* Številka 234. S^ Izhaja raakl du iti ti EsdEljai i£ piauiiii cu 5. irt ok poiedelliil ob 9. tri zlitn]. Posamične Številke §e prodajajo po 9 btS (6 stotink) ■9 mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju, Petru, Sežani, NabreŽini, 8t. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm* visoke 2* s mm); za trgovinske in obrtne oglase p* 30 ctot.; :c osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-i&Ijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najatanj pa p 3 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave £dinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Trst v soboto 25, avgusta 1906. Tečaj XXXI. Glasil« političnega Edinost' za Primorska. V edlnomti Je močI luofialM mnaJa za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: mL GiorgTo Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost '. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" ▼ Trstu, ulica Giorgio Galatti §t. 18. ^»s Poitno-kramllniČnl račun St. 841.652. r^cc^ rOM iUf. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK Slovanska ali nemška nevarnost? in. „L* Emancipazi<5neu je za skupno politično akcijo, to je : za sporazum ljenje med Italijani in Slovani. Tako sporazumljenje smatra za koristno in celo nujno potrebno za obe narodnosti. Le škoda, da si je italijanski demokratični list ustvaril nekako čuden poj m o oredpostavali za tako sporazumljenje. Mi da bi morali posnemati ustvaritelje reške resolucije, ki hočejo respektirati Istro kakor italijansko deželo! Na kratko in po slovenski povedano: mi naj abdiciramo v Istri, . li naj žrtvujemo vso to pokrajino, ki pripada po dveh tretjinah našemu elementu ! Ali so gospodje okolo „Emancipazione" res taki tujci deželi, da jim ni prav nič znan ta narodopisni fakt V ! A če jim je znan: kam, za.božjo voljo, mislijo, da pišejo take absurdne insinu-vacije! Pred par dnevi smo rekli na tem mestu. da je za nas Slovence in Hrvate, ki smo maloštevilno pleme, vsaka duša potenca, da moramo torej voditi v najstrožji evidenci vsako "ušo svojo in uveljavljati vso pažnjo in vso energijo, da se nam ne izgubi nijedna. Tu pa nam prihaja naenkrat italijanski demokratičen • Ist z insinuvacijo, naj se v imenu sprave z Italijani odrečemo tisočem in tisočem duš, ki tvorijo dve tretjini prebivalstva jedne cele, tudi po svoji geografski legi za nas sila važne pokrajine !! To je žrtev, ki je ne položimo mi nikdar, ker je za nas sploh ni nikake kompenzacije za tako žrtev. Ali, menda se ne motimo, ako si domnevamo, da tudi po ume-vanju lista „Emancipazione" bi morala biti ;rtev za sporazumljenje z Italijani še veča, veliko veča. „Emancipazione" sicer ne omenja izrecno Trsta. Toda po vseh antecedenci-jah. po vsem, kar se je doslej pisalo z italijanske strani ob vprašanju eventuvelnega spo-razumljenja med Slovani in Italijani, smatrati je kakor gotovo: če demokratični list zahteva Istro kakor žrtev na oltar „skupne poetične akc ije", je s tem rečeno že implicite, da moramo tudi tržaško ozemlje „respektirati" kakor italijansko deželo! Vprašamo sedaj : ako bi od naše sloven-bko-lirvatske grude amp utirali Istro in tržaško ozemlje — kaj nam ostane potem ? ! Kakov smisel bi imelo potem sploh že „sporazumevatiu se z Italijani ? ! Takovo sporazumljenje mora vendar imeti kako določeno, konkretno nalogo ! In „Emancipazione"* pravi sama, da svrha sporazuniljenju bi bila : obramba skupnih interesov pred nemško nevarnostjo. A sedaj vprašamo : kje je tisti naš narodni interes, ki naj bi ga očuvala skupna politična PODLISTEK. akcija pred nemško nevarno »tj o, ako bi mi že v naprej slovesno izjavili, da nimamo braniti nikakega nacijonalnega interesa ne v Istri, ne na tržaškem ozemlju?!! Morda mislijo gospodje na Dalmacijo! Naj se ne delajo smešne. Dalmacija bo še najlaglje čuvala svoj narodni hrvatsko-srbski interes tudi brez skupne politične akcije z Italijani. Ce so in morda še želijo tudi razsodni hrvatski in srbski patrijotje sporazumljenja z Italijani, jih gotovo pri tem ne vodi misel na samo Dalmacijo, ampak na ves kompleks hrvatsko - srbsko - slovenskega t e r i t o r i j a, k i naj bi ga po sporazuniljenju očuvali pred nemško nevarnostjo! Mi naj bi najprej žrtvovali svoio nacijonalno ekzistenco v teh pokrajinah, da bi potem mogli skupno z Italijani braniti.... kaj naj bi branili potem za vraga ?! Mi naj bi z Italijani sklenili pakt v skupno obrambo pod pogoji, vsled katerih mi — ne bi imeli več kaj braniti! V to, da se rešimo pred nemškim volkom, naj skočimo v italijansko morje, kjer naj utonemo ! Ne, takih paktov ni sklepal še noben narod, ako ni že popolnoma degeneriral, ako ni že sam obupal nad seboj ! S svojo insinuvacijo o „respektiranju I streu so nam gospodje pri „Emancipazione" dokazali samo jedno : da se v njihovih glavah kaj čudno mešajo pojmi o nacijonalnih aspiracijah in razmerah v teh naših krajih. Tako prav po.... italijansko nacijonalno ! Na poti k ciljem. SI. Vilinski. III. Pozno popoludne sta sedela prijatelja v sobi in se razgovarjala. -(ilej, France, nič mi ni žal, da sem tu !* je govoril kapelan. „Postavljaš si cilje in ideale v mladosti in misliš, da jih kdaj dosežeš. A prihaja življenje in izpoznavaš, da je to nemožno..." „S trdno voljo vse dosežeš !" je prigovarjal Poljanšek. „Je že res... Tudi jaz sem bil nekoć tvojih misli... Saj veš, kak veseljak sem bil, ko sva bila še skupaj... Veš tudi, da je ljubezen tudi v mojem srcu našla prostora, da sem tudi jaz ljubil... Se-li morda spominjaš, da sem ti nekoč pokazal njeno pismo, kjer mi je pisala : „Idi v življenje in bojuj se, potem bom na veke tvoja !u Saj se spominjaš „Ah. seveda! se je zasmejal Poljanšek. , „No, vidiš ! Idealno je bilo pisano, ali dekle je bilo vendar jako praktično... Prišel je nekdo, ki ni šel v življenje, niti se ni bojeval — bil je prozaičen veleposestnik in 1 Celovški „intermezzo". Zadnji „Mir" priobčuje to-le izjavo: Podpisani odbor „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" globoko obžaluje, da se je na shodu zaupnikov, dne 26. julija t. 1., sklenjeno resolucijo vzelo za povod strastnim in krivičnim napadom tako na koroške Slovence vobče, kakor na podpisani odbor, oziroma posamezne člane istega posebej. Zlasti moramo z vso odločnostjo in slovesnostjo kot popolnoma neutemeljeno in naravnost iz trte izvito zavračati sumničenje, kakor da bi se bil podpisani odbor kot aranžer shoda zaupnikov pri tej prireditvi dal voditi od kakih drugih ozirov ali namenov, nego izključno le od koristi slovenskega naroda na Koroškem. Po vsej pravici se je že opetovano povdarjalo, da med shodom zaupnikov in na tem shodu sklenjeno resolucijo ter kranjskimi liberalci ni nobene, prav nobene zveze. Ker vzel jo je, še predno sem jaz imel maturo v žepu... Vidiš, tako postaja človek drugačen... Ljubezen je bila za-me vedno ideal in tudi ostane... Kajti ideal je le toliko časa ideal, dokler ga nisi dosegel. Ko ga pa imaš v rokah — je navadna stvar in tvoja lastnina. Ti ne veš, kako sladka je resignacija na vse, kolika poezija tiči v tem, če se odkrekaš vsemu...1* „Tvoje govorjenje ni naravno in tvoje besede niso resnične!..." je prigovarjal Poljanšek. „Morda... Ne čuti vsakdo koprnenja po sreči... po nečem neznanem, a tako lepem, da bi človek dal življenje zanje ?... Stremiš za lepoto nadzemeljsko, koprniš po resnici, a najti je ne moreš... Glej, prijatelj, Bog je* resnica!" Poljanšek je molčal. se pa v „Slovencu" in „Domoljubu" vkljub temu trdovratno trdi nasprotno, izjavljajo podpisani odbor in njega posamezni člani, da se je shod zaupnikov sklical izključno le po odborovi inicijativi in da se je znana resolucija na shodu zaupnikov stavila prav tako izključno le po odborovem sklepu, na kojega ni r.iti oficijelno niti privatno nihče vplival, najmanj pa kak kranjski liberalec. Samoobsebi se tudi razume, da je docela izmišljena tudi trditev, kakor da bi odbor političnega društva ali pa kak član istega stal v katerikoli dotiki s članki, ki jih objavlja „Slovenski Narod*4 v zadevi volilne reforme. V Celovcu, dne 20. avgusta 1906. Dr. Janko Brejc, tč. predsednik. M s g r. Valentin Podgorc, tč. blagajnik. Franc G-rafenauer, tč. podpredsednik. Anton E k a r , tč. tajnik. Gregor Einspieler, Dr. L a m b e r t Ehrlich, Matej P r oseka r, Janez Vošpernik odborniki. Dež. posl. in predsednik slov. katol. in gospodarskega društva gosp. Fr. Grafe-n a u e r priobčuje nastopno „poslano" : Skrbi zase, ljubi brata; dvigni ga, odpri mu vrata. Levstik. „Slovenec" z dne 16. avgusta t. 1. objavlja dopis iz Koroškega pod naslovom: „III. slovenski katoliški shod in slovenski Korošci", v katerem se dopisnik čudi in obsoja moje „Poslano" v predzadnjem „Miru4 Jasno povem : Mi koroški Slovenci to pot na katoliškem shodu v Ljubljani nimamo ničesar opra riti, če se položaj popred ne razjasni in naša pravica ne upošteva. Će se je g. dopisnik pri čitanju mojega „Poslanega" prijel za glavo, mu ne morem pomagati ; a utegne se vsled svoje trme prijeti še za nekaj drugega in to takoj po katoliškem shodu. Ne pride mi na um poudarjati potrebo in umestnost katoliškega shoda; a političen položaj je tak, da mi koroški Slovenci nimamo na tem shodu nič iskati, in spoznali smo tudi po bratsko ljubeznivi pisavi katoliškega dnevnika, da bodemo na shodu samo neprijetna štafaža. Da bi se mi koroški Slovenci pregrešili zoper katoliški naš program z našim sklepom na zaupnem shodu, te vere mi g. dopisnik ne bo mogel vcepiti v srce. Ali je Kristus tudi šel na vsak judovski praznik v Jeruzalem ? Kot eden izmed v „Slovencu" apostrofiranih voditeljev koroških Slovencev pa še enkrat poudarjam : da zahtevam disciplino in to tudi od onih, ki drugače stojijo čudno v srcih, ko sta zrla nazaj na nekdanje dni in sta gledala poti, ki sta si jih bila zarisala, da bi ju vodile v življenje...-- Drugi dan, pozno na večer, je stopal Poljanšek proti domači vasi Kresnice so se vozile po zraku, tuintam se je svetila katera tudi v travi. Veter je majal grmovje ob stezi in visoko, rosno travo. Poljanšek je bil vesel in je gledal na edino razsvetljeno okno v šoli, ki je sanjalo za drevjem. „Stopim gori in pogledam Veri v oči !" si je mislil in mahal s palico po kresnicah. Počasi, počasi se je bližalo razsvetljeno okno. Naenkrat je Poljanšek obstal. Zdelo se nad menoj. Užaljenost, globoko užaljenost nad „krono vseh krivic", ki smo jih pretrpeli dosihmal koroški Slovenci, naj vzame katoliški shod po znaku naše odsotnosti na znanje". V članku „Nekaterim časnikarjem v Ljubljani" obsoja „Mir*4 pisavo „Domoljuba". Podavši nekoliko citatov iz „Domoljubnega" tozadevnega članka, v katerem mrgoli: „gnoja", „gnojišč", „smrdljive gnojnice44, in v katerem se govori o koroških voditeljih kakor o „turških bašibozukih", pripominja „Mir*4 : Da se čita ta članek, treba je biti človeku posebno razpoloženemu, in kadar je človek prečital, bo šel, da si omije roke. To je neka odločnost, ki ui doma v naših vrstah, □eka pustna roba, ki se ne dobiva sicer povsod v Avstriji. In vendar ta roba pripada v Ljubjani brezdvomno tudi med „svete katoliške reči". Ljubljančani so jo tako punci* rali, in ni dvojbe, da jo bo marsikak bralec „Domoljuba" s strahom in trepetom prečital, in ljudje bodo začeli praviti, da so Korošci krivoverci, ker ne verujejo več v volilno reformo. In kranjski bralci „Domoljuba", upamo, da bodo goreče molili za spreobrnjenje koroških grešnikov. Uredništvo „Domoljuba" pa je treba iskreno pohvaliti. Izborno ume svoj sveti časnikarski poklic, ume, kako je treba delati za „sveto stvar" : za sveto volilno pravico, za sveto razdelitev volilnih okrajev, za....ga načelnika S. L. S. Dele^acijsko zasedanje v Budimpešti. „N. Fr. Presse" poroča, da se bo prihodnji teden vršila konferenca skupnih ministrov, na kateri se določi proračun, ki bo predložen delegacijam. O tej priliki se sesta-neta tudi oba ministerska predsednika glede kompromisa. Delegacije se sestanejo 18. ali 20. oktobra. Zasedanje se bo vršilo v Budimpešti. _ Panslavlstična propaganda na Ogrskem. 3Iadjari niso, kakor znano, nikoli v zadregi, kadar hočejo s kako pretvezo zopet pritisniti z madjarizacijo nemadjarskih narodnosti. Jagnje božje, ki naj jemlje nase vse nasilje Madjarov proti narodnostim, je navadno fraza o — panslavistični propagandi. Taka fraza v prvo nič ne stane, v drugo pa napravlja posebno pri Nemcih najveći efekt. Panslavizem je seveda grozna pošast, ki vzbuja grozo po vsej civilizirani Evropi. Kdor odpravlja to nevarnost, ta si pridobiva zasluge za — evropsko civilizacijo. In ker so Okna so bila odprta in nad gozd se je I mu je, da je slišal pod orehom pred šolo spuščal večerni mrak. ! kratek smeh in znan glas. Kapelan je vz°l vijolino v roko in za-! Približal se je par korakov in opazil igral sentimentalno melodijo. v polutemi pod drevesom dvoje oseb. „Kako krasno izgraš!" je vzkliknil Belo krilo... Vera... je šinilo Poljanšku Poljanšek, ko je prijatelj nehal z igranjem, po glavi. „Igraj dalje !" j „Ah, pustite me, gospod Zagaznik!" je Novi glasi so zadoneli iz-pod loka in i prosila Vera. pluli skozi okno v tih večer. Sladko-otožen mir je bil zunaj nad vasjo in nad gozdom in tudi prijateljema je bilo „Ne. dekle! Še en poljubček ti ukradem. Zakaj sem te pa čakal ?" je jecljal Zagaznik in se skloni k njej. A Vera se je iztrgala iz njegovih rok in odhitela proti šoli. Zagaznik pa se je gugal doli po poti in se pijano smejal. Poljanšek je stopil na pot nekako v omotici. Ni se še jasno zavedal tega, kar se je zgodilo. Vstavil se je sredi poti in počakal Za-gaznika. Ko je ta prišel bližje, ga je Poljanšek vprašal jasno in odločno: „Gospod Zagaznik bi mi blagovoli-li povedati, kje ste bili ?" „To vas nič ne briga... gospod Poljan, šek !" je odgovoril Zagaznik robato. „Morda pa me!..." „Bomo videli... Jaz vam nocoj ne bom odgovarjal! Pojdite !..." je hrppel Zagaznik in dvignil palico. „Udarite !" je vskliknil Poljanšek ponosno. Zagaznik je res zemahnil, a Poljanšek se je spretno izognil in mu izbil palico iz rok, da je odletela daleč proč v trnje ob poti. „Tako... Sedaj pa mir!" je ukazoval Poljanšek ponosno. „Ustrelim vas !..." „Svobodno..." se je smejal Poljanšek. (Pride še.) Stran II. »EDINOST« Štev. 234 V soboto, dne 25. avgusta 190G Srbi, Slovaki in Romuni na Ogrskem sami panslavisti, je popolnoma opravičeno in zaslužno delo. ako jih Madjari zatirajo in duše. Tako tirajo Madjari v blato naj svet eje pojme in jih onečeščajo s tem, da najviše človeške ideale zlorabljajo v opravičevanje svojega nasilja in azijatsko brutalnega nastopanja proti drugim narodom. Ti narodi so „panslavisti*torej nevarnost za civilizacijo; v resnici pa nimajo te sirote nič druzega pansla-vističnega na sebi, nego da ljubijo svojo kri in svoj jezik in da se nočejo dati pogaziti kakor črv na cesti od njih, ki jih hočejo oropati vsega, kar je vsakemu človeku najdražje. Tudi ravnokar pošiljajo Madjari v svet vesti, glasom katerih panslavistična propaganda na Ogrskem silno napreduje. Izlasti slovaški listi da prinašajo članke, naperjene proti ogrski državni ideji. Državno pravdništvo da je uvedlo že kakili dvajset tiskovnih procesov. Namena, ki ga imajo te vesti, ni teško uganiti: opravičile naj bi pred svetom nove roparske napade na narodno eksistenco Slovakov. ki jih nameruje za bližnjo bodočnost naučni minister, grof Apponyi! Madjari hočejo Slovake udušiti, in ker se ti poslednji branijo, so — nevarni panslavisti. Dogodki na Ruskem. Stolipin hoče odpraviti obsedno stanje v Petrogradu. List Strana*' javlja, da je ministerski predsednik Stolipin priporočal v Peterhofu, da se obsedno stanje v Petrogradu odpravi. Grof Witte. Grof \Vitte se poda v zdravilišče Hom-burg, kjer ostane štiri tedne, potem ga vsprejme na gradu Friedrichshof cesar Viljem, ko se zopet povrne tjakaj. Atentat na generalnega guvernerja Skalona. Iz Varšave poročajo „Voss. Zeitung". da zdravstveno stanje generalnega guvernerja Skalona vzbuja bojazen, (rovori se o pretreseni u možganov. Raznesel se je celo glas, da je umrl. General Rennenkampf. General Rennenkampf, ki se mudi sedaj v Petrogradu, odpotuje v kratkem na Skrajni Vztok, da zopet prevzame poveljstvo tretjega sibirskega armadnega zbora. Spotoma se ustavi v Zabajkalski. da vzpostavi tamkai red. Brzovlak napaden od roparjev. „Petersb. Zeitung'4 poroča iz Odese od 23. t. m.: Včeraj je 35 kilometrov od tukaj 48 oboroženih mož napadlo brzovlak, ki so z dinamitom razstrelili poštni voz in ugrabili iz njega 300.000 rabljev. Zdi se, da je bilo pet vojakov, ki so stražili poštni voz, v sporazum« ljenju s storilci, ker so potem izginili. Drobne politične vesti. Cesar obišče Dubrovnik. Zadarski „Narodni List" piše: ,.Neki časopisi so javili, da ne obišče cesar Dubrovnika. To ni res. Povsem gotovo je, da obišče cesar Dubrovnik. Čujemo, da je to že uradno prijavljeno". Ministri v Dalmaciji. Cesarja bodo spremljali na potovanju v Dalmacijo, kakor javljajo z Dunaja, ministerski predsednik baron Beck, minister za trgovino dr. Fort in minister za železnice dr. Der-schatta. Spor med Rusijo in Bolgarsko. „Večerna Pošta" v Sofiji je nedavno hudo napadala ruskega poslanika in pri tem objavila tajna pisma ministerstva vnanjih stvari. Ruska vlada je zahtevala od bolgarske pojasnila in ker ga ni dobila, je ukazala svojemu zastopniku, naj se omeji na najpotreb-neje občevanje z bolgarsko vlado. Angležki kralj Edvard. Iz Marijinih varov, kjer biva sedaj angležki kralj Edvard, poročajo, da se isti po dovršenem lečenju povrne direktno na Angležko. Danski častniki inštruktorji za kitajsko vojsko. „Daily Express" je izvedel iz Kodanja, da je kitajska vlada vprašala dansko vlado, da-li jej pošlje petnajst danskih nadporočnikov, ki bi prišli v Kitajsko kakor vojaški inštruktorji. Za plačo bodo imeli na leto 12.000 danskih kron, po večletnem službovanju pa pokojnino okroglih 3000 kron. Francoska Indo-kina potrebuje sto milijonov frankov za zgradbo cerkva, šol, vojašnic in vodovodov. Da bi francoska vlada najela navedeno svoto, zato je prišel v Pariz generalni guverner Beau. Vatikan in Španska. Španska vlada je stavila, kakor javljajo iz Rima, zadnje predloge glede plač škofom ter glede določil o zakonih in pokopališčih. Predlog so sestavljeni v obliki ultimatuma; ako papež predloge odbije, odpove Španska konkordat. PODLISTEK. Metež. Ituski spisal A. 8. Puškin. Prevela M. GregoriČ. Da bi ju pomirila se jima kaze veselo, toda dolgo tudi ne more. Nastopil je večer. Misel, da preživlja poslednji dan sredi svoje družine, jej stiska srce. Komaj je vstrajala pri življenji. Tihoma se je poslavljala z vsemi pripravami, ki so jo okroževale, z vsemi osebami. Odhaja k večerji, srce jej silno utriplje. Trepečim glasom izjavlja, da ne bo večerjala Poslavlja se od očeta, od matere. Ko sta jo, kakor navadno poljubila in blagoslovila, je komaj zadržavala jok. Prišedša v svojo sobo, je kleknila pred razpelo; solze so jo zalile. Postrežnica jej nagovarja mir in pogum. Vse je pripravljeno. Še pol ure in Marija ostavi za vedno rodi-eljski dom, svojo sobico, tiho dekliško življenje... Na dvorišču sneži in veter piha, da se oknice tresejo in ropotajo. Vse jej kaže grozna grenkobna predznamtnja. Kmalu je v Domače vesti. Za Nemce ena, za Slovence druga mera. Taka je bila praksa od nekdaj v naši ljubi Avstriji. Nemec je vedno gospod, pred katerim se vedno klanjajo vsa od državne uprave odvisna oziroma plačana hrbtišča. Nemec je velik gospod, ki se pušča tudi drago plačevati za vsako stvar. Ne le ob podeljevanju etičnih koristi in pravic je Nemec v naši ljubi Avstriji gospod, Slovan pa h e 1 o t (ki mora biti zadovoljen z vsem, kar mu mečejo tja kakor gladnemu psu pod mizo), ampak tudi tedaj, ko gre za prejemanje materijalnih koristi, oziroma o d-š k o d n i n. Tudi ob ekspropriacijskem postopanju za novo državno železnico so imeli državni organi tako dvojno mero v roki: eno za nemškega gospoda, drugo za slovenskega helota. Iz soške doline nam poročajo namreč, da so na nemškem Koroškem, odkupovali zemljišča za novo železnico povprečno po kroni za kvadratni meter, v soški in baški dolini pa so odmerjali po 10 in po nekje celo samo po 5 novč. za kv. meter !! Čitatelji bi morda hoteli dati izraza svojemu strmenju, ali naj potrpe še malce, ker nismo povedali še vsega. Da bodo mogli popolnoma primerno taksirati to avstrijsko pravičnost, morajo vedeti, da imajo na Koroškem le po eno letino — in še to jim često ugonobljata zima in mraz —, dočim imajo v soški in baški dolini po dve letini. Iz te razlike pa sledi, da imajo v soški in baški dolini zemljišča večo vrednost, nego v nemški koroški. In vendar hiši vse potihnilo in zaspalo. Marija si je oblekla topel površnik, zavila se s šalom, vzela kovček in odšla po zadnjih stopnicah. Služabnica pa je nosila za njo dve culi. Prišli sta na vrt. Sneg ne odjenja; burja brije nasproti, kakor da hoče s silo zadrževati mlado grešnico. Z veliko težkočo sta dospeli do konca vrta. Na cesti čakajo sani Konji niso na določenem mestu. Vladimirjev voznik pohaja ž njimi, da ne ozebejo in da jih obdrži ognjevite. Zapazivši gospico jej pomagal vstopiti, odvzel obema dekletoma prtljago, potegnil za vajeti in konji so zdirjali. Izročujoč gospico skrbi usode in izskušenemu vozniku, povrnimo se k mlademu ljubimcu. Ves dan je Vladimir pohajal okoli. Na vse zgodaj je bil pri svečeniku v Zadrinu dovršil ž njim natančno vse potrebnosti in potem poiskal priče med sosednimi posestniki. Prvi, kateremu se je javil, upokojeni, štiridesetletni jezdarski za-stavonosec Dravin je soglašal takoj z zado-voljnostjo. Ta naključba, je zagotovljal, ga spominja prešlih časov iz njegove huzarske dobe. Povabil je Vladimir j a, naj ostane pri njem za kosilo, prepričevaje ga, da je radi onih dveh drugih prič lahko brez skrbi. In res, koj po obedu sta se oglasila zemljemerec Smit v ostrogah in dolgih brkah, in sin ne- je država določila ravno naobratno razmerje glede mere odškodnine za eksproprijirana zemljišča za novo železnico!! In vzrok takemu kričeče krivičnemu postopanju ? ! No, na dlani, na nemškem Koroškem so dajali odškodnino Nemcem, v soški in baški dolini pa — Slovencem!!! Tako kričeče se ni z lepa kazala tista avstrijska dvojna mera Nemcem v prilog in Slovencem na škodo! Žaljenje Slovencev na novi železniški progi. Prejeli smo : Nedavno sem se vozil po novi železnici. Na Jesenicah je vstopil kondukter, ki je v robati nemščini zahteval od mene, naj se preselim v drugi kupe. Jaz pa se nisem hotel premakniti, ker sem bil mnenja, da na železnici — in celo državni železnici — ki teče po slovenski zemlji, so sprevodniki dolžni, da s slovenskim ljudstvom slovenski govore. Sprevodnik je dalje renčal po nemški, jaz pa sem dalje molčal in sedel po — slovenski. Ko mi je bilo že preveč, sem ga apostrofiral, zakaj da samo nemški govori, ko vendar ve, da se tu v glavnem slovensko ljudstvo vozi ?! Odgovor, ki sem ga dobil, je bil naravnost imper-tinenten. Mož je bil namreč tako nesramen, da je rekel po nemški: rMenite-li, da se bom zaradi vas trudil govoriti slovenskilu Iz tega izbruha zveni naravnost zaničevanje do slovenskega občinstva. In to na slovenski zemlji in na državni železnici!! Slovenci pa naj vendar kriče rŽivio" in naj pripogibajo kolena pred avstrijsko upravo ! Iz Tomaja. Zavod-dekliška šola „Elizabeti šče~ internat v Tomaju stoji na lepem kraju, na vrhu hriba Tabora, poleg župne cerkve sv. Petra in Pavla, s krasnim razgledom in zdravim, ugodnim podnebjem, okolica prijetna. Samostan ima trorazredno šolo z osnovnim poukom ljudsko-šolskih načrtov za Primorsko v slovenskem jeziku, a kakor neobvezen predmet poučuje se tudi nemščina. Deklice se vzgajajo v pravem krščanskem duhu, ponižnega dostojnega vedenja. Poučujejo se v vseh strokah ročnih del, večje gojenke vadijo se tudi v potrebnih gospodinjskih opravkih v kuhinji, snaženju po sobah, likanju, šivanju na stroj in na željo roditeljev tudi v pranju in raznih obrtnih delih, kar zavzema gospodinjstvo, kar je gotovo koristno za vsako dobro gospodinjo. Mesečna plača 24 kron. Sola prične 1. septembra : vpisovanje po sv. maši, reden pouk druzega septembra. Nova proga državne železnice in izleti. Pišejo nam: Pod takimi in enakimi naslovi smo večkrat čitali v cenjeni „Edinosti", o izletih, ki se prirejajo po našem divnem Krasu. Eden najlepših pa je bil gotovo oni, ki sta ga priredila skupno pevsko društvo „Zarja" iz Rojana in svetoivanski tamburaški zbor dne 12. t. m. Veselica je bila že opisana v „Edinosti". Kakor doznajemo, nameruje „Zarja" v kratkem zopet (in to na občno željo) obiskati prijazno vas Kobdilj ter v gostilni gosp. Mahniča prirediti pevsko zabavo. Zagotovljeno je od strani g. Mahniča, da se v njegovi gostilni ne pripeti več kaj tacega, kakor je bilo omenjeno v dopisu o veselici iz Kobdilja. ko je namreč neki natakar žalil goste, češ : „mi no parla che laški". kega kapitana, dečko 16 let, ki je nedavno pristopil k ulanom. Le-ta nista se toliko vjemala z Vladimir-jevim predlogom, ali vendar sta mu obljubila z gotovostjo, žrtvovati se za njegovo življenje, Vladimir ju je objel z neizmerno radostjo in odšel zadovoljno domov k pripravljanju. Že davno se je zmračilo. Svojega zaupnika Terjoška je Vladimir Nikolajevič odpravil v Nenaradovo s trojko, a za-se velel upreči ob sani čilega konja. S tem se je sam brez voznika odpeljal v Zadrin, kamor je imela priti čez dve uri tudi Marija Gavri-lovna. Pot mu je bila znana, a vožnje k večemu dvajset minut. No, komaj je Vladimir dospel iz okolice med polja, vzdignila se je buija in navstal je tak zamet, da ni videl ničesar pred seboj. V hipu je bila zametena vsa cesta. Okolica je izginjala v motni, rumenkasti megli, skozi katero so naletavale bele snežinke; nebo se je družilo z zemljo. Zdajci je zapazil, da je zavozil na poljano; zastonj si je prizadeval, da bi dospel znova na cesto. Konj je stopal le na srečo, zdaj na trda tla, sedaj zopet se zaril v jamo. Sani so se ves čas nagibale : Tistega dne je bilo toliko ljudstva v Kobdilju, da se je kar trlo po gostilnah, osobito pa pri g. Mahniču. Prišel je dotični natakar in se ponudil g. Mahniču. In ker ta poslednji ob tolikem opravilu ni utegnil poizvedovati, kakov človek je dotični natakar, ga je res najel tudi za popoludne, da bo očinstvo bolje postreženo. Gospod Mahnič pa se je kmalu sam prepričal, da ta človek ni za njegovo gostilno, ali kaj je hotel ob tolikem navalu ljudstva ? !! Toliko v pojasnilo, da ne bo krivice. Iz vsega je namreč razvidno torej, da radi nesramnega vedenja dotičnega natakarja ne za-devlje g. Mahniča nikaka krivda, o čemer moremo biti prepričani tembolj, ker je gosp. Mahnič zagotovil, tla bo strogo pazil, da se ne zgodi več kaj tacega v njegovi gostilni. Ljudski shod priredi izvrševalni odbor jugoslovanske socijalne demokracije v nedeljo dne 26. avgusta 1906 ob 10. uri predpoludne v delavskem domu, ulica Boschetto 5, II. n. Dnevni red : k 1 e r i k a 1 i z e m (z ozirom n-i III. katoliški shod v Ljubljani). Grad Miramar in park bosta od nedelje 26. t. ni. zaprta za občinstvo. Slovenci, naročajte ,.Mir" ! Zahtevajte ga po vseh kavarnah in gostilnah ! „Mir" je edino glasilo koroških naših bratov, ki se junaško bore za svoje pravice v zadnjem času. „Mirovi" članki in razkritja, kako so bili Korošci prodani in izdani, vzbujajo splošno senzacijo. „Mir" dela zdaj čast slovenski žurna-listiki. Imeti ga mora vsak zaveden Slovenec ! Zobna železnica v Opatiji. Iz Opatije na Veprinac in potem do koče ..Štefanija" na Učki nameravajo zgraditi zobno železnico. Tako bi bilo možno priti v pol uri iz Opatije na Učko, 1000 metrov visoko. Srbi v Ljubljani. Meseca septembra pride v Ljubljano „Beligrajsko pevsko društvo", ki se je bilo deloma udeležilo tudi Preširnove slavnosti. Društvo, ki [šteje n;-.! 100 oseb in katerega vodja je znani glasbenik Mokranjac, priredi v Ljubljani več koncertov. Vročina v Ljubljani. V četrtek so imeli v Ljubljani opoludne v senci 29 stop. C. na solncu ob 2. uri popoludne pa 50 stop. C. Nepazljivost. 29-letni voznik Josip M., stanujoči pri sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 247, je predvčerajšnjim popoludne se svoji:.; vozom prevažal poliištvo neke družine, ki s. je selila. Idoči preko ulice sv. Danijela je pa na vogalu ulice Giustinelli zadel z vozom ob plinovo svetiljko ter isto podrl. Neki redar, ki je to videl, je vzel stvar na zapisnik in potem voznika ovadil na policiji. Zloba, ali lahkomišljenost? 20-letn lahkoživka Marija F„ doma iz Pazina a stanujoča tu v neki tolerančni hiši v ulici sv. Filipa, je predsinočnjim zalučala dve prazni buteljki proti neki deklini, ki je šla tam mimo se svojim zaročencem. Ni znan vzrok teg njenega početja, a neki redar, ki je to njeno početje videl, jo je ovadil na policiji. Sicer pa ni Marija F. one dekline zadela. Radi medene pipe. 24-letni kovač Jurij P„ stanujoči v ulici Giulia št. 37, je bil predsinočnjim aretovan na svojem stanovanju. Jurij P. je delal vDreherjevi pivovarni, a pred nekaj dnevi je zmanjkala v pivarni me Jena pipa za pivo, vredna 13 kron. V pivarni so imeli na sumu Jurija P„ vsled česar so g:-. navzlic vsemu se je Vladimir trudil, da r.e izgubi sedanje smeri. No, pozdevalo se mu je, da je prešlo že več, nego pol ure, a on še ni prehodil do žadrinske goščave. Prošlo je že okoli deset minut, a goščave še ni bilo videti. Vladimir je vozil čez polje, ki je bilo presekano z globokimi prepadi. Zamet ni odjenal, nebo se ni zjasnilo. Konj se je izpodtikal, kajti z njega je kapljal znoj, ne glede na to. da je zagažal vsak hip v sneg. Konečno je opazil, da no žene v pravi kraj. Vladimir je obstal, premišljal, razsojal in prevdarjal, dokler ni odločil, kreniti desno. Konj je komaj stopal; dolgo je bil že na poti. Žadrino gotovo ni daleč. No, on se vozi vozi, a poljani ni konca. Povsodi zasutki in prepadi; vsak hip so se sani nagibale ; vsaki hip jih je moral privzdigati. Čas je mineval ; Vladimir se je jel vznemirjati. Konečno je začelo črneti tam ob strani. Vladimir je krenil tja. Ko se je približal, zapazil je goščavo. rSlava Bogu !" je pomislil, „blizu sem". Vozil je krog goščave z nado, da dospe kmalu na znano cesto, ali pa, da se Žadrino nahaja za njo. (Pride še.) V soboto, dne 25. avgusta 1906 >EDINOST« št. 234. Stran III <]ali aretovati. Včeraj predpoludne so pa policijski organi izvršili na Jurjevem stanovanju hišno preiskavo in so našli pod posteljo ukradeno pipo. Tat. 57-letni težak Mihael S., stanujoči v ulici Malcanton, je predsinočnjim okolu 11. ure najprej v hotelu „Balkan" ukral namizni prt, vreden 4 krone. Pozneje pa — ker mu to še ni bilo dovolj — je na obrežju del Sale ribiču Renatu Cocijančič ukral jopič isto-tako vreden 4 krone. No, pri tej poslednji tatvini ga je pa zasačil neki redar, ki ga je tako aretoval in ga tiral v ulico Tigor na ponočni policijski urad. kjer ga je službujoči uradnik vzel na zapisnik in ga pridržal v zaporu. Angležka eskadra je včeraj dopoludne v dveh oddelkih zapustila naše pristanišče ter odplula v Benetke. Koledar in vreme. Dane* : Ludovik, kralj ; Dragorad; Nika. — Jutri: Pelagija, vdova; Zidimir; PeroDika. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- 28° Celaius. — Vreme : lepo. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo ^Adrija" v Barkov- ljah vabi na domačo veselico s petjem, tam-buranjem, igro, plesom in zabavnim srečolo-vom, ki jo priredi jutri, dne 26. t. m. v prostorih „Narodnega doma" v Barkovljah s sledečim vsporedom : 1. Fučik: rTriglav", koračnica, tamburaški zbor. 2. Dr. G. Ipavec: „Pozdrav", mešan zbor. 3. J. Bartl : „Venec vojaških narodnih pesmi", tamburaški zbor. 4. Ocvirk : ..Rožmarin4*, narodna, mešan zbor. 5. Jirka : ,-Opet u domovinu", polka mazurka. tamburaški zbor. 6. I. Petz: „Ah, ni-li zemljica ki isna ženski dvospev s spremljevanjem tamburaškega zbora. 7. I. Miletič : ».Rezi", polka, tamburaški zbor. 8. Dr. G. Ipavec : „Kukavica", mešan zbor. 9. Farkaš : rVenec hrvatskih pesmi", tamburaški zbor. 10. I. AleŠovec : „Nemški ne znajo", burka v enem dejanju. Igro \ prizore iz prijaznosti diletantje Narodne Čitalnice" v Rojanu. Petje in tamburanje vodi društveni pe-vovodja g. A. Gerbec. — Začetek ob 5. uri popoludne. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina na veselico 40 stot. za osebo, k plesu moški 80 stot.. ženske 40 stot. Sedeži po 20 stot. Izlet na Bled in Vintgar suspendi ran ! Obžaluje se naznanja, da se je radi pre-pičlega priglašenja za izlet na Bled in Vintgar moral odpovedati posebni vlak. Zatorej so naprošeni vsi tisti, kateri so kupili nakaznice, da pridejo čim prej po denar, ki so ga položili. Pridejo naj tja, kjer so se iim izdali listki. Odbor tržaške podružnice ..Slov. plan. društva". zanesla vihar angležkega mornarja Selkirka, kjer je več let prebival. Ta doživljaj je dal Danielu Defoe, gradivo za roman poznan po vsem svetu pod imenom Robinzon Crusoe. Rasne vesti. * Ulom v frančiškansko cerkev v Karlovcu. V Karlovcu so neznani tatovi ulo-mili v frančiškansko cerkev in odnesli cerkvenih posod za 20.000 kron. Tatovi so prišli v cerkev skozi cerkveno okno. O tatovih ni sledu. Bivša meksikanska cesarica Karlota ozdravila V Iz Londona poročajo, daje bivša meksikanska cesarica Karlota popolnoma ozdravila. Nedavno temu jo je obiskal njen brat, belgijski kralj Leopold, ter se razgovarjal ž rjo dlje časa. Govorila je povsem mirno in pametno, tako, da ni bilo več opaziti stare blaznosti. Bivša cesarica je stara sedaj 67 let. Umobolna je bila od leta 1867, še preden, nego je bil ustreljen cesar Maksimilijan. * Spomenik sv. Pavlinu v Čedadu. V Rubinjaku pri Čedadu so v četrtek odkrili spomenik sv. Pavlinu, patrijarhu akvilejskemu. Navzoč je bil kardinal Boschi in še sedem drugih škofov. * Ameriško pravosodje linčanja. Iz Londona poročajo: V Greemvoodu v Južni Karolini je bil zopet izvršen čin linčanja. Neki črnec je posilil neko belo in neko črno deklico. Vjelo ga je belo prebivalstvo ter ga odvedlo k hiši bele deklice, ki ga je takoj spoznala. Kmalo je bila postavljena gromada. da bi črnca živega sežgali. Zastonj je bila vsaka prošnja, da bi se črnca izročilo rednemu sodišču. Guverner je obljubljal, da Črnca nemudoma izroči sodbi. Množica je pa izjavila, da črnec mora umreti. Samo v toliko ie privolila, da se črnca ustreli mesto sežge. Nekoliko mož ga je zgrabilo in zvezalo za drevo. Potem so dali materi deklice v roko puško, ki je oddala prvi strel. Potem je na stotine mož z revolverji ustrelilo na mrtvega trnca. Guverner je moral molče gledati ta grozen prizor. * Krilate mravlje. V četrtek popoludne je bilo videti nad Inomostom črn gost oblak, ki ga je veter gibal semtertje. Kakor se je pozneje konstatovalo, je bil to oblak krilatih mravelj, ki so letele nad mestom ter se pj-tem izgubile. * Robinzonov otok — se je pogrez-nil. Neka brzojavka iz Lime poroča, da je otok Juan Fernandez v Tihem Oceanu povodom zadnjega groznega potresa v Južni Ame-Jiki izginil s površja. Juan Fernandez je oni •otok. na kateri je v prvih letih 18. stoletja Gospodarstvo. Črnogorska banka. Na Cetinju so ustanovili z italijanskim kapitalom „Črnogorsko banko", ki je imela te dni svoj ustanovni shod, na katerem je bil izvoljen ravnateljem Vuko Vuletić. Ustanovna glavnica banke iznaša en milijon frankov v 500 delnicah. _ Brzojavne vesti. t Grof Blome. DUNAJ 24. Listi poročajo, da je umrl grof Blome, člen gospodske zbornice. Knez Nikola obišče cesarja Fran Josipa v Dalmaciji. DUNAJ 24. „Pol. Korresp." je zvedela iz Cetinja, da ie knez Nikola izrazil željo, da bi povodom pomorskih vaj v Dalmaciji osebno pozdravil cesarja Fran Josipa, eventuelno, ako mu ne bi tega dopustilo njegovo zdravje, da ga v njegovem imenu pozdravi prestolonaslednik Danilo. Cesar je prijazno privolil. Angležki kralj. KAELOVE VARI 24. Angležki kralj Edvard je obiskal včeraj popoludne Franči-škove kopelji. Jugoslovanski kongres v Sofiji. SOFIJA 24. Jugoslovanski kongres bo velečastna politična manifestacija umetnikov, književnikov, novinarjev, dijakov itd. Iz Kranjske, Hrvatske, Srbije, Bosne in Ornogore je že idospelo mnogo členov kongresa. Včeraj je i s posebnim vlakom prišlo nad 500 Slovencev,: Hrvatov in Srbov. V nedeljo 26. t. m. bo otvorjen kongres jugoslovanskih književnikov in umetnikov, dne 29. t. m. bo pa otvorjena umetniška razstava.! Knez Ferdinand je poveril otvoritev razstave naučnemu ministru. Minister Clemenceau odpotuje v , Berolin. KARLOVI VARI 24. Minister Clemen-j ceau odpotuje dne 26. ali 27. t. m. v sprem-' stvu konzula Stenackerja in enega tajnika od tukaj v Draždane in v Berolin. Minister se ■ ustavi v obeh mestih. Iz Berolina se povrne preko Kolina v Pariz. Nizozemska kraljica. HAAG 24. Zdravniki so svetovali kra-j Ijici Viljelmini, naj se iz zdravstvenih ozirov! poda na zimo na Riviero ali pa v Neapolj. Bolgarski diplomatični agent v Carigradu odstopil. CARIGRAD 24. Bolgarski diplomatični agent Nevčič se je spri z bolgarskim mini-terstvom in je podal svojo ostavko. Poslovil se je že od porte in od diplomatov. Prisostvoval je še današnjemu selamliku, a odpotuje v nekoliko dneh v Sofijo. Panameriški kongres. FRANKOBROD ob 3IENU 24. „Frankfurter Zeitung*1 poroča iz Rio Janeiro : Bra-zilijanska delegacija na panameriškem kongresu je stavila predlog, naj bi se vseh 15 držav Amerike, ki proizvajajo kavo, tekom 6 mesecev sestanele na konferenco, da zavzamejo svoje stališče proti carini na kavo v Evropi, in sicer na način, da se sklene dogovor, naj se uvoznino vseh dežel obdači primerno tozadevnim uvoznim carinam na kavo. Prusija proti Poljakom. BEROLIN 24. „Morgenpost" poroča iz najboljega vira, da izdeluje prusko minister-stvo za notranje stvari zakonski načrt, po katerem bi se komisiji za kolonizacije v vztočni Prusiji dovolila pravica, da sme razlastiti vsa kmetska posestva v ozemlju nakazanem nje delavnosti. Štrajk na Španskem. BILBAO 24. V rudniku Pontigore je prišlo do spopada, pri čemer je bilo več oseb ranjenih in aretovanih. Delavski klub so zaprli. MADRID 24. V Bilbao je bil v minoli noči mir. Glasom dohaj^jočih vesti se štrsgk razširja. Norveška kraljeva dvojica. KRISTIJANIJA 24. List „Aftenposten" poroča, da odpotujeta na jesen kralj in kraljica v inozemstvo ter da obiščeta dvore v Kodanju, Londonu in Berolinu. Turški sultan. CARIGRAD 24. Že dva dni kroži zopet govorica, da se je stanje sultanovo poslabšalo. Zdi se, da ga je napadla le slabost, ki je pa kmalo minula. Današnji selamlik se je vršil kakor navadno. Sultan je izgledal še nekoliko slab. Klub proti Združenim državam. LONDON 24. V Kostariki se je ustanovil klub proti Združenim državam, katerim se očita, da hočejo uničiti trgovinsko neodvisnost latinsko-ameriških držav. Razlaga Roo-seveltova o Monroevi doktrini se smatra kakor velika nevarnost za latinsko-ameriške države. Potres v Valparaisu. ST. JAGO de CHILE 24. (Reuterjev biro). V Valparaisu so izdane stroge odredbe za vzdrževanje reda. 15+0 mrličev so dale pokopati oblastnije, in še vedno nahajajo mrliče med razvalinami. Skoraj gotovo je, da izbruhne epidemija. V St. Jago se neprestano ponavljajo potresni sunki, zato je tudi stanje poslopij vedno slabeje. ST. JAGO de CHILE 24. Včeraj zjutraj je bilo zopet čutiti tukaj slab potresen sunek. ST. JAGO de Chile 24. (Agence Havas) Semkaj je dospela iz Valparaisa velika množica beguncev. Odprli so ljudsko kuhinjo, kjer dobivajo ljudje hrano brezplačno. Zaloge desinfekcijskih sredstev so pošle. Bati se je epidemije, ker je še 500 mrličev nepoko-panih. Ustaja v Kubi. HAVANA 24. Ustaši so se polastili postaje glavne proge zapadne železnice San Juan y Martinez. Državni tajnik in minister notranjih stvari sta odstopila. Shod katoliških škofov. PARIZ 24. Sedaj se govori, da je prihodnji shod katoliških škofov sklican na 28. septembra. Gozd v ognju. TOULON 24. Gozd v Pinedesu, 2 km od Toulona, je pričel včeraj zopet goreti. Mislilo se je, da je ogenj že pogašen. Odposlane so bile na lice mesta nove čete. Vojaki in mornarji so ves dan gasili. TOULON 24. Silen požar divja v gozdih v Pinedesu. Trije vojaki so našli smrt v plamenu, šest jih pogrešajo, več se jih je pa močno opeklo. H u s i j a. VARŠAVA 24. Včeraj popoludne so oboroženi ropaiji napadli kolodvorsko poslopje v Zvobk-Varšavi. En mašinist je bil ubit. Več roparjev je bilo aretovanih. PETROGRAD 24. V Pim Jeropolu so v dvorišču neke hiše, ki je pripadala nekemu okrožnemu rabincu, kjer se nahaja štabni top-ničarski zbor, odkrili bombe, tiskarno in več revolucij onarnih proglasov. V Esentukiju pri Pjatigorsku sta bila v nekem osebnem vozu, ki je bil poln potnikov, težko ranjena železniški blagajnik in orožnik, ki ga je spremljal. Storilci so oropali 17.000 rublje v, na to so skočili iz voza in izginili v gozdu. V Kinešme pri Kostromi je bilo blagajniku neke tovarne ugrabljeno 28.000, v Ivanovu pri Vosnešensku nekemu drugemu blagajniku tovarne pa 30.000 rubljev. Roparji so zbežali. PETROGRAD 2. Danes popoludne se je podrl kameniti Mihaelovski most. Govori se, da je pri tem več oseb našlo smrt. ODESA 24. Zastopniki vlade in mesta izdelujejo odredbe, kako bi se mesto branilo pred oboroženimi napadi. Na račun hišnih posestnikov se uvedejo po ulicah dnevni stražarji. RIGA 24. Te dni je bilo v Rigi areto-vano več revolucijonarnih voditeljev. Tudi so oblastnije zaplenile več pisem in raznih dokumentov. KIJEV 24. Na postaji Smjela je napadlo pet z revolverji oboroženih oseb načelnika postaje, ki so iz blagajne ugrabili 1700 rubljev. Ranjena sta bila postajenačelnik in neki potnik. MOSKVA 24. Več oboroženih mladih mož je napadlo blagajno neke postaje na kazanski železnici in oropalo 14.000 rubljev. Storilci so zbežali. Na njih zasledovanju sta bili ranjeni dve osebi izmed občinstva. riŽka banka 15.47, italijanske meridiionalne akcije 8.18, akcije Eio Tinto 17.40 Omahljiva. London: (Sklep) Konsolidiran dol? 87 '|.t srebro 30.7,, Lombardi 7.—. španaka renta 95.5/s italijanska renta 101.»/, tržni diskont 3"/., menjice na Dunaju 24.31. Stalna. Tržna poročila 24. avgusta. Budimpešta. Pšenica za okt. K 14.30 do K 14 32, rž za okt K 12 22 do 12 24, oves za okt. od K 12.96 do 12.98, koruza za avgust 12 — do 12.02 FSenica: ponudbe srednje, povpraftevanie omejeno. tendenca mirna. — Prodaia: 15.000 met. stot., vzdržano; koruza nespremenjeno; moka mrtvo; druga žita mirno. — Vreme: lepa, vroče. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za september 39 V4. za december 391/«, za marec 39'/x, za maj 39'/,. — _ Kava Rio navadna loco 40—42 navadna reelna 43—14 navadna dobra 45—46. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za avgust 18-85, za september 1S-65, za oktober 13*30, za (Dalje na četrti strant.) Poslano*). Nekdo se zanima zaradi G. M i c i k o, katera je bila se pri gosp. Bolničarju zaradi njene pridnosti in ponosa; da bi bila katera njena znanka toliko prijazna njen naslov naslov naznaniti v „Edinosti^. * Za Članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Obrfnijsko društvo (Nap. dom) V BARKOVLJAH J|razpisuje službo krčmarja Pismene ponudbe je doposlati do 15. septembra na odbor. oooooooooooo oooooooooool Dr. fl. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni se je povrnil iz Karlovih vari. OR DI NUJE : vsak dan od 10—12. ure zjutraj in 4.—5. popol. ulica Sanita štev. 2. 00030000300O OOOOCOOCOOO | T rgfovma*. Borzna poročila de« 21. avgusta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06»/,—19.09V*, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 239 92240.15 Francija K 95.27--95.50, Italija K 95.27——95.50— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.25—117.40, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 99.20—99.50, ogrska kronska renta K 94.30—95.60, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 669.— — 671.—, državne železnice K 673.--663.--Lombardi K 161 50—163 50 Llovdove akcije K 738.— 742.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1989 K 302.— 310.—. Turške K 163.00 do 16.-.00 Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni dolg v papirja 100.— 100.— „ „ srebru 100.— 100.05 Avstrijska renta v zlatu 117.30 117.25 ▼ kronah *J° 99.35 99.35 Avstr. investicijska renta 3, , 89.— 89.— Ogrska renta v zlatu 4% 112.45 112?5 „ . kronah 4°, 94.45 94.45 „ 3V. 84.65 84 35 Akcije nacijoa&lne banka 1770.— 1771.— Kreditne akcije 66)40 669 50 London, 10 Lstr. 239.90 239.90 100 državnih tnarc 117.25 117.20 20 mark 23.46 23.46 20 frankov 19.06 19.06 100 ital. lir - 95.35 95.35 Cesarski cekini 1131 1131 Parlžka In Ion d onska borza. Pariz: (Sklep.; — Francoska renta 97.80, italijanska renta 102.40, Španski eztorieur 96.37, akcije otomanske banke 647.—. Menjice na London 251.85. Pariz: (Sklep) Avstrijska državne ielesnice 722.— Lombarde 168.— unificirana turška renta 97.27 avstrijska zlata renta 100.—, ogrska 4*/0 zlata renta 95.—, Llnderbank 473.—, turike srečke 146.75, pa- Vojaški novinci v sv. Križu pri Trstu prirede ples ■ v dvorišču restavracije Štolfa v nedeljo dne 26. I* m. Zaloga tu- in inozemsiiii vin, špirita ia !iierje? in razprodaja na debelo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via dell'Acque Stv. 6. (aaSprOli Ial3 CSltllU). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnib italijanskih in avstro-ograkih vin. Bordeaus, Bor gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Bus, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli is dotičnih krajev. Vsaka naroćba ne takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. - lOnOhOliOliOllOIIOMOllOMOilOI O ■» ar Tovarna pohištva twm Aleksander levi JKina ulita Tua Itv. 52. H (lastaa Mia*. ZALOGA: + FIHZZH ROSARIO (Solskt M»l*PM-|r Osn«, tfattnl bati ntbsnt ksnkurenos. j? Sprejemajo m vsakovrstna deia todl f g posshnifc laMik TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Btran IV »EDINOSTc Štev. 234. V soboto, dne 25. avgusta rovemfcer 18.05, za dec. 18.10, za januar i?. 15. — Vzdržano. — Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep) Kava riantna good average ra tekoči inesee 43.50, za sept. 48'25. N e w - Y o r k. (Otvorjenje) Kava Rio za bodeče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotini: nižje. — Prodaja: 8000 vreč. London. Sladkor iz repe surov, S 9 /i« Sb. »Stalno. Pariz. Kž za tekoči mesec 16.—, za sept. 16'—, za dec. lt>.—, za nov.-februvar IG. 15 (mirno). — P>enica za tekoči mesec 22.20, za sept. 22*50, za fcept.-dec. 22.55, za novemb»r-februvar 22.60 (mirno). — Moka za tekoči mesec 30.65, za sept. 30.30, za sept.-dec. 30.30, za november-februvar :i0.— (mirno). ?pirit tekoči mesc 45."/«, za sept. 45.—, za eeptember-dec. 41.'',, u januvar-april 40"'4 (mirno) — Sladkor surov 88° uso nov 23.I/„—23.,/= (stalno), tel za tekoči mesec 26.'/,. za sept. 2C.1/., za ok>.-januvar 27.'/4, za januvar-april 27T/», (trdno), rafiniran 57.50—5Š.— Vreme: oblačno. MALI OGLASI. U Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - . - Plača se takoj. = U Tridesetletni udovec z 1 otrokom želi seznaniti se s pridnim dekletom ali udovo 24—28 let. Naslov : A. IX, Poste restante, Piszza Giuseppina St. 099. Sodi mali in veliki so na prodaj v ulici Fontanone it. 15. flHHsi CP v naJem hi^a in zemljišče primerno UllUa OC za kmeta. Obrniti seje na Skrbeč V rdela štev. 33. 913 lfrini* ima u& Pr0(^&j dvorec, pripraven za sta-IVUUI IIIlCl novanje treh rodbin, oziroma s 3 frtanovauji, ne velikimi, z vitom, vodo, po možnosti plinom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod iDVOREC 77-, oziroma naj pride osebno v ..Inseratni oddelek Edin.sti". — Prednost imajo dvorci v Ko-lonji, sv. Ivanu, v bbž;ni ulice Giulia, Boschetto. Kossetti. 999 finctilna ,-Stadt Laibach(ulica Giulia St. 15) uUolllllCl Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. (295) Veletrgovina Luigi Treviaan Trat razpošilja kavo, riž, olje Prva slovenska zaloga ANDREJ JUG — Trst, ulica sv Lucije St. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim ! IJmam G i o v. Pliska, Corso št. 13, izvrši vsa-Ul Cll koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Ificln volio rePa 9 Kranjske, je v vseh let-IMOIU ĆGIJB nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227 Novi modni salon S^ar^' gospe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernejih cer. ah. 455 Prnrla ca blizu Komna hiša z dvema vrtoma I I U U d OC z 9 prostori. Cena 1200 kron. Več t-e izve pri „Edinosti^. 918 Pn^P^tvn v štev. 27 obstoječe . s 1 UOOO lw U krasnim poslopjem, vinogradov, pašnikov in gozdov, kateremu pripada vodnjak in mlin. je na prodaj. Kupčevalec si lahko vsaki čas ogledai rosip Kjuder, trgovec v Kazljah, p. Sežana. 930 VoHnn hvolovon bodem istemu, kateri mi VCUIIU llVdlU^CII posodi 2C0 gld. na dolžno ni^mo in se zavežem v mesečnih obrokih vrnili z uotr mi obrestmi. Sem v stalni službi. Ponudbe pod Strojevodja" na _lnseratni oddelek Edinosti". (921 lljČSI se proda v Ajdovščini, preskrbljena s pro-IIIO O. glorj gostilne in več sobami z mizno opravo in licenco. Več se izve pri Hinku Stibiel v Vrtovini p. C erniče pri Gorici. 9^3 9mnkvp sveže> drobne okrogle svetlc- UltlUllfC zelenkaste kupuje zaloga v ulici Pa-c'uina štev. 2. k'ičipo Isoba in kuhinja) je na prodaj na Opči-IHOlUa u&b na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče lahko kupi tudi zemljišče kraj hiše. Cena 3000 K. Naslov jiove „Inseratni oddelek Edinosti". 1000 lop p Qp učenca za peka. Naslov pove „Inse-IOUG OC raUl, oooeiek Edinosti". 903 ftnctilna "Alle tre korone" ulica Giotto št. il UUOllllia j£će kondukterja. Zahteva se kavcijo. Oglasiti se je do 30. septembra. 887 Piankf 8tar' j®^0 zmožen> 8e ponuja društvom I 101IIOL jn 2££ebLikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za na-«fov je prafati pri „Inseratnem uradu Edinosti'4 (700 BORISA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hifi. MIZARSKA DELALNICA Josip VlB2i©iritz TRST, ulica Dante Atighieri izvršuje vsakovrstno delo pri novih zgradah Prodaja jelove deščice za pode. FILIP IVAKIŠEVIĆ zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Tone bianca 11 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,All'Adri:i4 ulica Nuova št. 11 in „Ai frntcll dalmati., ulica v katerih toči svoja \!na I. vrste £lla citta di Trieste ulica Torrente TRST prodajalnica izgotovljenih oblek z lastno krcjačnlco. Priporoča se cenjenim odjcmalcem radi konkurenčnih cen in radi točno izvršenega ---dela izkušenega krojača. ---- JOOOOOOOOOOOOOOOt T I m TRST Corso 4 GAL GORICA Corso Verdi 45 KIRURBIĆNI INSTRUMENTI. 0RT0PE0IĆNE PRIPRAVE. UMETNE ROKE IN NOGE. KILNI PASOVI. ŽIVOTNI IN TREBUŠNI PASOVI. S0SPEN-Z0RI, BERGLJE, 0RT0PE0IĆNI 10DERCI. MC OERCI ZA RAVNO DRŽANJE NARAMNICE. TELOVADNE PRIPRAVE. TOPLOMERI ZA MRZLICO. BT Cene, da se ni bati tekmovanja. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga 99 CroatiaM stoječa pod pokroviteljstvom felob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tuj ino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. Podružnica zavarovalne zadruge „Creaiia" - Srst --CORSO štev. 1-- SV Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. grand hotel „Union" v £jubljani. 3(omfort prve vrste. fisid 160 sob "B Antfiorised Sciiool of Lamaps ući moderne živeče jezike od profesorjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vaua iola za učenje jezikov za odražčene iu otroke v Trstu, ulica Nuova »t. 11, II. nadstr. Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francesco d' Rssisi štev. 7 Prodaja moko 1. vrste, slaščice in biViot-najfineje vrste. Trikrat na dan svež kr\iii. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin. = Pivo v steklenicah. ===== Cene zmerne. — Raz])osiljanje tudi na tn-n I'o kakovost najbolja. I>a zamorem -btljeinalcm jtmriti za pristno vino, s»-ni »kleri!, ila v: i <1 1 v originalnih sodčekih naravnost iz mojik kleti v 3cls in < h velikostij vrst in barv. Tovarna in zaloga cementnih cerij. JJIasro trpežno. — Bre/konkurenC-ne erue. Na željo se stavijo v delo plc^če solidno in p > <• i od izurjenih lastnih delavcev. x>ooooooocxxxxx Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecohia štv. Z. Velik izbor klobukov, Ia3tne delavnico, rar-r^ vrstnih kap za moške in ženske. - •■F" Brez konkurenčne cene. xxxxxxxxxxxx xx>.:x »♦OtOiOtO« O« D 0 TRZflSKfl PRALNICA ul. tllovauDi Boccaccio 4 o----—--- ♦ Naznanjam slav. občinstvu, da otvorim dne 30. avgusta t. 1. pod gorenjo tvruko ♦ hm zavod za likanje na lesk %> Hitra postrežba, čista izvršitev. g^T Cene, kakoršnih v Trstu še ni bilo. 0 Likanje 1 srajce 20 st., likanje in pranje srajce likanje ovratnika 4 st., likanje in pranje ^ ovratnika h at., likanje maniet 7 st., likanje in pranje munset i» st., likanje naprsn:ka 10 st., 0--likanje in pr»oje naprsnika 12 st.-- Mm . v • a Priporoćaje se r.a Številno naročbo, odličnim spoštovanjem TRŽAŠKA PRALNICA, ulica G i c v. Boccaccio 4 i! 0 <> «0«040K>K P. T. Naznanja se časti tim odjeničilceni in P. T. občinstvu.