POSVET O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Delovnim ljudem in občanom so z novo ustavo dane vse možnosti, da v krajevni skupnosti na samoupraven način uresničujejo svoje skupne potrebe na mnogo več področjih dela in življenja kot v preteklosti. Praksa pa nam kaže, da teh možnosti v marsikateri krajevni skupnosti še aiso v polai meri uveljavili. Zadržek za to je vsekakor nepovezanost krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi v občini in zunaj nje. Kako prelomiti te in še druge spremljajoče zadrace v nadaljnjem samoupravnem organi-ziranju krajevnih skupnosti - to je bilo osrednje vprašanje, okrog katerega je tekel za okroglo mizo pogovor, ki ga je 15. septembra sklical občinski sindikalni svet na pobudo republiškega sveta ZSS.
Pogovor je bil usmerjen v po-živitev razprav v KS in TOZD o gradivu Aktualni problemi nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti v SR Sloveniji, objav-ljen v POROČEVALCU 25. ju-hja letos. Za pogovor je bila iz-brana krajevna skupnost Nove Jarše zato, ker je prav v tej kra-jevni skupnosti več TOZD z ve-likim številom zaposlenih (3000), a le majhen odstotek zaposlenih živi v tej fS, kar na tej stopnji samoupravne organi-ziranosti pogojuje še večjo loč-nico med združenim delom in KS. V nagovoru so sodelovali predstavniki osnovnih orga-nizacij sindikata v združenem delu, predstavnik KS Nove Jarše, predsednica zbora kra-jevnih skupnosti občinske skup-ščine, predsednica zbora občin skupščine SRS, predstavniki sektorja za samoupravljanje pri republiškem svetu sindikata, re-publiške konference SZDL ter predstavniki občinskih poli-tičnih organizacij.
V VSEH
KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN ORGANIZACUAH ZDRUŽENEGA DELA NAJ TECEJO RAZPRAVE Predlog stališč in sklepov o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti v SR Sloveniji, ki ga je pripravil odbor za družbeno-politični in komunalni sistem zbora občin, bodo 8. oktobra obravnavali vsi trije zbori skup-ščine SR Slovenije. Gradivo je nastalo na podlagi široke ankete po krajevnih skupnostih in de-lovnih organizacijah in odraža stanje, kakršno resnično je, in kaj moramo storiti, da bomo tudi na tem področju hitreje uresničevali ustavo. Obravnava v skupščini bo nekakšna za-okrožitev razprav, ki že od po-mladi sem tečejo po krajevnih skupnostih in nekoliko manj v delovnih organizacijah. Analiza je v veliki meri usmerjena k po-
vezovanju TOZD in krajevne skupnosti za nadaljnje uveljav-ljanje in razvoj združenega dela z dvema osnovnima celicama TOZD in KS, ki skupaj pred-stavljata bazo samoupravljanja. Obe te celici sta tudi temelj no-vega načela načrtovaiija in naj bi torej načrti resnično rastli od spodaj navzgor. Krajevna skup-nost in TOZD sta tudi temelj samoupravljanja in temelj ob-lasti.
Gradivo obravnava tudi sa-moupravno organiziianje po-trošniških svetov v krajevni skupnosti, ki naj ne bi bili neke skupine pritiska na delovne organizacge, ampak organizira-na zavest v odnosih med pro-izvajalci in potrošniki. Potem je tu še vrsta vprašanj, kot npr. različnost KS, različni odnosi delavcev v TOZD in krajevnih skupnosti, financiranje KS, in-formiranje v KS itd. Vsekakor pa je osnovna poanta gradiva storiti odločen korak naprej v samoupravnem organiziranju delovnih ljudi in občanov v kra-jevni skupnosti, da si proiz-vajalec in krajan ne bosta stala nasproti, vsak na svojem bregu reke.
REZULTAT RAZPRAV NAJ BO DOGOVOR
Predsednica zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Slavka Jerman je razložila delo-vanje KS in praktične izkušnje. Povedala je, da je že v toku organizirana akcija pogovorov v vseh sedemnajstih KS občine, ki temeljijo prav na sklepih in stališčih objavljenih v Poroče-valcu in o katerih se je pohval-no izrazila ter predlagala, da se jih po razpravah v KS in skup-ščini preimenuje v DOGOVOR!
Iz izvajanj drugih udele-žencev pogovora o političnih iz-kušnjah dela in organiziranosti v krajevni skupnosti in delavcev po osnovnih organizacijah sin-
dikata v OZD ter o scxielovanju le-teh v KS je bilo razbrati da so krajevne organizacije raz-meroma dobro organizirane, da isto velja za OZD in TOZD same, da pa dlje od tu doslej ni bilo mogoče prodreti. To potrjuje praksa, to se vidi iz sta-tutov OZD in TOZD, v katerih ni urejen odnos do KS, v sta-tutih KS pa to obratno je. Prav tako se delegati iz TOZD ne udeležujejo sej v krajevni skup-nosti. Sodelovanje OZD s kra-jevno skupnostjo obstaja še ved-no na ravni pokroviteljstva nad šolami in vrtci, v nudenju ob-časnih denarnih ali materialnih pomoči krajevni skupnosti. To pa je veliko premalo in pred-vsem premalo samoupravno! Udeleženci pogovora so zato sklenili, da je treba nujno v od-ločno družbenopolitično akcijo za novo koncepcijo krajevne skupnosti, kot jo določa ustava iz leta 1974. Prelomiti je treba zavest o ločenosti med kraja-nom in proizvajalcem ter zdru-žiti osebnosti občana — prebi-valca in delovnega človeka— proizvajalca v enovito samo-upravno socialistično osebnost, ki v celoti odloča o pogojih in sadovih svpjega dela in življenja. Šele z uresničitvijo koncepcije krajevne skupnosti kot družbe-noekonomskega razmerja z OZD oz. TOZD, z uresničitvijo zavesti o organski povezanosti OZD oz. TOZD s krajevno skupnostjo, v kateri živijo, bodo delavci v združenem delu ob odločanju o celovitem do-hodku neposredno in dejansko odločali o zadovoljevanju svojih osebnih in skupnih potreb, ki jih uresničujejo v krajevni skup-nosti.
Akcijo bosta skupno z iz-vršnimi odbori sindikata in ko-munisti vodila v organizacijah združenega dela občinski sin-dikalni svet, v krajevnih skup-nostih pa socialistična zveza.
SG