===== inserati: i
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 * za dvakrat ....,, 13 „
za trikrat......10 „
sa večkrat primeren popust,
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, izvzemšl nedelje ii praznike, ob 5. url popoldne.
Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 211.	v LiuMjonl, v soboto, 14. sepiemoro 1912.
m Velja po pošti: ss
Za oelo leto upre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'—
za četrt leta .....0*50
sa en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'—
sa pol leta .....12'—
za četrt leta „ , „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejemali mesečno K 1-70
fcsr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. fl/DI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 8. "Sta Avatr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
DedšClna Jezusa Kristusa in nje obramba.
(Govor kranjskega deželnega glavarja clr. I. š u s t e r š i č a na I. slavnostnem zborovanju dunajskega evharističnega
kongresa dno 11. septembra.)
Vaša erninenca! Prevzvišeni gospod kardinal-legat! Vaše cesarske in kraljevske visokosti, Vaše eminenee! Čestiti zborovalci!
Božji Izveličar je zapustil svet, zapustil nam je pa svojo dedščino. Čudovita dedščina! Nepojmljiva za človeški razum, nasprotuje hkratu vsem po-svetno-sebičnim nagonom človeštva. Ali dedščina je bila vendarle sprejeta. Mala četa apostolov, mlada cerkev, ta čudoviti organizem, sc ni pomišljala niti za trenotek, izpolniti voljo svojega Učenika, sprejeti njegovo zapuščino. »To storite v moj spomin,« tako se glasi Njegovo naročilo. In tako so tudi storili.
Ali komaj se je to zgodilo, že se drenjajo tisoči zraven in zahtevajo svoj delež od te čudovite dedščine. (Veliko odobravanje.) »Vzemite in jejte!« je ukazal Učenik. In prihajali so mladi kristjanje in uživali evharistični kruh, ki so jim ga apostoli delili in so postali tako deležni zapuščine božjega Iz-veličarja. »Bili so pa stanovitni v nauku apostolov in v bratski zvezi in v lomljenju kruha in molitvah«, poroča čisto kratko Dejanje, apostolov, ko govori o prvih kristjanih.
Pa nc samo tisoči, vse človeštvo je poklicano, cla postane deležno dedščine Jezusa Kristusa. Vsak je poklican, da prostovoljno prevzame to dedščino in se zanjo odloči. Gospod vabi k večerji; svoje hlapce pošilja na mestne ceste in ulice, venkaj na pota in steze vabit vse, uboge in zapuščene, da napolnijo njegovo hišo in se vsedejo k njegovi mizi.
In dedščina Jezusa Kristusa se širi z neverjetno hitrostjo. Malo časa po odhodu Izveličarjevem je praznoval evharistični Kristus svoj vhod v Rim, v glavno mesto tedanjega sveta. Tisoči in tisoči so hiteli zraven in zahtevali delež njegove dedščine. Stoletje je sledilo stoletju, preganjanje kristjanov se je vrstilo drugo za drugim, stotisoči so padali v boju kot verni branitelji dedščine Jezusa Kristusa! In vendar kak-
šen čudež! Dedščina se vedno širi hitro kakor ogenj v vse dežele in med vso narode. Čim huje in strašneje je preganjanje divjalo, tem tesneje so se oklepali preganjanci evharističnega Kristusa in tem odločneje so branili sveto dedščino. ln če se danes po zemlji ozremo, lahko veselo vzkliknemo: Dedščine Jezusa Kristusa je postal deležen ves svet! (Veliko odobravanje.)
Kako majhno je bilo število ljudi, ki so prišli v stik ž njim v času, ko je še sam po zemlji hodil. Kako majhno je bilo primeroma število prvih kristjanov, ki so bili stanovitni »v lomljenju kruhov«. In danes? V vseh delih sveta, v vseh deželah, med vsemi narodi žive milijoni in milijoni, ki evharističnega IzvoliČarja pripoznavajo in ga z vernim srcem prejemajo. Na mestu pa, kjer je nekoč stal Ncronov cirkus, v katerem je na tisoče kristjanov vpričo trinoga najkrutejšo mučeniško smrt našlo, stoji danes veličastna cerkev sv. Petra, največja hiša božja na zemlji z vnebo-kipečo kupolo Mihelangelovo, ki se dviga nad grobovi apostolov-prvakov in nad evharističnim oltarjem sv. očeta! (Živahno odobravanje.)
Saša loquuntur! Kamni govorijo in oznanjajo slavo in zmago evharističnega Izveličarja.
Zares, čudoviti sta razširjenje in zmagovita hramba dedščine Jezusa Kristusa, ki sta morali premagati največje odpore človeške narave in mogočnikov tega sveta. Cerkev, izvrševateljica testamenta Jezusa Kristusa, je sveto dedščino zvesto varovala. Zmagonosno jo je branila skozi vsa stoletja nasproti vsem napadom in sramotenju. Rajši je prenesla še tako velik odpad mas, kakor da bi najmanjšo pičico te svete dedščine iz rok spustila.
Zgodovina krščanstva je zgodovina Evharistije; ta je namreč središče našega verstva. Evharistija jc preizkusni kamen kristjanov od vsega početka, od njene napovedi in postavitve do danes in bo ostala do konca časov. Žc njena napoved v sinagogi v Ivafarnavmu, o kateri je njegova erninenca, prevzvišeni gospod kardinal legat tako pretresljivo govoril, je ločila duhove in na-j>ravila prepad med zvestobo in nezvestobo. Sv. evharistija, komaj napovedana, je že postala odločilna preizkušnja vere in to bo tudi vedno ostala. Evharistija je namreč Kristus, je Izveličar, jc Bog! (Veliko odobravanje.)
Jezus! Kaj so hoteli tekom časa
vse iz njega napraviti! Njegovi judovski sodobniki in vrstniki so ga imeli za revolucionarca, za bogokletneža, v našem času ga imajo za »modreca iz Na-zareta, za učenika brez ozira na verstvo, za narodnega voditelja in socialista«. Ja, najnovejši čas pravijo celo, da ni sploh nikdar živel. On pa vedno stoji v sveti resnobi sredi človeštva in nam govori po svoji cerkvi iz Petrovega čol-niča o svojem mesu in svoji krvi kot o živi hrani in se obrača kakor nekdaj v Kafarnavmu opazujoč žalostno ločitev, na vse z usodnim vprašanjem: »Ali hočete tudi vi oditi?« Mnogi zapuščajo Njega in Njegovo dedščino in hodijo lačni in žejni svoja pota. Četa pa, ki se zbira okoli Petra in Rima, govori s Simonom Petrom: »Kam naj gremo, Ti sam imaš besede večnega življenja!« (Burno odobravanje.) »Ubi Petrus, ibi ecclesia,« kjer je Peter, tam je Cerkev, kjer je Cerkev, tam je Izveličar.
In čim bolj prodirajo sebični nagoni, materialistični duh in čisto posvetni interesni nagoni, ki danes svet prevladujejo, tem tesneje se zbira Petrova četa okoli Evharistije, okoli evharističnega Izveličarja, studenca, ki daje moč in življenje. »Dominus fortitudo plebis suae.« Gospod je moč svojega ljudstva. — In ena največjih zaslug pokojnega papeža Leona XIII. je, da je poklical v življenje evharistične svetovne kongrese, te krasne svetovne simfonije žive vere v Kristusa, katerih od leta do Juta naraščajoči sijaj vzbuja v zvezi z vedno večjo versko iskrenostjo narodov, ki sem prihajajo, občudovanje sveta, navdaja cerkev z veseljem in krepi vernike.
Ravno danes potrebujejo verniki, posebno pa izobraženi laiki veliko bolj kot druge čase žive moči Evharistije. Svetovni nazori, pridobitveno, politično, socialno, javno in zasebno življenje; vse preveva tisti duh, tisti nagoni, ki je vodil ljudsko množico v sinagogi v Kafarnavmu. O nekaterih izmed teh bi lahko rekli s svetim pismom, cla se samo vseclajo, cla jejo in pijejo in da vstajajo samo, da plešejo; druge, in teh je velika množica, pa odvrača od Izveličarja trd boj za kruh in življenje. Njih oko se skali v tesni delavnici, v tovarnah, v podzemeljskih hodnikih velikih rudokopov. Iščejo in pehajo sc samo za zemeljski obstanek in pozabijo pri tem na kruh večnega življenja. Judovska množica hoče Izveličarja za kralja oklicati, zato, ker jo jc nasitil; drugi
dan mu pa obrača hrbet mrmrajoč in zasramujoč ga, ker ji odklonivši zemeljsko kraljestvo, ponuja mesto mane kruh večnega življenja. Ta prizor sc vedno ponavlja neprestano skozi vsa stoletja.
Zgodovina Evharistije je zgodcn vina vednega boja med duhovnim stremljenjem človeštva, med stromlje-i njem po nadzemeljskih ciljih in mate-i rielnim nagonom, ki se drži zemlje j zgodovina boja med kulturo in požlaht-njevanjem na eni strani, neizobrazbo in surovostjo na drugi strani, med pople-monitenjem in poniževanjem človeškega rodu.
Veliki so sadovi človeško znanosti, ki vedno bolj prodira naravo, njene moči in njene zakone in pospešuje s tem tudi spoznavanje božje moči in modrosti. Ali nekaj je, česar vsa človeška znanost ne premore: človeški duši ne more dati one modrosti in moči, s katero bi se vzdignila nad vse zemeljske sebične nagone in strasti in se približala Bogu. (Veliko odobravanje.)
Človeška znanost človeku ne zadostuje. Potrebujemo božje znanosti, božje modrosti, večnega studenca božjo moči. To vse nam pa ponuja taberna-kclj. Tabernakelj stoji sredi človeštva; za ene je predmet ljubezni in češčenja, za druge predmet sovraštva in zasra-movanja. Boj za kulturo je boj za ta« bernakelj. In v tem boju ne sme učeča cerkev osamljena ostati. Tu morajo tudi laiki vmes poseči!
Nostra res agitur. Za našo reč se gre! (Odobravanje.) Obramba laika je Evharistija. Ona sama nam daje moč, da se ustavimo s krepko roko in zma« gonosno materialističnemu toku časa« Najmočnejše orožje pri obrambi to sve« te dedščine je pa pogosti prejem sv. Ev-i haristije. »Vzemite in jejte«, naroča Iz« veličar. Najtesnejšo zvezo z dedščino Jezusa Kristusa sklenemo ravno z zdnu žitvijo z Izveličarjem, ko postanemo eno z večno modrostjo, ljubeznijo in močjo.
»Dominus fortitudo plebis suaeff, Gospod je moč svojega ljudstva. Dve besedi, ki jih ccrkev rabi pri deljenju sv. Evharistije, označujeta najglobljo smisel brambo dedščine Jezusa Kristusa. Besedi dveh redkih moškili značajev.
Prva beseda, ki jo govori Cerkev prejemalcu sv. Evharistije, je: »Glej, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta.« Čudovit mož, Janez Krstnik, jo jc iz-
LISTEK.
CudodelBS vodo.
Dostikrat se dogodi, da igra kdo na gledališču največje junake in najbolj krvoločne viteze, a jc kljub temu velik bojazljivcc, ki zleze doma pred ženskim predpasnikom pod posteljo. Podobnega značaja je bil tudi Ronietov Jaka.
Na odru v domačem društvu pri Sv. Jeri v Sp. Dolini je igral vedno najbolj grozovite krvoločneže. Vsakomur je dlaka pokonci vstala, ko je vprašal v najgroznejšem basu svojega tovariša, s katerim orožjem naj usmrti svojega nasprotnika: »Ali nož naj rabim ali meč, — da mu odstranim glavo preč?!« — ali pa, ako jc kot poglavar divje roparske tolpe ukazal: »Zažgitc grad in celo vas — da bo jokalo vse na glas!«
Da, na tem $olju se je počutil Jaka mojstra. Človek bi mislil, da bi tak junak kot. Rometov Jaka šel sam v boj proti celi vojski sovražnikov. Toda tudi drugače v navadnem življenju ni bil noben strahopetec.
Taka lastnost bi se tudi nc strinjala z njegovo zunanjostjo. Rometov Jaka jc bil močne narave, širok in čokat
kot medved, ki ga ni dražil nobeden nekaznovan.
Samo eno bitje na svetu je imelo popolno oblast nad njim. To je bila Jakova žena, Špela. Majhna, drobna stvar. Tocla v ustih jc bila Spela 1: repka.
Svojega moža jo znala že z vsega početka tako preustrojiti, da je imela veljavo vedno njena zadnja beseda. Nad tri leta sla bila že poročena, toda nihče sc ni vedel spominjati, da bi imel Jaka doma kako besedo.
Govorila jc le ona, a to v obilni meri. Na tihem se je celo govorilo, da jc slabotna Špela svojega junaškega Jakata parkrat že tucli nabila. Gotovo pa jc, da jc Jaka nekoč s čudno lisasto glavo hodil par tednov okoli, iz česar bi sc dalo sklepati, da prejšnja trditev ni brez vsake podlago.
Na skrivaj jo seveda Jakata silno jezilo, da nima doma nobene besede. Toda čo ga je Špela jezno pogledala in začela nad njim jezikati, potem mu je izginil ves pogum. Kot da bi bilo začarano. si je mislil večkrat Jaka.
Končno, ko mu jc podrejena vloga doma je žc postala preneznosna, mu je nekega dne padla v glavo rešilna misel, da bi poiskal padarja Miho v Ko-privniku ter ga vprašal za svet. Padar Miha jc namreč slovel daleč na okoli,
da razume več, kot črešnje zobati in štruklje jesti.
Padar Miha v Koprivniku je bil med svojimi vrstniki neka izjema. Ni zdravil ljudi in živino toliko z raznimi tekočinami, mazili, krogljicami in drugimi takimi stvarmi, kot pa s skrivnostnimi deli, molitvami in pregovori. Zlasti je veljal za zelo spretnega, kadar je bilo treba pomagati kaki »zacoprani« živini.
Ako zna Miha pomagati živini, zakaj bi pa ljudem ne znal, si je mislil Jaka. Ko mu jo torej nekoč zopet njegova ženica doma zagodla prav obširno pridigo, se jo odpravil Jaka odločno naravnost v Ivoprivnik.
Bilo je ravno poldne, ko ie stopil Roniteov Jaka v Mihovo kočo. Miha, ki je tudi sam gospodinjil in kuhal, je imel ravno pred seboj na mizi skledo žganj cev, ki jih je hrabro otepaval z žlico.
»Dober dan Jaka!« je rekel Miha s polnimi u strni moke. Bil je Miha že bolj postaren dedec, zato mu zobje žo niso več bogvekako služili, ker jih je imel bolj redke, in je menda tudi zato bila njegova najljubša jed ajdovi žganci.
Jaka je molče odzdravil in se vse-del k mizi. »Kje ti pa manjka?« jc
vprašal padar Miha, ko je pričel z žlico ostrgavati skledo.
»Ne vzdržim več!« jc zastokal Ja* ka. »Danes je zopet bila kot živ vrag!«
»Kaj poveš!« je menil Miha, porinil skledo proč in obrisal leseno žlico oh suknjič.
»Še znorel bom!« je tožil Jaka. »Ti si moja zadnja pomoč, Miha. Tisočkrat sem že sklenil, cla ji bom povedal, kar ji gre, pa vse nič nc pomaga. Nimam pravega poguma. Menda me je res za* čarala.«
»Ja, ja,« je menil padar Miha učen no, »poguma ti pa ros manjka. Mogoča si pravemu prišel šele meni v roke!«
»Ali res?« se je razveselil Jaka! upapoln. »Za dosetak mi ni, ako po* niagaš!«
»Polovica bo tudi zadosti!« je rekel Miha skromno. »Jaz sicer no dam rad zdravila, ker jo nekoliko nevarna stvari Ako se prav ne rabi, zna še škodovati!«
»Za to ti ni treba skrbeti!« je za « gotavljal Jaka. »Tako bom naredil koti boš rekel! In izpijem ti pa vse, četudi jc raztopljen kolomaz!«
»Stvar jo predvsem skrivnost!« je nato izjavil Miha. »Nobenemu človeku ne smeš o njej ziniti besedice! Zdravilo bom dal tudi tebi prvemu, ker si poštenjak. Ljubi Jaka, tebi more samo eno šc pomagati in to je čudodelna
pregovoril. Resen, trd, tridesetleten mož, ki je živel v puščavi ob Jordanu, oster nasproti sebi in drugim, oznanje-valec pokore, kakoršnega ne pozna zgodovina. Poznamo njegove besede o sekiri božje jeze, ki je na drevo nastavljena, njegovo ostro besedo o »gadji zalegi«, katero je v obraz vrgel ošabnim zastopnikom gospodujoče stranke, poznamo njegovo neustrašeno besedo »Ni ti dovoljeno«, katero je zaklical neustrašeno kralju in jo plačal s svojim življenjem. Ta trdi, resni mož je postal mehak in ljubeznjiv kakor otrok in iz-pregovoril neskončno nežne besede: »Glej, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta.« Druga beseda, ki jo polaga Cerkev obhajancem v usta, je: »Gospod, nisem vreden . . .« Prvi jo je izprego-voril vojak! Prostodušna beseda, mehka in iskrena, polna vere!
Dva laika, dva krepka in resna moža, Janez Krstnik in rimski stotnik, ki sta zrla neustrašeno vsaki krivici, pomanjkanju in tudi smrti v lice, sta postala značilna za sprejem sv. Evha-ristije. Ta dva moža združujeta v sebi prostodušno, neupogljivo možatost s srčno iskrenostjo in nežnostjo. V stiku z Izveličarjem sta nežna in mehka, v boju za resnico, v izpolnjevanju svoje dolžnosti pa postaneta krepka in neupogljiva. (Splošno odobravanje.)
Brez strahu je vrgel prvi mogoč-niku resnico v obraz in ni trepetal, četudi jo je s smrtjo plačal. Drugi, neustrašeni rimski vojak, ki ni pred nobenim človekom svoje glave klonil, se je pa pred Izveličarjem ponižal. Duh teh mož je pravi duh, je obramba ded-ščinc Jezusa Kristusa. Neupogljiv, prostodušen, neustrašen v boju za resnico, v izpolnjevanju svoje dolžnosti, ponižen in mehak z Izveličarjem v srcu . ..
Zvestobo Bogu in zvestobo domovini! (Viharno odobravanje.)
Ali ni rimski centurio podoba harmonične skupnosti domovinske zvestobe do države in do vere v Izveličarja, ki je ukazal, dati cesarju, kar je cesarjevega? Postojmo za trenotek v Avstriji, v katere glavnem mestu danes zborujemo. Pojdimo v duhu k maši v katerokoli cerkev v naši državi. Takoj v začetku tihe molitve, kanona moli duhovnik: »Et pro imperatore' nostro, Francisco Josepho, za našega cesarja Franca Jožefa.« (Navdušeno odobravanje.) In ljudstvo moli ž njim vred. V tej dannadan se ponavljajoči molitvi zajema patriotizem neusahljivo moč! (Veliko odobravanje.) Ljudstvo, ki v globoki pobožnosti pri evharistični daritvi za svojega cesarja moli, ne prelomi nikdar zvestobe. (Demonstrativno odobravanje.) V težkih urah se je ta zvestoba vedno izkazala za čisto zlato.
Et pro imperatore nostro Francisco Josepho — za najsvetlejšega protektor-ja našega kongresa, ki v tesni zvezi z vsemi katoliškimi narodi črpa moč svoje vere iz Evharistije. Največji je on med ljudmi, ki to sijajno slavlje obhajajo — je pa danes tudi največji med mogočniki sveta, ker se na čelu katoliškega sveta poln ponižnosti klanja pred božjim Izveličarjem. (Minute trajajoč vihar odobravanja.)
Hitim h koncu. Za človekom, ki sc truden vleže k zadnjemu počitku, po-Silja cerkev dva pozdrava: mir in luč.
Odrešenje od greha pomeni mir, zdrav- f je duše pa luč. Mir v srcu, luč v razumu! Obramba dedščine Jezusove pomeni brambo miru in luči pred sovražnim bojem in temo laži ter zmote.
Pred tabernakloin miglja mala lu-čica — večno luč jo imenuje verno ljudstvo — simbol jagnjeta, ki odjemlje grehe sveta, simbol ozdravljenja duše. Zunaj sovraštvo in prepir, krivda in greh, bolna srca, bolne duše, tavajoče v temi zmote in laži. Tu znotraj mir in luč . . .
Izveličar je zapustil svet, ostala jc njegova sveta cledščina.
Kam naj se mi podamo? H Kristusu, k Evharistiji, kajti mi verujemo, da je evharistični kruh Kristus, sin božji. (Veliko odobravanje.)
»O salutaris Hostia, Quae coeli pandis ostium! Bella premunt hostilia, Da robur, fer auxilium.«
»O zveličavna hostija, ki kažeš pot nam do neba — Na zemlji boj vrši se vroč, okrepi nas, daj nam pomoč!«
(Viharno ponavljajoče se odobra^-vanjc in ploskanje.)
Tedenski pregled.
Evharistične slavnosti na Dunaju so se pričete 10. t. m., ko je došel tja in bil sijajno ; sprejet papežev legat kardinal van Rossum. i Kardinal sc je nastanil na cesarskem dvoru in mu jc cesar podelil veliki križ sv. Štefana z zvezdami. Sveti oče Pij X. so udeležencem 23. mednarodnega evharističnega kongresa v svojem breveju posebno toplo priporočili moško mladino. — Prvi mednarodni kongros za krščansko vzgojo se je minole dni vršil na Dunaju; udeležencev je bilo nad 500 — savni odlični šolniki vseh omikanih narodov. — Istočasno se je na Dunaju vršil tudi mednarodni katehetski kongres, ki se ga je udelc- i žilo do 900 katehetov. Na obeh kongresih smo j bili zastopani tudi Slovenci. — Kranjski de- j Zelni zbor meseca septembra no bo sklican, ker je že meseca julija rešil vso nujne stvari. Najbrže se skliče šele po Božiču. — V deželni odbor kranjski je z 12. septembrom vstopil na- j mestnik dr. Pegana deželni poslanec dekan J. , Lavrenčič. Deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zaje sta se. z deželnim glavarjem dr. Iva- ; nom Susteršičem udeležila cvharističnega i kongresa na Dunaju. — Načrt kranjske de- ! želne elektrarne se razširi tudi na Ljubljano in njeno okolico. V kratkem sc prične trasi-ranje daljnovodov iz Žirovnice do Ljubljane. — Za zgradbo novega mostu čer. Savo pri Pocl-nartu je vlada odredila napravo načrta in bo prispevala 95.000 K. Mitnina so na novem mostu odpravi. — Zivinozdravniški tečaj na Vrhniki za prvo pomoč pri nesrečah se liadaljtija od 1. oktobra do 15. novembra letos. — Po 3000 I£ deželne podpore dobita: kitarska zadruga v Domžalah in čevljarska zadruga v Žireh. — V viteški stan je povišan poslanec S. L. S. in podpredsednik državnega zbora Jožef Pogačnik. — Občinske volitve v Mostah pri Ljubljani so v celem obsegu potrjene. — Na ljubljanskem Barju je nastopila velika po-vodenj in napravila mnogo škode; tudi krog Vrhnike so izstopile vode. — Štiri požare v eni noči so imeli 11. t. m. v Vižmarjih in na Poljanah. Tekom dveh ur jc začelo goreti na štirih med seboj precej oddaljenih krajih, tako da ni bilo dvoma, da jc nekdo nalašč zažigal. Ljudstvo je bilo vsled tega silno razburjeno. K sreči jc lil dež in ni bilo vetra, tako da se je domačim požarnim hrambam posrečilo ogenj kmalu omejiti. Škode je 9200 K. — V štajerski deželni zbor je bil v nadomestni vo-lltvi iz veleposestva izvoljen baron Moscon. — Cene sadja na Spodnjem Štajerskem so boljše nego prejšnja leta; za zgodna jabolka se plačuje 10 do 20 h za kg, hruške, breskve in češ-plje so primerno dražje. Še boljše cene se obe-čajo za pozna jabolka. Za prešno sadje so že
sedaj ponudbe po 8 do 10 h za. kg, — Nov otroški vrtec »Slovenske Straže« se letos otvori v I.očniku pri Gorici, r— Radi razžaljenja veličanstva so v Godci zaprli celo družino čevljarja Stradollna, obstoječo iz sedem članov. Družina jo doma iz Italija. — Fran Ipavec iz Ročinja na Goriškem, ki je o priliki avtomo-bilne tekme v pijanosti govoril, da namerava napad na avtomobil nadvojvode Josipa Ferdinanda ter jc potem, ko so ga zaprli, obdolžil sokrivde župnika Kadenaro, je bil te dni pred goriškim sodiščem obsojen na en mesec poostrene ječe. Izkazalo se je, da bombe niti imel ni. — Na nadvojvodinjo Marijo Jožefo, ki se je zadnji čas mudila v Miramaru pri Trstu in se vsak dan vozila v Milje, kjer je slikala razvaline starega gradu, so štirje anarhistični delavci nameravali atentat. Oblast je še o pravem času zvedela za njih nakano in jih zaprla. — Pravda o izvirnosti podobe Matere božje na Sv. Gori pri Gorici je završena: poklicani izvedenci so po natančni preiskavi izrekli, da je svetogorska oltarna podoba Matere božje izvirna, to jc ravno tista, ki jo jc leta 1544 daroval svetogorskemu svetišču patriarh Grimmani in ki ie bila leta 1717 kronana. Goriški starina r Gyra, ki ima nek posnetek te podobe (kopijo) in je trdil, da jo ta njegova slika izvirna, ona v svetogorski cerkvi pa le kopija, je temeljito pogorel. — Silno neugodno vreme je nastopilo zadnji čas; neprestano dežuje in hladno jo kakor v pozni jeseni. Sneg je zapadel hribe colo v goikejših krajih, kakor čavn na Vipavskem, Velebit v Dalmaciji itd. Silno so prizadeti zlasti vinogradi, pa tudi ajda, krompir, otava in drugo.
—	Škofjeločan dr. Viktor Krenner, sin tamoš-njega tovarnarja sukna, jc imenovan za avstrijskega podkonzula v Clevelandu. — Jaro-slav Vrhlick.v, slavni češki pesnik, jc 9. t. m. umrl na svojem posestvu v Dobešlicah na češkem. — V Vinici na Hrvaškem je umrl grof Marko Bombelles, naj vel javne j ši hrvaški ve-likaš in velik ljudski prijatelj; prestolonaslednik Fran Ferdinand je bil večkrat, njegov gost.
—	Umrli so še: V Puntu na otoku Krku posestnik Ivan Maračič, očo ljubljanskega c. kr. vojaškega kurata Iv. M&račiča; v H rasah pri Postojni gospa Amalijo Kraigher, poslančeva vdova; pri I). M. v Polju naduč.iteljeva vdova Antonija Kuhar; v Novem mestu gospa Marija Gačnik; v Sevnici ob Savi gostilničarka Amalija Kramar v starosti 75 let; v Št. Vidu pri Ptuju trgovski poslovodja A. Duler iz Novega mesta na Dolenjskem. — Mrtvega so našli v nekem hudourniku 571etnega užitninske-
uslužbenca Janeza Blaznik iz Hrastja na Notranjskem. Sumi se, da se je izvršil roparski umor. — Drug drugega sta s sekiro do smrti razmesarila zakonska Josip in Josipina Pilepič v Blažičih pri Kastvu (nad Reko). Bila sta. oba umobolna in sia se za grozno skupno smrt dogovorila. — 100.000 K za poljske šole je zapustil železniški zdravnik dr. Szyszko v Przemyslu. — Cena špiritu je padla za 8 oziroma 3 K. — Z ribami se je zastrupilo 200 oseb na slavnostnem banketu juristov na Dunaju; smrtnih žrtev pa ni bilo. — Za podržavljenje zdravniškega stanu se potezajo na Angleškem; v to svrho naj bi sc naložil majhen nov davek, povišal davek na alkohol in odpravila potrata pri pogrebih. — Goreti so začeli premogovniki in gozdi v okolici mesta Vjatka na Ruskem; pokrajina ie podobna gorečemu morju. — Ob velikanski povodnji na Kitajskem v šangajski pokrajini je našlo smrt krog 50.000 ljudi; veliko mest je porušenih.
Godovi prihodnjega tedna.
15.	nedelja, 16. pobink.: Ime Marije.
16.	ponedeljek: Ljudmila, vdova.
17.	torek: Lambert, škof.
18.	sreda: t kvatre. Tomaž.
19.	četrtek: Januvarij, muč.
20.	petek: f kvatre. Evstahij.
21.	sobota: f kvatre. Matej.
iz blejskega kola.
Starodavna romarska cerkev Matere božje na Blejskem jezeru je dobila po posredovanju benediktinca P. Ba-stiena, apostolskega komisarja za Bosno in Hercegovino od sv. Očeta, dne 3. septembra 1912, lastnoročno podpisani indult, da se sme v tej cerkvi brati vo-tivna sveta maša na čast Materi božji in sicer v ta namen, da se pobožnost do
Matere božje, ki »na Jezer' stanuje, v nebesih kraljuje« — kakor poje starodaven, ritmično posebno zanimiv od-pev za lavretanske litanije, — da se ta pobožnost še bolj dvigne in še bolj vnema srca pobožnih vernikov.
NaJL pfio ladjo na Blejskem jezeru so spustili te dni v vodo; ladja je cerkvena last; izdelal jo je Valentin Standtmann v Sattendorfu ob Osoj-skem jezeru na Koroškem za deželno obrtno razstavo v Celovcu, ki se je vršila pod visokim pokroviteljstvom Nj. cesarske visokosti nadvojvode Karola Frančiška Jožefa, bodočega avstrijskega cesarja. Ladjica je silno elegantne oblike, lahka in gibčna kakor lastavi-ca, les mccesnov, izbran, brez vsake napake, okovi in okraski iz medi, dobro ponikljani, sploh ladjica, da so enaka težko dobi. Zato je bil pa mojster tudi odlikovan z veliko zlato kolajno. Mojster je ladjico iz ljubezni do Matere božje in iz namena, da bi lepa ladjica plula po sebi primernem jezeru dal blejski cerkvi, ki je hotela pri njem enako veliko, toda čisto priprosto iad-jico naročiti, po tako izredno ugodni ceni, da je prav, da se tudi to dejstvo tukaj pripomni.
Tujci odhajajo, kar jih še ni odšlo. Marsikdo bi bil še ostal, pa ga je mraz odgnal, marsikdo je še te dni na novo prišel, toda nihče ne mara v dežju in mrazu »letovišča« imeti. Sploh se z letošnjo sezono zlasti lastniki privatnih stanovanj nič kaj ne pohvalijo; boljše je šlo gostilničarjem in hotelirjem. Pa vendar bi bilo še veliko več zaslužka in zlasti odlična gospoda bi bila ostala, da ima Bled elektriko in vodovod. Tako jih je pa bilo veliko, ki so nameravali ostati tedne in mesece, pa so samo zato odšli prvi dan, ker ni elektrike, ni vodovoda. Zato je skrajni čas, da so vse. stori, da se Bledu vodovod in elektrika. pridobi, zakaj sicer Bled propade, saj se že zdaj preveč maje.
Trgaiev v Istri in ostali Avstriji.
Dunajska »AUgemeine Wein-Zel-tung« z dne 5. septembra št. 36 prinaša izpod peresa I. Portele članek, iz katerega je razvidno, da bo letošnja trgatev v i stri z ozirom na stanje grozdja koncem avgusta napram lanski letini sledeča:
Okraj:	1911.		1912.
Piran	16.894 hI		25.500 bi
Buje	75.117	n	97.000 „
Motovun	55.100	•J	63.500 „
Poreč	45.500	V)	48.000 „
Rovinj	31.730	n	31.500 „
Vodnjan	13.560	w	14.000 „
Pulj	3.260	n	4.500 „
Pazin	39.700		51.400 „
Labin	8.500		10.100 „
Volosko	8.750		4.000 „
Podgrad	280	Y)	350 „
Lušinj	19.853	Y)	9.500 „
Cres	3.749	))	8.500 „
Krk	9.700	»	16.700 „
Skupaj 407.467 hI			465.550 hI
Letos kakor kaže stanje grozdja vobče, vino ne bo najboljše vrste, ker je preveč mrzlo in deževno vreme. Razen Dalmacije in Tirolsko se v drugih avstrijskih deželah ne obeta bogvekako dobra vinska trgatev. V posameznih
voda, ki daje človeku pogum. To vodo more napraviti en sam človek in to sem jaz!«
»Sem ž njo!« je zavpil Jaka razburjen.
»To ne gre tako hitro in enostavno!« je odgovoril padar Miha. »Pred pojutrišnjem ti je ne morem dati! Skuhati jo namreč moram prej iz vseh mogočih rož! Do pojutrišnjem boš že še zdržal.«
»Do pojutrišnjem že še!« je rekel Jaka. »In kaj pa naj potem storim s to vodo? Ali naj jo pijem ali naj se tnažem ž njo?«
»Piti in mazati!« je pojasnil Miha. »Poslušaj me! Ne vem, če bom pojutrišnjem, ko prideš, doma. Za vse slučaje pa bom postavil steklenico zunaj na prvo okno pri vratih. Ako boš vodo prav rabil, boš dobil tak vražji pogum, da ti deset Špel ne bo kos. Pojutrišnjem ostani v gostilni, dokler te ven ne vržejo —«
»Za božjo voljo!« ga je prekinil Jaka. »Potem me Špela požre živega!«
»Tega že ne bo storila!« ga je pomiril Miha. »Saj boš imel čudodelno vodo! Ti ostani mirno v gostilni. Pred-no boš šel domov k ženi, spij čudodelne vode tri dobre požirke. Pred pa si polij še trikrat dlani in dobro na-tnaži ž njo podplate! Kmalu boš čutil, kako ti gre korajža iz glave v noge! Ko boš prišel nato domov in bo začela Špela vate lajati, trikrat zavriskaj in se trikrat na tleh na glavo postavi! Veš, to je potrebno, da sc bo voda raz-
lila po vseh žilah. Nato boš začutil v sebi tak pogum, da boš lahko drevesa ruval!«
»Ja, kaj bo pa Špela rekla?« vprašal je Jaka v strahu.
»Naj reče, kar hoče!« poučil ga je padar. »Ti boš imel v sebi čudodelno vodo, pa je! Samo na vse, kar ti bo rekla, ne smeš ničesar odgovoriti. Ti govori le to, kar govoriš v gledišču pri oni roparski igri! To pa za to, ker je ta voda šc iz onih roparskih časov. Ali meniš, da bi nekdanji vitezi in roparji imeli toliko poguma, čo bi ne imeli te čudodelne vode? To ti bo pač jasno!«
»Seveda mi je jasno!« ga je zagotovil Jaka verno. »Vitežko govoriti že znam!«
»In voda ti bo samo pomagala, ako boš govoril v tej govorici! To se razume samoobsebi!«
»Seveda se razume!« je pritrdil Jaka.
»Torej preštudiraj še enkrat naj-krepkejše izreke in jih potem povej Špeli!«
»Že prav! Pojutrišnjem! Ako te ne bo doma, na oknu!« se jc poslovil Jaka. »Pol desetaka. Pet goldinarjev!«
»Šele potem, ko bo koristilo! Preje ničesar ne zahtevam!«---
Določeni dan je Jaka zopet romal v Koprivnik. Padar ni bil doma. Steklenica s čudodelno vodo je stala, kot dogovorjeno, na prvem oknu pri vež-nili vratih. Jaka sc zaenkrat ni upal odmašiti jo.
Bilo je žc pozno zvečer, ko jc pri-
šel nazaj v Spodnjo Dolino. Takoj je odšel v gostilno, kajti vse Mihove nasvete je hotel izpolniti točno. Zbudil je nemalo začudenja, ko je proti svoji navadi sedel v krčmi kot da bi bil pribit.
ln res je bil Jaka zadnji gost. Končno mu je povedala natakarica, naj gleda, da pride ven. Toči se nič več ne.
Jaka je odštorkljal na prosto. Tako veselega kot danes, se že dolgo časa ni počutil. Odkar je bil poročen, se sploh ni spominjal, da bi kdaj izpil toliko vina in piva kakor ga je ta večer do polnoči.
Pri tem je skrbno skrival steklenico s čudodelno vodo v notranjem žepu suknjiča. Bilo mu je, kot da bi skrivnostna voda koprivniškega pa-darja že sedaj vplivala nanj.
Za nekim plotom je počenil na tla, vzel steklenico iz žepa, nekoliko omajal zamašek in jo postavil previdno poleg sebe. Nato je potegnil z nog okovane škornje ter nogavice, vlil si vodo trikrat v perišče in si krepko namazal podplate. Nato je napravil prvi po-Žirek.
Streslo ga jc in moral je močno zakašljati. Dobrega okusa žc ni iinela ta čudodelna voda. Tako nekako je dišalo, kot da bi bil petrolej zmešan s poprom, tobakovo žlindro in mazilom za čevlje. Toda. tu ni bilo nič storiti. Najboljša zdravila so najslabšega okusa, si je mislil Jaka ter pogumno potegnil še drugič in tretjič iz steklenice. Požiral je tako debelo, da so mu kar oči izstopile.
Ne da bi obul čevlje in nogavice, je šel nato Jaka naprej domov. Sedaj naj pa le pride Špela! Tristo medvedov! Čutil je, kako je delovala čudodelna voda v njem. To mora biti gotovo pogum, ki mu leze po vsem telesu. Streslo ga je pač večkrat groze pred zdravilom. Steklenico jej skril v enem svojih škornjev, ki jih je nosil v roki. Pametno je namreč sklepal, da bi se steklenica takrat, ko bi prevračal kozolce, ubila.
Ker jc Jaka stanoval na koncu vasi, je imel na poti domov še dovolj časa, da je premišljal, kaj bo Špeli govoril. Pri tem mu je pogum vedno bolj naraščal.
Ko je prišel domov, je tiho odprl vežna vrata, postavil škornje s steklenico pod stopnjice in se splazil bos v sobo.
Toda Špela je imela tanka ušesa. S svečo v roki je planila iz sosednje izbe. »Ali si prišel potepuh?! Ponočnjak grdi! Požrešneš, požrešni!« Špela je postavila svečo na mizo in si uprla roke ob bok. V barvastem spodnjem krilu in volneni nočni jopici ni izgledala preveč lepa.
Jaka na ta sprejem ni ničesar odgovoril. Slekel je suknjič in zavriskal na ves glas. Nato se jc postavil na glavo in prevrnil kozolcc, da je Špela prestrašena odskočila.
»O, ti mrha pijana, ti!« je vpila nanj. »Jaz ti bom že pregnala norčavost, šnopsar potepeni!«
Cesar Napoleon I.
ski v sledečih krajih: v Tomi šl ju dne 23. septembra t. 1., ob 9. uri dopoldne; v Cerkljah pri Kranju dne 25. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne; v Dolenjem Logatcu dne 27. septembra 1.1. ob 9. uri dopoldne inv Loškem potoku dne 28. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne. Premovali se bodo biki, krave, krave s teletom in teli-cc. Biki morajo biti Čistega plemena one pasme, ki je določena za dotično živinorejsko ozemlje (Gorenjska: pinc-gavsko, Dolenjska: sivo, Notranjsko: simentalsko). Živali ženskega spola morajo imeti večino krvi one pasme, kakor je pogoj pri bikih. Vsak razstavljavec mora biti točno ob določeni uri na premovalnem prostoru, drugače izgubi pravico do premije. Za vsako žival je prinesti seboj živinski potni list. Premovane smejo biti živali, ki so v lasti razstavljavca vsaj pol leta. Vsakdo se mora zavezati, premovano žival rediti vsaj eno leto za pleme. Živali, ki so že bile na kakem premovanju premovane, so izključene. Natančneja pojasnila dajo županstva, župni uradi in živinorejske zadruge. Darila se bodo delila v denarju od 70 do 5 K in v častnih diplomah.
g Vinogradnike in sadjarje opozarjamo s tem, da se dobe samočiste (čistorejne) vinske droži za pokipenje vinskega in sadnega mošta tudi letos pri Kmetij sko-kemijskem preiKkuševališču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samo-čistimi drožmi stane •/. navodilom o uporabi 25 vin., s poštnino in zavojem pa 50 vin. Kdor odvzame skupaj vsaj pet cevk, plača za cevko s poštnino in zavojem 40 vin. Znesek se mora plačati naprej, ker se sicer povzame. Pri povzetju se zaračuni tudi povzetnina in se s to cevka znatno podraži. V plačilo se sprejemajo tudi pisemske znamke. Ena cevka s samo-čistimi drožmi zadostuje za pokipenje 5 do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Naročiti je samočiste droži vsaj pet dni pred uporabo. S pravilno uporabo čistih drož so zajamčene vinstvu tako velike koristi, da bi se jih moral posluževati vsak vinogradnik v svojem vinogradstvu. Ne le, da čiste
Ruski car Aleksander I.
droži pospešujejo čisto in zanesljivo ki-penje mošta, ampak s pomočjo teh pridelana vina se tudi hitreje čistijo in imajo mnogo boljši ter prijetnejši vonj in okus.
JAVNA ZAHVALA,
Po pretečenem letu nabiranja rni-lodarov za pogorelce v Tomažji vasi izreka podpisani za in v imenu obdaro-vanih pogorelcev najiskrenejšo zahvalo veleslavnemu deželnemu odboru vojvodine Kranjske, imenoma deželnega glavarja namestniku veleč. g. dr. Evg. Lampetu za njegovo trudaljubivo osebno informacijo in posredovanje, dalje preblagor. g. vladnemu svetniku Vilj. baronu Rechbachu, oki\ glavarju v Novem mestu in prof. Evg. Jarcu, deželnemu in državnemu poslancu, ter mil. g. novomeškemu proštu dr. S. El-bertu za izposlovauje izdatne državne podpore; potem sl. Kranjski hranilnici v Ljubljani in Hranilnici in posojilnici v Kandiji pri Novem mestu; dalje vsem preč. župnim uradom in vsem p. n. zasebnim darovalcem, predvsem tukajšnjemu rojaku blagor, g. Alojziju Zajcu v Šiški pri Ljubljani za hitro in veledušno prvo pomoč pogorelcem, kakor tudi vsem drugim blagim darovalcem, ki jih posebič tu ni mogoče vseh imenovati; zlasti preč. predstojništvu kartuzijanskega samostana v Pleter-jah za pogorelcem brezplačno darovani stavbeni les, ter vsem bližnjim in daljnim sosedom za vsestransko pomoč ponesrečencem najiskrenejšo zahvalo ter stoterni: Bog plati!
Za pogorelce v Tomažji vasi pri Beli cerkvi:
Ant. Žnidaršič, župnik.
Evirisini Kongres.
Dunaj, 13. sept. 1912.
TRETJE SLAVNOSTNO ZBOROVANJE.
Danes dežuje, a vkljub temu je Ro-tunda nabito polna. Zborovalci navdušeno pozdravljajo osobito člane vladarske hiše in kardinale. Navzoči so prestolonaslednik Fran Ferdinand z voj-
vodinjo Hohenberg, nadvojvoda Leopold Salvator s svojo hčerjo nadvojvo-dinjo Marjeto in sinom nadvojvodom Rainerjem, nadvojvodinja Valerija, nadvojvoda Maks, princ Ivan Jurij Saški, princ Friderik Kristijan Saški, princ Maks Saški in saška princesinja Matilda. Sv. Očeta zastopa kardinal-legat van Rossum, nadalje so navzoči še kardinali dr. Nagi (Dunaj), dr. Katschthaler (Solnograd), dr. Bauer (Olomuc), dr. baron Skrbensky (Praga), dr. Kopp (Vratislava) in Mercier (Mccheln). Navzoči so tudi višji deželni maršal princ Lobkovvitz, češki namestnik grof Thun, naučni minister dr, Hussarek in železniški minister dr. pl. Forster, kakor tudi veliko škofov in drugih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov.
SV. ALFONZ IN KLEMENS MARTA HOFBAUER.
Dunajski župnik msgr. Stober izvaja v svojem govoru med drugim: Ko je pogubni janzenizem red milosti preobrnil, je poslal Gospod Alfonza, ki je obnovil med katoličani versko življenje. Po njegovem zgledu je deloval tudi sv. Klemons Maria Hofbauer. Ko je prišel na Dunaj, ljudje niso več molili in se niso izpovedovali. S križem v roki je hodil svetnik po mestu in pridobil ljudstvo Kristusu.
Brzojaven pozdrav Sv. Očeta.
Po govoru prvega slavnostnega go-< vornika vstane predsednik škof Hey-len in prečita sledečo brzojavko, ki jo je sveti Oče poslal kardinalu-legatu, ki se glasi:
Njegovi eminencikardinalu van R o s s u m u!
Globoko smo ganjeni po verski izjavi in po ljubezni do nas. Iz vsega srca se zahvaljujemo Tebi in ostalim kardinalom, Svojim sinovom, čestitim bratom škofom in vsem ljubljenim vernikom, ki so se zbrali, da molijo našega Gospoda Jezusa Kristusa v nebeškem daru sv. Evharistije. Goreče prosim Boga, da obilo poplača vsem, ki so si za kongres pridobili, zaslug in v znamenje Svojo istinite hvaležnosti podeljujem prevzvišenemu protektorju evharističnega kongresa, njegovi pre-vzvišeni rodbini, Tebi in vsem, ki ste zbrani v Gospodu, naprošeni apostol* ski blagoslov.
Papež Pij X,
Sveta evharistifa in redovnlško življenje.
O navedenem predmetu govori vseučiliški profesor pater dr. Mihael Hoffmann S. J. Dvema zgledoma Izve-ličarja v sv. Evharistiji naj redovniki in redovnice pred vsem slede. Izveličar živi v zakramentu presv. Rešnjega Telesa skrit, tih in ponižen. A ne samo samotno in tiho prebiva Izveličar v sv, Evharistiji, marveč se tudi zatajuje in je poslušen v skromni podobi hostije. Samotno, tiho, zatajevanja polno in pokorno morata živeti redovnik in redovnica. Redovniki in redovnice naj tvorijo avant-garclo presvete Evharistije in naj svetu pokažejo, kar so se v božji šoli sv. Evharistije naučili.
kronovinah\ zastopanih v avstrijskem državnem zboru se proračunava letošnja trgatev napram lanski takole:
1911.	1912.
Dol. Avstrija	742.306 hI		400.000 hI	
Štajerska	402.706	n	460.000	n
Koroška	75	n	80	»
Kranjska	225.991	n	110.000	»j
Tirolska	583.094	n	870.000	n
Predarelska	920	n	600	n
Gori in Grad.	252.007	»	350.000	»*
Trstin okolica	7.080	M	6.600	i»
Istra	407.467	n	465.550	»
Dalmacija 1,056.920		Y)	1,330.000	>»
Češka	10.340	n	4.000	M
Moravska	147.668	H	12.500	11
Skupaj 3,507.927 hI			4,009.330 hI	
Na podlagi izvestja kr. ogrskih vinarskih nadzornikov bo imela Ogrska tekoče leto srednjo trgatev. Kraljevina Hrvatska pričakuje splošno dobre vinske letine razen v Zagorju in Plješivici.
Gospodarstvo.
Vseslovanski čebelarski kongres,
ki se je vršil od 7 do 9. avgusta v Moskvi in na katerem so bili zastopani čebelarji iz številnih slovanskih dežel, je uspel zelo sijajno. Kongres je našel podporo tudi v ruski vladi, ki je zanj darovala 27.000 kron ter je tudi mestna uprava Moskve šla udeležnikom kongresa v vsakem oziru na roke. Sam car je pozdravil ta čebelarski kongres s prisrčno brzojavko. Udeležilo se ga je 600 slovanskih čebelarjev iz raznih krajev, ki so bili v Moskvi zelo prisrčno sprejeti. En dan so bili čebelarji gostje kneza Jusupova, istotako jih je tudi prisrčno spi'ejelo med potjo mesto Kijev. Od raznih slovanskih čebelarjev je bilo okoli 200 Rusov, 320 Bulgarov, 32 Čehov, 34 Srbov, 4 Rusini in 3 Hrvatje. Na kongresu so se vršila tudi poučna predavanja. Mnogo zaslug za ta sijajno izpadli čebelarski kongres ima zlasti kongresni predsednik moskovski vseučiliški profesor Nikolaj Mihajlo Kulagin, ki se sam osebno mnogo bavi s čebelarstvom. Na tem vseslovanskem čebelarskem kongresu so bili sprejeti sledeči zanimivi sklepi. Razpisujejo se posebne nagrade za važne iznajdbe na polju čebelarstva v teku enega leta in sicer: 1. Za najlažji način spoznavanja ponarejenega čebelnega voska 1000 frankov; 2. za najlažji način spoznavanja ponarejenega čebelnega medu 500 frankov; 3. za najboljšo posodo za raz-t pošiljanje medu 200 frankov; 4. za najboljši način lečenja čebelne bolezni gnilobe 1000 frankov; 5. za najboljšo trčalnico za med 100 frankov. Nadalje se je sklenilo, izdelati poseben zakon za varstvo čebelarstva na Ruskem in se je pooblastil predsednik bolgarskega čebelarskega društva, da nabavi čim večje količine čebelinega voska za Rusijo, ker potrebuje največ voska in medu. Tako na primer potrebuje sedaj Rusija takoj 200 meterskih stotov izči-ščenega medu. Bodoči vseslovanski čebelarski kongres se bo vršil kot četrti leta 1913. v Pragi, dočim bo peti kongres leta 1914. v Zagrebu.
— Premovanje goveje živine za leto 1912 priredi deželni odbor kranj-
»Ijuhoho, ijuh, ijuh!« je vriskal Jaka in se začel znova prevračati po tleh, da bi kmalu še Špelo prevrnil.
»Le, čakaj, ti bom že pomagala!« je vpila Špela.
»Juhuhu!« je zavriskal Jaka in se v tretjič prevrnil po tleh, toda tako nerodno, da je še Špelo podrl na tla.
»O ti mrcina ti, tolovaj tolovajski!« je kričala Špela.
»Tiho!« je zavpil Jaka in se postavil kot bi bil na gledališkem odru, »če ne ti izbijem vse zobe iz čeljusti, zato se mi preveč ne usti! Pobil sem jaz že dosti takih zmajev, ki so prišli iz raznih drugih krajev!«
»Kaj?!« se je vzdignila s tal Špela, ki so jo bolele vse kosti. Svojim ušesom ni verjela, kar je pravil Jaka.
»In ker ti dobro hočem zdaj, se urno spravi od tukaj v kraj! Le beži staro ti babišče, ker vedi: že povsod te zlodej išče!« je tulil Jaka.
»Kaaaj — kaaaj?!« je stokala Špela, ki je kar od presenečenja oclreve-nela.
»In če mi ne verjameš, te vržem v mrzlo klet, kjer počasi umirala boš dolgo vrsto let!« jc vpil Jaka in potiskal Špelo pred seboj skozi sobo.
»Jaka! Ali si zno . . .« je cvilila Špela.
»Jokala in škripala z zobmi boš tamkaj doli, te grizli bodo gadi, podgane in pa molji!«
»Jezes, jezes!« je vpila Špela.
»Ti vražje seme grdo, le to ti še povem, čc mi ne izgineš precej, te živo tukaj snem!« jc tulil Jaka, ki ga je pogum tako prevzel, da sum sebe ni več
spoznal. Pri tem je tako mahal s pestmi pred Špelo, da je bilo res grozno.
»Mica! Jože! Umoril me bo!« je kričala Špela.
»Seveda, zdaj vem vse! Pekel je tvoj brat! A zdaj končano vse bo, ko ti odrežem vrat!«
»Na pomoč! Na pomoč! Znorel je! Obseden je!« je vpila Špela. Pri tem je dospela do vrat, jih bliskoma odprla in izginila ven. »Obseden je! Obseden!« sc jo je čulo še vpiti pred hišo.
Jaka pa je tulil zanjo: »Ničesar ne pomaga, ne stok in mili jok! .Strupeni hočem gledat srca krvavi sok!«
Jaka se je vrnil v sobo, postavil se še parkrat. na glavo iz samega veselja vsled učinka čudodelne padarjeve vode, nakar je odšel mirno spat.
Špela, ki je prenočila pri sosedi, sc je šele prihodnje jutro upala priti nazaj v hišo, a je bila nenavadno tiha. Nekaj časa je gledala .Takata bojazljivo postrani od zgoraj doli, ko pa jo videla, da Jaka ne nori več, se je lotila kuhe.
Nekolikokrat je Špela še poskušala obleči moške hlače. Toda Jaka je bil dovolj previden, kadar je videl temne oblake, in je vedno znal pravočasno uporabiti čudodelno vodo. Vsakokrat je pomagala. Še cele steklenice ni porabil, ko jc imel najlepši mir doma. Nazadnje se mu je čudodelna voda tako priljubila, da mu je bila najslajša pijača.
Padarju Mihi je pa plačal, kljub temu, da ni hotel vzeti, cel desetak.
Ne vemo sicer, če je ves opisani dogodek resničen, toda Jakatovi prijatelji so ga tako opisali in na tc so pač lahko zanesemo,
Med starem prjatlem.
Zadnč sm spet enkat pu dougem dougem čas naletu na gespuda Ivurej-nata. Tam pr »Elefont« pud balkonam se je tišu med fjakarjem h zide.
»Kua pa ti tle delaš?« začudu sm se. »As nazadne tud ti sprevidu ket šefredehter ud »Dana«, de iz »Danam« na u nč in s se udinu za fjakarja? Prou s mou; fjakarija ni slaba, kašn glaš se ga zmeri še ujaga za prbulšek in zaslužek tud vem de je bulš ket pr »Dane«. Hedu velik je pa tud tu ureden, ker s ceu dan na frišnem zrak in se t ni treba glava ubijat u tist urednišk lukn. Gratuliram!« sm še reku in sm tou jt naprej preke pošt.
»Čak no, Pepe; ti maš marcla, greva skp! Buh ve, kdaj u dež jejnu; tu znam ceu dan tlela vedrit.«
»A tok nis ratu fjakar! A s še zmeri šefredehter ud »Dana« in tlela med fjakarjem čakaš sam, de b dež jejnu?, A tku! Za kua s pa marele na kupeš, sej videš, de gre dan na dan že skus ceu let dež.«
»Marcla, prjatu, tu je en drah' šport. Marele sa k večm za take ge-spude, ke usaka beseda in usak kurak zarajtaja, in če ga nardeja brez marele tulk, če ga nardeja z marela pa tulk. Tem se marela izplača; nam pa, ke morina žiut ud zraka in svetlobe »Dneva«, pa na kaže, de b se spušal u take stroške. Scer sm pa mou u sojmo žeu-lejn žc dve marele. Ena m je kupu boter, ke sm šou h birm in je tista bink-štna nedela tku lil kokr iz škafa; ta druga sm s pa šele ulan prec pu tisteli vuliuneh shodeh, ke sma jh prrejal pu iblanskeh štarijah, ud enga tacga mu-ža, ke hod marele pu hišah pupraulat, kupu za en guldinar dvejst soldu. Prou nova glih ni bla cela, ampak ene dve flike na ne, sa blc pa. še čist nove, tku de m je res šc dons žou zajna, de sm tku pu naumnast ubna pršou.«
»Eh, za tisteh boreh en goldinar dvejst soldu se mende na uš joku. Nova s kup, pa bo dobr.«
»Ja, ti že. lolika guvariš, Pepe; zame je pa ta reč drgač! Časi sa bedi in gnarja. še za druge putrebe zmeri man-ka. Lansk let je blu drgač. Lansk let se je še kašn krajcer pusebi zaslužu. Letaš je pa kokr de b blu frdaman. Lansk let sma hudil iz štarije u štarija, prrejal tiste vuliune shode in prid-gal, in na ta vi ž a se jo zmeri kašn krajcer pu stran zaslužu, pa žeje nam tud ni biu treba trpet.«
Mir narodov pred tabernakeljnom.
O tem predmetu govori Alfred grof Resseguier. Izvaja med drugim: Mir! iV čem obstojaš? Bogastvo, slava miru ne podeljujeta. Sreča? Ne. Sreča je opo-tcča. Miru svet ne more podeliti. Smrt? Ne. Inquietum est cor nostrum, doneč requiescat in Te. Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Tebi, o moj Gospod! Cela zgodovina nas uči, da je to res. V stari zavezi je podeljevala mir Skrinja Zaveze, predpodoba sv. Ev-haristije. Mi moramo stremiti, da sc združijo pred tabernakeljnom vsi narodi, ves svet, tudi tisti, ki še niso z uami združeni.
Obnovitev dušnega pastirstva.
Dominikanec Bonaventura Kratz. Po kongresu naj se obnovi svet v Jezusu Kristusu. Naloga duhovnikova je, da za Kristusa vse pridobi: otroke, žene in može. Tako, kakor se pastiruje na deželi, kjer je duhovnik oče vseh, se mora pastirovati tudi po mestih. Umetnost uspeha je ljubezen, le z ljubeznijo pridobi duhovnik vernike. Dokler živi Bog v sv. Evharistiji, ljubezen ne izgine s sveta.
Predsednik Heylen nato zaključi tretje slavnostno zborovanje.
ZBOROVANJA ODSEKOV.
Ženski apostolat.
Profesor dr. Weitz poroča o pre-osnovi rodbine po sv. Evharistiji. Brez-verski svet zaničuje rodbino in Evha-ristijo. Odtujenje od sv. obhajila je uničilo svetost zakona. 20. stoletje mora biti posvečeno rodbini.
Superior Legerer govori o sv. Ivani Frančiški Chantalski, veliki dobrotnici revežev, ljubeči ženi in veliki čestilki sv. Evharistije.
Škof Faulhaber iz Speyra govori o pomoči ženske v duhovskem pastir-stvu. Ženska izdeluj cerkvene para-mente. Ženska se posveti ubožcem. Skrb za reveže pa mora biti organizirana in nas ne sme voditi slepo usmiljenje. Postrežbi bolnikov naj se poi-sveti ženski svet. Pri pouku krščanskega nauka za mladino sodeluj ženska. Računamo na sodelovanje ženske pri misijonih, a ženska lahko veliko stori tudi za misijone v velikih mestih. Ženska se poteguj za žensko čast. Apo-stoljsko delo je bil protest dunajskih žena proti izrodkom kinogledališč. Misijonsko delo po kolodvorih, sprejem neizkušenih deklet, ki prihajajo v mesta, je trudapolno delo, ki je danes dušno pastirstvo ne more pogrešati. Potrebno je, da sodeluje ženska na socialnem polju, a pozabiti se pri tem delu ne sme na dušo. Po velikih mestih dobimo nekrščene otroke, zakone, ki se niso sklenili pred oltarjem, nešteto jih je, ki ne poznajo več velikonočnih dolžnosti, brez svete popotnice umirajo katoličani. Veliko delo za previdne in energične žene.
Grofica Schonborn-Chotek govori o reformi katoliške rodbine po sv. Evharistiji, grofica Lola Marschal o Evharistiji pri ženskem delu krščanske ljubezni.
Westfalska pisateljica Iledvika Dransfled govori o zgledih svetnic, ki naj nas ženske navdušujejo, da stopimo na pozorišČe socialnih bojev in se borimo za verske svetinje, ker tudi na ženske vplivajo več ali manj časovne dnevne puhlice.
Pozdrav papeževega legata kardinala Rossuma pri cvharlstlčncm kongresu
na Dunaju.
Duhovno pastirstvo po večjih mestih.
Provincial p. Pellerin govori o pridigi. Neobhodno potrebne so pridige, ki se morajo ozirati na vse stanove. Razblinjati se morajo s presv. evangelijem moderni nauki. Pridige naj bodo kratke, priproste, lahko umljive. Pridigar bodi pohleven, ponižen, življenje mora biti brez madeža. Pridige naj bi ne bile v mestih samo ob velikih mašah, marveč ob vsaki tihi maši naj bi se vernikom približno 5 minut propo-vedovalo. — O evharistični skrbi za bolnike po večjih mestih govori dr. Jožef pl. Tongelen, ki priporoča, naj se vodijo seznami bolnikov s sodelovanjem društev, hišnikov, zdravnikov in bratovščine sv. Rešnjega Telesa, da nc bodo duhovniki prepozno k bolnikom klicani.
Evharistična umetnost.
Dr. Witte iz Kolina govori, kako se je razvila sedanja monstranca tekom stoletij iz starogrške pyxide. Govor pojasnjuje s slikami. — O duhovnikovi mašni obleki govori prelat Svvo-boda.
Združitev kristjanov.
Dvouni pridigar dr. Wolfsgruber govori o spravi protestantov s katoliško cerkvijo in navaja spise Leibnitza, Spinoze in Dollingerja, ki so želeli spravo in sodili, da je mogoča. Strass-burški škof Zoni pl. Bulach poziva svetno in redovno duhovščino, naj velikokrat pri sv. maši prosi Gospoda, da se vrnejo v naročje matere cerkve ločeni bratje. Redovniki in pobožni la-jiki, ki večkrat pristopijo Gospodovi mizi, naj, če le mogoče, vsak četrtek v ta namen darujejo sv. obhajilo.
Askeza lajikov.
P. dr. Mair govori o češčenju pre-svetega Rešnjega Telesa. Obisk Najsvetejšega in sveta maša se mora vsem katoličanom omogočiti. Kjer je potrebno, se naj zgracie nove cerkve in kapelice, ki morajo biti odprte takrat, kadar jih ljudstvo lahko obiskuje, osobito zjutraj in zvečer. Tatov se ni treba bati, ker tatovi delujejo, kakor uči izkušnja, takrat, kadar so cerkve zaprte. Želeti bi bilo, da bi se darovale po večjih mestih tudi zvečer svete maše. To bi ne bilo niti novo. V srednjem veku
»Ja, kaj ste bli kej plačan za tista krokarija?«
»Kuku pa misleš.«
»Kuku sa vas pa plačval?«
»Tu pa kokr sma se zmenil. Uča-seh sma govori u akord in sma dubl u tem slučaj usak pu ena krona za večer, guvort sma mogl pa tekat tulk časa, dokler sa nas tli Ide pušlušat, al pa dokler nas ni kašna nam nasprutna stranka vn pumetala.«
»Tu ste bli pa slab plačan. Sevede, na ta viža t ni mugoče pridet du ene puštene marele---«
»Le pučak! A misleš, de sm biu Jest tud tku naumen, de b se pustu akurdirat? Na bod na sitn! Men sa mogl plačat ud štuka. Usaka beseda en fick, pa sm mou prec en guldinarček skp.«
»Kaj s tku zguvorn?«
»Kua pa je tu? Prava reč! Sej sm zmeri ena trobu in tku sa s Ide še bi dobr zamcrkal, kua sm jm puvedu. Na ta viža sm pršou tud du marele. En guldinar sm dubu na roka, ke sm gu-voru, dvejset soldu sm dau pa iz sojga varžcta, ke sm s jh pršparu. Pa sm mou marela.«
»Ki ja maš pa zdej? A se je že znu-cala?«
»Pena! Kua se u znucala! Čist lepa Je še bla, sam smola se ja je mende držala, kokr mene, pa sm pršou ubna.« »A a i a ke puzabu?«
»Kua ja um puzabu; sej nism kašn prefesar! Ukradu m ja je edn, ukradu.«
»Pa b mal bi merku najna!«
»Kua uš merku? Vuliun shod m ja je dau, voliun shod m ja je udnesu, pa je blu. Kokr don s sm ja zaslužu na en-inu vuliunem shode, kokr jutr m ja je pa edn na drugmu vuliunem shode pufotu in jest sm biu spet ub marela.«
»Kaj sa tak Ide hudil vas na vu-liune shode pušlušat?«
»Pena, use sorte pakaža se je skp natepla!«
»Kua pa letaš? A na uš hodu nč pu vuliuneh shodeh guvort, de b s za druga marela zaslužu?«
»Nč na vem kua mečkaja. En miš-maš maja naš gespudi med saba in nas še biiz na pesteja. Sej veš kuku je na svet: čem več ma edn, tem več b še rad mou in tku nam srumakem ves zaslužek ud ust preč pužreja. Jest sm se jm že prpuroču, če uja nucal kašnga guvornka za soje vuliune shode, pa še du dons nism dubu nubcnga antverta. NČ na vem kua špckuleraja te mr-cine.«
»No, ti pa lepu častiš soje naprej-pustaulene!«
»Prava reč! Sej me nubedn na šliš. Če uš pa ti tula, kar sva zdela guvorla, djau u »Sluvenca«, te um pa tožu; pa me uš mogu za udpušajne prost. Sej nimaš nubene priče, de b prsegla, dc je res blu tku, kokr je pisu
Boltatu Peg« U Kudeluna.
se je maševalo ob cerkvenih praznikih Veliki četrtek, Veliko soboto in o Bin-koštih tudi zvečer. Sv. Severin, apo-stelj naših krajev, je večkrat zvečer maševal. Večerno sveto mašo je dovolil papež Benedikt XIX. uniatom v Rusiji. Če se mašuje ob nedeljah v Parizu in v New Yorku z dovoljenjem sv. Očeta ob 1. uri popoldne za časnikarsko osobje, zakaj bi se ne smelo dovoliti nekaj ur pred polnočjo maševati? Govornik želi, naj bi so cerkve tudi kurile, da se tako vernikom olajša obisk sv. Evharistije in svete maše.
Duhovno pastirstvo v Osrednji Afriki.
Starejšim Ljubljančanom dobro znani škof Geyer iz Hartuma opisuje, kako radi pristopijo k mizi Gospodovi izpreobrnjenci rodov, ki spadajo še nekateri med ljudožree. Sv. Evharistija jim daje moči v veri in v nravnosti. To so rodovi, pri katerih ženska ničesar ne pomenja, po veri jo pa morajo spoštovati. Sovražene bolnike in starčke, in celo svoje sovražnike morajo ljubiti. Čudeži stare cerkve so obnavljajo v Osrednji Afriki. Zamorce ob petih zjutraj vabi k službi božji tisti boben, ki jih je prejšnje čase vabil k bojnim plesom. V cerkve hodijo zamorci dve do tri ure daleč. Središče misijonskega delovanja pa tvori sv. Evharistija. Najbolj ovirajo delo misijonarjev tisti versko mlačni in nravno manj vredni Ev-ropci, ki prihajajo v Osrednjo Afriko.
V cerkvi sv. Štefana
jc danes zvečer razlagal brnski škof dr. Pavel grof Huyn sveto mašo, in si-ccr o sv. obhajilu in o koncu sv. maše. Danes je daroval slovesno pontifikalno sveto mašo ob 8. uri zjutraj nadškof v Parizu kardinal A me 11 c. Jutri, 14. t. m., daruje v cerkvi sv. Štefana pontifikalno sveto mašo kardinal-legat van Rossum, ki podeli koncem svete mašo apostoljski blagoslov. V nedeljo, 15. t. m., daruje pred procesijo pontifikalno mašo nadškof Robert Menini iz Zofije.
O govoru eksc. dr. Napotnika,
knezoškofa mariborskega v cerkvi sv. Štefana pravi poročilo tiskovnega odbora evharističnega kongresa:
»Pretresujoč govor, katerega je cerkveni knez vkljub svoji visoki starosti s krepkim glasom metalnega zvoka govoril, je srca poslušalcev globoko ganil.«
Skupno kosilo na rotovžu za množice
se je predvčerajšnjim silno zakasnilo, ker vojaške kuhinje niso pravočasno dobile vprege in se je tako kosilo zakasnilo za tri ure.
Pri slavnostni procesiii na mednarodnem evharističnem kongresu
bosta dva zbora (pevci iz St. Gabriela) pela sledeče latinske pesmi s spremstvom orkestra: 1. Adoro te, o panis. 2. O esca via torumi. 3. Lauda Sion Salvatorem. 4. Adoro te, devote. Pevski zbor v dunajski stolnici bo pomnožen z deškim zborom ravnatelja Pe-terlinija pel s spremstvom orkestra sledeče himfiie Jožefa Gruberja: 1. Sa-eris solemnis. 2. Verbum superbum. 3. Salutis humanae sator. i. Aeterne rex altissimi.
SLOVENCI NA DUNAJU.
Vseh Slovencev in Slovenk je pri evharističnem kongresu nad 3500. Slovenci se zbiramo na Dunaju v frančiškanski cerkvi, ki je prekrasno ozalj-šana zunaj in znotraj. Cvetlične gir-lande vise zunaj od strehe do tal in v cerkvi je od stropa skoro do tal vse proprežono s cvetličnimi venci. V tem oziru je frančiškanska ccrkcv morda najlepša na Dunaju, čfc. etz, frančiška-
nom srčna hvala za trud in za čast, ki so jo s tem izkazali Slovencem.
Včeraj zjutraj ob 6. uri je bila
frančiškanska cerkev za Slovence žal mnogo premajhna. Mnogi so morali stati zunaj na trgu. Vse je hvalilo domačo besedo škofa dr. K ar lin a iz Trsta, domače petje, z zelenjem in cvetlicami okrašeno cerkev. Bilo nam je, kakor doma. V soboto, 14. t. m., pridi-guje Slovencem lavantinski knezoškof dr. Mihael Napotnik.
Kako se vsem udeležencem v tujem mestu milo glasi slovenska beseda. Vsem narodom se pridiguje v njihovem jeziku, vse druži eno sveto prepričanje, ena sveta vez. Nikogar med temi ni, ki bi zastopnikom našega naroda ne privoščil materine besedb v hiši božji. Da bi tako ostalo tudi po kongresu! Naj bi lepi zgledi ob tem kongresu ostali trajno v veljavi. Kar je mogoče na Dunaju in na Vest-falskem, naj bi bilo mogoče tudi v Gradcu. Grožnje nasprotnikov cerkve, naj bi nikjer Slovencem vrata cerkev in spovednic ne zapirale!
Sicer se pa tudi zunaj cerkve naše Slovenke in Slovenci postavijo. Dunajski listi pišejo jako laskavo o Sloven-cih, žalibog da ljubljanski p r i p r a v-1 j al ni odbor sam ni preskrbel, da bi bilo po časopisih kaj več č i t a t i o S1 o v e n c i h. Pa to se morda še popravi! Tujci zelo občudujejo lopo'našo narodno nošo. Nič manj kot brhke Kranjice vzbujajo pozornost moški v narodni noši z rdečimi dežniki in pipami.
XXX
Jeruzalem, 27. avg. 1912.
(Izvirno poročilo.)
Evharistični kongres bo tudi v Jeruzalemu našel svoj sveti odmev.
Njegova ekscelenca prečastiti gospod patriarh jeruzalemski Filip Ca-massei, rojen Rimljan, bo prvi dan kongresa, v četrtek, dne 12. septembra v cerkvi Marijine smrti na Sionu v bližini cenakula, obednice, kjer je Jezus imel zadnjo večerjo in je zakrament presvetega Rešnjega Telesa postavil, opravil slovesno sveto mašo s skupnim svetim obhajilom ob azistenei stolnega kapitelja, da na tem svetem mestu izprosi božjega blagoslova za milosti polni razvoj in uspeh kongresa.
Avstro-ogrska kolonija, rektorat avstro-ogrskega hospica (romarsko hiše), zastopniki redov, vsi obredi svetega mesta se bodo z vami v molitvi združili in tako v duhu z. vami pobožno obhajali praznik zapadnega cesarskega mesta (Dunaja) v mestu Davidovem.
PRED BUL6A3RSKO-TURŠKO VOJSKO?
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Zofije: Bulgarska vlada je sklenila, da v kratk.m času odpokliče svojega poslanika v Carigradu. — iz Bukarešta se poroča, da elela bulgarska vlada na skupen nastop Rumunije in Bulgarije in da je od tega koraka odvisno, če izbruhne vojska ali se ohrani mir. Dne 13. t. m. bi bili morali odposlali domov na dopust najstarejši letnik vojakov, a so jih obdržali pod orožjem. Bivši minister Genadjev, načelnik Stambulove stranke, je izjavil: Bulgarija mora sedanjo anarhijo v Turčiji izrabiti, da se reši makedonsko vprašanje, ki sc pozneje brezpogojno reši, a nc več z nami, marveč proti nam. »Jeune. Turque« objavlja sledečo izjavo nekega turškega ministra: Dokler vlada Gešov v Bulga-riji, se vojske ni treba bati. Če kljub temu izbruhne vojska, sprejme turška armada dostojno vrženo ji rokovico.
Z ozirom na vesti o balkanski vojni pa piše belgrajska »Straža«, da je narod v Srbiji, Črni gori, Bulgarski in Grški tako miren, da o kaki vojni nevarnosti nc more biti govora. Samo v Bulgarski je nekoliko bojnega vptija, a kot je pripomnil Gešovljev organ »Mir« prirejajo to vpitje le stambulovisti in radoslavisti. »Radikal«, organ bulgar-ske radikalne stranke, piše, da zahtevajo stambulovisti vojno, kor bi se radi odtegnil kazni, ki jih čaka, radoslavisti pa žele poto mvojne priti do vlade. Narod sam pa glecla na vojno kot na največjo nesrečo za sebe.
SLOMŠKOVA PROSLAVA.
Mladini ob 501etnici Slomškove
smrti, ki se dobiva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani po 10 vinarjev, jo jako primerna knjižica za darila učencem dne 24. t. m., ko sc obhaja Slomškovo slavijo po šolah. Pisateljica Štupca je tako mikavno opisala največjega slovenskega pedagoga, da je pač vredno širiti knjižico med zavednimi krščanskimi starši in otroci.
Nujno naročite pri »Slovenski Straži« Slomškove podobice v treh barvah, ki so izšle nalašč za šolske
proslave in imajo na drugi strsuni najlepše izreke Antona Martina Slomška. Ena podobica samo 5 vinarjev!
Dnevne novice.
-f Letošnja glavna skupščina Slovenske Straže se vrši v nedeljo, dne 13. oktobra v Narodnem Domu v Mariboru. Prosimo vse zastopnike podružnic in druge naše somišljenike in so-mišljenice, ki bi se ta dan z ljubljanskega južnega kolodvora pridružili izletu med štajerske brate, naj to takoj na dopisnici javijo »Slovenski Straži« v Ljubljano, da more pravočasno preskrbeti za znižano vožnjo.
-f- Kardinal-legat o katoliškem časopisju. Kardinal-legat van Rossum je o tem predmetu izjavil: »Vzvišeni poklic katoliškega časopisja je, resnice naše svete vere brez strahu izpovedati in pogumno braniti; dolžnost vsakega katoličana je, časopisje z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, podpirati, predvsem z naročevanjem. Naj bi katoliško časopisje Avstrije ta svoj visoki poklic tudi v bodočnosti izvrševalo kakor v preteklosti, podpirano od vseh katoličanov, v blagor cele monarhije.«
+ Deželne finance ali kdo »fre-tari«. Dr. Steinwender je priobčil te dni v graških listih primanjkljaje avstrijskih dežel za letošnje leto. Razun Nižje Avstrijske, Gornje Avstrijske, Tirolske, Salcburške in Dalmacije imajo povsod primanjkljaje, in sicer: Štajerska 4 milijone kron, Koroška IT mil. kron, Kranjska 1'6 mil. kron, Istri-ja 0'5 mil. kron. Goriška 0'8 mil. ki*on, Bukovina 2'8 mil. kron, Galicija 5'9 mil. kron, Češka 35-4 mil. kron, Moravska 21'6 mil. kron, Šlezija 2'8 mil. kron. — Kakor iz teh številk razvidimo, imajo razun Goriške, Istre in Koroške vse dežele večje primanjkljaje kakor pa Kranjska. Bog ve, ali drugod tudi frevetarijo in prosijo vlado, naj nikar ne skliče deželnih zborov zdaj na jesen, kakor pravi »Slovenski Narod«, da jo mi prosimo, češ, da ne bo treba volivcem tc mizerije praviti in tako politično falirati. Gorje deželi, če bi dobila ljudi za gospodarje, ki imajo take pojme o deželnem gospodarstvu in o politični razsodnosti našega ljudstva, kakor jih imajo slovenski napred-njaki!
+ Slovenski učenjak. V svoji knjigi »Das Christentum und die Vertreter der neucren Nat,urwissenschaft«, ki je izšla pravkar v 4. izdaji in širom sveta zaslovela, omenja Alois Kneller S. J. med znamenitimi botaniki tudi Slovenca Franca H 1 a d n i k a , ki je umrl v Ljubljani 25. novembra 1844 in jc deloval na ljubljanski gimnaziji. Hladnik jc bil duhovnik. Kot botanik je v znanstvenih krogih inozemstva užival velik sloves in vzdrževal znanstveno korespondenco z najznamenitejšimi botaniki, žal pa svojih spisov ni dal tiskati.
-f Imenitni kristjani. »Dan«, kateri je pravzaprav organ »Učiteljske tiskarne«, napada danes g. ravnatelja Požar j a, ker se je udeležil prvega mednarodnega kongresa za krščansko vzgojo, ta kongres ni bil nobena strankarska prireditev, temuč so se zbrali na njem najodličnejši pedagogi krščanskega svetovnega nazira-nja celega sveta: Mereier, Willmann, Habrich, Hornich, Kathrein, možje, ki uživajo svetoven sloves tudi med ne-katoliškirni krogi in kojih dela krase vsako pedagoško knjižnico. Po mnenju gospodov iz »Učiteljske tiskarne« je pa smrten greh, če se slovenski profesor udeleži kongresa za krščansko vzgojo! Gospodje so zdaj sebe in svoje pravo mišljenje pokazali v bengalični luči. Zdaj naj pa še pride kdo izmed teh gospodov in govori o Kristusu in njegovih vzvišenih naukih! Ali veste, kako je Kristus dejal pismarjem?
•-i- Podružnica slovenske dijaške zveze za Gorenjsko igra 22. t. m. v Kranju A. Remčevo moderno dramo »Pavla«. Avtor je, kakor se nam poroča, svoje delo izza premijere temeljito predelal.
Nepošteno zavijanje. V četrtek smo priobčili v listu okrožnico osrednje vlade na politične oblasti, ki jo jc dala tiskali v dvorni tiskarni za slučaj, da bi začeli avstrijski železničarji pasivno rezisteneo za zboljšanje plač, ker jim je vlada zadnjič 17 milijonov odklonila. Mi smo tej okrožnici dostavili ironičuo, da se torej take stvari pripravljajo za železničarstvo, če bi se »drznilo svoje stanovske zahteve podpirati s kakim splošnim gibanjem«. Samo po sebi se razume, da smo hoteli s tem reči: torej namesto izboljšanja plač pa izdajo tako okrožnico, s katero hočejo vsako upravičeno gibanje potlačiti. Socialnodemokraška »Zarja«, ki vedno preži kakor maček, kje bi se dal kak krščanskosocialni železničar ujeti, je pa smisel našega članka zavila iu Dravi., da imenujemo
čelezničarske zahteve po večjem koščku kruha, grdo predrznost. Isto je pogrel tudi včerajšnji »Narod«. Naše stališče v delavskem gibanju je itak vsakemu znano. Kjer vidimo, da se delavstvu krivica godi in se zapostavlja, smo mu zmerom na strani stali in se zanj zavzeli ne glede na njih politično prepričanje. Zato pospešujemo tudi sami delavsko organizacijo. Če bi bili mi v (delavskem gibanju drugih misli, bi bilo od nas neumno, da se sploh z delavskim vprašanjem pečamo. To velja »Zarji«, »Narodu« pa sploh ne odgovarjamo, ker bi se ponižali, ako bi v tej stvari polemizirali z listom, ki je vsako plačilno gibanje našega delavstva označil za klerikalne intrige!
—	Iz finančne prokuratnre Cesar je imenoval finančnega svetnika dr. Rudolfa Thomanna za finančnega nad-svetnika pri finančni prokuraturi za Kranjsko v Ljubljani.
—	Zasluženo odlikovanje. Z Dunaja poročajo, da je cesar podelil provi-zoričnemu učitelju na ljudski šoli na Viču g. Pavlu Kunovarju srebrni zaslužni križec s krono, ker je v lastni življenjski nevarnosti rešil sedem oseb iz smrtne nevarnosti. Učitelj Kunovar, je ob znani nesreči dr. Cerka na Stolu, rešil sedem dijakov v Prešernovo kočo in jim preskrbel pravočasno pomoč.
—	Umrl je danes v Škofji Loki nadpoštar Jožef Pavlič. Pogreb bo v ponedeljek ob 3. uri popoldne.
—	Ljudsko šolstvo. Kranjski deželni šolski svet je sistemiziral na dekliški osemrazrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani 13. učno mesto. — Kočevski okrajni šolski svet je imenoval namesto obolele učiteljice Julije Lakner-.Tonke v Travi za suplentinjo abs. učit. kamdidatinjo Ludmilo Peternel. — Kranjski deželni šolski svet je sporazumno z deželnim odborom odredil, da se ustanovi enorazreclnica v Podgori, politični okraj Kamnik, ter opusti isto-častno zasilna šola v Zlatem polju. V šolski okoliš te enorazrednice spadajo sledeče vasi občine Zlato polje: Brezovica, Zlato polje. Mala Lašina, Obrje, Podgora, Prcserje in Trnovče.
—	Nov urad. Deželni odbor je ustanovil po zmislu § 16. zakona z dne 4. julija 1912, dež. zak. št. 34, poseben urad za odmero in pobiranje davščine od prirastka na vrednosti od nepre-mičnin, pod imenom: »Nadzorništvo deželnih naklad kot deželni urad za odmero davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v Ljubljani.« Temu uradu bo poslej priglašati vse knjižne in izvenknjižne prenose v vojvodini Kranjski ležečih obdelanih ali neobdelanih nepremičnin, in sicer tem go-toveje tekom 14 dni. ker bi se inače davščina predpisala v dvojni izmeri.
—	Ustanovni občni zbor društva absolventov kranjskih kmetijskih šol sc vrši v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji Perles v Prešernovi ulici in ne v hotelu Štrukelj, kakor je bilo objavljeno v vabilih. Ker gre za važno stanovsko organizacijo, je želeti, da se gg. tovariši tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
—	To in ono iz Ižanskega. Naši liberalci ne morejo pozabiti udarca, ki so ga dobili pri občinskih volitvah. Nekateri so bili res po 25 let v odboru in so mislili, da imajo že zastarano pravico, biti še odborniki. Nekaj časa so se s tem tolažili, da bodo volitve ovr-žene, ali vlada je sodila pravično. Ko jim je tedaj tu izpodletelo, so začeli z ovadbami. Govorili so okoli, da bodo vsi odborniki odstavljeni, samo trije ne. Največjo gonjo so napravili zoper župana Matija Menceja. Ze so mu prerokovali pol leta zapora, a vse se jim je ponesrečilo. Sitnost in pota so napravili sami sebi, ker so morali hoditi k sodniji. Kaj so tam zvedeli, še danes nobeden ne ve. Tako jih jo sram, da o tem še govoriti nočejo. — Konje-r e j s k a zadruga. Napredno deluje konjerejska zadruga. Pri zadnjem občnem zboru so vse naše somišljenike izbacnili iz odbora. Tako je sedaj ta zadruga popolnoma v liberalnih rokah. Načeluje ji prejšnji liberalni župan Martin Zdravje. Ne morejo trpeti nobenega člana, ki jim v obraz pove, kako gospodarijo in žugajo, da bodo take izključili. Sicer pa tudi nobenih gospodarskih koristi ne donaša ta zadruga. Ima skupni pašnik in zelo redko je videti kakšnega konja v njem. Ni čuda, ker večji del pašnika je ograjen in nedovoljen za pašo. Ta del pašnika dajo vsako leto v najem za košnjo mrve. V drugem delu pašnika pa jc samo kamenje in grmičevje. Zato nočejo člani dajati konj v to puščavo, da bi tam stradali. To je proti pravilom zadrugo in bi moral ves pašnik služiti za pašo. — Zato opozarjamo deželni odbor, ki daje vsako leto veliko podporo teti zadrugi, da se za to bolj zanima in pregled^ kako ,sc gospodari, ka^o se
dela s skupnim pašnikom, kam in kako
se oddaja košnja. — Sokolski dom na Igu. Malo je sokolov na Igu, a svoj dom hočejo imeti. Sedaj imajo svoje vaje v neki konjski štali. Okoli Binkošti so začeli nabirati za svoj dom. Od domačih svojih pristašev ne pričakujejo dosti pomoči, zato so začeli iskati svojo srečo po bližnjih vaseh. Nabrali in navozili so že par voz lesa, sedaj pa neobtesan na kupu gnije in trohni. Mogoče čakajo kupca, da bi vse to prodali in enkrat pri priliki za-pili, ker svojega doma še ne bodo tako hitro imeli in so že tudi sami obupali. Najbolj pametno bi bilo, da bi občina prodala ta les in dala dobiček občinskim revežem. Obžalovanja vredni pa so oni, ki so se dali preslepiti, da so jim dali les, ko lahko vedo, da iz tega ne bo nič pametnega, razun nekaj — pijače. Čudno pri vsej tej stvari je pa to, da se orožništvo prav nič ne zmeni za to. Vse se godi ravno pred njihovimi očmi, pa nič ne store. Pred njihovim stanovanjem leži že več kakor štiri mesece neobtesan les in je gotovo nevarnost, da se zaredi v tem lesu smrekov lubadar in se lahko okužijo smrekovi gozdi, ki so precej v bližni. Ko jc pa imel neki občinski revček doma na kupu nekaj lesa, je prišel k njemu orožnik in zahteval, da mora les obtesati, trske sežgati, da se ne zaredi smrekov lubadar. Torej povsod in pri vseh naj velja ista pravica!
—	Ježica. V sredo, 11. t. m. smo brali v »Slovencu«, kot ponatis iz »Sl. Naroda«, o občnem zboru podružnice Ciril - Metodove družbe za občino Jožico. O tej stvari pisati bi skoro ne bilo vredno, ako bi ne bile v odbor izvoljene osebe, ki so, kot kandidat je liberalno-demokraške stranke, pri zadnjih tukajšnjih občinskih volitvah na celi črti pogoreli. Kako so ti možje na takratnih shodih, po liberalnih gostilnah, pov-darjali svojo globokovernost in uda-nost do katoliške cerkve, — povdarjali so, da so boljši kristjani kot »klerikalci«, — in na občnem zboru 8. t. m. pa so javno prisegli na zastavo družbe, iz katere odbora so liberalci pometali naše somišljenike. Prav jc tako, da se pokaže jasnost načel. V kratkem pa otvo-ri tukajšnje s. k. izobraževalno društvo in njega telovadni odsek zimsko sezono s predavanji, dramatiko in telovadbo, h kojim prireditvam naj naši somišljeniki pridno zahajajo. In delo društva, podprto s splošnimi simpatijami našega ljudstva, bo okrepilo izraženo misel o ustanovitvi podružnice »Slovenske Straže« na Jezici, upamo tako močno, da se ista kmalu ustanovi, in da bo uspešno delovala. Za danes pa bodi našim somišljenikom priporočeno, da naj pridno segajo po srečkah efektne loterije »Slovenske Straže«, ki se dobijo po tobakarnali in v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
—	Mrzlo, deževno vreme, ki je letos ob tako nepravem, prezgodnjem času nastopilo po Evropi, pomen j a veliko nesrečo za vse tiste, ki jim borba za kruh ni lahka. Silno bodo predvsem prizadeti kmetovalci in vinogradniki, še večja, draginja živil bo pa dosegla in do skrajnosti pritisnila tudi delavca, obrtnika, uradnika in vse druge, ki teško zmagujejo vsakdanje potrebe. Vsled hudega mraza in silnega dežja jemljo konec pridelki po poljih in vinogradih, in ako prihodnji lepi in topli dnevi nič nc popravijo, potem se nam obečajo še obupnejši časi draginje in pomanjkanja. Zal, da na kaj prida gorkejše vreme skoro ne moremo več računati. Saj je sneg nizko zapadel naše Alpe in Pireneje. Na dunajskem Snežniku in na gori Rax trajajo snežni viharji neprestano dalje. Na gori Rax leži snega za 1.0 cm. Krog 12 španskih vasi je bilo tako zasneženih, da se jc ustavil vsa k promet. Ta mošn ji vinogradi so uničeni, izgubile in poginile so ccle črede ovac. Na južnem Ogrskem so povodnji uničile velik del turšične letine in. bati se je, cla pridelek sploh popolnoma propade Tanheim poleg Tnomosta je pol metra pod vodo. V Nemčiji so mnogo reke poplavila polja.
V	Heidelbergu so vse ulice pod vodo. Mokro vreme tudi Ilolandski ni prizaneslo; travniki in krasna vrtna zemljišča stoje pod vodo. Ravno nasprotno vreme pa imajo v velikem delu Severno Amerike; tam so prvi septemberski dnevi prinesli silen val pekoče vročine.
V	Chikagi so umrle vsled solnčarice 4 osebe, ob neki telovadski slavnosti v Ohio jc pa vsled vročine zbolelo 100 oseb.
—	Iz Mekinj. Dovršena je nova šolska stavba. Ima kaj lepo zunanjost. Blagoslovil jo bo dne 15. septembra t. 1. veleč. g. dekan Ivan Lavrcnčič v prisotnosti zastopnikov raznih oblasti. Spored: 1. Ob 2. uri popoldne govor veleč. g. dekana v župni cerkvi; nato blagoslov z Najsvetejšim. 2. Blagoslov-.]iQSU«, no>;e šole.., 3. Razni n^g^vorj za:.
stopnlkov raznih oblasti. 4. Društveni
moški zbor zapoje: a) Cesarsko, b) Ipa< vic: Domovini, c) Aljaž: Na dan!
—	Iz štange. Dne 9. septembra t. t se je vršila pri nas »Conferentia Soda* litatis« kot zadnja pred odhodom go spoda župnika in duh. svetnika Mih, Saje, ki je skozi 36 let vneto in uspešna deloval v župniji. Konfei-enca je bila obenem poslovilni sestanek, pri katerem so se duhovni naše dekanije poslovili od spoštovanega in ljubljenega soseda.
—	Sneg na Gorenjskem. Na Zgor« nji Krmi pod Kredarico je čez kolen«, snega. Posestnikom iz Zaspega je za. snežilo 100 ovac in pastirja. Boje se, da je pastir ponesrečil v snegu. Včeraj sd šli iskat pastirja in ovce.
—	Razpis učiteljskih služb. Na enorazredni ljudski šoli v Tunjicah se razpisuje učiteljska in voditeljska služba. Prošnje je vlagati do 1. oktobra 1912. — Na enorazrednici na Gori pri Sodražici učno in voditeljsko mesto< Rok 12. oktobra. — Na dvorazrednici na Rakeku eno učno mesto z razpisom 1. septembra.
—	Kdo je izgubil par volov? Pre< točeno soboto je bil v Šošicah na Vck laškem sejem, katerega se je udeleži! tudi posestnik Male iz Kandije pri Ru* dolfovem. Ko se je pa Male vračal a svojo kravo z sejma preko Gorjanccv, sta se mu med potjo na Gorjancih pri-* družila dva vola (par volov), ki sta bila navezana na precej močnem konopen za roge — po sejmarski navadi. Vola sta pritavala na cesto iz gozda ter se brez kakega lastnika pridružila Male-tovi kravi, ki jo je gnal domov. Male si je o voleh jel takoj misliti, da svta se vola izgubila ali da je gospodar voh lov zaostal v kaki krčmi pri kakem »likofu«, ali kdo zna kje! Jel je srečujoče ljudi povpraševati o spoznanju volov ali njih lastnika; a ni mogel nifi izvedeti; vola in njih lastnik so bili popolnoma nepoznani! Ker se vola ni«, sta hotela ločiti druščine Ma leto ve živine — krave — je posestnik Male vola prignal domov ter ju vzel v prehrana toliko časa, da se najde gospodar. Male je tudi takoj o najdeni živini javil občini v Rudolfovem.
—	Ogibajte se cifjanske druščine! Dne 11. t. m. pili so cigani: Peter Čon-; dič, Neža. Brajdič in Mihael Jurkovič v Drenikovi gostitoi v Bršlinu pri Rudolfovem, kjer se je nahajal tudi Josip Gribec iz Golobinjeka, in se podal menda v pijanosti v družbo navedenih ciganov ter pil z njimi. Kmalu nato je pa Gribec zapazil, da mu je zmanjkalo denarja, ki ga jc imel s seboj okrog 50 kron, z denarnico vred. Takoj je sumil kot tatove cigane. Naznanil je to javni straži, ki jc poizvedovala po ciganih in jih konečno našla v gozdu »Muhober«, in sicer: cigana čondiča in ciganka Nežo Brajdič. Ta dva cigana sta hotela, zapazivši orožnika, zbežati; cigan Miha Jurkovič pa že začetno ni hotel z navedenima (ciganom in ciganko) iti, temveč jo je potegnil po svojih potih. Pri prijetih ciganih se ni našlo nič denarja in je raelitega sumiti tatvine na škodo Gribca najbolj cigana Miha Jur-koviča,, ki jo je potegnil neznano kam. V ciganski druščini ni dobro biti, čeprav so cigani v okolici zelo poznani.
—	Najboljše brzoparilnike priporoča »Slovenska Straža« v Ljubljani Pišite ji za cenik! Manj premožnim s« dovoli odplačevanje v mesečnih obrokih. Naj nihče ne kupi brzoparilnika, preden ni dobil ponudbe od »Slovenske Straže«!
—	Hudega psa ima Janez Fajdiga, posestnik iz Zaklanca. Popadel je že več ljudi, med temi tudi Jožefa Muho, poljskega dninarja iz Zaklanca, katerega je ugriznil v desno nogo in ga tako poškodoval, da je moral iskati v bolnici pomoči.
—	Otroka poparila. Marija Muzga, delavčeva žena v Češnjici, je z enoletno hčerko Ivanko v naročju kuhala kavo. Ko je pa jemala kuhano kavo iz peči, se ji je lonec s kavo prevrnil, vsled česar sc je otrok po spodnjem delu telesa nevarno opekel.
—	Napad pri oknu. Pred dnevi je prišel okoli 11. ure ponoči delavec France Kapus v družbi svojega tovariša Karola Zavašnika in drugih fantov pred hišo Janeza Okorna, pekovskega mojstra v Spodnji Šiški. Zavašnik jo na okno potrkal, nakar je prišel domači pekovski pomočnik Franc Pere k oknu vprašati, kaj je. To priliko je porabil Kapus, skočil z dežnikom v roki k odprtemu oknu ter vrgel svoj dežnik Percu v obraz ter ga na ta način znatno poškodoval. Nato jc šc vrgel svoj dežnik v zaprto okno ter razbil šipo. Sedaj bo govorilo sodišče.
—	Nezvesti mešetar. Andrej Drof-tina, tesač iz Št. Jošta, je bil pri Jožefu Kunsteljnu na Vrhniki za lesnega mo-še t a rja. Tokom poslednjih let pridobil
je,svojega gospodarja, zato
mu je dajal vsote, ki bi jih Imel izročiti strankam, ki so mu prodajalo les v posekanje. Tekom leta 1910. so se pa zgodile nerodnosti v gospodarjevo škodo. Mesto, da bi izročene vsote strankam izročil, je vedno nekaj zase pri-držal in na ta način gospodarju okoli 700 kron poneveril. Obdolženec, ki deloma krivdo priznava, je bil obsojen na tri mesece težke ječe.
—	Starši in dijaki, kateri še nimajo v Ljubljani stanovanj, naj se zglase v upravništvu »Zore«, Katoliška tiskarna, katero jim rade volje priporoči poštene krščanske gospodinje.
—	Za ubogo družino Marije Marin-čič v Šiški št. 179 (na travniku ob desni strani perotninarskega zavoda), so darovali: neimenovana gospa 4 K; neimenovan gospod zimsko suknjo. Hvala iskrena! Prosimo blaga srca naj sc usmilijo obupajoče, že tri leta na posteljo privezane matere: skoro nagih in bosonogih otrok, katerih je: eno dekle 13 let, dva dečka 5 in 10 let stara. Oče ima pa velike tekoče rane na nogah. — Dobrodošla bi bila posebno obleka, obuvalo in nekaj jedil. Sprejema drage volje vse uredništvo »Slovenca«.
SKUPNI MINISTRSKI SVET
danes popoldne sklene, kdaj da se skli-čejo delegacije.
KDAJ SE SKLIČE DRŽAVNI ZBOR?
Grof Sturgkh je pismeno obvestil barona Fuchsa, da z ozirom na razmere v nekaterih deželnih zborih in glede na spravna pogajanja Čehov in Nemcev ne ve, kdaj da se skliče državni zbor.
POLICIJSKE PRIPRAVE ZA ZASEDANJE OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dne 17. septembra zboruje zopet ogrsko-hrvaški državni zbor. Večkrat je sicer vlada izjavila, da vojaki ne bodo pripravljeni, a zdaj se poroča, da mora biti 17. t. m. vsa budimpeštanska policija v službi. Po hodnikih sicer ne bodo stali policisti, a pripravljeni bodo v kleti in bodo na poziv predsednika takoj nastopili. »Az Est« tudi poroča, da je pripravljena 17. t. m. tudi garni-zaja.
BOJ PRI MARAKEŠU.
Polkovnik Mangin poroča, da je fillo zbranih pri Marakešu 10.000 sovražnikov, med njimi 3000 jezdecev, ki so se z vso silo vrgli na Francoze, a so bili vsled hudega streljanja artiljerije in pehote poraženi. Francoska kavale-rija je vdrla v sovražnikovo taborišče. Pri napadu z golimi sabljami so francoski konjeniki usmrtili nad 100 Maro-čanov.
Štajerske novice.
£ Slomškove slavnosti. V Petrov-Sak pri Celju priredi društvo »Gospo-čah pri Celju priredi društvo »Gospo-dinski shod dne 22. septembra v prostorih Društvenega Doma. Na sporedu so različne zanimivosti. — Na Teharjih pri Celju priredijo tamošnja društva Slomškovo slavnost dne 22. septembra v kaplaniji. Na sporedu je gledališka igra in razne druge zanimivosti. — V Mozirju priredi tamošnjc Izobraževalno društvo dne 22. t. m. veliko Slomškovo slavnost v hotelu »Ilirija«.
š Najlepše Slomškove razglednice v treh barvah samo po 10 v izvod sc dobe v založbi »Slovenske Straže« v Ljubljani. Trgovci in društva dobe velik popust. Naročajte jih!
š Vreme na Spodnjem štajerskem. Vreme je na Spodnjem Štajerskem, osobito v goratih krajih, stalno slabo. Dan za dnevom imamo velike deževne nalive. Po Savinjskih planinah in drugih višjih gorah je padel sneg. Vinogradniki so upali, da bo vsaj mesec september zboljšal vinski pridelek in popravil vsaj deloma avgustovo zamudo. Kakor se kaže, je vse upanje vspričo tega mokrega in hladnega vremena zaman. — Iz Zgornjega štajerskega nam poročajo, da je sneg zapadel vse višje planine. Vreme je nenavadno hladno. V nekaterih krajih je padla gorkota časoma na 3" R.
š Smrtna kosa. Umrl je v Čadra-mu pri Konjicah Janez Verdnik, po domače Slogošek. Bil je zanesljiv naš pristaš. — V Braslovčah je umrl mladenič Jakob O r 11. — Umrl je v ljubljanski bolnišnici krojač in posestnik Matija J a m n i k iz Ljubna.
š Poročil se je v Št. Pavlu pri Preboldu ptujski trgovec Franc Iglič z gdč. Elizabeto Haman.
š Deželno orožniško poveljstvo jc posebej pohvalilo orožniška postaje-vodja Jožefa Golcža in Franca Trste-njaka ter tit. postajevodja Franca Ga-berška in Janeza Koržeta zaradi uspešnega nastopa proti tihotapljenju živine ob štajersko-hrvaški meji.
š Učit l"sko m?sto. Na šestrazred-ni ljudski šoli z eno paralelko v Scv-
nlci, II. plačilni razred, je razpisana učiteljska služba v stalno ali začasno nameščenje. Prošnje do 20. septembra.
š Hmelj. Obiranje je že pri koncu. Tri četrtine pridelka so že v rokah kupcev. Cene so zadnje dni nekoliko narasle.
s Župnija Sv. Peter pod Sv. Gorami se je podelila točasneniu provi-zorju g. Ivanu Lahu.
š Smrtna kosa. V Ormožu je umrla gospa Julijami Rajšp, roj. Koropčeva, soproga tamošnjega nadučitelja Raj-špa v starosti 36 let po daljši bolezni.
š Razpis služba okrožnega zdravnika. Pri Sv. Jurju ob Ščavnici, okraj Gornja Radgona, se za tamošnji di-striktni okraj razpiše zdravniško de.fi-nitivno mesto. Prošnje jc vložiti do 25. septembra 1912 na načelništvo di-striktnega odbora.
š Porotne obravnave v Mariboru za jesensko zasedanje se pričnejo v ponedeljek dne 23. t. m. in sicer je obtožen Matevž Bohak, požiga, Janez Šoba, uboja, v torek dne 24. t. m. Janez Ilolbl in Franc Zep roparstva; v sredo dne 25. t. m. Franc Ogrizek uboj; v četrtek dne 26. t. m. Janez Sattler, še le 17 let star, umor; v petek dne 28. t. m. Jožef Strele, uboj.
š Vabilo k veselici, katero priredi prostovoljna požarna bramba za ormoško okolico s sedežem na Hardeku v nedeljo, dne 15. septembra 1912, v prostorih gospe Julijane Kalchbrenner k »Solncu« v Ormožu. Vstopnina 20 vin. Društveniki prosti. Preplačila. v društvene namene se hvaležno sprejmejo.
š šesttedenski gospodinjski tečaj za dekleta na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici se prične leitos dne 22. septembra.
š Ogenj v kleti. Iz Maribora: V četrtek proti 5. uri popoldne je iz neznanega vzroka nastal ogenj v kleti trgovca Alojzija Mačeka na Tržaški cesti. Ogenj je uničil več sodčkov olja, špirita ter mnogo drugih reči. Škoda znaša okrog 4000 kron, vendar pa je pokrita z zavarovalnino. Pridnemu gašenju požarne brarnbe se je posrečilo ogenj omejiti, da se ni razširil.
š Svinja nevarno ranila otroka. Iz Konjic nam pišejo: V Petelineku pri Konjicah stanujoča Marija Turnšek je po kosilu postlala svojemu rejencu 16mesečnemu J. Rebernaku v sobi na tleh posteljo ter ga položila spat. Nato je odšla delat, na polje. Ko se je po nekaj urah vrnila, je našla v sobi svinjo, katera je otroku odgriznila obe uhlji. Otroku je svinja prizadjala še več drugih poškodb.
š Ustanovila se je Marijina družba za može in žene v Slivnici pri Celju.
š častnim občanom občine Jui-klo-šter je imenovan č. g. Karol Tribnik, župnik v Jurkloštru.
POVELJNIK FRANCOSKE ARMADE VJET.
Iz Pariza poročajo: Prvi del velikih francoskih vojaških vaj se je končal s presenetljivim dogodkom. Generala Mariona, poveljnika rdeče armade, in ves njegov generalni štab je vjela sovražna konjenica pri vasi Le-vergie. Vaje so morali zaradi tega prekiniti. Ruski veliki knez Nikolaj, ki je ves čas prisostvoval vajam, je padel s konjeni vred, a se ni poškodoval. Vaje 29. brigade pri Chalonu so morali isto-tako prekiniti, ker je vojašnica 56. pešpolka popolnoma pogorela. Škoda znaša več stotisoč frankov.
Primorske vesli.
p Na Primorskem prodajajo srečke »Slovenske Straže«: Gorica: Trgovina Kat. Tisk. Društva. — Sv. Lucija ob Soči: Munih Josip, trgovec. — Cerkno: Bevk Gabrijel, trgovec. — Jelšane: Udovič Anton, trgovec. — Volče: Pod-reka Franc, trgovec. — Ajdovščina: Pivk Jakob, trgovcc. — Vrh pri Grahovem ob Bači: Jakob Čer v, trgovec. — Berje pri Nabrežini: Frankič Franc. — Slovenci na Primorskim, naročajte on-dl, kjir ne prodajajo srečke »Slovenske Straže« srečke pri pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Srečka samo 1 K. Naročajte več srečk skupaj.
p Vzorno mestno gospodarstvo. Dne 17. t. m. se bo vršil pred rovinjsko poroto proces proti nekdanjemu ravnatelju puljskega mestnega stavbnega urada Boriju. Tukajšnji Lahi kamoraši pričakujejo, da bo laška porota storila svojo — dolžnost.
p Kolavdacija našega prvega dre-adnoughta »Viribus Unitls« se nemoteno nadaljuje in jc upati, da bo vse povoljno izpadlo, nakar se bo ta velikan naše vojne mornarice postavil v službo. »Viribus unitis« je opremljen z 12 topovi po 30-5 cm, 12 po 15 cm, 18 brzostrelnimi topovi po 7 cm, 2 po 47 mm, 2 milraljezi po 8 mm in 2 topova po 7 cm. Od 12 topov po 305 cm
jih lahko v smeri plovbe strelja 6 naenkrat. Vseh 12 topov po 30-5 cm pa lahko naenkrat strelja na vsako stran ladjine dolžino. Kroglja tega velikanskega topa vaga okolu 450 kg in ima toliko moč, da lahko prebije 95 cm debeli jekleni oklop. Stroji bodo dajali 25.000 konjskih sil, s katerimi bo mogočo tej velikanski vojni ladji prevoziti čez 22 morskih milj na uro. Premoga bo vozil la velikan čez 2000 ton seboj.
p Nista mogla dočakati smrti. V
Pazinu se je obesil star mož; bil je drugače celo nekako pobožen; menda se mu je. zmešalo. — V Žminju se je obesilo mlado dekle, ker ji stariši niso dovolili vzeti tistega, katerega si je ona izbrala.
p Tatvina. V Grdom Selu pri Pazinu ukradli so zlikovci enemu gospodarju 26 ovac. Orožniki so vsi na nogah, a ne morejo najti ukradenega blaga.
p Vesela vest. Iz c. kr. hrvaške gimnazije v Pazinu oglasili so se letos i maturantje za bogoslovje tržaško-koprske škofije. Bilo bi jih še par sposobnih ali morda celo poklicanih, toda .. . Pa vendar v Istriji ni nič bolj potrebnega, ko mladi dobri duhovniki, ki bi zapuščen narod učili pravega verskega, kulturnega in političnega življenja.
p Nov poštni nrad jc začel poslovati 1. septembra t. 1. v Foljanu v političnem okraju Gradiška in je v poštni zvezi s c. kr. poštnim uradom v Zagra-du in s c. kr. poštnim uradom Sv. Peter na Soči. Vsled imenovanega novega poštnega urada sta vasi Polac in pa Redipulja se odcepili od dosedanjega poštnega okraja Sv. Peter ob Soči ter priklopili k novoimenovanemu poštnemu uradu v Foljanu.
p C. kr. fin. oblast v Gorici opozarjamo na nujno potrebo, da takoj, in sicer nenapovedano, revidira tehtnice na trgu za zelenjavo.
p 151etni nčenec iat je pri tvrdki Hedžet in Koritnik v Gorici, ukradel svojima gospodarjema 3500 K in nato ušel. Za mladini tatičem ni še nobenega sledu.
p Pod voz je pad jl 121etni Ernst Vuga, ki je spremljal svojega očeta, ki jc peljal v Vrtojbe voz opeke. Fant sc je močno poškodoval in pretresel možgane.
SAMOUMOR ZMAGOVALCA TRDNJAVE PORT ARTUR.
Iz Tokia poročajo: Po slovesnem pogrebu rajnega japonskega mikada se je usmrtil general Nogi, ki je Rusom vzel Port Artnr. Nogija in njegovo ženo so našli s prerezanima vratovoma mrtva. Sodijo, da je to storil iz žalosti, ker je umrl njegov vladar. Rajnega mikada so pokopali sinoči zvečer. Novi japonski cesar je pomilostil veliko jetnikov in v dobrodelne namene daroval en milijon.
V ALBANIJI
ni tako mirno, kakor to Turki zoirjajo. Iz Skopelj je odrinilo 22 orožnikov v gore. Pred krvoločnimi Turki je iz Ska-dra v Črnogoro zopet. 48 Malisorov pobegnilo. Poznavalci Albanije sodijo, da po končanih bejramskih mohamedan-skih praznikih zopet v Albaniji vstaja izbruhne.
Rožne stvori.
Duhovnik, omika, humanitota. V
Parizu so imeli letos kongres gluhonemih. Najprej so se sešli v cerkvi sv. Roka, kjer je pokopan njih veliki učitelj, ki je naučil neme govoriti, namreč opat De L' Epee. V stranski kapeli je bil odkrit doprsen bronasti kip slavnega opata, in dva nema otroka sta z govorečimi kretnjami hvaležno svojega učitelja proslavljala. Na marmornati nagrobni deski je izklesanih 24 črk abecede za gluhoneme.
Naraščanje slovanskega žlvlja na Praškem. Na eni strani pojemlje prusko kmetiško prebivalstvo, na drugi strani pa narašča na kmetih slovanski element. To naraščanje ima svoj vzrok v vednem pritoku inozemskih Poljakov in v vedno močnejšem prodiranju domačega poljskega prebivalstva proti zapadu. V zadnjih letih je bilo na Pruskem legitimiranih inozemcev okoli 600.000, od katerih je bila polovica poljska. Na kmetiški stan je prišlo od te polovice čez 80 odstotkov. K tem je prišteti še nelegitimirane Poljake, katerih pa ni mogoče natančno ceniti. Kakor Statistika izpričuje, je število Poljakov v zadnjih 40 letih vedno naraščalo, tako v vladnem okraju potsdamskem z 1 odstotka na 12 odstotkov, v okraju frankobrodskem z enega odstotka na 9 odstotkov, v okraju stralsundskem z 0-1 odstotka na 8 odstotkov, v štetin-skem okraju z 03 odstotkov na 6 odstotkov, v magdeburškem z 3 odstotkov
na 21 odstotkov ter v lehniškem z 10 odstotkov na 22 odstotkov. Lahko si mislimo, kako ta pojav nemške haka-tiste s strahom napolnjuje. Torej prazno delo hakatistov.
Diamantna gora. V Londonu se je osnoval sindikat znamenitih učenjakov iu finančnikov, da izvede veliko rudarsko podjetje, čegar predmet je velik meteorski kamen, ki je v pradavnih časih padel z neba in se globoko žari I v zemljo. O tem kamenu mislijo, da bodo v njem našli silno množino diamantov, težkih mnogo miljonov funtov. Kraj nameravanega senzacionalnega podjetja je Meteor Mountain sredi arizonske pustinje na jugu ameriških Združenih držav, okoii 16 km daleč od postaje .anyon Diablo ob železnici Santa i o. Meteor Mountain se iz daljine ne razlikuje od; ostalih gričev v pustinji, a vrhunec tega hriba tvori 200 metrov globoko kotanjo, ki meri v širini celo miljo. Podobna je dublina vulkanskemu žrelu, a o kaki vulkanski delavnosti se ne more ničesar dognati. Učenjaki, člani omenjenega sindikata, od katerih so mnogi znani kot svetovni geološki strokovnjaki, smatrajo, da je to žrelo ono mesto, kamor jo padel pred mnogo tisoči leti gigantski meteor, ki je. imel premer tega žrela in ki se je zaril globoko. Sindikat namerava najprej dognati, kako globoko leži meteor v zemlji, ter je v to svrho že najel veliko število rudarjev in pripravil rudarskih strojev. Domnevajo, da je hrib, ki nosi ime »Meteor Mountain«, nastal vsled silnega stika meteorja s zemljo, ker so cele plasti zemlje premaknjene s svojega mesta. V tisočih letih so se okrušili robovi žrela ter jo zemlja zasula ogromni meteor. O postanku Meteor Mountaina priča tudi neka prastara indijanska legenda, ki pripoveduje, da je razsrjeni »veliki duh« poslal v opomin grešnemu ljudstvu na zemlji veliko svetlo krogljo z neba, ki je ljudstvo daleč naokoli prestrašila. Kljub temu da je bila znana ta legenda, se vendar ni nihče zmenil za ta Meteor Mountain, dokler ni nedavno neki pastir na podnožju tega hriba našel kos meteorja. V železni masi je našel več trdih črnih diamantov. To ga je napotilo, da je iskal nadalje ter je našel še več odlomkov meteorja, ki so se odbili pri silnem padcu meteorja na zemljo. Ta človek, Charles Langley je vzel posamezne koso domov ter jih pozneje poslal nekemu angleškemu strokovnjaku. Ta je izrekel svoje mnenje, nakar so natančno preiskali Mountain Meteor ter našli na njegovih brežinah še več meteorskih odlomkov, v katerih so našli mnogo malih črnih diamantov. Sestava teh odlomkov opravičuje mišljenje veščakov, da je glavna masa meteorja napolnjena s kristalizovanim ogljikom (diamanti). Inženirji računajo, da se je meteor zaril 760 metrov globoko v zemljo. Ako jc ta račun pravi, bodo dospeli do ogromne diamantne mase v nekaj mesecih, ker so do zdaj prišli že 460 m globoko.
Razkošnost amerikanskih milijonarjev. Najsijajnejša svečanost te sezone v sestajališču amerikanske pluto-kracije, v Newportu, je bila brez dvoma bajna veselica soproge milijonarja Vanderbilta pod imenom »Vzhodna noč«. Veselica se jc vršila v prekrasnem dvorcu »Beaulien«. Štiristo gostov je došlo na gostijo v orientalskih oblačilih. Notranjost dvorca je bila vsa predelana in okrašena po orientalskem načinu sredi tisočev električnih svetilk. Dame so imele na nogah z zlatom pretkane čevlje in okrašeno z dragim kamenjem. Vrednost dragocenosti, ki so jih dame oni večer na sebi imele, je presegala deset milijonov dolarjev. Vanderbiltova je priredila za svoje goste tudi posebno iznenadenje. Na prostrani livadi sredi svojega parka je pustila postaviti popolnoma opremljen gledališki oder ter za večer naročila iz New Torka posebno operetno osobjo. Ta »šala« jo je veljala 50.000 K. Koti-lonski darovi so bili iz Indije, Perzije in drugih orientalskih dežel, a na vsakem je bilo vrezano Vanderbiltovo ime z datumom svečanosti. Za same darove je izdala Vanderbiltova 300.000 kron. Vsa svečanost je veljala okoli 800.000 K. Gostje so biii skupaj od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
Dobra voda. »Hlas« piše: Tri tedne so pogrešali znanega alkoholika Franceta Smolika, a vse iskanje je, bilo brezuspešno. Te dni so opazili na površju vaškega vodnjaka človeško truplo, in dognalo se je, da ni utopljenec nihče drugi, kakor znani šnopsar Smo-lik, ki se je v pijanosti prevagal v vodnjak in utonil. Vaščanje so ves ta čas rabili tako vodo za pijačo in kuho. — Lahko si mislimo, kako so bili ljudje potem ogorčeni.
Vojna sila ameriških Združenih držav. Iz Washingtona, D. C., poročajo, da je ravnatelj statističnega urada. Du-
rand, dognal na podlagi ljudskega štetja, da je v Združenih državah 20,473.684 moških sposobnih za vojaško službo, to je v starosti od 18 do 44 let. Pri prejšnjem štetju je. bilo takih moških le 16,183.703. Seveda je ta nara-stek pripisovati ogromnemu toku naseljevanja.
Draginja mesa. Ker so mesarji na Dunaju podražili meso, so gostilničarji na Dunaju podražili porcije mesa za 10 vin. Kako se često umetno napravi podraženje mesa, poroča »Ostpreusi-Bche Zeitung«: V okrožju mesta Nam-Blau je osem prekupcev za živino. Veliko okrožje so si ti prekupci razdelili v okraje, v katerih kupuje le po en prekupec. Ti določijo ceno. Ko so pa kmetje pripeljali živino ua Namslau, ni noben prekupec nič kupil. Kdo torej napravlja cene? Ali jc kmet oderuh? Tako pride marsikje tudi mesar do drage živine. V Nemčiji je to posebno hudo. Neki mesar v Regensburgu je zaprl svojo mesnico in na zaprta vrata zapisal: »Kadar bo v treh mesecih zopet mogoče kupiti vole, bo mesnica zopet odprta.«
Židovsko novo leto se je pričelo 11. t. m.; je to po redu 5693. leto.
Davčni urad oropan. Iz Lvova poročajo, da so v noči 12. t. m. vlomili roparji v davčni urad v Kolbuszovi in odnesli 28.000 K. Dva vlomilca so prijeli in našli pri njih 10.000 kron.
Roparski umor starke. V Nibo-Čanu v ratiborskem okraju so neznani zločinci umorili 731etno posestnico Frančiško Nallas in uropali več sto-tisoč mark.
LETINA V AVSTRIJSKIH DEŽELAH.
Poljedelsko ministrstvo je 11. t. m. razposlalo poročilo o stanju polj in letošnje letine. Povsod se čutijo hude posledice slabega vremena. Avgust je bil po vseh avstrijskih deželah zelo nestalnega vremena in nenavadno hladen. Temperature so bile skoro vedno pod normalom, padavine pogostne in obilne; v južnih Alpah je bilo v drugi polovici avgusta malo boljše. — Žetev pšenice se je v gorskih krajih alpskih, sudetskih in deloma karpatskili dežel vsled slabega vremena zakasnila, vendar je sedaj povsod dovršena. Kvaliteta je tu iu tam zelo trpela, ker se vsled dežja pridelek ni mogel spraviti in je zrnje pričelo kaliti. — Rž je spravljena; letina jc vsled dežja zelo različno izpadla in marsikje .ni dosegla pričakovanega pridelka; zrnje je pa splošno boljše kakor pri pšenici in tudi slame je več. — Ječmen je tudi trpel vsled dežja in jc marsikje zrnje začelo kaliti, ponekod je celo očrnelo. Pridelek zrnja je še precejšen, slame pa malo. — Oves se vsled dežja marsikje ni mogel o pravem času spraviti ter tudi ni enakomerno dozorel; kakovost zrnja zato ni najboljša, pridelek pa je splošno precejšen. Slama jc deloma zelo slaba. — T u r š i e a je prav lepo kazala, a vsled deževnega in hladnega vremena je zadnji čas zelo trpela; treba bi bilo toplih solnčnih dni, da hi mogla izzoreti. — Krompirju mraz in dež zelo škodujeta; steblovje z listjem jc prezgodaj po-gnilo, zgodnjim vrstam zelo gnije tudi gomolje in ista nevarnost preti poznim vrstam. — Klajna p e s a in pa z e 1 j e se prav lepo razvijata, a bi tudi potrebovala lepega toplega vremena. — Rdeča detelja in lucerna, ki je v zgodnjem poletju ponekod trpela vsled suše, se jo po dežju zelo popravila; dc-teljna otava pa veliko trpi, ker ni suhega vremena za spravljanje in mineva njena krmilna vrednost. Strniščna detelja bujno raste in obeča jesensko košnjo. — Otava bi bila lepa, ko bi jo bilo mogoče posušili in spraviti; tako pa ali gnije ali pa še stoječa izgublja krmilno vrednost. — Na pašnikih kljub dežju trava ne more nikamor; ker je premraz. Zgodnji mraz in sneg sta zlasti škodila planinskim pašnikom.
LjiljansKe novice.
lj Cvetlični dan. Na poziv liberalnih odborov »Sokola«, »Družbe sv. Cirila in Metoda«, »Branibora« in podpornega društva za liberalne dijake, i-Radogoj«, bodo danes in jutri prodajale in ponujale ljubljanske gospodične po ulicah cvetlice, katerih sku-piček jc namenjen liberalnim organizacijam. Svobodno je gospodičnam ponujati cvetlice tistim, o katerih mislijo, da čutijo potrebo podpirati liberalne organizacije. Svojo somišljenike, katerim bodo cvetlico ponujali, prosimo, naj uljudno odklanjajo. Vse naše prijatelje pa prosimo, naj se ob tej priliki spomnijo na naše katoliško dijaštvo, ki je podpore res zelo potrebno, in naj pošljejo v ta namen arisaerea
prispevek na starešinstvo Leonove družbe v Ljubljani.
lj Glasbena šola slovenskega glasbenega društva »Ljubljane«. Gojenci in gojenke v glasbeno šoao »Ljubljane« se sprejemajo od prihodnjega ponedeljka dalje vsak dan od 5. do 7. ure zvečer v društvenih prostorih hotel »Union«, I. nadstropje na desno, Frančiškanske ulice. Letos dobi glasbena šola »Ljubljane« več odličnih novih učnih moči. Poučevalo sc bo glasovir, gosli, solopetje itd. Podrobnosti še priobčimo. Ustanovi se tudi ljudskošolski deški in dekliški zbor, za katerega naj blagovolijo stariši takoj javiti svoje sinove in hčerke. Poučevanje tega zbora jc prevzel konservatorist g. Z d e -š a r, brat misijon. dr. Zdešarja, nadzorstvo pa č. g. K e r h n e. O moškem in damskem zboru slede naznanila pozneje, za danes pozivamo vso somlšlje-nice in somišljenike naj skrbe, da se v glasbeno šolo »Ljubljane« vpiše kar največ gojenk in gojencev I
lj Srečke »Slovenske Straže« prodaja v Ljubljani tudi trafika Blaž, na Dunajski cesti. Ljubljančani in okoličani — kupujte srečke »Slovenske Straže«.
lj Slovensko gledališče. Sezona se otvori 1. oktobra 1912. — Načrt za repertoar: Drama: Slovenski komadi: Cankar: »Kralj na Betajnovi«; Funtek: »Brezčastna«; Golar: »Kmečko ženito-vanje«; dr. Lah: »Noč na Ilmeljniku«; Milčinski: »Grozni sen«'. — Slovanski komadi: Čehov: »Medved«, »Snubač«, »Tri sestre«; Lovrič: »Dolgovi«; Przy-byszewski: »Sneg«; Turgenjev: »Tuji kruh«. -- Tuji komadi: Bahr: »Otroci«; Calderon: »Sodnik zalamejski«; Cour-teline: »Boubonroche«; Dregely: »Če frak dobro pristoja«; Hauptmann: »Mihael Kramer«; Magnussen - Saurow: »Veliki mrtvec«; Moliere: »Georges Dandin Tartur«; Molnar: »Vrag«; Por-to-Riclie: »Zaljubljena«; Schonherr: »Rodbina«; Sem Benelli: »Cena delle beffe«; Shakespeare: »Komedija zmešnjav«; Skowromek: »Št. 17«; Strind-berg: »Upnik«; Sudermann: »Tiha sreča«. — Opera: Slovenski komadi: Foerster: »Gorenjski slavček«; Hoch-reiter: »Povratelc«. Slovanski komadi: Blodek: »V vodnjaku«; Weis: »Naskok na mlin«. — Tuja dela: »Adam: »Po-stiljon iz Lonjumeauja«; Boieldieu: »Bela dama«; Cotalani: »Wally«; Kienzl: »Pesem z gore«; Mascagni: »Cavalleria rusticana«; Mozart: »čarobna piščalka«; Puccini: »Madame Butterfly«; Wagnei-: »Večni mornar«. — Operete: Slovenske: Dr. Ipavic: »Princesa Vrtoglavka«. — Tuje: Offen-bach: »Orfej pod zemljo«; Suppe: »Boc-ma: Dr. Ipavie: »Možiček«. — Reperto-na: Dr. Ipavic: »Možiček«. — Repertoar se ho med sezono po možnosti izpopolnil.
lj Sedaj so Čeki Vrchlickega lahko pokopali! . . . Češka akademija je bila ob smrti Vrchlickega odlično počaščena. Dobila jc brzojavno priznanje o velikosti Vrchlickega od moža, ki sicer še ni njen član, dasi je spesnil nekoč enega najlepših slovanskih epov: o ubogem .Taki, ki je bil sit življenja. Pozneje se je pojavil Vrchlicki, in naš mož je velikodušno odstopil v slovanskem pesništvu že sebi priborjeno mesto Vrchlickemu. Zato bo sedaj ob smrti Vrchlickega gotovo celo Češko z ganutjem pretresla ta-le brzojavka:
L j u b 1 j a n a. Ko ves kulturni svet žaluje nad izgubo velikega pesnika Vrhlickega, čuti slovanstvo tembolj bolestno veliko izgubo. — Ivan Hribar.«
Čehi pričakujejo, da po tem vzgledu tudi ostali gg. ravnatelji ljubljanskih zavarovalnih družb počaste češko akademijo s Svojimi brzojavkami. Brzojavka Ivana Hribarja jc nabita na vratih češke akademije kot dokaz, kako mali slovenski narod umeva velike pesnike.
lj Osebna vest. Gimnazijski abitu-rient Josip Jereb iz Tržišča pri Mokronogu je sprejet v nemški vitežki red.
lj Umrla je danes zjutraj v Krako-vem št. 12 učiteljica Pavla 2 e n k o. Naj v miru počiva!
lj Umrli so v Ljubljani: Etna Cililaf, hči tovarnarja, 18 dni. — Alojzija Pavliček, zasebnica, 35 let. — Josip Pibeiiuik, hlapec, 62 let. — Marija Kopač, žena delavca, 41 let, — Pavla Ženko, učitcljica, 24 let. -— Ana Sa-muda, vdova c. kr. višjega finančnega svetnika, 66 let. — Ignacij Oblak, delavec. 82 let. — Pavla Kristan, hči c. kr. pošt. poduradnika., 16 let. — Mihael Tičar, mestni delavec, 64 let. — Martin Vraničar, posestnice sin, 23 let. — Fran Perdan, železniški strojevodja v pok., 77 let. — Marija Šket, mestna uboga, 69 let.
lj Pri zadnjem neurju so bili silno prizadeti razni ptički, posebno ptice selivke. Po mestu je dež iu viliar ua tla
zbil mnogo lastovk, ponajveč letošnjih, tako da so uboge živalice popadale na tla in poginile, nekatere so pa usmiljeni ljudje pobrali in ko so se v stanovanjih osušile, zopet izpustili.
lj Prijet nevaren tat. Te dni je nekemu stražniku prišlo na uho, da se nahaja v neki gostilni na Sv. Petra nasipu nek neznanec, ki ima večjo vsoto denarja, s katerim pa prav nič ne varčuje, marveč daje za pijačo, kolikor kdo hoče. Ker se je zadeva zdela varnostnemu organu sumljiva, je neznanca v gostilni legitimoval, potem pa od-vedel k uradu. Možakar je rekel, da je Franc Razboršek iz Predoselj in da služi za hlapca v Dravljah. Kmalu po aretaciji je došla pri policiji ovadba, da je bilo na Kodeljevem v baraki Ro-zalije Krivčeve iz predala ukradenega okoli 110 K denarja. Pri policiji se je dozdevni Razboršek začel zvijati, ko so mu hoteli naprtiti to tatvino, a ker se je pa dognalo, da jo bil v kritičnem času v baraki, kjer je napravil 1 Iv 77 v. dolga, je slednjič tatvino priznal. Dognalo se je pa poleg tega, da poštenjak ni Razboršek, marveč zelo nevarni tat Franc R o b 1 e k iz Predoslja pri Kranju, kateri je bil že desetkrat pred-kaznovaji in ga tudi zasledujejo kar tri sodišča zaradi različnih paragrafov. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Telefonska iu tojavoa poročila.
ZASTOPSTVO KRANJSKE DEŽELE
PRI KARBiNAL - LEGATU.
Dunaj, 14. septembra. Oficielno zastopstvo kranjske dežele, deželni glavar dr. Šusteršič in deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zaje, je bila danes na cesarskem dvoru sprejeta od kardinala Rossuma v zasebni avdienci. Deželni glavar dr. šusteršič je izrazil sv. očetu udanost od strani dežele Kranjske, ki je in ho ostala katoliška. Kardinal Rossum je izrazil veselje nad toliko udeležbo Slovencev in Hrvatov, zatrjujoč, da sporoči svetemu očetu, v čegar imenu blagoslovi zastopstvo kranjske dežele.
VELIČASTNO SKLEPNO ZBORO-VANJE EVHAMSTIČNEGA KONGRESA.
Dunaj, 14. septembra. Kljub temu, da je dež lil v potokih, se je zbrala danes, ob 11. dopoldne množica nad 20 tisoč ljudi v Rotundi k sklepnemu zborovanju evharističnega kongresa. Od dvora so bili med drugimi navzoči sledeči nadvojvode, oziroma nadvojvodi-nje, vojvode in princi: Kari Franc Jožef in njegova soproga Cita, Franc Salvator, Marija Valerija z vsemi svojimi otroci, Marija Jožefa, Maks, Marija Terezija, Marija Anunciata, Clotil-da, Alicc, vsi sinovi Leopolda Salva-torja, Parma, Robert virtemberški, Janez Jurij Saški s soprogo, Matilda Saška itd., itd.
Najprej je govoril prelat dr. B a u m g a r t e n iz Rima, ki je poročal o sklepih različnih sekcij, ki so se z velikanskim navdušenjem sprejcii. Sprejela se je tudi resolucija, da 23. mednarodni evharistični kongres izraža najudanejšo in najprisrčnejšo zahvalo Svetemu Očetu za njegov dekret o pogostem svetem obhajilu, ki je najboljše zdravilo za hibe našega časa in najboljša obramba doraščajoče mladine pred njenimi sovražniki. Govornik je omenjal tudi vreme in med velikim odobravanjem velikanske množice dejal, da sijajna procesija ni glavno, glavno je veliko delo, ki ga je kongres v čast božjo izvršil; sicer pa jo slavlje svete Evharistije slavijo žrtev. (Burno, viharno odobravanje.)
Potem je dr. K ii n z 1 e iz Stramsa govoril o »Materi lepe ljubezni in Ev-haristiji« ter Geza grof S o m s s i c h iz Budimpešte o »Sveti Evharistiji iu prihodnjosti Cerkve«.
Sklepno besedo ima papežev legat kardinal van Rossum, ki, viharno pozdravljen, govori prekrasne, vsem globoko v srce segajoče besede. Dejal je med drugim: »Nekateri so v Avstriji vzdignili klic: Proč od Rima! Ml pa danes prisezimo, da z vso energijo začnemo akcijo: K Rimu! (Orkan navdušenja in odobravanja.) Končal je legat z besedami: »Božje solncc, vedno sijaj na presrečno Avstrijo!« Tc besede so izzvale aplavz, ki ni hotel ponehati. Mnogi so bili do solz ginjeni. — Dež lije dalje.
POLICIJSKE ODREDBE ZA JUTRIŠNJI SLAVNOSTNI SPREVOD NA DUNAJU.
Dunaj, 14. septembra. Jutri v nedeljo bo pri procesiji skrbelo za red 8060 vojakov peš in 1700 na konjih. Poleg tega bodo sodelovale tudi prostovoljne požarne brambe in veteranci. Policija bo zasedla svoje postojanke že oh 5. uri zjutraj, vojaštvo ho odšlo iz vojašnic ob pol šesti uri, nakar ga bo-
do policijski uradniki razdelili natančno po predpisih. Za vojaškim špalirjem bo stal špalir policijske straže. Pred vojaškim špalirjem bodo stali udeleženci v osmerih vrstah in pred temi zopet straža. Tako je preskrbljeno, da bodo vsa motenja že v kali zatrta. Preskrbljeno je tucli za slučajne nezgode in bo ob poti, po kateri bo hodila slavnostna procesija poslovalo 28 rešilnih postaj. Preskrbljeno je tudi za pitno vodo. V rešilnih postajah bodo poslovali, dvorni, mestni in policijski zdravniki, kakor tudi funkcionarji prostovoljnih rešilnih društev.
»VIRIBUS UNITIS.«
Ptf.lj, 14. septembra. »Viribus Uni-tis« je napravil zadnjo poskušnjo vožnjo in je dosegel ob tej priliki 23 milj in pol, s čimer je prekosil vse bojne ladje fega tipa v Sredozemskem morju.
NA BULGARSKO - TURŠKI MEJI.
London, 14. septembra. »Times« poročajo: Boj pri Dumbale je bila prava bitka. 5000 Bulgarov se je navalilo na Turke. Boj je trajal ves dan. Mrtvih je 6 Bulgarov, izgube Turkov še niso znane. V Vanu je eksplodirala bomba in usmrtila 20 oseb.
PREPOVED IZVOZA ŽITA IZ SRBIJE ODPRAVLJENA.
Belgrad, 14. septembra. Danes jo srbska vlada prepoved, da se ne sme iz Srbije izvažati žito in krm*i, odpravila.
SAMOUMOR GENERALA NGGIJA IN NJEGOVE ŽENE.
Tokio, 14. septembra. O tem sen-začnem sairioumoru se še poroča: General Nogi in njegova žena sta se odela s starojaponsko narodno nošo, obdana od darov, kateri je bil rajni mikado podaril zmagovalcu Port Arturja, ko so topovi oznanjali, da se začne mrtvaški sprevod z mikadovim truplom pomikati iz palače, sta se general in njegova žena usmrtila, prvi s kratkim mečem, žena pa z bodalom. Ko je nek učenjak, ki v isti hiši stanuje, stopil v sobo, je našel oba še dihajoča. Pri generalu so našli udanost no pismo na sedanjega cesarja. Čin generala in njegove žene je smatrati kot religiozen akt daritve lastnega življenja v čast umrlega bo žanskega mikada.
POL MILIJONA ZA PRAŠKEGA SOKOLA.
Opatija, 14. septembra. Tu umrli uradnik praške mestne hranilnice Oto-kar Schiffner je zapustil svoje premoženje v znesku pol milijona kron praškemu Sokolu.
NEZGODA.
Dunaj, 14. septembra. 661etni posestnik Peter Windisch iz Gradca, ki je prišel v evharističnemu kongresu, Je tako nesrečno s tramvaja padel, da se je težko poškodoval.
VIŠJI ŽUPAN KIRSCHNER UMRL.
Berolin, 14. septembra. Višji župan v Berolinu, Kirschner jc umrl.
POTRES.
Carigrad, 14. septembra. Tu so oh 1 tiri 10 minut ponoči čutili močan podzemski sunek, ki je povzročil paniko. Središče potresa je nekje na Balkanu.
Pni j, 15. septembra. Ob 12. uri 33 minut 57 sekund so tu registrirali močan potres.
V ENEM DNEVU IZ EVROPE V AMERIKO.
London^ 14. septembra. Aviatilc Ve-drines izjavlja, da ho zgradil motor, s katerim bo mogoče preleteti 300 km v eni uri in s katerim bo poletel spomladi iz Evrope v Ameriko v enem dnevu.
Novice s SMkep.
h Telefonska zveza z Dalmacijo.
Dovršena je sedaj proga Dubrovnik — Sarajevo in od tam Hrvaško in Ogrsko. Sedaj se dela, da se Dalmacija zveže tudi s Trstom. Telefon ho za Dalmacijo velikega pomena v trgovskem, pa tudi v oziru tujskega prometa.
h Očeta ubil radi matere. V Bosanski Kostajnici je krnet Pavao Sekulic v pijanosti vedno grdo zlostavljal ženo. Ko je nedavno zopet prišel pijan domov in začel neusmiljeno biti ženo in hoditi po njej, je sin Stanko zgrabil nek kol in udaril očeta po glavi tako, tla jc na mestu umrl.
h Odkup kmatov v Bosni. Bosen-ski deželnovladni oddelek za odkup kmetov je tekom svojega obstanka do danes dovolil 4634 odkupnih posojil v skupnem znesku 8,608.800 K.
Ji Umrl je v Zagrebu hišni posestnik Fran Heissinger v 76. letu starosti. Istotam je umrl 731etni vpokojeni goz^ dar Dragutin Czernitzky.
h škrlatica so jc v velikem obsegu pojavila v Z.agrpbu,
Književnost.
Učna knjiga: »Dr. Anton Medved, Zgodovina katoliške cerkve za VIII.
gimn. razred, je dobila ministrsko aprobaeijo z odlokom z dne 31. avgusta 1912, št. 37.863. Knjiga pa nima le velikega pomena kot šolska knjiga, temveč tudi kot knjiga, katero bo z veseljem in v svojo največjo korist bral vsak izobraženec. Pisatelj nam je v nji podal natančno zgodovino katoliško cerkve v živi in jedrnati besedi. Dobiva in naroča se v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani ter stane v platnu vezana 3 "'rone.
Krajnim šolskim svetom priporočamo, da nabavijo v proslavo SOlelnice Slomškove smrti knjižico »Mladini ob 501etnlci Slomškove smrti.« Govorila M. Štupca, c. kr. vadniška učiteljica v Ljubljani ter isto podare pridnim šolarjem ob slavnostni priliki.
Pisateljica nam v nji z živimi besedami slika nad vse blagi Slomškov značaj ter njegovo čisto dušo.
Otrokom, ki bodo knjižico brali, so bo Slomšek neizbrisno vtisnil v srce kot ideal Slovenca in duhovnika.
Cena posameznega izvoda 10 v, 100 izvodov skupaj 8 Iv. Knjižica se dobi in naroča v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani.
Grafenauer: Zgodovina novejšega slovstva, I. del. Od Pohlina do Prešerna, 2 K, vez. 2 K 80 v.
II. del: Doba narodnega prebuje< nja. 6 Iv 20 v, vez. 7 K 20 v.
Sveta dolžnost vsakega zavednega m dobrega Slovenca je, da natančno prouči slovensko slovstvo ter se nauči spoznati in ljubiti može, ki so orali ledino slovenskega jezika ter proslavili njegovo ime med tujimi narodi. V ta namen bo vsakemu najbolje služila navedena Grafenauerjeva slovestvena zgodovina, ki je priznano strokovnja-ško delo, ter vsestransko dovršena. Posebno toplo priporočamo isto dijaštvu višjih gimnazijskih razredov.
Juvančič: Učna knjiga francoskega jezika za srednje in njim sorodne šole in za samouke.
I. del vez. 2 K 50 v; II. del z mnogimi slikami in načrtom Pariza 3 K.
Dijaku kakor samouku bo ta slovnica enako dobro služila ter ga brez posebnega truda dovedla do znanja krasnega francoskega jezika.
(T

Tudi za odrasle
Poraba okrepčevalnega sredstva se izkaže mnogokrat kot zapovedana in sicer ne samo morda za otroke, ampak tudi za odrasle vsake starosti, za ženske in za moške. Že desetletja znana slovita Scottova emulzija sc je izkazala kot taka vedno kar najbolje, bodisi da se gre za prirojeno slabost ali za okrepitev po prestani bolezni. Z e po razmerno kratki vporabi Scottove emulzije se opazi učinek. Življenska moč se zopet zbudi in dobi se tudi dober tek. Zaradi tega raste hitro moč in dobi se veselje do življenja. Scottova emulzija je tako lahko prebavljiva in okusna, da jo tudi lahko odraščeni brez vsakega truda dalj časa jemljejo in lahko preneso.	3
Cent originalni steklenici je 2 K 6n v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije 60 v v znamkah na SCOTT & BOWNE O. m. b. H., In se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom lekarne za posktišnjo.	-600

je v resnici čudovito I
Opasti kuhanje ln mencanje, ker odstrani Sunlight milo nesnago in nadomesti beljenje.
»Jaz operem s tem svoje perilo še enkrat prej s polovico trudom in polovico milom.
Dvojni kos po 30 b, osmokoten po 16 h. 763	VL
In modno blago za gospode In gospe prlporofa izv. hiSa
Prokop Skorkovskji in sin
v llumpolcu na Cellienj.
Vzorci na zahtevo franko Zelo zmerne oene. Na ieljo dam tukaj Ugotoviti goapod. obleke.
AVTOMOBILI
LP.URIM & KLEMENT
deln. dr. v Mladi Boleslavi. SVETOVNA ZNHMKfl.
1107
Gospodu J. HSftvika,
2802
uuictn. slikar
Praga Kral. Vinohrady, Puchmajerova 68.
01) moji od otnosti sta dospeli k nam v Poprad (Ogrsko) pri Vas naročeni oltarni sliki in sicor „Najsvetejše Srce Jezusovo" in „Krnljica sv. Kožnega venca-'. Usojitm so Vara čestitati in izroči svojo popolno zadovoljnost za umetniško izvršitev, z odkrito željo- Vsemogočni Vam podeli zdravje in Vam obran' plemeniti umetniški čut, da boste mogli izvršiti še mnogo umetniških del v božjo čast.
Upam, da Vam te umetniško in lepo izvršene sliko pridobe pri nas dobro zaslužen dobri sloves, in tudi meni je liubo, da morem Vaš umetniški zavod najtopleje priporočati.
Ko vnovič izražam svojo zadovoljnost, ostajam z najlepšim pozdravom in velespoštoVanjem
Jurij Andreldess, prošt in dekan. Poprad (Ogrsko), 15. julija 1912.
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborilo blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
gobna krema
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
IStnujo baro-
zutuHin i motra | v rnm
Tompo-rutura po
Celziju
Vetrovi
Nebo
13 9. zveč. 737-8! 9-4 1 brezvetr.i oblačno
14
7. zjutr. j 736-9 1 7-2 j 2. pop. j 736-2' 15-4 j sl.jvzh.
del. jasno
cS s.
q a
-	1- a Ja:
-	.
a: <M > >
1-8
Srednja včerajšnja temp. 9*8^, norm. 1-V215«
Enega učenca in pomočnika
za mizarsko obrt sprejme takoj Avguštin Primožič, mizar in pogrebno podjetje v Tržiču. 29M
c)Zovo jcievi&flo -in ■s.intsflo -feCago ca šen&He o&fede -pti
lit. 91li Ua lic
£ju&£jana, <Št:ita&jct>a -u-E-ica
'Vsoice vta zaAtceo. (Pene. niifle. Žo&treiSa cuauo doSt-a.
2932
Ugodna prilika!
2 biti
z zemljiščem, vsaka eno uro
od Ljubljane, s trgovino mešanega blaga, sc ceno prodasta. Poizve se pri:	2726
upravi »Slovenca« pod št. 2726.
Izgotouljene obleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
<11	2954
Ljubljana Pf| SkOfllžhoflie
Izprašan strojnik
star 45 let, oženjen, brez otrok, vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika
želi premeniti službo
najraje blizu Ljubljane ali pa eventuelno kje na Kranjskem. Sedaj je pri nekem večjem podjetju na Hrvaškem.
Pismene ponudbe pod »Strojnik« na upravo „Slovenca".
2926
po Foerster-jcvi metodi daje na domu strank gospa Ana LavrSč, mestna organistinja in izprašana klavirska učiteljica v Gosposki ulici št. 15 pritličje. Za osebni razgovor na razpolago od 2. do 5. uro popoldne.	o941
koi učiteljica M?a-: sovirja:
se priporoča za poučevanje na svojem domu ali pa tudi pri strankah. Naslov pove upr. lista pod št. 2919.
©	enonadstropni in
nekaj zemljišča se pod ugodnimi pogoji proda. - Več se poizve pri
fl. Kremžar~Ju, ključavničarju v Št. Vidu nad Ljubljano. 2927
{/■UIIIUIU M. III '
RmMv (fiaschau)
Vam plačam, ako VnSih kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odprav mojuničcvalec korenin Bia-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
V Poštni predal 12/160, Ogrsko.
se proda radi preselitve po nizkih cenah. Slovenski Srg 3, II. nad-
stropje na desno.	2918
"i^esna
ženiina ponudba.
Jvtladenič iz boljše družine, 2 ycč tisoč kron prerr\oženja, želi poročiti, gospodično, katera bi imela doliro vpeljano posestvo z gostilno. Samo resne poi\udbe s sli^o se sprejemajo do 28. t. m. pod šifro
..Vesela bodočnost 2935".

Erez vsakega drugega obvestila.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi jeni nepozabni soprog, oče in brat gospod
c. kr. nadpoštar in posestnik
po dolgi mučni bolezni danes ob '/27. uri zjutraj, previden s tolažili svete vere, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega ranjkega bo v pondeljek dne 16. septembra 1912 ob 3. uri popoldne.
Sv.maše zadušnicese bodo brale v farni cerkvi v Škofijiloki.
škoijaloka, dne 14. septembra 1912.
2943
Brez vsakega posebnega naznanila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hči, sestra in teta, gospodična
učiteljica
po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 24. let, danes zjutraj ob 8. uri mirmo preminula.
Pogreb nepozabne rajnke se vrši v nedeljo dne 15. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Krakovski nasip št. 12 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše posmrtnice se bodo brale v farni cerkvi v Trnovem.
2939
V Ljubljani, dne 14. septembra 1912.
Žalujoči ostati.
Prvi slov pogrebni zavod Jos. Turk.
Pozor v Moskvi
(Ob stoletnici.)
Cel teden dolgo, od 11 septembra (2. septembra po ruskem štetju) do 21. septembra je trajal požar Moskve, staroslavne nekdanje prestolice ruskih carjev, ki obsega dve kvadratni milji s svojimi 300.000 prebivalci, 1500 palačami in plemiškimi hišami ter 295 cerkvami in samostani. Od ogromnega mesta je ostal le z visokim zidom obdani Kremelj s svojimi cerkvami in gradovi, nekaj večjih cerkva v notranjem mestu ter kakih 100 najmočnejših hiš, zgrajenih iz sklesanega kamna. Francoske čete, ki so bile v bližini mesta, so se morale utaboriti tri do štiri kilometre daleč, ker je bila vročina, ki jo je izžarivalo ognjeno morje, v bližini neznosna. Grozni požar je razširjal tolik svit, da je bilo pol milje v okrožju mogoče brati ponoči najmanjši tisk. Napoleon, ki se je s svojo staro gardo nastanil v Kremlju, v katerem je mogel ostati le, ker so iz reke Moskve, ki teče ob podnožju carske prestolice, zajemali neizmerne množine vode, da so ustavljali pot prodmajočim plamenom. Na gašenje gorečih delov mesta ni bilo mogoče misliti, ker so domačini uničili vse gasilne priprave ter zasuli celo vodnjake. Rusko ljudstvo je v obrambi proti Francozom nastopalo sporazumno ,kajti že na pohodu proti Moskvi so Francozi našli skoro povsod le požgana mesta in vasi. Po krvavi bitki pri Borodinu so našli le v bližini Moskve ležeče mesto Mozajsk v dobrem stanju, to pa zato, ker je bila v njem večja množina težko ranjenih ruskih vojakov in častnikov nastanjena. Komaj pa so Francozi zasedli Mozajsk, je otvorila počasi proti Moskvi
Radi opustitve obrta se proda po zelo ugodni ceni
blagajiWertheierica
ll ItoraohSjenter vprcžnl voz
zm. prevažanje kamna. Naslov prodajalca se izve pri upravi lista pod št. 2893.	2803
najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljfca zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hlne, plašče, kazale, pluvijale, dahnatike, velnme, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa poprivUa.
ZagoUvlJiJao hitro In nijpoitenajio poitrežbo, prost, tla u pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14.
se priporoča sl. občinstvu za tnnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
umikajoča se ruska zadnja straža ne
glede na svoje ranjene vojake bombardiranje mesta, čegar večinoma lesene hiše so bile na ta način v kratkem času vpepeljene. Požar Moskve in prehod čez reko Berezino sta bila le dva najbolj učinkujoča dogodka iz te pretresljive krvave žaloigre. Toda le nekaj velikih katastrof ni moglo uničiti tako mogočne vojske, kot je bila Napoleonova »Grande armee«. Uničenje pol milijona sijajno opremljenih in izbor-no oboroženih ljudi se je vršilo polagoma z vsakim dnem v dolgi vrsti težkih nezgod in ineznosnem trpljenju. Guverner Moskve grof Rostopčin je s svojimi odredbami, ki so povzročile hitro vpe-peljenje Moskve, storil le to, kar bi izvršil tudi navadni ruski mužik iz lastnega nagiba. Da je moral biti prevzet od globokega sovraštva proti Napoleonu in francoskim tujcem, dokazuje tudi to, da je razrušil svoj lastni grad Moronovo, na čegar obzidju je pustil s črno oljnato barvo zapisati sledeče besede: »Ce chateau appartient, au comte Rostoptschine, il l'a brdle de sa propre m a in, pour qui'l n'cn reste rien aux chiens de Frarigais.« (Ta grad je last. grofa Rostopčina, ki ga jc lastnoročno zažgal, da ne ostane ničesar od njega francoskim psom.)
Kaj je pač občutil Napoleon, ko je strmel s prekrižanimi rokami iz kakega okna v Kremlju na ognjeno morje ob svojih nogah? Ali se mu ni zdelo kot ognjeno pismo nevidne božje roke, ki mu je napovedalo bližnji konec njegove, z nasiljem in krivico ustanovljene svetovne države? Lahko si mislimo, da se njegova do neverjetnosti na-rastla samozavest ni uklonila zlem slutnjam, temveč da je takrat že računal, s kakimi koncesijami bi dosegel
sedaj najpreje Častno premirje od carja Aleksandra I. Toda car se niti za pi-čico ni umaknil od svoje ponosne zahteve, da mora mogočni nasprotnik preje zapustiti ruska tla, predno je sploh mogoče govoriti o mirovnih pogajanjih.
Akoravno je delalo oskrbovanje Napoleonovih čet žc na pohodu v Rusijo velike težkoče ter so se morali celi polki zadovoljevati po ccle dneve dolgo z mesom padlih konj in nezmletim žitom, vendar je ostala na prostem taboreča francoska armada skoro pet mesecev dolgo brez vsakega dela pred Moskvo ter se je začela vračati šele 19. oktobra (po ruskem štetju 7. oktobra). O gibanju in postojankah sovražnika so poizvedovalne čete, ki so se pa v zadnjem času morale večinoma braniti, mesto da bi napadale, Napoleona le slabo obveščale. Pri poizkusu, da bi se vračal skozi manj izčrpane pokrajine, je zadel Napoleon pri Malem .Jaroslavcu na Ruse v dobro pripravljenih, močno utrjenih postojankah ter se je moral po brezuspešnih bojih zopet vrniti na severno črto preko Boro-dina, pri čemur so njegove utrujene čete izgubile več dni časa. Neprijetnosti. ruske zime so se to leto začele zlasti zgodaj pojavljati, kajti žc v prvih oktoberskih dneh so morale čete skoro vedno korakati v mrzlem dežju, ki se je zjutraj spreminjal v slano in poledico. Prvi večji snežni vihar je divjal že ti. novembra (po ruskem koledarju 27. oktobra). Nikakor pa se ne sme misliti, da je odslej vedno vladal hud mraz. Nastalo je tudi vmes talno vreme, ki pa ni olajšalo pohoda čet, zlasti ne prevažanja topov in municij-skih vozov, ker so se pota razmehčala j in je mokro vreme povzročalo med vo-
jaki hude bolezni. Od 400.000 mož SVoJ«
glavne moči je peljal Napoleon iz Moskve ie 100.000. Ko je dosegel 200 km od Moskve oddaljeno Vjazmo, se je skrčila vojska že na polovico, 55.000 mož, in takrat se neprijetnosti ruske zime še niso bogvekako razvile. Čete se niso držale več skupaj, prejšnje discipline že ni bilo več mogoče vzdržati. Vojna je bila izgubljena v Moskvi, francoska vojska pa se je razbila sama predno je dosegla Smolensk in Vilno.
Maršal Marmont, ki je preje obo-ževal Napoleona, meni v svojih spominih, da se je v rusko-francoski vojni prejšnja prožna sposobnost ženialnega strategaprilagoditise razmeram, umaknila neki čudni trmoglavosti, ki ga je silila iti z glavo skozi zid. Držal se je vedno trdno svojega mnenja in se tudi n. pr., ako je moč kakega svojega zbora napačno preračunal, z nobenimi ugovori ni pustil odvrniti od zmote. Pri prehodu čez Miljo je pognal cel švadron poljskih gardnih ulancev popolnoma brez potrebe v narastlo reko, v kateri je cela krasna četa žalostno poginila. Pri Borodinu je v bojazni, da bi se ruska vojska prezgodaj ne umaknila, odklonil nasvete Davoutove, ki je hotel Ruse napasfti od strani, ter je pustil prodirati s kavalerijskimi napadi na z okopi in težkimi topovi utrjeno središče ruske vojske, ki se je vseskozi hrabro borila Ta način bitke je veljal Francoze 49 generalov in nad 30.000 mož.
»Grande armee« bi ne končala ta* ko žalostno, ako bi se znal njen poveljnik s svojo tnavadno razsodnostjo in previdnostjo zavarovati pravočasno proti vsem mogočim udarcem usode.
Ali ste že obnovili naročnino?
	jpsim ——------alkalična kislina
	KiaiMiia dijetična In osuelujoča pijača preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, obisfnih i" mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podpiralno sredstno pri karlovovarijskem in dragih kopellSklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38 in trajno porabo. (VII.)
izvirek: Giessftiibl Sansrlirnsiii,
železniška postaja, zdravilno kopališče uri Karlovih varili
Prospekti zastonj in fraesko.
V Ljubljani se dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-niku In Andrej Sarabonu. Ljubljana. 3997
^ Pozor!	Pozor!
-GASILNA ^R^ŠTVA-
Glavna zaloga in lastno izdelovanje vseh predmetov za gasilna društva, Kakor:
čepice sekirice vi
cevi	knple
ovilaki	pi
znaki	vrvice naramnice
mm
rokavice
cevne obveze cvilb za obleke
Prosi se, da se pri ustanovitvi novih društev dotična društva pred nabavo gori navedenih predmetov obrnejo ustmeno ali pismeno na spodaj navedeno tvrdko, katera prevzema tudi popravila starih čelad, sekiric itd.	RJ$~ Postrežba strogo reelna in solidna! "3SU
J. S. Benedikt, Ljubljana
vrvi za plezalce društveni znaki 26i6 signalne trobente rdeče vrvice s čopi
Me 1.1830
%(Mr%f, \JM
Stok*	i
a\? trp r<& v .j v ,m < b
m
priporoča tvrdka

svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih
R
deklice
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica LJubljana, prei I. L Mayer
Centrala na Dunaja. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Vogal marijln trg — So. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 52.000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent r. vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanjo (depoti) vrednostnih papirjev iu posojila nanje.	3999
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes" tih. — IzplaCevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotln itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Ustmeaa ln pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižico dne 31. avgusta 1912. S 74,985.480 -


Vse
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih upeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in
muzikalijami
Kleinmayr & BamberJ
Ljubljana, Kongresni tri št 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
5*3 «B
M. DRENIK S£R»
Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tambnriranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
889
Gospodinje f	Pozor !
Xe kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
II, CISTIbNICE
in vse druge poljedelske stroje najnovejšega izdelka po znižanih cenah kupite pri tvrdki
Karol Kavšeka nasl.
Ljubljana
ij Dunajska cesta 16 trgovina z železnino in zaloga strojev
Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno
slovenski cenik.	349
..........................iiiiiii.................................................u.............................................................................................
S	3
Povodom začetka šole 1
£ i
|	priporoča	-5:
i	modna in športna trgovina	|
P. Magdič, Ljubljana,
za dijake in dijakinje:
perilo, klobuke, čepice, majice, nogavice, rokavice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, moderce, telovadne čevlje itd.
č	a
i	2
1	27861
TiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiitiiiiiimiiiiiiiiiitifiiiimiiiii:	iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiitiiiiiitiiiiiiiiHiHitiiiiintiititiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiinifiirHiiiiiiiiiiiiiitiiiniiTT
MARGARINE
.UNIKUM"
jjVllinif III ui rastlinska margarina.
UNIlf &f M** Fe 'zde,uJe iz najčistejše goveje obislnc tolšče z visoko VIVlIraVIVI pasterizirano smetano, ima torej največjo redllno vrednost in je resnično zdrav.
99
99 99
ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
UNIKUM"
U NI S J IVI Sfi " cenejši orl navadnega presnega masla iti WraiK«.<UPl«l za rjf w I o zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLAiMSCHEINOlf „UftS!(UM"
je resnično edino in pravo nadomestilo za presno mnslo, ki daleč prekaša vse
doslej bvalisano.
Izdelovanje
BLA MS€HEIftiA „UN KUM" Lr0^
kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
m
■
K
pečenje
praženje
samo
buhanfe	1771
maslen krnh
BLAIMSCHEINA „UMl KUM"
Dobiva so povsod.	Poizkušnje gratis in franko.
Združene ftvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
Združeni čevljarji v Ljubljani
priporočajo za poletno sezono svojo
bogato zalogo obuual
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nepremo£liioe Ionske in furlsfooske čeulje. - Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike!
VVolfova ulica štev. 14
1662
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 19, II. stop., II. natistr. (Hledljatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paraincntov tudi radovoljno prevzame.
13
Kranjska deželna banka u Ljubljani zsms.
dvorcu
Gosposki nlici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
47//.
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glnvnici poluletno. Vlogo v tekočem, giro-računu in na blagajniško liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinatu, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4 V-7.
komunalnih r.fulolžniCfl.b.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
47,7.
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varnc komunalne za« dolžnice ln zastavne liste.
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak delavnik od pol 9. ure dopoldne do f. ure popoldne.
TržlSKe novice.
t Tatvina. Friderik Blank, mojster v Kozinovi tovarni, je polagoma na-kradel čez 100 kg usnja, a so mu slednjič vendar prišli na sled. Pri preiskavi so na njegovem stanovanju dobili lepo zalogo izmaknjenega usnja, za kar se bo moral pokoriti v zaporu, kamor so ga v ponedeljek odpeljali.
t Igra »Elizabeta, grofinja turin-bka«, jc v nedeljo napolnila društveno dvorano. Igra je jako primerna za naše odre in zasluži, da bi se jo povsod uprizorilo. Tudi igralno osobje je večinoma prav dobro rešilo svoje vloge.
t Skioptično predavanje, ki ga je »Domoljub« napovedoval za jutri, bo odpadlo, ker ni bilo mogoče dobiti slik.
t Nedeljska dolžnost in vojaštvo. V Tržič došli pešpolk kranjskih vojakov jc od nas odhajal čez Ljubelj v nedeljo, 8. t. m., ob 6. uri zjutraj in jc bilo vojakom onemogočeno zadostiti nedeljski dolžnosti. Ljudje so se vpraševali: ali bi se ne dalo odhoda preložiti, da bi moglo vojaštvo v cerkev na tak dan?
Idrijske novice.
i Cvetlični dan na birmo. Govori se po mestu, da bodo naši naprednjaki priredili »cvetlični dan« o priliki birmo-vanja v Idriji, v nedeljo dne 22. t. m. Ako je to res, svetujemo naprednim gospodom, da pri miru puste naše ljudi, kakor jih tudi mi ne nadlegujemo.
i SOletnico je slovesno praznovalo naše veteransko društvo pretečeno nedeljo. Okoli 100 uniformiranih doslu-ženih vojakov je z godbo prikorakalo k sveti maši v župno cerkev. Po kratkem nagovoru je daroval filozof Breiten-berger tiho sveto mašo, pri kateri je igrala godba našega kluba. Po defili-ranju so se podali v grad, kjer so krasno diplomo izročili najnovejšemu častnemu članu dvornemu svetniku in voditelju našega rudnika Josipu Billek. Gospod si je v zadnjih letih stekel veliko zaslug za društvo in člani mu niso mogli drugače povrniti dobrot, kakor da so ga imenovali soglasno v seji 6. junija za častnega člana. Diplomo je napravil društveni tajnik, stavbeni risar Štefan Pečirer. Jc sestavljena prav v veliki obliki na treh straneh in izgotovljcna tako umetno in tudi v malih stvareh tako natančno, da sc je vse čudilo spretnosti in obenem marljivi vztrajnosti risarjevi. Posebno dv. svetnik in njegovo spremstvo so z zanimanjem ogledovali razne okraske in se zavzeli, da se v Idriji dobi tak umetnik. Risarja so solze ginjenosti polile, ko je slišal od strokovnjakov tako pohvalo. Na večer jc bila v Didičevi dvorani veselica z godbo. Prostori so bili popolnoma napolnjeni. Več rudarskih uradnikov je vztrajalo več ur pri zanimivem programu. Načelnik veteranskega društva je ob kratkem začrtal društveno življenje dolgih 30 let, sc spominjal dogodka, ko je leta 1883 pre-svitli cesar sprejel deputacijo in pohvalil namon veterancev, ki se še po dosluženih vojaških letih ne pozabijo, temveč večkrat pridejo skupaj, da si pravijo svoje dogodljaje, sc tolažijo in podpirajo v svojem težkem poslu in še vedno goje pravi avstrijski patriotični čut. Temu namenu je društvo vedno služilo in tako naj ostane še za naprej. Trikratni živio na presvitlega vladarja je godba končala s cesarsko himno.— Spominjal se je predsednik tudi najnovejšega. člana navzočega g. Billcka s soprogo. Vsakemu udu je znano, kako je podpiral in pripomogel, da si 'je marsikateri novi član omislil uniformo in nam sploh bil vsa leta njegovega tukajšnjega bivanja podpornik, nekako mili prijatelj. Dolžnost mu je zahvaliti se za vse usluge in mu želi v našem mestu do skrajne meje človeške starosti njemu in blagi soprogi vse najboljše. Hvaležnost veteranov ga bode vedno spremljala. — Voditelj rudnika g. Billek v daljšem govoru omenja, da je on lc storil svojo dolžnost, če je podpiral društvo, ki ima tako blag namen. Največje zasluge, za procvit, društva ima pač odbor in v posebni vrsti šc njegov načelnik, ki je sam že toliko dobo let vedno na čelu patriotičnega gibanja, ki dandanes tako rado gineva iz src onih, ki se nc zavedajo, koliko miru in blagostanja vživajo ravno pod vladanjem Habsburžanov. Da bode on po svoji moči vedno podpiral društvo, se razume, želi le, naj bi delovalo po ovojem izkušenem programu še dalje. Saj je prava uteha in razvedrilo, ako zaslužen vojak-rudar po svojem težkem delu se razvedri v krogu svojih nekdanjih bojevnikov, se mu nudi izobrazba, podpora v kaki sili. Tu se ravno pozna, kaj premore geslo našega presvitlega ccsarja »z združenimi močmi«. Osamljen zgubi srčnost, tudi za-dovoljnost, a v krogu svojih tovarišev Večkrat tolažbo jn odprto srce. Sol vi-
di, 'da popolnoma, kar bi sl kdo zaželel, tu ne dobi, a ko njega tlačijo kake skrbi in nadloge, spoznava v družbi tovarišev, da tudi drugi niso brez njih- Tako mu vzgled daje pogum, ga potolažijo besede sodruga, se razveseli ž nji-T mi in odpočije svoje moči za stanovsko delo. V to svrho želi društvu pro-cvita in se zahvali za imenovanje častnega članstva kakor za umetno izdelano diplomo. — Ves čas je vladalo splošno veselje, čutili so sc res kot lovariši-bratje med seboj. O polnoči jc
bila Še polna dvorana, potem so se šele
začeli odpravljati oni, katere je zgodnje delo klicalo na dom. Drugi so še posedeli in si pravili razne dogodke iz vojaškega ali rudarskega življenja. Vsi pa so bili tega mnenja, da tako prijetnega večera še niso doživeli. Da je hotelir skrbel za izvrstno sveže pivo, vino in jedila, se razume, saj njegov hotel slovi v tem oziru izven Idrije. Nekateri so še dobili pri mali loteriji dobitek, ki jih bo šc doma spominjal na 301etnico.
Harmonij oddajam tudi na obroke, in se izposojujejo za nulo odškodnino.	Zahtevajte cenik.
IlfHN KHCIN
prva slovenska izdelovalnih = =
po ameriškem zistemsa.
S m VodnaHiuMiaiia
Izdelujejo se vsake vrste harmoniji za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi žc za 120 K. — Priznalna pisma so na razpolago. — Izdelane harmonije imam vedno v zalogi.	2891
Ravnala m se sprejme tudi
Naročila sprega jema tudi
Jos. Sarasa, Ljubljana, Stari trs 9, II. h.
vseh vrst, kakor tudi vse potrebščine za urade priporoča po naj-= nižjih cenah ======^=
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 26 (nasproti »Zlate kaplje«.)
n vpisana zadruga z omelenin jamstvom :: nasproti železniške pc:la)e Vižmarje, v lastni hiii
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,brez konkurence! Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča preča-stiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela. kakor spovednice, cerkvene klopi itd. Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
Nihče ne trpi
rad na revmatizmu, protinu, nevral-gijl, ozeblini itd. in vendar se dobi so ljudi, ki se no brigajo za jSreizkušeni, zdravniško priporočeni 1
8 CONTRHEUMAN
ki |e vedno zanesljivo sredstvo,
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za ] splahnit.ev oteklin in zopetno pridobitev j pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono.
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRilGNER-jal
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., St. 203. j
Pri naprej plačilu K l-50 bo pošlje 1 pušica trauko [ n n	»n	n „ 5 „ „
n	»	.	O-- »	M n	„
Poior na Ime Izdelka in izdelovatelja!
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Cižmaf,
dr. G. Piccoli.	3117 |
® V ki je obiskovl tri leta obrtno šolo,
pod št. 2899. (Znamka).
2IB ESBllES!fE. -
Naslov pove upra. va «Slovenca" 2899
sprejme takoj za veliko delo
A. ČEBULJ, krojaški mojster, Jesenice, 2913	Gorenjsko.
Varuh išče n 17 letno siroto - varovanko
ki se je izučila pri šolskih sestrah v gospodinjstvu, v kuhinji in šivanju v strogo krščanski hiši
Naslov se izve v upravništvu »Slo-2895 venca" pod št. 2895.
Iz proste roke se proda 2907
• v
a
2827
je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Trstu, ulica Caserma 15, I. nadstr.
Trnovim
s
m
JSju6ljana samo sMarip cTerezije ce
pri „cffovcm svetu"
M
deli.
Izposojemse koles
2084
Naznanilo.
C. kr. notar Anton Galle naznanja da je pričel uradovati v Ljubljani, Slovenski trg štev. 2 (prej pisarna dr. Frana Vok.)
V LJUBLJANI, dne 10. septembra 1912.
na prometnem kraju v bližini 3 cerkva. V hiši se nahaja gostilniška obrt. katera se da tudi v najem ali na račun. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca" pod št. 2907. (Znamka!]
imam naprodaj in večjo parcelo gozda. Ena hiša ima gostilniško koncesijo in leži ob veliki tovarni, drugi dve pa ob glavni cesti in zato pripravni za vsako obrt. Hiše in gozd se nahajajo v zelo prometnem kraju poleg Ljubljane. — Naslov pove uprava tega lista pod štev. 2849.
Z načrtom iznajdbe, novo praktičnega kmetijskega orodja za patentovanje
mmmi
ki bi hotel stopiti z menoj
za izpeljavo iznajdljivega načrta v pa- ( tent in nadaljni promet.	Jlj
Naslov pove uprava ..Slovenca" /j) pod štev. 2917. ^^^
sprejme v svojo tnanufakturno trgovino s primerno izobrazbo ne pod 14 let staro J. FilJDIGil, Vipava. 2903

iz vinskega cveta
zajamčeno čiste, brez vsakega drugega dodatka, prodaja in razpošilja od 3 kg naprej, ceneje od vsake konkurence 2916
ii vinshefla cveta in
v Raejem, Štajersko.
Modna trgovina
v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 7.
Solidno Maeo. Nizke c ene. Vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci. 2012
Najboljša in najsismriisjša prilika za Sledenje!
litinami prntmii do 31. dne. 1911 čez 82 milijonov kron
Lastna glavnica K704-939 27
Sianis vlog m 3). desemb. 1911 čez 22 milijonov kron
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti :-:	hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do = 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ———-
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih ženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
vlo-
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Merijice se najkulantneje eskomptujejo
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graSčak, državni in deželni poslanec, predsednik. — Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Dr. Josip Derma^lln. Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karo! Kausciiecjg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©O©©©©©©©©©©©©©
HaicenGfsa in nailieiša vožnja v AimMo is s parii y
..SeveroMemš esja Llosrda"
\i fiinili
a cesarsb. brzoparniki Kronprinzessm Caoilia, Kaiser Villielm II, Kronprinz Vftlhelin, Kaiser Wllhelin (ter GroDe, Georg Viashington, Princ Friedrioli Villielm.
MmmU vožnja traja samo 5-s m
parni ke gori navedenega parobrodnega ...................IV
♦ Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke ^ društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani odiuo-le pri
i Edvard Tavčarju, mm™^
nifca šteu.SS.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
♦ Odhod iz Ljubljane ]e vsak orek, četrtek in soboto. Vsa patnvaaia 88 likaioča pjasn la točno in brezplačno. Postrnžba poštena, reeina In solidna. - Pomik .n r. menjanim 7 z pidns flrža?e fcakor: Uolorado IflBJlka Cailiturma Arioni Ctah WyomnK
♦Neiada Orcqon in Wasalnqtoii nadl iti« društvo po cOnj ugodno UvanreJno ceno čez Olheston. Odhod na tc| progi iz Bremena enkra mesečno — To se dobltajo pa tudi lističi p.eno Baltimore in na t.;e ostale ieln sveta kakor: Brazilija Ka:n Buluos Aires Colombo
Smginors v Avslraltio itd Itd.
A. Hauptmanvr* nasledniki
inovi
Ljubljana.
Tfornica kemičnih barv. lakov in ffrnežev
priporoča:
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiiHiiiiiiiiiiiiiiEi
Oljnate bam/e
Su^e barve '
llllllllItlllMIlllllllIlllllItlllllllllllllllll
Emaj'ne bapve
imiimiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Fasadne batn/e
UIIIIIllllMIIINlItlllllllUlIilllilllllllllll
^HAuftti^NN "aronai rojamS.
i|In tri š?. 1.
_ priporoča:
iiiiiiiiiiiiiinniuiiiiniisiiiituiuimiin
vse vrste: firnežev, čopičev, lakov
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininiiiu
Mavec (Gips)
iiiiiiiiiiniHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniim
Olje za pode in stroje
immmuiimmiimHiiiiiiimHinmiit
Karboiinej
..........................1111; 11 ni 1111111111
JNlaslov zadostuje:
jR. Eankl sinovi v £]ubl|anl
Ceniki zasfon,!
Ceniki zastonj!
klavirjev in harmoniiev
namer, Gzaplta
dvomili tvrd«: JBosen-(iorjer,	čKeitzman
■a (najboljši pianiui), Stelz-in ^{5ruset (atner. Uarm.), vseh vrst glasbenega orodja, strun in muzikaltj
ima v velikanski izbiri	^rOTtlil?
izkhučno iti edtnole tj -" cri-J1 C*>lU(Vj c. kr. raprisež. strokovnjaK	,,
in učitelj „8lasb. JVtatice" ewJU!Lf [Kongresni tra št 15 (.Zvezda1, nasproti nunske cerkve). Svar m pred nakupom e»eut. falzifi-katou ali slabe bUja, zlasti ker dob pri metli vsakdo na 1 {r "4T prvovrsten inštrument gori obroke pu • w ij* imenovanih slovtili tvrdk z resn Sno O let'-o garancijo. [Kdor si izposodi pri men k! vir, postane tudi lastnik stega do-čim je dosegla nsiemščina višino kupnine I Jakih ugodnosti š« dosle ue nudi tiobtna tvrdka. Zamenjava najugodnejša. Uglaševau c in popravila točno *n ceno.	1068
Tovarna pohištva
Ljubljana	Turj. ški trg št. 7
Nafvečfa zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
Nainižje ccne. skl voz,ckl ,td Najsolidnuiše blago.
3202
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena It! 47.
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
3| o| b r e z o d b i t k a, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
pO	|0 čistih 1 K 75 v na leto. Rent davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m c s e č 11 i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
5
Dr. Fr. Dolžak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan L r,
predsednik.
Kanonik L Sušnik L, r,
podpredsednik.