Mev. 80.
V Mnbljanl, v petek, dne 7. aprfla I9lt.
Leto XXX!X.
ss /elja po pošti: =
£a oelo leto naprej . K 28-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— za gol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejemati mesečna K 1*S0
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . ...» 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ ia večkrat primeren popnst.
Poslano tn reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinariev
Izhaja:;
vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
fc£" Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6 Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma sr = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |o v Kopitarjevi nllol štev 8. Ttai Avstr. poštne bran račnn št. "4.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Opravnlskoga toletona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Mažari in nove vojaške postave.
Ogrski ministrski predsednik grol Khuen-Herclervary se jc mudil včeraj na Dunaju. Šlo je za to, da se določi način, kako ustavno v obeh državnih polovicah uveljaviti nove vojaške postave. Z baronom Bienerthom sc je posvetoval Khuen pet četrt ur, na kar ga jc zaslišal cesar v zasebni avdijenci. Khuen je poročal cesarju, kako stališče zavzema ogrska vlada in njena stranka glede na vojaško preosnovo. Ogrska vlada sodi, da se bodo uspešno rešile vojaške predloge v ogrskem državnem zboru zgolj, če se predlože po-slaniški zbornici po velikonočnih parlamentarnih počitnicah. Položaj na Ogrskem je tak, da bi se jeseni predloge ne rešile. V konferenci obeh ministrskih predsednikov je šlo za to, da se določijo oblike, kako publicirati te predloge v Avstriji v sedanjem trenutku. Avstrijska vlada se bo morala odločiti, če se upa vojaška vprašanja rešiti s 8 14. Cesar je o položaju v ogrskem državnem zboru natančno poučen in želi, cla ogrski državni zbor prej ko mogoče reši vojaške predloge.
Khuen je konferirai tucli z vojnim ministrom. Odločitev še ni padla, pač sta že zelo blizu, dasi si še nasprotujeta v gotovih, a ne v načelnih stvareh. Khuen pride v kratkem zopet na Dunaj. Spremljalo ga bo več ogrskih ministrov.
V skupni konferenci ogrskih in avstrijskih ministrov se reši zadeva. Diference obstojajo zaradi vojaškega kazenskega reda.
Najbrže bodo konferirai i ministri že v nedeljo, ko pride Khuen na Dunaj k slavnostim povodom navzočnosti nemškega prestolonaslednika in pre-stolonaslednice. Ivhuen je izjavil na vprašanje, kako cla stoji vprašanje glede na ogrske zahteve, da se vse po-voljno vrši. Poučeni avstrijski krogi trde, cla je bil razgovor Khucnov z Bienerthom zgolj informativen. Khuen je naglašal, da se morata hitro predložiti in rešiti brambena postava in vojaški kazenski red. Bienertli jc to vzel na znanje in izjavil, da se bodo nadaljevala pogajanja skupno z resortnimi ministri. Avstrijska vlada sodi, da ogrska vlada odneha v nekaterih še odprtih točkah, da bosta predlogi sprem-ijivi tudi v avstrijski zbornici. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da so bili
včerajšnji Khuenovi razgovori z Bienerthom odločilne važnosti. Sicer odločitev šc ni padla, a brambena reforma in bančne zadeve so godne, da se rešijo. Ko pride Khuen bodočo nedeljo na Dunaj, da pozdravi kot zastopnik Ogrske nemškega prestolonaslednika in prestolonaslednico, se bodo nadaljevala pogajanja, ne da bi še obstajale znatne ovire. V načelnih vprašanjih se je Khuen še sporazumel z Bienerthom in z vojnim ministrom Schonaichom. Preostane zgolj, cla se vse še enkrat pregleda. Kake male stvari se bodo še popravile. Khuenova avdijenca pri cesarju je bila zgolj informativna. Z vojnim ministrom jc Khuen konferirai po avdijenci s cesarjem.
Občni zbor S. K. S. 1. za Spodnje Štajersko v Maribora.
Da naša krščansko-socialna organizacija med slovenskim ljudstvom na Spodnjem Štajerskem res krasno deluje v smislu svojega programa za izobrazbo in dobrobit ljudstva, nam priča letno poročilo, ki se je podalo na občnem zboru S. Iv. S. Z., ki sc je vršil v četrtek dne 6. aprila t. 1.
Občni zbor je otvoril predsednik dr. Ivorošecl ki je podal poročilo o Zvo-zinem dčl6vanju. V S. K. S. Z. j6 zdru ženili dosedaj 133 društev, ob lanskem občnem zboru jih jc bilo. 120. Društva razvijajo večinoma vsa živahno delavnost. Odborovih sej je imela S. K. S. Z. devet. Centralne knjižnice, ki sc nahaja v uredništvu »Slovenskega Gospodarja«, se je posluževalo 260 Slovencev in Slovenk v Mariboru in okolici. Knjižnica šteje 6800 raznovrstnih knjig. Izposodilo se je 2542 knjig. Lansko leto so se. priredili 4 socialni tečaji, letos že 2, eden v Št. Il.ju v Slovenskih gorich. drugi v Konjicah. Govorniki iz centrale so govorili na 180 shodih. Za organizacijo, posebno za mladinsko se je največ trudil podpredsednik dr. Hohnjec, za kar se mu izreče zahvala. Zveza ima večje število mladeniškili in dekliških zvez, pa tudi organizacija Orlov jc na Spodnjem Štajerskem lepo razvita.
Pri volitvi odbora jc bil soglasno izvoljen prejšnji odbor. Blagajniško poročilo izkazuje 5607 Iv dohodkov in 4664 K izdatkov. To je v glavnih črtah delovanje S. K. S. Z. v zadnjem društvenem letu. Podrobno poročilo pa se
vicli najlepše v razvoju in napredku ljudske misli na Spodnjem Štajerskem, ki slavi povsod svoje zmagoslavje. S. K. S. Z. vrši veliko narodno-obrambno delo, to vedo najbolj naši obmejni bratje. Smelo lahko trdimo, da gre živahnemu in intenzivnemu delovanju S. K. Š. Z. glavna zasluga, da je Spodnji Štajer v našem taboru, v tabora ljudske misli.
I
Avstro-Ogrska banka izkazuje v svojem mesečnem poročilu z dne 3L. marca t. 1. 114,211.000 K davku podvrženih bankovcev. Kakor znano je v Avstriji izdajanje papirnatega denarja indirektno omejeno; nepokritih bankovcev sme banka izdati samo za 400 milijonov, kar jih pa izda več — in to se godi posebno ob času večjih potreb — niso več prosti, temveč mora banka od te vsote plačati državi petodstotni davek, da se tako izravnava promet nepokritega denarja. Poljubno izdajanje bankovcev bi privedlo v kratkem času do krize in poloma. Vsoto prostih bankovcev imenujemo d< vka prosto rezervo banke in merimo po njej stanje na denarnem trgu. Prekoračenje te rezerve se ne pripeti mnogokrat, redno — kakor sem žc omenil — ob času večjih potreb in v napetem položaju na svetovnem trgu, posebno pa ne že v začetku leta. Lani smo imeli ob tem času še za 19 milijonov davka prostih bankovcev in le leta 1909, torej ob aneksijski krizi in ko je groz'la vojsKa. smo presegli rezervo za 55 milijonov. Da je lotos tako visoka davku podvržena vsota, gre na račun borzno špekulacije, deloma so pa vzrok tudi drugi faktorji. V zadnji seji dunajske borzno zbornice so konštatirali, cla jc nanovo kotiranih (pripuščenih na borzni trg) nad 350.000 kosov novih bančnih delnic, katerih večji del je žo v prometu. Skoro vse avstrijske banke so povišale svoje glavnice in morajo skrbeti, da ugodno placirajo svoje delnice; da reklama, visoke dividende in drugi manevri k temu mnogo pripomorejo, vidimo vsak dan, posebno pa še prošli mesec, ko je to velikansko število delnic kar izginilo s trga. Druui vzrok takšne denarne suše tiči gotovo v živahnem zidanju, ki ni skoro nič ponehalo. Rekel bi skoraj, da se je podvojilo, ker jo stavbinska obrt mnogo pridobila vsled visoko razvite špekulacije z mestnimi stavbišči. Neka nova dunajska stav-
binska banka izkazuje v svojem poročilu nad 20 odstotkov dobička; ni čuda torej, cla so stanovanja tako draga in stane najemnina za tri sobe s pri-tiklinami v zunanjih okrajih nad dva lisoč kron.
Finančni odsek Budimpešte jo sprejel ponudbo francoskih bank Credit. Lyonnais in Bancjue clo Pariš et dos Pays-Bas za realiziran,jo lOOmili-jonskega posojila, ki ga najema prestolnica Ogrske. Francija jo svetovni bankir, h kateremu so zateče v stiski celo bogata Angleška, in zato ni čuda, da posodi tudi Ogrom bori znesek sto milijonov. Tista posojila se obrestujejo s šlirimi odstotki iu njih prejemni kurz znaša 90-561 j, torej bodo lahko Francozi lep dobiček spravili. Za enkrat bodo prevzeli te zadolžnice delničarji Credit Lyonnais-a, dokler ne bo rešeno vprašanje kotiranja na pariški borzi. Že več ogrskih papirjev čaka na rešitev, tako na primer obligacije Ivo-mercijalnc banke in drugih več. Za, vlade Briand-Picbonove so namreč določili, cla bo to vprašanje rešeno šele, ko bo sanacija Južne železnice nekoliko napredovala. Vcnclar ni pripustitev ogrskih in avstrijskih vrednostnih papirjev izrecno od sanacije Južne železnice odvisna, sicer^ti francoske banke nc prevzele kar tako brez vsega to veliko posojilo. In res .je francoska vlada, če smerno verjeti zadnjim poročilom — v principu že pritrdila prošnji bank za pripustitev ogrskega posojila na pariški bozni trg.
Južna železnica stoji na slabih nogah. Njena bilanca kaže loto za lotom preccjšnje negativne postavke in tudi investicij ne more izvršiti tako in v takem obsegu, da bi ustregla pomnoženemu prometu v zadostni meri. Mnogo načrtov, ki so se bavili s sanacijo tega velikanskega podjetja, smo že doživeli, in lako čitamo zopet o novem projektu, ki bi ozdravil na mah Južno železnico in poboljšal položaj za lastnike njenih obligacij. V veliki večini so to Francozi in iz Pariza pride v kratkem Lacombe, da se posvetuje z našo vlado, kaj je storiti v tem vprašanju.
Južna železnica dobiva na leto od italijanske vlade vsled pogodbe, sklenjene v Baslu, vsoto več milijonov kot kupno ceno za proge v Gornji Italiji. Če hi se vsota, ki jo dobi Južna železnica vsako lelo. kapitalizirala, bi bilo mogoče najeti posojilo 750 milijonov, s katerimi bi podjetje velik del svojih obveznosti odplačalo in hi bile tucli nove naprave, ki so v korist prometu, nc-
B. L.:
vinar.
Štur1entovska zgodba iz naših dni.
(Dalje.)
Ločila sta se in Potokar je zopet stopal po strmem klancu proti domu kakor pred mesecem dni. A nocoj mu je bilo vse drugače v duši, kakor tedaj. Ni se več razgledaval po dolini, ni več občudoval poletne noči, ni čutil več njenih temnih krasot. Pod potjo jo šumel potok v globoki strugi med kamenjem, ob njem so šepetale jelše in leske, nad njimi so imeli hrasti svoje resne pogovore kakor starci, ki sc menijo o davnih, davnih dneh. Na drugi strani poti pa so odgovarjale jablane, hruške in češplje in vmes se je slišalo rezko šumenje sirka, da se jc zdelo človeku, kakor cla šepeče v sanjah vsa njiva . . . Tudi trte pod grivami so trepetale v vetru, nemara so vzdihovale od koprnenja, cla bi skoraj prišel čas, ko oddajo svoj težki, sočni sad gospodarju.
Prelepa noč jc bila, a Ignacij Potokar se ni brigal zanjo, ves zatopljen je bil v svoje misli.
Ko je dosncl do domačega mlina,
jc bilo devet tam doli v šempaski vasi in čist, srebrni glas trobente ga je vzbudil iz razmišljevanja. Ustavil so jo, se okrenil in zroč na trepetajoče lučke po dolini je poslušal melanholično melodijo. Ivo jc utihnila, jo še hip gledal v daljavo, s skoraj sovražnim pogledom vzel slovo od razsvetljenih oken in odšel po stezi proti hiši.
Tisto noč ni mogel zaspati. Vžgal je luč in vzel v roko Aleksandrovega, ki ga je izmed pesnikov najbolj ljubil. Iskal je v njem uteho in hotel pozabiti ob njegovih verzih vse. A ta večer ni mogel, kajti iz vseh pesmi je govorilo njegovo lastno srce. ln ko jo bral verze, ki so mu slučajno prišli pred oči: »Prevzvišena, da so je greh dotakne, prepolna diha sladke tajnosti, slutila ni, kak sc pod njo razmakne prepad najpodlejše vsakdanjosti . . .« tedaj mu je postalo težko v duši, zaprl je knjigo, jo vrgel na mizo, vpihnil luč in legel.
In skozi odprto okno ga jc prišla tolažit noč s svojo temno pesmijo. Pod klancem jc pljuskala voda enakomerno čez dve kolesi, v mlinu se je vrtel kamen in v stopi so tolki beti, cla so je slišalo klopotanje skozi temo razločno v sobo. Na hruški pred hišo je sedel skovir in klical melanholično v temno noč. Včasih se jo splašil in umolknil, ko jo v dolini kje udarilo na zvon in
so počasi in premišljeno bile ure, kakor da kladivo pri vsakem udarcu čaka, da prejšnji izdoni v daljini in noči.
Od nckocl daleč je prihajalo fantovsko petje, nemara s ceste v dolini.
Nenadoma je zavriskal na klancu pod vasjo fant, krepko in brezbrižno, kakor da je vsa noč njegova in da posluša., kako daleč seže njegov glas. Takoj za njim jc zavriskal ta.ni na drugem koncu vasi, pri bogatem Krivcu, drugi v odgovor. Kmalu je zaslišal študent pod oknom korake in lopo pesem, ki jo jc fant. igral na orglice. Počasi se jc vse oddaljilo in utihnilo v noči. lc klopotanje mlina se je slišalo kakor prej in klicanje skovirja, ki se je bil preselil tačas na oreh pod klancem.
Ignacij Potokar jo gledal s pekočimi očmi skozi okno v temo, iz katere so zrle zvezde kakor trudni, vdani pogledi iz večnosti. Kot siva težka megla so ležale nejasne misli nad njegovo dušo, jezen je bil na pesem mrtvaškega ptiča, na šum vode in ropot v mlinu, zavidal je fantu, ki je šol pod njegovim oknom mirno, njegovo mladost in vriskanje in veselo pesem, ki mu jc delala tovarišijo na poti v vas . . .
VI.
Dnevi so hiteli.
Lastovke so se proslavljale od svojih gnezd, pripetih na tramove pod
streho, v prijazni luči in toploti sep-temberskega solnca .jih je videl Ignacij Potokar letati krog vasi ali pa tam doli po širnem polju, poslušal je njih .čev-rljanje na večer, ko so sedele na hruški pred hišo, in v srcu se je vzbudila žalostna misel: »Šo danes bodo tukaj, jutri pa že bogvekje . . .« Vsak dan jc pričakoval, da od romajo, a vedno so se še mudile, kakor bi se ne mogle ločiti od teh krajev.
Po poteh in klancih so ropotali na vozili plavniki, s katerimi so hodili kmetje v vinograde po grozdje. Povsod so se videla med trtami dekleta v pisanih rutah, ki so trgala, in goloroki fantje, ki so odnašali pobrano grozdje v brentačih na voz. Tuintam sc je zaslišal vrisk, včasih jo zadonela od daleč vesela dekliška pesem in kakor splašena golobica sc izgubila nenadoma v dalji . . .
Vesela, bogata trgatev je bila. Kmalu so bile trto po brajdah in vinogradih prazne, čebri po hramih pa polni . . .
Ob širokih, z rezanim kamnom ob-danih« vratih, ki vodijo v Potokarjev podzemljuh, prešajo, da stari, ogromni stiskalnici poka debelo hrastovo ogrodje in rebra. V posode teče motna prešenina. sladka in dobra, da bi dai človek cekin za kozarec. V hramu pa stoje na debelih gredah moeočni sodi.
obhodno pot-e'"o mogoče. Železnica bo lalii o plača a .odstotne kakor tudi 5odsiotne i rior tete. ki bi jih že pred leti morala; poleg tega ji bo ostalo dobrih 100 milijonov za nabaso novih voz I o odvoiov in drugega.
To b bil v grobem orisu načrt., kakor ga je sestavil ravnatelj Nemške banke. v. G\v nner. Načrt ni bil s po-sebn rn veseljem sprejet v Parizu, vendar so že pogajanja v polnem teku. Da ga bo mogoče izvesti, morajo pritrditi v to francoski lastniki obligacij, kakor tudi avstrijska vlada. Razmere železnice se bodo poboljšale in tako bo morda tudi za naše kraje bolje.
Dr. J. Č.
V
Poročila o albanski vstaji se morajo presojati zelo previdno. Vstaja je presenetila Turke, zato so dosegli Albanci začetkom zdatne uspehe. Proti organiziranim, s topovi in strojnimi puškami preskrbljenim rednim turškim vojaškim četam albanski vstaši seveda ne bodo mogli zdržati, dasi se dozdaj po vseh došlih poročilih dobro drže, kljub temu, da nimajo topov, strojnih pušk in denarja. Črnogorci vstaše podpirajo moralno in kakor Turki trde, se bori veliko črnogorskih prostovoljcev med vstaši proti Turkom. Umevno! Saj so Črnogorci zakleti stoletni turški smrtni sovražniki. Turki so zato na Črnogorce hudi, osobito jih jezi, ker dobe v Črnigori albanski begunci zaščito. S človekoljubnega stališča pač mora Črnagora sprejemati albanske begunce in se nahaja glede na to vprašanje v jako dobri družbi, namreč v družbi naše države. Ob bo-sensko hercegovski vstaji od leta 1875 nadalje je bežalo v našo državo na tisoče in tisoče Bošnjakov in Hercegov-cev, da jih ne pokoljejo Turki, dasi so zavzemali takrat naši državniki oficielno Turkom prijazno stališče in so bili protislovanski vplivi takrat v naši državi še močnejši, kakor so zdaj, naša država ni odbijala beguncev in je skrbela zanje in jih preživljala. Turški in črnogorski diplomati so si zdaj v laseh. Kaj se še vse razvije iz boja, nihče ne ve. Črnagora je naslonjena na Rusijo, hči črnogorskega kralja je italijanska kraljica. Mladoturki si bodo zato dobro premislili, da bi nasproti Črnigori odločno nastopili, ker dobro znajo, da bi to znalo dovesti do vmešavanje Italije, ki zelo simpatizira z Albanci, ker bi Italijani radi delili Albanijo. O bojih v Albaniji se poroča:
Boji pri Tuziju.
Tz Carigrada se uradno poroča dne 5. t. m., da so Turki odbili ponovne napade Albancev na Tuzi. Albanci so bežali proti črnogorski meji. Turki so izgubili 15 mrtvih in ranjencev.
Prodiranje turških vojakov z ognjem in mečem. — Turški poraz na Deliču.
Pri Suhem potoku so čakali vsta-ški Albanci turške vojake, ki so prodirali iz Skadra proti njim. Albanci prodiranja Turkov niso mogli zadržati, Turki so zato prišli do Šipcanika. Med potjo so Turki zažgali vas Ka-strati in Vuksaletič s cerkvijo. Šipca-nik obvladuje gora Dečič, ko so jo zasedli Albanci in z nje živahno streljali
I na Turke. V Podgorici se je čulo stre-ljanje iz pušk in topov cel ponedeljek do pozne noči. Istočasno so bili boji tudi drugod Izgube niso znane. Bit? o za goro Delič so Turki izgubili. Albanci so ostali v svojih postojankah, medtem ko so morali Turki, ki so imeli velikanske izgube, bežati. V torek se je združilo sedem albanskih vodov. Iz Ce-tinj se poroča, da nameravajo Albanci Turke zajeti v Šipčeniku. Tako slove poročTo iz Cetinj.
Boji pri Vram'1 in DinozPu.
Iz Cetinj poroča uradni brzojav,
da se je bil dne 6. t m. od treh zjutraj boj med vs'aši in Turki pri Vramji. Ob 8 zjutraj so se bojevali tudi nad Dinozijem. Izid boja še ni znan.
Tur* i trde, da b°?e Albanci v Črno-goro.
Iz Soluna se roroča: S Tuzijem ie zopet obnovljena brzojavna zveza. Albanci so bili pregnani iz sedmih utrjenih čuvajnic ob črnogorski meji in so bežali v črnororo. ko so izg"b'li veliko mrtvih in ranjencev. Turške izgube so neznatne.
Vjeti Albanc" pred turšMm vojnim sodiščem.
Iz Cetinj se poroča, da so vjeli Turki G oboroženih Albancev, ki so jih odvedli v Skader, kjer jih bo sodilo vojno sodišče.
Turki tožiio Črnogorce pr1 ve'ev! a stih.
V Carigradu so zelo vznevoljeni, ker so oborožili malisovske begunce v Črnigori. Turki poročajo, da bodo Črnogorce zatožili velevlastim.
Turški n črnogorski diplomati.
Na turški protest je Črnagora Turčiji zatrdila, da bo vse storila, da zapre beguncem črnogorsko mejo. Xo se objavlja to poročilo, pa carigrajski list »Zia« ostro napada Črnogoro, ker je vposlala velevlastim spomenico, v kateri jih prosi, naj nastopijo pri turški vladi zaradi naseljevanja Albancev v Črnigori. Črnogorci zahtevajo, naj Turki pomiloste vse Albance in naj milejše postopajo z njimi.
Program nove loške vlode.
Novi italijanski ministrski predsednik Giolitti je podal dne 6. t. m. v italijanski zbornici programatično izjavo, v kateri naznanja potrebo, da dobe volivno pravico vsi. ki so služili v armadi in ki so dopolnili 30. leto. Volivna reforma mora preprečiti vsako goljufijo, podkupovanje in nasilstvo. Poslanci morajo dobiti odškodnino, da postanejo lahko poslanci tudi manj premožne osebe. Naglaša, da se bo ustvaril življenjsko zavarovalni monopol. Povišale se bodo po prispevkih premožnih oseb pokojnine starih delavcev, ki postanejo nesposbni za delo. Nato se je zelo zadovoljivo izjavil o stanju italijanskih financ in obljubil, da bo poizkusil preosnovati državno upravo, ki postani priprostejša in hitrejša, kakor zdaj, ko je počasna. Glede na zunanjo politiko je izjavil, da bo hodila Italija po tradicijonelnih polih zvesta svojim zvezam in prisrčna nasproti vsem velevlastim Armada in mornarica jamčita pred vsem za mir. Glede na razmerje države do Cerkve je izjavil, da bo sledil načelu najobšir-
nejše svobode in da hoče spoštovati verska čutila a da hoče pri vsaki akciji čuvati pravice države, ki so potrebne, da se ohrani suvereni! eta države. Obetal je, da hoče dvigniti ugled sodnega stanu in pospešiti pravosodno postopanje in skrbeti za svobodo in socialno varnost Italijanov. Obljubil je tudi, da reorganizira srednje šolstvo. Končno se je še kratko spomnil letošnjega italijanskega jubileja. ■ „
VSTAJA V MAROKU.
Iz Penona de la Gomore se poro-
da so hujskali na vstajo maročan-ske rodove neznani Evropci, ne zna se še. ali Nemci ali Francozi. Maročanski rodovi so bili s ptujci zelo prijazni in ljubeznjivi. Iz Maroka se pa poroča, da nameravajo Francozi v Maroku intervenirati, to se pravi, da hočejo Maroko zasesti. Madridčane je to poročilo strašno razburilo. Španski ministrski svet je imel takoj sejo. Če bo intervenirala v Maroku Francoska, namerava intervenirati tudi Španska.
ITALIJANSKO TUR**! SPOR V TRIPOLISU.
Italijanski podkonzul v Trinolisu Berna je prekinil vse zveze s turškimi oblastmi, ker niso turške oblasti preprečile. da bi ne bili mohamedanci skrtinili kršč. pokopališča. Turška vlada je nato prepovedala obiskovati mo-hamedancem italijanske šole.
ZAROTA PROTI JAPONSKEMU PODKRALJU V KORFJI.
Iz Soula se poroča, da so zasled>'Ie japonske oblasti korejsko zaroto, naperjeno proti življenju japonskega podkralja na Koreji. Zaprli so 30 Korejcev. Zarotniki so nameravali pogna ti poseben vlak podkraljev v zrak nakar bi poizkusili v splošni vstaji pregnati Korejce.
Štajerske novice.
š Št. Uj v Slovenskih goricah Nemški listi so prinesli vest, da je občinski odbor šentiljski v zadnji seji sprejel v občinsko zvezo 7 priseljenih protestantov iz Nemčije ter jim s tem podelil domovinsko pravico v obilni, oziroma jim pripomogel do avstrijskega državljanstva. Da sc je podelila dotičnim domovinska pravica, je pripisovati razmeram v občinskem odboru. Slovenci imajo z županom vred šest glasov, Nemci ravno toliko. Kor župan glasuje lc pri enakosti glasov in ker je en naš odbornik obolel ter ni mogel k seji. je bil sprejet predlog Nemcev, da se prosilcem podeli domovinska pravica. Z enim glasom večine je bil potem dodatno sprejet predlog Slovencev, da morajo protestant je vplačati 2000 kron v občinsko blagajno. Zabraniti Slovenci sprejetja nemškega predloga niso mogli ker so bili v tem slučaju v man jšini. Nemci zadobe seveda s tem tudi občinsko volivno pravico.
š Štajercijanci in volitve. Lastne kandidate bodo postavili Štajercijanci v dosedanjem Pišekovem, Roškar-jovom, Plojevem in Verstošekovem volivnem okraju .S posebno silo se mislijo vreči renegatje na okraj Maribor. Slov. Bistrica. Konjice. Kandidiral bo tukaj zopet črešnjevski Kresnik.
š Ormož Noš! f-Vm")-' nr1' '■< ferajnovci imajo pr hodi jo s	o
8 aprila v hotelu »Bauer« večje zborovanje. Govori se o nemški šoli za okolico. Pozor!
š Na mariborsK deželni sadje- in vinorejski šoli v Karčovini se bo vršil od 8. do 13. maja teorctično-praktičeri tečaj za pridelovanje krme. Od 8. do 10. maja pa se na istem zavodu vrši tečaj za pridelovanje sočivja in o vrtnarstvu. Po stari navadi dobe prva poročila o teh tečajih nemški listi.
š Požar v Mariboru. V četrtek popoldne ob 3. uri je začel v zvoniku stolne cerkve biti plat zvona Ogenj je izbruhnil v Perkovi tovarni usnja, ki ga je pa požarna bramba takoj lokali-zirala.
š šulferajn n štajerskem. Za novo nemško šolo 'oklu pri Poljčanah so začeli Že vozil, stavbni materijal. Šola bo stala v trikotu med železnico, hotelom Mohorič, trgovino Sima in gostilno Bauman. Čudimo se, da pustijo oblasti staviti šolsko poslopje na tako vlažnem kraju kakor je travnik poleg železnice. Saj sanitarna o^ast bi se lahko malo bolj zato pobrigala.. Bau-manova klika nadleguje kmete, da se morajo zavezati za brezplačno vožnjo stavbenega materiala. — Z mrzlično naglico se dela tudi za novo nemško šolo na Pesnici. Vsa renegatska zalega v Mariboru in okolici dela na skorajšnjo stavbo te nepotrebne šole. — V šoli v Ceršaku ima šulferajn zopet samo 17 otrok. Državno pravdništvo je ustavilo preganjanje župana g. Hanca. Renegatje so za en nos daljši.
š Umrla je v št. Ilju v Slovenskih goricah Julijami Sorko, posestnica na Kresnici. Njen mož pa čaka na težko operacijo v bolnici v Gradcu. Rodbina Sorko je član stare odlične slovenske korenine.
š Stavbe na Dravi. Novi most čez Dravo pri postaji Ribnica-Brezno ob koroški železnici bo baje že letos v jeseni izročen prometu. Ta most je bil nujno potreben. Dosedaj je posredoval med levim in desnim bregom edino brod, ki pa je bil zelo nevaren. Maren-berški most pa je bil itak v vedni nevarnosti. Na novi most bo osredotočen velik promet iz Remšnika, Sv. Pan-kracija, Radia, Kaplje, Sv. Duha, Št. Ožbalta, Ribnice in drugih krajev ob Dravi. Delo, ki je oddano neki judovski tvrdki, gre precej ročno naprej. Domačini se škandalizirajo, da so pri podjetju zaposleni skoraj izključno sami tuji delavci — Mariborski most bo baje vendar poprej gotov, kot se je lansko loto ugibalo. Velik dol hiš je večinoma že porušen, le hiši na glavnem trgu št. 1 in 2 še čakata, da se ju zruši. Cel projekt, ko bo izvršen, bo imel lepo lice. Videlo se bo vsaj z glavnega trga preko Drave na Pohorje. — Mnogo se govori tudi o mostu iz Melja na Pobrež-je. — Bolj kakor most v Pobrežju bi bil potreben most pri Dupleku. Tamoš-nji brod se je letošnjo zimo potopil, ljudstvo je bilo vsled tega skoraj popolnoma odrezano od Maribora. Država in dežela že dolgo obljubujeta ta most, a ne vemo, če bo kaj iz tega.
I e^r Ako še niste, -s* I J pošljite naročnino! '
v katerih žc vre mladi mošt, žubori in šumi, kakor da je v njem še vsa plam-teča moč poletnega solnca. ki se dviga in puliti iz njega kakor močna, omam-Ijiva. soparica.
»Ej, to bo vince letos!« so govorili Potokarji in poslušali to lepo, staro pesem, ki jim jo bila zahvala in plačilo za vse delo in trud med letom.
Študent Ignacij je videl vso to srečo in radost na. njih obrazih dan na dan in zavidal jim jo je.
Nekoga dne je dobil vizitko od Ne-lice kjer mu je sporočila, da se je zaročila. z gospodom Erikom Klinkov in da je srečna. Ta vest ga je tako prevzela, da je kakor prej včasih vzel puško, ki je stala v skritem kotu gori na kašči, in ntopažen, mračen odšel. Tja pou grič, s katerega gleda cerkvica svetega Petra po dolini, se je napotil po skritih stezah med travniki in grmovjem. Ob robu gozdiča je sedel na štor posekanega hrasta, položil puško na kolena, sc naslonil s komolci nanje in sc zamislil.
Tiho, plaho se je izpreletaval divji golob s hrasta na hrast in se nato spustil v skalovje. Čisto nad Ignacijem je letel — a on ga ni videl. In iz grmovja se je pokazal zajec, se razgledoval in čakal par hipov, potem pretekel dolinico in izginil na tisto stran, kjer se razgrinjajo senožeti z deteljo. Študent ga je videl, a ni zavalovela kri v njem, ni zgrabil za puško in pomenil kakor v prejšnjih časih -- So nižje
je sklonil glavo, stisnil lica v dlani in mislil ... in mislil . . .
Tako sam je bil, kakor da je izumrl zanj ves svet Prazno vse prazno, kamorkoli so sc obrnile njegove nezadovoljne misli. Ves svet, vsi ljudje — vse se mu jo zdelo podlo in ničevo, nikjer ni bilo več tiste mladosti in moči, ki jo je čutil v sebi še pred mesecem, nikjer več cilja, ki bi bil vreden, da nastopi pot proti njemu. Kje jc sreča, kje ljubezen, kje srce, za katero bi človek dal svoje? .... Smešna vprašanja . . . Idi in stopi na pot, po kateri gre vsakdanji človeški trop, njih cilji naj bodo tvoji, njih življenje tvoje! Otrok, čemu si zaželel svetlo zvezdo, ki si jo lo ti videl v svojih bedastih sanjah, čemu iz-tegaš roko za njo šc zdaj, ko jc že ugasnila? Živi. ker moraš živeti, in potuj, kakor te pelja cesta! Čemu stopaš stran in hočeš skozi trnje, koder nikdo ne hodi? Vsa ta vprašanja so se rogala njegovemu srcu, pred nJim so stala, živa in resnična, in čutil je njih ironični, zlobni smeh. Vedel je, da je nespametno se mučiti na ta način — a ni si mogel pomagati.
V mračnih mislih je obviscl t njegov pogled na puškinem petelinu. Napol bi, nastavil in sprožil ... in v?e bi bilo končano Nirvana bi se razlila čo-zen . . . Nirvana? — Bog ve . . . Iz davnih otroških dni je prišlo v njegovo dušo nekaj kakor odmev lepših časov, kakor klic zaupne, globoke vernosti, ki jo jc izgubi, na svojih poteh: — Kdo
te zagotovi, da te popelje smrt v Nir-vano "
Trudno je dvignil glavo in pogledal po dolini nad katero je trepetala mirna luč zahajajočega solnca. Tam doli no poti je zagledal človeka, ki je zložno korakal v dolino. Spoznal ga je, prijatelj Golob je bil. s katerim se že dolgo nista videla. Zaželel si je govoriti z njim karkoli in kakorkoli, lc da bi prepodil vse te moreče misli iz srca.
Skočil je pokonci in med grmovjem in skalovjem prišel na pot.
»O, zdrav, Nace! Obiskal sem teto v Vitovljah in sem bil tudi pri vas, pa so m< dejali da te ni doma!« ga jc pozdravil Golob.
»I.azin okrog in se zdravim!« jo odgovoril Potokar. »Spremim te malo, da se kaj pomeniva če se ti ljubil«
»Prav rad . . . Kako se ti god'?«
»Ne slabo, no dobro . . . Rajši slabšo .. . Nelica se je zaročila, danes mi je pisala.«
»Ti si res čudak! Ali te ni šo pamet srečala ?« je vprašal Golob.
Pclokar je molčal.
»Kai pa misliš pravzaprav prihodnje loto?«
»Ne vem . . .« je malomarno odgo voril Potokar.
»Pomisli — september je pri koncu, pa še zdaj nisi na Čistem I Kak načrt vendar moraš imeti?«
»Nobenega načrta nimam. Najbrž ostanem kar doma in ne pojdem nikamor. ne na levo, ne na desno. Najrajši
bi se popolnoma pokmetil, in če bi koga dobil, ki bi rabil maturo, z veseljem bi mu dal izpričevalo in vse tiste papirje z gimnazije čo bi mu kaj koristilo. In tudi vso učenost in vso modrost in vse spomine, ki jih nosim zadnjdi deset lei s seboj, bi mu vrgel navrh, če bi mogel . . . Jaz bi pa ostal pri domu za strica ali pa šel kam za hlapca.«
Polokarjev glas je bil poln ironije in gneva.
Golob je kar obstal od začudenja.
»Jaz te res ne morem umeti!«
»Ni potreba. Kdor jc tak kot jaz in kdor dene vse življenje in vse cilje in nade na eno karto, ki se ji pravi ljubezen, in to izgubi — izgubi vse in Bog ve, če kdaj spet kaj pridobi . . .«
Pri svetem Petru je zazvonilo ave-marijo s tenkim, žalobnim glasom, tudi na Vitoljah ie zapel zvon in lepo, resnobno je šlo dvojno zvoiienje po dolini.
Študenta sta se odkrila.
Po molitvi jc dejal Golob: »Glej, dragi, meni se zdi, da imaš malo ali pa nič vere in da tiči v tom tvoja nesreča. Ali nisem pogodil?«
»Morda*. . . . Mnogo mnogo kar sem nosil kdaj v srcu. so mi vzela zadnja leta. Vrag vedi. kako je to. da osle-pari življenje človeka za vse najboljše in najlepše, da ga vrže v b'a'o, kjer ie srce žalostno in nezadovo'!no in da mu vzame vse ob čemur bi sc mogel dvigniti in rešili!«
(Dalje.)
Dnevne novice.
+ Pred vsakimi volitvami popade m še liberalce čudna bolezen, namreč ta, da izkušajo verjeti v svojo morebitno »zmago«, če mogoče, na celi črti. Tako včerajšnji »Narod« meni, cla je »vprašanje«, čc bodo Belokranjci volili letos kandidata S. L. S. Liberalci so bili v Beli Krajini že trikrat tepeni, vsakikrat hujše, tako da ni prav nobenega vprašanja več, da bodo v četrtič še grše. Mi jim zato že danes svetujemo, da postavijo za kandidata zopet — liberalnega učitelja, ker le tak je sposoben potrpežljivo in celo navdušeno nositi batine, ki mu jih bo belokranjsko ljudstvo letos še s posebnim veseljem odštelo po grbi.
-(- Kmetfjsko predavanje. V nedeljo, 9. t. m., takoj popoldne po litanijah bo v Loškem potoku sadjarsko predavanje. V ponedeljek, 24. t. m., se bo-bo izvršile pa potrebne priprave za zasaditev podružnične drevesnice. Predaval in drevesničarska dela bo vodil deželni sadjarski inštruktor II .Hu-mek.
+ »Gorenjska kmečka stranka«
sklicuje na cvetno nedeljo popoldne po nauku pri Matevžu Kernu v Cerkljah shod radi železnice iz Kamnika v Kranj. Vabljeni so vsi prebivalci Cerk-ljan in okolice, da se udeležijo shoda kakor en mož, vabljeni so v — »Gorenjcu«. — To se pravi z drugimi besedami: Znanih par liberalnih možiccv v Cerkljah in okolici, učencev tiskarja Lampreta v Kranju, bi radi izrabili železniško vprašanje v svoje strankarske namene. Ljudstvo res želi dobiti omenjeno železnico. To je dokazal velikanski shod, katerega je v zvezi z drugimi pred kratkim sklicala »Kmečka zveza« v Kranju, in sicer je bil ta shod nestrankarski, kakor mora biti v .takih vprašanjih. Čc bodo pa liberalci hoteli to zadevo izrabljati kot kolesa svojemu otroškemu vozičku, na katerem bi se peljala »gorenjska kmečka stranka«, tedaj v resnici preti nevarnost, da lepa ravan od Kamnika do Kranja še dolgo nc dobi železne ceste. Kakšna »kmečka« stranka se bo zbrala pri Matevžu v Cerkljah, dokazuje njena zveza z Gorenjcem«. Ravno vsled hujskanja »Gorenjca« je bilo one dni 40 kmetov iz kranjske okolice tiranih pred sodnijo, ker so hoteli za dva krajcarja podražiti mleko. Sicer so se ti prijatelji kmeta s svojo gonjo neusmiljeno blamirali, vendar resnica je, cla so želeli omenjene. kmete spraviti pod ključ kot hudodelce. S takimi prijatelji kmeta naj se shaja kmet, ki ima namesto soli žeblje v glavi.
+ »Učiteljska Tiskarna« pošilja krajnim šolskim svetom opomine za svoje terjatve, med temi tucli takim, ki nikdar niso kaj naročili od nje. Znani so nam slučaji (imena so na razpolago), da se terja že več let, četudi so krajni šolski sveti že takoj o prvih opominih pred leti vposlali odločne ugovore, da niso nikdar kaj naročili. Iz opominov se uvidi, cla te terjatve rasejo. Edino mogoče je, da kako liberalno šolsko vodstvo dobiva od nje kako stvar, za katero predsedništvo krajnega šolskega sveta ne ve. Popolnoma prav je, da učitelj tudi sam plača. Pozor pred temi ljudmi! Na celi črti zavzemimo proti takim terjatvam odločno odporno stališče. Aut — aut! — Vemo tudi, da so nekateri okrajni šolski sveti izdali glede tiskovin znani ukaz, da se smejo naročati samo pri »Učiteljski Tiskarni«. Nekateri krajni šolski sveti tega niso dobili. Bržkone računajo okrajni šolski nadzorniki na našo nerazsodnost, Pa. se bodo opekli. Je grozdje pre-kislo. Spominjamo se, da so pred leti zahtevali v proračunu posebno postavko za letno poročilo o šolstvu na Kranjskem. To je s a m o — nemško. Hujšega škandala si ne moremo misliti. Tega ukaza nismo izvršili, postavko črtali in zahtevali vsaj dvojezično poročilo. Ugodilo sc nam ni; pa tudi krajni šolski, sveti imajo mir pred takimi ukazi. Vigilantibus jura!
+ O podeželni hfdroelektrični centrali jc napisal inženir A. Štebi študijo, ki govori stvarno o gospodarskem pomenu takih naprav. Vrinila se mu je pa pomota, ki jako kazi celo razpravo, ko pravi: »Popolnoma zavoženo, ako so računa z ozirom na veliko število odjemalcev. Naj bode 7000 ali 10.000 odjemalcev, kaor jo bilo slišati v deželnem zl»oru kranjskem, to nima prav nobenega pomena za procvit električne centrale itd.« Inženir A. Štebi jc tu v zmoti, kajti v deželnem zboru se je poročalo, da je priglašenih do 7000 konjskih sil, od katerih vzamejo večji industri-alni odjemalci po več stotin eden. To da seveda stvari drugačno lice. Sicer pa končuje inženir Štebi svojo razpravo: »Vsaka za izkoriščanje porabila, a izkoriščeno odtekajoča konjska šilu
nam je za vedno izgubljena. Ip [ ker zahteva gospodarski boj obzirno izboljšanje bojnega orodja, moramo pograbiti vsako priliko, da nudimo slabeje organizirani večini prebivalstva sredstva v roke, cla more korakati z napredujočo kulturo. Vsa nasprotstva našega gospodarskega boja se izenačijo lo s tem izboljšanjem bojnega operata in radi tega bi bil kulturni greh, ako ne izkoristimo svojih naravnih zakladov v lastno obrambo.«
+ Odlikovanje. C. kr. kurat bojne mornarice Karol Kokolj je odlikovan z vitežkim redom Franca Jožefa. Čestitamo!
—	Iz Spodnje šlške. Kakor jo priti moralo, tako je prišlo. — Šiška danes nima župana in tudi ne podžupana. Kje je iskati vir krivde, o tem pozneje. Gotovo je pa žc danes, cla oni, kateri tolčejo na največji boben in se potegujejo za korist občine, so isti, kateri so pred leti storili toliko škode občini, da jo bode nemogočo kedaj popraviti. — »Za vodovod« je geslo liberalne stranke. Toda to jim služi le kot agita-cijsko sredstvo za prihodnje občinske volitve. V razmerah, katere so vladale v zadnjem času v občinski hiši, bilo je nemogoče vzdržati se sedanjemu županu na čelu občine. Jasno in odkrito pa izjavljamo na prcdbacivanje, da je bila v občinskem svetu kakšna klerikalno-nemška zveza, da iste ni bilo! Kdo je z Nemci zvezan? Kdo jim dela na roko? Kdo je zakrivil, da je nemška šola v Spodnji Šiški? O tem pozneje. Ljudje, kateri so vsega krivi, naj bodo tiho. Sicer bomo pa. o celi zadevi jasno in temeljito govorili.
—	Smrtnonevarno je obolel č. g. F r a n c K r a 1 j, župnik v Doberniču. Priporoča se v molitev.
—	Iz št. Vida nad Ljubljano. Marijina družba vabi k predstavi »Mater Dolorosa« v sedmerih dramatskih slikah. — Predstava sc vrši na Cvetno nedeljo v Cebavovi dvorani. Začetek ob pol 4. uri, konec okrog 5. ure. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 vin.; stojišča 30 vin. Igra zahteva resnobnega občinstva, zato naj otroci izostanejo.
—	Vabilo k predstavi, ki jo priredi katoliško slovensko izobraževalno društvo v Smarci v nedeljo, 9. aprila t. ob 4. uri popoldne v društvenem domu. Vspored: 1. Petje. 2. Govor društvenega predsednika. 3. Deklamacija, prolog. 4. Predstava: Mater dolorosa ali Žalostna Mati božja. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 vin., II. vrste 50 vin., stojišče 30 vin. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Iz finančne službe. Finančni ta jnik clr. E. Muhloisen je prestavljen iz Novega mesta v Ljubljano k fin. ravnateljstvu, fin. koncipist dr. Robert Eržen iz Ljubljane k okrajnemu glavarstvu v Novem mestu, ev. goomoter I. razreda Franc Zupančič iz Ljubljane v Kranj in ev. elevc Anton de Toni iz Postojne v Ljubljano.
—	Knjigarna »Ilirija« v Kranju naznanja, da sc dobiva ob nedeljah in praznikih »Slovenec« v drugem nadstropju hiše, v kateri se nahaja prodajalna.
—	Najden brevir. V Trnovem pri Ilirski Bistrici je v župnišču nov (1910), a. že precej obrabljen brevir, zimski dol z goriškim proprijem. Našel ga je voznik na cesti.
—	Društvo »Pripravniški dom« bo imelo svoj občni zbor dne 23. aprila ob pol 12. uri v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Gorenjsko okrožje živinorejskih zadrug sklicuje skupno sejo dne 18. aprila, to jo velikonočni torek ob 1. uri popoldan v Staroloko k Blažiški. Vsaka. gorenjska zadruga naj pošlje k seji vsaj 2 zastopnika.
—	Neprijateljska tuja konkurenca bi silno rada izpodkopala tla naši priljubljeni »Kolinski kavini primesi« v korist obmejnim Slovencem in dela s sladkimi besedami, ki pa nimajo nobeno vsebine, na to, da bi jo naše gospodinje opustile. Pa hvala Bogu, naše gospodinje so danes že toliko zavedno in samostojne, da jih ni mogočo preslepiti. One žo prav dobro vodo, da je »Ivolinska kavina primes« v korist obmejnim Slovencem od vseh najboljša in pristno domače blago, vodo tudi, da z nakupovanjem te. kavino primesi podpirajo delo »Slovenske Straže« za obmejne Slovence. In zato bo trud nasprotnikov »Kolinske kavino primesi« v korist obmejnim Slovencem ostal pri naših gospodinjah brezuspešen. Sloj ko prej bodo kupovale samo pristno »Kolinsko kavino primes« v korist obmejnim Slovencem in bodo prav posebno pazilo tudi na to, cla bo vsaka škatljica opremljena s pečatom »Slovenske Straže«.
Mile Malice: J fiorisi oliiiim Slovencem'
Izpred sodišča. *
Ker ni fantovščine plačal, imajo Pavličevi fantje, posestnika sinovi v Bogovem, jezo na Petra Mislej, sina po-setnika istotam, in so se baje izrazili, da če ga dobe po Ave Mariji zunaj hiše, ga bodo zmleli. Dne 2. svečana t. 1. zvečer jc čula pred svojo hišo Ivana Mislej nek fantovski vriš, in ker je vedela, da sta tudi njena dva sinova med fanti, je stopila pred hišo ter pozvala svoja sinova, naj se odstranita in gresta v hišo molit. To pa fantu Antonu Pavličn bilo všeč; prijel jo Ivano Mislej z olcijia rokama od zadaj za rame ter jo s tako silo pahnil ocl sobe, cla je treščila ob tla, da ni mogla vstati ter čutila bolečine nad členom desne noge. Obdolženec Pavlič se zagovarja, cla ni imel namena Ivano Mislej poškodovati, marveč se jc to zgodilo po nesreči. Sodišče ga jc na on mesec zapora obsodilo.
Malopridni fant. Janez Jemc, samski delavec, je v svoji občini na. slabem glasu, imel jc pa tudi že s sodnijo večkrat nepoljubnega posla. Dno 13. marca je v družbi svojega brata ter z dvema drugima fantoma na hribčku »Kramel« pil žganje, ker se pa pri tej priliki rad vname prepir, tako se je tudi tu zgodilo. Fant France Gaber je povzročil prepir, v katerega se je vmešaval brat Anton, Med potjo je Janez Jemc Antona Jemca klofnil. Janez Marteljak mu je očital, da to ni lopo, če brat brata pretepa. To jc pa Janeza Jemca tako razsrdilo, da mu jc ostrino noža zasadil v vrat ter mu prerezal nekaj žil. Sodišče, mu jc osem mesecev težke ječe naložilo.
---------------M| ||, ..............I !■!■ !!■■! II IHM.JM
Ljubljanske novice.
VOLIVCI IN VOLIVKE S. L. S.I
Danes zvečer Vas vabi tem potom izvršil ni odbor S. L. S. na shod, ki se vrši ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Dnevni red: Poročilo izvršilnega odbora o volivnih predlogih stranke! Poroča načelnik dr. Ivan šusteršič.
lj V nedeljo popoldne ob 5. uri v »Union«. — Veliko skioptično predava, nje. Prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoldne priredi »Slovenska krščanskoso-cialna zveza« veliko skioptično predavanje v veliki dvorani »Uniona«: Ob razvalinah od Vezuva zasutega Pom-peja. Večni Rim. Predava dr. Evgen Lampe. Sedeži za to predavanje, ki ga bo krasilo veliko število zanimivih novih slik, se dobe v trafiki Šoukalovi po 1 K in 50 h in v nedeljo pred vhodom v dvorano, stojišča bodo brezplačna. Opozarjamo na to veliko ljudsko predavanje in vabimo na živahno agitacijo in veliko udeležbo!
lj Pogreb g. Andreja Žumra. Včeraj smo izročili materi zemlji truplo mladega Andreja Žumra in ž njim mnogo nad, ki smo jih gojili do tega vrlega, podjetnega mladega moža. Da počastimo tudi Ljubljančanje njegov spomin, so sc k pogrebu zbrala pod zastavo »Slovenske krščansko-socialne zveze« zastopstva S. K. S. Z., »Slovenske Straže« in slovenskega glasbene^ društva »Ljubljane«, ki jo poslala oddelek svojega moškega zbora pod vodstvom g. Pavla Gorupa počastit za društveno organizacijo zaslužnega pokojnika. K pogrebu je prifhtolo 129 Gorjancev, na čelu jim č. g. župnik in poslanec Piber, ki jc vodil sprevod, in gorjanski župan g. Jan, vredni naslednik očeta pokojnega Andreja. Na čelu sprevoda so stopale čvrste postave gasilcev iz Gorjan in Dobrave, za njim! pa se jc vila, na žalostni poti slovenska trobojnica gorjanskega »Bralnega društva«, za katero čast je pokojnik vodno imel na razpolago svoje delo. Za zastavo pa so stopali Gorjanci in Gor-janke ter Žumrovo delavstvo, potem pa zastopniki naše ljubljanske organizacije z zastavo S. K. S. Z. V sprevodu smo opazili tudi pokojnikovega strica č. g. kanonika Kajdiža, kanonika dr. Svetino, deželnega odbornika dr. Pogana, podpredsednika trg. in obrtno zbornice g. Kregarja itd. Bil je res lep sprevod, ki jo pričal, kako jo vso spoštovalo in ljubilo pokojnega Andreja, ln ko ko čvrsti glasovi gorjanskih pevk, ki so prihitelo zapet pokojniku zadnjo slovensko pesem, katero jo vedno tako rad poslušal, zapeli ob odprtem grobu prelepo »Jamica tiha«, ni bilo suho nobeno oko. Vso jc klonilo glave v žalostni zavesti, kako prezgodaj je smrt ugrabila Andreja Žumra sorodnikom, gorjanski občini in slovenski domovini. Porosili smo Andrejev grob s solzami hvaležnosti do pokojnika. in ljubezni, ki si jo io prido-
bil pokojnik pri vseli s svojimi plemenitimi svojstvi. Naj sladko spi!
lj Nagloma je umrl danes zjutraj ob 2. uri gospod Fran K o v a č i č, tovarnar in knjigovodja »Ljudske posojilnice«. Zadela ga je kap. Svetila mu večna luč!
lj Kat. slov. izobraževalno društvo Selo-Moste priredi predstavo dne 9. aprila, na Cvetno nedeljo, v salonu g. Oražma. Vspored: »Mater Dolorosa« (Žalostna Mati božja) v sedmih dramatskih slikali. Spisal Silvin Sardenko. — Govor preč. g. J. Petrič. — Začetek oh 4. uri popoldne. — Vstopnina: Sedeži: I. vrsta po 1 K, II. vrsta po 80 vin., stojišča po 40 vin.
lj Pijonirski oddelek je danes zopet spustil svoje čolne v Ljubljanico in takoj prične z vajami.
lj Kranjska hranilnica je imela včeraj svoj občni zbor. Vlog jc imela koncem leta 1910. 48,878.943 Iv i v, povečalo so se za 789.531 K 76 v. Premoženje, ki ga upravlja Kranjska hranilnica, vštevši pokojninski zaklad 703.255 Iv 81 v, znaša 02,640.489 K 21 v. Rezerve znašajo 8 846.654 K 20 v, to je 18-1 odšlo ka konccm leta 1910. izkazanih vlog. Z pokojninskim fondom znašajo rezerve 9,579.910 K 1 v. Na predlog ravnateljstva, jo občni zbor dovolil 172.970 K kot darove raznim korporaci-janTTki sc ra zdele sledečo: Za ubožno in bolniško oskrbo 20.600 Iv in siccr: Društvu za oskrbo revežev v Ljubljani 4000 K, Vincencijevi družbi v Ljubljani za deški azil, deško sirotišnico in šolo 1400 K, Vinccncijcvim konferencam v Ljubljani — šenklavški, frančiškanski, šentjakobski in šentpeterski po 400 K, oni za. Udmat - Solo 200 K, Vincencije-vim družbam v Novem mestu, Kranju in Idriji po 200 K. Lichtenthurnovemu dekliškemu zavodu v Ljubljani 800 K, Društvu gospej krščansko ljubezni od sv. Vincenca Pavlanskega 1500 K, Elizabet nem ženskem društvu 300 K, Društvu sv. Marte 300 K, Deželnemu društvu rdečega križa 500 I\, Podrubžnicj avstr. poni. društva za bolno na pljučih 500 K, bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji 2000 K, Elizabetni bolnišnici vštevši podporo za pošiljanje škrofu-loznih otrok v Grado 3600 K, Podpornemu društvu črevljarskih pomočnikov v Tržiču 100 K, Dijaški in ljudski kuhinji 200 K, itd. Za podporo ubožnim šolarjem se jo dovolilo 3200 K in sicer: šolam Uršulink v Ljubljani 500 K in uršulin-ski šoli v Škofji Loki 200 K, šolski kuhinji v Zagorju 100 K itd. V učne in vz-gojevalne namene sc jc dovolilo 62.320 kron, od katerih dobi konvent Uršulink v Ljubljani 3000 K za stroške nove šolske telovadnice. V znanstveno namene in publikacije sc jc določilo 3400 K in sicer za potresno opazovalnico 3000 K, nemškemu viteškemu redu za arheolo-gična izkopavanja pa 400 K. Za povzdi-go umetnosti in umetne obrti 51.200 K, od katerih dobe Cecilijsko društvo 200 K, župni urad Dražgoše za popravo cer-kvo 500 K, za prenovljenje kapiteljske cerkve v Novem mestu 3000 K, za župno cerkev v Prečni 2000 K, za popravo cor-kve v št. Juriju ob Šmarju 500 K, za orgije v cerkvi v Babnem polju 300 K. za nagrobni spomenik kardinala Mis-sia 200 K itd. Za deželno - kulturne in prometne, namene 6850 lv in sicer mlekarski zadrugi v št, Lovrencu pri Vel. Laščah 300 K, živinorejski zadrugi v Horjulu 100 K. občini Žužemberk za napajalnike 200 K itd. Za razno druge ob-čekoristne namene sc ie določilo 12.100 kron in sicer: Frančiškanskemu kon-ventu v Ljubljani za župno cerkev v Sp. Šiški 10.000 K, Društvu kat. rokodelskih pomočnikov 400 K, Ljubljanskemu gasilnemu društvu 500 Iv, gasilnim društvom v Št. Jerneju, Kašlju, Mostah pri Ljubljani, Dobrovi, Ambru-su in drugim po 100 K, itd.
lj Črne koze so sc zopet pojavile v Stanežičah v ljubjlanski okolici.
1 j Učenjaki pr" »Jutru«. Včerajšnji. list mladinov prinaša nad vse zanimivo vest, da jo profesor dr. Karel Glaser prosil pri deželnem odboru podporo za izdajo antonologije slovenskega pesništva v nemškem jeziku, da pa mu je deželni odbor odgovoril, da za take antonologije nima denarja. Krasno! Pri deželnem odboru so pač pametni gospodje, ki za antono-logije nočejo proč metati denarja. Če bi jim profesor dr. Glaser v resnici ponudi! kako Antono - logijo. bi mu bil deželni odbor pripravljen prepustiti kako celico na Studencu, da bi ob pravem času prišel do zbiranja prave antologijo. Za gospodo pri »Jutru« pa naj bi deželni odbor naročil sestavo kako miho-logije, slaba nc bi bila tudi pepo-logija, še najbolja pa trapo-lo-gija.
l j Gospod Jelene jc v pravi aprilski štimungi. Očividno ima »Učiteljska Tiskarna« malo dela, ker ima njen ravnatelj toliko časa, da nam vsak dan pošlje kako pisemce. Danes nas ie raz-
veselil s tem popravkon^: »Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Sklicuje se na tiskovni zakon, prosim, da priobčite v »Slovencu« glede na njegovo poročilo z dne 27. marca 1911, št. 70, ki je stalo med ljubljanskimi novicami pod naslovom: Kaj se tiska v Učiteljski tiskarni?«, sledeči popravek: Ni res, da »Učiteljska tiskarna« tiska liste zastonj. Res je pa, cla »Učiteljska tiskarna« tiska liste za pogojeno plačo. Za upravni svet »Učiteljske tiskarne« at Ljubljani dne 6. aprila 1911. L. Jelene, predsednik. — Gospod Luka
—	saj je res, da »Učiteljska tiskarna« ne tiska svojih listov zastonj, ampak za — dolg. To tudi verjamemo, cla se za plačo pogodi, le to je hudir, da je od Pluta ne dobi. Luka Jelene z vsemi svojimi popravki ne bo odgovoril na vprašanje, koliko mu jc »Jutro« dolžno, kako sta »Vdovski fond« in »Učiteljski konvikt« naložena, koliko procentov (minus) neseta iu kako se strinja z dostojanstvom učiteljstva, da se v njegovi tiskarni tiskajo kuplarske anonce in imenujejo redovniki »svinje v kutah«? — Kukavica je začela po hostali peti, Luka Jelene pa komponira popravke.
lj Visoka gosta mimo Ljubljane. Sinoči sta se z brzovlakom peljala v Opatijo v salonskem vozu dva saška princa. Ko je vlak na južnem kolodvoru stal, sta oba princa izstopila in se sprehajala po peronu. Kakor znano je sedaj v Opatiji njun oče saški kralj, ki se je tudi pred nekaj dnevi peljal mimo Ljubljane.
lj Umrli so v Ljubljani: Vladimir Ladislav Hladovcc, rejenec, 9 mesecev.
—	Neža Pikel, bivša dekla, 66 let. — Magdalena Hutter, bivša dekla, 83 let.
—	Terezija Vera Gjud, brivčeva hči, 1 leto. — Apoloni ja Tomšič, zasebnica, 78 let. — Blaž Urbane, delavec, 72 let.
—	Ivan Košir, dijak, 15 let. — Fran Dol-šak, delavec, 62 let. — Ana Porenta, delavčeva hči, 9 mesecev. — Helena Mar-tinčič, strežnica, 74 let.
lj Pogorel je včeraj gosp. France Breskvar, knjigoveški mojster, pred tukajšnjim sodiščem. Pomilujemo moža tembolj, ker se mu je tekom enega tedna prigodila že v drugič nesreča. Pa še ni dosti tega! Sedaj ga zopet čaka tretja kazen — globa ali pa ričet. G. Breskar, naše odkrito sožalje!
lj Koncert. »Slovenska Filharmonija« priredi na cvetno nedeljo, dne 9. t. m. velik ljudski koncert v veliki »Unionovi« dvorani. Začetek ob 8. uri zvečer. Spored priobčimo jutri.
lj Tudi jubilej. Deželno sodišče v Ljubljani ie te dni izročilo magistratu 53 let starega dninarja Jožefa Oltra rodom iz Dolskega v kamniškem okraju, kateri je ravno odsedel 7mesečno ječo. Oltra ima za mesto prepovedan povra-tek in je bila ta njegova kazen že petindvajseta. Oltra so poslali po odgonu v njegovo domovno občino.
lj Mlada navihanka. Predvčerajšnjim je policija, prijela neko 13 let staro dekle, ki se je po mestu potepala. Pri uradu je izjavila, da je Ema Robi-čeva ter doma iz neke vasi blizu Celovca. Pripovedovala je na dolgo in široko, kako je njeno mater povozil vlak, potem pa so prišli ljudje in jo kar na licu mesta pokopali. Ona se iz tega ni nič storila in odšla na Kranjsko. Na policiji jc vedela povedati marsikaj o Koroški, a se je končno le vjela. Koneč-no je priznala, da je ušla od svojega oskrbnika iz Radovljice. Njeno mater Emo Robič je vlak res povozil, toda ne na Koroškem, marveč v Šiški, pred kakimi petimi loti. Policija jo je poslala zopet njenemu oskrbniku.
Ij Mica Kovačeva sc je včeraj pojavila v neki gostilni v Kolodvorski ulici v osebi nekega pleskarja. Ko so ga prisilili, da je moral zavžitek plačati, je začel natakarico pretepavati in jo na glavi telesno poškodoval. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem.
lj Kolo ukradeno. Včeraj oopoldne je M1 o iz hiše štev. 13 na Bleivveisovi cesti iz stopnjic, ki vodijo v klet, ukradeno Jožefu Alešu, ognjičarju, kolo »Meteor«, vredno 160 K. Kolo je prostega teka, ima polno poniklano ploščo, sedlo je oblečeno s črnim suknom in je spredaj polomljeno. .Magistralna številka na kolesu je 285 bela na zelenem polju. Pozor pred nakupom.
Književnosl.
* Obnovljeni vrtec. Mladinska knjiga s slikami. I. Uredil Anton Krilc. V Ljubljani 19011. Založilo društvo »Pripravniški dom«. Cena vezanemu izvodu 3 K, po pošti 20 h več. — S posebnim veseljem pozdravljamo misel, da se n;i novo izdajo najstarejši letniki mladini in odraslim tako priljubljenega »Vrtca«. Ti letniki so že zdavno razprodani. V šolskih knjižnicah še najdeš tupatani kak izvod, a je že tako umazan in razdrapan, da ni
več za rabo. Tudi se je naša pisava zelo izpremenila od tistega časa, ko je začel »Vrtec« izhajati (leta 1871.). Ta ima toliko lepega in vzpodbudnega v scSbi, da bi bilo res škoda, ko bi ostalo pozabljeno. Urednik se ni ustrašil truda, ki ga je zahtevalo to prcnovljenje. Popravil je zastarelo pisavo; kar je bilo razneseno ali zaradi »nadaljevanja« razkosano, je zdaj združil v celotne sestavke in prikupne skupine. Več člankov in nekaj slik je privzel tudi na novo, ki so v tej izdaji označeni z zvezdico, da se ločijo od drugih. Posebej omenjamo naravoslovne spise gospoda prof. Pengova, lepo povest »Gozdarjev Maks«, ki jo jc napisal Jos. V a n d o t in pa poučne in zabavne reči, ki jih jc pridejal znani gospod »I n-t e r n u s«. Pripomnimo, da je v tej knjigi vsebina taka, cla mora ugajati tudi odraslim čitateljem. Poleg »Osme-ro blagrov« naj bi se kot družinska knjiga povsod udomačila: po vseh šolskih ter drugih javnih in zasebnih (družinskih) knjižnicah. Dokaj obsežni in dobro ilustrovani knjigi se je določila primerno nizka cena. Vezan izvod stane le 3 krone.
Interview 7, »Jutrovim« personalom.
Nekoč sem k »Jutru« se podal, gospode tam inter-vje-val. Kar tam izvedel sem od njih, v vprašanjih in odgovorih, poročam tukejle sede j; sem rekel Zalarju najprej:
»Oj Zalar, Zalar, kaj pa ti, kaj te mori, kaj te boli?:
»Slovenski krematori-j!«. ^
Glej, Pire, kaj ta mi pač pove? Potoži mož mi zdihuje:
»Zelene bukve me t išče!«
In Plut tam stoka: O, o, o!
Kaj miga nek' z glavo golo?:
»Oh, kdo še meni pumpal bo?«
Kaj vidim? Ali ni to Lah?
Iz kota leta v kot ves plah:
»Vse kmalu nas zadene krah!«
Gospod Jelene pa, ves pobit,
mrmra, te lepe družbe sit:
»Kdo nam pokrije deficit?«
Telefonsko in Brzojavna porod.
VLADNE NAREDBE GLEDE DRŽAV-NOZRORSKIH VOLITEV.
Dunaj, 7. aprila. Minister za notranje zadeve je izdal na vse deželne šefe naredbo, v kateri jim daje navodila, kako naj se vsa dela, ki so v zvezi z letošnjimi državnozborskimi volitvami, opravijo stvarno, hitro in gladko, in tako, cla ne bo ugovorov.
GOVOR DUNAJSKEGA ŽUPANA.
Dunaj, 7. aprila. Župan dr. Ncu-mayer je govoril na ljudskem shodu o razpustu parlamenta. Dejal je, da niso ne krščanski socialci ne nemški liberalci krivi razpusta, ampak »ultra-Čehi« in socialni demokrati. Češko so-cialnodemokratično obstrukeijo bo treba popolnoma onemogočiti. Zato da je on zdaj dal inicijativo za akcijo, da se izpremeni poslovnik. Njegovi predlogi naj bi tvorili podlago za tozadevno predlogo, ki naj jo vlada .takoj predloži novi zbornici.
VOJAŠKI ZAKONI.
Budimpešta, 7. aprila. Grof Khuen, honvedski minister Hazay in justični minister dr. Szekely se podajo v nedeljo na Dunaj, cla se s svojimi avstrijskimi kolegi posvetujejo glede reforme vojaškega kazenskega zakonika. Upati je, da bo to posvetovanje imelo uspeh in bo zadnje. Jutri se vrši v Budimpešti ministrski svet, v katerem bo grof Khuen poročal o uspehih svojega zadnjega dunajskega posvetovanja.
ZAGREBŠKA KOMERCIALNA BANKA V LIKVIDACIJI.
Zagreb, 7. aprila. Komercijalna banka, koja je zadnja leta imela velike izgube, je. v likvidaciji.
VOJAŠKA PATRULJA PONESREČILA.
Trident, 7. aprila. Pri liočnj vaji alpinskega bataljona infanterijo na gori Maranza južnovzhodno od THdcn-ta je za,šla neka patrulja s pota. Nenadoma se jc odtrgala pod nogami vojakov plast zemlje in dva vojaka jn potegnil kameniti plaz s seboj v globino. Pri takojšnji rešilni akciji so dobili oba vojaka še živa. Enega so morali
4 ! i
takoj transportirati v vojaško bolnih nico, med tem ko so drugega še le zjutraj pripeljali z rešilnim vozom v Trident. Položaj obeh vojakov je jako resen.
ALBANSKA VSTAJA IN ČRNAGORA.
Carigrad, 7. aprila. Spomenica Čr-negore na velevlasti ni na velevlasti napravila nobenega dobrega vtisa. Velevlasti stoje na stališču, da ima Črnagora ostati popolnoma nevtralna in svojo mejo nasproti albanskim vstašem zapreti, če ne, jo zadenejo vse kon-sekvence.
Carigrad, 7. aprila. Na. energičen opomin turškega poslanika je črnogorska vlada, izjavila, cla hoče še nadalje ohraniti prijateljske odnošaje do Turčije in varovati popolno nevtralnost. Zato da je odposlala generala Vuketiča na mejo, da. zabrani vsako nepravilnost.
POLOŽAJ V MAROKU. Tanger, 7. aprila. Položaj okoli Feza je čedalje bolj vznemirljiv. Vladne čete taborijo 10 km stran od Feza. Ko jim je vlada poslala po patrulji plačo, so jo uporni rodovi, ki kampirajo okoli mesta, zajeli. Zveza med mestom in vladnimi četami je torej pretrgana.
VELEIZDAJSKI PROCES V PARIZU.
Pariz, 7. aprila. Danes so zaslišali angleškega publicista Maimona, kateremu je francoski uradnik Rouet iz zunanjega ministrstva dajal na razpolago prepise tajnih diplomatičnih aktov. Maimon je te spise, ki so se tikali stališča francoske vlade glede na bag-dadsko železnico, prodajal neki tuji državi, ki jih je izročila Rusiji.
PROTI JUDOM.
Peterburg, 7. aprila. Duma jc sklenila r.ov zakon glede mira (selska občina v zadružni obliki) in med drugim določila, da se mirovih sej Judi ne smejo udeležiti niti smejo biti v upravni odbor mira voljeni.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Madrid, 7. aprila. Pri Olozaguidi sta zadela drug v drugega nek vlak, ki je prišel iz S. Scbastiana in nek posebni vlak iz Portugalskega. Promet je zaradi snega ustavljen. Podrobnejših vesti o nezgodi ni.
Razne slvori.
Naprej v norost. Iz New Yorka poročajo. Prebivalci države New York so silno razburjeni. Neka zdravniška komisija je namreč pred kratkim matematično dokazala, da roma. prebivalstvo države naravnos v norost. Po številkah se je dokazalo, da je med vsakimi 279 prel valci en norec. Ako se hoče natančneje vedeti, kako veliko je skupno število norcev v državi, se je treba samo poslužiti podatkov zadnjega ljudskega štetja. Iz teh je razvidno, da je v državi Ne\v York 9 117.279 ljudi. Lahko si mislimo, da sc ne glasi ne\v-yorčanom prijetno vest, da korakajo direktno v norost. Organizirali so proti človeški slaboumnosti kar celo vojsko Zdravniki države, predstojniki bolnišnic in plemeniti človekoljubi so stopili skupaj, cla bi se. posvetovali, kako bi najbolje nastopili proti groznemu zlu. Časopisi posvečajo zanimivemu vprašanju dan za dnem daljše članke ter so naprosili kompetentne osebe, naj se o zadevi nekoliko natančneje izjavijo. Dr. Gregory, eden največjih avtoritet na polju zdravljenja umobolnih, psihiater. ki nadzoruje točasno nič manj kot 14 000 bolnikov, je izjavil nekemu časnikarskemu poročevalcu sledeče: »Zdravniki moremo z gotovimi pravočasnimi odredbami kaj ukreniti proti umoholnosti ter tudi zdraviti v naših klinikah. Da pa se prepreči umobol-nost, more največ storiti država s tem, cla omeji prodajo alkohola. Alkoholizem je namreč glavni vzrok norosti. Alkoholiki povzročajo norce, epilepti-ke, idiote in duševne reve. Četudi sc to čisto dobro ve, vendar je v New Yorku na vsakem vogalu ulice točilnica alkohola.«
Budimpeštanska policija proti umazani književnotsi, Budimpeštanska policija je organizirala po naročilu notranjega ministrstva po celi Ogrski zasledovanje pornografičnih knjig in slik. Freunda so za clobo deset let izgnali iz Budimpešte.
ANTIKVARIJAT KATOLIŠKE BUKVARNE
ima na razpolago: »Dannerbauer - Pugueth, Praktisches Geschaftsbuch fur den Kurat-Klc-rus Osterrcichs.« Druga, popravljena in pomnožena izdaja; 1896; vezano mesto 30 K samo 4 K. »Noldin, Summa Theologiae moralis«; 1903/04. 3 zvezki; vezani mesto 24 K 25 vin. samo 7 Iv 50 vin.
»Meschler, Das Leben unseres Herrn Jesu Christi, des Sohnes Gottes. in Betrachtungen,« 4. izdaja; 1898. 2 zvezka; vezana mesto 13 K 20 vin. samo 4 K 80 vin. »Die Ehe«; Aufklarungen und Rat-schlage fur Envachsene, besonders fiir Braut- und Eheleute; 1905; vezano mesto 3 K 60 vin. samo 1 K 50 vin.
»Diessel, Maria der Christcn Ilort.« Predigten. 1900. 2 zvezka; vezana mesto 12 K samo 5 K. »Roggl - Lachthaler, Zusprtiche im Beichtstuhle nebst Bussvorschrif-ten.« 11. izdaja. 1902. Mesto 2 K 40 v. samo 1 K 20 vin. »Beyr, Betrachtungen iiber die Laure-tanisehe Litanei in zwei Monaten Maipredigten.« 1873. 1 K. »Dahlman, Handbuch fiir die Leiter der Marianischen Kongregationen und Sodalitaten.« 1902. Mesto 2 K 16 vin. samo 1 K. »Seebock, Kleine illustrierte Ileiligen-Legende auf jeden Tag des Jahres.« 6. izdaja; vezano mesto 3 K 60 vin., samo 1 K 80 vin. »Pichler, Unser Religionsunterricht. Soine Mangel und deren Ursachen.« 1907. Mesto 2 K 80 vin. samo 1 K 50 vin.
»Knecht, Praktisches Kommentar zur Biblischen Geschichte« mit einer Amveisung zur Erteilung des biblischen Geschichtsunterrichts und einer Konkordanz der biblischen Geschichte und des Katechismus. 19. izdaja; 1903. Vezano mesto 8 K 40 vin. samo 4 Iv 80 vin.
Ali ste pridobili „Sloveneu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte pov od za nove naročnike!
Vaše prehlajenje
in trdovraten kašelj naj se zdravi brez odlašanja s Scott-ovo emulzijo. Že po dvakratnem zavžitju se opazi olaišanje, celo ako prehlajenje ali kašelj prevladuje že dolgo časa. Vzrok temu je izb ma čistota In učinkovanje sestavin in po eben način Scott-ovega pripravljanja	3109
SCOTT-OVA EMULZIJA
Pristna Ic s to znamko ribičem — kot garancijskim znakom SCOTT-oiega ravnanjal
je mnogo bolj učinkujoča kot navadno ribje olje.
Cena Izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobi sc v vseh lekarnah.
»isB^iiaEKSffl&.isss	•
železnato JCina-Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom iti malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TKST-Barkovije.

--—* ajjvt —-———
leteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30fr2w, sred. zračni tlak 73(v0 mm
1 C i Ca? opa-£ j zovaiija	Stanje barometra v mm	tempe-1 falura , .. , po ! Celziju j	Nebo	<«■5 0	« g 1	= 1 — >
fi| 9. zveč.	733 9] 16 | sr. sever		oblačno	
J 7- ziutr 1 2. pop	735 4 7342	1 7 i si. jjvzh. 5 0 p. m. jvzli.	» »	24
Sredn'a včerajšnia tenip 2 0' norm 7 0° Proda se lep, eleganten
glasovir-pianino
(Flugelton) od tvrdke Bicbcr in sin, proti takojšnjemu plačilu 480 Iv franko na vsak kolodvor. Martin Seher, orgla-vec, Mirna, DnUnisko.	1120