mi in Italijani zefo nih vpra5ar|r,lb ab petih pomembnih mednarod-Za mir ken h' Tu Ì.® Predvsem vprašanje boja ae z glohni,^1110 °b°ji izšli iz druge svetovne voj-slrofa z„ .jm Prepričanjem, da je vojna kata-Papore da ,ovea*'vo. in da je treba vložiti vse P^ v miru : nje m^oli več ne pride, kajti sia fazvoj, kar Jr zagotoviti blagostanje in ri°. Drupjz n?Sl napodi tako potrebujejo in že-b?Popolitičn;rre^rav Pripadamo različnim druž-S~Pt. da eni ■ !in P^Juarodnim sistemom., mi-*Pi veliko n»m dniF vidimo v oboroževanj tek-1® nujno da Iai?"st za mir in da smatramo, da z°rstVo nad ^'^ma zavre, da se uvede nad-^Panjševani °?ro^cvanjem in da se preide na Sreču j,,J °b°rožitve. yan:»o za eloK^? tudi v tem, da si oboji prizade-^Pfnrožitvf ki„ ° raz°rožitev in tudi za delne P°btiki do d ri, vi So možnF Blizu smo si tudi v p*1® mere še J., Z razv°ju. Jugoslavija je, do ^ ltnajo s temini”? dežela v razvoju, Italijani mi deželami dobre stike. Tudi Ita- Veleposlanik Marko Kosin Mjani so namreč uvideli, da je sedanji sistem pri odnosih do dežel v razvoju preveč tog in da pravzaprav ovira razvoj, ni torej naključje, da ima med sedmimi najbolj razvitimi državami Zahoda Italija največje razupievanje za probleme dežel v razvoju in na sestankih »na vrhu« ta problem postavlja in predlaga njegovo reševanje. Skupni pogledi na politiko Sredozemlja Mnogo stičnih točk imamo tudi pri politiki Sredozemlja, čeprav se pri vseh vprašanjih ne strinjamo. Eni in drugi ugotavljamo, da je Sredozemlje sod smodnika, ki lahko vsak trenutek eksplodira, če ne bomo pazili in če se problemi, ki bi lahko povzročali krizne situacije, ne rešujejo. Italijani so, tako kot mi, za rešitev stanja na Srednjem vzhodu, za zmanjšanje vojaške prisotnosti v Sredozemlju, čeprav še ne postavljajo zahteve po odstranitvi tujih ladjevij iz Sredozemlja, kot jo postavlja Jugoslavija. Mislim pa, da bi pravzaprav taki zahtevi ne nasprotovali. Zadnje področje pa so finance: špekulacije ne ustrezajo ne enim ne drugim, in Ita ija si v mednarodnih finančnih organizacijah prizadeva za drugačno ureditev teh problemov. VPR.: Svetovna gospodarska kriza ni prizanesla ne Italiji ne Jugoslaviji, občutiti jo je moč tudi na mejnem področju, s podpisom osimskega sporazuma sta si obe državi zadali nalogo, da poiščcta nove poti gospodarskega sodelovanja, ki bi pripomogle k razvoju še zlasti na obmejnih področjih. Iz znanih razlogov je vprašanje industrijske cone na Krasu zaenkrat zamrznjeno in bo verjetno tako tudi ostalo še precej časa. Ali so možne druge kvalitetne gospodarske skupne pobude, ki bi pripomogle k razvoju na teh območjih? ODG. : Res, industrijska cona je začasno zamrznjena. Razlog za to je bil v prvi fazi lokalni odpor na obmejnem področju v Italiji, še zlasti v Trstu, odpor, ki je pod vidikom zaščite okolja dobil širšo podporo tržaškega prebivalstva in je povzročil večje politične probleme, tako da k realizaciji tega dogovora Italija ni mogia pristopiti. Drugi razlog, ki se je pojavil kasneje, je pa mogoče v tem trenutku pomembnejši, je gospodarski: tako Jugoslavija kot Italija bi danes težko našli sredstva za investicijo v tako cono, ker so prvi izračuni pokazali, da bi bile začetne investicije dokaj visoke. Bilo je nekaj preti ogov, da bi to idejo uresničili z večjim številom majhnih industrijskih con vzdolž meje, to pa je neizdelana ideja; ko bi začeli konkretno govoriti o realizaciji in o potrebnih investicijah bi verjetno izgubila na privlačnosti. Mi se seveda trudimo in želimo, da bi zlasti ob meji vzpostavili drugačne oblike sodelovanja. Menjava prebivastva je, kljub zmanjšanju v zadnjem času, zelo živahna, kar je vsekakor pomembna osnova. Govorili smo o skupnih vlaganjih, o industrijski kooperaciji na tem področju in na italijanski strani imamo že nekaj primerov, ko so se, še zlasti na področju, na katerem živi manjšina, jugoslovanska in slovenska podjetja povezala z italijanskimi, mi pa bi želeli take skupne naložbe tudi na jugoslovanski strani, morda tudi za nastop na tretjih tržiščih. V zadnjem času ugotavljamo veliko zanimanje za skupne naložbe v turizmu ; nekatera italijanska podjetja kažejo namreč veliko zanimanje za investicije, predvsem v črnogorskem primorju in v lovskem turizmu. Sicer pa so ti problemi v zadnjem času nekoliko zastali predvsem zaradi togosti jugoslovanskih predpisov, ker italijanski partner, ki vlaga v Jugoslavijo nima velike možnosti razpolaganja z dobičkom. Že dve leti govorimo, da bomo te predpise spremenili, dosegli smo že soglasje, zakona o skupnih naložbah pa še nismo spremerai. Mnogo je še neizkoriščenih možnosti na področju promeha. Tu je že dolgo govor o potrebi po povezavi Padske nižine z Madžarsko in dalje z Vzhodom, potrebne pa so nekatere cestne povezave, med drugim tudi cesta Gorica - Razdrto in pa povezava od Moribora ali od Zagreba proti Madžarski. Ta ideja je prisotna a ni prioritetna in zato te možnosti ne izkoriščamo v do-voljni meri, Problemi so tudi v železniškem prometu, tako da je še mnogo neizkoriščenih možnosti za sodeiiovanje. Sodelovanje ob meji moramo negovati V sklopu celotne menjave med Italijo in Ju goslavijo ima seveda posebno mesto sodelovanje ob meji, tako promet oseb kot promet blaga. Mi smo, pod pritiskom naših notranjih težav, v zadnjih dveh letih sprejeli nekaj ukrepov, ki so nekoliko zavrli ta pozitiven tok in pretok idej, ljudi in blaga, ki je bil zelo pomemben dejavnik našega sodelovanja. Medtem smo letos ddno sprostili promet oseb, sprejeli pa smo določene ukrepe glede maloobmejne blagovne menjave po goriškem in tržaškem sporazumu. Ti ukrepi dejansko še niso imeli negativnih posledic. Blagovna menjava v teh sporazumih še naprej raste, pojavljajo pa se psihološki faktorji, ki so obremenitev za gospodarstvenike, ker ne vedo, kako bodo lahko še po teh sporazumih poslovali in se torej težje odločajo za nove oblike sodelovanja in za nove posle, ker ne vedo kakšna bo usoda in ali jih bodo novi predpisi prizadeli ali ne. Po mojem mnenju so to nezadostno premišljene Stvari. Zmeraj sem bil za to, da moramo maloobmejno sodelovanje — kot sploh vse sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo nego« vati, ker ni nastalo samo od sebe, ampak je sad 30- 40-letnih naporov vseh ljudi. Zlasti ljudi ob meji, ki so prispevali, da smo premostili obremenitve in težave preteklosti ter da smo odprli novo stran v sodelovanju, kar se je izkazalo za koristno in vsestransko pomembno, ne samo za italijansko - jugoslovanske odnose ampak tudi za mir v Evropi in v tem delu sveta. Zato so taki ukrepi, ki zavirajo tok sodelovanja, v skrajni konsekvenci škodljivi. Kot veleposlanik se nisem mogel temu toliko upirati, čeprav sem vedno povedal svoje mnenje, kot Jugoslovan pa takih ukrepov ne morem sprejeti, čeprav se seveda strinjam, da je treba zlorabo in škodljive pojave reševati, vendar so za to drugi načini. VPR.: Kako ocenjujete dejstvo, da je za italijanski tisk, ki malo poroča o Jugoslaviji, ta država zanimiva samo, kadar sc pojavijo težave, kot na primer težave z depozitom, problemi na Kosovu, razni procesi itd.? ODG.: Mislim, da je sploh za italijanski tisk značilno, da piše o tujih deželah samo, kadar se pojavijo problemi in da ni kontinuitete v spremljanju določenih problemov oziroma določenih, težav. Pisanje o Jugoslaviji se v bistvu ne razlikuje od pisanja o drugih državah, vključno z najbližjimi zavezniki. Pa tudi o sebi piše jo predvsem, kadar so škandali... Seveda, nas nekoliko moti tako prikazovanje, ker dobijo italijanski bralci napačno, oziroma nepopolno sliko o Jugoslaviji, kot da bi šlo za deželo polno problemov. No, mi problemov ne zanikamo, prav gotovo pa tako prikazovanje ne more nuditi prave slike o neki državi. Tako o-pažamo, da dobijo italijanski turisti, ki prihajajo v Jugoslavijo, povsem drugačno sliko o naši državi, kot so jo imeli na podlagi časopisov. V tem prikazovanju ne vidim kakšne osti proti Jugoslaviji, morda le nekakšno stopnjo površnosti v obravnavanju problemov in sem se večkrat vprašal, zakaj od časa do časa kateri izmed večjih časopisov ne obravnava Jugoslavije v celoti in ne posreduje konkretne slike. Takih primerov je bilo doslej premalo. Tako sploh opažam, da se v Italiji o Jugoslaviji zelo malo ve in tisk ne čuti potrebe, da bi bolje predstavil našo državo. VPR.: Problematika narodnih manjšin je konstanta v italijansko - jugoslovanskih odnosih. Pred nekaj leti, skoraj do odobritve osimskega sporazuma, Italijanska stran ni hotela obravnavati te problematike v okviru italijansko - jugoslovanskih odnosov, v zadnjih letih pa se ti problemi redno pojavljajo v vseh pogovorih in seveda tudi v uradnih poročilih o teh pogovo- rih. V kakšnem okviru in na kateri osnovi je torej, v okviru teh pogovorov, obravnavana problematika slovenske manjšine v Italiji? ODG.: Mislim, da so osimski sporazumi postavili novo osnovo za reševanje manjšinske problematike, zlasti slovenske manjšine v Italiji. Tam je bilo rečeno, da bosta obe državi v o-kviru notranje zakonodaje reševali probleme manjšin in iz tega jasno izhaja, da sta se obe državi obvezali, da bosta ta problem rešili. V tem okviru smo mi na vsakem bilateralnem srečanju postavili problem globalne zaščite slovenske manjšine, ker je problem italijanske manjšine vsaj z normativno - finančne strani rešen, medtem ko se slovenska manjšina, poleg prizadevanja za globalni zaščitni zakon, srečuje tudi z velikimi finančnimi problemi - zlasti je v tem trenutku zelo aktualen problem Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Vedno opozarjamo na vprašanje manjšine Mi italijansko stran stalno spominjamo na te obveznosti in izražamo pričakovanje, da bi Italija vendar pohitela z odobritvijo globalnega zaščitnega zakona. Že Cossigova vlada se je začela ukvarjati s tem vprašanjem, vendar se razprava v parlamentu še ni začela oziroma so jo vedno odložili. Zaskrbljujoče je, da so se oli pripravah na ta zakon na Tržaškem, angažirale sicer ne številne a zelo glasne sile, ki Slovencem zanikajo pravico do posebnega zakona, oziroma hočejo, da bi bil ta zakon restriktiven. Tudi v tem je velika nevarnost, da se pokvari vzdušje sožitja med slovensko manjšino in italijanskim prebivalstvom. Mi seveda mislimo, da je vse odvisno od italijanske vlade in italijanskih demokratičnih sil, od njihove volje, da pride do odobritve čim boljšega zakona za globalno zaščito in to tudi poudarjamo v vseh stikih z italijansko vlado in z italijanskimi političnimi strankami. Vedno tudi zelo odprto rečemo, da postavljamo to vprašanje, ker v tem vidimo tudi politični odnos Italije do Jugoslavije in do njenega narodnega telesa, ki živi v Italiji. Na argumentacije nasprotnikov zakona, ki pogosto trdijo, da se Jugoslavija zavzema za zaščito slovenske manjšine zato, ker bi hotela preko te manjšine imeti svoj jeziček na italijansko stran, smo večkrat zelo odkrito in zelo odprto rekli, da je to neumnost, da smo mi z mirovno pogodbo, z londonskim memorandumom in z osimskimi sporazumi vse ozemeljske probleme rešili da je naša meja stalna črta. Vse kar želimo za Slovence v Italiji je to, da imajo možnost, da se razvijajo kot narodna manjšina, da razvijajo svojo kulturo, da imajo možnost rabe svojega jezika na vseh ravneh in da razvijajo svoje narodnostne posebnosti. Razgovor zapisal BOJAN BREZIGAR Jubilej in uspehi Primorja-export NOVA GORICA — Delovna organizacija za zunanjo trgovino Primorje - export v Rožni dolini pri Novi Gorici bo jeseni slovesno praznovala 35-letnico ustanovitve in poslovanja. Ustanovljena je bila zato, da bi razvijala blagovne izmenjave med kraji na obeh straneh nove jugoslovansko - italijanske meje, kot so jo določili po vojni. Malo je znano in o tem se tudi ne piše. da je Primorje - export že jeseni leta 1949 opravilo prve kupčije Jubilej delovne organizacije, ki hkrati pomeni začetek blagovnih izmenjav ob novi meji, bodo počastili na ravni občine. Sedaj je podjetje v Rožni dolini pri Novi Gorici zelo pomembno, saj ima poslovne stike z okrog tisoč tovarnami in ostalimi podjetji v vsej Jugoslaviji, ki prek Primorje - exporta izvažajo svoje proizvode v številne tuje države. Posli po splošnih zunanjetrgovinskih sporazumih obsegajo nad polovico celotne dejavnosti podjetja, manj kot polovico prometa pa odpade na tržaški in goriški račun. Primorje-export je sicer še zmeraj največji izvajalec obeh sporazumov. Sodeč po dosedanjih uspehih bo Primorje-export letos izvozilo v tujino za okrog 90 milijard lir blaga v primerjavi s 75 milijardami v lanskem letu. Po obsegu izvoza na tržišča s trdnimi oziroma konvertibilnimi valutami je to podjetje na 42. mestu med 88 najpomembnejšimi izvozniki v Jugoslaviji. MARIJAN DROBEŽ Razgovor s Tamaro Blazino Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje Jutri v Stivano koncert komornega orkestra iz Grožnjana uvaja nova tečaja za mizarje in tečaj za programerje Že nekaj dni objavlja naš dnevnik obvestilo Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, z opozorilom za interesente, da se lahko že sedaj — do 21. julija namreč vpišejo v tečaje, ki jih bo omenjeni zavod organiziral za bodoče šolsko leto. Potem bodo uradi sedeža v Ul. Carducci 8 zaprti do 1. septembra, ko se bo ponovno začelo vpisovanje. Vsi, tisti, ki se želijo v teh tečajih izpopolniti, obogatili svoje znanje, pa so se komaj rešili šolskih skrbi, naj torej vedo, da imajo za vpis časa še ves september, če pa so se že odločili in že izbrali tečaj, ki bi ga želeli obiskovati, potem naj to store še v teh dneh od 9. do 13. ure. Samo obvestilo ne pomeni veliko ne bodočim tečajnikom, ne njihovim staršem, ki se zanimajo za njihovo vzgojo, oziroma izpopolnitev, zato se nam je zdelo prav, da izvemo kaj več o prihodnjih tečajih od Tamare Blažine, ki omenjeni deželni zavod tudi vodi. »Če se omejim samo na tržaško področje, potem naj povem, da ima zavod v načrtu osem tečajev. Naj takoj dodam, da smo imeli v načrtu še en tečaj in sicer tečaj za tajnice, za katerega smo imeli že 15 prijavljenih deklet, pa nam ga deželne oblasti niso odobrile. Nismo še vrgli puške v koruzo ter skušamo po politični liniji vprašanje ugodno rešiti. Druga novost sta prvi in drugi letnik tečaja za mizarje in upamo, da se bo zanj prijavilo dovolj mladih interesentov.« Že v preteklih šol: kih letih ste imeli tudi razne tečaje kmetijstva. »Tudi letos jih bomo imeli in sicer kar štiri: tečaj za vinogradništvo, ki velja za dolinsko in miljsko občino, izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo, tečaj za fiskalno ažurniranje za vse kmetovalce in tečaj za vrtnarstvo.« Kateri tečaji pa so namenjeni absolventom srednjih šol? »Tu gre za izpopolnjevalni tečaj v knjigovodstvu, s posebnim poudarkom na davek IVA in pa tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov, za katerega bo prav gotovo veliko zanimanja«. Ker je vaš zavod deželnega značaja, deluje prav gotovo tudi na Goriškem in v videmski pokrajini? »Na Goriškem je naša dejavnost nekoliko okrnjena glede na to, da je tudi naša struktura bolj skromna. I-meli pa bomo v Gorici tri tečaje in sicer za vinogradništvo, za programiranje, tretjega pa nam niso še odobrili in ga zaenkrat ne moremo še navesti.« V Beneški Sloveniji je imel vaš zavod pred leti tečaje slovenščine. Že lani jih ni bilo več. Ostaja problem nespremenjen in zakaj? »Kot ste rekli, ostaja vse tako kot lani. Deželne oblasti nam niso odobrile tečaja slovenščine, čeprav bi bil le ta na tem področju še kako koristen in potreben. Mislim, da se tudi za to odločitvijo skrivajo sile, ki zanikajo obstoj Slovencev na tem področju in ki so zato tudi proti takim tečajem slovenščine za domače prebivalstvo.« Kaj pa učni kader, bo samo domač, ali pa boste imeli pomoč tudi iz matične domovine? »Predpisi so takšni in mi se jih moramo držati, da morajo biti strokovnjaki domačini. In moram reči, da imamo že kar dober in sposoben učni kader. Za vodenje nekaterih tečajev se moramo sicer še vedno obrniti na pomoč na Slovenijo, čeprav imamo pri tem, s strani deželne uprave, precejšnje težave birokratske narave, še večje težave pa imamo zaradi po manjkanja učbenikov v slovenščini, zaradi česar si morajo tečajniki vse lekcije v glavnem zapisovati. Skušali bomo tudi to vprašanje rešiti. Upajmo, da nam bo uspelo.« Sedaj so počitnice in je težko govoriti o tem, kakšen bo vpis za prihodnje šolsko leto? »Seveda, dijaki so se komaj rešili šolskih skrbi in zaživeli brezskrbno življenje in težko pomislijo na prihodnje šolsko leto. Mislim pa, da si je naš zavod že pridobil tak ugled, da bo lahko z uspehom nadaljeval s svojim delom. Prepričana sem, da bo največ zanimanja prav za tečaj za programerje, saj gre za moderen poklic, ki ima še lepo bodočnost.« Mladi, izkoristite priložnost, ki vam jo nudi omenjeni zavod in izpopolnite svoje znanje v tečajih, ki zajemajo tako različna, a zelo koristna področja. NEVA LUKEŠ Odborni&tvo za kulturo občine Devin - Nabrežina organizira v okviru kulturnih izmenjav med pobratenima občina Devin - Nabrežina in Buje koncert mednarodnega komornega orkestra glasbene mladine Grožnjan pod vodstvom Aleksandra Kalajdži-ča. Na sporedu bodo skladbe Hdn-dla, Bacha, Cimarose in Sorkoče-viča. Koncert bo jutri, 20. julija, ob 20. uri v stari šlivanski cerkvi. Drugačne počitnice Pred kratkim se je vrnila domov skupina starejših Miljčanov, ki so preživeli dva tedna počitnic na Lošinju. Te počitnice je organizirala miljska občina, vodila pa jih je animatorka. Od 10. do 24. septembra pa prireja občina še letovanje v hribih v Pianu d’Arta. Interesenti se za informacije lahko obrnejo na urad za asistenco miljske občine na Rebri Ubaldini od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure. OBVESTILO Vse naročnike, ki želijo, da jim pošiljamo Primorski dnevnik na kraj počitnic, prosimo, da nam novi naslov posredujejo vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika • Dela so se začela v prejšnjih dneh V devinsko-nabrežinski občini obnavljajo javno razsvetljavo Razprodaje raznega blaga nas opozarjajo da se počasi že bližamo koncu poletja V prejšnjih dneh so začeli z deli za modernizacijo omrežja občinske javne razsvetljave v devinsko - nabrežinski občini. Načrt, ki ga je izdelal izvedenec Gilberto Moret, predvideva namestitev nove razsvetljave v vseh vaseh devinsko - nabrežinske občine; tako bo rešeno vprašanje, ki je v zadnjih letih povzročilo veliko razburjenja med prebivalstvom, predvsem v nekaterih kraških vaseh, ki so bile pogostoma v popolni temi. Celotna investicija za ta dela znaša 2 milijardi 200 milijonov lir, kar bo občina krila s posojilom. Prvi odsek del — v skupni vrednosti približno milijarde lir — zadeva vse kraške vasi (Trnovca, Praprot, Šempolaj, Prečnik, Slivno, Mavhinje, Cerovlje in Medja vas) ter štivan, Ribiško naselje, Vižovlje in Sesljan z izjemo naselja S. Mauro, kjer je razsvetljava že zadostna. Skupno bodo namestili 540 luči ter zamenjali celotno omrežje, ki bo vzdolž državnih in pokrajinskih cest podzemno. Namestili bodo jeklene Stebre s sodobnimi lučmi in žarnicami ter posebnimi rumenimi žarnicami na križiščih. V kraških vaseh pa bodo zopet namestili železne svetilke, da bi s sodobnimi lučmi ne skvarili tipologije, vendar pa bodo svetilke popravili in opremili z-močnejšimi žarnicami. Podjetje, ki je prejelo dela v zakup — konzorcij gradbenih zadrug iz Bblogne — mora dela do končati v šestih mesecih. Takoj nato bodo začeli z deli na dru gem odseku. Gre za ureditev razsvetljave v Devinu in v Nabrežini, v skup ni vrednosti milijarde 200 milijonov lii1. Načrti za ta dela so že izdelani in odobreni, prav tako pa so že zagotovljena finančna sredstva. V letu dni bo tako celotna devinsko - nabre-žinska občina opremljena s sodobno razsvetljavo. Sožalje dežele Na začetku včerajšnje seje deželne ga sveta je podpredsednik Tonel ome nil nedavno železniško nesrečo pri Dl * vači. »Tragedija, ki je doletela narode Jugoslavije — je dejal — je prizade la vse nas.« Tonel je dodal, da je preko' jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu že izrazil sožalje dežele Furlanije - Julijske krajine pariamo; tu SR Slovenije in svojcem žrtev. Julij je mesec počitnic. Če bi kdo »slučajno« na to pozabil, ga prav gotovo na to, da smo v poletnem obdobju spomnijo številni napisi na trgovinah in javnih lokalih, kjer piše »zaprto zaradi počitnic od tega do tega-dne«, in pa seveda živobarvani napisi v trgovinah z oblačili in čevlji, ki vabijo na nakup po »globoko znižanih conah«. Nastopil je torej čas tako imenovanih »saldov« (razprodaj), ki smo jih vajeni ob tem času in ki lahko predstavljajo za marsikoga priložnost nakupa obleke ali čevljev po resnično znižanih cenah, večkrat pa tudi slabo denarno investicijo, z nakupom proizvoda, ki tiste cene ni bil vreden. Trgovci hočejo čim več prodati in to je tudi razumljivo. A tudi moda ima svoje zahteve in pravila. In danes se moda menjuje ne samo iz leta v leto, temveč že iz meseca v mesec. To, kar je bilo na primer še v modi maja in junija, ni več v modi sedaj v juliju, še manj pa bo v modi prihodnjo pomlad in poletje. Zato so seveda znižanja cen posameznim proizvodom zelo različna. Klasični čevlji, klasično krojena oblači- la, prihajajo pri znižanjih zelo malo v poštev, če pa že pride do znižanja, je to zelo majhno. Drugačna so seveda znižanja cen pri vseh ostalih artiklih, ki odgovarjajo sedanjim modnim tendencam in torej prihodnje leto ne bodo več aktualni. Tu so lahko znižanja občutna in za kupca (ki se seveda ne drži točno pravil mode) tudi ugodna. Nekatere trgovine so torej že začele z razprodajami vsega poletnega blaga, druge imajo v izložbah napise, da gre samo za »vendita promozionale«, kar pomeni, po »domače«, prodajo artikla z majhnim popustom, o čemer pa mora trgovec obvestiti občinsko u-pravo. Torej razprodaje so v teku m tisti, ki so z nakupi previdno počakali, ima jo sedaj priložnost, da si privoščijo na primer čevlje, ali obleko po nižji ceni, kot bi jo sicer plačali še pred nekaj tedni. Ražnja pri vseh teh znižanih cenah je seveda potrebna in koristna. Trgovci želijo prodati vse, kar imajo na zalogi, kar pa ne pomeni, da je tudi vse dobro in kvalitetno. Zato je dobro izbirati reči, ki bodo uporabne še pri- hodnje leto in ki so tudi kolikor toliko kvalitetne. Razprodaje so seveda zamikale tudi jugoslovanske kupce, ki so v teh dneh številčnejši, tako v Trstu, kot tudi v Gorici in tu ne gre samo za kupce iz jugoslovanskih obmejnih krajev. Seveda so njihovi nakupi mnogo skromnejši od preteklih let (slaba zamenjava dinarja), vendarle pa pomenijo za trgovce upanje, da bo pr» da ja poletnih artiklov le kolikor toliko ugodna. Pozanimali smo se malo, kaj jugoslovanski kupci v glavnem kupujejo. Predvsem kupujejo tehnične predmete, razne rezervne dele za avtomobile, semena, barve, tudi kavo, v veliko manjši meri pa čevlje in oblačila, ki ostajajo za njih dokaj dragi. Ker je Trst vedno na prvih mestih na lestvici italijanskih mest, kjer so življenjski stroški najvišji, so lahko tudi takšne razprodaje (ponekod prodajajo po znižanih cenah tudi razna živila) zelo koristne. Ker je pa previdnost lepa čednost, ki je v teh č3" sih ne kaže zavreči, bo prav, da vsakdo malo pomisli in izračuna, če se mu nakup na razprodaji tudi izplača- Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Tabor 1878 osrednji kulturni dogodek zadnjih sto let J Stara stiskalnica oljk, danes preurejena v umetnostno galerijo »Torkla« Dolina (Drugi del) Dolinčani sor zaposleni v Boljuncu v tamkajšnji tovarni ladijskih motorjev, v tržaški industrijski coni, v pristanišču in arzenalu, mnogo pa je tudi obrtnikov in nameščencev v občini in izven nje ter v prosveti in kulturi. Naftni terminal ne zaposluje nobenega domačina, pač pa je v sestavi družbe, ki ga upravlja, ekipa za hitre posege v primeru kakšne okvare (Pro. Rep. Dolina) ; v njej je devet domačinov dolinske občine. Veliko strahu so Do-linčani prestali avgusta 1972, ko je zaradi teroristične akcije gorel naftni terminal. Takrat so utrpeli veliko škodo poljski pridelki, ker jih je osmodila neznosna vročina gorečih zbiralnikov nafte. Tri gostilne v družinski upravi. Gostilno zadruge Dolina upravljata od 1. 1973 Nerina in Ezio Fontanot, slednji po poklicu barman, ki je prejel za svoje koktajle mnogo priznanj na italijanskih in mednarodnih tekmovanjih ter 1. 1982 prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju barmanov na Bledu; druga gostilna je last Lovrenca Strajna, Id je prejel priznanje predsednika italijanske republike naslov »vitez dela«. Leta 1984 jo je predal v upravo. Tretja gostilna je last Danil-ke Slavec. Dve trgovini z jestvinami, prodajalna gospodinjskih pripomočkov in drobne železnine, manufaktuma trgovina, delikatesna trgovina, prodajalna časopisov in raznih artiklov, kemična čistilnica in tobakama. Prva šola je tu nastala že 1. 1809. Leta 1908 so zgradili šolsko poslopje, v katerem je, po odprtju nove osnovne šole 1. 1968, nižja srednja šola, ki so jo 1. 1967 poimenovali po pesniku Simonu Gregorčiču. V sedanji osnovni šoli, leta 1975 poimenovani po Prežihovem Vorancu, je nameščena tudi italijanska osnovna šola, ki obstaja od 1. 1955. V bližini je otroški vrtec s slovenskim in italijanskim oddelkom. Cerkev sv. Urha se prvič omenja 1. 1234. Ko je ok. 1. 1300 postala župnijska, je postala Dolina pomembno cerkveno središče in sedež obsežne župnije, ki še je raztezala globoko v Čičarijo, do Vremske doline, obsegala pa je tudi ves današnji Breg in del tržaškega Krasa (Bazovico, Katinaro, Gropado, Padriče). Bila je to ena najstarejših župnij na Slovenskem (prafara). Ko so cerkev 1. 1615 med vojno z Avstrijo požgali Benečani, so pozi dali sedanjo. Zaradi prikupne lege in rodovitnih tal je imel tu stalno pristavo tržaški škof, ki je bil v sred njem veku hkrati dolinski župnik. Od 1452 do 1455 je imel zaradi spora s koprskim škofom tu celo svoj sedež. Menda še starejša je v vasi cerkev sv. Martina, kjer pa se bere maša le enkrat letno. V njej so občasne koncertne prireditve. Ohranjeni so še trije pili: pri Sv. Ivanu, v Peklu in na Koluži. V starem poslopju občinske uprave sta nameščeni pošta in zdravstvena ambulanta, v starem bivšem šolskem poslopju na Trgu padlih za svobodo (na Gorici) pa je karabinjerska postaja. V Krogljah stoji podružnična cerkev sv. Trojice; tu je tudi vojašnica za finančne stražnike. L. 1878 je bil znameniti dolinski tabor, ki je razgibal slovensko in hrvaško narodno gibanje širom po Tržaškem in v Istri. L. 1881 so odkrili piramido z napisom »V spomin dolinskega tabora dne 27. oktobra 1878«. Takrat je bilo tu ustanovljeno Bralno in pevsko društvo, ki se je ok. 1. 1900 preimenovalo v Društvo Vodnik. Imelo je svoj pevski zbor, kasneje pa še dramsko skupino in tamburaški zbor. Delovalo je, dokler ga ni zatrla fašistična oblast. Tedaj se je zbor zatekel v cerkev in nadaljeval z delom. Kot Prosvetno društvo Valentin Vodnik je bilo obnovljeno 1. 1945. Danes je Kulturno društvo Valentin Vod nik in ima več odsekov : moški pevski zbor, lutkovno skupino, likovni odsek in glasilo Tabor. Nekaj let je deloval tudi ženski zbor. L. 1979 je dru- štvo za lOOJetno delovanje prejelo °d ZKOS Odličje svobode z zlatim listo13, leto prej pa je bilo odlikovano z Odličjem prijateljstva občine Dolina. B0-tos aprila je izšla plošča moškeg® pevskega zbora Vinske pesmi v Br» gu. Zbor je skupno 8 dirigentom Ig33 d jem Oto prejel tudi priznanje za 1 letno sodelovanje na reviji PrimorsK poje. Društvo ima svojo dvorano v h* ši. kjer je zadružna gostilna. , V njej je delovala nekaj let ., 1977 tudi sekcija Glasbene matice, je bila takrat premeščena v Boljunec-Vsaj že 1. 1898 je obstajala godba 3 pihala. Od 1. 1945 deluje godba na P hala Breg, ki se je 1. 1982 preimc3^ vala v Pihalni orkester Breg. / .gt k viru orkestra deluje že nekaj 1 godbena šola. Mladinski krožek Dob (ustanovljen 1. 1966) ima svoj sed ^ v župnišču, kjer je tudi knjižnica-arhivu župnišča je bila 1. 1974 odkO oporoka iz 1. 1596 v glagolici. ArlL. hrani tudi originalni izvod Valvaznn^. ve Slave vojvodine Kranjske. MedLj ška borčevska organizacija VZPI-A^^, za Dolino, Mačkolje in Prebeneg-^ stale vseobčinske organizacije s se® žem v Dolini so: Športno dru5 a Breg, taborniška družina Strm6^ brega. Združenje prostovoljnih cev občine Dolina, sekciji KPI občine Dolina. Odbojkarsko Občasne likovne razstave so v 6 riji Torki ja, nekdanji stiskalnici 01 (Nadaljevanje) Po podatkih tržaškega šolskega skrbništva Potrjen padec vpisov v slovenske osnovne šole Na nižjih srednjih šolah ohranili lansko raven OSNOVNA ŠOLA 1983/84 1984/85 l.r. Sk. l.r. Sk. SV. JAKOB 9 52 5 53 SV. FRANČIŠEK 6 33 6 30 UL. DONADONI 6 38 5 36 SKEDENJ — 21 6 18 SV. ANA 6 37 8 35 SV. IVAN 9 59 11 53 barkovlje 6 25 6 26 ROJAN 7 53 7 44 KATINARA 10 54 6 41 OPČINE 22 117 19 118 BAZOVICA 9 51 4 45 gropada 2 21 3 22 KRIŽ 7 27 4 26 TREBČE 4 23 3 21 PROSEK 16 77 8 68 REPENTABOR 6 35 7 33 NABREŽINA 6 36 5 31 DEVIN - SESLJAN 6 38 6 31 CEROVLJE - MAVHINJE 3 17 4 20 SLIVNO - ŠEMPOLAJ 10 38 7 40 ZGONIK SALEŽ 11 74 4 56 GABROVEC 7 8 2 9 BRIŠČKI 1 4 — 4 dolina 8 37 6 35 MAČKOLJE 27 5 28 DOMJO - RICMANJE 9 71 6 52 BORŠT 4 27 2 23 PESEK 1 4 1 5 boljunec 6 42 - 6 43 ŽAVLJE - KOROŠCI 5 45 6 41 SKUPNO 198 1178 168 1087 V prihodnjem šolskem letu bo 91 učencev manj kot lani Neugodnim rezultatom botruje predvsem demografski padec Prejšnjo soboto je potekel rok za vpis na osnovno in nižjo srednjo šolo. Rezultati vpisov v slovenske šole na Tržaškem se od februarja, ko smo objavili prve podatke, niso bistveno spremenili. Tudi po tem dokončnem pregledu števila vpisanih lahko opazimo, da se je »naraščaj« spet nekoliko skrčil. Posebno je bilo to občuteno na osnovnih šolah, kjer je bilo lani vpisanih 1178 učencev, letos pa le 1087, torej točno 91 manj. Nižje srednje šole so, kot vidimo, o-hranile svoje število (za leto 1983/84 je bilo vpisanih 877, za leto 1984/85 pa 879 dijakov). »Prvošolčkov« je bilo tokrat znatno manj kot prejšnje leto, predvsem v Zgoniku in Saležu (sedem manj), na Katinari in v Bazovici (za vsako štirje manj) ter na Proseku (osem manj), Mačkolje pa so si »pridobile« pet novih učencev, ki so se vpisali v prvi razred (lani ni bilo novih vpisov), prav tako Skedenj (šest učencev). V prvih razredih osnovnih šol smo po didaktičnih ravnateljstvih zabeležili naslednja števila: Sv. Jakob 30 (lani 28), Dolina 32 (kot prejšnje leto), Opčine 48 (lani 66), Nabrežina 28 (lani 39), Sv. Ivan 30 (lani 34 učencev). Padec števila je torej občuten, to pa posebno na podeželju. Na openski nižji srednji šoli je 35 učencev manj kot lani, nekatere druge šole pa so si »opomogle«: tako Sv. Jakob (šti- rinajst učencev več), Sv. Ivan in Ratinerà (13 več) ter Dolina (15 več). Številke torej niso ravno dramatične; manjše število vpisov moramo pripisati tudi demografskemu padcu, to pa je problem, ld pravzaprav tare vse šole, tudi italijanske, kjer je odklon še večji. Vpisi na nižjih srednjih šolah NIŽJA SREDNJA ŠOLA 1983/84 1984/85 l.r. Sk. l.r. Sk. SV. JAKOB . 52 133 53 147 ROJAN 26 74 23 67 SV. IVAN - KATINARA 30 99 44 112 OPČINE 54 194 39 159 DOLINA 54 140 49 155 NABREŽINA 50 120 34 108 PROSEK - KRIŽ 38 127 , 44 131 SKUPNO 299 877 . 286 879 V devinsko - nabrežinski občini napovedujejo odstop župana Skerka Danes začetek pogovorov med KPI, PSI in SSk Evropski svet Za razvoj dežel Eo ustanovljen v Trstu Ob priliki letne konference periferij"? obmorskih dežel EGS bo meseca ktobra v Trstu formalna ustanovitev vropskega sveta za razvoj dežel, ki 0 začasno imel sedež v Strasbourgu *n 8a bo vodil Izvršni odbor, ki ga està vi ja okrog 20 članov. Statut Evropskega centra za razvoj ezel je bil pred kratkim odobren v nS6auxu- Pri tem razgovoru je, kot ski*-avnik dežele Furlanije - Julij-li kraj>ne, sodeloval tudi Paolo So-bergo, odbornik za odnose z EGS. kr»Vl** ^Burnenti razgovora so bili o-1 P>tev teritorialnih avtonomij, sode-snje deželnih in krajevnih oblasti Dril .e.VroPski ravni ter nova deželna antika za razvoj, ki si je zastavila skn °a uresniči politično in gospod neravnovesje med deželami. JVjJ**0 tržaške smetarske službe ski •C^' da bodo po vsej barkovljan-za!vvlV1Cr* P°stavili kakih sto novih stokwvh ^ smet*. poleg seveda že obvod ct' ^"te bodo praznili vsak dan, Poz-V° smetarske službe pa obenem čim a yse kopalce, naj se teh zabojev “P vec poslužujejo. Tajnik devinsko - nabrežinske sekcije KPI Depangher je v teh dneh poslal krajevnim sekcijam Slovenske skupnosti in PSI uradno sporočilo, da bo devinsko - nabrežinski župan posl. Albin škerk iz zdravstvenih razlogov odstopil in jih v tej zvezi vabi na razgovore. Pismo je podpisal tudi župan posl. Škerk. Razgovori o novo nastalem položaju se bodo pričeli danes zvečer. Že včeraj se je sestala krajevna sekcija Slovenske skupnosti, danes pred sestankom v troje pa se bodo sestali socialisti devinsko - nabrežinske občine. Napoved bistvene spremembe v devinsko - nabrežinski občini je prišla nepričakovano, pa čeprav je bilo splošno znano, da je župan Škerk imel resne težave s srcem. Odnosi znotraj koalicije so bili zapleteni, vendar pa je ozračje normalno in se trije part- nerji sklicujejo na izvajanje in na spoštovanje sprejetega sporazuma. Volitve v devinsko - nabrežinski občinski svet bodo čez deset mesecev, kot bodo po večini občin po Italiji. Devinsko - nabrežinski svet sedaj že od 1975. leta upravlja koalicija, se- Prva izmena tabornikov Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice se vrne danes, 19. julija. Vlak pripelje na sežansko železniško postajo ob 17.50, goriš ki taborniki pa bodo prispeli v Novo Gorico, na železniško postajo ob 19.23. Prav tako danes odpotuje druga izmena. Zborno mesto za go-riške tabornike je ob 6.30 na novogoriški železniški postaji, za tržaške pa ob 7.30 v Sežani. stavljena iz občinskih svetovalcev KPI, PSI in Slovenske skupnosti, kar je tudi edina politično logična koalicija v tej občini, ki zagotavlja ne samo slovenskega župana, temveč največjo možno raven zaščite, slovenskih interesov in avtohtonega prebivalstva občine. Seveda pa so aritmetično možne tudi drugačne koalicije, kot je na primer že bila za časa levega centra koalicija strank leve sredine. Politični in upravni položaj devinsko - nabrežinske občine je bil vedno zapleten, saj je odražal po eni strani največji raznarodovalni pritisk, ki se je izvajal tudi umetno z ezulskimi naselji, po drugi pa realno zapletena vprašanja regulacijskih načrtov, izkoriščanja Sesljanskega zaliva, vedno resnejših finančnih zadreg, ki tarejo vse krajevne uprave in podobno. Rešitev teh problemov je znatno pogojena s političnimi odnosi, ustvarjenimi v občini in torej od razmerja sil. Pred hujšim se je rešil z bliskovitim skokom gotovo pogumna rei risila vteÌ-V^letne«a Senta D^aj. huJšega 2 Pauli iaP[°I?£tne Policije ho fido « Ul. Vidali 3 S mu jeVL1'0?1 Po Ul. ( io 5TX* Ul. Gaiatti Presekai i^a tramvaja berlo Cori**-8 fiatom 127 TrLn 13 lZ Uh D'Alvi kot je bil° silovit kol°JWktrdno na sUki obtičalo Po ^.skrotovičeno, kaj i je bil objavljen v ua-d ™ dnevniku ob 50-’:etnici ustanovitve sai Va’ omenjeno, da se je »takoj vpi-„ jt v. društvo 24 delujočih članov i'. r6 'n 60 podpornih članov«. Deset kasneje je tedanji predsednik dru- štva Josip čuk zapisal, da se je v društvo takoj vpisalo 24 delujočih in 16 podpornih članov. Ob proslavi 70 letni ce godbe. 8. septembra pred desetimi leti, pa piše »B.R.«, da se je v društvo »vpisalo 32 delujočih članov, ki so morali plačati 10 kron vpisnine in petdeset stotink na teden. Podporni člani, ki jih je bilo 24, pa so plačevali 10 kron vstopnice in dve kroni letno. Prav tako je sporen datum prvega nastopa proseške godbe. Čuk v istem članku omenja, da je godba »že 1. maja 1905 prvič javno nastopila v domači vasi«, Tržaška Edinost pa je 12. junija 1904 pisala, da je na prazniku pevskega društva »Danica« na Konto-velu »sodelova’o tudi komaj ustanov Ijeno Godbeno društvo s Proseka, ki ga je vodil g. Dragotin Starc. To jc bil prvi nastop proseške godbe na pihala«. Naj bo kakorkoli že, godba je najprej pod vodstvom Starca, kmalu nato pa pod taktirko Ferda Majcna lepo napredovala. Godbeniki so prva leta vadili »pri Puntarju« ; prve inštrumente so dobili kar s Češke; ko so jih prejeli, je bi' v vasi velik praznik. V tem času so igrali m številnih prireditvah tako v domači vasi, kot tudi drugod po Krasu. Iz tega prvega obdobja, pred prvo svetovno vojno, gre omeniti predvsem »maratonski« nastop na proslavi 25-letnice pevskega društva »Hajdrih«. Bilo je to 25. avgusta 1912. »Naša godba je igrala od ranega jutra do poznega večera. Zjutraj je sprejemala in spremljala pevske zbore, ki so prihajali iz vseh krajev, popoldne in zvečer pa igiua pri koncertu in plesu«, je zapisal dolgoletni predsednik godbe in do smrti častni predsednik društva Josip čuk. Ob izbruhu prve svetovne vojne je godba utihnila za skoraj 52 mesecev. Toda takoj po koncu vojne, 8. novembra 1918 so se preživeli člani sestali v gostilni »Pri Zajki« in odločili, da bodo nadaljeva i z godbeno dejavnostjo. Rečeno - storjeno. Tri dni kasneje, na dan vaškega patrona sv. Martina, so zvoki obnovljene godbe že odmevali po Proseku . Vodstvo godbe je tedaj prevzel Ivan Program praznovanja 80-letnice ustanovitve PETEK, 20. julija, ob 20.30 na »Balancu«; jubilejni koncert Godbenega društva Prosek, med katerim bodo podelili priznanja bivšim in sedanjim članom. SOBOTA, 21. julija: ob 17. uri odprtje kioskov; ob 19.30 nastop proseške godbe; sledi pes. NEDELJA, 22. julija: ob 16. uri zbirališče godb pred Soščevo hišo; ob 17. uri mimohod po vasi do »Balanca«, kjer bo nastop godb; zvečer ples. Dosedanji predsednik i... Dragotin STARC 1904 Josip ČUK 1930-1940 in 1949 - 1971 Franc KAPUN 1945 - 1949 Bernard DANEV 1971 -1975 Ivan UKMAR 1976 - 1977 Alojz HUSU 1978 - 1980 Drago UKMAR 1981 - 1984 ... in kapelniki Dragotin STARC 1904 Ferdo MAJCEN 1905- 1918 Ivan LAVRENČIČ 1918 -1922 Ivan REBULA 1922 - 1945 Zdravko KANTE 1950 - 1978 Slavko LUKŠA 1978 -1984 Stran je pripravil MARJAN KEMPERLE TONE SVETINA AVecf nebom in pe/r/om Karlo „lan* 50 spustili kolono v neposredno bližino. Lahi nre-le S- sv°iimi gibal tako tiho, da so bili tudi Hega -‘-nečem, ko so zagledali pred seboj oborože-gar siju Veka- ki so ga iskali po vsej pokrajini in či-P°stajah6 80 visele P° kasarnah in karabinjerskih ^Uhabo tn* in alto-* so zarjuli Italijani. Karlo je vrgel žje je 2 .Se sunkovito obrnil, da bi našel kritje. Oro Po g02du ,ovelo. Kolona se je raztepla na vse strani le PottihV^til sunek v ramo in brado, vrglo ga Pobral sp ’■ kot ga udaril boksar težke kategorije, dia mu j„ ,e na kolena in skušal vzdigniti puško. Pa-dlani mu /Z r°,ke’ ki i® mrtva obvisela ob telesu. Prek nata tla ;Je tekel curek krvi ter se odcejal v mahov-K“a m na skalo. Sraico. 0SbšimU '6- uI^a z brade po vratu in pordečila ??■ Je kon,a ®a. *e tesnoba, ki se je spremenila v grozil skrit nroH nleg?ve P°ti in življenja? Trenutno je taioče iisti(> °cmi napadalcev. Skrivalo ga je trepe- • med katerim se je prelivala svetloba za- hajajočega sonca, ki je ozar j ala ostro kamenje. Spomnil se je na brata. »Edvin, ranjen sem!« Bratje so se bili med seboj dogovorili, kako bodo v primeru, če bo kdo izmed njih hudo ranjen, drug drugemu skrajšali muke, da ja ne bi prišli živi sovražnikom v roke. Edvin je izza skale z nekaj streli in bombo zaustavil vojake, ki so krenili za njima, in priskočil k bratu. Na skalo ob njem se je že nateklo precej krvi. Zgrabil je bratovo puško, ki je bila nekoč Zanni-jeva, in si jo vrgel čez rame. Karlo je vstal in se ga prijel z zdravo roko. Naslonil se je nanj. Od strela je bil še vedno omamljen in ob vso moč. Toda volja mu ni klonila, natanko je vedel, da morata naglo stran. Edvin, ki je bil med Bečanovimi najmočnejši, je vlekel brata Karla vse globlje v goščavo. Dokler sta slišala vpitje Italijanov, ki so previdno krenili za njima, se nista ustavila. Sedaj sta bila sama. Kolona je raztepena kdove kje v gozdu, izdajalec, ki se je vdal Italijanom, bo povedal, koga so zadeli in koga sedaj zasledujejo, in če ima zaseda še policijske pse, bosta težko ušla. Ustavila sta se šele potem, ko ju je zagrnil molk zelenila in je Karlo, ki je izgubil mnogo krvi, začel omagovati. Edvin je vzel iz nahrbtnika svežo srajco in jo raztrgal, naredil iz nje obveze in slekel ranjencu bluzo. Karla je presekala bolečina. Stisnil je zobe, t°da glasu ni dal od sebe. Krogla mu je od zadaj prebila ramenski sklep, ga zadela v brado in mu pretrgala kožo do ustnic. Še sreča, da mu ni prebila kosti! V malo drugačnem položaju bi mu preluknjala lobanjo in njegovega upora bi bilo konec. Edvin je delal naglo. Bal se" je, da Karlo ne bi izkrvavel ali izgubil toliko moči, da se ne bi mogla umikati Italijanom. Ti so ju zdaj iskali in čakali vse naokrog v gozdu, ki se je vlekel proti meji... Dobro ga je obvezal in zaustavil krvavenje. »Karlo, zdaj si dober in greva lahko naprej. Ne boj se, rešila se bova oba ali nobeden. Zanesi se name, jaz te ne bom zapustil. Spravil te bom v bolnišnico.« Karlo je prikimal. Bratje so si zaupali med seboj. Vstala sta in se vlekla naprej po opuščenem kolovozu, v vse bolj odročno goščavo. Toda bolnišnica je bila daleč, nekaj ur hoda onkraj bivše meje na Notranjskem; tam je bil tudi zdravnik, ki ga je ranjenec nujno potreboval. V daljavi sta spet zaslišala vpitje Italijanov in lajanje policijskih psov. Začela sta se umikati hitreje. Gozd je temnel, sonce je zašlo, sence so bile vse daljše, potem pa je naglo padel mrak in za njim noč, ki je bila njuna rešitev. Morila ju je neznanska žeja. Karlo je imel polna usta krvi, sladkobno slani okus ga je silil na bruhanje, ustnice so mu razpokale in ničesar si ni bolj želel kot kozarec hladne vode. ‘Na Krasu pa vode ni. Vroči dnevi so izsušili studence, voda je pri hišah v globokih vodnjakih, toda v vaseh so italijanske zasede in patrulje... »Vode, vode,« je vzdihoval Karlo. Vse pogosteje sta počivala. V nobeni kotanji ni bilo vode, zaman sta jo iskala. Edvin bi bil vzdržal eno noč hoda tudi brez nje, Karlo, ki je izgubil mnogo krvi in vlage v telesu, pa ne. V 20. etapi kolesarske dirke po Franciji Hinault odbil nov napad Fignona Po hudem padcu Italijan Carlo Tonon v nezavesti Pred olimpijskimi igrami Bojkoti in odpovedi MORZINE — Včerajšnja etapa ni prinesla novosti na skupni lestvici, vendar je dokazala, da Fignon namerava povsem upravičiti sloves glavnega favorita, a tudi, da Hinault še ni povsem položil orožja. Ko je*) cilja te četrte alpske etape manjkalo 23 kilometrov, se je v napad pognal Španec Angel Arroyo, na napad pa je takoj odgovoril Fignon, ki je za sabo potegnil še Andersona, Lemonda in Munoza. Za njimi se je pognal Hinault ter jih štiri kilometre pred ciljem tudi dohitel in v sprintu za četrto mesto prehitel Fignona. Dirka je bila precej mirna vse do zadnje vzpetine, Joux Plane. Fignon je Bernard Hinault verjetno nameraval omogočiti pobeg klubskega tovariša Lemonda, da bi tako slednji prehitel Hinault a na skupni lestvici. Sedem kilometrov pred ciljem pa je vse presenetil Arroyo, ki si je do cilja nabral več kot minuto prednosti. Tour pa se je včeraj nesrečno končal za Italijana Carla Tonona. Pri nekem spustu se je namreč silovito zaletel v nekega švicarskega cikloturi-sta, ki je prihajal v nasprotno smer. Zaradi silovitega udarca so ga nemudoma odpeljali v bolnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Tudi švicarski cikioturist se je resneje poškodoval, saj so tudi njega v nezavesti prepeljali v bolnico. VRSTNI RED 1. Arroyo (Šp.), ki je 185 km od La Plagnea do Morzinea prevozil v 6.16’25” s poprečno hitrostjo 29,647 km na uro; 2. Kelly (Ir.) po 1T4”; 3. Anderson (Avs.); 4. Hinault (Fr.) ; 5. Fignon (Fr.); 6. Simon (Fr.); 7. Munoz (Šp.); 8. Lemond (ZDA); vsi v istem času; 9. Millar (VB) 1*21”; 10. Winnen (Niz.) 1’23”; 11. Acevedo (Kol.) 1'54”; 12. Agudelo (Kol.) 2'49"; 13. Grezet (Švi.) 3’01”; 14. Mas (Fr.) 3’03"; 15. Ruttiman (Švi.) 3’04”; 16. Criquielion (Bel.) 3’46”; 17. Loro (It.) 3'46”; 18. Dietzen (ZRN) 3’47”; 19. Nulens (Bel.) 4T1”; 20. Levavasseur (Fr.) 4T1”. SKUPNA LESTVICA 1 Fignon (Fr.) 91.55’20”; 2. Hinault (Fr.) po 8’39”; 3. Lemond (ZDA) 9’52”; 4. Millar (VB) 10T6"; 5. Simon (Fr.) 15’45”; 6. Kelly (Ir.) 16 minut 21”; 7. Arroyo (Šp.) 16’58"; 8. Delgado (Šp.) 17’37”; 9. Munoz (Šp.) 21’ 11”; 10. Ruttiman (Švi.) 22 minut 54”; 11. Criquielion (Bel.) 23 minut 39”; 12. Anderson (Avs.) 25 nadigrala Jugoslavija — Italija 103:83 (55:47) JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 22, A. Petrovič 11, Zorkič, Žižič 10, Sunara, Vukičevič, Hadžič 2, Knego, Radovanovič 19, Nakič 8, Dalipagič 31, MutflpčiCi ITALIJA: Caglieris, Premier 4, Bo-namico 9, Gilardi 6, Magnifico 14, Brunamonti 2, Villalta 8, Meneghin 2, Riva 16, Vecchiato 4, Marzorati 8, Sacchetti 12. LONDON (Kanada) — V drugi tekmi košarkarskega predolimpijskega turnirja v Kanadi je Jugoslavija neizpodbitno dokazala, da se približuje odlični formi, medtem ko se »azzurri» še niso otresli napak, ki so prišle do izraza na tekmovanju v Budimpešti. Novoselova terapija o-čitno daje prve sadove in Jugoslavija si s svojimi več kot dobrimi nastopi počasi utira mesto med favorite za kolajno na losangeleških i- minut 46”; 13. Acevedo (Kol.) 26’41”; 14. Caritoux (Fr.) 27T5”; 15. Grezet (Švi.) 2918”; 16. Jimenez (Kol.) 30 minut 33”; 17. Veldscholten (Niz.) 35T7”; 18. Laurent (Fr.) 35’33”; 19. Flores (Kol.) 3751"; 20. Loro (It.) 38’09”. Tyrrell izključen PARIZ — Izvršni odbor mednarodne zveze za avtomobilistični šport je včeraj sprejel odločitvi, ki sta sprožili val prahu: za vso letošnjo sezono je iz formule ena izključil angleško avtomobilsko hišo Tyrrell, ker je v radiatorju za vodo skrivala svinčene kroglice, da bi ob koncu dirke vozilo doseglo predpisano težo (540 kg). Poleg tega je Belgijcu Jackyju Ickxu do konca sezone odvzela licenco vodja dirk, ker je v 32. krogu prekinil dirko za VN Monaca, ne da bi se prej posvetoval z mednarodnimi komisarji. »azzurre« grah, potem ko so najbolj črnogledi že napovedovali predčasen konec obdobja debelih krav. »Plavi« so Italijane povsem nadigrali. V začetni postavi Dražen in Aca Petrovič, Radovanovič, Nakič, Dalipagič proti Marzorati ju, Gilardi ju, Sacchettiju, Meneghinu in Vecchiatu se nasprotnika do 12. minute (17:17) niso otresli, v nadaljevanju pa so izkoristili napake »azzurrov« pri metu in podajah in zanesljivo končali polčas v vodstvu. Takoj na začetku drugega polčasa so »plavi« izbojevali delni izid 12:-2 in tekme je bilo konec, saj so se nato na igrišču zvrstile menjave. Dalipagič in D. Petrovič sta bila glavna protagonista tekme, pri Italijanih pa se je izkazal le Magnifico. Ključ jugoslovanske zmage je bil predvsem v veliki hitrosti pri izvajanju napadov in uigranosti. Kanada — Avstralija 93:82 poživijo Filatelisti so med tistimi, ki na OI vedno zmagajo, saj večina poštnih uprav izda v čast in spomin OI priložnostne serije znamk. Bojkoti in odpovedi, ki so značilni za zadnja obdobja so poživili delo filatelistov, kajti pojavile so se na trgu znamke, ki so jih poštne uprave kasneje umaknile iz prodaje. Američani so tako za Moskvo izdelali predolimpijsko serijo in jo kasneje umaknili, znamke pa so se že tako razširile, da je bil učinek bolj simboličen in niso znamke na tržišču dosegle statusa posebno redkih primerkov. Nasprotno: njihova cena je nizka. Vse drugačna usoda pa je doletela zahodnonemško znamko, ki je bila na tem, da izide, jo je pa minister za pošto Gscheidle v zadnjem hipu pustil v predalu. Naneslo je, da je ministrova žena Elisabeth malo dni prej prejela v dar tri take znamke in jih spravila kdove kam, ker jo filatelija ni zanimala. Minilo je precej časa in gospa Gscheidle je morala nekega dne oddati dopisnico za neko na graduo žrebanje. Našla je eno od treh znamk, in jo, ne da bi vedela kaj je z njo mož ukrenil, prilepila na dopisnico, ki je kljub napačni znamki srečno prišla na cilj. Baje so jo povsem po naključju našli med papirjem za odpad. Filatelistični izvedenci smatrajo, da spada znamka med največje redkosti. V ZRN naj bi odkrili še tri tako uporabljene znamke, ki so v javnost prišle verjetno po enaki poti kol do ministrove žene. Dopisnica, poslana od ministrove žene, je na neki filatelistični borzi dosegla »o-limpijsko« ceno 74 tisoč nemških mark ali preko 45 milijonov lir. Med deželami, ki letos v Los Angelesu ne bodo nastopale, so priložnostne znamke že izdale Bolgarija, Poljska, Severna Koreja, Kuba, Laos, Mongolija, Vietnam in Jemen, gre pa za predolimpijske izdaje, ki so v glavnem iz prejšnjega leta. Sovjetska zveza, ki je glede olimpijskih znamk izredno aktivna, ni izdala nobene predolimpijske serije, kar se postavlja v tesno zvezo z govoricami, ki so že veliko časa pred uradno napovedjo, pripravljale javno mnenje na sklep. filatelijo Nadaljnjih 66 držav je že od leta 1983 naprej izdalo znamke z olimpijsko tematiko v zvezi z Los Angelesom. Med temi državami so seveda tudi take, ki na domačih tleh za svoje izdaje niti ne vedo, ker so znamke zgolj vaba za zbiralce ali nasičeva-nje filatelističnega trga. Jugoslavija, ki se je med zimskimi OI in pred njimi izkazala z lepimi znamkami, je v zvezi s Sarajevom izdala spominsko znamko v čast srebrni kolajni Jureta Franka. Sredi maja pa je bila vključena v promet serija za poletne igre v Los Angelesu. Znamke prikazujejo košarkarja (5 D), skakalko v vodo (16,50 D), konjenika (23 D) in šprinterja na startu (50 D). Figure so raznobarvne na sivem polju z olimpijskimi krogi na njem. Najbolj aktivne so bile doslej ZDA, ki so sicer dokaj redno izdajale znamke ob priliki OI, vendar ne v takem številu kot nekatere druge dr-žave. Poštna uprava ZDA je doslej izdala že pet serij po 4 znamke vsaka ali pa povezane v bloku. Motive je narisal Bob Peak, umetnik iz Arizone, Največ truda je posvetil atletiki, ki se ponaša kar s šestimi od 20 znamk. Dvakrat je prisotna telovadba, po eno znamko P? imajo plavanje, skoki v vodo, dviganje uteži, kolesarstvo, odbojka, rokoborba, košarka, nogomet, lokostrelstvo, sabljanje in kajak. Znamke so izdelane zelo okusno. Zelo so barvite, vendar ne kričeče. Določeno vrednost dobivajo v ZDA tudi poštni žigi, ki so vezani na potovanje olimpijskega ognja. Pot štafete je letos neizmerno dolga (19 tisoč kilometrov), ker organizacijski odbor od vsakega kilometra iztrži 3 tisoč dolarjev. V mestih kjer štafeta prenočuje, pripravijo tudi poseben poštni žig. Vnet filatelist je predsednik MOO Juan Antonio Samaranch, ki je tudi sam prišel na znamko z nominalno vrednostjo 550 lir, katero je v sklopu serije predsednikov MOO izdal San Marino. MOO je ustanovil zvezo olimpijskih filatelistov, ki bo leta 1985 priredila v Lausannu svetovno razstavo olimpijskih znamk. Ob te] priložnosti je predvidena izdaja kataloga, ki naj bi vseboval vse kar Je olimpijskega v svetu znamk. BRUNO KRIŽMAN »Plavi« čedalje v boljši formi V Kanadi Jugoslavija Borg se ni proslavil Tudi največji as si očitno ne more privoščiti daljšega premora, ne da bi se izpostavljal nevarnosti, se njegov nastop kaj klavrno konča. To se je primerilo tudi Borgu, ki je na turnirju v Stuttgartu v samih 48 minutah zgubil proti Francozu Leconteju kratke vesti - kratke vesti OI 1988 gotovo v Seulu LOS ANGELES — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch je včeraj dejal, da sprememba sedeža prihodnjih letnih olimpijskih iger ni v dvomu: i-gre bodo gotovo v Seulu. Dodal je še, da bodo morda dopolnili olimpijski pravilnik v smislu, cfk uvedejo kazni za tiste, ki bi igre bojkotirali. Carraro odpotoval RIM — V Los Angeles je včeraj odpotoval tudi Franco Carraro, predsednik italijanskega olimpijskega odbora. Pred odhodom je Carraro izrazil bojazen, da se ne bi tudi v Seulu ponovili primeri bojkota, če prej ne najdejo primernih rešitev, ki bi vse zadovoljile. Miting v Edimburgu EDIMBURG — Na mednarodnem a-tletskem mitingu v Edimburgu je Škot Allan Wells 100 m pretekel v 10”15, kar je peti najboljši letošnji čas med atleti, ki bodo nastopili v Los Ange- lesu. Med ostalimi rezultati gre o-meniti še 13”39 Američana Clarka na 110 m ovire ter 5,75 m Poljaka Wla-dimira Kozakiewicza v skoku s palico. Pokal De Galea RIM — V prvem dnevu so v polfinalnih skupinah teniškega Pokala De Galea dosegli naslednje izide — na Češkoslovaškem : ČSSR - SZ 1:1, Avstralija — Danska 2:0; v Španiji: Španija — Avstrija 3:0, Nizozemska — Italija 2:1; v Franciji: Francija — Grčija 2:1, Argentina — Velika Britanija 3:0. • KOT POROČA »DIARIO 16«, argentinski nogometaš Mario Alberto Kem-pes namerava iz Valencie prestopiti k angleškemu Tottenhamu. • NA ŠVEDSKEM se je včeraj pričelo svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju, na katerem nastopa 552 tekmovalcev iz 30 držav. Med njimi sta tudi Italija in Jugoslavija. KOŠARKARSKI TURNIR V TRSTU Prvo mesto poljski Slezi Na mednarodnem ženskem košaf' karskem turnirju v Trstu, veljavne^ za trofejo »Profumeria Mimosa«, prvo mesto osvojila poljska Sleza, jq z 71:67 (40:30) premagala MAFC \ Budimpešte. Tretje mesto si je P^„ borila šibeniška Revija, ki je s 70: (34:29) odpravila Ginnastico Tries» no "Ledisan. • V PRIJATELJSKEM NOGOME^ NEM srečanju je zahodnonemška n g gometna olimpijska reprezentanca 6:2 (4:1) premagala Kitajsko. » PORTORIČAN HECTOR CAM*; CHO, svetovni prvak v peresni ka goriji (WBC) se je odrekel nastop ker namerava nadaljevati kariero lahki kategoriji. MEHIŠKA DRŽAVNA nogometa^ prezentanca bo prihodnji mesec meji v Evropi, kjer se bo med 0 m 11. avgusta pomerila z Žanom Pred olimpijskim nogometnim turnirjem Bearzot se najbolj boji Jugoslavije tommaSSl' bouti,«« moška - ženska - otroška oblačila RIM — Med športi, ki bodo na letošnjih olimpijskih igrah, ne glede na bojkot, prav gotovo v ospredju, je tudi nogomet. Najbolj priljubljena panoga na svetu ne dosega sicer na OI vrhuncev zanimanja »mundialov« ali drugih celinskih prvenstev, letos pa ne bo tako, saj je CIO s sicer nekoliko dvomljivo odločitvijo odprl vrata tekmovanj petih krogov tudi profesionalcem, natančneje vsem nogometašem, ki se niso udeležili kakega svetovnega prvenstva. Med ekipami, ki sodijo med favorite nogometnega turnirja, sta nedvomno tudi Italija in Jugoslavija, čeprav ne gre podcenjevati številnih drugih nasprotnikov, med katerimi velja o-meniti Zahodno Nemčijo in Francijo. »Azzurri« so v Los Angeles odpotovali včeraj. Na spisku Bearzota, ki je hotel sam voditi reprezentanco, ki jo sicer običajno trenira Maldini, je 17 igralcev. Njihova tržna vrednost znaša 60 milijard lir, kar zgo vorno priča o njihovem »amaterstvu« (vendar na OI bodo letos nastopili tudi teniški igralci, ki po zaslužkih ne zaostajajo za nogometaši). Bearzot zavzeto brani nastop na OI, čeprav Italija potuje v Ameriko samo zahvaljujoč se bojkotu, saj jo je v kvalifikacijskem delu izločila prav Jugoslavija po nepozabni zmagi na Reki (5:1). In prav »plavih« se Bearzot in Maldini najbolj bojita. Olimpijskih iger v Los Angelesu se bo, kot znano, udeležilo 16 ekip, ki jih je prireditelj razdelil v štiri skupine. Prvi dve uvrščeni se bosta u-deležili četrtfinala. Skupine so naslednje: SKUPINA A: Norveška, Čile, Francija, Qatar. SKUPINA B: Jugoslavija, Kamerun, Kanada, Irak. SKUPINA C: ZRN, Saudska Arabija, Brazilija, Marok. SKUPINA D: Italija, Egipt, ZDA, Kostarika. reklamna prodaja popusti 20-30-40% od 17. julija dalje TRST - ULICA MAZZINI 37-39 Odbojkarski tabor BiH v Zaostrogu Po torkovem izrednem občnem zboru Prisotna tudi mlada borovca V lepem obmorskem kraju Zaostrogu je bil od 9. do 16. julija tabor mladih odbojkaric in odbojkarjev Bosne in Hercegovine ter seminar za trenerje j-n sodnike iz te republike. Svoje stro-tovnoi znanje je izpopolnjevalo preko 60 trenerjev, selektorja Zoran Mihaj-Jovič in Aleksander Erič pa sta povabila v Zaostrog po 18 najbolj perspek-tnmih odbojkarjev in odbojkaric iz HiH, letnika 1967 in mlajše. V tej pi-funi druščini sta bila tudi mlada odbojkarja Bora Dario Meton in Janko Jablanšek ter podpisani kot trener. Prijazni gostitelji pa zaslužijo za sprejem in pozornost, katere smo bili deležni samo pohvalo. Tabor za mlade odbojkarje in seminar sta bila iz-jjsdno koristna za vse udeležence. Seminar za trenerje ženskih ekip je vo-. selektor in trener jugoslovanske zenske reprezentance Aleksander Bo-ncic- Pri moških pa je bilo strokovno delo zaupano znanemu in priznanemu slovenskemu strokovnjaku mag. Viktorju Krevslu, ki je dobil od odbojkarske zveze BiH tudi priznanje za izreden razvoj odbojke v tej republiki. Tudi tokrat je Krevsel še enkrat pokazal izredne didaktične - metodične sposobnosti pri učenju osnovnih prvin, ki so najbolj potrebne za vrhunski razvoj mladega odbojkarja. Predstavil je metodične lestvice, ki so bile dostopne za vsakega mladega odbojkarja in trenerja in služijo za prenos pridobljenega znanja na najmlajše generacije. Teh v BiH ni malo, saj so v 1. zvezni ligi kar štirje zastopniki (praktično ena tretjina jugoslovanskih prvoligašev) , ki imajo izredno široko zaledje in dokaj strokovno delajo z najmlajšimi. V velikem razmahu je tudi ženska odbojka pa čeprav ta čas nima niti enega zastopnika med prvoligaši. Antropometrijske meritve in predavanja je opravil dr. Hamid šoše, ki je izdal tudi izredno koristen priročnik za testiranje odbojkarjev, ostala zdravstvena medicinska predavanja pa so bila zaupana dr. Petru Saviču. Naša dva fanta sta se med ostalimi odbojkarji (mimogrede iz 11 klubov) kar hitro znašla in se na najboljši način tudi vključila v delo, kljub nekaterim začetnim jezikovnim težavam. Vsi objektivni in subjektivni testi ter ostale meritve (vseh skupaj 15), so pokazali, da Meton in Jablanšček prav nič ne zaostajata za sovrstniki iz BiH, ki so bili večinoma tudi leto starejši (letnik 1967). Njun tehnično - taktični napredek pa bo seveda odvisen od bodočega dela, ki postaja tudi v tej starostni kategoriji vse bolj zahtevno. G. Furiarne Prijateljsko odbojkarsko srečanje Domovci za las ob zmago Naš prapor Sošol — Dom 3:2 (14:16, 9:15, 15:12, 15:9, 15:13) NAŠ PRAPOR SOŠOL: M. Bevčar, K, ^giša, F. Sošol, W. Mikluš, P. Klanjšček, M. Sošol, Vogrič. UOM 1973-74: J. Prinčič, L. Černič, • Komel, I. Devetak, D. Klanjšček, " X^an 111 F- Mužič. ODNIK: Bordon. ij . kti postavi kot pred desetimi le-s. ■*'? s*°pila na igrišče belo-rdeča še-agoriškega Doma in odigrala pri-ijsk° srečanje proti Našemu pra-zarv • Soč°l. Tekma je bila precej nač^Va’ SN sta bili obe ekipi ize-in J, -.Borili sta se za vsako točko ®četku so Domovci nekoliko pre-•etljivo osvojili prva dva seta. Poba Je prišla do izraza boljša fi- zična pripravljenost briške ekipe, ki je po hudi borbi obrnila potek srečanja sebi v korist in je tako na koncu slavila s tesnim 3:2. Ne glede na končni izid, ki za Dom ni ugoden pa je treba omeniti, da je bivša domova šesterica še vedno solidna ekipa, čeprav je minilo že 10 let od njihovega zadnjega prvenstva ki so ga odigrali. Zadnja pobuda domovih odbojkarskih delavcev sodi v okvir raznih družabnih dejavnosti tega goriškega društva v poletnih mesecih. Da bi še bolj zaživelo družabno življenje v društvu, bi bilo primemo, če bi se na podobnih srečanjih zbrale vse generacije domovih odbojkarjev in odbojkaric od leta 1963 dalje in tako prispevale k še večji razširitvi odbojke na Goriškem. PRI SEGAFREDU Kateri Američan ob Mayfieldu? Kot smo že najavili, je ameriški košarkar Bill Mayfield podpisal enoletno pogodgo z goriškim klubom Se-gafredo. Mayfield bo tako igral že četrto leto v Gorici, kar potrjuje, da je črnopolti igralec pomemben element v igri goriške ekipe, ki bo letos igrala v A-2 ligi. Brez dvoma bo njegovo ime ostalo zapisano z velikimi črkami v zgodovini goriške košarke, tako kot sta zapisani imeni dmgih dveh velikih ameriških košarkarjev Webster ja in Pondexterja, ki sta tudi igrala v Gorici. Trenutno pa se trener Segafreda Gianni Asti mudi v ZDA, da bi na tamkajšnjih selekcijah našel primernega igralca, ki bi ga pridružil Ar-dessiju, Mayfieldu in drugim. Kot kaže Asti išče dobrega centra, ki se bo znal uveljaviti še posebno v o hrambi, kjer je goriška peterka dokaj šibka. obvestilo Spodnje ni «ivC- ^ izteku letošnje sezone red-ob pi Z.bor' ki ho jutri, 20. julija, dnevi.' 0,1 v Kulturnem domu. Na čila em re Cupa štveni l.H^e ‘5 Prijatelje, da je dru Prt vv.v a7' v Mesijanskem zalivu od in te,'t; •,an vr.naStop.na svetovnem prvenstvu.« v. težavah v pre^ine španski kolega, ki se je znaš PJ> ki bi ra^i rniti mora uslugo poljski televizijski el dje-nski trena P°sne^a razgovor z Bearzotom, toda it teria. Tako ^ *ne razume vprašanj poljskega repe Postanem tolmač med Poljakom in Bea zotom, seveda bodo njegove odgovore prevedli v Varšavi. Toda poljski kolega pripravlja posebno oddajo o italijanski reprezentanci in časnikarjih, ki so v Casi del Baron. Reportaži dodava tako še pogovor v slovenščini, nad katerim postane pozoren tudi španski dopisnik. Nogometni navijači Španije in Poljske bodo tako morda prvič zvedeli, da v Italiji živi tudi slovenska manjšina. NEZANIMANJE ZA MUNDIAL Podobno kot po vsem svetu, je bil tudi v Vigu odstotek ljudi, ki jim ni bilo prav n'č mar za Mundial, precejšen. Kot da bi bili prenasičeni, čeprav se tedaj sploh še ni pričelo zares, z informacijami, reklamnimi napisi, ogromnimi »naranjiti«, ki na vsakem vogalu spominjajo na bližajoči pričetek španskega svetovnega nogometnega prvenstva, mnogi verjetno nalašč v vsakodnevnem razgovoru izpuščajo vsak tudi neposreden namig na Mundig.1. In tega jim nikakor ne moremo zameriti, čeprav smo prav zaradi nogometa prepotovali Italijo, Francijo in celotno Španijo. Dnevniki imajo mastne naslove o Mundialu na prvih straneh, televizija in radio pričenjata dnevnike z informacijami o nogometaših, v svoje programe uvrščata posebne oddaje o zgodovini svetovnih prvenstev — vse to pretiravanje pa verjetno prav obratno učinkuje na potrošnika. V družinah že nastajajo spori o televizijskem programu, ki ga bodo gledali zvečer, zakonski možje, ki so že zdaj posvečali družini le skromni del prostega časa, so z nogometom preobremenjeni, da bi lahko vsaj nekaj minut dnevno posvetili domačim nalogam otrok, čeprav bi bilo to ob koncu šolskega leta potrebno in zaželeno. V Vigo so medtem dopotovali tudi reporterji bue-nosaireškega radia Rivadavia in brazilske televizijske mreže O Globo. Seveda v Galicijo niso prišli najbolj znani, kajti sloviti argentinski komentator Carlos Maria Munoz, ki je bil s svojim slikovitim poročanjem poznan tudi pri nas — njegov krik ob golu, ki ga je Bettega dosegel na tekmi z Argentino leta 1978 je postal del sigle za oddajo »Mini-zgodovina svetovnih prvenstev« na radiu Trst — spremlja seveda argentinsko reprezentanco v Kataloniji. V argentinski reporterski ekipi je najglasnejši Menendez, ki skoraj stalno čepi poleg telefona. Toda večina razgovora ne poteka v smeri Vigo - Buenos Aires, pač pa obratno, saj je več zanimanja za dogodke v južnem Atlantiku kot za nogomet. Tudi Menendez ima na Malvinah sorodnika in je seveda zaskrbljen o usodi Puerta Argentino. Istočasno so v centru, za tisk stadiona Balaidos predstavili ukrepe varnostne službe, ki je delovala v Galiciji med prvim delom španskega Mundiala. Za varnost igralcev, časnikarjev in navijačev je skrbelo 700 agentov, od katerih jih je 500 pripadalo posebnemu policijskemu zboru za protiteroristične akcije, ostalih 200 pa oddelku civilne policije. Varnostno službo je koordiniral guverner pontevedrske pokrajine Joaquin Berrell Mestre. Dodeljeni so jim biti tudi štiri helikopterji, ki naj bi v slučaju potrebe pristali na tartanski stezi Balaidosa. Civilna policija pa je dobila nalašč zdresirane nemške ovčarje. Psi naj bi agentom pomagali pri odkrivanju prekupčevalcev mamil, saj so menili, da se bodo med množico navijačev vtihotapili tudi kriminalci. Posebni oddelki policije so bili zadolženi za nadzorstvo nad žeparji, spet drugi pa za morebitne teroristične napade, čeprav so baskovski separatisti napovedali premirje za ves čas Mundiala. Naročnina Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir V SFRJ številka 20.00 din, naročnino za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din, za organizacij in podjetia mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'; IVA 18 ; Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Jul^ske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBlIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski JE dnevnik dnevnik 19. julija 1981 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska I m Trst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG »Fronta mamil« se vse bolj zaskrbljujoče širi v Italiji RIM — Narkomanija z vsem, kar je z njo povezano, se je v Italiji v tčh letih razrasla v enega najbolj perečih družbenih vprašanj. Skoro ne mine dan, ne da bi s »fronte mamil«, kot so pojav upravičeno poimenovali, poročali o odkritju večjih in manjših mrež prekupčeval cev in razpečevalcev mamil, o smrtnih žrtvah preveli kih doz, o kriminalnih dejanjih obupanih narkomanov. Tudi včerajšnji dan ni bil v tem oziru izjema. Iz Rima poročajo, da je 19-letni narkoman dvakrat skušal ubiti svojo mater. Nesrečniku je ime Luciano Pedro Elias, stanoval pa je pri starših v Ulici Filippo Turatti 37. Že dalj časa ni zaužil mamil in zato je vprašal svojo mater Liliano Fabbri, naj mu da denar za dozo heroina. Ker mu mati ni hotela ali mogla ugoditi, je mladenič, nerazsoden zaradi krize abstinence, zabrusil vanjo kuhinjski nož. K sreči se je Fabbrijeva pravočasno vrgla na tla, sin pa je planil nanjo in jo sku- šal s svojimi rokami zadušiti. Ker mu 'tudi to ni uspelo, je stopil na okno in zagrozil, da se vrže s tretjega nad stropja na ulico. Na kraj je prihitela policija, ki ji je po eni uri uspelo prijeti nesrečnega narkomana. Toda »fronta mamil« zajema ves polotok. Včeraj so npr. v pokrajini Ravenna aretirali preko 50 ljudi pod obtožbo, da so razpečevali mamila, ki so jih uvažali iz tujine. Zaporne naloge je izdal ravenski namestnik državnega pravdnika na osnovi izidov preiskave, ki je ugotovila, da je zločinsko mrežo organiziral bivši konfini-ranec v kraju Lugo pri Ravenni, ki je sicer doma iz Palerma. Iz Neaplja nadalje poročajo, da so v bližnjem kraju Torre Annunziata aretirali 39-letno Mario Zurlo in dva moška. Obtoženi so, da so v mesnici, ki je last Zurlove, razpečevali mamila. Olimpijski kip Italijanski kipar Mario Ceroli sedi pri svojem delu z naslovom »Človek*, ki je svojevrstna reprodukcija znane risbe Leonarda da Vincija. Kip je na ogled v »Italijanski hiši« v kalifornijskem kraju Century City, ki so jo odprli ob skorajšnjih olimpijskih igrah. (AP) » Najlepša najstnica«: bo to res Loredana ? Rimljanka je, ime ji je Loredana Coccia, stara pa je 18 let. Konec poletja se bo v Riminiju in San Marinu udeležila finalnega tekmovanja za najlepšo najstnico (Telefoto AP) Sovjeti redno izvajajo svoj vesoljski program MOSKVA — Sovjetska tiskovna a-gencija TASS je objavila, da je predvčerajšnjim vzletela vesoljska ladjica »Sojuz T 12«. Vzletela je ob 21.40 po krajevnem času, to je ob 19.40 po srednjeevropskem času. Vir ne omenja kraja vzleta, ki je po vsej verjetnosti vesoljska baza v Bajkonuru v Turanskem nižavju, kakih 1900 kilometrov jugovzhodno od Moskve. Te baze so se namreč v preteklosti naj-češče poslužili pri podobnih vzletih. TASS omenja, da je na krovu »So-juza T-12« tričlanska posadka, ki jo sestavlja tudi ena ženska. Imena koz- monavtov so: Svetlana Savitskaja, ki je že drugič v vesolju, Vladimir Dza-nibekov in Igor Volk. Vesoljska ladjica bi se morala priključiti sovjetski vesoljski postaji »Sa-ljut 7«, na kateri so od 9. februarja letos Leonid Kizim, Vladimir Solovi-kov in zdravnik specialist za srčna obolenja Oleg Atkov. Skupno z novimi prišleci bodo izvedli vrsto tehniških in znanstvenih raziskav ter eksperimentov. Vesoljska postaja »Saljut 7« kroži okrog Zemlje že od 19. aprila 1982. Gorje, če profesor govori o spolnosti PALERMO — Pretor Vincenzo Mirotta je izdal zaporni nalog proti 45-letnemu profesorju Carmelu Fede-ricu, ker je dijakinjam II. E razreda na nižji srednji šoli »Alberigo Gentili« predaval o spolnosti. Profesorja so brž nato aretirali. Zgodilo se je že marca: Federico se je odločil, da bo eno uro pouka posvetil kočljivim vprašanjem seksa, nekaj dni zatem pa so pričeli padati protesti. Sproženi sta bili dve preiskavi, eno je izvršilo šolsko skrbništvo, ki pa ni moglo zaslediti nobenega elementa proti profesorju, a drugo sodstvo, ki je bilo drugačnega mnenja: »Prof. Federico je dekletom pripovedoval o lastnih spolnih izkušnjah, in to s prostaškim izrazoslovjem«. In }a~ ko je pretor Mirotta zaukazal. nadeti »nesramnežu« lisice- Omeniti gre, da je Mirotta dolgo časa bil sodelavec pokojnega pretorja Vincenza Salmerija, ki se je proslavil kot pravi lovec na čarovnice. Na Siciliji nočejo vojaškega strelišča PALERMO — Sredi Palerma je bila včeraj demonstracija, ki se je je udeležilo na tisoče ljudi, da bi protestiralo proti načrtu o ureditvi vojaškega strelišča na hribovitem območju Nebrodi. Strelišču naj bi žrtvovali 22.000 hektarov pašnikov in gozdov, kjer so še zadnja gnezda kraljevskega orla in kjer naturalisti nameravajo naseliti kolonije krilatega leva. Demonstracijo so priredili sindikalna zveza CGIL - C/SL - UIL, prizadete občinske uprave, ACLI, ARCI, naturalistične organizacije in koordinacijski odbor komitejev za mir. Delegacijo demonstrantov sta sprejela predsednik sicilske vlade Sardo in predsednik deželnega sveta Lauricella, ki sta nasprotnikom strelišča izrazila vso solidarnost. Lauricella, pa tudi de želni odbornik za teritorij in okolje Placenti sta medtem že posredovala pri obrambnem ministru Spadoliniju, naj prepreči uresničitev strelišča, ki je v nartu že od leta 1981. Nikar jesti v javnosti! NEW YORK — Američani pravijo, da je Amerika vzor demokracije, to da John Clark in Gary Kumpa s tem ne soglašata v celem. Ko sta si kupila vsak svoj kos pice in jo začela grižljaj za grižljaj pospravljati na pločniku, ju je policaj lepo zgnetel v avto, odpeljal in za eno uro spravil za zapahe. Zakaj? Ker je v javnosti prepovedano jesti! Zgodilo se je v letoviškem kraju Ocean Beach na otočku Fire Island nedaleč od Long Islanda pri New Yorku. Tu je še marsikaj prepovedano: v javnosti ne smeš niti srebati kakršne koli pijače, na plaži se ne smeš preoblačiti, poleti se ne smeš voziti s kolesom, na prostem ne smeš prižigati sveč, a po določeni uri popoldne ne smeš pred lastno hišo pustiti posode za smeti, vendar le posode tipa »exclam«. 60 milijonov lir za steklenko vina LONDON — Teksaški trgovec s slikami i" žlahtnimi vini Bill Burford iz Dallasa je odšte kar 26.500 funtov šterlingov ali nad 60 miW0" nov lir za veliko steklenico vina Mouton Baro*1 de Rothscild iz leta 1860 — njena prostornin3 ustreza nekako skupni prostornini šestih navadnih buteljk. Petičnež bo steklenko 6. oktobr3 prodal na dražbi in je prepričan, da bodo z3 njo plačali vsaj 50.000 dolarjev ali skoraj 30 milijonov lir. V Dallas bo Burford steklenic0 peljal z letalom, na katerem je naravnost za njo že rezerviral sedež prvega razreda za 2,5 d3' lijona lir. »Varovala jo bova kot otročička41’ je dejala Billova ženka Patricia, ki uživa s° medene tedne. Dragoceno steklenico vsakih 25 let odprej0, da pokusijo vino, nato pa spet zapečatijo. Bu^ ford jo je kupil v neki manchestrski enote» ' potem ko je do lani bila v kleti barona R01 schilda. mikimusterI Trije hribolazci (31) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika KEMONEKI*HM,NEV£M... NMLI J£ ^ MOGOČE BOVA ZAPRL?^ZDAJLE /VEDE- «vmTfl *5" HRIBOLAZCA? AAATMN NIKOMUR NISTA STORILA ŽALEGA?1? NEDOLŽNI Oty£icl : ’ TODA - TO VA’ OBESITI V/ao BOM BALU GRR.1 ODŠLA STA . TALE JE BIL VIDETI DIREKTOR HOTELA.PA NI NIČ KAJ PRIJAZEN.... KAJ NEK^JEpNIlSUl^S TISTO BE- j§|J llgj vritoù* 7 C- jgEzŽk. Ti«'Jtzrffi ne vem. vem samo, da se pod vodo?? torej gaje poplavila! BOVA TEŽKO IZVLEKLA. .. [VODA S KRVAVEGA ZOBA!! TAJ Ml RO BI VSAJ VEDEL. KJE Jtl DALJNOGLED! BRŽ! TA NJEGOV HOTEL! Madžarska: samovoljno podaljševanje vikenda BUDIMPEŠTA — Kompjuterji, ki nadzorujejo madžarski energetski sistem, že dalj časa redno beležijo, da je ob petkih popoldne in ob ponedeljkih dopoldne v vsej državi poraba električnega toka znatno nižja kot v ustreznih urah drugih dni v tednu. Dodatek pa ne zadeva potrošnje elektrike v stanovanjih, temveč njeno izkoriščanje v raznih delovnih organizacijah. To je brž pritegnilo pozornost oblasti, pa tudi partijskega glasila »Nepszabadsag«, ki je zadevi šlo do dna in ugotovilo, da pojavu botruje samovoljno krajšanje delovnega urnika v podjetjih in ustanovah. Pojav je uredništvo lista v uvodniku opredelilo kot »neodgovorno podaljševanje vikenda« in pripomnilo, da bo zaradi tega kdo pač moral pošteno plačati. Ugotovili so, da pravilnika o delu ne kršijo le uslužbenci proizvodnih, marveč tudi nameščenci drugih podjetij. Toda kako? Razpasla se je razvada, da ob petkih delovni ljudje odhajajo iz službe že ob dveh po poldne in da torej delajo le kake štiri do pet ur. Z druge strani se v ponedeljek ne vračajo na delovno mesto ob osmih, temveč komaj tam ob devetih ali desetih dopoldne. Seštevek vseh teh ur jasno pokaže, kakšno & do ima od tega ne le proizvodni^ torej madžarsko gospodarstvo, amP celovita družbena skupnost. Partijsko glasilo je postavilo• na z tožno klop poleg samih uslužben seveda tudi njihove nadrejene, ki to dopuščajo in ki čestokrat tudi ^ mi to počenjajo. Sarkastično je ul’ ničar zapisal, da bi ljudje prav t ^ zgodaj odhajali z dela tudi v četn ko bi petek bil prost dan, kak°r sobota. Omeniti velja, da so na ^e-džarskem uradno skrčili tedenski ^ lovni urnik z 42 na 40 ur: očitno to ne zadovoljuje uslužbencev. . je toliko bolj obsodbe vreden, le JL salo v partijskem glasilu, ker s šanje delovnega urnika ni Vri^°s\e-nekakšno darilo, temveč je le P° sadica vsesplošnega napredka in ^Djo ‘ , v« — un Dteba temtakem bilo res škoda, ko pridobitev socialne narave bilo spet odpraviti. Predvsem pa nekatere moti dei*fVne da si samovoljnega podaljševanj ^ morejo privoščiti tisti, ki uPraVJj n tovarniške stroje, ki so pač vse >^ pogonu, pa tudi tisti, ki rnoraio^i prihodu in ob odhodu z dela žaO uro.