Poštnina plačana v gotovini Posamezna itev. 1*— Din Stev 30. V Ljubi*'ani, dne 25- iuliia 1935. Leto XVII«. Uredništvo »Domovine«, Knafiova ulica 5. Upravnistvo »Domovine«, Knafiova 5/II. Telefon 31-22 do 31-26. t Izhara vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice r Ljubljani št. 10.711. Govor — vladnega predsednika dr. Stojadinoviča Obnova starih strank se ne bo dopusti:a — Narodna skuoščina ie sorejela proračun | V tem praveu naj se najde pot za napredek Jugoslavije. So še ljudje, ki ne žele ureditve razmer in ki bi hoteli povzročati nerede, toda ogromni del našega naroda, tako onega, ki je zastopan v narodni skupščini, kakor one« ga, ki je zastopan v opoziciji izven skupšči« ne, želi, da krene Jugoslavija na boljša pota. Omenil sem že, da hoče vlada izpremeniti politične zakone v duhu in po žeijah naroda. Toda dokler zakoni obstajajo, dokler se po rednem potu ne izpremene, se morajo spo« štovati. Po tridnevnem zasedanju je narodna skup* ščina v nedeljo končala načelno razpravo o proračunskih dvanajstinah in finančnem za« konu. Razpravo je zaključil ministrski pred« sednik dr. Stojadinovič z govorom, v kate« rem je orisal osnovne smernice, po katerih se ravna vlada pri svojem delu. Posebno pozornost in odobravanje je izzval oni del govora, v katerem je pojasnil stališče vlade glede snovanja političnih strank. Ne more biti govora o vračanju na nekdanje plemenske, verske in po> krajinske stranke, je s posebnim naglasom izjavil predsednik vlade in dodal, da v tem pogledu soglašata z njim tudi notranji minister dr. Korošec in prometni minister dr. Spaho. Dr. Stojadinovič je najprej zavrnil osebne napade nekaterih opozicijskih govornikov na njegovo osebo kot docela neosnovane in se nato bavil s finančnim delom dvanajstin. Pobijal je trditve opozicije, da je vlada po« večala proračun, ki je baje dosegel že 15 mi« lijard, ter da uvaja razkošno gospodarstvo. Ni razkošje, je dejal med drugim, če se povečajo krediti za zgradbo šol, za preskrbo vode, za nastavitev osnovnošolskih učiteljev in za vojsko. Za tako gospodarstvo prevzame vlada vedno vso odgovornost pred poslanci in pred narodom. Vlada je pri svojem delu, ki ima za svrho pomirjenje političnih razmer, razumevanje v vseh krajih in v vseh slojih naroda. Ni dvo« ma, da bo imela od tega koristi vsa država. Samo discipliniran narod ima pravico do naj« večje svobode. Če ne bo te samodiscipline in piavega pojmovanja svobode, ki jo je seda« nja vlada že v znatni meri dala, potem mi ne moremo nositi odgovornosti, ako bi prehaja« nje v redne razmere ne napredovalo tako naglo in po oni poti, kakor to vlada iskreno želi. Pozivamo vse one, ki se nazivajo za pri« jatelje naroda, prijatelje reda in prijatelje svobode, da nas pri tem delu podpro, da uspemo na poti, ki drži v lepo in boljšo bo« dočnost Jugoslavije. V drugem delu svojega govora se ie pred« sednik dr. Stoiadinovič dotaknil ureditve no« tranjepolitičnih prilik ter izjavil, da želi vlada doseči notranje pomirs _ jenje in združitev vseh delovnih sil. Spoštovanje oblastev mora biti v vsaki državi. Vlada se ne bo strašila nobenih ukrepov, da ohrani to spoštovanje. Nato je predsednik vlade govoril o poli« tični borbi v Franciji, ko je šlo za posebna pooblastila vladi. Na pripombo poslanca Jan« kovica, da je francoski državni zbor odklo« nil ta pooblastila, je dr. Stojadinovič odvr« nil: «Gospod Jankovič, ko ste bili v vladi, ste o teh reečeh drugače mislili. Nikar me preveč ne vlečite za jezik!« Volilni zakon je pri preteklih voliU vah pokazal svojo vrednost. Danes si je že ves narod o njem ustvaril svoje mnenje. To bo vlada upoštevala pri svojem bodočem delu. Za volitve v narodno skupščino pa ni do« volj samo volilni zakon, nego tudi zakon o tisku in zakon o zborovanjih. Mi smo že brez novega zakona uvedli svobodnejši tisk. Isto velja tudi za zborovanja, seveda pa vse v mejah obstoječih zakonov. Za volitve pa so potrebne tudi politične stranke. Kaže, da so se gospodje na levici prestrašili, da imam volilni nalog. Lahko vam povem, da ga ni« mam, marveč samo delovni nalog. Volilne borbe ne sme nikdar več prevzeti na svoje rame samo polU cija, boreč se za vladne kandidate ali samo za nekatere izmed njih in boreč se proti opoziciji, marveč mora pre« iti volilna borba na velike politične skupine, osnovane po zakonu. Z ustvarjanjem takih strank se ne ruši narodno in državno edin« stvo, nego nasprotno, ono se s tem samo utrjuje in krepi. Bil sem lansko leto v Ame» riki in sem preučeval tamošnje strankarske razmere. Ameriški parlament bi bil isto kar je bil nekdaj avstrijski, v katerem je vsak narod, vsaka verska skupina imela svojo po-> litično stranko, ako bi ne bilo obeh velikih vsedržavnih strank, ki se menjavata na ob« lasti. Vse, kar sem videl v Ameriki, je utr« dilo mojo vero v pravilnost onih odredb naše usta« ve, ki določajo, da ne more biti po« litičnih združenj na plemenski, ver« ski ali pokrajinski osnovi v duhu nekdanjih političnih strank. Na vprašanje poslanca Baričeviča, kaj pra» vita k temu ministra dr. Korošec in dr. Spa« ho, je odgovoril predsednik vlade dr. Stoja« dinovič: «Dr. Korošec in dr. Spaho popo.no* ma soglašata s tem, kar sem tu povedal, kajti predsednik vlade govori vedno v imenu Cd« lotne vlade. Vlada je preprčana, da sa.uo velike stranke lahko koristijo narodu in dr« žavi. Vlada pa ne želi, da bi se sama nep>>« sredno vmešavala v to reč, ker ne želimo ustanavljati strank od zgoraj To prepušča« mo narodu in vam, političnim ljudem iz na-roda, da to storite, kadar in kakor sami smatrate za potrebno. Toda razume se, vse v mejah zakona. Vladna večina je z odobravanjem sprejela izvajanja predsednika vlade. Sledjo je g.a« sovanje o proračunu in je narodna skupš'lna predlog dvanajstin in finančni zakon v na' čelu odobrila s 190 proti dvema glasovoma. V ponedeljek se je potem ves dan vrš"a podrobna raznrava o proračunu '.r, so b"li proračunske dvanajstine in finančni zakon dokončno izglasovani v skupščini z 218 n^oti enemu glasu. Drugi opozicijski prslanci se glasovanja niso ueeležili. Proračun pride 7,daj še pred senat. Ureditev plačevanja kmetijskih dolgov zadrugam Kakor smo že svoječasno poročali, je iz« vzela dopolnitev uredbe o zaščiti kmeta z dne 2. februarja letošnjega leta od zaščite dolgove kmetov pri kmetijskih zadrugah, tako da niso več zaščiteni oni kmečki dolž« tniki, ki imajio svoj dolg pri kmetijski za« drugi. Ob koncu marca je izšel nato pravil« nik k uredbi, ki določa, katere zadruge so izvzete iz zaščite in kako bodo te zadruge izterjevale svoje terjatve, nastale pred 20. aprilom leta 1932., od svojih dolžnikov kmetov. Da ne bi morda posamezne zadru« ge zlorabljale ukinjenja zaščite kmečkih dolžnikov ali bi celo brezobzirno izterjevale dolgove od kmetov, je morala vsaka zadruž* na zveza predložiti ministrstvu \ odobritev plačilni načrt, kako bo polagoma izterjevala kmečke dolgove. .Vse tri zadružne zveze auaše banovine so predložile skupen odpla* čilnii načrt, ki ga je ministrstvo za kmetij« 6tvo odobrilo in ki je dobil obvezno moč dne 20. t. m. Za kmeta dolžnika velja po tem načrtu oni kmet dolžnik, ki je užival zaščito po uredbi z dne 3. avgusta leta 1934. Kmetom dolžnikom smejo računati zadruge od 1. ja* nuarja leta 1935. največ 6odstotne obresti. (Le tiste zadruge, ki imajo več kakor eno če* trtino svoje obratne glavnice izposojene od drugih denarnih zavodov, smejo računati največ po 7 in pol odstotka obresti. Mimo obresti mora vsak kmet dolžnik po zdaj ve* Jjavnem odplačilnem načrtu vračevati vsako leto del glavnice, katere odstotek se vsako ileto veča, tako da doseže od enega odstotka v 1. 1935. v zadnjem (dvanajstem) letu 1946. 16 odstotkov. Obresti kakor odplačila na glavnico mora plačati dolžnik vsako leto naj« kasneje do konca novembra. Če dolžnik ne plača obresti in odplačila na glavnico v teku treh mesecev po zapadlosti (torej do konca februarja prihodnjega leta), izgubi pravico ugodnosti, ki jih nudi z dvanajstletnim od* plačevanjem zadruga. Od takega dolžnika lahko izterja zadruga ves dolg s pomočjo sodišča in mu lahko proda posestvo. Ako zadruga ugotovi, da dolžnik prodaja ali pu» stoši svoje premoženje ali pa se še naprej zadolžuje, tako da bi nastala nevarnost za povračilo dolga, izgubi dolžnik pravico do ugodnosti. Zadruga mora dolžnika o tem pismeno obvestiti. Dolžnik ima pravico pri* tožiti se v teku 15 dni proti odločbi zadruge na pristojno revizijsko zvezo, ki odloča do« ikončno. Važen je člen 8. odplačilnega na» črta, ki določa, da se smejo obresti, ki bi jih bil moral plačati dolžnik do 15. decembra leta 1934., izterjati 15 dni po objavi plačil« nega načrta v «Službenem listu» prisilno od dolžnika. To se pravi, da imajo zadruge pra> vico tožiti in če je treba z rubežnijo in prU silno prodajo izterjati do 15. decembra 1934. dolžne obresti od vseh tistih dolžnikov, ki bi do 5. avgusta letos ne plačali dolžnih obresti. Prisilno izterjevanje dolžnih obresti je sicer pravica zadrug, toda prav malo verjetno je, da bi gnale zadruge kmeta pred jesenjo na plačilo, saj zdaj nima kje vzeti denarja, ko še ni spravil pridelkov. Ce kmečki dolg pri zadrugi ne presega 6000 Din, mora dolžnik vrniti dolg v štirih zaporednih letnih obro* kih s pripadajočimi obrestmi vred do konca novembra vsakega leta. Ta odločba je pre* cej trda, ker pač večina kmečkih dolgov pri naših podeželskih denarnih zavodih ne pre* sega te vsote in bo v današnji gospodarski «Obzor» poroča, da bo vlada dr. Stojadi* noviča v najkrajšem času sestavila predlog novega volilnega zakona, za katerega vlada veliko zanimanje v najširši javnosti. Po na* vedbah lista bo vlada najprej preučila sploš* no razpoloženje v državi in nato na podlagi tega sestavila načrt in ga predložila skup* nemu odboru narodne skupščine in senata. Zatrjuje se, da bo novi zakon spet uvedel tajno glasovanje, ker se je pokazalo, da jav* no glasovanje ni nikaka ovira za zmago opo* zicije. Ni pa še gotovo, na kakšni osnovi bo sestavljen novi volilni zakon. Glavno vpra* šanje, o katerem še ni odločitve, je, ali naj naj ostanejo tako zvane nacionalne odnosno vsedržavne kandidatne liste, tako da ne bi bilo mogoče postavljati kandidatnih list samo za nekatere pokrajine. V tem primeru bo še nadalje ostala v veljavi doloečb.. sedanjega volilnega reda, da morajo biti postavljeni kandidati v večini banovin odnosno v večini stiski kmet s težavo odrajtal tako velike vsote naenkrat. Vse to velja za vse dolžnike kmete, ki imajo svoje dolgove pri zadrugah, včlanje« nih pri Zadružni zvezi, Zvezi slovenskih za« drug in Zvezi gospodarskih zadrug za Jugo« slavijo, vse v Ljubljani. Ne nanašajo pa se te določbe na kmečke dolgove pri ostalih de* narnih zavodih, za katere veljajo nasproti kmetom dolžnikom še zmerom predpisi uredbe o zaščiti kmeta z dne 3. avgusta leta 1934., ki kakor znano določa prav tako dva* najstletno odplačilno dobo, vendar pa so določbe glede izgube zaščite mnogo bolj mile kakor pri načrtu za odplačila dolgov pri za* drugah. srezov v državi. Politiki se zavzemajo za takšen volilni način in opravičujejo to s tem, da se ne sme omogočiti cepitev moči in da se mora onemogočiti, da bi pri volitvah ožje krajevne koristi prevladovale nad sploš« nimi državnimi. Politike tudi zanima, ali bo uveden sreski volilni način ali pa način okrožnih kandidatnih list na osnovi propor* cionalne (sorazmerne) razdelitve mandatov. Politični pregled «Echo de Pariš® piše o Mali antanti in ne« varnosti, ki bi nastale, če bi se v Avstrijo vrnili Habsburžani. Med drugim pravi, da bi upostavitev Habsburžanov na Dunaju pomenila vojno, ker je nedvomno, da bi Habsburžani hoteli spet obnoviti staro cesarstvo. Sam Schusch« nigg se je že izrazil v tem smislu. List pravi, Novi volilni zakon bo zopet uvedel tajno glasovanje Faraonov dedič 43 i Kakor že vemo, je Sodnik prinesel s seboj iz Nilove doline nekaj pušk in revolverjev. Orožje je razdelil med kraljeve stražnike. Ti so se v prav kratkem času naučili uporab* ljati novo orožje in so se ga že znali spretno posluževati, čeprav ne moremo reči, da bi bili mojstrski strelci. Hudales jih je poklical k sebi in jim velel, naj namerijo orožje na Kopta, ki je zmerjal vsevprek in kar besnel. •Uasif el Hajat, ti si nas prisilil do skraj« no®ti», mu je odločno zaklical. «Trenutno razburjenje med ljudstvom hočeš izrabiti za svoje namene. Odločil si se za nasilje. Prav! Tudi mi bomo odgovorili z nasiljem. Takoj ukaži svojim pristašem, naj odidejo s tega trga. Mi se bomo potem umaknili v svetišče in potrpežljivo čakali, kaj nam prinese bo« dočnost. Če pa pride do boja, preden se bo izvršilo vse, kar zahtevam, ali če zapazim najmanjše znake sovražnosti, bom ukazal brez pomišljanja streljati nate. Zapomni si to in ne pozabi, da je tudi tvoj sin ujetnik!« Uasif el Hajat je prebledel in se ugriznil v ustnice. V očeh se mu je bliskalo sovraštvo do Hudalesa, ki ga je po njegovem mneniu izdal. Toda hkratu je bil tudi prepričan, da bo Slovenec svoio drožnio izpolnil, če se mu ne bo takoj pokoril. Zato je naročil poglavarjem Skobčevega okraja, naj store vse, kar od njih zahteva. Potem je prekrižal roke na prsih in na videz mirnodušno gledal predse. V njegovi notra* njosti pa je nedvomno vse kar kipelo. Tudi kralj Meri se je nekaj časa upiral. Ni se hotel ukloniti zahtevam svojih tovari* šev in na vsak način je želel odložiti krono. Šele ko so se začele vnete prošnje izpremi* njati v očitke in grožnje, se je, čeprav nerad, vendarle vdal. Odobril je Hudalesove sklepe. Toda vse veselje mu je izginilo z obraza. Ves pobit se je umaknil v svetišče, da bi v samotni celici zbral svoje misli in občutke ter jim spet zagospodoval. Tako sta se torej ločili obe stranki, sicer z glasnim mrmranjem na obeh straneh, a vzlic temu brez zmede. Četrt ure nato so bili kraljevi zvesti pristaša že sami na trgu. Ker je vse kazalo, da vladne palače ne bo mogoče braniti, je ukazal veliki duhoven pre« nesti iz nje v notranjost okrogle gore vse, kar je bilo pomembnejšega, zlasti pa starin* ske listine. Hkrati so napravili tudi nasipe okoli templja, da bi imeli ob nenadnem na* padu zasilno utrdbo, preden bi se mogli umakniti v notranjost. Zvečer so potem Kopta izpustili. Zahteval je, naj mu vrnejo tudi sina. Toda to zahtevo so mu s kratkimi besedami odločno odbili. Zato je ošinil kralja in njegove svetovalce z zaničljivimi pogledom in se obrnil, ne da bi jim privoščil še kakšno besedo. Slovenskemu učenjaku pa je pokazal pest in mu zaklical: «Res, še desetkrat bolj pa sovražim tebe, ti kača strupena, kakor potomce izdajalske* ga Nebsenija! Boj se, da ne padeš v moje roke! Strašne smrti bi umrl!» Hudales je samo zaničljivo zamahnil z roko, kakor bi hotel reči, da se za take be* sede nič ne zmeni. Tedaj pa se je Kopt še bolj ujezil. Obrnil se je proti Hudalesu in trikrat pljunil pre* denj na tla. To >e bilo našemu prijatelju že preveč. Planil je k Uasifu el Hajatu in ga s tako silo sunil v brado, da se je zvrnil po tleh. «Dobro! Dobrols so zaklicali vladarjevi «Dobro! Dobro!« so zaklicali vladarjevi spremljevalci. «Prav si storil!« In še celo sam kralj Meri se je žalostno nasmehnil. * Naslednje dni sta izrabili obe stranki, da sta se utrdili. Tudi Koptovi pristaši so namreč napravili nasipe okoli vladnega poslopja, ki.kor bi se bali, da jih kraljevi ljudje ne bi napadli. To je bilo v bistvu docela odveč, toda Uasif el Hajat se je dobro zavedal, da ne sme pustiti svojih ljudi, da bi preveč pre* mišljali o položaju in da jih mora zato za« posliti, če noče izgubiti večine. Pripravljanje za boj se mu je zdelo najprimernejše sred« i da bodo resni in odločni voditelji Male an« i tante znali preprečiti habsburške nakane. Iz Londona poročajo, da se je Anglija odločila za odločno . posredovanje v abesinskontalijanskem » 1 sporu. • ' * • Angleški poslanik v Rimu Drummond je ' dobil nalog, da poseti Mussolinija in mu " sporoči, da je angleška vlada v skrbeh za« 1 radi italijanskih načrtov proti Abesiniji. Drummond je nasproti Mussoliniju med dru« 1 gim izjavil, da Anglija ne more pristati na politično nadzorstvo Italije med Abesinijo, ki ima dolge, skupne meje z angleškimi ko« lonijami v Afriki. Kakor poročajo iz Aten, se vrhe v Grčiji velike priprave za ljudsko glasovanje, ki se naj izreče za monarhijo ali proti njej. Po mnenju grške vlade se bo ogromna veČi« na grškega naroda izjavila za vzpostavitev monarhije. Bivš' grški kralj Jurij, ki je ždaj v Londonu, je že izjavil, da je pripravljen, vrniti se na grški prestol. Razveljavljen odlok o razpustu Prosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru I Kakor je znano, je februarja leta 1933. te« danji ban dr. Marušič razpustil Prosvetni zveri v Ljubljani in- Mariboru z vsemi včla« njenhni društvi: V odloku je bif razpust ute« meljen s tem, da sta obe zvezi prekoračili svoji delovni območji in razvijali delovanje pro'ti obstoječemu redu v državi. Ministr« ' stvd za notranja dela je odlok bana z ne« katerimi izpremembami potrdilo. Zdaj je notranji minister dr. Korošec z od« lokom z dne 15. t. m. razveljavil razpust obeh Prosvetnih zvez in vseh v njih včla« njenih društev. V razlogih navaja minister, da se je pri ponovni preučitvi svoječasnih pritožb prepričal, da se pred razpustom omenjenih zvez niso upoštevali bistTehi predpisi upravnega postopka in se tudi niso zadosti preučila dejstva, ki so bila odločilna za ipresojo razpusta. Banska uprava v Ljubljani je na podlajgi te ministrove odločbe obvestila obe Prosvqt« ni zvezi in preko sreskih načelnikov vsa v njih včlanjena, polnomočno razpuščena dru« štva, da je razpust razveljavljen in da ?e sme v teh društvih v smislu njihovih piavil' obnoviti društveno delovanje. V: T -V : Ker se pije več piva, se porabi več hmelja ! Nurnberška tvrdka Barth je izdala za lan« sko leto obširno letno poročilo s podatki, ki se nanašajo na izdelovanje piva in porabo hmelja. Po tem letnem poročilu je znašala ^ svetovna poraba piva v lanskem letu 185.5 '' milijona hektolitrov nasproti 170.6 milijona - hektolitrbV v letu 1933. in' 156.7 milijona • hettolfttov v letu 1932. Nasproti letu 1933. * znaša torej povečanje skoro § %, nasproti le« , ;'tu 1932. pa I8%:'L'ista držav, ki zaznamujejo ' povečanje porabe in izdelovanja piva, se je •H spet razširila. Seveda pride največji delež pri povečanju rabe na Zedinjene države, kj-r se je raba piva dvignila od 39 na 50 milijo« nov hiktolitrov in se ža letošnje leto računa z rabo 58 milijonov hektolitrov. Tudi raba piva v Nemčiji se jd dvignila za 7.7 %. Svetovni pridelek hmelja ceni tvrdka Barth za preteklo leto na 1,161.500 starih stotov po 50 kg nasproti 1,038.700, 839.200 in 969.700 starim stotom v prejšnjih treh letih. Na E,v« ropo pride od lanske produkcije 713.800 sta« stvo za ta namen. In še en vzrok je imel V dnu srca so se mu začele buditi slutnje, da se svojih beduinskih zaveznikov, ki jih je tako vneto pričakoval, ne bo z lahkoto otresel. Bal se jih je že v naprej. Sicer to sam pri sebi tajil, toda nemiren je-bil vzlic temu Zavest, da bo imel vsSaj eno zavetje — utr« jeno vladno poslopje — ga je nekoliko p»to« lažila. Pri tem pa ni pomislil, da se ti slabot« ni nasipi ne bodo mogli upirati niti prvemu naskoku v boju izurjenih Beduinov. Takšen je bil položaj, ko je Krvavi jastreb opazoval življenje in vrvenje v oazi z vis >ke skale. Z zaničljivim režanjem se je potem spet skril in se naposled vrnil k šejku, da mu pove razveseljivo novico. Vodja puščavskih roparjev je dal takoj znamenje za odhod. Čez nekaj ur so stražniki pred oazo že opažali bližajoče se Beduine. .Preden je Kopt zvedel, da prihajajo, so bili že v kotlini pred oazo. • , ; V Šel jim je naproti. $ejk ga je pozdravil s prekipevajočo prijaznostjo in mu s sladkimi besedami povedal, da soglaša z dogovorom, ki ga je bil Uasif el Hajat sklenil s Krvavim Jastrebom in da se ga bo tudi držal. To je bila seveda sama laž. Toda prebrisanemu šejku se je zdelo pa« metneje, da ostane v prijateljskih stikih z eno stranko vsaj tako dolgo, dokler si druge ne pod jarmi.. Saj bo potem še zmeraj dovolj časa, da pokaže svoj pravi obraz, kajti vzlic boljšemu orožju, ki so ga imeli njegovi ljud« je, bi mu utegnili delati Rometi dosti pregla« vic, če bi nastopili složno. Sicer pa ni bilo težavno uganiti skrivnih namenov beduinskega voditelja. Vzlic lju« beznivosti mu jee sijal ponos in prezir iz očL Uasif el Hajat je bil pa preveč zaposlen s svojimi mislimi in skrbmi, da bi bil to opazil. Ko je Kopt zagledal Senusijca Selima, ki je tudi prišel v oazo, se je zdrznil in žile na senceh so se mu od jeze napele. Toda takoj se je zavedel. Tudi njemu je ponudil roko, čeprav ga je nedavno skoraj pognal pri pira« midi v smrt. Že iz domovine je bil vajen, da so si smrtni sovražniki, če je bilo potrebno, segali v roke, zraven pa premišljali, kako bodo drug drugega spravili s sveta. Zdaj so sklenili, da se bodo Beduini uta« borili zunaj oaze in jo šele v zavetju noči zasedli. Takrat se bodo splazili v bližino sve« tišča, v jutrnem mraku pa bodo kraljeve pri« staše napadli. Uasif el Hajat je namreč Be« duinom takoj pojasnil, da so glede vode do« cela odvisni od kralju zvestih prebivalcev, ki imajo ognjeniško žrelo z izviri v oblasti. Ra« zen tega so prav za prav samo prebivalci Skobčevega okraja dobro poznali Koptove načrte. O vseh drugih je Kopt mislil, da se mu bodo morda v poslednjem trenutku uprli in je moral na to tudi računati. rih stotov (prejšnje leto 638.300), na Zedi« njene države pa 408.000 (363.000). Medtem ko se je anjeriška produkcija piva lani po« večala za 28%, §e je pridelek hmelja dvignil le za 12.5%. Po ameriških vesteh letos ni računati z nadaljnjim povečanjem zasajene površine, ki se bo^porda še zmanjšala. Nem« čija je lani pridelala 134.310 starih stotov (prejšnje leto 166.338). Lani je svetovni pri« delek hmelja presegal rabo hmelja za 100.000 starih stotov. Navzlic temu so znašale ob koncu letošnjega junija razpoložljive zaloge hmelja na srednjeevropskem trgu le okrog 8000 starih stotov, v Angliji 30.000, v Ame« riki pa od starih letin 80.000 bal.'v" Poročilo navaja, da so zaloge pri pivovar« nah najbrž manjše kakor v prejšnjih letih, tako cla bodo pivovarne navezane na nov pridelek. Zlasti y Nemčiji, kjer je bil lanski pridelek slab (1S4.000 starih stotov nasproti potrebi 173.000 starih stotov), so se zaloge pri pivovarnah precej skrčile. Površina na« sadov bo v NerhČiji znašala letos 9300 ha (prejšnje leto '9600 ha, leta 1933: pa 8000) in je pričakovati 'letino v vlšinT 150 do 160 tisoč starih stotov. Ker pridelek ne bo zadostoval za domačo potrebo, že mislijo povečanje površine. , Celotna površina hrpeljskih nasadov v Ev« ropi se je lani povečala od 34.750 na 37.980 hektarov, svetovna površina nasadov pa od 48.100 na 53.660 ha in je tako prekoračila , , obseg iz leta 1931. ■M . . • . A«i. i ,«,.. DOPISI LJUTOMER. V nedeljo 4. avgusta bo v tukajšnji sokolski dvorani ob 16 uri koncert slaVnih Trboveljskih slavčkov, najboljšega mladinskega zbora v naši državi. Ta zbor je bil Beležen priznanja tudi v tujini, tako na Dunaju, v Pragi in drugod. Cena vstopnic običajna. Prodaja vstopnic v naprej v Vilar« jevi trgovini. Pridite v obilnem šte*vilu, da Vrnil se je torej v oazo, da pripravi na tihem vse potrebno za prihod Beduinov. Po« slal je v tahorišče nekaj svojih, zvestih za« upnikov, da bodo služili Beduinom za vod« nike po temnih ulicah. Vsem drugim je ve« lel, naj gredo domov in naj počakajo do jutra. Sam pa se je s svojimi najzvestejšimi umaknil v vladno palačo, da bi za njenim obzidjem počakal konec jutrišnjega boja. S ponosnim obrazom in zmagoslavnim po« gledom je segel poglavarju Skobčevega rodu v roko preden se je umaknil v svojo sobo. Toda ko je legel, je iznenada izginila vsa njegova samozavest. Težke, moreče skrbi so mu pregnale spanec. Temna' slutnja usode, ki mu je grozila, ga je obšla, da,'skoraj groza ga je postalo visokih načrtov, ki jih je sam koval in se zanje zavzemal. Nekaj kakor sla« botna sled kesanja se je zbudilo v njegovem srcu. Res, noč je samo' poštenjakom prija« teljica! Medtem ko je strmel z izbuljenimi očmi V temo pred sabo, so zunaj že korakali Be« duini po ulicah oaze Tuata. Saj žal ni bilo prvič, da so se ti razbojniki kakor mačke ponoči vtihotapili v mirno naselje in potem z novim dnem pripravili nič hudega slutečim prebivalcem strah in gorje. Krvavi Jastreb in njegov šejk sta bila med prvimi, ki so stopili v srečno oazo. (Dalje) — »Grajski vitez« na 8. strani. slišite siromašne rudarske otroke, kako lepo znajo zapeti! TRBOVLJE. Banska uprava je poslala v Trbovlje 5000 kg fižola, ki se deli med naj« siromašnejše prebivalce. Če bodo imeli ru* darji tedensko samo po dva šihta, bo treba še večkrat takih podpor. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na ljubljanskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: volom Ia 3.50 do 4, Ila 2.75 do 3.50, lila 2 do 2.75, kravam debelim 2 do 3.50, klobasaricam 1.50 do 2, teletom 4.50 do 5.50 Din. Prasci so bili po 85 do 130 Din in konji po 500 do 3500 Din za glavo. — Na sejmu v Kranju so se pro« dajali: voli Ia po 4.50, Ila po 4, lila po 3.75, krave Ia po 4, Ila po 3.50 in lila po 3, telice po 3.75, krave Ia po 4, Ila po 3.50, in lila po 3, telice po 3.75, teleta po 6 Din za kilogram žive teže. Sejmi 28. julija: Dolnja Lendava; 29. julija: Kostanjevica ob Krki, Kostrivnica, Lukovek, Ormož, Prelog, Šmartno pri Litiji; 31. julija: Dol pri Hrastniku, Konjice, Ma« renberg, Sv. Lovrenc v Slovenskih gori« cah, Zagorje(srez Šmarje). 1. avgusta: Pišece, Ponikva, Črnomelj; 2. avgusta: Dravograd, Sv. Lenart v Sloven« skih goricah; 3. avgusta: Čakovec, Videm ob Savi. Drobne vesti = Čebelarski tečaj na banovinski kmetij« ski šoli na Grmu bo v soboto 27. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 17. Dnevni red: poletna opravila v čebelnjaku, vsajanje in združeva« nje rojev, vzgajanje matic, vzimovanje čebel in čebelne bolezni in sovražniki. Vabljeni! = Češkoslovaški hmeljski nasadi trpijo za-, radi suše. Združenje hmeljarjev v Zatcu po« roča, da je bilo pretekli teden razpoloženje na hmeljskem trgu čvrsto pri .er.ah 1600 do 1700 češkoslovaških kron za 50 kg. Okrepi« tev cen pa ni toliko posledica majhnih zalog in večje rabe piva zaradi vročine kakor po« sledica dnevno slabših upov na novo letino. Iz popotnikove torbe Proslava 60letnice Kola jahačev in vozačev Ljutomer, julija. Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru, ki ima za razvoj in sloves konjereje na Mur« skem polju velike zasluge, slavi letos 60Iet« nico obstoja. Zato pripravlja za 15. do 18. avgusta velike jubilejne konjske dirke. Delo kola je dobilo najvišje priznanje s tem, da je Nj. Vis. knez namestnik Pavle blago« volil prevzeti pokroviteljstvo te prireditve. Program je obširen in pester. Za 15. avgusta so določene naslednje dirke: 1.) enovprežna dirka za dveletne konje na 1400 m; 2.) eno« vprežna heatska vožnja (dve zmagi v treh vožnjah) za 4* do 121etne konje na 1600 m; 3.) enovprežna dirka za triletne konje na 2000 m; 4.) dvovprežna dirka za 3 do 12 let stare konic (vozile bodo žene in dekleta rej« cev) na 2400 m. Dne 17 avgusta bo vLjuto« meni premiranie knni Takrat se bo videl tu najlepši in najboljši plemenski material mu« ropoljske konjereje. Dne 18. avgusta bo glavni dan proslave. Po sprejemu gostov pri jutrnjih vlakih bo velik sprevod na Cven, nato tam razstava premiranih konj, ob 12. skupen obed, zatem uporabmostna preizkušnja ameriških kasa« čev v kmetijskem gospodarstvu in naslednje dirke: 1.) enovprežna dirka za triletne ko* nje na 2200 m; 2.) jugoslovenski kasaški der* by na progi 3300 m, ki se bo vozil prvič na ljutomerskem dirkališču (nagrade 10.000, 3500, 2000, 1500, 1000 in 2000 Din odgojitelju zmagovalca, ako je dotični zasebni gojitelj in jugoslovenski državljan); 3.) enovprežna dirka s plemenskimi kobilami vseh starosti (vozili bodo kmečki konjerejci, stari nad 55 let, na 2000 m; 4.) jahalna dirka za konje ameriške pasme na 1600 m; 5.) enovprežna dirka za 4 do 12 let stare konje, ki so v mi« tingu vsaj enkrat dirkali, na 2400 m; 6.) dvo« vprežna dirka za 3 do 12 let stare konje na 2800 m. Vse dirke bodo odprte za konje, vzgojene v Jugoslaviji. Konji kmečke reje bodo imeli popuste. Proga je podaljšana in na novo urejena. Prijave do 8. avgusta na blagajnika Franca Žitka v Ljutomeru. Zanimanci izvedo po« d rob nos t i pri kolu. Polovična vozna cena za 18. avgusta je dovoljena. Nočni požar v Sodražici Sodražica, juliji. Predzadnji četrtek ponoči sta zbudila tr« žane, ki so bili že pri počitku, gasilski rog in plat zvona. Iz neznanega vzroka je začela goreti hiša posestnika in čevljarskega moj« stra Jožeta Vesela. Poslopje je stalo tik dru« gih gospodarskih poslopij, izmed katerih so krita nekatera še s slamo odnosno deščicami. Domači gasilci so takoj začeli gasiti. Na po* moč so prihitela tudi gasilna društva iz Jur« jevice, Zamostca in od Sv. Gregorja. Ker je bila poleg hiše tudi shramba, polna krme, ni uspelo gasilcem rešiti goreče hiše, pač pa so ogenj omejili. K sreči je bilo mirno vreme. Kakor vedno so se tudi tokrat izkazale trške mladenke in žene, ki so neutrudljivo donašale vodo iz vodnjakov, dokler niso za« čele delovati gasilne brizgalne. Prizadeti pogorelec, oče številne nepre« skrbljene družine, ima občutno škodo, ker so mu zgorele hiša, vsa obleka in krma. Ga« silcem se je posrečilo rešiti le živino. Škoda bo le delno poravnana z zavarovalnino. Upa« mo, da mu bodo priskočili na pomoč tudi tržani. Staro mater so zaprli med živino Sv. Jakob v Slovenskih goricah, julija. Oblastva so te dni v Zgornjem Jakobskem dolu uvedla preiskavo proti zakoncema Iva« nu in Ljudmili Frasovima zaradi nečloveške« ga postopanja z materjo odnosno taščo 66« letno Frančiško Rakovčevo, ki je 6. julija umrla. Po njeni smrti so se začele širiti go« vorice, da je umrla zaradi grdega ravnanja in pomanjkanja. Govorice so prišle do orož« nikov, ki so na podlagi izpovedb številnih prič dognali nastopne strašne reči: Frančiška Rakovčeva je pred leti izročila svoje posestvo hčerki Ljudmili, poročeni Fra« sovi. Huda bolezen zaradi odprtih nog je starko prikovala na posteljo, da se ni mogla sama niti čistiti. Namesto da bi bolnici stregli, so jo domači nekega dne meseca ja« nuarja enostavno spravili v hlev med živino in jo pustili ležati na otepu slame. Nihče se ni več brigal zanjo, le hrano so ji še dajali. V nepopisni nesnagi je ležala v gnoju brez odeje in potrebne obleke. Rane so se ji za* radi nesnage zgnojile in začela je pri živem telesu gniti. Do marca so jo pustili v hlevu, potem pa je še tu zanjo zmanjkalo prostora. Marca je kupil posestnik Fras kravo in star* ka se je morala umakniti živali v listnjak. Hlapec, ki je služil pri Frasu, je pripovedoval orožnikom, da ji po tri dni niso dajali jesti, na prošnje pa so ji odgovarjali s psovkami in udarci. Mnogokrat ji je hlapec dajal kru* ha, da je potolažil najhujši glad zapuščene ubpžice. Noge so ji v mrazu zatekle in po* črnele in iz odprtih ran je neprestano tekel gnoj. Posušila se je do kosti. Bolne starke so se naposled domači toliko usmilili, da so jo prenesli v majhen prostor poleg sobe. Tu je bila spet prepuščena sama sebi. Vedno bolj je slabela in šele nekaj dni pred smrtjo so jo prenesli v sobo in jo po* ložili na posteljo, kjer jo je odrešila smrt trpljenja. Soseda, ki je prišla mrtvo priprav* ljat za oder, je pripovedovala orožnikom, da so se črvi kar vsuli iz razjedenega telesa, ko so ga dvignili s postelje. Hči pokojne in njen mož sta orožnikom priznala, da sta pregnala mater v hlev, ker je zaradi bolezni v hiši nista mogla več trpe* ti. V hlevu sta jo pustila do marca, dokler ni tam zmanjkalo prostora, ker je zet kupil kravo. Mati se je morala umakniti v listnjak, kjer je ležala do meseca julija, potem pa jo je spet prenesel v hišo. Ne priznavata pa, da sta jo pretepala in ji nista dajala jesti. Oblastva so naznanila primer mariborskemu državnemu tožilstvu. Požig v Zameškem Škocijan pri Mokronogu, julija. Prejšnji četrtek popoldne je nastal požar pri posestniku Francu Jordanu s Čistega bre* ga, in sicer na njegovi drugi domačiji, ki jo ima v Zameškem. Goreti je začelo v poslop« ju, kjer je imel žitnico in klet. Sosedje so kmalu prihiteli na pomoč in začeli gasiti. Zlasti so skušali obvarovati blizu stoječi pod s hlevom in hišo. Bili so že prepričani, da je nevarnost odstranjena, ko je zdajci silen plamen planil iz obširnega poslopja, v kate* rem je imel posestnik Jordan slamo, mraogo suhega lesa in hlev. Ljudje, ki so bili na strehi tega poslopja, so se komaj rešili. Sil* nemu ognju se ni mogla ustaviti blizu stoje* ča hiša, v kateri zdaj nihče ni stanoval. Gasit so prišli gasilci z Rake z ročno brizgalno, iz Dobrove z motorko in iz Ko* stanjevice. Posrečilo se jim je ogenj omejiti. Gorelo je še j onoči, tako da so morali gasiti vso noč. Neesrečni gospodar trpi zelo veliko škodo. Ogenj je bil skoro gotovo podtaknjen. Ljudje so videli tik pred požarom nekega sumljivega moškega. Orožniki so ga prijeli, pa mu niso mogli dokazati požiga Toča je vse uničila Vitan pri Središču, julija. Pretekli četrtek popoldne je prihrumela nad nas silna nevihta s točo, ki je padala brez presledka več kakor pol ure in tako uničila vse nade kmetovalcev v dober pri* delek. Toče v debelosti orehov je padlo to* liko, da je bila zemlja kakor s snegom po* krita in se je v jarkih, kjer jo je voda sku* paj znesla, še drugo jutro našla v kupih. Sadje, ki je letos dobro kazalo, je zdaj toča zbila z listjem vred z drevja. Tudi turščica je uničena in ovsa ne bo. Kjer je bila na nji* vah požeta pšenica, ji je toča sklestila klasje. Ljudstvo je nujno potrebno pomoči. Domače novosti * Naši kmetijski strokovnjaki pojdejo na Oplenac in v Južno Srbijo. Društvo kmetij* skih strokovnjakov dravske banovine priredi v začetku septembra sedemdievno potova« nje v Srbijo: romanje na Oplenac v zv-s/i s kmetijskim poučnim izletom v kraje J'jžne Srbije. Odhod 1. septembra ob 20. iz Ljub> ljane, povratek 8. septembra ob 9.37 dopoU dnee v Ljubljano. Izletniki se bodo ustavili v tehle krajih: na Oplencu zaradi pokloait« ve na grobu velikega kralja in ogleda dvor« skih posestev z vinskimi kletmi, v Večcu za« radi ogleda tamošnje zadruge, v Skoplju, v Tetovem, v Gostivaru, v Mavrovih Hano« vih, v samostanu Sv. Jovana Bigorskega, v Debru, v Strugi, v Ohridu, v samostanu Sv. Nauma, v Bitolju, v Prilepu in v Velesu, dalje v Nišu, v Niški Banji in Beogradu v svrho ogleda raznih gospodarskih naprav in drugih zanimivosti, v Resanu zaradi ogleda znamenitih sadovnjakov, v Zemunu v svrho ogleda znane tvornice sekta in kletarstva. Potovali bodo z vlakom (III. razred) in del« no z avtobusi. Cena znaša 1350 Din za osebo za prevoz s popolno oskrbo. V tej vsoti so zapopadeni: znižana vozna cena za vlak iz Ljubljane v Skopi je in nazaj, krožna poto« vanja z avtobusi, stanovanje in hrana v do« brih gostiščih, vse takse in napitnine. Izlet bo vodil turistični strokovnjak. Izleta se mo« rejo udeležiti društveni člani, a če bo kaj mest na razpolago tudi nečlani (prvenstveno ugledni kmetovalci in prijatelji kmetijske stroke). Rok za prijave je do 6. avfusta. Za« radi velikega zanimanja naj se vpošljejo pri« jave čimprej na naslov društva, Ljubljana, Knafljeva ulica 9, ker je udeležba številčno omejena. Neobvezne prijave se načelno ne bodo upoštevale. * Članstvo OUZD in pritožbe glede zdrav« s/vene službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja na nastopno: Prosimo za« varovano članstvo, da pošilja morebitne pri« tožbe glede zdravstvene službe zmerom naj« prej na najbližjo izpostavo. Izpostava ho najhitreje ugotovila dejanski stan in odsrra« nila zapreke in nesporazume, ki se pojavijo. Pritožbe, vložene na okrožni urad, ne m.ire-jo biti hitro rešene, ker mora urad šele po izpostavah ugotavljati, koliko so pritožbe upravičene. Opozarjamo pa vse člane, da urad priznava stroške za neuradove zdravnike samo v res nujnih in neodložljivi pri« merih, kjer bi čakanje na uradovega zdrav« nika imelo slabe posledice na zdravstveno stanje zavarovanca. Urad priznava take stro« ške izključno samo za prvo ordinacijo. Zato naj se bolniki zmerom poslužujejo samo uradovih zdravnikov, četudi so pritožbo vlo« žili, ker bi moral urad vse druge stroške po zakonu odkloniti. * Novo šolsko leto na banovinski kmetij« ski šoli na Grmu pri Novem mestu se začne 15. septembra. Sprejme se 30 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadar« jeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetijah. Svoje« ročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. avgusta. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, izpri« čevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v, zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki se potegujejo za banovin« sko ali kako drugo štipendijo, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kme« tiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša >d 25 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje naprej. Pro« silci za banovinska znižana mesta morajo priložiti davčna ali občinska potrdila o veli« kosti posestev in višini letnih davkov z na' vedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci naj prosijo za podporo še sre* ski kmetijski odbor in naj predložijo proš« njam za sprejem v kmetijsko šolo izkazila o višini prispevkov kmetijskih odborov Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek spre« jemni izpit iz slovenščine in računstva, ka« terega pa so oproščeni učenci absolventi dveh ali več razredov meščanske šole al; kake nižje srednje šole. Hkratu preišče njih zdravstveno stanje zavodov zdravnik. * Sodni svetnik Rudolf Potočnik f. V celj« ski bolnišnici je umrl v starosti 62 let upO' kojeni predstojnik sreskega sodišča sodni svetnik g. Rudolf Potočnik iz Rogatca. Po» kojnik se je rodil leta 1873. v Št Pavlu pri Preboldu. Služboval je v Celju in nekaterih drugih krajih, potem pa mnogo let do upo« kojitve v Rogatcu. Bil je odločen naroden mož in prijeten družabnik. Truplo so pre« peljali v Št. Pavel pri Preboldu, kjer so ga v ponedeljek položili na tamkajšnje pokopa« lišče k zadnjemu počitku. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskre« no sožaljel * Proslava godu dr, Mačka v Zagrebu Dr.;Maček -e je v soboto iz Kupinca z avto« mobilom pripeljal v Zagreb, da obhaja svoj rojstni dan in god. Na potu so mu pnredili počastitve kmetje po vaseh, skozi katere se je vozil. Ko se je pripeljal v Zagreb, je v Meduličevi ulici izstopil iz avtomobila in šel peš domov. Po obeh straneh ulice je stal gost špalir ljudi, ki so ga burno pozdravljali. Pred njegovim domom so se ves dan vršile po^ častitve. Dr. Maček se je često pojavil ob oknu in dvakrat tudi izpregovoril, medtem pa je sprejemal odposlanstva z dežele ir iz mesta. Na dvorišču njegove hiše je bila knji* ga za vpisovanje čestilcev. Popoldne so za« čeli po mestu širiti letak s podpisom dr Ma« čka. V njem se dr. Maček zahvaljuje za pri* srčne čestitke, nato pa pravi: «ProsiRi vas ob tej priliki, da opustite vse nadaljnje po« častitve, ko se zmrači, ker je žal v Zagrebu še veedno nekaj ljudi, ki bi hoteli kaliti te prelepe hrvatske narodne svečanosti.® * Izgredi v Zagrebu. V Zagrebu so 20. in 21. t. m. slavili god in rojstni dan dr. Mačka. Pri tej priliki je prišlo do izgredov med sla« vitelji in nekimi nacionalisti. Pri tem so bili ranjeni in so iskali zdravniške pomoči 20. t.: Mutak Dragotin, mehanik, ranjen z revolver« skim strelom v bok; Ignac Jutriša, delavec, lahko ranjen z revolverskim strelom v nogo; Jakatič Franjo, delavec, ranjen z nožem na več mestih (poškodba je huda, a ne življenj« sko nevarna); Erceg Avgust, delavec, ranjen-z nožem (rana je huda, toda brez življenej« ske nevarnosti); Uplišek Josip, delavec, lah« ko ranjen z nožem v bedro; Podpečan Josip, delavec, lahko ranjen s kamnom v glavo; Ka« lamič, mizar, lahko ranjen s topim, pred« metom po glavi. Dne 21 t. m. so bili ranjeni: Franjo Joahim, litograf, hudo ranjen z opeko po glavi, pa vendar brez življenjske nevar« nosti; Cipek Josip, delavec, ranjen po glavi s topim orožjem (poškodba je huda, pa brez življenjske nevarnosti); Les Josip, delavec, ranjen s topim orožjem po nogi. Dne 22. t. so iskali zdravniško pomoč: Radivoie Savo, delavec, lahko ranjen s topim predmetom; Paličič Djuro, natakar, hudo poškodovan z nožem po vratu na več krajih, vendar brez življenjskee nvarnosti. Netočne so vesti o razbitju kavarne Metropol in hiše ranjenega Jagodiča. Na obeh poslopjih so demonstranti samo pobili šipe. Prav tako je netočno, da bi bil poškodovani Jagodic umrl za ranami. Proti voditeljem izgredov kakor tudi proti osebam, ki so gori navedene osebe poškodo* vale, je uvedena preiskava. * Gostilničarska zadruga določa vinske cene. Zanimivo okrožnico je razposlalo čla* nom Združenje gostilniških podjetij v Ljub« ljani. Okrožnica navaja, da je uprava zdru« ženja sklenila zajeziti nadaljnje umazano konkuriranje in upropaščanje gostilniških podjetij. Okrožnica se sklicuje na zakon o pobijanju umazane konkurence, ki določa, da se mora smatrati za umazano konkurenco tudi primer, ako kdo oddaja blago za po« sebno nizko ceno, samo da privabi odjemal* ce. Združenje trdi, da je stanje vinskih cen nevzdržno in zato naroča svojim članom, da po 1. avgustu smejo prodajati: cviček in šta« jerska navadna vina najniže po 14 Din za liter, sortirana štajerska vina najniže po 16 dinarjev za liter, dolenjska bela, bizeljska, banatska in župska najniže po 12 Din za liter. Vsa vina čez ulico smejo biti za 1 Din cenejša. Pod omenjene cene-gostilničarji ne smejo. Združenje naglaša, da bo 'matralo vsak prestopek izpod teh cen za protizako« nito dejanje ter se bo uprava združenja po* služevala tudi vseh drugih zakonov in sred* stev, ki so ji na razpolago, da prepreči brez* umno in brezglavo uničevanje premoženja članstva združenja. Združenje pri tem opo« zarja tudi na stroga določila vinskega zakona. * Meščanska šola v Žalcu. V jeseni bo v Žalcu spet odprta meščanska šola. Začasni prostori za novo meščansko šolo so na raz* polago. V bodoče bo pa rešeno vprašanje na ta način, da se bo na osnovni šoli do* zidalo še eno nadstropje. * Otvoritev novega kopališča \ Kamniku. V nedeljo je bilo otvorjeno drugo kopališče v Kamniku. Letoviško mesto Kamnik se zdaj lahko ponaša, da ima dve lepi kopališči, ki bosta zadovoljili še tako razvajenega leto* viščarja. * Strela je zanetila požar. V soboto zvečer je treščilo v Leskovcu v hišo posestnika Jo« žeta Dremlja, po domače Bahovca. V tre« nutku sta bila v ognju hiša in hlev. Prihiteli so gasilci iz Višnje gore in požar omejili. Hiša in hlev sta zgorela do tal. * Dve žagi v plamenih. V nedeljo zgodaj zjutraj je nastal požar v zgornjem delu žage, ki je last posestnika in Žagarja Canka v Višnji vasi pri Vojniku. Na kraj požara so dospeli gasilci iz Vojnika, Nove cerkve, Ga« berja in Celja ter obvarovali skladišče lesa. Ogenj je uničil na žagi vse stroje. Škoda je delno pokrita z zavarovalnino Vzrok poža* ra ni znan. — Približno v istem času je go* rela žaga na Fužinah pri Vitanju. Kako je nastal požar, ni znano. * Najdeno truplo neznanega dečka. V po« toku Radolni v gozdu nad Sv. Lovrencem na Pohorju so našli truplo neznanega dečka. Deček je štel 12 do 14 let. Na sebi je imel samo kos modrega predpasnika Gre najbrže za kakšnega pastirčka, ki je postal ali žrtev nesreče ali zločina. * Dva požara. V zadnjih dneh sta bila v Podgradu, občina Dol pri Zalogu, dva poža« ra. Najprej je zgorel kozolec posestnika Ja* neza Pečarja. Škoda je poravnana z zavaro« valnino. — Drugi kozolec ie zgorel 15. t. m. ponoči posestniku Jožetu Vodetu Ogenj je zapazil Vode sam. Kozolec je bil na samem in je pogorel do tal v pol ure. Kako jc v obeh primerih požar nastal, ni znano. »«. v*, 18 zgradb žrtev- ognja. Pri posestniku • Štefanu- Rozmanu v liajdini se je vnelo go« ■spodarsko poslopje. Zaradi soparice in suše se je og£nj hitro širil po vasi. V četrt ure je .biio 18 poslopij >v ognju Pogoreli so Miha Zupančič, Julijana Muitafova, Frančiška La« sičeva, Rozalija. Palova, Kuttigunda ; Zupan« jtčičeva iw>brata Jožef in Štefan Rozman. Dve« ma posestnikoma je zgorelo vse in sta tako rekoč na beraški palici; Žtirim so zgorela go« ' i spodarska poslopja. Gasit so prišli gasilci iz 'Ptuja; Jurjevcev, Št. Janža, Sv.Vida, Gerečje vasi in Hajdinčani. Njihovi požrtvovalnosti, se je zahvalitri,«da ni upepeljena vsa vas. Pri ' gašenju'je vfeč oseb bilo hudo opečenih. Po« srečilo se je rešiti vso živin«. Zgorelo je le nekaj perutnine. Ogenj so nhjbrS zanetili otroci, ki »orse. igrali z vžigalicama. •<'. i I* Pri'požaru sta zgorele dva mlatiča. Ne« davndr jlonoči je nastal v Župečjl viasi ogepj i v gospodarskem poslopju posestnika Antona ©sla.; Poslopje je zgorelo do tal in v njem dva mla/tiča, k!i *so ju najeli za nujnb delo, pe d& bi ju-vprašali,' kdo sta'. Omžništvo- je zdaj d6gnalo njuni imeni. Nesrečni-žrtvi, sta dela« vtc-Frano Mlakar od Sv.Bolfenka v Halozah in posestnik Jože DomanjkO' iz Sveče pri Majšpergu. Domanjko je oče petih otrok. Pretresljiv je bil prizor, ko je 'Dtfmanjkova žena v strašno ožganem truplu spoznala syo* jega moza^ Posestnik Anton Osel ima veliko škodo. Zgoreli so mu 250 metrskih sfotov t sena, 120 metrskih stotov slame, po 30 metr« skih stotoV rži in pšenice, .poljsko orodje, trije težki vo.zovi^ 20 kubičnih metrov drv in poleg konj tudi svinja. Zavarovan je bil za majhno vsoto. Kako je ogenj nastal, je uganka. Na pogorišču* so našli ožgano kolo ter ugotovili1, da je bilo to kolo ukradeno ne* • kemu fantu, ko je vasoval pri svojem dekle« tu.-Verjetno je, da je bil tat požigalec, iz« ključeno« pa ni, daf bi bila nesrečna mlatiča po neprevidnosti zanetila ogenj. * Smrtna nesreča; Predzadnjo nedeljo zju« traj se je pripetila v tvornidi na Jesenicah ■* huda nesreča. Kurjač Matevž Tomaž in', star 50 let, je čistil v kurilnici stroj. Tovariši so ga še videli; kako je ivestno opravljal svoje delo. Naenkrat pa so zaslišali zamolkel pa« dec in ječanje. Ko so prihiteli k stroju, so našli nesrečnega Tomražina ležečega na tleh z zlbmljenim tilnikom? Po nesrečnem na« ključju mu je-spodrsnilo, da je padel skoro ' tri metite globoko na glavo.. Brž so ga pre« peljali t bolnico. Tam so ukrenili vse po« trebno, da bi ponesrečenca ohranili pri živ« Ijenju, toda ves trud je bil zaman. Pokojnik zapušča poleg žalujoče žene še šest nepre* ■ skrbljenih otročičev. * Trije požari v poljčanski okolici. Te dni je trikrat gorelo v poljčanski okolici.i Prvič in drugič v Stopnem in Kle?čah, tretjič pa v Košnici. V Stopnem ja, zgorela hiša vdove Roze BereniČeve. Gospodinja je baš kuhala t zajtrk, ko so so vnele saje in so plameni z ve« 5 liko naglico'iiajeli slamnato streho in naposled vso hišo.V Klečah pa je znanemu trgov* cu iz Studenic pri Poljčanah zgorelo gospo« darsko' poslopje pri viničarijii V Košniči je preužitkarju Jožetu ZdOlšku zgorrelo gospo« . darsko pošlopje. Coreti je začelo v.seniku, kjer ja bild dosti sera. V času nesreče go« spodasja ui napadst'r\a tri poličijske stražnike. Na okrož* nem sodišču v Celju se je vršila ražpraVa "proti 14 obtožencem, k so bili obtoženi, da s'o letoš 15. maja ob prihodu vojaških novin« oev v Celje napadli in hudo poškodovali tri * policijske sttažnike in nekega civilista, od« r nosno da so žalili policij© in hujskali prpti njej. Obsojeni so: 301etni posestnikov sin Ivan Kranjc ia Zlateč pri Novi Cerkvi na tri leta robije, 120 Din denarne kazni, v plačilo povprečnine v Znesku 1000 Din, na odškod« nino'polibijskemu poveljniku Vinku Pribov* iični v znesku 2500 Din, stražniku Martinu Dobrotniku 5000 in stražniku Ivanu Gašpe* Hču 520 Din in v plačilo stroškov za prevoz in zd*avl!jeffje poškodovancev v znesku 47f>4 dirtarjev; 221etni posestnikov sin Ivan G«cre* čan iz Socke pri Novi Cerkvi na šest mese« Cev strogega zapora, plačilo povprečnine v ■ zneesku '70t) Din, plačilo povprečnine v zne* sku 700 Din; 261efni zidar Friderik Grilec'iz Ivence pri Višnji vasi na pet mesecev stro* gega zapora in 240 Din denarne'kazni; 25!et» ni mlinar Leopold Majcen iz Socke in 201etni mizarski pomočnik Lojze Sentočnik iz Zla« teč na zapor po pet mesecev in na denarno kazen po 60 Din; 231etni dimnikarski pomoč« nik Jože Medved in 221etni delavec Ffanjo Majcen iz Zlateč na zapor po pet mesecev; 21 letni delavec Miha Stropnik iz Vojnika in 381etni delavec Anton Juvanc iz Gorice pri Krškem na zapor po tri mesece in denarno kazen po 50 Din; 221etni posestnikov sin Henrik Majcen pa na dva meseča strogega zapora; poleg tega pa še vsi na plačilo sodnih stroškov. 381etni mesarski mojster in posest« nik Josip Gorenjak iz Celja je b'1 oproščen. * Umorila je svoje dete in ga pokopala. V Deesternici pri Sv. Urbanu v okolici Ptuja je služila 241etna dekla Angela pri nekem posestniku. Že lani se je seznanila s posest« nikovim siniom Markom, kar ni osfelo brež posledic. Naenkrat pa so sosedje opazili, da Angela ni več nosna. Razširile so see gov.o* rice, da je spravila dete s sveta Opozorjeni orožniki so Angelo zasišali. Po daljšem okle« vanju je priznala, da je ob koncu maja rodila deklico, ki pa je baje živela le kake četrt ure. Novorojeno dete je zavila v časopisni papir in ga ptfštila ležati pri postelji. Po dveh dneh je otroka, ki je bil mrtev, spra* Vila v košarico. Neke temne noči se je na* potila na pokopališče pri Sv. Urbanu in za* grebla košarico z otrokom v očetov grob. Preiskava se je takoj prepričala o resničnosti Angelinee izpovedi. Izkopali so grob njene* ga očeta in res našli košarico, v kateri je bilo že razpadlo trupelee novorojenčka. Obstaja sum, da je Angela-dete takoj pio rojstvu za* davila, da bi prikrila posledice svoje ljubezni. * Tihotapčeva smrt na meji. Avstrijski finančni 'stražniki so nedavno zvečer opazili na meji skupino tihotapcev. Zadonel je klic «stoj!», na katerega pa so se prihajajoči na* glo obrnili ter zbdžali spet proti meji. Straž* nik je streljal in edeft izmed bežečih je pa* del. Zadeti tihotapec je obležaj kakih pet korakov Od mejne črte na avstrijskih tleh. Stražniki so ga dvignili ter zanesli v mejno postajo od glavni cesti, odkoder so telefoni* rali v Špilje po zdravnika. Še preden pa je ta prišel, je ranjenec izdihnil. Pri tihotapcu so našli j ugoslovenski potni list na ime 351et* Podaljša) si življenje! Življenje se more podaljšati in bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabi okrepiti, bolehni popraviti, nesrečni ogrečiti! ^ KAJ PRINAŠA VSAKA BOLEZEN? Oslabljenje živcev, potrtost, izgubo dobrih prijateljev ali bližnjih, razočaranost, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih posledie. ' ZADOVOLJSTVO je najboljši zdravnik! Imairio pota, ki Te do vedejo do dobrega razpoloženja. Ti ožiwp čud ter vzbude nove nade; to I pot naui pa pokaže razprava, ki jo zahteva, dobi takoj in POPOLNOMA BREZPLAČNO! V tej mali priročni knjižici je raztohna-čeno, kako je moči v kratkeirt času in brez ovire pri delu ojačati,'živce in ini-šice^ izboljšati in odpraviti utrujenost, slabo fazpoloženje, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov. Zahtevajte to raz pri vo, ki vam nudi mnogo ugodnih trenutkov. Poštno zbiralno mesto: ERNEST PASTERNACK. BERLIN SO. Michaelkirchplatz 13, Abt. 88. nega Franca Rojsa, rojenega v Apačah, žive* čega pa v Krčevini pri Maribora * Skrivnostna smrt starke. 601etna preužit* kariea Frančiška Žagarjeva na Javorju je ne* davno žela žito pri zjetu Janezu Jeretu na Javorju. Proti večeru je šla od Jereta na bližnjo njivo, da bi nabrala nokaj zelenjave za svinje. Ko se je vrnila z njive do Jereta, ji je domači sin ponudil žganja. 2ena je žganje popila in se napotila proti domu. Tu ji je pa zdajci postalo slabo. Vsa je pre* bledela in poklicala sina Janeza na pomoč. Sin jo je s težavo odnesel nezavestno v hišo na posteljo, kjer je umrla. Poprej je sinu še z znaki omenila, da ji je bilo zavdano, da ja popila neko žganje. Orožniki so aretirali Jeretovega sina 181etnega Franca, ki je v prisotnosti treh zaupnih mož in orožnikov priznal, da je res Žagarjevi ponudil kozarček žganja, v katerega je dal dve kroglici strih* nina. Na vprašanje, kje ju je dobil, je prav čudno odvrnil: «Našel sem ju pred dnevi na poti iz Ljubljane domov.« Obenem je bil aretiran tudi posestnik Janez Jere. Preiskava bo pokazala, ali je tudi ta kriv, ali pa je zločin izvršil iz lahkomiselnosti sam France. PREKMURSKI GLASNIK Ogenj. V Črensovcih je zgorelo do tal go* spodarsko poslopje gostilničarja Bazamela. Zgorelo je tudi 60 kokoši in štiri svinje. NAŠI NA TUJEM lz Buer'Hassla (Nemčija) nam pišejo: Čl a* niča Jugoslovenskega delavskega društva go* spa Marija Medveškova, rojena Seručnikova, stanujoča v Buer«Hasslu, bi rada izvedela za naslov svojega očeta Ignaca Seručnika. Ignao Seručnik, rojen v Trbovljah, zdaj star 68 do 70 let, prebiva najbrže- kje v bližini Trbovelj. Kdor ve za njegov naslov, naj t ga javi na naslov: Rogina, predsednik Jugoslovensikega delavskega društva «Edinosti»,' BuebHa&el, Schlagbaum 50, Deutschiland. BANKA BARUCH 11, Rue Auber, Pariš (9 odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne potic Dajkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luk&ermburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxel-les; Francija: št 1117-94, Pariš; Holandija: štev. 1458-66, Ned. Dionst; Luksemburg: št. 5967, Lu-lembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno utie čekovne nakaznice. 56 ZANIMIVOSTI X Ameriški sladkosnedeži in žabe. V zad« njem času je postala v Ameriki sladkosned« na posebnost žaba. Vsi newyorški hoteli in gostilne morajo imeti na jedilnem listu žabe, pripravljene na razne načine. Na prvem me« stu so ocvrta žabja bedrca. Poizvedovanje po žabah je tako veliko, da se je ustanovilo društvo za gojenje žab. X Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt prejme vsak dan povprečno 50.000 pisem in brzojavk. Vrsta tajnikov, pisarjev in tipka* ric se ukvarja z odpiranjem te pošte in z od* govori. Večina ljudi odgiovora niti ne dobi Ko je pa senator Huey Long začel boj za razdelitev bogastva, je predsednik Roose« velt prejel 1,500.000 brzojavk in 750.000 pi* sem, v katerih so ga pozivali, da uniči pred* i log senatorja. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Kipnik z mezgo. Mešaj, da narase in se zgosti, dve žlici marelične ali ribezljeve mez« ge (tudi druga mezga je dobra, samo da je gosto kuhana), štiri rumenjake in dve žlici sladkorja. Ko si dobro vmešala, primešaj sneg štirih beljakov in pol žlice moke. Kozo ali proti ognju zdržno skledo pomaži s siro« vim maslom, zlij noter testo, razravnaj in speci. Daš takoj na mizo, ko je pečeno. Praktični recepti Črve, ki vrtajo po lesu, uničimo, ako na« lijemo v luknjice bencina ali pa terpentina. Luknjice pa je treba po možnosti zamašiti z vročim tekočim lepom odnosno s kitom. Lesen pod poribaš najlepše (zlasti v ku* hinji, če je masten) z lugom, milom, krtačo in čisto vodo. S krtačo moraš odrgniti deske vedno po dolgem, nato jih hitro izprati in pobrisati najprej z ožetimi krpami, nato pa ie s suhimi. Vodo moraš pri ribanju večkrat menjati, ker z umazano vodo riban pod ne bo nikdar čist, pa če ga še tako namiliš in zribaš. PROGRAM RADIA LJUBLJANA od 28. julija do 4. avgusta Nedelja 28. julija: 7.30 Izkušnje Kme« tijske družbe v vnovčevanju kmetijskih pri* deelkov (inž. Ferlinc Bogdan); 8.00: čas, po* ročila; 8.15: Ob Volgi (sekstet balalajk in plošče); 9.45: versko predavanje (p. Regalat Čebulj); 10.00: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00: Edvard Grieg: Iz liričnih »kladb (klavir solo — prof. Marijan Lipov* Sek); 11.40: valčkova ura (mandolinistični sekstet); 12.30: čas, obvestila, plošče (po željah); 16.00: nekaj venčkov na ploščah. 16.15: Kaj mora vsaka žena vedeti (Kvarti* čeva); 16.30: narodne v vprašanjih in odgo* vorih s spremljevanjem harmonike (izvajajo Fantje na vasi, dekliški tercet Stritar in Stanko); 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas. vreme, poročila, obvestila; 20.20: prenos koncerta vojaške godbe z Belevueja; 21.30: čas, poročila, spored, obvestila; 19.30: na* ples (plošče, vmes prenos iz Nebotičnika). Ponedeljek 29. julija: 12.00: instru* mentalne solistične točke na ploščah; 12 45: poročila, vreme; 13.00- čas, obvestila; 13.15: naši kvarteti po jo na ploščah; 14 00: vreme, spored, borza; 18 00: Prešmentane citre (c\< traški tercet «Vesna», vmes plošče); 18.50: zdravniška ura (dr. Bogom. Magajna); 1*5.10: čas, poročila, sporeed, obvestila; 19.30: na« cionalna ura; 20.00: II. večer Beethovnovih sonat (Leskovic Bogo — čelo in Lipovšek Marijan — klavir); 20.45: Otto Niolai: Ve« sele žene windsordske (skrajšana opera na ploščah); 21.30: čas, poročila, vreme; 22.00: operetni zvoki (pela bo Ivica Cankarjeva; pri klavirju prof, Lipovšek; vmes plašče). Torek 30. julija: 12.00: Razni kraji, raz* ne pesmi (revija plošč); 13.00: čas, obvestila; 13.15: Razni kraji, razne pesmi (revija plošč); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00. Otroški kotiček: Striček Matiček; 18.45: Pri palčkih in pri lutkah (plošče); 19.10: čas, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: koncert ruskih skladb (pevski zbor glasbenega društva «Sloge», dirigent Her« bert Svetel; pri klavirju kapelnik Neffat); 21.00: ruska orkestralna glasba na ploščah; 21.30: čas, poročila, vreme; 22.00: Za zabavo in za ples (prenos iz Nebotičnika); 22.30: angleške plošče. Sreda 31. julija: 12.00: Fox na fox in tango vmes (plesna godba na ploščah); 12.45: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Dober dan Bog daj (radijski orkester); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: nekaj kupletov na ploščah; 18.15: nekaj okrogli' za boljšo voljo (radijski orkester); 18.50: pogovor s poslušalci; 19.10: čas, poročila, spored, ob« vestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: koncert Mozartovih m Haydnovih skladb; 22.00: čas, vreme, poročila; 22.15: radijski orkester. Četrtek 1. avgusta: 12.00: zastopniki sodobne glasbe (plošče); 12.45: poročila, vre« me; 13.00: čas, obvestila; 13.15: mojster har* monike Avgust Stanko; 14.00: vreme, spo* red, borza; 18.00: Šlager na šlager (radijski jazz in plošče); 18.50: slovenščina za Sloven* ce (dr. Rudolf Kolarič); 19.10: čas, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacional. ura; 20.00: prenos iz Beograda; 21.30: čas, vieme, poro* čila; 22.00: nekaj sanjavih napevov v toplo poletno noč (radijski orkester, vmes pojoča žaga — Muser). Petek 2. avgusta: 12.00: uvertire na plo* ščah; 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, ob* vestila; 13.15: Volga, Volga (sekstet bala* lajk); 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: Zvoki iz Amerike (plošče); 18.50: nekaj satir (Gustav Strniša); 19.10: čas, poročila, pro* gram, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Zagreba;"21.30: čas, vreme, poro* čila; 22.00: radijski jazz, vmes bo pel Mirko Premelč. Sobota 3. avgusta: 12.00: Venček venč* kov (plošče); 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Iz zakladov naše pesmi (plošče); 14.00: vreme, spored; 18.00: Oj ta soldaški boben (radijski orkester); 18.50: zu* nanji politični pregled (dr. Jug); 19.10: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.30: na* cionalna ura; 20.00 Pojdimo za Savo, pod Šmarno goro (šegav sprehod ob zvokih ve* selih godbenih točk, narodnih pesmi in ša« ljivih besed; sprehoda se udeiežijo radijski orkester, radijski jazz, Akademski pevski kvintet, Stanko s harmoniko, člani radijskega dramskega studia, Stanko Bitežnik in plošče; izlet vodi inž. Pengov); 21.30: čas, vreme, poročila, spored; 22.00: Pojdimo za Savo (na« dalje vanje). Za smeh in kratek čas V. šoli. Učitelj: »Deset orehov imaš in jih raz* deliš pravično s svojim bratom. Koliko jih ostane tebi?« Mihec: «Sedem.» Učitelj: «Kaj ne znaš šteti?« Mihec: «Jaz že znam, toda moj mlajši bra* tec ne zn3.» Pozna ga. Mož: «Žena, daj mi ključ od vežnih vrat.« Žena: Saj ga ne potrebuješ, ker prideš domov Šele zjutraj, ko bo že odprto. Če pa prideš prej, ne boš znal poriniti ključa v luknjico v ključavnici.« Listnica uredništva Supetar. Dva razreda obrtne nadaljevane šole nista enake veljave z dvema razredoma srednje šole. NOVOST ! samo Oin 49 50 St.62.300. Anker-ura Pi»vi Švicar, »troj Dobra kvaliteta, lep k r o m i r a ■ okrav 8 pt&ineoo garancijo um 4±)'a0 St. 62.301^ lato i osvetljenimi kazalci in Številčnico. (Rad um) Oin 59 Zahtevajte cenik, ki ga va-rn pošlje tast on j in poMniae prosto. II L3UB13ANA6 Lastna proi>ko-lirana tovarna ur v Švici Preutrujenost živca v Znanstveno je dognano, da uravnava izvleček iz žleze zdrave in močne živali (Kalefluid), čc ga dovedemo v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in spravlja živčni sistem v ravnovesje, tako da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajJno literaturo zahtevajte pod naslovom: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. — «Kalefluid» prodajajo lekarne in drogerije. — Reg. br. 10.537/33. 123 mu OGLASI Zadovoljimo vsakogar V ceni in kvaliteti. Listrasti suknjiči 155 Din, Siportni 98 Din, prvovrstne pumparce 98 Din. svilene srajce 45 Din itd. — Preske r, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 149 Jablus * jabolčnik Tvarina, vl katere naredite poceni izvrsten jabolčnik ali hruakovec, ne da bi rabili naravni sadjevec. S poštnino stane 40 litrov 29 Din, 75 litrov 49.50, 100 litrov 64 Din. Za uspeh jamčim. Prepričajte se! Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek. 155 E o t e š č a n GRAJSKI VITEZ (Povest iz davnine.) «Ubožica, kdo te je tako neusmiljeno mučil?« [^Viktor je slonel solzen na postelji. Mladenka se je dvignila in sedla. «Saj nisem tako slaba kakor mislite«, se je delala krepko in močno. »Pogrešam samo gibanja v prirodi. Ne vem, zakaj mi ne privoščijo solnca in zraka.« «Zato, ker vam strežejo po življenju«, je rekel vitez z bolestnim glasom. Bolnica se ni spominjala, da bi ji bil kdo kaj hudega povzročil. «Izvedel sem, da so vas hoteli umoriti...» Albina je molčala. «Edita mi je prinašala zdravila«, se je spomnila čez nekaj časa. «Ni pa mi koristilo, marveč škodovalo...» «No, vidite! Ni vam prinašala zdravila, ampak strup!« Viktor se je prijel za glavo. «Urh me je na to opozoril«, je rekla počasi in hvaležno pogledala služabnika. «Pa ste poslušali svarilo?« «Od takrat nisem več pokusila pijače ...» Viteza je zanimalo, ali jo je Edita večkrat obiskala. «Včasih je seveda prišla. Ni pa se vedla sum-Havo...» «Zakaj ste menjali stanovanje? Tukaj ni za vas primerno mesto. Kako ste prišli semkaj?« je bil radoveden. Spominjala se je megleno: «Pozno ponoči me je obiskala Edita. Prosila sem jo, naj mi prinese čašo vode. Popila sem jo in zadremala. Ležala sem kakor v omotici in nič ne vem, kaj se je godilo z menoj. Prebudila sem se tukaj v tej umazani kletki. Kje sem, ni niso hoteli povedati. Dozdeva se mi, da bivam v celici poleg grobnice. Pa ne vem, ali sem prav uganila.« «Tam je nekdo drugi...» je odgovoril Urh, ki doslej ni črhnil besedice. «Skriii so vas v stolp med sove in netopirje«, se je zgražal vitez. «Sami pa bi se bili šopirili po dvoranah...» «Torej res niso imeli pravega namena!* je vzkliknila Albina. «Pa zakaj sem jim bila napoti? Nikomur nisem ničesar hudega storila.* «Namen je prozoren«, je menil vitez iu vprašal, kdaj je bila zadnjič pri njej Edita. «Ni še dolgo od tega, kar me je nadlegovala, naj popijem neko tekočino...» «Pa ste ji ugodili?« «Ni me mogla nagovoriti. Ko je videla, da ničesar ne opravi zlepa, je poizkušala s silo. V borbi pa je razlila tekočino.« Pokazala je na mokra tla, kamor se je zvrnila čaša. Tudi na odeji se je poznala mokrota. «Morilka!» se je zgrozil vitez. Albina pa je nadaljevala: «Ker nisem izpila tekočine, sem se nečakinji silno zamerila. Divje me je gledala in preklinjala mojo trmo. Ko se je iztogotila, je pričela jokati. Strašila me je s posledicami, ki bodo nastale, ker ne maram zdravila.* «In potem?* je hotel izvedeti vse do konca. «Preden je odšla, se je pomirila. Rekla mi je, 'da se bo kmalu spet vrnila. Prišla je natančno, kakor je napovedala. Prinesla mi je vina in zahtevala, naj ga izpijem, češ da me bo pokrepčalo. Njena vsiljivost je bila tolika, da se nisem mogla več braniti. Poizkusila sem in izpljunila, zakaj pijača ni imela pravega okusa ...» «Tedaj je jasno, da vas je hotela zastrupiti.* Vitez se je obrnil proti padarju ter ga vprašal, ali mu je bilo znano, kaj je počenjala grajska nečakinja. «Nisem odgovoren za njeno dejanje*, je zanikal krivdo ter se branil sodelovanja. «Kdo pa ji je dajal strupa?« je ovrgel njegovo trditev. «Kje ga je dobivala?* Kozma si je izmislil: «Res mi je izmaknila neko tekočino, ki pa ni bila pristna, marveč ponarejena. Zato ni mogla pogubno delovati.« «1'orej priznate, da je bilo sredstvo vašega izvora.« Padar ni mogel tajiti. Izgovarja! pa se je, da mu Edita ni povedala svojega namena. Tekočino je dobivala pod pretvezo, da jo uporablja za zatiranje mrčesa. «Lažeš!» ga je zavrnil s stiudom. «Vajino delo je bilo skupno in dobro premišljeno. Sam vrag vaju je obsenčil. Za vaju ni preostra nobena kazen.« «Milost!» Kozma je padel na kolena. «Vaši nevesti sem ohranil življenje... Tekočina ni bila strupena... Ako bi bil poslušal Edito, bi bila Albina zdaj že v grobnici pri očetu ...» «Zakaj je nisi javil oblastvu?* «Ker sem se bal za službo,.. Grozila mi je z ječo in z biriči...» »Kdo je več, gospodar ali dekla?» »Usmiljenje! Odslej bom najboljši človek.« «Kako se upaš prositi odpuščanja ti, ki nisi jroznal usmiljenja?« Vitez je bil neizprosen. Stopil je na hodnik in zažvižgal v prste. Biriči so čuli dogovorjeno znamenje. Odzval se je poveljnik z rezkim piskom. Po stopnicah se je začulo votlo ropotanje. Poveljnik se je postavil pred viteza, ki mu je pokazal zločinca, naj ga denejo v verige. Povelje je bilo na mah izvršeno. Biriči so uklenili padarja in čakali novih ukrepov. «Vrzite ga v ječo!« se je glasilo povelje. «Tam naj ostane ob kruhu in vodi, dokler ga ne izročimo višjemu oblastvu.« Albina je zakrila obraz, da ni videla zločinca, zvijajočega se v tesnih sponah. Smilil se ji je, čeprav ji je stregel po življenju. Nieno plemenito srce ni bilo vajeno obsojati, marveč odpuščati krivico, pa tudi zasluženo kazen. Vitez je odslovil biriče z naročilom, naj ga počakajo spodaj pod stolpom. «Tjakaj mi pri-vedite jetnika iz celice, ker ga moram poznati. Nato pa primite Edito. Pazite, da vam ne pobegne.« Biriči so odvedli uklenjenega padarja, ki je venomer ponavljal, da je nedolžen. Vitez in njegov služabnik pa sta pomagala Albini, da je vstala in se oblekla. Nato sta jo spremila navzdol po stopnicah. Vitez je bil na vso moč radoveden, kakšen je jetnik iz podzemske celice, o katerem mu je Urh že toliko povedal. Kdo naj bi bil neznanec, ako je res podoben njemu? Morda je kak izprijeni plemič, kakršnih ni bilo malo po tedanjem svetu. Ali pa celo njegov prijatelj Egon! V domišliji je zazrl njegovo sliko. Verjel je in obenem dvomil. Jetnika so privedli iz celice na dvorišče. V obraz mu je posijalo jutrno solnce. Ko je zagledal viteza, se je vrgel na tla med biriče. S silo so ga morali postaviti na noge. «Egon, kaj sem ti storil?« ga je vprašal vitez. Zlobnik je gledal v tla ter mu ni odgovoril. «Zakaj si me pahnil v prepad?« je zahteval pojasnila. Jetnik je trdovratno molčal. «Govori! Ali nimaš jezika?* Birič ga je sunil v rebra. «Edita je vsega kriva«, je naposled izpregovoril. «Primite jo in privedite semkaj. Pogledali si bomo v oči in tedaj boste čuli, česar še morda ne veste. Sama vam bo povedala, kje je gra-ščakova oporoka in kdo jo je hotel ponarediti. Vrne naj vam tudi nakitje, katero je odnesla iz votline.« «Tedaj sta bila dogovorjena«, je sklepal iz njegovega pripovedovanja. «Nečakinja te je na jela... Ti si bil njen zaveznik... Trije ste se zarotili proti enemu, pa vam je vzlic temu spodletelo ...» «Edita je imela prvo besedo. Prisvojila si je oporoko, izmaknila dragoceno okrasje in snovala morilne načrte. Onaa je bila tista, ki je namera vala zastrupiti mlado graščakinjo ter proglasiti sebe za zakonito naslednico. Zato je bilo treba iztakniti oporoko ter jo primerno prekrojiti.« «Pa ji ni uspelo«, mu je vitez segel v besedo. «Oporoko hranim jaz; naključje jo je izročilo v moje varstvo...» »A tako!« Jetniku je zaprlo sapo, kakor bi ga bil udaril po hrbtu. Toda hitro se je oddahnil. «'I'edaj si jo ukradel ti, ki hočeš biti poštenjak, pa si tat, kakor so mnogi drugi«, se je drznil izgovoriti. »Tiho!« Birič ga je udaril po ustih, da se mu je ulila kri. Zdajci se je pojavilo v bližini glasno kričanje. «Strup... ječa... smrt...» je odjeknilo po dvorišču. Edita je planila iz graščine. Pulila si je dolge lase ter se krčevito zvijala. Vmes je govorila zmedeno: «Oporoka... Vitez, moj vitez... Vse je zastrupljeno...» «Znorela je», je omenil padar v verigah. »Krivica se je maščevala...» Vitez mu je zasolil: «I