Z51 števllba.
U Llubljanl. v toreh, 11. oktobra 1908.
xli. leto.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po potti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In uprav nI* tv o je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Upravništva telefon st. 85.
Uredništva telefon St. 34.
Posamezne Številke po 10 h.
Razkol v Klerikalni stranki na Goriškem.
V Gorici, 26. oktobra. Ro letošnjih deželnozborskih volitvah, pri katerih   je   l>i 1 ti podlegla klerikalna stranka, je dr. Gregorčič milo tožil,  da so  mu  vse skvarili
Kranjci«. »Kranjci« pa so trdili in še trdijo, da je kriv poraza edi-nole dr. Gregorčič s svojo zvezo s Pa-jerjem, iz katere je izšel tudi tisti tako krivični in Slovence ponižujoči volilni    red.    Že   poprej    niso bili
Kranjci« nič kaj pri srcu dr. Gregorčiču, po volitvah pa je kazal svojo mržnjo do njih. kjerkoli je mogel. »Kranjci«, to je: krščanski demokrat je, so mu vračali mržnjo po svoje.
Prišla je otvoritev deželnega zbora in ž njim razkol v klerikalno stranko. Dr. Gregorčič se je zvezal tisto na svojo roko z laškimi liberalnimi poslanci ter uganjal ž njimi opstrukcijo. Po deželi je zavrelo. Vse je nevoljno na dr. Gregorčiča. In tu so se oglasili prav odločno proti dr. Gregorčiču »krščanski demokratjc«. Ti hočejo, da bi stopil dr. Gregorčič v deželnem zboru v opozicijo ter bi položaj prav spretno izrabljal, tako. da bi se videlo, kako dobre zastopnike ima S. L. S. v deželnem zboru, samo premalo jih je; treba jih torej prihodnjič izvoliti več, če že ne vseh 14. Dr. Gregorčič pa je delal čisto le po svoji glavi. Zvezal se je z laškimi liberalnimi poslanci v ta namen, da bi ujel zase en odborniški mandat. »Slovenski klub« pa izoliral. Za nobeno pametno besedo ni bilo dobiti Gregorčiča, kar drl je naprej s svojo glavo ter pričel obstrukcijo on. Potem je divjala obstrukcija po deželnem zboru ter prinesla deželi veliko škodo. Kako težko so pričakovale nekatere občine deželnih podpor, pa jih ni bilo, ker jih je snedla obstrukcija. Velikanska nevolja je nastala v deželi radi obstrukcije, da je preletel strah slovenske krščanske demokrate, češ, kaj bo, če nam bo dr. Gregorčič uganjal take reči. Napadli so ga javno v »Slovencu« in nadškof gori-k i je obsodil v ostrih besedah zvezo katoliške stranke z liberalno. Kanoni, naperjeni proti dr. Gregorčiču, so počili, in razkol v klerikalni stranki je tu. Začel je boj v časnikih. »Slovenec« je Gregorčiča par k rat prav }M)šteno okrtačil, no, slednjič je vodstvo S. L. S. v Ljubljani sklenilo, da
LISTEK.
jDinson m Dolila.
Opera v štirih dejanjih. Besedilo spisal Ferdinand Lemaire.  Fglasbil G. S a i ii t -   S ae ii s.
(K premijeri v slov. gledališču.)
V »knjigi vseh knjig«, v sv. pismu starega zakona, in sicer v 13-, 14., 15. in 16. poglavju »knjige sodnikov« se govori o Samsonu in Dali-li. Samson, sin edinec Manoaha iz Ćore je bil »poklieanod Gospoda, da reši narod Izraelov iz sužnosti Fili-stejcev«. Že v svoji zgodnji mladosti je bil silno močan; ubil je leva in ga raztrgal; vsa njegova moč pa je izhajala iz dejstva, da se po ukazu angela — ni nikdar strigel. Zaljubil pa se je v lepo filistejsko dekle ter se ž njo oženil. Toda ta tujka ga je prevarila že prvi teden ter izdala neko njegovo skrivnost sovražnim Filistejcem. Samson je odtistihmal seveda sovražil svojo ženo in je zaprisegel Filistejcem strašno osveto. Ujel je tristo šakalov, jim zvezal repe po dva in dva ter vtaknil v vozel repov gorečo bakljo. Teh stopetdeset ba-kelj je spustil s tristo šakali v žito Filistejcev, v njihove vinograde in oljčne vrtove. Filistejei pa so prišli in ubili in sežgali Sainsonovo ženo in njenega očeta.   Samson je šel in
naj »Slovenec« ne priobčuje več polemike o notranjem sporu goriške S. L. S. ter da naj sporno stvar na Goriškem poravnajo sami med seboj na podlagi organizacijskegd statuta, po katerem odločuje v načelno važnih vprašanjih zbor zaupnikov, v taktično važnih zadevah izvrševalni odbor, v najskrajnejši sili pa vodstvo stranke. Vodstvo S. L. S. v Ljubljani se je postavilo tako proti dr. Gregorčiču, kajti on piska na organizacijski statut ter hoče, da se odobri le njegova volja. »Novostrujarjem« je tako zaprta pot v javnost, ali dr.Gre-gorčič ima odprto; zato pa prav pridno bije v svoji »Gorici« po no-vostrujarjih ter jih obklada z raznimi nelepimi priimki: politični otro-čaji, nesramneži, ljudje, ki so se izgubili v duhovski stan itd. Dr. Gregorčič piše sedaj sam »Gorico«, v »Primorskem Listu« mu pomaga še kak zvesti pristaš; oba lista pa sta polna osebnih napadov, da ju »novo-strujarji« v klerikalni stranki z nevoljo odlagajo. Urednika Kremžarja je zapodil, ker je tudi »novostrujar« in mu je urejeval liste preveč po »kr-ščansko-demokratično«. — Gregorčič se brani na vse kriplje. Premotil bi javnost rad s trditvijo, da je moral delati obstrukcijo radi Gabrščka, češ, da se zabrani Gabrščku vstop v
deželni odbor. Ali na te limanice mu nočejo več sedati ljudje in »novostrujar j i« se mu smejejo radi tega. Včasih so klerikalci odobravali njegovo nastopanje proti Gabrščku, ali ker se je kazalo vedno očitneje, kako je ta boj grd, oseben in krivičen, so začeli obsojati gonjo zmernejši klerikalci, »novostrujar j i« pa ukazujejo Gregorčiču opozicijo v deželnem zboru, ki naj bi delal, ne pa obstrukcijo radi Gabrščka. Oni so že videli brez-ospesnost boja proti Gabrščku, samo Gregorčič dere proti njemu in si hoče prav glavo razbiti ob Gabrščku. Devet let že uničuje Gabrščka pa ga še ni uničil; sedaj je celo konstatirah da če pride Gabršček v deželni odbor, ga ne bo mogoče več spraviti od tam (seveda ne, ker bi tam delal prav za ljudstvo!) ter da »komandira v deželi«. Z Gabrščkom torej ne bo pomiril ne »novostrujarjev« ter sploh ž njim ne more opravičiti obstrukcije. Vzroki razkola tičijo globlje v klerikalni stranki. Na drugih mestih Gregorčič tudi to poudarja On je proti delovanju »krščanskih demokratov« po kranjskem vzorcu, češ, da to ni za ljudi goriške pasme, to je novotarija, importirano blago,
ki se ne obnese na Goriškem. Gregorčič je proti kmečkim zvezam, vsiljenim društvom in posojilnicam, proti krščansko-socialni zvezi in proti nastopanju krščanskih demokratov med ljudstvom po kranjskem vzorcu ter si želi nazaj nekdanje čase. Spor je bistven; zato pa tudi imenuje Gregorčič »novostrujarje« klerikalce, da bi se tako razlikoval od njih, češ: jaz sem star konservativen goriški Slovenec. To novo robo pa treba zatreti na Goriškem in jo vrniti na Kranjsko. »Novostrujar j i« zabavljajo kar se da, Gregorčič pa išče zaslombe pri duhovnikih. V Bovcu je ujel na občnem zboru tamkajšnjega klerikalnega političnega društva malo prisiljenega priznanja, nekaj takega mu je tudi poslalo 16 duhovnikov z dekanijske konference v Komnu. Morda pride še Jkaj. Toda pomagalo ne bo nič, kajti dr. Gregorčič se je postavil z obsodbo delovanja krščanskih demokratov v očitno nasprotje z vso mlajšo duhovščino, katero odbija od sebe tudi s takimi izjavami, kakršna je bila ona o zvezi s Pajerjem. Vsa javnost vidi zvezo dr. Gregorčiča s Pajerjem in laškimi liberalci, nadškof jo je obsodil, duhovniki so mu jo očitali, ali dr. Gregorčič trdi in trdi, da take zveze ni. S tako izjavo se je skrajno osmešil in tudi »Slovenec« ga je trdo prijel radi takega izjavljanja.
V svoji »Gorici« v soboto se je Gregorčič zopet razkoračil proti »novostrujarjem«, katere hoče uničiti. To je znamenje, da bo padalijeval, še toliko bolj, ker je »Slovenec« zaprl predale »novostrujarjem«, ki se tako nimajo nikjer braniti. Pa bodo že dobili priliko, kajti razkol je tako razvit, da se ne poleže, marveč se bo bil naprej, še toliko bolj, ker Gregorčič je strašno razpoložen za daljši boj. On upa, da zmaga. > novost ruj ar j i« pa tudi.
Xa Goriškem torej divja strasten boj pod klerikalno streho. To so tisti ljudje, ki so do zadnjega časa bruhali ogenj in žveplo na napredne voditelje, češ, da so leta 1899. povzročili razkol. Ali kakor so se ločili takrat naprednjaki od Gregorčiča, tako se ločujejo sedaj od njega »krščanski demokrat je«. Kdo je provzro-čitelj razkolov na Goriškem?
Klerikalci po deželi so razjarjeni radi razkola. Najlepše storijo, če zapustijo razkolne voditelje ter se priklopi jo naši pravi ljudski stranki, ki je pokazala tako lepo svojo moč ob letošnjih deželnozborskih volitvah
jih je pobil več sto. Potem se je skril v skalah etamskih. Tri tisoč Filistej-cev je skočilo na noge ter oblegalo Samsona. Zviti Samson pa se jim je izročil sam, ko so mu prisegli, da ga ne ubijejo. Zvezali so ga z novimi vrvmi ter ga zmagoslavno odvedli v Lehi. Tam pa je Samson raztrgal vezi, da so odpadle od njega, kakor goreče nitke; nato je zgrabil svežo oslovsko čeljust ter je ž njo pobil tisoč Filistejcev ... V dolini Sorek oa je živela krasna Dalila, in Samson jo je ljubil. K tej Dal ili so prišli fi-listejski knezi ter so ji dejali: »Ugovori ga in zvedi, v čem tiči njegova velika sila in kako bi ga premagali, da ga zvežemo in ukrotimo; mi ti pa damo vsakdo po 1100 »sikljev« srebra . . .« In Dalila je vprašala svojega ljubimca, v čem tiči njegova sila. Samson ji je dejal: »Ako me zvežeš s sedmimi svežimi, neposušenimi tetivami, bom slab, kakor drug človek.« Ko pa ga je Dalila zvezala, je raztrgal Samson tetive kakor niti iz prediva. In lepa Dalila se je jokala, da jo je prevaral, ter je poizvedovala zopet, s čim bi ga bilo možno premagati. Zvezala ga je z novimi vrvmi, a Samson jih je raztrgal; zvezala mu je lase in jih s tkanino pribila v zid, a Samson je iztrgal žebelj iz zidn ter se osvobodil. Končno pa je koketna krasotica vendarle izvedela resnico; in neko noč ga je pri sebi izdajalsko uspavala ter ga v postelji ostrigla. Filistrejci so ji prinesli srebro, Dali-
la pa jim je izročila spečega Samsona. Zgrabili so ga, ki je bil zdaj brez nekdanje sile, ga oslepili na obeh očeh ter ga ukovali v verige. Potem so ga prisilili, da je v ječi mlel žito namesto živine . . . Lasje pa so ni u začeli po malem zopet rasti . . .
Filistejski knezi so priredili svojemu »bogu« Dagonu veliko slav-nost, češ: »Naš bog Dagcn je premagal Jehovo ter nam je izročil v oblast silnega Samsona!« — In poklicali so Samsona iz ječe, da daruje Dagonu in da jim zapleše. Ponižni Samson je plesal, pri tem pa klical Jehovo, naj mu povrne moč, da se maščuje za vso sramoto in za ugrabljeni vid. Svetišče je bilo polno mož in žen; prišli so vsi knezi Filistejcev in celo na strelu templja je bilo okoli tritisoč mož in ženskih, ki so se smejali plešočemu Samsonu. Tudi Dalila je bila ž njimi ter se je rogala junaku.
Tedaj je pošepetal slepi Samson dečku, ki ga je vodil za roko: »Pel j i me med dva stebra, da se nanju naslonim!« In deček ga je vodil k stebroma sredi templja; Samson pa je stebra objel, ju zlomil in ves tempelj se je zrušil in je ubil ter pod seboj pokopal Samsona. Dalilo in več tisoč Filistejcev . . .
Tako pripoveduje o Samsonu sv. pismo, in libretist Ferd. Lemaire se je držal svetopisemskega besedila skoraj dobesedno. Pridejal je le nekaj hebrejskih molitev, filistejskih zinagospevov ter erotski prizor v I.
ter se organizuje po domačih potrebah, ne z nervozno naglico, marveč previdno v vsestransko korist našega naroda.
Kriza a Beckovem ministrstvu.
Dunaj, 26. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck gre jutri zopet v Budimpešto, da se udeleži plenarne seje delegacij. Takoj po seji se baron Beck vrne na Dunaj, da se začne pogajati s strankami glede krize v ministrstvu.
Praga, 26. oktobra. Demisija celokupnega ministrstva je gotova stvar. V ta namen se vrne cesar že prihodnji teden na Dunaj. Do tedaj bodo pogajanja ministrskega predsednika že brezdvomno uspela tako daleč, da bo mogel predložiti cesarju že imena novih ministrov. V novem Beckovem ministrstvu ostanejo izmed sedanjih ministrov le Bienerth, Korytowski in Georgi. Gessmann ne mara več ostati v ministrstvu. Naslednik mu bo princ Liechtenstein. Drugi nemški ministri bodo najbrže dr. Chiari, dr. Schreiner, dr. Silvester in dr. Weiskirchner. Češka ministra postaneta najbrže dr. Cela-kovskv in Mast alka.
Več rekrutov.
Dunaj, 26. oktobra. Z ozirom na zunanji položaj bo vojno ministrstvo zahtevalo za prihodnje leto mnogo več vojaških novincev. Takoj ko se vrne cesar na Dunaj, se začno tozadevna pogajanja.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budimpešta, 26. oktobra. Andrassvjeva volilna reforma še vedno ni dobila cesarjeve predsank-cije. Od zadnje Andrassvjeve avdi-jence pri cesarju je sploh vse tiho. Skoraj gotovo je pluralni volilni zi-stem že pokopan, ker je tak zistem javno obsodil odlični član neodvisne stranke, poslanec Hollo. V noči od 9. na 10. novembra nameravajo prirediti socialisti velike demonstracije proti Andrassvjevi volilni reformi.
Homatije na Balkanu.
Pogajanja s Turčijo.
Carigrad, 26. oktobra. Ofi-cioeno glasilo turške vlade piše glede položaja in konferenčnega programa, da morejo   direktna pogaja-
nja z Avstro-Ogrsko imeti le namen, omogočiti evropejsko konferenco, nikakor pa ne dognati definitivnega sporazumljenja. Z Bolgarijo se more turška vlada pogajati kvečjemu glede vprašanj, ki jih mora direktno rešiti, o uspehu pa potem poročati konferenci. Napačne so bile vesti, da so se med Avstro-Ogrsko in Turčijo uvedla pogajanja, da bi Turčija odobrila aneksijo Bosne in Hercegovine; pogajanja so imela le namen, uvesti s turško vlado sporazundje-nje, da se sploh konferenca omogoči. Zaradi aneksije Bosne in Hercegovine turška vlada pri velesilah sploh ni protestirala, temne je le Avstro-Ogrski izročila ugovor.
D u naj, 26. oktobra. V vladnih krogih so u ver jen i, da bo v dogled-nem času mogoče odstraniti ovire, ki so prekinile pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo. Vendar je predvsem potrebno, da se Turčija postavi na čisto turško stališče, da jo vodijo pri pogajanjih le samo turški interesi.
Angleški veleposlanik na dunajskem dvoru je izjavil skupni vladi v imenu svoje vlade, da Anglija nikakor ni hotela preprečiti direktnih pogajanj med Avstro-Ogrsko, temuč celo toplo želi, da bi se doseglo direktno sporazumljenje med imenovanima državama, ker bi tako sporazumljenje bilo jamstvo za mir.
Prazni strahovi.
Zagreb, 26. oktobra. Madžarski časopisi poročajo, da je srbsko ministrstvo zunanjih del poslalo 30 častnikov v Avstrijo in na Ogrsko, da pomagajo vtihotapi jati orožje in streljivo v Srbijo ter opazujejo gibanje našega vojaštva. Častniki imajo napačne potne liste. Časopisi celo vedo povedati, da so šli ti srbski častniki v Mitrovico, Zagreb, Sobot-ko, Zader in Dubrovnik.
Zveza med Srbijo in Crno goro.
B e 1 g r a d , 26. oktobra. »Štampa« poroča, da je kralj Peter podpisal včeraj /vezno pogodbo med Srbijo in Crno goro. Pogodba določa skupno vojno akcijo obeh držav.
Zaplenjeno srbsko orožje.
Ze m u n , 26. oktobra. V Zemun je prispelo za Srbijo 40.000 pušk in 10.000 revolverjev, toda ogrska vlada je odredila, da se orožje ne izroči Srbiji.
Sežgana avstrijska zastava.
B e 1 g r a d, 26. oktobra. V Se-medriji  je   neki  gimnazijski dijak
in H. dejanju med Samsonom in Dalilo.
V 1. dejanju so zbrani pred templjem filistejskega inalika Dago-na in pred palačo satrapa Abimeleha obupajoči Hebrejci in Hebrejke. Domovina ječi v sužnosti, svoboda naroda je ubita; tujci so tiranski gospodarji v deželi! Tedaj nastopi Samson in jih poživlja na boj.»Prost bodi narod in svobodna domovina!« Satrap Abimeleh nastopi z vojaki, da ukroti glasne puntarje. Toda Hebrejci naskočijo Filistejce ter jih premagajo, Samson pa ubije Abimeleha. Veliki duhovnik Dagonov kliče prokletstvo na Samsona, ki se mu roga, kajti narod je že svoboden. Tedaj pride krasna Filistejka Dalila s svojimi tova-rišicami ter vabi zmagalca Samsona na svoj dom v dolini Sorek. Samson vzplameni v strastni ljubezni. Zaman ga svari hebrejski starec, Samson je pozabil na svoj narod.
V II. dejanju pregovarja Dagonov veliki duhovnik Dalilo, naj premami Samsona, da ji zaupa tajnost svoje sile. Filistejka Dalila hoče maščevati svoj narod nad Hebrejcem Samsonom, obenem pa hoče zaslužiti izdajalske srebrnjake. Samson pride ponoči k Dalili, ki ga z igrano strastjo pridobi, da ji zaupa svojo skrivnost. Spečega Samsona izdaj alka ostriže ter ga izroči Filistejcem, ki mu iztaknejo oči.
V III. dejanju je Samson, slep in brez moči, v ječi, kjer vrti mlinski
kamen. Za zidov jem ječe se sliši plakanje iznova zasužnjenega naroda, ki proklinja Samsona. Varal je svoj narod, se vdal tujki, zato je padel. Tedaj pridejo Filistejei in odvedo Samsona v svoj tempelj.
V IV. dejanju se vrši pred soho malika Dagonu zmagoslavje Filistejcev. Ves tempelj je poln triumfujo-čih sovražnikov Samsona in njegovega naroda. Tedaj pripeljejo slejica, da jim poje, pleše in da daruje Dagonu. Veliki duhovnik slavi Dagonu in se posmehuje Jehovi; Dalila pa so kruto roga Samsonu, poživljajoča ga k ljnbavnemu sestanku v dolini Sorek. Samson moli, nato gre v sredo templja, se oklene stebrov in zruši tempelj. Med gromom in bliskom pogine vse.
Opera »Samson in Dalila« je bila spisana /e leta 1874.; dosezale je na Francoskem izredne uspehe, a na Dunaju se je pela prvič šele preteklo gledališko sezono z nečuvenim trium-fom. Nemec \Vagner in italijanski komponisti so potisnili Francoza v Avstriji povsem v ozadje. A tudi v Parizu je doživela Saint - Saensova velika opera svoje vstajenje iz arhiva šele leta 1890. In vendar je Saint-Saens eden najodličnejših komiKmi-stov ter priznan mojster, čigar razna instrumentalna dela se izvajajo po vsem svetu! Zanimivo je, da je bil nemški skladatelj Liszt prvi, ki je leta 1877. v Weimarju sploh prvič uprizoril to impozantno opero, ki M
snel z avstro-ogrskega konzulata avstrijsko zastavo ter jo sežgal. Ministrski predsednik Velimirović je takoj šel k avstro-ogrskemu poslaniku grofu Forgachu ter mu izrekel v imenu srbske vlade obžalovanje. Obenem je ministrski predsednik naročil mestnemu prefektu v Semendriji, naj izreče avstro - ogrskemu konzularnemu agentu istotam obžalovanje nad dogodkom.
Potovanje srbskega prestolonaslednika v Petrograd.
B e 1 g r a d , 26. oktobra. Potovanje prestolonaslednika na ruski dvor je zbudilo po eeli deželi veliko navdušenje. Prestolonaslednik izroči carju visok srbski ped in kraljevo lastnoročno pismo.
Budi m p e š t a , 26. oktobra. Cela proga državne železnice, kjer se vozi vlak s srbskim odposlanstvom v Petrograd, je pod vojaško kontrolo. Prestolonaslednika spremlja Pašič. Ta je povedal nekemu uredniku: »Potujemo z najboljšimi nadami v Petrograd k carju, da mu izročimo pismo kralja Petra, v katerem ga prosi za posredovanje pri aneksiji Bosne in Hercegovine.« Na vprašanje, kake nade goji Srbija, je odgovoril Pašič: »Imamo prave vzroke, ki jih seveda ne morem izdati. Sicer pa je tudi berolinska pogodba dogo vor vseh velesil, zato je ne more samo ena država samovoljno rešiti.«
D d n a j . 26. oktobra. Nemško časopisje je v vidni zadregi, da je srbski prestolonaslednik povabljen v Petrograd. Časopisi se plašijo, da bo prijateljstvo z Rusijo odtujilo Srbiji Anglijo in druge velesile. Tudi se nemški politiki tolažijo, da bo car svetoval srbski misiji mir. In Srbija bo morala tak svet ubogati. Židovski časnikarji s posebno bujno fantazijo celo razglašajo, da si je šel srbski prestolonaslednik na Rusko iskat nevesto.
Sporazumijenje  med Bolgarijo in Turčijo.
Carigrad, 26. oktobra. Veliki vezir Kiamil paša je izpovedal pariškemu dopisniku, da so pogajanja z Bolgarijo v dobrem tiru. Morda pridejo prav kmalu zopet delegatje iz Sofije, a morda ž njimi tudi sam kralj, je smehljaje pripomnil veliki vezir.
Resen konflikt med Anglijo in Venezuelo.
London, 26. oktobra. Na ukaz predsednika Castra so venezu-elanski uradniki zaplenili angleško ladjo, ki je bila namenjena v Trini-dad. Uslužbence in potnike z angleške ladje so vrgli v ječo. To se je zgodilo, ker je Castro prepovedal trgovanje s Trinidadom. Angleška vlada je zahtevala zadoščenje ter je poslala predsedniku Castru ultimatum. Obenem je odplul oddelek angleškega vojnega brodovja v Venezuelo, da prisili venezuelansko vlado, da izpusti vjetnike.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. oktobra.
— Nečuveno. Gospod Makso Ar-mič, trgovski potnik v Ljubljani, se je 14. t. m. s slovenskim dopisom obrnil na najdeninski urad c. kr. državnih železnic v Beljaku, da se mu iz-roče neke v vagonu pozabljene reči, seveda proti povratu vseh stroškov. »K. k. Betriebsamt Villach« je ta dopis nerešen vrnilo z opombo: Naeh Laibach. Unverstandlieh, daher Re-tour. Hier ist die Dienstsprache deutseh.   K. k. Betriebsamt Villach
poje pravkar na vseh večjih odrih, kakor bi našli senzačno noviteto. Ha-bent sna fata libella!
Boj za svobodo, boj za rešitev domovine iz spon tujstva preveva vse operno dejanje. Za svobodo se bore tlačeni Hebrejci s Samsonom na čelu, — za svobodo se bore premagani Filistejei v družbi z Abimelehom in velikim duhovnikom. Med tem pa, ko se bore Hebrejci, ki tvorijo v deželi večino, le s poštenim orožjem, vztrajno in junaško, so Filistejei najeli strupeno kačo, da v spanju piči nepremagljivega junaka. Najsvetejše in najlepše v človeškem življenju: ljubezen zlorabijo tujci proti domačinom; podkupijo ljubico, da ugo-nobe moža! Toda pravica zmaga vendarle.
Glasba je veličastna, polna krasot in se odlikuje z originalno melo-dičnostjo. Vsa opera je zrelo delo umetnika prve vrste.
Težko vlogo Dalile poje gdčna. Julija Šipankova, bivša primadona nemške opere v Varšavi; naporno vlogo Samsona gospod Al. F i -al a; večjo bari tonsko vlogo velikega duhovnika g. Bogdan plemič V u-laković; satrapa Abimeleha poje g. Jos. F 1 o r i a n; hebrejskega starca pa g. režiser Bog. V 1 č e k. Zbore Hebrejcev in Filistejcev vodi na odru g. kapelnik T h a 1 i c h , vse operno osobje in orhester pa vodi g. kapelnik Benišek. *   * *
am 18. 10. 1908.« Ta z uradnim pečatom izdana rešitev je škandal prve vrste. »K. k. Betriebsamt« v Beljaku je dolžno sprejemati* tudi slovenske vloge in je dolžno jih pravilno reševati. »Dienstsprache« je pri drž. železnici še povsod nemški jezik, s strankami pa mora obratni urad v Beljaku tudi slovenski poslovati. Ta urad je v zgoraj označenem slučaju prelomil svojo uradno dolžnost, odrekel izvrševanje svojih dolžnosti in zasluži krivec eksemplarično kazen. Sicer se železniški minister imenuje Derschatta, a tudi tega ministra se bo dalo še naučiti, kaj je prokleta dolžnost njemu podrejenih uradov.
— Letak »Kranjske hranilnice«,
O katerem smo že poročali, se razširja na skrajno vsiljiv način. Nemšku-tarji, ki so ta letak izdali, se niso upali ga podpisati. Le^ak ima podpis »Več ljubljanskih meščanov«. V Kranju je včeraj najet človek to lažnivo pisanje raznašal od hiše do hiše. Tudi so v Kranju dali te letake na pošto, ne v Ljubljani, kar je gotovo jako značilno.
— Občinski odbor občine Mošnje je v seji dne 25. t. m. najodločneje protestiral proti postopanju Nemcev napram mirnim skupščinarjem Ciril-Metodove družbe v Ptuju in proti nastopu vojaštva v Ljubljani, izrekel obžalovanje, da sta Adamič in Lun-der padla kot žrtev nepotrebne rabe orožja, pozval e. kr. deželno vlado, da pošlje uradni popravek nemškim časopisom, ki obrekujejo s podlimi in neutemeljenimi lažmi, ill sramote
Slovence in sploh celo kranjsko deželo ter kot izraz sožalja daroval ponesrečenim 20 K in za spomenik padlim žrtvam 10 K.
— Vse v službi nemstva. Politična oblastva so izdala na župan stva odredbe v varstvo Kranjske hranilnice. Te odredbe in ti ukazi ne bodo imeli nobenega uspeha. Naši župani niso in nečejo biti a g e n t j e Kranjske hranilnice, ne glede na to. da imajo že itak čez glavo dela. Zato so s predpisano spoŠtlji-vostjo položila vladne ukaze med stare akte. Deželna vlada je najbrž slutila, da se župani ne bodo dali u preči za nemški zavod in je iskala ter našla druge agente. Kakor smo izvedeli, je dobila žandarmerija reservatni ukaz, naj ljudem dopoveduje, k« ko varno je naložen denar v Kranjski hranilnici, in naj poizvedo in iz-slede vse one, ki delajo proti tej hranilnici ter jih naznanijo „pristoj nemu" oblastvu. Torej bodo zdaj orožniki agitirali za Kranjsko hra-nilnioo, potepuhi, cigani, tatovi pa bodo imeli mir pred možmi pravice. Koliko uspeha bo imela agitacija žandarmerije, bo pokazala prihodnjost. To pa lahko že danes povemo: orožniki kot javni organi reda in pravice si ne bodo med ljudstvom pridobili zaupanja, če bodo nastopali kakor kaki agentje Kranjske hranilnice.
— Belokranjska železnic«. V ponedeljek seje sestala v Novem mestu pri okrajnem glavarstvu komisija za revizijo trase bodoče železnice v Belo-krajino. Komisiji načeljuje vladni svetnik L ase han, zastopano je železniško in vojno ministrstvo, trgovska zbornica, deželni odbor, deželna vlada, zastopane so tudi občine. V velikem številu so prišli zlasti Črnomaljoi. Od vladnih inženerjev izdelani načr t trase podaja dve alternativi. Po naČrt-u pričenja proga na postaji dolenjske železnice v Novem mestu, gre ob Krki proti mestu, prestopi reko in gre čez Kandijo proti Virčni vasi. Od Virčne vasi, kjer bo postaja, gre dalje proti Vršnim Selom, kjer je druga postaja, dalje mimo Laz do prelaza na Semeni ču. Od Semeniškega prelaza (pri takozvanem KumpmatelDu) daje sta izdelani dve varijanti. Ena vodi od te postaje proti Osojniku do Lokvic v Metliko in odtod do deželne meje. Na Osojniku in v Lokvioah so postaje projektirane. Iz Metlike je potem projektirane krilna železnioa v Črnomelj. Po drugi varijanti gre proga Kumpmatelna na desni strani Koč ne oeste (Derbič s strani) ob kočevsko-Črnomaljski meji do Rodine in Griča, do TuŠevega dola, TelČjega Vrha v Črnomelj in odtod Čez Gradac v Metliko in do deželne meje. Po varijanti II bi se zidala cela proga kot glavna, dočim bi po varijanti I bila proga Metlika — Črnomelj lokalna proga Mimo teh projektov, izdelanih od vlade, je komisiji predložil vladni svetnik Laschan še projekt črnomaljskega želez odseka, ki predlaga progo Semič—Rodine —Črnomelj —Metlika, in sicer kakor vse kaže, mnogo krajšo in dokaj laglje izvedljivo, kakor je ona po vladnem elaboratu v varijanti TLt ki napravi od Rodin dalje celo klobaso Komisija je v ponedeljek sprejemala želje interesiranih občin, danes v torek pa je začela obhod oele proge. Ko bo obhod končan, oddajo zastopniki korporaoij svoje mnenje.
— 11 The Sun"f znameniti ameriški list, ki izhaja v Novem Yorku in obenem tudi v Londonu po dvakrat na dan v 500 000 izvodih, je priobčil obširen in temeljit članek o Slovencih
in o dogodkih v Ljubljani in na Slovenskem sploh v zadnjem meseca, članek popisuje postopanje oblastev in zlasti vojaštva dne 20. septembra in pozneje in je obsoja a besedami, ki jih seveda ne moremo navesti. — nThe Sun" ima tesne zvese a angleško in z ameriško vlado. Kakor znano, so Češki, srbski, ruski, poljski, hrvaški in bolgarski listi obširno poročali o naših dogodkih, a tudi nekateri francoski listi so o njih pisali v našem smislu.
— Konfiskacija  vse vprek.
Kakor nSlov. Narod" tako so tudi vai napredni listi, ki izhajajo na Kranjskem, številko za številko kon-fisoirani. „Notranjeou je konfisciran od 20. septembra prav vselej, isto tako „Novi Slov. Štajero" in „Belokranjeo". BNaš List" in „Gorenjeo" sta se le enkrat izmuzala srečno skozi roke drž. pravdnika. Konstatiramo, da na Štajerskem vlada prava zlata svoboda napram Časopisju v primeri s Kranjsko!
— Protestni shod v Ameriki.
V Pueblu (v državi Oolorado) je bil 18 oktobra protestni shod zoper postopanje avstrijske vlade in vojaštva v Ljubljani in sploh na Slovenskem. Udeležbo so obljubila vsa slovanska društva in povabljeni so bili vsi Slovani, kar jih prebiva v Pueblu.
— Ravnopravnost slovenskega le lika pred e. kr. okrotnim kot
porotnim SOdliČem V Cel|n. „Domovina" piše: Dne 23. okt. se je vršila pred tem sodiščem porotna razprava zoper Franca Platovška, rudarja v Hrastniku, «aradi hudodelstva tatvine in prestopka goljufije. Predsedoval je deželnosodni svetnik pl. Garzarolli, votanta sta bila dež. sodni svetnik Roschanz in pristav dr. Krančič, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Bayer, zagovarjal je dr. G vi Jon Sernec. Večina porotnikov je bila slovenska, kar izhaja iz tega, da so se na poklio porotniki večinoma oglasili s „tukajtf in da so prisegali slovensko. Ker seje obtoženec zagovarjal izključno slovensko, nemščino le slabo govori, je predsednik tolmačil nemško pisano obtožnico in jo prevedel na slovenščino. Predno se umakne sodni dvor iz sodne dvorane v posvetovalnico, da se posvetuje glede vprašanj, stavil je zagovornik dr. Gvidon Sernec predlog, da sestavijo vprašanja na porotnike v slovenskem jeziku zato. ker se je obtoženec zagovarjal izključno slovensko in ker nam je zatamčena v osnovnih zakonih enakopravnost slovenščine v uradu. Obenem je prosil državnega pravdnika, da naj pledira slovensko, če pa on tega ne bi hotel storiti, prosi zagovornik, da predsednik tolmači govor drž. pravdnika. Na te predloge zago vornikove je odgovoril predsednik, daje raba jezikov pri sodiščih stvar justične uprave in da tem predlogom z ozirom na dosedanjo prakso noče ugoditi. Obžaluje, da sejezikovna vprašanja razmotr ivajo v sodni dvorani, na kar odgovori zago-gornik: rJaz imam vzrok obžalovati, da se pri sodišču zapostavi j a slovenščina." Zagovornik zahteva glede svojih predlogov senatni sklep, česar predsednik ne dopusti. Na to se stavijo na porotnike sama nemška vprašanja in državni pravdnik govori izključno nemško. H koncu svojega zagovora pripozna dr. Gvidon Sernec. da ga izvajanja g. predsednika glede jezikovne rabe z ozirom na jasno besedilo zakona niso mogla prepričati, predlaga, da se naj resume in pravni pouk na porotnike vrši v slovenskem jeziku, če pa se temu predlogu ne bi ugodilo, da se naj protokolira ves pravni pouk v smislu § 325 k pr. r. Tudi zahteva zagovornik, da se pro-t okoli raj o vsi njegovi predlogi glede jezikovne rabe Predsednik za vrne zagovornikove predloge. Na ta način se torej zapostavlja slovenski jezik v sodni dvorani in predlogi, da se naj izvrši veljavni zakon, ki določa enakopravnost slovenščine v uradu, se zavračajo s komodno motivacijo, da slovenska obravnava pred porotniki ne odgovarja dosedanji praksi. S takim postopanjem sodišča se kratkomalo krši veljavni zakon, kar je tembolj žalostno, ker je ravno sodišče vezano uveljaviti zakone. Jasno je, da se ugovori g. predsednika ne bodo mirno vtaknili v žep in da se bode v tej stvari nadalje postopalo.
— Er«f opisne table. Z ozirom
na ukaz postojnskega glavarstva županstvom, da se morajo zopet popraviti krajepisne table ter izvesiti dvojezične, je veČina hišnih posestnikov v Matesji vasi sklenila, da na svoja poslopja in zemljišča pod nobenim pogojem ne dovolijo izvesiti dvojezične napise, ampak le samoslovenske.
— Postojnski trgovci so dosegli s svojim sklepom, da sprejemajo le slovenske dopise in slovenske račune, krasne uspehe. Večina tvrdk je že nastavila slovenske do-
pisnike. Le tvrdka A. Korosi v Gradcu, ki se peča z železnio, noče ugoditi.
— Slovenskim trgovcem v Trbovljah polagamo na srce, naj pouče svoje učence, da bodo na pošti s nfrajlioamiu slovenski govorili ne pa nemški, čeprav so nfrajlioetf nemškutarskega mišljenja, kajti slovenski morajo snati.
— Deielnozborske volitve v
Istri. Izid nedeljskih volitev v splošnem volilnem razredu je ta le: v 1. volilnem okraju z glavnim voliščem v Piranu je potrebna ožja volitev med italijanskim liberalcem Karlom Apolloniom in italijanskim krščanskim 80oijaloem Petrom Spadarom; v 2 volilnem okraju z glavnim voliščem v Poreču sta izvoljena liberalna Italijana Viktor Candussi-Giardo in dr. Ivan Pesante: v 3. vol. okraju z glavnim voliščem v Pulju je izvo Ijen socijalni demokrat dr. Avguštin Rit o 8 8 a kot kompromisni kandidat mednarodne socijalno-demokratične in italijanske liberalne stranke; v 4 volilnem okraju z glavnim voliščem v Kopru je izvoljen narodni Slovenec Josip Pangero; v 5. volilnem okraju z glavnim voliščem v Motovunu je izvoljen narodni Hrvat Franc Flego; v 6. volilnem okraju z glavnim voli-ššem v Pazinu je izvoljen narodnjak Hrvat odvetnik dr. Simon Kurelić; V 7. volilnem okraju z glavnim voliščem v Voloskem je izvoljen narodnjak Hrvat državni poslanec prof Ve-koslav S p i n č i č.
— Strelk na učiteljišču v Ko-prtti Na tem učiteljišču so štrajkali Italijan8ki dijaki. Štrajk se je izvršil s popolnim porazom šolskih, oziroma cesarskih oblasti. Te poslednje se namreč vsprejele vse zahteve italijanskih dijakov in njihovih zaščitnikov ter so izjavile, da se dijakom štrajkovcem nič ne zgodi. Kako se je pa lansko leto postopalo z našimi dijaki štrajkovci! Tem seje OStrO naložilo, naj se povrnejo v Šolo in potem se bo še-le gledalo, da se njihovim zahtevam po možnosti zadovoli! Avstrijski zistem ne more in ne more dati iz rok — dvojne mere!
— Plemeniti dar profesorja Vekoslava Splnčića. Povodom proslave 60-letnioe je državni poslanec Vekoslav Spinčić daroval družbi Sv. Cirila in Metoda za Istro 500 K, ^Bratovščini hrv. ljudi" v Istri 600 K, Pomožnemu dijaškemu društvu v Pazinu 500 K, za siromake v Kastvu 100 K Skupno 1600 K.
— Na Jezici je župnik g. Zupan nedavno govoril s prižnioe neprijazno o naši vseslovenski šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Baje je bil to po vod, da je g. Vilfan — Aleš odpovedal svoje prostore za ustanovni shod imenovane podružnice za Posavje. Glede g. Vilfana smo dobili od njegovih rednih gostov iz Ljubljane in tudi z Jezice same zatrdila, da bi se g. Vilfanu z vsakim sumničenjem nad njegovo narodno značajnostjo delala krivica. Glede imenovanega njegovega koraka, ki je marsikomu res neumljiv, so baje odločevali popolnoma drugi nagibi, ki bi jih bilo smešno spravljati v zvezo z nemškutarskim vplivom. Tudi mi smo prepričani, da g. Vilfan ne more biti proti naši družbi sv. Cirila in Metoda; kajti nasprotnike tako zaslužni ustanovi je mogoče najti edino-le v taboru naših narodnih nasprotnikov. Da pa se opere pred javnostjo najmanjšega suma, pričakujemo, da se postavi sam na čelo akciji, da si ustanove posavske občine podružnico sv. Cirila in Metoda, ki bo gotovo dobro uspevala. Žalostno bi bilo, da bi narodni preporod, ki je prodrl do zadnje gorske naselbine, ne našel razumevanja pred pragom bele Ljubljane. G. Vilfan in njegovi somišljeniki pa bodo z ustanovitvijo podružnice tudi mnogo storili za po-vzdigo ugleda posavskih občin, da bo že enkrat ponehalo obrekovanje, da sta posavskih Slovencev edina narodna ideala — Šnops in harmonika.
Iz gledališke pisarne. Danes
se poje četrtič opereta „V a 1 č k o V čaru. — V petek se uprizori prvič velika C Saint-Sae asova opera v štirih dejanjih „Samson in Dalilau. Ta opera je stalno na repertoaju „velike opere" v Parizu ter se je pela lani in letos opetovano v „dvorni operi" na Dunaju. Za to melodično opero se je nabavila nova oprema. V veliki vlogi Dalile nastopi prvič gdč. Jul. Šipankova, ki je bila lani angažirana v Varšavi ter je med drugim opetovano pela tudi naslovno vlogo v R. Straussovi operi nSalomeu. Sam sona poje gA. Fiala, velikega duhovna g. B. pl. Vulakovič. Sodeluje pomnoženi operni zbor in vsa komparzerija.
Zakal n* dobi Simon Jenko spominske plošče na stoli rolstal bili? „Sioveneou je prinesel včeraj sledečo notico: „Brez spominske plošče stoji še sedaj rojstna hiša pokojnega Simona Jenka Pisateljsko druš tvo, kje si?tf — Pisateljsko društvo pri najboljši volji ne more ustreči pozivu Zakaj ne, bi morali vedeti tudi pri „Slovencu", ako jim je znano,
kaj je pisal g. Fr. Le veo v *Dan. Zvonu" letnik 1879 str. 338 (Odlični pesniki in pisatelji slovenski). Tam Čitamo: „Porojen je bil Simon Jenko na Gorskem polji pri Gašperji na Podrečem Št 19. dne 27. vinotoka 1835 v hiši svo ega sorodnika Matevža Jenka. A ta hiša je pozneje pogorela ter ostalo le nekaj groblja; posestvo pa je prišlo v ljudske roke. Pozneje so prostor oče-dili ter blizu nekdanje hiše sezidali drugo. Rojstvene hiše pesnikove tedaj — ni več."
Znani snlčar g O raž en nam je izročil 5 K za družbo Cirila in Metoda kot dobljeno stavo ker je 25. t. m. vjel 8 sulcev. Živel!
črnovolnlkl, ki so vsled kakega važnega in tehtnega vzroka zamudili predpisano zglasitev ob določenih dnevih, morajo do konoa tega meseca brezpogojno opraviti to svojo dolžnost in sicer od 8 do 12. ure pred-poldne v mestnem vojaškem oddelku, „Mestni dom", I. Dadstropje, vrata St. 1. Kdor se kasneje ali pa sploh ne zglasi. se kaznuje kot prestopnik z občutno denarno globo.
Prememba posesti. Gospod Franc L e v a r t, poštni asistent in posestnik vile .Zora" pod Rožnikom je kupil od g. A ž n a h a ob cesti na Rožnik ležečo nedograjeno vilo, ki je že pod streho. Novi posestnik bo opremil vilo s kopalno sobo, balkonom in z dvema verandama tako, da bo že v maju oddal dvoje modernih stanovanj.
nStrelskl Uvb11 pri „Novem svetu" (g. Mraku) vabi svoje Člane na sestanek, kateri se vrši jutri v sredo ob pol 9 zvečer. Želeti je obilnega obiska.
Mila |esen. Gdč. Mioi Flerin, trg. hčerka v Domžalah, nam je poslala rdečih jagod, ki jih je nabrala v gozdu Šnmberku. Narodni poŠdja-teljici iskrena zahvala za prijaznost!
Za opeklinami Je umrla 2letna hčerka gostilničarja Alberta Vodni k a v Podutiku.
Nagla smrt. V nedeljo, dne 25. t. m. okoli 8. zvečer je kap zadela posestnioo Jero Snoj, vdovo po pokojnemu črnuškem županu J o-žetuSnoju. V živahnem pogovoru se je prav zadovoljno smejala; v hipu pa se je zgrudila in bila ta koj mrtva. Pokojnemu Snoju je dne 15. maja letos vse pogorelo, ko je sam ležal Da smrtni postelji ter 16. maja umrl in sedaj zopet tako grozna nesreča! Uboga družina!
Spominsko ploščo Simonu Jenku nameravajo vzidati njegovi Čestilci v njegovem rojstnem kraju v Prašah oziroma Podrečem pri Mavčičah.
Poročilo odbora „Dijaške kuhinje ¥ Kranju za šolsko leto 1907 1908" Kot doslej je podpiral odbor tudi koncem 14. poslovne dobe, t. je šolskega leta 1907/08 samo ubožne in pridne dijake. Ce je bil grajan podpiranec v 2 predmetih, je izgubil podporo do tedaj, da se je poboljšal Od 72 začetkom šolskega leta 1907/08 sprejetih podpiranoev, jih je ostalo do konca 52; 2 sta bila odličnjaka, 49 je dobilo izpričevalo I,
1 II razreda Po svojem domovju je bilo podpiranih 48 s Kranjskega [29 iz Škofjeloškega, 10 iz radovljiškega, 8 iz kamniškega,  6 iz kranjskega in
2 iz ljubljanskega sodnega okraja), po 2 s Primorskega in Štajerskega. Da je pa mogel pokriti odbor vsaj deloma visoke izdatke (za 12.344 kosil po 24 h, in 12 025 večerij po 14 h je bilo plačati 4646 06 K), je delil brezplačno hrano le najubož-nejšim. namreč 10, 7 je vplačevalo po 1 K, 27 po 2 K, 7 po 3 K in 1 po 4 K Hrano je pripravljala ga. Jakofčič po določenem v jedilni sobi (Št. 47) razobešenem jedilniku. O kakovosti jedil so se prepričevali od časa do časa odborniki. A Izkaz o dohodkih in stroških: a) Donodki so znašali 4922 72 K, b) stroški so znašali 4803 97 K. Torej je znašal prebitek 118 75 K. B. Premoženjski izkaz dne 31. avg. 1908: a) glavnice 37 103 77 K, b) razpoložnine 3744 25 kron. Torej znaša premoženjsko stanje dne 31. avgusta 1908 : 40 448-02 K C Izkaz za 14 letno poslovno dobo to je od 1. septembra 1894 do 31. avg 1908. a) Skupni prejemki 109 938 K 47 h, skupni izdatki 69 090 37 K Premoženjsko stanje 4084810 K. Odbor se zahvaljuje tudi onim rodbinam kranjskega mesta, ki so mu pomagale s tem, da so dajale dijakom hrano ali jih denarno podpirale Prosi jih še nadaljne pomoči. Umrli so v preteklem leta tile dobrotniki in podporniki „Dijaške kuhinjea: velepo* sestnik Peter Mayr v Kranju, vele-tržeč Ivan Majdič v Kranju, veleposestnik Luka Smid na Gašteju, okr. zdravnik dr. Aoton Arko v Škofji Lofci, inženir Viljem Polak v Tržiču, Fr. Roblek, posestnik v Kranju i» L. Mata j o, posestnik v Stražišču Peter Mayr je bil marljiv odbornik društva, dr. Anton Arko je vneto podpiral društvo od njegovega postanka sem, Ivan Majdič in Viljem
(Dalje v prilogi).
Polak pa sta se „Di jaške kuhinjeu spomnila v oporoki z velikodušnimi darili. Bodi jim blag spomin! Skle pajoč svoje poročilo se zahvaljuje odbor v svojem in podpisane mladine ime-.u vsem p. n. dobrotnikom, posebno si. mestnemu zastopu kranjskega mesta, si. Kranjski hranilnici v Ljubljani, si. posojilnioi v Radovljici, si. kreditnemu društvu v Kranju, si. okrajni hranilnici in posojilnioi v Skofji Le ki in si. občinskim zasto-pom: Boh. Bistrica, Sv. Jošt, Kamnik, Mošnje, Smlednik, Šenčur, Škofja Loka in Železniki, dalje slavnemu kranjskemu meščanstvu, posebno p. n. trgovcem za novoletno darilo, preča-stiti duhovšč ni, raznim uradom in društvom, posebno še sodnim fankoi-jonarjem in odvetnikom, ki so poskrbeli znatnih vsot za „Dijaško kuhinjo". Do vseh se obrača podpisani odbor z iskreno prošnjo, naj ohranijo blagohotno naklonjenost „DijaŠki kuhinji" Še nadalje in podpirajo cd borovo delovanje.
IiSVS&a SF£Ča> Pretekli teden se je na lovu v lovišču Ivana Rako v ca, tovarnarja z usnjem v Kranju, ustrelilo 47 zajcev, 5 fazanov in ena srna. — V lovišču med Mavčičami in Medvodami so pa ustrelili na lovu pretekli četrtek 36 zajcev, 6 fazanov, 20 jerebic in več veveric.
Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil strojarski pomočnik Franc Ahačič v Tržiča.
Prvi slovenski premogovnik
v Črnomlju! Piše se nam: Že nad
pol stoletja je znano, da se nahaja v zemljah Črnomaljskega okrajnega gla varstva, to je jugovzhodno med Črnomljem in reko Kulpo — premog. Zaana, prej sloneča, a vsled konku renče ugodneje ob prometnih cestah ležečih podjetij propala železolivarna v Gradca, je črpala iz teh zemelj velike množine lepega črnega premoga. Po razsulu gradaške livarne je zamrl tudi premogokop in od onega časa se za te zaklade podzemeljskega bogastva ni več nihče resno brigal. Šele letošnje poletje so se za stvar zavzeli trije pogumni Slovenci in se z vso vnemo lotili dela. K temu jih je bodrila že od prejšnjih dob znana sigurnost glede velikih množim premoga in Še bolj pa dejstvo, da se ima v kratkem času zgraditi Belo-krajinska železnica, ki bo tekla, tako se zagotavlja, prav čez premogovo ozemlje na Metliko in Karlovec. Črnomelj sfgurno dobi glavno postajo, in ako bodo razmere ugodne, še posebej premogovo nakladišče. Kolikega pomena bo ta gospodarska pridobitev za sedaj tako osamljeno in gospodarsko zapuščeno Belokrajino, si je pač misliti. Zaraditega mora vsak pravi rodoljub z veseijem pozdraviti zapo-četje trojice slovenskih mož, ki ne štedijo ne truda ne novcev, da ustanovijo za Belokrajino tako važen vir domačega blagostanja. Ko bode delo v premogokovniku do dobra razvito, zamogii se bodo ondotni domačini, večinoma izseljeni v Ameriko, zopst povrniti v mili domači kraj, kjer jih bode čakalo cbilo kruha. Da bi se pa premogovnik Čim hitreje razvil in se izpolnila želja rodoljubov, da se domačemu ljudstvu da stalen zaslužek na domaČi želji, se je omenjena podjetna trojica odloČila razširiti svoj delokrog in v to svrho sestaviti večjo družbo slovenskih petičnih ljudij z večjim prometnim kapitalom. V ta namen vabi sedanja družba ua sestavo domačega premogovnega konsorcija, Čigar naloga je zložiti za v prvo glavnico K 60 000. Od te glavnice se obrne polovica na odkup sedanjih pravic, polovica pa se naloži za razširjenje podjetja. Konzorcijski deleži znašajo k K 500 in je vsakemu deležniku presto beležiti ali vzeti več deležev. Priglasila k udeležbi naj se pošiljajo naslov: „Slovenske pre-m o g o vne družbe" v roke gosp. Fr. Šetina, nadučitelj v Črnomlju — Dostavlja se, daje sedanja družba premog na več krajih razgrnila in da pridno nadaljuje z deli. Sploh stopa premog na več mestih kar čeloma na dan. Ležišče je od strokovnjakov kakor Seeland, bivši o. kr. rudniški glavar v Celovcu, jako ugodno cenjeno. Naj bi premožnejši slovenski rodoljubi ne zamudili te lepe prilike in čim najhitreje sestavili močno družbo, ki bo črpala ogromna bogastva iz globočin domaČe belokranjske zemlje Na srečo!
Nemška kil Cara s krepkimi koraki n s predu Je. Ko gredo v La škem trgu šolski otroci iz šole, takoj javnosti pokažejo kaj so se od vele-učenega gospoda učitelja naučili. Ta ti kriči en smrkolin kakih 8 let: „Smo slovenske svinje nabili. Pa smo jih!" in to ponavlja najmanj desetkrat. Seveda te besede je poba rabil, ko je šel mimo slovenske družbe.
Žalosten vendar značilen naslov je bil te dni napisan na neko pismo, oddano v Savinski dolini. Ta naslov   se   natanko   takole glasi: kari Rednak Poss K KUagen frot Lanver infantri 6 Kapa ni / Rege Na
Lahko je sram slovenskega fanta, ki
služi cesarja, da se pusti toliko vplivati od sveje okolice, da pozabi na svoj ljubi milodeneči materni jezik in pošlje domu tako grdo spake dr a ni naslov. Ko bi ga bil poslal svojcem v sloveskem jeziku, bi bil gotovo pravilen in razločen.
Zgorela |e v Vrb o vem dolu na Štajerskem osemletna K ar o lin a G1 a n j Č a r. Prišla je preblizu ognja, vsled česar se ji je vne-a obleka.
Utonil fe v Trstu 171etni mehanik Josip Drasič, ko se je v pijanosti vračal s volilnega shoda iz Mdj in padel v morje.
Smrtna nesreča. V Trstu je padel s parnika delavec Jakob Baherčič in se tako pobil, da je umrl za poškodbami.
Prijat Slepar Tovarnar soda-vice Alojzij Barakovie v Oseku je napravil s sleparjenjem dolga za 30 000 K in zbežal v Nemčijo, deželo lepih čednosti. V Bremnu so pa poŠtenjakoviča prijeli, ko se je hotel odpeljati v Ameriko.
V om V sOđlŠČe- V Vrginmostu na Hrvaškem so vlomili tatovi v on-dotno sodišče, odprli železno blagajno in odnesli par sto kron de narja. Detektivi so krivce kmalu izvohali in jih prijeli v osebah treh kovačev in nekega kmeta.
Desettfsač din&mitnih patron
V ribniku. V nekem ribniku pri Varaždinu so našli desettisoo dinamitnih patron. Bile so v zabojih. Ribnik je zdaj izsušen. Seveda spravijo to najdbo v z/ezo z „velesrbsko propagando".
Pobegnil le dne 16   t. m. od
svojega polka v Slovenji Bistrioi 1887. v Velikih Brusnicah rojeni in tja pristojni Marka Kranjec, ki je stalil kot dragoneo pri 5 dragonekem polku še le prvo leta. Kam je šel, se ne ve.
FONtei^i 50 napravili v nedeljo ponoči v Zeleni jami pri vrtnih ograjah znatno škodo. Lomili so plotove, vrata in tudi kamenje metali v neko hi*o, potem pa krenili v mesto, kjer je policija aretovala 4 zlikovce. To se je godilo zunaj mestnega pomeri j a in zadeva nima političnega značaja. Zagovarjali se bodo vsi pred sodiščem zaradi zlobnega poškodovanja tujega imetja.
G rožni* tvo je prijelo v Smuki prisilj9nca Ivana Mauserja, ki je že 18 maja pet9 odnesel iz hiše pokore.
PO&čgail lO snoči iz gramozne jame prisujeneo Ivan Kukeabuchler. Prišel je pa samo do Zaloške ceste, kjer ga je prijel policijski stražnik in izročil zopet nazaj.
Ogenj v sušilnici Predvčerajš* njem zvečer se je vnelo v sušilnici g* Karla Č :rneta na Poljanski cesti št. 29 in je pogorelo, odnosno se pokvarilo za 200 K mesnine. Ogenj so pogasili domači. Gosp. Čeme je bil zavarovan pri rAdriatiki".
Pozabil je dne 20. t. m. v restavraciji na južnem kolodvoru v m razredu sccklar Karel Vreček hranil-nično knjižiao poštne hranilnice z vlogo 795 K. Knjižica ša ni bila oddana ter ima št. 1386634.
DdlavSko gi^anle. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov in 15 Slovencev.
V Heb je Šlo 40, v Inomcst 25, v Line pa 30 Hrvatov. Iz raznih krajev se jih je povrnilo domov 40. Na Dunaj se je odpeljalo 25 Kočevarjev.
Izgubila se le na poti od Ilirije do Marije Terozije oeste rjava denarnica z majhno vsoto denarja. V njej sta bili tudi dve marki brusača Ju-vana. Kdor bi jo našel, naj jo odda pri brivca Zajcu na Dunajski cesti. — Izgubila je neka dama preteČeni petek z vezenj polikanega perila na trgu za vodo. Odda se naj na policiji ali na Mestnem trgu Št. 18, III. nadst.
Demonstracije pred sodiščem.
Senat: predsednik dvorni svetnik Pajk, votanti: nadsvetnik Pole, nadsvetnik An d o 1 š e k, deželnosodni svetnik Hauffen, javni obtožitelj dr. Pajnič, branitelja dr. Hudnik in dr. Kapus.
Obtožba se glasi: I. Benedikt Koman in Kari Omerza nista dne
18. septembra t. 1. proti polnoči v Ljubljani pri rabuki, nastali na Marijinem trgu, c. kr. orožnika Ignacija Zima, ki je velel množici, da se raziđe, ubogala, temveč se jela z orož nikom besedo^ati.
II. Benedikt Koman je nekaj preje z besedami nPfai, Abzug" mimo Auerjeve gostilne v Ljubljani gredoče, svojo službo opravljajoče orožnike z besedo razžaiil; zakrivila sta oba z dejanjem pod I. pregrešek rabuke po § 279 k. z., Benedikt Koman z dejanjem pod II. še posebej prestopek zoper javne naprave in naredbe po § 312 k z. in naj se kaznujeta oba po § 284 k. z. Benedikt Koman z ozirom na § 267 k. z.
Razlogi: Na večer 18 septembra t. 1. vršili so se v Ljubljani veliki izgredi, katerim je zamoglo Šele poklicano orožnistvo napraviti konec. Med 10. in 11. uro zvečer je več ljudi iz veže Aurove gostilne v Wolfovih uli-
cah, stoječ za železnimi vrati, psovalo zunaj okoli hodeče, službujoče orožnike in vojake s klici „Pfui in Abzug.u
Med temi kričači je bil tudi obdolženec Koman Benedikt, ki ga je bilo poznati po svetli obleki in veliki postavi. Pozneje, okoli polnoči so pa orožniki, z vojaštvom odganjali množico z Marijinega trga ter vsakemu še posebej veleli, da naj domu odide. Ta poziv sta dobro tudi čula oba ob-do!žeaca, a nista se hotela odstraniti, marveč se pričela z orožnikom Zimo, ki ju je posebej poznal, naj odideta, še besedovati. Tako pripoveduje orožnik Zima.
Oba obdolženca oporekata, da bi bila kaj zakrivila.
Benedikt Koman, rojen v Vižmarjih 18. sept. 1870, oženjeni sluga v deželni bolnišnici, ima štiri otroke, že kaznovan.
Karel Omerza, rojen v Vidmu, star 24 let, sluga v kinematografu Edison v Ljubljani, nekaznovan.
Predsednik Komanu: AU ste klicali „Pfui" in „Abzugu ?
Koman: Ne! — Hotel sem iti iz Auerjeve gostilne, prišli so samo orožniki mimo, pa nisem nič klical. Ker nismo megli naprej, smo šli nazaj v gostilno, izpili smo vsak en vrček. Ko smo izpili smo šli ven, pred gostilno je bilo prazno, pri javnem stranišču so nas pustili skozi kordon. Šli smo proti pošti, potem pa nazaj na Mar. trg, da gremo po Šentpetrski cesti domov. Ob B*hovčevi trgovini srečami g. Rupnika. Pozdravila sva se in se začela pogovarjati o društvenih stvareh, kar stopi k meni orožnik in mi nazoani aretacijo zato, Češ ker ni sem šel proč. Pa ta bi me bil še izpustil, ali zraven pride drug orožnik in pravi: „dieser ist auf Bafehl des Rittmeisters zu arretieren," nakar so me vojaki odpeljali na sodišče. Bil sem popolnoma miren in sva se z Rupnikom mirno pogovarjala.
Omerza se zagovarja, da je bil omenjenega dne do 11. ure v službi ter potem odšel domov. Hotel si je sicer ogledati, ali je res tako, kakor se mu je povedalo o kazini, ali ni mogel naprej, ker je bila ulica zaprta , nakar je šel v Cascijevo vinarno, od tamkaj pa proti hotelu „Union" in po Miklošičevi cesti na S 7. Petra cesto. Spomnil pa se je, da bi bilo dobro še enkrat pogledati, ali je pri kinematografa vse v redu, da niso morda medtem tudi tamkaj pobili kakih šip, in zato se je hotel vrniti. Na Marijinem trgu je tedaj vojaštvo ravno razganjalo ljudi in mimo njega je tudi nekdo skočil. Začutil je roko na rami ter se smeje obrnil, misleč, da ga je prijel kak znanec, a tu vidi orožnika, ki mu napove aretacijo. Povedal je orožniku, da se je ta najbrž zmotil, a ustavljal se ni aretaciji ter mirno šel ž njim na sodišče.
Zapriseže se nato kot priča c. kr. orožniški ritmojster Lellek, ki izpove, da ne pozna nobenega obtoženca. Na tozadevno vprašanje predsednikovo izpove, da se ne spominja več natančno dogodkov pred Auerjevo gostilno. Spominja se pač, da je videl med ljudmi, ki so klicali nekaj orož-ništvu, kaj, ne ve, tudi moža, ki je bil belo oblečen; reči pa ne more, da bi bil tudi ta kaj klioal. Priča ni dal povelja orožnistvo, da naj aretira obtoženca.
Predsednik prečita prvo Lel-lekovo izpoved, glasom katere je dal Lellek orožnikom povelje, da naj pazijo na obtoženca in ga ob pril ki aretirajo.
Priča Lellek ostane pri svoji izpovedbi, da se ne spominja takega povelja. Ne spominja se tudi dogodka na Šentpetrski cesti, aretacije namreč, niti glede na Komana niti na Omerzo. — Na vprašanje dr. Hudnikovo potrdi priča, da tudi sedaj ne pozna obtožencev.
C. kr. orožniški postajevodja Ignacij Zima izpove, da pozna oba obtoženca. Potrdi, da je na Marijinem trgu pozval oba, da se odstranita, česar pa nista storila, temveč sta se začela opravičevati, nakar ju je priča aretiral. Omerza je bil prej aretiran kakor Koman, in Omerza se je izgovarjal: zakaj mene aret rate, saj je najbo3j vpil oni z belo obleko.
Nadsvetnik Pole: Zakaj sta se opravičevala ?
Priča: Zakaj morata stran.
Obtoženi Koman pojasni, da je stal na pločniku ob BahovČevi trgovini na Šentpetrski cesti kakih 10 korakov od vogla, ter se tamkaj pogovarjal z Rupnikom. Omerze ni videl. Odpeljalo ga je v zapor šest vojakov 27. peŠpolka.
Obtoženec Omerza pove, da je bil aretiran sredi Šentpetrske oeste nasproti Urbančevemu voglu.
Javni obtožitelj dr. P a j n i č vpraša pričo, ali je bila tamkaj večja patrulja in ali je imel priča kak nalog, morda izrecni nalog razganjati občinstvo?
Priča Zima: Patrulja je bila leteča, bil sem sam. Izrecnega naloga nisem imel, temveč samo nalog, skrbeti za to, da občinstvo ne postaja. Patruljiral sem po Kongresnem Jtrgu in Marijinem trgu.
Branitelj dr. Hudnik opozarja na prvotno izpovedbo te priče ozir. ovadbo, kjer je priča izpovedal: „Ioh sagte ihnen, dass sie hier nioht stehen diiifen, dass sie voraus oder zuriick-gehen miissen. Beide fra g ten mioh, vvarum, und wo 11 ten sioh rechtfer-tigen." — Priča ostane tudi danes pri tem, da sta se le „hotela" opravičevati.
Dr. Kapus: Kdaj sta se hotela opravičevati? Pred aretacijo ali pozneje ?
Priča: Pred aretacijo.
Josip L u žar, sluga v deželni bolnišnici, priseže in izpove, da je bil z obtožencem skupaj pri Auerju. Popili so par vrčkov piva in hoteli potem domov. Sli so vun in ravno videli, ko so orožniki in vojaki podili veliko množico ljudi po Wolfovih ulicah Ljudje so vpili „pfui" in „skandal". Ker ni bilo mogoče nikamor, so šli nazaj v gostilno in izpili še vsak en vrček, nakar so odšli proti poŠti, se vrnili po Prešernovi ulici in hoteli po Šentpetrski cesti naprej domov. Na Marijinem trgu je stalo vojaštvo. Šli so mirno mimo vojakov, priča je šel nekoliko naprej, obtoženec je srečal Rupnika, s katerim sta se pozdravila in se začela pogovarjati. Nato je bil obtoženec aretiran. Bil je popolnoma miren in ni nič kričal.
Obtoženoa Omerzo je priča videl; odkod je prišel, ne ve, a bil je tedaj popolnoma miren.
Priča Franc Rupnik, uradnik mestnega užitninsknga urada.
Zastopnik obtožbe protestira proti zaprisegi te priče, Češ, da je bila navzoča pri oni rabuki in je torej sama osumljena, da je sodelovala.
Zagovornik dr. Hudnik se protivi temu predlogu, češ, da bi potem, ako bi se hotelo vsakega osumiti sodelovanja, nobeden obtoženec ne mogel dobiti priče.
Predsednik proglasi sklep, da je sodišče zavrnilo predlog drž. pravd nika, in zapriseže pričo, katera izpove:
„PriŠel sem po Sv. Petra cesti ter videl prihajati obtoženca Komana s še dvema nepoznanima Človekoma. Jaz sem pozdravil Komana z „na zdravje", Koman pa mene z „živio". Ustavila sva se in začela pogovor o naših društvih. Videl sem, da gre vojaštvo proti nama, in sem storil par korakov nazaj, v tem so pa Komana aretirali. Koman je bil popolnoma miren "
Priča potrdi, da ni slišal nikakega poziva, da naj se obtoženec in on odstranita.
Substitut drž. pravdnika dr. Pajnič predlaga najprej, da se v obtožbi dostavijo besede — „z neznanimi so-storilci" ter potem izvaja: Značilno je, da se pri nas v Avstriji obračajo vse demonstracije v prvi vrsti pioti organom, katerih naloga je, skrbeti za javno varnost; to se dogaja zunaj na ulici, v časopisju in celo v sodni dvorani. V prvi vrsti je vse naperjeno proti orožništvu, katero ima nalogo, preprečiti nevarno skupljanje. V smislu določbe § 283 k. z. ni treba posebno velike množice, dovolj je, da je le več ljudi, da utegne nastati nevarnost za kršenje javnega reda. Ravno tako pa tudi ni treba slovesnega poziva, da naj se ljudje razidejo, dovolj je samo toliko, da ljudje pridejo do spoznanja, da se' morajo odstraniti. Zato opozarja na razsodbe najvišjega sodišča v zadevi izgredov v Pragi.
Oba obtoženca sta se zavedala, da hoče orožnistvo in vojaštvo spraviti ljudi domov. Poziv orožnika sta morala razumeti, a zoperstavljala sta se mu s tem, da sta popraševala, čemu bi morala proč, ker nista storila ničesar.
Glede izpoved b prič Lelleka in Zime je treba poudarjati, da je pač razumljivo, ako se po tolikem času ne spominjata natančno celega dogodka, zato pa tudi ni smatrati današnjo njuno izpovedbo za protislovno prvi. Izpovedbi Lužarja in Rupnika pa cslo potrjujete obtožbo. Lužar je izpovedal, da je ljudstvo vpilo orožnikom „pfuj" in „skandal", zato, ker so gnali ljudi pred seboj. „V oni gruči, ki je kričala, je bil tudi obtoženec Koman in je zato odgovoren, kar je gruča kričala.11 Predlaga, da se obtoženoa obsodita in strogo kaznujeta.
Dr. Hudnik je prepričan, da je bil Koman aretiran edino le zato, ker je ritmojster Lellek naročil pred Auerjem orožnikom, da naj pazijo nanj in ga ob priliki aretirajo, češ, da se je, kakor pravi orožniška ovadba, ponašal zelo renitentno proti vojaštvu in orožništvu. Te ovadbe orožnistvo gotovo ni odposlalo, ne da bi bilo prej govorilo o zadevi s svojim šefom, ki je bil danes tu kot priča. Priča Lellek, zaslišan dne 24 septembra, je označil is množice „einen dioken, grossenMann", ki da je psoval orožnistvo in vojaštvo, ali kakor vidimo, obtoženeo Koman ni velik. Če vojak označi nekoga za velikega, že ve, da je tak človek v resnici velik. Ako se je ta priča spominjal bele obleke, je pač zamenjava lahko mogoča, saj obtoženec ni sam, ki bi nosil tako obleko. Ko je bil prvikrat zaslišan, je ta priča
izpovedal popolnoma jasno: .ioh be merke, dass auoh Koman sohrie; was, weiss ioh nioht. Ioh gab der Mann-sohaft den Auftrag, auf den Mann auf-zupassen und ihn bei Gelegenheit zu arretieren". Značilno je, da je moral danes to izpovedbo preklicati, če ritmojstra, ki je dal tako zapoved moštvu, danes v tako važni zadevi zapušča spomin, potem se pač mora sklepati iz tega, da se je takrat ritmojster prenaglil. Sicer se ne smemo staviti na stališče, kakor da bi obtoženeo nikdar ne govoril resnice. In izpovedal je danes obtoženec, da ga je orožnik, ki ga je pozneje ar eto val, hotel že izpustiti, nakar je prišel drug orožnik ter zaklical: „dieser ist auf Befehl des Rittmeisters zu arretieren", in nato šele se je izvršila aretacija. Kaj takega se obtoženeo vendar ne bo izmislil.
Preudariti je treba čas, okoliščine, v katerih je bil obtoženec aretiran. Koman je bil popolnoma miren, saj je to bilo dne 18. septembra, ne pa po 20. septembru. Ne more se mu torej v zlo šteti, ako je vprašal, zakaj mora proč, ko je prišel do one gruče na Šentpetrski cesti. Saj ni vedel, da bo državni pravdnik to smatral za rabuko. Sioer se pa po izpovedbi priče o. kr. orožnika nikakor ne da dokazati, da bi se bil obtoženeo besedo val z orožniki in torej ni nikake podlage za obsodbo v zmislu § 283. Po izpovedbi priče Lužarja je dognano, da je „vse" vpilo, a s tem še ni rečeno, da je vpil tudi obtoženeo, torej odpade obtožba v smislu § 312. Sploh pa je značilno že to, da si je državni pravdnik pri obtožbi moral pomagati z razsodbami najvišjega sodišča, da mu ni zadostovalo besedilo zakona. Predlaga, da se obtoženec oprosti.
Dr. Kapus pripominja glede na obtoženca Omerzo, da je bil cel večer v družbi, da ni bil na ulici. V skrbi za svojega gospodarja, se je potem vrnil, da vidi, ali so vrata dobro zaprta, ali morda tudi tamkaj niso pobili šip. Slučajno je prišel do one gruče. Slišal ni nikakega poziva, da naj se odstrani. Zagovornik noče ničesar očitati orožnikom, ali mogoča je zamenjava, kajti obtoženeo je povedal, da je tedaj skočil nekdo drug mimo njega, da so torej najbrž hoteli aretirati onega, ne pa njega. Zakon zahteva za pregrešek v zmislu § 284 — „Zank oder Streit", tega pa obtoženec ni storil, če se je samo opravičeval, kar izrecno poudarja priča Zima.  Predlaga oprostilno razsodbo.
Javni obtožitelj dr. Pajnič iznova konštatuje, da v izpovedbah prič Lelleka in Zime ni protislovij, edino ne spominjata se več natančno dogodka. Glede „krivih naukov" gg. zagovornikov o umevanju pojma „rabuke" pa prepušča razsodbo sodišču.
Predsednik proglasi razsodbo, po kateri sta obtoženoa Koman in Omerza kriva, da nista pri rabuki, nastali na Marijinem trgu dne 18. septembra, ubogala orožnika, ki ju je pozval, da naj se odstranita, temveč da sta se začela ž njim besedovati ter tako zakrivila pregrešek v zmislu § 283 k. z. in se kaznujeta po § 284 k. z. z uporabo § 260 b in 266 z. zak. Koman na eden teden strogega zapora, poostrenega z dvema postoma, Omerza pa na 10 dni strogega zapora. Oprostilo pa je sodišče Komana obtožbe, da bi bil žalil službo opravljajoče orožnike pred Auerjevo gostilno z besedami „pfuj" in „skandal".
Razlogi: Zaprisežena priča Zima je izpoveaal, da je bilo tedaj na Marijinem trgu več ljudi, med njima tudi obtoženoa, katera je pozval, da se odstranita. Oba sta se pa začela opravičevati in ga nista hotela ubogati, nakar sta bila aretirana. Aretacija je bila popolnoma upravičena, kar deloma obtoženoa sama priznata. Priča Rupnik je potrdil, da je govoril e obtoženoem Komanom, da pa se je nekoliko odstranil, in je lahko mogoče, da ni slišal poziva. Obtoženoa sta se opravičevala, besedovala z orožnikom. Ker olajševalne okolnosti prevladujejo obteževalne, se je uporabil § 260, oz. 266. Oprostilo pa se je obtoženoa Komana radi prestopka po § 312, ker tudi priča Lellek ni mogel potrditi, da bi bil obtoženeo res kričal, in to tudi po drugih pričah ni dognano.
Oba branitelja sta priglasila pritožbo.
* * *
Šišenske demonstracije pred deželnim sodiščem.
Isti senat, kakor zgoraj, zagovornik dr. Tekavčič, obtoženka Ana Boltavzar.   Obtožnica se glasi:
Ana Boltavzar je dne 27. septembra 1908 v Spod. Šiški: 1. povodom aretacije Blaža Pirnata več ljudi zoper o. kr. orožniško patrolo nagovarjala, da bi se zoperstavili, rekoč: „fantje, dajte jih in iztrgajte jim is rok aretiranega"; 2. imenovano o. kr. orožniško patrolo in obč. predstojnika Jakoba B ur ger j a, kije izvrševaje svojo službo podpiral orožnike, razžalila e besedami: „f e j , orožniki, sedaj se gredo že spet za Nemo e potegovat" in
„sramota za Šiško, da ima takega župana, da pusti orožnikom Slovenca aretirati.u — Zakrivila je a d 1. pregrešek rabuke po § 279. k. z., ad 2. prestopek zoper javne naprave in naredbe po § 312. k. z in se naj kaznuje po § 279. k. z. z ozirom na § 267. k. z.
Dne 27. sept. 1908 popoldne je v Zg. Šiški več ljudi naskočilo nekaj podčastnikov 27. pešpolka. Vojaki so se umaknili v neko gostilno, zunaj pa se je nabrala velika množioa, ki je žvižgala in kričala. Morala je priti orožniška patrola, ki je množico raz-gnala in vojake osvobodila. Pri tem je bil Blaž Pirnat aretiran. Ko so ga orožniki tirali proti Ljubljani, je ob-dolženka zaklicala šišenskemu županu Jakobu Burgerju, ki je uradno podpiral orožnike, naj ukaže, da areto-vanoa izpuste. Seveda se ji ni ugodilo. To jo je tako raztogotilo, da je potem storila v obtožbenem tenorju navedena dejanja. Vse to je dognano po orožniškem poročilu. Obtožba je torej osnovana.
Zagovornik dr. Tekavčič predlaga, da naj se obravnava preloži, kajti obtoženki se je dostavila obtožnica, ne da bi bila prej zaslišana. Poklicale so se k obravnavi samo obte-žilne priče, obtoženka pa ni imela Časa dobiti svojih prič. Gotovo ne kaže, da bi se zaslišale samo obtežilne priče, temveč je potrebno, da se zaslišijo oboje priče, ako hoče sodišče dobiti enotno sliko o celem dogodku. Predlaga sedem prič.
Dr. Pajnič je mnenja, daje zaslišanje imenovanih prič nepotrebno.
Ana Boltavzar, stara 33 let, soproga magistratnega računskega asistenta, stanujoča v Spodnji Šiški, izpove: Prišla sem pred Ančnikovo gostilno tedaj, ko so odšli vojaki že proti mestu. Tedaj je priletel Pirnat (obsojen v Ljubljani na 14 dni, v Gradou na 2 meseca zapora zaradi prestopka po § 312. in 314. k. z) in se skril pri Ančniku. Za njim je prišlo pet orožnikov, ki so ga aretirali in odvedli proti mestu. Na pragu pri Ančniku je stal župan Burger golo-glav in s smodko v roki in se smejal. Tedaj sem mu rekla: „Res sramota s a Šiško, da ima takega župana, da pusti Slovenca aretirati." Orožnikov nisem niti omenila. Obtoženka odločno ugovarja, da bi bila poživljala župana, da naj ukaže, da orožniki izpuste aretiran ca, in nagovarjala ljudi, da naj aretiranca iztrgajo orožnikom. Ravno tako tudi zanika, da bi bila klicala „feju orožnikom.
Predsednik zapriseže nato priče o. kr. orožnike Franoa Šprajcarja, Viljema Vivodo in Adolfa Finka iz Šiške ter župana Jakoba Burgerja.
Jakob Burger, posestnik in župan v Spodnji Šiški, izpove: „Pirnat je priletel k Ančniku ter se skril pod streho, kjer so ga rožniki aretirali. Bil sem tedaj v gosstlni pri Ančniku v družbi profesorja Grkmana. Ker je nastalo zunaj vpitje, sem Šel vun gledat. Tam sem videl več žensk, med njimi tudi Jesihovo Ano (obto-ženko), ki so šle za orožniki in vpile. Obtoženka je stopila k meni in za htevala, da naj jaz aretiranca vzamem orožnikom. Fantom pa je klicala: „ Fantje, korajžo, pejte za njimi, dejte ga jim vzet, dejte jih no!u Nad orožniki pa je klicala: ^Preklete svinje, žandarji! Pojte stran!" Mene samega ni nič razialila. Takrat namreč. Pač pa so drugi potem povedali, da so stale ženske pred hišo, kjer stanuje obtoženka, in me obdelovale. Zakaj so pa potem v nNarodu dali, da so me nekatere dame tako zdelale.
Predsednik: Ali ste bili pri Ančniku navzoč kot župan?
Burger: Bil sem kot gost, potem pa kot župan. Pijačo sem sicer imel, ali od okrajnega glavarstva sem dobil nt-log da moram na vse dobro paziti. Zato sem pa tudi Šel gledat, ko je nastalo vpitje.
Nadsvetnik Pole: Ali ste bili torej kot župan navzoči?
Burger: Kot župan! Saj me je ta tudi nagovorila z županom.
Dr. TekavčiČ: Ali ste bili golo-glavi ?
Priča: Ne! Imam zmerom klobuk na glavi. Pod onim velbom ne bom stal gologlav.
Dr. Tekavčič: Morda je pa kaka druga ženska vpila.
Burger: Vpile so, kakor bi bili pure gnali!
Priča Šprajcar pravi, da je on aretiral P imata. Slišal je ženske kričati „sramota, Slovenca aretirajo", ali kdo je kričal, ne ve.
Priča Vi v o da izpove, da je bilo veliko ljudi, ki so vsi vpili, ženske in moški. Da bi bila obtoženka vpila one besede, ne ve.
Priča Fink je slišal kričati samo .sramota". Obtoženke ni videl, povedal mu je pozneje župan Burger, da je ona kričala, in njemu samemu e obtoženka priznala, da je rekla županu : „Sramota za Šiško, da ima takega župana itd."
Predsednik prečita poročilo šišenskega županstva, podpisano po podžupanu, katero pravi, da je bila
obtoženka vedno lepega, mirnega vedenja, na najboljšem glasu. Kaznovana je bila na 20 K glohe, ker je v svoji ljubosumnosti razžalila neko Žensko. Prej in poznej neomadeže-vana.
Orožniška ovadba pravi, da je celo stvar orožništvu naznanil župan Burger, da je on vse slišal in povedal orožnikom.
Ko nato predlaga zagovornik dr. TekavčiČ, da se povabijo že navedene priče, ki so bile v neposredni bližini, se priča župan Burger vedno vtika vmes, Češ, da ni bilo nobenega zraven, da je obtoženka glasno vpila itd. Sploh je župan Burger s svojim ponašanjem na poslušalstvo naredil vtisk, kakor bi bil naoeli stvari strašansko interesiran, kakor da bi prav iz sroaželel, da bi obtoženka bila Čim ostreje obsojena. Gospod župan Burger, kakor se da soditi po njegovem vedenju pred sodiščem, mora biti res hudo jezen na gospo Boltavzarjevo.
Dr. PajniČ predlaga, da se zasliši tudi obremenjevalna priča gostil-niČarka Alojzija T o ni oh, in če če se zaslišijo tudi po zagovorniku navedene priče, naj jih zasliši pre iskovalni sodnik in se naj spisi potem odstopijo državnemu pravdniŠtvu.
Predsednik proglasi nato sklep, da se obravnava preloži in zaslišijo vse predlagane priče po preiskovalnem sodniku.
* *
Prizivne obravnave
Senat: predsedaik dvorni svet P a j k, votanti nadsv. Pole, dež sodišča svet. Vedernjak, Hauffen, zapisnikar Jenčič; javni obtoiitelj dr. Kremžar; zagovornik dr. P a p e ž.
Jakob Oblaki poslovodja tvrdke JelaČin v Ljubljani, je prišel glasom orožniške ovadbe v noči z dne 20. na 21. septembra s še enim civilistom preko Kongresnega trga ter kričal. Mestni stražnik ga je opozoril, naj miruje, nakar je Šel mirno naprej, pozneje pa zopet začel kričati. Patrulja je šla za njim. Postavil se je pred patruljo in zaklioal: Nas Slovence aretujete, in proti stražmojstru Rogarju obrnjen je tolkel s palico ob tla ter klical: aretujte me, vsled česar ga je stražmojster are t" ral.
Zaradi tega dogodka se je Oblak zagovarjal pred tukajšnjim okrajnim sodiščem — sodnik sod. svet. P o -trato — da je bil v nedeljo, dne 20. septembra na Viču ter prišedši v mesto okrog 8 ure zavil k Maliču. Od Malica je Šel po Prešernovi ulici na Marijin trg, kjer je bil aretiran, pa sam ne ve, zakaj.
Kot priča zaslišani mestni polic. Kurent je izpovedal tedaj, da je stal s stražmojstrom Rogerjem v Zvezdi. Okrog pol ene je prišel obtoženec v družbi nekega drugega na Kongresni trg ter udaril s palico po roleti neke trgovine, nakar ga je priča opozoril, naj miruje. Oblak je šel nato mirno naprej. Pri Šetincu se je zopet ustavil pred tam stoječim vojaškim kordonom ter nekaj kričal, nakar sta šla priča in stražmojster bližje. Tu je izprego-voril obtoženec one besede. Bil je popolnoma pijan in je imel palico že zlomljeno. Da bi bil tolkel po tleh s palico, priča ni videl. Pozneje je sćraž mojster Roger rekel priči, da je bilo vse le nespodobno vedeDJe napram straži.
Drž. pravdnik je predlagal, da se zasliši tudi tedaj navzoči orožnik Ivan Koprivnikar, a sodnik je ta predlog zavrnil, Češ, da je položaj že po iz-povedbi priče Kurenta popolnoma pojasnjen, ter je izrekel nato oprostilno razsodbo, katero je utemeljil s tem, da je smatral za dokazano, da je imel obtoženec palico že prej zlomljeno, da torej ni niti mogel tolči s palico po tleh, in da ni besedno raz-žalil straže, ker ji z onimi besedami ni ničesar predbacival in se ni vmešaval niti besedno niti dejansko v njeno poslovanje, in je tudi stražmojster Rogar sam izjavil, da je bil obtožencev nastop edino le nespodobno vedenje napram straži.
Proti tej razsodbi je vložil drž. pravdnik priziv ter predlagal, da se pri prizivni obravnavi zasliši kot priča orožniški postajevodja Ivan Koprivnikar.
Ivan Koprivnikar, orož. postajevodja v Postojni, zaprisežen iz-pove, da pozna obtoženca. Priča je prišel od realke na Kongresni trg in slišal obtoženoa kričati. Stražmojster ga je opozoril, naj bo tiho, in obtoženec je res utihnil. Na vogalu pred vojaškim kordonom se je zopet ustavil in se nekaj jezil nad vojaki 27. pešpolka.
Dr. Papež: Ali so bili v kordonu vojaki 27. pešpolka ?
Priča: Ne, 17. Druge patrulje tamkaj ni bilo. Obtoženec je bil pijan in vojaki v kordonu so se mu smejali. Priča ni videl, da bi bil obtoženec s palioo tolkel ob tla. Ko ga je stražmojster aretiral, se ni branil, temveč šel mirno naprej in se mirno pogovarjal z orožnikom, ki ga je gnal.
Dr. Kremžar poudarja, da prva razsodba ni juristično utemeljena. Obtoženec je rabil besede: nnas Slovence aretujete" ter s tem očital patrulji pristranost, in to njegovo dejanje ima vse znake prestopka v zmislu § 312 k. z. Predlaga, da ugodi sodišče vzkliou drž. pravduištva ter obtoženoa spozna krivim in ga po postavi kaznuje.
Dr Papež: Obtoženec je bil pijan in je v svoji pijanosti mislil na glas, ter izrekel besede, ki jih je sam orožniški stražmojster označil napram priči Kurentu le kot nedostojno vedenje napram straži. Izrekel jih je, toda v kakem zmislu. Poudarjam, da sta stražnik Kurent in obtoženec dobra znanca, orožnik je Slovenec, vojaki so bili Slovenci, torej obtoženec gotovo omenjenih besedi ni izrekel v slabem namenu. Dokazano je, da je bil obtoženeo pijan, da se je opotekal, vojaki so se mu dobrovoljno smejali. Aretiran je bil, ker je sam rekel stražmojstru: aretujte me, in stražmojster je tudi navedel v ovadbi za „Grund der Arretation": — nans eigenem Antriebe", m obtoženec gotovo ne bi bil aretiran, če ne bi bilo tega »eigen Antrieba". (Smeh pri zeleni mizi.) Obtoženeo se je pač nekoliko jezil na vojaštvo 27. pešpolka, ker je izvedel, kaj se je dogodilo zvečer, ali v poslovanje patrulje se ni vmešaval, mahal je pač z onim koncem palice po zraku, kakor vsak pijan človek, in ko je bil aretiran, je šel popolnoma mirno s patruljo. Predlaga, da se potrdi prva razsodba.
Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik razsodbo, po kateri je prizivno sodišče ugodilo vzklicu državnega pravdnika ter spoznalo obtoženca krivim prestopka v zmislu § 312, s tem, da je z besemi „nas Slovence aretujete" in „aretujte me" ter da je tolkel s palioo ob tla, raz-žalil v § 68 omenjeno, službo oprav-ljajočo osebo, in ga obsodilo po § 313 z uporabo §§ 261 in 266 na 20 K globe, v slučaju neizterljivosti pa na 48 ur zapora. — Po priči Kurentu je dokazano, da je obtoženeo v resnici izrekel one besede in ž njimi očital patrulji, da pristransko postopa Ob-težilnega ni sodišče našlo nič, olajševalno pa razburjenost vsled zaužite pijače in pa da je bil obtoženec nekaznovan.
* *
Obtoženeo  Makso   Zupančič;
zagovornik dr. Ažman (pisarna dr. Tavčarja).
Makso Zupančič je stal dne 2. oktobra pred tukajšnjim okrajnim kot kazenskim sodiščem — sodnik sod. svetnik Potrato — obtožen, da je zakrivil prestopek v znrslu § 312 k. z , češ daje zaklical o. kr. orožniški patrulji psovko „baraba". Obtoženeo se je tedaj zagovarjal, da je bil dne 20. septembra popoldne s svojo sestro na Fužinah. Prišel je proti večeru v mesto ter potem šel s svojim kolegom jur. HolaČkom do pošte, kjer je orožniška patrulja zahtevala, da se razideta. Šla sta po Prešernovi ulioi, kjer je vojaštvo in orožništvo razganjalo občinstvo ter je končno potisnilo na Marijin trg. Obtoženeo je stal pri kandelabru pred BahovČevo trgovino. Zagledal je mešano patruljo, ki je prihajala od „Unionau doli. Ljudstvo je bilo razburjeno zaradi aretaoije dr. Pegana ter je v resnioi klicalo „barabe", ali obtoženec, ki je stal precej na samem, tega ni storil. Videl je, kako se je neki orožnik od one patrulje obrnil k vojakom, ki so stali tamkaj, ter vprašal, kdo je klical „baraba". Vojak se je obrnil ter pokazal obtoženca, nakar je ta vedoč, da mu preti aretacija, skočil med množico, kjer ga je orožnik potem aretiral.
Kot priča zaslišani in zapriseženi c. kr. orožnik Ho rak je izpovedal, da je na 6 ali 7 korakov daleč slišal in celo videl, da je obtoženeo dvakrat zaklioal „baraba" in to celo spoznal na migljaju njegovih ustnic. Kot priči sta bila zaslišana nato vajenoa Pi-voda in Zanoškar, ki sta izpovedala, da sta stala poleg obtoženca, da obtoženec ni zaklioal „baraba", pač pa da so to klicali ljudje, ki so stali za obtožencem, oziroma je Zanoškar izpovedal, da je slišal klic, a ne ve, odkod. Po izpovedbi je sodnik zaprisegel obe priči, ki ste ostali tudi potem pri svoji izpovedbi. Z ozirom na tako nasprotujoče izpovedbe prič je prvi sodnik v zmislu § 259 k. p. r. proglasil oprostilno razsodbo.
Državno pravdništvo je proti tej razsodbi vložilo priziv, vsled katerega se vrši današnja prizivna obravnava.
Dr. Kremžar poudarja, da ni mogoče polagati tiste važnosti na izpovedbe razbremenjeval ni h prič, ki so sioer stale poleg obtoženca, ali gotovo gledale vojake, ne pa, kaj je delal obtoženec, kakor pa na izpo-vedbo o. kr. orožnika, ki je slišal obtoženoa kričati .baraba" ter celo videl, kako je obtoženeo odpiral usta, torej videl in slišal izgovoriti psovko. Obtoženeo je stal poleg svetilke, torej ga je orožnik tem lažje videl. Proti
tako odločni izpovedbi je vsak dvom nemogoč. Obtoženčevo krivdo pa dokazuje tudi to, da je skočil proč, ko je videl, da gre orožnik proti njemu. Moral je torej nekaj imeti na sebi, da se je hotel umakniti. Predlaga, da se obtoženec spozna krivim prestopka v zmislu § 312 k. r.
Zagovornik dr. Ažman predlaga pred vsem, da se prečita nemški vzklic c. kr. državnega pravduištva v tej zadevi, kajti ta vzklic se v marsičem ne strinja z današnjim ustme-nim izvajanjem zastopnika državnega pravdništva.
Predsednik: Vrši se javna ustna razprava in državni pravdnik ima pravico ustmeno obrazložiti vzklic. Ni potrebno, da bi se prečital pismeni vzklic
Dr. Ažman: Prijavljam ničnostno pritožbo!
Predsednik (s smehom): Je ni!
Dr. Ažman: Poudarjam, da je državno pravdništvo s svojim nemškim vzklic o m v zadevi, ki se je v prvi stopnji obravnavala popolnoma slovensko in ravno tako tudi sedaj, naravnost kršilo ministerialno naredbo z dne 2 5. junija 1883, št. 9250, poudarjam pa tudi, da je ta nemški vzklic izreden v taki obliki, da je v njem napadeno vse . ..
Predsednik: če ne nehate, vam bom vzel besedo!
Dr. Ažman: Dotaknil se bom samo ene strani v tem nemškem vzkliou. Ako se zida vse le na dogmo državnega pravdništva o absolutni verodostojnosti orožniških prič . . .
Dr. Kremžar: Protestiram proti takim napadom!
Dr. Ažman: Orožnik trdi, da je obtoženca na 7 ali 8 korakov natančno slišal in videl celo migljaje ustnic k vzkliou „barabe". Če se pomisli, da je obtoženec akademik, da je Šel popoldne na izprehod, da je potem prišel slučajno v bližino Prešernovega spomenika, potem je pač težko misliti, da bi orožniku klical naravnost v obraz psovko in se tako silil vedoma v gotovo kazen in pogubo. Mogoče bi bilo to le tedaj, ako bi bil popolnoma vinjen ali pa tako razburjen, da bi bil v zmislu § 2 našega kazenskega zakonika nekaznjiv. Krivdo mu hočejo dokazati tudi s tem, da je skočil proč, ko je videl iti orožnika proti sebi. Kdor bi ne bil storil enako, ako bi bil slišal, kakor je obtoženec, vojaka izreči besede: „der da mit dem Halbzvlinder," in dobro vedel, da mu preti aretacija, četudi po nedolžnem. Opozarjam nato, da so bih" vsi ljudje aretirani, ki so le količkaj prišli tisti večer v dotiko z orožništvom, in da se je vsak rajši izognil orožnikom, če se je le mogel. Enako je tudi obtoženec storil oni skok izpred svetiloioe le spontano, da ne bi prišel v d etiko z orožnikom.
Pri oceni orožniških izpovedb je treba poudarjati, da so orožniki po vsaki aretaciji v stiski, ker morajo vzdržati vzroke aretacije.
Predse dn i k (razburjen): Ne pustim, da bi se tako splošno govorilo o orožnikih. Potem sme vsak nad orožniki kričati »baraba«.
Dr. Ažman: Orožniki so po vsaki aretaciji v stiski, ker morajo opravičiti aretacijo, in tako je bilo tudi tu, in zato je orožnik, zaslišan kot priča, interesiran na izidu obravnave. Nasproti pa imam v tej zadevi dve priči, dva mlada Slovenca, ki nista popolnoma nič interesirana na celi stvari, k večjemu na tem, da nimata zaradi svojega pričevanja nobenih nadaljnih sitnosti. In te dve priči niste izpovedali negativno, temveč čisto pozitivno, da so padli klici »baraba«, toda iz množice zadaj za obtožencem, ter sta izključila, da bi bil Zupančič klical to psovko. Prvi sodnik je stal pred alternativo, ali naj verjame orožniku, ali obema drugima pričama. O resnicoljubju obojestranskih prič ni imel dvoma, ni rekel, da je orožnik lažnik, temveč človek, ki se tudi lahko zmoti, položaj mu ni bil jasen. S tem pa ni rečeno, da bi bil prvi sodnik nerazsoden, temveč ravnal se je po navadnem, temeljnem principu našega kazenskega pravnega reda, ki določa v dvomliivih slučajih oprostilno razsodbo. Predlagam, da se potrdi razsodba prve stopnje. Ako bi pa bilo sodišče drugačnega mnenja, pa predlagam, da se zasliši že prej predlagana priča Emanuel Heine, kateri vsled nepravilnega vabila ni prišel k prvi razpravi, ki bo natančno pojasnil ves položaj.
Dr. Kremžar predlaga, da se zavrne predlog na povabilo imenovane priče, češ da ne bi povedal nič novega.
Obtoženec pripomni, daje bila tedaj razdalja med njim in orožnikom gotovo kakih 12 korakov in da je le miril ljudstvo, češ da hrup ne izda nič, temveč le bojkot.
Predsednik proglasi po kratkem posvetovanju sklep, da se Heine ne povabi kot priča in razs odbo, po kateri je Makso Zupančič kriv prestopka v smislu § 312 k. z., storjenega s tem, da je službo opravljajočemu orožniku  zaklical  »baraba«  in s tem
razžalil v § 68 označeno, službo op. ravljajočo osebo, ter se kaznuje p0 § 313 z uporabo § 261 na 30 K globe, v slučaju neiztirljivosti na 3 dni zapora. — Sodišče se je na podlagi orožnikove izpovedbe prepričalo, da je obtoženec res izgovoril psovko »baraba«. Orožnik ga je gledal v lice ter slišal in videl, da je res zaklical »baraba«. Oni dve drugi priči sta sicer stali zraven in je lahko, da ste preslišali. Olajševalno se je smatralo, da je obtoženec nekaznovan, obtežilno, da je izobraženec, ki bi bil moral pomirjevalno vplivati na druge, ne pa jih šele dražiti s klicem »baraba«.
Izpred sodita.
Kazenske razprave pred deželnim sodiščem.
Otroci so ga dražili. Dne 5. septembra okoli 6. popoldne so dražili otroci v Idriji pred cirkusom dninarja Franceta Vidmarja. Začel je metati kamnje za otroci in vrgel tudi vago, k sreči ni nobenega zadel. Om]i službujoči stražnik ga je posvaril, naj ne meče kamenja, a Vidmar mu je odgovoril, da ne bode ubogal ta-kega hudičevega psa. Primoran ga je bil aretovati, ker pa ni hotel iti, treba ga je bilo s pripomoć j o drugih na stražnico nesti. V občinskem zaporu pa mu je obdolženec ponujnl 5 K, če ga izpusti. Vidmar pravi, da je vse to storil v polni pijanosti. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Vse več kot junaštvo. Že mnogokrat radi tepeža predkaznovani Ivan Lap iz Klanca je našel dne IG. julija t. 1. popoldne 75 let starega Miho Vehovca pri podu svojega br;i-ta s pipo v ustih v senci ležati. To je Lapa tako ujezilo, da je začel starčka najpreje z rokami obdelav.it končno pa s palico po njem udri hati, in sicer tako, da mu je zdrobil levo podleht. Obdolženec, ki svoje dejanje priznava, je bil obsojen na eno leto težke ječe.
V mučnem položaju se je nahajala 28 let stara slaboumna Frančišk.t Dolenc*. Dne 14. septembra t. 1. se j«' nahajala z malimi otroci sama donm. Kar prilomasti že večkrat kaznovan 57 let stari hlapec Anton Avgusti: v njeno stanovanje v Godešiču ter ji hoče silo delati. Šibko dekle je celo uro trpinčil, tako, da je jela bljuvali. Avguštin deloma svoj čin priznava. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
Nepoboljšljiv tat. Martin Jančar, posestnik v Vrh pol ju, je šel > svojo ženo neko nedeljo zjutraj 1: maši. Doma sta pustila spečega otroka in zaklenila hišo. To priliko je porabil že petkrat zaradi tatvine k;i znovani delavec Adrej Kovač iz Lu-kovee in pobral Jančarju 11 K goto vine, nekaj obleke in britev. Tudi je pri dveh kapelicah iz nabiralniko\ pobral ves drobiž. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
Telefonska In brzojavno poročila.
Dsželnozborsks volitve v Dalmaciji.
Zsder 27. okt. Včeraj so se vršile volitve v kmetskih občinah. Volilo se je 20 poslanoev. Izmed izvoljenih jih pripada 7 hrvaški narodni stranki, 6 stranki prava, 6 srbski stranki, 1 poslanec pa ne pripada nobeni stranki.
Razstava v Bosni.
Duna] 27. oktobra. Avstrijski industrijalci ao sklenili, da prirede leta 1909. veliko razstavo v Sarajeva.
Baron Beck v avdijenci.
Budimpešta, 27. oktobra Ministrski predsednik baron Beok je danes prispel semkaj. Ob 1. popoldne ga je cesar sprejel v posebni avdijenci.
Avstrijska delegacija.
Budimpešta, 27. Avstrijska delegacija je danes pričela razpravljati o proračunu. V imenu desnice v gosposki zbornioi je grof Latour podal izjavo, v kateri se odobruje aneksija Bosne.
Nemški cesar na Avstrijskem. Dunaj, 27. oktobra. Cesar Viljem pride v najkrajšem Času na Avstrijsko. Par dni bo na lovu pri nadvojvodi Franu Ferdinanda, nato pa bo dva dni gost cesarja Frana Josipa v Šenbrunu.
Ubiti madžarski vojaki.
Budimpešta, 27. oktobra. V političnih krogih zatrjujejo, daje bilo v Sandžaku Novipazar ustreljenib 5 madžarskih vojakov.
Dlplomatje v Berolinu.
Berolin 27. oktobra. Ruski minister zunanjih del I s v o 1 j s k i je včeraj odpotoval v Petrograd, srbski minister dr. Milovanović pa se je danes odpeljal v London.
Srbski   prestolonaslednik Gjorgje In avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand. Dunaf, 27. oktobra. Snoči se je odpeljal z istim vlakom Severne želez-
cice kakor srbski prestolonaslednik tudi nadvojvoda Fran Ferdinand. Severna železnica je ukrenila, da bi preprečila srečanje obeh prinčev, da se je brzovlak razdelil v dva dela.
Vojna konvencija med Srbijo in Čr*o goro Belgrad, 27. oktobra. (Posebna brz. „Slov. Naroda") Včeraj je kralj peter podpisal med Srbijo in črno goro sklenjeno vojno konvenoijo, naperj eno proti Avstriji. Knez Nikita podpiše to konvenoijo jutri.
Atentat na špansko kraljevo dvojico.
Madrid, 27. oktobra. V Barceloni so včeraj poskusili atentat na kraljevsko dvojico. Pred voz, v katerem sta se peljala kralj in kraljica, je bila vržena bomba, ki je eksplodirala, ne da bi koga ranila. Napad na novoslovansko gibanje.
Moskva, 27. oktobra. „ Moško v -skija Vjedomosti" priobčujejo na uvodnem mestu Članek „Neoslavizem v besedah in dejanju". V tem Članku napada slovanske delegate dr. S u -sterŠiča, dr. Glombinskega, pred vsem pa dr. Kramara radi stališča, ki so ga eavzeli glede aneksije Bosne v delegacijah. List piše med drugim: „Po letošnjih slovanskih kulturnih kongresih in »oglašanjih so naši protivniki vprizorili nov navalna rpanslavizemM. Nemčija je podvojila svoja nasilstva na Pozuanjskem in v Šleziji. avstrijski Nemci so vprizorili proti Slovanom celo vrsto pogromov — na Češkem v Karlovih varih, Sušici in KaŠperski gori Na Štajerskem V Ptuju, Mariboru in Celju, na Kranjskem v Ljubljani; na Ogrskem so takisto podvojili nasilstva proti Slovanom ; v Zagrebu so inscenirali veliko srbsko izdajniško afero, a ob koncu koncev je prišla še aneksija Bosne. Ti dogodki so morali tudi nevernemu Tomaža odpreti oči, da je avstro-ogrska notranja politika popolnoma odvisna od Berolina in da je aneksija Bosne samo etapa v stoletnem pritisku nemškega sveta na slovanstvo. To dejstvo je uvidela vsa slovanska javnost, samo ne politični voditelji avstrijskih Slovanov, ki so izdali svoj „placet" aneksiji Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski. In med temi je tudi propagator neoslavizma dr. Kramar. List končno pripomnja: Ako voditelji neoslavizma postopajo tako, potem so glede novoslovanskega gibanja na tem mestu sedaj Dantejeve besede: Lasciate ogni speranza. O Slovencih pravijo rMoskovskija Vjedomosti": ^Slovenci so se pokazali kot nesposobni podredit slavizmu svoje versko in socialno strank arstvo, dvigajoč klerikalizem ali masonstvo, konser-vatizem ali liberalizem više kakor rodno kri.a
Rusko časopisje za Srh i j o.
Petrograd, 27. oktobra. Glasilo kadetske stranke »Slovo« piše: »Ne podpirajoč slovanstvo v tako težavnem položaju kakor je sedaj, izgubi Busija ne samo svoj prestiž na Balkanskem polotoku, marveč oškoduje nepopravljivo tudi svoje državne interese. Ni treba biti pesimist, da > s vidi, da bodo s končno izgubo nade na Rusijo slovanski narodi na Balkanskem polotoku postavljeni pred neizogibnost, da se samostojno bore za svoj narodni obstoj ali pa da se pokore vedno silnejšemu, vedno gmznejšemu vplivu germanskega sveta. Brez zveze s slovanstvom, zaprta v svojem morju, na vztoku v nevarnosti se nahajajoča Rusija b') izirubila tudi svoje vplivno mesto v mednarodnem koncertu. Živimo v zgodovinsko važnem času in v inte-resu bodočnosti svoje domovine smo dolžni, da spremenimo našo znotra-njo politiko, v zunanji pa moramo ostati zvesti naši nacionalni slovanski politiki. Samo slovanska politika nam more zagotoviti ugledno mesto v P^vropi.«
Crnogorski odposlanec Mijušković o položaj u. Petrograd, 27. oktobra. (P* »sebna brz. »Slov. Nar.«) Črnogorski odposlanec, državni svetnik Mijuškovič, se je o položaju v Črni gori izrazil takole: Narodna masa v Črni gori živi v silnem razburjenju, ker ji ni mogoče se izprijazniti z zaplenit vi jo slovanskih dežela, za katere je bilo prelite toliko dragocene črnogorske krvi. Ves narod enodušno zahteva vojno in jaz ne vem, kako dolgo se bo mogla vlada boriti s tem vseob-eim razpoloženjem. V koncu koncev 6e bo treba ukloniti narodni volji, ako se ne bo pravočasno vse ukrenilo, da se vprašanje mirno reši. Takojšnje sklicanje evropske konference je neodložljivo. Mi Srbi smo pripravljeni zadovoljiti se s Hercegovino, v skrajnem slučaju z ozemljem, ki bi spojilo na severu sandžaka Novi pazar Črno goro s Srbijo. Kompenzacije na škodo Turčije ne maramo.
Predsednik ruske dume o aneksiji. Petrograd,   27.   oktobra. Predsednik  gosudarstvene  dume H o m -
jakov se je napram časnikarjem izrazil, da ni zanj aneksija Bosne in Hercegovine ničesar drugega kakor političen rop, kakršnega ne pozna zgodoviua in ki je v veliko škodo slovanstvu.
Brigadir Vukotie srbskemu ministrskemu predsedniku. Belgrad, 27. oktobra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Odposlanec črnogorskega kneza, brigadir Vukotič, ki se vrača v Črno goro čez sandžak Novi pazar, je včeraj prispel v Kra-gujevac, kjer ga je slovesno sprejelo meščanstvo in vojaštvo. Častniki so mu izpregli konje in ga peljali v oficirski dom, kjer je bilo brigadirju pripravljeno stanovanje. Na čast črnogorskemu odposlancu so bile zaprte vse trgovine. Vukotič je poslal iz Kragujevca ministrskemu predsedniku dr. Velimiroviču tole brzojavko: Naj prijetnejše iznenađen vsled impozantnega navdušenja in bratskega sprejema s strani kraljevske vojske, urailništva, meščanstva v mestu K ragu je ven kličem: Živel kralj Srbije, Peter I., živela njegova hrabra vojska, živel srbski narod, živela naša bratska sloga, ki smo jo tako mogočno utrdili s pravkar sklenjeno vojno konvencijo.
Darila.
20. Izkaz za spomenik In žrtve 20.  septembra 1908. Dne 23. in
24. okt. 190» došli so podpisanemu blagajniku „Združenega narodnega odbora" sledeči prispevki: Ivan Koželj, Mohorjeva tiskarna, Celovec, štiri zbirke koroških rodoljubov za spomenik in žrtve brez razlike nabrali so a) Ivan Koželj 17260 K, Lovro Bardajs 16 K, Josip Pantar 11 90 kron, Peregrin Vunčak 7 K, osobje tvrdke Šarabon v Ljubljani za žrtve 10 K, A nt. Sever, trgovski poslovodja v Semiču na Dolenjskem nabral med semiškimi narodnjaki za bedne družine zaprtih 4 K, Fr, Debelak, posestnik v Vodmatu pri Ljubljani za spomenik in žrtve 10 K, uprav-ništvo „Slovenca" v „Slovencu" že izkazani prispevki za uboge rodbin« zaprtih 70"60 K, Anton Berčon, c. kr. poštar v Ljubljani za spomenik in žrtve 2 K, Ivan Zakotnik, tesarski mojster v Ljubljani za spomenik in žrtve brez razlike, prepuščajoč odboru brez razlike proste roke 30 kron. Skupaj 334 K 10 h. Dosedaj so izkazani sledeči, blagajniku „Združenega narodnega odbora* došli prispevki: Dne 19. okt. 1908 (l —16 izkaz) 12.942*52 kron. Dne 20 okt. 1908 (17 izkaz) 2£04'84 K. Dne 21. okt. 1908 (18 izkaz) 477 70 K. Dne 23. okt. 1908 (19 izkaz) 676 77 K. Današnji izkaz (20 izkaz) 334-10 K. Skubaj 16.635 95 K. Vsem darovalcem najsrčnejša zahvala! Posebno srčna zahvala se pa izreka našim bratom iz tužnega Korotana za njihov izdatni dar; imena posameznih darovalcev se objavijo ob priliki. „Združeni narodni odbor s tem ponovno apeluje na slovensko požrtvovalnost in prosi nov.h prispevkov, ker so se pomnožile žrtve, ki se nahajajo v največji bedi. V Ljubljani, dne 26. okt. 1. 1908. Dr. |Alojzij Kokalj s. r. blagajnik
Narodnjaki! Prispeuojte za Trubarjev spomenik!
Ribje olle zdravilo in jačilo. Ze več
a»o'etij km znajo veliko zdravilno moč in redil-noHt ribjega olja. In se dandanes ga slasti v bol) mrzlih letnih časih rabijo povsod, zlasti ker ima okui ncn*tno poftlahtnjen Vsem ribj m oljem na čhu pa stoii „ J odeli a ', ki ga že dolgo let izdeluje lekarnar Viljem Lahu- n v Bremena pod imenom Labnsenovo ribje olje .,Jodella '. To ime je zakonito varovano, kar naj bo odjemaloem za zagotovi o, da dobe pristen Lahuseaov izdelek Proti škrofaloznosti, malokrvnosti in angleški bolezni dela naravnost ćudeže „Jodella" se dobiva po vseh lekarnah.
neteorolositno porodio,
nad morjem 906. Srednji ara/-ni tlak 786-0
ca •— n o —■	Ca* opazovanja	Stanje barometra	S« %.>	VetroTi	
O		▼ mm			
26	"9. zv.	7429	87	brezvetr.	dež
27. B	7. zj. 2. pop.	7434 743*4	8-1 lil	slab jug	oblačno dež
Srednja včerajšnja temperatura 81 , aorm. 9'5°. Padavina v 24 urah 16*7 mm.
Stanovanje
in 81 cer: soba, kuhinja in klet 10 odda za 1 november v Vrhov devin nlloab (pri Sv Petra) v LJubljani. 3873
Kdor je spreten, si lahko zasluži 40 K in Se več na teden. Za suknje sprejmem takoj krof pomoćnika v trajno delo Plača od kosa po plačilnem določilu (II. plačilna tabela). — Fran Kraigher, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg 5. 3870-1
TrsovsKl pomočnik
vojaščine prost, dober prodajalec posebno v manufakturi, se sprejme v trgovini mešanega blaga Slavineo 6
Seleker ¥ imartnem pri Litiji.
8858-1
Gospodična
ki zna dobro stenografovatl io ima prikupljivo kurzivno pisavo, naj se
oglasi v upravništvo ^Slovenskega Narodau. 3849 2
Oddajo se:
lokali, pripravni za pisarne' ali trgovine, dalje prostora za skladišča
v sredini mesta, pripravni za stavbni materijal itd. 3869—1 P o iz ve se v pisarni Deghengbi.
Hiša
s  mafno trgovino v Novem Vodmatu ob
glavni   oesti se
takoj proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 3865—1
Krojoiliejo pomočniku "Vi
zmožnega tudi večjih del, sprejme takol v train° delo Urban Plemelj,
krojač na Bleda. 3805 | 3
Tiovski soMI
špecerijske stroke se sprejme pri Fr« Kham trgovina s špeoerijo, de-likatesami in vinarna. 3872
Pogoji: nastop takoj (najkasneje uekom 8 dni), trgovska šola v Ljubljani in dobro izpričevalo večje trgovine.
Gostilno In bavnrna
80 dO t«kOl V najem v lepem kraju
na Dolenjskem v sredi trga, tik oerkve in v bližini železniške postaje.
V trgu je sedež c kr. uradov in to-varen. V hiši se tudi odda O manjši lokali za druge obrti. 3808—3
Kje, pove upravništvo „Sloven skega Naroda".
V elegantno zidani hiši se cenO odda
lepo storiouanle
s 4 sobami in prltiklinaml, z električno  razsvetljavo  in hodnikom za snaženje za februarjev termin.
Odda se tudi takoj
trasitno skladišče
majhno stanovanje
s sobo in kuhinjo -
Naslov v upravništvo „Sloven-skega Naroda". 4863—1
Javno dražbo
špilališkega občinskega lova
(okraj Kamnik) se bo vršila
v petek, 30. oktobra 1.1.
ob 10. dopoldne
pri e. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku.
Lovsko ozemlje meri 2728 ba ter se odda v najem dO 15. novem. 1913.
Županstvo Špitalič
dne 2B oktobra 1908. 3860—1 Blaž Plder, župan.
--,^ ^ ^        ^ ^ A. dK.^ A.
Besna ženitna ponudba.
Posestnika sin, 25 let star, prikupljive vnanjosti, soliden, značajen, prevzame v div-nem slovenskem kraju Koroške obširno lepo posestvo (velik sadni vrt, prostrana polja, travniki, mlin — vse v obližju hiše — gozd itd.). — Išče zakonsko družico iz poštene slovenske hiše; starost 20 — 30 let, vdova brez otrok ni izključena; dota 8-10 tisoč K se varno vknjiži na posestvo. Izrecno se zahteva: neoporečenost in veselje do gospodarstva
Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, najkasneje do S. novembra ped „Roina dolina« poste restanta Lfabilana
Tajnost zajamčena, na anonimna pisma se ne ozira. 3867—1
Nasproti kavarno „Evrope" se takol
Odda lepa 8839—2
soba
s posebnim vkodom.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
MJ|2X 4j ne Rečici pri Bledu, BBl^^ftrV   na dobrem mestu, pri-
1 1   a ml      pravna je za gostilno
• ■Inf H   ali trgovino,  se ceno
.'. proda in pod ugodnimi pogoji. .'.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3811—2
Pripraven
nrnrtnr za trgovino z
prUSlOr mešanim Masom
za začetnika ali tudi žensko, se Odda v najem« Na željo tudi s pravioo.
VeČ se izve pri tvrdki L A. Hart-man v LJubljani. 3770-3
Staroznana
gostilna
* LJubljani v Kolodvorskih ulicah
se proda
iz proste roke z  vsemi poslopji.
Ponudbe pod „Gostilna v Kolodvorskih ulicah11 na upravništvo nSlov. Naroda-. 3764-3
Posredovalci izključeni.
Vinske sode
ravnokar od vina izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 35 komadov sodov
iz kostanjevega lesa po 500 do 700 litrov, 60 komadov SOdOV iz hrastovega lesa po 200 do 800 litrov, 20 komadov SOdOV iz hrastovega lesa po 800 do 2000 litrov, 20 komadov SOdOV iz hrastovega lesa po 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, odda po primerni nizki ceni tvrdka
M. Rosner & Ko.
v Ljubljani 3006-17
polog Koslsrje«e oivovarne
Tttouskl sotrudniK
z dežele, spreten prodajalec, s lepo pisavo, ki bi deloma opravljal tudi pisarniška dela, se takoj sprejme. Ponudbe pod „trajna aluiba"
na uprav. nSlov. Naroda". 3807—3
ki ima na ovratniku napis Karol Schauer, Lokomotivfuhrer, se Je izgubil. 396i—2
Kdor ga dobi, naj ga odda proti nagradi v Krakovskih nlloab it 9.
V06 dobrih
pf lita jiitcf
dobi delo čez zimo. Več pove Ferdo Plimoiič, mizarstvo in pokladanje parketov, Hil-serjeve ulice 5 v LJubljani- 38 m 3
Lepo delavnico
za mizarja, ključavničarja ali kakega drugega obrtnika eventualno za hlev s stanovanjem Je v Prulah takoj za oddati.
Natančneje se izve pri kamnoseku Vodniku. 3577 3
Naprodaj Je lepa, nova
•v
fiiinina na
gostilna Peričnik v Mojstrani.
Več pove lastnik Jože JakelJ,
ravnotam. 3812—8
ISčem spretnega 3847—3
kontorista
za lesno trgovino, veščega vseh pisarniških del, osobito korespondence v slovenskem, nemškem in Če mogoče tudi italijanskem jeziku. Taki, ki so že službovali, imajo prednost
Nastop lahko takoj. Plača po dogovoru.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda".
VIKTOR KORSIKA
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, na Rimski cesti štev. 5.
Priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu za izdelovanje
šopkov in vencev, cvetličnih košaric ter —krašenje grobov —
kakor sploh vse v to stroko spadajoče pr« dmete po najnovejši cbliki in nizkih cenah. 3864—1
Ravnotam sc sprejme tudi vrtnarski vajenec
i
Jubilejne ustanove.
Trgovska Id obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za 1.1908
18 cesar franc Jožef ovih ustanov
(8 pO 50 K in 10 po 20 K) za onemogle Obrtnike vojvodine Kranjske in
5 cesarice Elizabete ustanov
po 40 K za onemogle nboge vdove kranjskih obrtnikov. — Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški sr>ornioi v Ljubljani
do 15. novembra 1908.
Priloii naj se jim od obč in župnijskega nrada potrjeno doka-
ZllOi da je prosileo Obrt Samostojno izvrševal, da seda] zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog; oziroma, da je prositeijioa onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1908. 3848-2
jjjjjBjjj m ototniita gaja a Kranjsko,
IV o v a  krojaška obrt.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se preselim is Mal-nioe v Ljubljano kjer otvorim 26. L m.
krojaško obrt
aaa, Stt\ E^etrei cesti šterr. 27.
kjer bom izdeloval vsa v to stroko spadajoča dela kar najbolj solidno in ceno.
Vsled de lgoletne prakse v tej stroki omogočeno mi je pod jamstvom zagotoviti cenjeno občinstvo izborne postrežbe, zato se za mnogobrojna naročila kar najpnjazneje priporočam
3854—1
3yan JMohorič, krojač.
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila. Ženski površniki se najf neje izdelujejo
97
9071
V.najam aa odda sa februarjev termin 1909 lepo moderno
stanovanje
obstoječe Is 4 sob s pritiklinsmi
vred, v visokem parterju vile v najlepšem delu mesta. Vila je užitnin-skega davka prosta. 3830—3 Natančneje pove uprav. aSlovenskega Narodau.
podružnico o spuetn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
pri poraća irebanje
promese na dunajske komunalna srečke a K 15%        2. novembra
: sprejema vlog* nft kskptioo taa na tekoči račun ter jih obrestuje odi da
XI O
Podružnica v Celovcu.
■asm k 30o*ooe» glavni dobitek
s 400.000
vlogo po :
i
Sprejemanje učenk
▼ od c. kr. dež. vlade dovoljeno šolo
za krojno risanje in izdelovanje oblek
3795 3   se vrši s 1. septembrom 1908.
jKarija jfachtigall-Slavčeva, Knaflove ulice št. 5.
Istotam se sprejmejo gospice z dežele na stanovanje in hrano.
S Vse zastonj! Z
Iščite vedno povsod cenejše, ali najcenejše in najboljše kupite le samo v konfekcijski *
trgovini ^
■•v v ■ ■   ■ aa —
i
„AnSleškem slcladišču oblek"
Bernaiovič g LjUMJffll!. Mestni tU JlN. 5.
O. kr. avstrijske
o
državno železnloe.
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven od 1 &4fco4 Is Llttbllu* fn±-
7*O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d. ž., žčiTrst c kr. drž. žeU Beljak čea Po-drcujco, Ceovec, Prago. 7*07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudclfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
©•26 pred poldne. Osebni vlak v smeri: jtsenicc, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prsgo.
11-38 c red poldne Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico tiri. žel., Tri dri. žel, Beljak, (čez Pod*ožčico) Celovec
1- 66 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8 45 »opoldne. Osebni vlak v smeri; Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žet, Beljak, (čez Pod ofcčico) Celovec, Praga,
7»lO z veder. Osebni vlak v ameri: Grosuplje, Kudollovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-80 zveden Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10*40 pono£i. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. «eL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čea Podrožčico).
Ofllsod is L|nMt*ae ari. kolodvor t
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik: 7alO zveoer. Osebni vlak v Kamnik
tO-5O ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Sav* nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
oktobra 1908. leta.
Prilo* * LJubljane |mž. soLi e 56 zjutraj. Osebni vlak Is Beljak*
Inž
žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta,.Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stra***
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-22 predpeldne. Osebni vlak  iz Prag« Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčici in Trbiž, Gorice drž, žeU, Jesenic, Tržiča 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja« 4-13  popoldne.   Osebni vlak  iz Beljak* juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka <čV Podrožčico) Gorica drž. Žeh, Trsta dri 2eL Jesenic, Trtica.
6-50 ivt-čsr. 0**& vlak iz P*ags, Celovcu Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, StraS* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
8-40 zvečer. Osebni vlak Iz Beljaka Ju* žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. fev Jesenic, Tržiča.
ll-OO »enooi. Osebni vlak lz Trbiža, C* lovca,   Beljaka  (čea Podrožčico) Trati drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Prihod v L}ubijane trt. IsoUMhrari
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10-59 predpeldne. Osebni vlak iz Kamnik* 6 i o zveoer. Osebni vlak iz Kamnika.
9 59 ponoOl. Osebni vlak iz Kamnika
ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi in prihodi so označen« v uredni evropejskem času.)
G. kr. ravnateijstfo driavdh želeinic v Trsta.
F)6tel „Ilirija" P Ljubljani
Kolodvorske ulice.
8 minute od Južnrsa Uolod»om. — I rleTon mt* 168.
Podpisana dovoljuje si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da so vsi restavracijski prostori hotela »Ilirija« popolnoma prenovljeni, ter da je pred vsem za tOČUO In solidno postrežbo čest tih gostov preskrbljeno.
Priporoča se priznano dobra knhlnfa ter najbollea pristna domača in tuja vina Izborno vedno sveže delniško in plzensko pivo. Vina v buteljkah vseh vrst. 3484—8
0BJF~ sprejema se opoldanski in večerni abonement na hrano. "ONi Slavna narodna družtva, korporacije, klubi, plesne družbe se opozarjajo na pripravne salonske prostore za prireditve zborovanj, veselic, druibinskih večerov, banketov, žen i t vanj itd.
Potujočemu občinstvu so na razpolago ndobno urejene, na|elegant-nejse sobo za tujce. - Zmerne ceno. — Solidna postrežba.
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča
Marija Novak,
hotelirka'
Kupijo so za trgovino
stelaže
in dobro ohranjen 3843—2
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
S
▼ Knatlovih ulicah št. 5 v III. nadstropju s 4 sobami, kopalno sobo in vsemi pritiklinami
86 odda za november 1908 ail 18 lobrnvar 1909.
Pojasnila se dobe v „Narodni tiskarni4' ali pa pri gosp. Lavren-Ćiću, upravnem odborniku, pisarna mestnega užitnin zakupa, Dunajska oesta 31. 3418—7
Visoko in piitlklave
jablane in hruške
najboljših vrst za Jesensko sajenje proda po nizki oeni J. Luk man v Šoštanju. 3782-3
Proti žlezam, škrojljem
malokrvnosti« angl. bolezn', kožnim izpuščajem, vratnim, pljučnim boleznim, duš-Ijivemu in oslovskemu kaš«ju, revmatfzmu, protmu, za ojačenje malokrvnih, slabotnih, v razvitku In pri učenju zaostalih otrok priporočam zdravljenje z 3580—4
Lohusena rlbllm oljem
„Jodella"
Najboljše, najuspešnejše, najpriljubljenejše ribje Olje. Se lahko zauživa in prenaša. Najboljši čas za zdravljenje z njim od avgusta do maja. Kupujte samo originalni zavitek K 3*50 in f•— s pat varstvenim imenom „Jodella". Vse drugo zavrnite kot nepristno.
Edini izdelovalec lekarnar ^L^lljo^aam ahuNon v Bremenu — Vedno sveže v vseh lekarnah v Ljnbljsnl.
edina narodna turdka
Alfonz Breznik
L.;uOlja,r.a, O-radlšće XX
(blizu nunske cerkve).     2402 17
^prodaja In Izposoja ialavlrje pr-vovrttnlh du noj o t* lin tiornle najceneje
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o blagoglasnostl in trpolnosti mojih pla-nlnov, klavirjev in harmonijev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. Smrojl   le svollsn!
Nizko pod ceno
prodajam radi pomanjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i-i za gespede in d.ečise
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trpina A. LDK1Ć, F"?šk0/ii0
Parkete furnirane, masivne vseh vrst,
hrastove in bukove deščice
največje in najsolidnejše domače tvrdke F Kotnik Verd.
Vrhnika priporoča in poklada 3687—3
Jerdo Primožič, mizarstvo v Ljubljani,
HilserjeTre Tilice šte^r, S.
Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje in vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
JKarijeTerezije cesta 1
fr. Stupica
Valvazorjev trg št.6
trgovec z železnino v Ijubljani
■
a* i so as
za jesenski in zimski čas
svojo dobro preskrbljeno zalogo slamoreznic, mlinov za grozdje in sadje, čistilnih strojev za žito, mlatilnic in vrati!.
Peči in štedilniki najboljšega sestava, fino pozlačeni nagrobni križi, kotli za žganje in klajo, pumpe in cevi, kakor vse kovine in poljsko orodje se dobi po najnižjih cenah le pri zgoraj imenovanem.
3583- 4 W
dosegljivi
jedilna mast
js nedosegljiva
po dobrem okusu In stanovitnosti, nizki coni in slastnostL 962-6
C stanovlf ena lota 1854.
Prva Domača slovenska pivovarna
jevih
Telefon »tov. 210.
G. AUERi,,,h dedičev
£jubljana  Volj ove ulice štev. 12 fjubljana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
7!
IS
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas te P, aataslssalek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.