Številka 223 IV Zahaja vsaki daa trt «k nedeljah In praznikih N5n«k HeeddfUh •» 9. i|ntra| Tosamlčne Številke m prodajajo po 9 avft. (6 atotink) •v mnogih tobak&rnah v Trutu in okolici, Ljubljani, Gorici, . Krsuiju, F t. Petru, Seiani, NabrežinJ, Sv. Ladji, Toksina, Ajdovščini, Postojni, Dorobergu, Solkanu itd, C ENE OGLASOV ne raftonaj o po vntah (Braka 78 n, vtook« S'/, mm); za trgovinske in obrtne oglaae f 90 atettmk; « osmrtnice, zahvale, poslanice, oglaae denarnih zavodov fro 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka aa-flaljna Trsta K 2. Mali oglasi pa t stat. bemiln, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave Edinosti". — Plačuje se izključno le opravi ,»Edinosti". TRST, v sredo 14. avgusta 1907. Glasilo političnega iruttvi „Edinost" za Tečaj XXXII Primorski. F edinosti jm moJSf Varotalna anaia » leto 24 K. pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —, &» aaiočbe biez dopoalane naročnine, se oprava ne ozira, iirtiilM u Mdtiiifo iziu]« ^aiMfl* itiu: maleno 15-20,1«] m 2 eo Vel dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovao* pisma se a« sprejemaj« in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglaae in reklamacije je poSiljati na upravo lista UBEDNI&rVO: al. Glarglo Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaord] lista ,^Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcij* lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti S t. 13 Poitno-kranilalčal račun it. Ml*tfa. itov. 11S7. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Angleški kralj v Išla. DUNAJ 13. Za obisk angleškega kralja je že sestavljen nastopni program: KraJj „ Edvard pride v Četrtek ob 10. uri 55 m. pred-polndne v Gmunden, kamor se pripelje nasproti iz Išla cesar Fran Josip. Vladarja se potem v posebnem vlaku peljeta sknpno t lil, kjer spremi cesar kralja v hotel „Elizabet". Kmalo potem obišče cesar Fran Josip kralja, na kar mu ta takoj vrne obisk. Kmalu za angleškim kraljem pride v Išl tudi vojvoda Ern&t August in vojvodina Tira kumberlandska s svojimi otroci. Ob 1. in pol uri bo kralj na obedu pri cesarju. Ako bo popoludne lepo vreme, se vladarja sama odpeljeta na sprehod v AVeissenbach. Zvečer bosta kralj in cesar priBOstvala predstavi v gledališču, nakar bo večerja v cesarski vili. Ob 9. in pol uri se peljata po Išlu, ki bo ta večer razsvetljen. Delegacije. DUNAJ 12. Agencija krščansko socijalna piše, da se delegacije sestanejo na Dunaju Še ie meseca novembra. Miniaterska k risa v Bolgariji? SOFIJA 13. V političnih krogih menijo, da odstopi ministerstvo po jubilejnih slavno-btih. Govori se že o sestavi poslovnega mini-sterstva z dr. Stančovom na Čelu, ki razpiše nove volitve. Po končanih volitvah si potem knez izbere luinisterstvo iz večine. Nemiri v Belf&atu. BELFAST 13. Nemiri so ponehali okoli polunoči. Bolnišnice so polne, ranjenih je baje več stotin oseb. Mnogo vojakov in policijskih uradnikov je bilo težko ranjenih s kamenjem. BELFAST 13. Včerajšnji nemiri so bili skrbno pripravljeni. Preko ulic so bile napete verige, da se je oviralo konjeništvo. Tudi se je hotelo onemogočiti razsvetljavo ulic in pro- dajalnic. Do polunoči je množica metala na vojaKe kamenje, pri cerner so se poacuuu odlikovale ženske in na pol odrasli mladiči. Ponovni napadi z bajoneti in policijskimi palicami niso imeli zaželjenega vspeha, da bi prestrašili množico, množica je temveč odbila vojake in jih potisnila nazaj". 30 civilnih oseb je bilo odvedenih v bolnišnico, šest njih je bilo ranjenih od strelnega orožja, ranjenih je bilo tudi več vojakov. Policija je aretovala 50 oseb. Policijsko sodišče sodi noč in dan aretovance. Doslej prisojene kazni niso večje od 6 mesecev. Sestanek cesarja Viljema s angleškim kraljem. BEROLIN 13. Iz Kassela brzojavljajo : Danes ob 8. uri zjutraj je dospel na Wil-helmsloha državni kancelar knez Biilow. Angleški kralj pride semkaj jutri ob 11 uri dopoludne, ob 11. in pol se odpelje na Wilhelmsbobe, kjer je za njegov vsprejem že vse pripravleno. Kralj se bo mudil na \Vil-helnisbohe 12 in pol ur. Knez Bulov biva v gradu, kjer je tudi državni tajnik Tschirski. Angleški poslanik na nemškem dvoru je prekinil svoje bivanje v Homburgu ter je dospel semkaj. LONDON 13. Kralj je j v spremstvu državnega podtajnika sir Nardinga, generalnega majorja sir Stanley Clarka, markiza Soverala jn majorja Ponsondi odpotoval v Port Victo-ria, kjer se vkrca na jahto „Victoria and Albert**. Križarja „Natal" in „Duke of Edin burgh" bosta spremljala jahto do Vlissingena Ko se je kralj peljal na kolodvor, g je občin stvo prisrčno pozdravljalo. Na kolodvoru sta se od kralja poslovila avstro-ogrski in nemški RR70.IAVNP VFQTI . poslanik, kralj seje več minut do odhoda on^-vun V l^c. Y C.O I I. vlaka prijazilo razgovaijal. BEROLIN 13. „Nordd. Allg. Zeitung* i je priobčila članek, v katerem se bavi s sestankom cesarja Viljema in kralja Edvarda. Siamaki kralj. Ijene za vsak slučaj. Španija in Francija ostaneta zvesti mandatu, ki sta ga prejeli o< Evrope, ter se bosta pač čuvali, da ga ne raztegneti. Vsa Evropa razume odobrava naše postopanje. TANGER 13. Glasom daner došffh pi- BRUNŠVIK 13. Siamski kralj je pred-' semskih poročil je včeraj napadlo Casablanko poludne odpotoval v Kolin. 'okoli 4000 Mavrov, ki so pa bili odbiti. Po Mednarodni topnilki strelni poskusi drobneje vesti Se manjkajo. Bnenoa Ayresn. Maolean obsojen BUENOS-AYRES 13. (Nemška kah. * TANGER 13. [Ag. Havas] Maclean, ki družba) Tukaj se vršijo mednarodni topniški ga je Raisuli izročil glavarju roda Elkmes, •e nahaja na potu v Fez. Glasom nekega v druzega poročila ga je rod Elkmes izročil Kajdu mehale, ki se nahaja v Elksaru. Požar. PABNEUKIRCHEN 13. V okraju Perey je v mino!i noči pogorelo 21 hiš z goapodar- PODLISTEK. strelni poskusi, pri katerih so zastopane tvrdke Krupp, Erhadt, Scbneider, Canet, Vickers in Armstrong. V vojaških krogih pri- Sisujejo tem poskusom veliko važnost. I tri*j k brzojavnih uradnikov v Severni Ameriki. _ __ ^ _____ NEW-JORK 13. Štrajku so se pridru- |skimi poslopji. Škode je 200.000 kron. žili tudi telegrafisti borze, „Associated Presse" i Grad pogorel, in različnih li9tov. Štrajkovci, s katerimi si m- j IGLO 13. [Ogr. biro] V Giad Falstin patizuje občinstvo, bo včeraj priredili demon- poslanca grofa Karola Jungenfelda je treščilo stracijo pred „Western Union-. j in je grad popolnoma pogorel. Grof in gro- NEW-JORK 13. [Nem. atl. kabel] Vsled; fica ter navzoči gostje so se s silo rešili, štrajka telegrafistov „Associated Press«." —j Rodbinske dragocenosti, krasne slike, pohištvo 800 oseb — je po vsej deželi in tudi na in obleka je uničeno. zunaj ustavljena informacijska služba. j Korejski princ Ji obsojen na smrt. WASHINGTON 13. Uradniki „Post and LONDON 13. Glasom nekega poročila Telegraph Companj« so pričeli štrajkati. NEW-JORK 13. (Nem. atl. kabel) Vče- iz Seula je cesar Jčak obsodil princa Ji, ki je vodil Korejsko odposlanstvo v Haag, na raj popoludne so pričeli štrajkati telegrafisti smrt, njegove spremljevalce pa na dosmrtno new yorške mestne pošte. Sedaj je proglašen! ječo. Princ Ji ostane v Ameriki. Predsednik štrajk ▼ Filadelfiji, Baltimoru in Clevelandu. ! Roosevelt NEW-YORK 13. Centralna pisarna br- j vsprejeti. zojavne družbe Western Union je sinoči ob! pozni uri razglasila, da se je prijavilo za i službo več novih delavcev, nego se jih je moglo vsprejeti. Neka brzojavka iz Čikaga po- ga ni .hotel predvčerajšnjem RUSIJA. Nov rnski križar. PETROGRAD 13. Z admiralitetne la-roča, da bo z današnjim dnem proglašen ge- dijelnice v Petrogradu spuste dne 15. t. m. neralni štrajk za vse telegrafiste Kanade in ; v morje novega križarja rBajan". Združenih držav. j Kolera. Dogodki v Maroku. ! PETROGRAD 13. Iz Samare poročajo, CADIX 13. Danes popoludne je bilo I da je za kolero na novo obolelo 20 oseb, 23 vkrcanih za Casablanko tristo mož pehote in j»b je pa umrlo. ^^ >1 ■ IS HIVAVMVB Wl.M|« W V Bohinju. (Dopis.) Iz Krškega, 10. avg. 1907. Glavna skupščina te družbe je bila res lranspoitm parma „oaoi" j je dospel semkaj s četami iz Atžirja in1 brana. Potrjuje se, da je guverner v Časa- j blanki odstavljen ter interniran na križarln „Gloire". . j PARIZ 13. V ministerstvih za notranje: _ _ stvari izjavljajo, da ue vedo ničesar o kakem od nekdaj pravi narodni praznik za vse &Io-obisku Clemenceaua pri kridju Edvardu v vence. Tudi letos je napravil ta občni zbor Marijinih varih. U poglavitnih potezah najboljši utis na ude- TANGER 14. Tukaj vlada velika raz- ležnike, ki so se ga udeležili mnogoštevilno. burjenoBt, Mnogo rodbin je včeraj odpotovalo Seveda udeležnikov ni mikala skupščina sama, v Gibraltar, druge, ki bivajo izven mestnih ampak tudi prekrasna narava v teh sloven-z-dov so prišle t mesto. Mohamed el Torres skih gorah, bližina Triglava, jezero itd. Mar-je poslal diplomatičnim zastopnikom okrož-; sikoga je privabila v Bohinj nova železnica, nico, v kateri jih poživlja, naj njihovim ki je cenejša od južne železnice, m marsi-državljanom svetujejo, da ne prekoračijo vo- koga je mikalo videti tudi m « 'og^dati iaških straž slovensko hotelsko podjetje „Triglav*. Kakor Neki begunec prišedši iz Magazana, pri-jna druge udeležnike je napraril shod tudi poveduje, da se ni ničesar važnega pripetilo ;! na-me spočetka najboljši utis. Kako pa tudi prišlo je le do nemirov, ki so jih provzročili ne! V dvorani je bilo zbrano tako obično Mavri, ki so iz Casablanke prišli k Kabilom domoljubno občinstvo, ki mu je predsedoval ter jim pripovedovali podrobnosti o klanju v prespoštljivi slovenski starosta, mož čistega Casablanki domoljubja, patriot, ki se ne da motiti od PARIZ 13. Minister za vnanje stvari nijednega strankarskega političnega nazora. Pichon je izjavil nekolikim poročevalcem mej Zato je nagovor predsednika Luka Svetca drugim nastopno: Čete, ki s, sedaj v Ma-1 poslušal vsakdo z največjo spoštljivostjo Da roku, zadostujejo, in mi nočemo odposlati sta napravili najboljši utis tudi poročili taj, tjakaj še druge. Program, ki jim je nazna- nika in blagajnika, o tem se je lahko prečen, je zelo jasen: ostanejo naj, kjer so, naj pričal vsakdo, kdor je bil navzoč na shodu ne prirede nikake ekspedicije v notranje Dokaz temu je bilo odobravanje teh poročil dežele ter naj se omeje na to, da napravijo in potrjenje blagajnikove^ letnega računa, red, da kaznujejo upornike, da zavarujejo Res sta obe poročili kntizovala mlada go-ir ter organizirajo policijo v mestu in oko- gospoda dr. Zrjav m Ernst Rekar a 11 te Casablanke. Mi smo v ožjem sporazumu ikriti k e so bile stvarne in dobro- mir lici HV^l \JCi jfl f JKv I ■ ff* t jf I 1 OBAAVV w v J M" "J- -------------| - — — J # | w • s Špansko. Petsto Špancev je dospelo v Ca- h o t n e; zato jih je skupščina v obce oda-sablanko, nadaijue španske čete so priprav- bravala in zato se m oglasil mkdo, ki bi hotel stvarno prigovarjati dr. Žijavu in Ernestu Rekarju. Društveni blagajnik Hodo-vernik je marveč celo hvaležno priznal, kar je poslednji govornik nasvetoval v korist družbi. Radi tega bi se bila skupščina vršila impozantno dalje in gotovo tudi zaključila enako lepo, da niso bile na dnevnem redu — volitve. Kakor pa v obče razburjajo volitve duhove, tako se je zgodilo tudi tukaj. Te razburjenosti je zakrivilo kolikor toliko tudi predsedstvo ozir. stari odbor, Z razposlanimi glasovnicami je bilo uvelo starešinstvo sicer najpravilnejši način volitve, t. j. volitve pismenim potom z veljavnimi glasovnicami. Ali. ko je bil čas razglasiti ta način volitve, si ni bilo predsedstvo več v zavesti, ali naj se voli na ta način ali ne. Navstala je pavza, v kateri so se razburili duhovi. Nekateri bo predlagali volitve „per acclamationem" in nasvet-vali v volitev listo takih kandidatov, ki bi zadovoljili vse stranke. Ker pa je neznatna peščica volilcev prigovarjala listi, se ni npulo predsedstvo proglasiti za veljavno to volitev. Začela se je potem pismena volitev, in po tej poti so bili izvoljeni kandidatje, ki jih je predlagalo slovensko radikalno dijaštvo, ki se je vse hvalevredno potegovalo za razcvit družbe, kakor priča to že posebna številka dijaškega časopisa „Omladina", ki razpravlja na dolgo in široko edinole predmet, ki se tiče Ciril-Metodove družbe. Kakor je dobro znano, ne smemo slovenskega radikalnega dijaštva prištevati k politični liberalni stranki. Radi-tega ne bi bila klerikalna stranka nikakor smela zameriti mladini, da se je ona tako ognjeno zavzela za našo družbo. Le nekoliko se je bil kritikovalec dr. Žrjav preveč zaletel v delovanje družbe v tisti točki, ki bi mogla nekoliko žaliti duhovščino. Vspeh volitev novega starešinstva naše družbe utegne imeti sicer dobre posledke, vendar imamo prepričanje, da bi bila kompromisna lista kandidatov, lei jo je nasvetoval župan Hribar, še boljša od liste ---ruj----t '-------- toval, da se voli v odbor še šolnik in pisatelj dr. D e t e 1 a, ki ga je hotel odstopivši predsednik Zupan imeti celo za predseduika. (Zvršetek pride.) Jugoslovanski mliiister-rojak. Nedavno je spletsko „Naše Jedinstvo* priobčilo vest, da dobe Jugoslovani svojega posebnega ministra-rojaka, kakor ga imajo Čehi, Poljaki in Nemci. Minolo soboto pa je neki sotrudnik lista „Agramer Zeitung- povprašal glede te senzacijonelne vesti državnega poslanca Spinčića, ki se je bil na svojem potu v Krapinske toplice ustavil v Zagrebu. Gosp. posl. prof. Spinčić je sotrudniku izjavil nastopno: „Vprašanje imenovanja jugoslovanskega ministra ni novo. To vprašanje je bilo že v zadnjem zasedanju državnega zbora pretresano v obeh jugoslovanskih klubih. Ali tedaj sem dobil utis, da avstrijska vlada ni naklonjena imenovanju jugoslovanskega ministra. Možno je, da so se v avstrijskih državnih krogih sedaj premislili, ker, kakor ^e vidi, avstrijska vlada sedaj ne dela za Dalmacijo samo obljub, kakor jih je doslrj, marveč je pričela za to deželo tudi delati ; ali z druge strani nima v svojem krilu osebe, ki bi bila informirana o pravih odnošajih v Dalmaciji, Istri in Kranjski. Kajti večina irini-strov v resnici ne gre dalje preko Opatije. Kar se tiče oseb, ki bi mogle biti vzete . obzir za mesto jugoslovanskega mini-tra, o teh ne vem ničesar natančneje, da navedem1*. Glede oseb — seveda, ako bi se vpra- Poslušam V Jasni_poljani. V listu „Golos Moskovij41 je priobčil pred kratkim pisatelj G. KI e packi j zanimiv opis svojega poseta pri Levu Nikolajeviču Tolstem v Jasni poljani, iz katerega posnemamo sledeče : „Blagovolite... blagovolite," je hitel Lev Nikolajevič, videč, da sem stal — v pravem pomenu besede — prikovan na mesto. „Saj sva znana... Sedite sčmkaj, bliže k meni... Vi prihajate v resnici naravnost iz Moskve ? Pri tem vremenu... O, jaz sem Vaš dolžnik, Vaš veliki dolžnik...*4 Govoril je to s tistim očarljivim smehljajem, ki je onim tako dobro znano, kateri so imeli priliko, pogosto in dolgo bivati v njegovi družbi. Po prvem pozdravu sem sporočil Levu Nikolajeviču spoštljiv pozdrav od njegovih moskovskih znancev in sem omenil okolnosti najoega zadnjega sestanka. On se je dalje dobrodušno smehljal in je ponavljal neprenehoma: „Da... da... tako... tako... spo- minjam se... prosim, pripovedujte, z veliko pozornostjo..." Šele ko sem se doteknil direktnega cilja svojega obiska in omenil svojo ravno še le končano vožnjo v kraje, ki so trpeli največ pod slabo letino in kjer vlada takozvano agrarno gibanje, je zadobil obraz Leva Niko-lajeviča globoko-resen, skoro skrbipoln izraz. Njegove oči so se v pravem pomenu besede vsesavale v mene. „O da, to je silno važno," je dejad, pogosto prekinjajoč moje pripovedovanje. „Jako Vara bom hvaležen, ako me čisto natančno poučite o vsem, kar ste mogli videti in slišati na tem potovanju." Opomnil sem, da so bile januaija in februarja in tudi na mojem zadnjem potovanju v maju gubernije ob Volgi in nekatere iz osrednje Rusije okrožje mojih študij. „V tem je zapopadena tudi tulska gu-bernija?" me je živahno prekinil Tolstoj. „Gubernija Tula deloma, poglavitno pa guberniji Rjezan in Tambov.u „Da, vem, v tambovski guberniji je bila btvar veliko resnejša nego pri nas v Tulskem, dasi je menda prišla vrsta zdaj tudi na nas... Ravnokar sem dobil brzojavko s posestva svojega sina v krapivniškem okraju... gore pri njem skednji, gospodarska poslopja. Očitno je kdo zažgal, ker kmetje sami niso prišli na pomoč, in ko se je spravil gasit, so začeli metati nanj kamenje. Kaka grozota! Kaka krutost, kaka podivjanost!" Križ takozvanega agrarnega gibanja je bil dotaknjen, in jaz sem pričel pripovedovati o izgredih tega gibanja v tambovski, samar-ski in saratovski guberniji, značilnih po svoji krutosti. „No, vzemite na primer ravno to sa-marsko gubernijo,u je glasno vzkliknil Lev Nikolajevič, ko sem pravil, kako so požigali tam kmetje gosposke dvorce. „Tam so, kakor mi je dobro znano, marsikje kraji, ker je kmetiški zemljiški delež jako znaten, a kljubu temu trpe kmetje veliko pomanjkanje... Nedavno sem prejel odtam pismo, od znanega kmeta. Prosi pomoči. Imel sem pri roki denar, namenjen nalašč za ta namen; duho-borci iz Amerike so mi ga bili poslali. Poslal sem mu ga..4* . „Ali Vaš znanec ne piše, zakaj trpe kmetje ravno ▼ teh krajib pomanjkanje ?" „Kaj naj piše? Vzrok je vedno eden in isti: Siaba letina in poglavitno — slabo, nerazumno obdelovanje zemlje. Vsi kriče enoglasno : Zemlje! Zemlje 1 a obdelovati je ne znajo." . , Ko sem pričel govoriti o takozvani fcaj- duški vojni, o teh posameznih roparskih pohodih, ki so postali zadnji čas v atkarskem okraju, sarato^ska gubernija, Bkoro kronična prikazen, pri čemer je bil, kakor so je i/kazalo v nekem slučaju, roparski poglavar nekdanji vaški učitelj, je zgrbančil Lev Nikolajevič obrvi in rekel v ostrem, trdem tonu : „To je tudi jako žalostna prikazen v tem nesrečnem »boju za svobodo" : vdeležu-jejo, se ga pogosto n^jmarljivejše vaški učitelji. Zakaj delajo to? No, vsi ti ljudje so po večini napol nevsdneži, znajo komaj brati in pisati, so brez temeljitega znanja. Iz brošur po grošu posnemajo kake pene in potem pričenjajo tudi oni „osvobojevati-. „poučevati". To je zelo grdo, kar delajo. Velik greh si nakopavajo na dušo." „Kako pa je nadalje živeti? Kaj morajo .storiti zastopniki omikanega, inteligentnega (sloja družbe?" sem vprašal. (Konec prih.) Stran II »EDINObT« št. 223 V Trstu, dne 14. avgusta 1907 Sanje imenovanja jugoslovanskega ministra-rojaka re3 približalo uresničenja — ki bi mogle stopiti na to mesto, navajajo nekateri listi imena državnih poslancev dra. Ivčevića, dra. Ploja in dra. Susteršiča. Mi smo bili vedno na stališču, da bi bilo imenovanje jugoslovanskega ministra-rojaka vprašanje tako dalekosežnega pomena, toliko za politično pozicijo našega naroda, kolikor za njega na-rodno-kulturelne in gospodarske interese, da bi bilo naravnost izdajstvo, ako bi se kdo postavljal na tesnosrčno strankarsko stališče, ali pa bi se iz osebne animoznosti protivil imenovanju, češ: če ima biti ta ali ta, raje naj ne bo nobeden ! Stvar sama na sebi je tolike važnosti, da mora personalna Btran ostati popolnoma v ozadju. Ali Peter ali Pavel — mi se bomo veselili, ako bo ustreženo tej živi želji in potrebi Slovanov na jugu- _ Bosanske stvari. Madjarizacija srednjih Sol v Bosni. Iz Sarajeva javljajo : Doslej se jeskušalo Bosno in Hercegovino germanizirati. Ze to je bilo ne le krivično za narod v zasedenih pokrajinah, ampak tudi goli nesmisel se stališča države ! Da pa skušajo sedaj to, je naravnost blaznost, ker mora ubiti do zadnje sledi vsako simpatijo, kjer bi simpatij najbolj potrebavali z o žirom na neoporečno dejstvo, da more naša država edino le na jug širiti sfero svojih gospodarskih in političnih interesov. A kakor se vidi, se avstrijski državniki res hočejo dajati voditi od take blazne namere. Nedavno temu so namreč javljali časniki, na kakov način se utibotap-Ijajo v bosansko upravo madjarski uradniki. Sedaj hočejo na silo uvesti madjarski iezik tudi v srednje šole. Do početka minolega leta je bil madjarski jezik ^neobvezen predmet na bosanskih srednjih šolah. K učenju madjar-ščine so bili pripuščeni domači dijaki še le v viši gimnaziji; prekodravski pa že od drugega razreda naprej. Lani, početkom novega leta, pa je izdala bosanska vlada odredbo, d a ima madjarski jezik postati obvezen. Stavlja se roditeljem pojedinih dijakov na voljo, da ob upisovanju v gimnazijo ali realko izberejo, ali naj se jim otrok uči madjarski ali nemški. Razun tega se madžarskim državljanom dovoljuje, da izpite in celo maturo polagajo v madjarskem jeziku. To je pač že akutna slepota! Štrajk brzojavnih uradnikov v Severni Ameriki. Small, predsednik zveze brzojavnih uradnikov je napovedal generalni štrajk za slučaj, ako se do torka ne doseže sporazumljenje. Tudi je obvestil komisarja za delavstvo, t^o.iUa. da ^e zveza pripravljena pričeti zopet z delom, ako se vlada izrečno obveže, da preišče pritožbe uradnikov ter jih reši po razsodišču. Izjava Smallsa, predsednika zveze brzojavnih uradnikov, ter izjava tajnika Russela v Ćikagu, da se v Združenih državah in v Kanadi tekom 24 ur proglasi splošni štrajk, je napravila konec dosedanjemu optimizmu. Rus-sel se v svoji izjavi obrača do založnikov v Združenih državah in v Kanadi ter pravi, da zveza noče delati časnikom nej~rilik, toda brzojavni uradniki se bore za svojo pravico in menijo, da so premalo plačani. Zveza odobrava dosedanje zahteve; ako se istim ne ugodi, bodo delavci primorani ustaviti delo. Uslužbenci družbe telegrafistov Western Union v mestu Nevv-Jork so se danes opo-ludne pridružili štrajku. Drobne politične vesti. Sklicanje dalmatinskega deželnega zbora. „Narodni List" poroča iz zanesljivega vira, da bo dalmatinski deželni zbor sklican dne 9. septembra in da bo zasedanje trajalo do 10. oktobra. Naslednik metropolita Man* d i ć a. Smrtjo metropolita Mandića je izpraznjena sarajev8kc*metropolitanBka stolica. „Hrv. Dnevnik" javlja, da utegne biti na izpražnjeno mesto imenovan sedanji tuzltuiski vladika L e t i c a. Madjarska netaktnost. Makarska vlada je poslala k pogrebu srbskega patrijarha Branko vica kakor svojega zastopnika velikega župana Ballo iz Novega Sada, ki je bil v svojem življenju eden najhujih nasprotnikov patrijarha. Balla je prišel k pogrebu v svetlih hlačah. Španska kraljeva dvojica t Avstriji. Praški „Czas" poroča: Kakor znano prideta španski kralj in kraljica na jesen v Avstrijo, ter se bodeta mudila tu več tednov. O tej priliki obiščeta tudi Prago in nadvojvodo prestolonaslednika Frana Ferdinanda v Konopištu. Novo angleško poveljstvo v sredozemnom morju. Angleška vlada je osnovala novo angleško poveljstvo v Sredozemskem morju, ki se razteza od Gibral-, tarja do Kartuma« Vrhnim poveljnikom vseh kopnenih in pomorskih vojnih sil v vsem tem področju je imenovan vojvoda Artor Con-j naught, brat kralja Edvarda. bilo vedenje Hribarjevo povsem lojalno in korektno. In to je dotičnik izjavil iz last-tnega nagiba, s hvalevredno iskrenostjo, le resnici na ljubo in ne morda iz kake obzirnosti do kogar si bodi. Ni čuda torej, da so oni pozneji srditi napadi v „Slovencu"* na Hribarja radi dogodkov v Boh. Bistrici napravili na tukajšnjo slovensko javnost uprav mučen utis, ker so znakom, kako zastrupljeno in podivjano je strankarsko življenje v naši osrednji pokrajini. Pred takim strankarskim fanatizmom ne nahaja milosti več niti —. najpošteneje in za splošnost najkoristneje dejanje, ako je oseba, ki je to dejanje izvršila, neljuba.... stranki. To so res žalostni pojavi v našem strankarskem življenju, ki jim mi ne vemo druzega označenja, nego: strankarska hidro-f o bij a! Da pa ne bi morda „Slovenec" hotel trditi, da amo si zgornje dejstvo izmislili, izjavljamo, da smo na zahtevo pripravljeni postreči z imeni. Iz tovarne ledu v Barkovljah. Iz Barkovelj nam pišejo: Ta tovarna je že na glasu po neuljudnosti in osornosti v postopanju a svojimi, izlasti nižjimi uslužbenci. Neprestano daja povoda za pritožbe v raznih listih. Tudi v „Edinosti" jej je bil poklonjen že marsikateri več ali manje oster dopis. Posebno se naglaša v teh pritožbah neki strojevodja. Pa ima tudi dnigih vrotnikov. Mej temi je omeniti izlasti „kapota" akordov imenom Kink. Odlikuje se pa mož sosebno s tem, da uprav išče povoda, da bi odslovil kakega delavca. Te dni se je dogodil tipičen strani čujem, da hočejo prodati živino. To pa bo zopet dobiček le za mesarje, ki bodo po nizki ceni kupovali živino. Ker nadvladujejo stroški dohodke skozi vse leto, ker kmetje že sedaj sredi poletja delajo dolgove, in ako prištejemo še stare dolgove, si lahko mislimo stanje kmeta-trpina, ki se vprašuje že sedaj: kaj bo na zimo ? ! Poleg druzih nadlog nam primanjkuje tudi vode. Magistratovci so določili 25 litrov na dan za vsako družino in toliko je v resnici dovažajo iz Nabrežine za Prosek in Kontovelj. V resnici pa to ne zadošča niti od daleč, ker to ni le pitna voda za ljudi ampak jo potrebujemo tudi za kopanje, pranje napajanje živine in se računa, da dova-vajajo najmanje 1 hl 75 1 premalo vode za vsako družino. Naš slavni studenec pred Prošekom bo kmalu pri kraju. Nositi moramo z mestom ista bremena na davkih in dokladah, ugodnosti pa ne uživamo nikdar enakih. Tako skrbe za nas Venezian in njegova famozna družba. Obljublja se sicer vodovod z Opčin na Prosek, ali mi ostaj ama neverni Tomaži. Venezianu in družbi bi bilo celo po godu, ako bi se okolica očistila od vseh Slovencev. Gospođa morda celo žele, da bi nas v takem stanju zalotila kaka epidemija, ne pomislijo pa, da tudi za epidemijo ni dolga pot s Prošeka v — Trst in da bi morali z nami deliti usodo! Obup obvladuje vseh in le vprašanje je : kako si opomoči!! Popravek. V prvi dnevni vesti včerajšnje številke : „Slovenec"' nam očita ... je v 23. vrsti po pomoti izostala besesedica „ne' leflnlea. A.: „Ti, posodi ini to knjigo!" ,Ne, dragi moj ! Jaz ne posojujem knjig. Dotični stavek se ima glasiti: „Mi pišemo za „Slovenčeve" čitatelje in imamo ne „Slovenčeve" nazore stvari ted^j, kadar se Smelniea. — B.: „Ne, dragi moj: Jaz ne posojujem nnjig, ker vem, da se posojeno knjigo ne dobi več nazaj S Poglej to knjižnico : vse te knjige so bile meni posojene !u Koledar in vreme. — Danes: Gvzebij, svečenik; Jeroslav; Dobrina. — Jutri: Vnebovzetje Marije device; Dragomir; Milvana. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 31-5* Celiius. — Vreme včersg: lepo. Društvene vesti in zabave. Zadruga opravičenih posestnikov v Padriču priredi jutri v četrtek dne 15. t. m. ob 4. in pol uri popoludne ustanovni občni zbor na vrtu g. Martina Grgiča. Po zborovanju priredi pevsko društvo ^Slovan- zabavo s petjem. Prijatelji našega gospodarskega napredka dobro došli. MoSka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti naznanja slav. občinstvu da bo obdržavala svoj redni občni zbor v sredo dne 3. septembra t. 1., v prostorih „Kons. društva" v Rojanu. slučaj. Med delavci na akord je tudi voznik Earl Vovk. Tudi temu je kar odpovedal za- j svoje in ne za služek in mu napovedal, da čez 14 dni mu'zastopati svoje m bo oditi. In zakaj?! Rečenega voznika je v j ter pišemo o vsaki tovarni brcnil konj, a ga je zadel povsem j nam prav zdi. neznatno. To je bilo rečenemu kapotn dovolj j Zdravstvene razmere v tiskarnah. za izgovor, češ: vi ste p o šk o d o v a n 'Tiskarsko društvo je že delj časa opozarjalo in ne boste več za delo! Torej — obrtno oblast na dejstvo, da se več tiskarn za nas niste več! 'nahaja v prostorih, ki ne odgovarjajo zdrav- Kako naj označimo tako postopanje ?! stvenim zahtevam. — Videče, da tem potom _ w Posebno pa še, ako uvažujemo, da je Vovk ne pride do svojega cilja, je gori rečeno VBSti iz GOPiŠkOa devet let že pridno in zvesto služil svojega društvo predlagalo c. kr. namestništvenemu Državni poslanec Alojzij Štrekelj, gospodarja!! Tako postopanje pomenja, da j svetniku, da se sestavi posebna komisija, v|je ^otel, predno se je podal na dopust v mogotci v tovarni menijo, da je delavec brez-j kateri naj bodo vdeleženi tudi delavci črko j Oalmacijo, stopiti pred svoje volilce in je v praven in da se ga lahko meče na cesto ! j stavci in ki naj ima nalogo strogo preiskati to BVTb0 priredil minolo nedeljo nekolik i Darovi. Za podružnico sv. Cirila ki Meto- dija pri sv. Jakobu se je nabralo na ženi-tovanju gg. Ivane in Štefana Mihelak v gostilni „Jadran" ulica sv. Marka 17 K 6*—. — Nadalje se naznanja Slovencem in Slovenkam okrajev sv. Jakoba, sv. Mar. Magdalene zgornje in spodnje in Čarbole, da so postavljeni zaupniki za pobiranje Članarine in daril za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. V korist ljudskih knjižnic so podarili akad. fer. društvu „Balkan" v Trstu : g. Potočnik K 3, g. Vidau, Opčine, K 2, g. I. I-, Nabrežina K 2, g. Cibic, Prosek Ki, g. ca Marija Selles, sv. Ivan - Trst K 2, g. L I. K 1, g. J. J. K 1, g. I. I. K 2, člani društva Balkan" K 24 in sicer: g. Ferluga Karol K 6, g. Ivan Marija Čok K 5, g. Skapin Gvidon K 4, g. Gulič K 4, g. Vladimir Borštnik K 4, g. Sosič Andrej K l. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! Vivant Ali ti gospodje ne pomislijo, da poleg pisanih v8e tiskarne. — Ta predlog je bil vsprejet, človeških zakonov obstoje tudi nepisani zakoni komisija imenovana in ta komisija je že vče-vesti in humanitete?! !raj začela izvrševati naloženo jej preiskovanja Narodna delavska organizacija. —'prostorov, v katerih se nahajajo tiskarne. Prihodnjo nedeljo, 18. t. m. bo torej j Jugoslovanski abit. sestanek v Du-napovedani občni zbor narodne delavske brovniku. Ker so se pojavile velike ovire, organizacije. Shod se bo vršil v veliki dvorani ise ta se8tanek odgodi do prihod-Narodnega doma". Ni treba še le povdarjati ;nj ega vele pomembne važnosti bo ta dan za bralnega rj kako leta. odbora — Prošnjam zagreb. glede svojega parnika cen-se shodov, ki so kaj krasno izpali. Na teh shodih se je pokazala ljubezen, ki veže poslanca se svojimi volilci, a pokazali so se tudi znaki, ki opravičujejo nado, da utegnejo ponehati bratomorni boji med strankami na Goriškem. Na enem teh shodov ie bilo namreč navzočih tudi lepo število klerikalcev, ki so se pridružili ploskanju in navdušenju Stre-kelievih volilo.pv. naše narodno delavstvo in sploh za rafco na- ,,,,^ ni poroijno ugodilo." Na zeleznicah bi i Prvi shod se je vršil ob 8» uri zjutraj v rodno stvar. Vsak delavec, ki se čuti narod-jse cene sploh ne 2nižale vsled obstoječega' č e rn i c ah ; zborovalcev je bilo nad 200. nega m ki še m pristopil organizaciji, naj se konflikta med Hrvati in Madjari. Tako bi se Od tod se je gospod poslanec spremljan od nemudoma vpiše, da se bo mogel vdeleziti; §tevilo udeležencev znižalo. Poleg tega bi se tega velikega shoda. »Bolgari sploh ne mogli udeležiti sestanka ^^JnJfni m!ru v DnSflnil Pnd tam no. simpatij vsega naroda podal v pol ure odda-^ _ Ijeno Selo, kjer se je vršil drugi shod. D.i Nočni mir" v Rojanu. Pod tem na- j vsled neprilik v njihovi demovini (Pred neko- gj ni bil shod prej napovedan, zbralo se je i nam pišejo: Ni dovolj, da vlada sedaj fliko dnevi so zaprli mnogo abiturijentov radi vendar nad 100 ljudij. Ravno tako sijajno jo WWAA««IO Hn ^ I rvTTftlri i IrrO 11 v\A^i*nKn/\ I _ _1 *1_ J__-_!L ^L « J — V. T i i t V* a • " * T\ 1 i • taka vročina, da človeku krati potrebno | nekih tajnih-shodov v Sofiji). Na ta način bi spaqje. V pravo nadlego so nam tudi izvestni sestanek mnogo izgubil na svojem pomenu, nemirni elementi, ki razgrajajo in motijo ■ Vsled tega je zagreb. centr. odbor sklenil, da nočni mir. Hvala lepa — mi je dejal moj 'ge nameravani zlet opusti. Pričnejo se pa sosed —, če bomo uživali take noči, potem j priprave za vsedijaški j u g o s 1 ovan- sploh ne treba, da hodimo spet, ker niti govora vspel shod v Vrtovini in Dobravlju. Posebno slovesen je bil doček v Vrtovini. Vsa vas je bila okrašena zastavami. Sredi vasi je bil postavljen slavolok. Ljudstvo je povsod z najiskrenejimi simpatijami pozdravljalo svo- m o počitku! In kdaj začenja ta nemir v Rojanu ? Ob eni uri popolunoči in traja do 4. zjutraj. Včasih smo še videli kakega stražarja po Rojanu, a to le v zimskih večerih, da je je spravljal goste iz gostilne domov. ~ ski shod (prejkone v Zagrebu), ki naj se jega poslanca. To vrsto shodov je zaključil vrši drugo leto. veliki shod v Križu. Ta shod — katerega se je vdeležilo do 500 ljudij — je posebno zanimiv, ker so se, kakor je gori omenjeno, istega vdeležili tudi klerikalci. Na vseh shodih je g. poslanec poročal o volilni reformi, o gospodarskih načrtih, ki jih bo parlament KRONIKA. Prepodil je tatu. Predminolo noč se neznan tat vtihotapil na dvorišče hiše Sedaj pa (št. 206 v Kolonji, kjer stanuje tramvajski —■ ko je nemir po ulicah — ne duha ne sprevodnik Alojzij Ferzini. Priiel je do kur- fmel skleniti, o povzdigi kmetijstva itd. Govo-sluha. Ce bo to trajalo dalje, bo v Rojanu'nika in tam skušal kaj odnesti. Šum vzbujene'ril je tudi o položaju na Dunaju, s posebnim dan, ko je drugod po okolici noč in obratno.'perutnine je pa vzbudil Ferzinija, kije skočil ozirom na vstanovitev jugosl. kluba. Vsi ti A kdo in od kje so ti razgrajači? Odgovor! k oknu in vstrelil z revolverjem, da preplaši i shodi so napravili na voMce zelo ugoden vtis, nam daja dejstvo, da tulijo „Nella patria de! tatu. Ta je seveda takoj pobegnil. (kar so isti izrazili svojemu poslancu na viden Rossetti non si parla itd." Prvo naše mnenje j Tat V kavarni. Adolfu Bullo je pred- j način. da so ti pevci pristaši — italijanske nacijo-.minolo noč neznan tat vjkavarni „Aila Piazza1 Radi škode provzročene po kobili-listične stranke. Ali kmalu smo se uverili, da (Jiaseppina*4 ukral zlat prstan. Bullo je bil cah je c. kr. m i n i s t e r s t v o za polje-se motimo. namreč zadremal in mej tem mu je uzmovič delatvo na Dunaju poslalo v sodne okraje ukral prstan. Nezgoda na delu. 37-letni voznik Jo3ip Bilo je zbranih nekaj naših domačih fantov, ki bo se mirno razgovaijali pred krčmo pri cerkvi. Od druge strani so jim hreščali na uho zvoki „Nella patria.. ,u Naši se niso mogli vzdržati, da ne bi se odzvali in zapeli so — ker so bili dobri pevci — krasen slovenski zbor. To se je ponavljalo večkrat, dokler ni bil moj sosed tako prijazen da je one od „patrie" — oblil z vodo. To pa je tiste od patrie tako razgrelo, da je začelo kamenje leteti, da je bilo groza. V tem boju so bile tri šipe razbite v — tretjem nadstropju. Otroci, ki so spali v dotični sobi, so začeli vpiti in skoraj bi se bila zgodila' Sežana, Komen in Ajdovščino dr.a Branil Waala, da preštudira, kako so se kobilice po so Odveden je bil na zdravniško postajo, je zdravnik podelil najnujnejšo po pobil, kjer mu moč. — Nevarno prenočišče si je bil pred-sinočnjim izbral 32-letni težak Ivan Bizjak, stanujoči v Škorklji. Bizjak se je bil napil j in potem je bil legel in zaspal v ulici Tor-i quato Tasso (ki je Campanari, stanujoči v ulici della Ferriera omenjenih ^krajih razširile, kako škodo št. 4, je včeraj predpoludne pal v neki več provzročile in kako bi se dale zatreti. To se metrov globoki jarek ter se precej težko je zgodilo na predlog posl. Alojzija t.-* g tre k elj a, ki je v odseku za stvari bede opisal škodo, provzročeno od kobilic ter je tudi iz Komna poslal še posebej opis in celo škatljo vsakovrstnih kobilic poljedelskemu mi-nisterstvu. Pozivlja se narod, da podpira gosp. dr.a Wahla in mu točno opiše in dokaž3 veli-ena traverzalnih ulic iz j kansko škodo, ki so jo kobilice provzročile s tem, da so pojele vse seno, kar ga je suši ostalo, tako, da polovice senožeti se niti kositi ni izplačalo. Iz kanalskega Loma 10./8. 907. se bila zgodila' ulice Miramar na ulico del Belvedere). A ko nesreča, da niso naši fantje zapodili one od - je on tam mirno spal, sta prišla dva ptička, patrie v beg... Ti poslednji pa niso bili in sicer 34-letni Anton P. in pa 24-letni italijanski kamoristi, ampak ljudje, ki ho-j Andrej M., in mu začela preiskovati žepe, __ _________________________ čejo veljati za socijalne demokrate, ki so ob jhoteča ga okrasti. Prišel je pa v isti hip Morda ni „Edinost- še nikoli prinesla kaka kriku Evviva il socialismo ... kurili v mesto. —J— 2---*—1 1 • —^ - ^ - * Je li tako vedenje socijalistično ?! Morda, ali smrdi zelo po regno Italiano ! Konečno bi prosili, da bi slavna policija V označenje napadov v „Slovencu , na župana Hribarja radi dogodkov na skupščini Ciril-Metodijeve družbe v Bohinjski Bistrici, bodi tu pribito dejstvo, da se je dan po skupščini mudil t Trstu neki odličnjak „Slovenčeve" stranke, kateri je v pogovorih' « rečenih dogodkih izrecno naglasil, da je redar in aretoval oba.^ | vesti iz naše vasice. Dovolite torej meni Usodna neprevidnost. 49-letni stolar malce prostora. Vreme je tu jako spremen-Anton Bregant, doma iz Marijana na Gori- j Ijivo. Danes je na pr. uprav afričanska vro- . . --- škem, je bil prišel včeraj v Trst. Koje opra j čina 28—30 stopinj C., jutri pa bo človek posvečala malo več pozornosti takim razgra- vil razna druga opravila, je šel. da nakupi, menil da je že v je3eni. Ker se tiče pridel-jačem po ulicah, da bomo tudi mi Roj ančani j nekoliko sladkih buč (melonov). Šel je bil na'kov, ne bo letos ravno slaba letina. Žita so uživah nočni mir. |txg pri rdečem mostu in tam pri neki barki1 pridelali srednje, jesenski pridelki kažejo do- ^ Prošeka. Tu vlada grozna suša. Od'izbiral buče. Izbral jih je bil že par vreč, bro. Fižola, krompirja in turščice bo obilno. Binkošti že nismo imeli pravega dežja. Le'a nato si je radi vročine slekel jopič in ga'ako ne pritisne suša. Orehov je dovolj, jabolk tu pa tam kako rosico. Zadnjega julija pa1 položil na eno gori rečenih vreč. Ko se mu'tudi. Druzega sadja, hrušk, češpelj, pa ne tako roso s točo, ki je ostavila vidne in ob-! je zdelo, da je zbral dovolj buč, je zopet 'bo nič. AnHlA al as) I PriJallri mXU* D____V___ t. i _ 1 _I 1__2 X. Z _ 1__^ _1 1 v • ■ 1 _ « J - .___I_______-t I - t' Ali tega, kar se najbolje spravlja čutne sledi. Pridelki so pičli. Posebno obču- [oblekel jopič in hotel plačati izbrane buče. tirno to v nakupovanju sena. Drugih let — A zaman je iskal listnico, ki jo je bil pustil razun lani — se je jako malo sena uvaialo !▼ jopičevem žepu: listnice ni bilo več. V v nafto vas, a letos se ga je začelo 2e sedaj listnici, ki mu je bila ukradena, je Bregant lIVD^atl' in MAA* IUt n.ftU nnn. T7_l _ J _•__1 . ' •__t 1___J____• TV • * -» . . . . .. - '. o. J aoi^iu ze seaaj usuuci, mu je ima usraaena. je Bregant yen proaau aravico, raai siaoe letine na kr- uvažati in sicer po visoki ceni. Vsled visoke imel 60 kron denarja. — Prijavil je dogodek mi in siromak ne bo imel s čim beliti svoje cene ne moremo nakunonti tnlikn ««n S ItaKItAV ' W% m V\a1iO!11 IcŽLT l&U no »A Ua «*X t L^ama katfi alaninn »4» denar, tega ubogi gorjan nima, razun masla. Ali tudi tega bo le malo, ker bo kmet si-\jen prodati kravico, radi slabe letine na kr cene ne moremo nakupovati toliko sena, kolikor !na policiji, zahteva potreba, ker — ue bo denarja. Od več koristilo. pa ne bo prav nič j hrane, kajti slanina in olje sta predraga. Isto je z mesom. In kruh? Ta se prodaja tu V i*iara, dne 14. avgusta 1^07 *hm>08T« štv. 223 .Stran ITI P > 48 stot., pa še kakšen. Vrhu tega tudi to ni pri rokah, ^e bi gospodinja hotela kupiti kaj tega, mora zapustiti delo na polju in iti dve uri daleč, po slabih in naravnost nevarnih potih in v Bedanji grozni vročini. Kaj pa še le po zimi, ko so hudi zameti od sv. Lucije na južno stran. Tu bi se morali naši deželni poslanci malce ogledati, kako se vbogo ljudstvo muči. C uje se, da se misli graditi cesta od Avč na Kal. Deželnemu odboru v Gorici bi priporočili, naj se ta cesta podaljša skozi Lom do sv. Lucije. S tem bi bilo ljudstvu mnogo olaj-šano. x Veteransko društvo v Podgon priredi 18. t. m. ob 6. uri popoludne na tra/niku nasproti železnemu mostu javno tombolo s sledečimi dobitki: cinkvina 100 kron, tombola 200 kron. Veselica začne s plesom ob 5- uri, kateri se bo po dovršeni tomboli nadaljeval. Svirala bo godba 47. pešpolka iz Gorice; zvečer čarobna razsvetljava in ume-talni ognji. x V biljanski občini si nasprotujeta dve stranki že mnogo let na vse možne načine. V soboto je bila razpisana volitev novega župana; na volitev je prišel osebno (.krajni glavar iz Gradiške. Volitev se pa ni mogla izvršiti, ker so na volišče prišli samo tako imenovani liberalni starešine 2. in 3. razreda, mej tem ko so se tako imenovani klerikalci 1. razreda volitve ostenUtivno vzdržali, radi česar morajo plačati določeno kazen. Poskusi se še enkrat z volitvijo ; ako se tudi tedaj ne zedinijo, postavljen bi za upravo občine državni komisar. x V Gorici primanjkuje vode. Vsled suše in slabo obnovljenega kronberškega vodovoda morajo Goričani skoraj trpeti žejo, ker je magistrat na nedoločen čas zaprl vse zasebne vodovode, javne vodnjake pa od 10. ure zvečer do 5. zjutraj. Mučno je videti žeuske, ko se na vodnjakih prepirajo in tepejo, katera pride prej do neobhodno potrebne tekočine. Vodonositeljice zahtevajo za škaf vode 20 st. Vodnjaki na Gradu ne dajejo nič več vode. Ubogi ljudje tam strašno trpe vsled tega. Magistrat je dolžan preskrbeti jih s potrebno vodo, ker tudi plačujejo da\ke in so meščani. Glasilo magistrata je porabilo to priliko pomanjkanja vode na Gradu, da zahteva od vojaškega poveljstva, naj odpre ljudstvu kaštel, da se posluži tamošnjega polnega vodnjaka. Vojaška oblast bi to tudi dovolila, ako ne bi bila prepričana, da bi to dobroto porabili razni laški vohuni za svoje namene. Magistrat naj torej le lepo in pridno dovaža vode stanovalcem na goriškem gradu. Da bi se kastel odprl, o tem še misliti ni. V Biljani se je dne 10. t. m. konstituiral novi občinski zastop. Zupanom je izvoljen bivši župan g. Josip Šfiligoj. Podžupani so g. Alojzij Mavric, Anton Jakončič in Anton Prinčič. S tem se je v tej občini končal strankarski boj ki je trajal čez 2 leti. Stranki sta se združili v delovanje v korist in prospeh občine kar je bilo edino pametno in pravilno. _ lfesti iz Istre. Poslanec pr. M. Mandič v Bolj un cu. -— Minolo nedeljo je imel naš državni poslai.ec tu shod. Vsa vas je bila v zastavah, topiči so pokali, vse je bilo navdušeno, ko se je bližal v nedeljo 11. t. m. popoludne naš vrli poslanec pr. M. Mandič. Na kraju vasi ga je pričakovalo s zastavo naše napredno društvo „Prešeren" s županstvom, učiteljstvom in duhovščino na čelu. G. poslanca je v imenu vse dolinske občine pozdravil naš velezaslužni nadžupan Pangerc, izrekši izvišenimi besedami željo, da •bi naš zastopnik utrdil slogo v našem bregu. (bilo jih je okoli 300) proti približno 20. — MACITTNB & CS° Deželni poslanec dekan Kompare je na ___________! wAMl Jmš %m0 ■ primorskih to stavil predlog glede uravnave voda, g. Pangerc o popravi lovskega zakona, o poljskih čuvajih in žandarmariji, kateri naj bi se vzelo posel Špijonaže. Vspre-jeta je bila resolucija učit. Urbančiča radi saniranja financ v Borštu. G. predsednik je na to še v imenu zbo-rovalcev izrekel g. poslancu zahvalo za njegov obisk in pozdrav tudi drugim istrskim zastopnikom, na kar je shod zaključil. — Zvečer je bil komers na vrtu g. obč. tajnika Sancina, kjer smo se navduševali ob Čistih akordih „Prešernovih" slavčkov. — Prehitro je prišel čas poslovitve. Ob viharnih klici „živijo Mandič" in ob pokanju topičev se je odpeljal naš vrli zastopnik ob Bplošni želji, da bi ga skoraj zopet videli v naši sredi. PonesreCil pri kopanju. V Lovranu se je kopal v morju domači učitelj v neki plemenitaški hiši. Skočil je skale v morje na glavo, pri tem pa zadel z njo ob skrito pečino, da je bil takoj mrtev. Pevski zbor bralnega in pevskega društva „Slavec" v Ricmanjih priredi dne 22. sept. t. 1. o priliki obletnice odpretja gostilne v Narodnemu domu v Ricmanjih koncertno veselico na dvorišču Narodnega doma. Vspored se objavi pravočasno. Tujci v Opatij!. Od 1. septembra 1906 do 7. a v g, 1907 je prišlo t Opatijo 28.322 09eb. Od 1. do 7. avg. je na novo došlo 1044 oseb. Dne 7. avgusta 1907 je bilo navzočih 3569 oseb. V počeSčenje spomina pok. Slavoja Jenkota. Iz Podgrada: Povodom pogreba g. Slavoja Jenka so darovali mesto venca za „Družbo s v. Cirila in Metodija" sledeč« zneske: Posojilnica v Podgradu K 100, Dr. D. Trinajstić, Eastelic po 20 E, Corazza, dr. Bilek, Jelusić, Dukić, dr. Kurelič, Zupančič, Rosa, dr. Laginja, Frankola, Tomičič, dr. M. Trinajstić po 10 K, A. Jelušić, Sanković, Logar, Klun, Gobec, Lešnik, Rajčić, Prebi lič, Stemberger, Kavčič, Rekar, Firm, Mavar, Rogač po 5 K, Pregelj, Hušo, Strnad, Šubic po 3 K, Ćek 4 K, Valenčič Sever 12 K, Tončič, Krančič, Ana Vičič, Brinšek, Resman, Jaksetič,- Cotič, Wajšel, Omahen, Kumar, Hudovernik, Kariž, Volk. Verboscheg po 2 K. Wnllentsits, I. Valenčič, Grm, Černe, Bogateč, Ukovič, M. Pire. L. Pire, Konestabo, Gruden, Donner, Demojze3, Butinar po 1 K, Meden po 60 stot., Bugak, Batista po 50 stotink. Povrh venca prispeli so: dr. Laginja 10 K, Valenčič Sever 12 K, Čik 4 K. Na splošno željo odposlala se je polovica te svote, t. j. K 200.30, istrski, druga polovica pa ljubljanski „Družbi sv. Cirila in Metodija. Dr. T o m o D i 1 e k blagajnik podružnice „Družbe sv. C. in M.a v Podgradu. Vesti iz Kranjske. Iz Ilir. Bistrice. Dne 18. t. m. vršila se bo v naši prijazni vasici velepomembra slavnost. Naša čitalnica obstoječa že nad 40 let, zgradila si je skupno z domačim ^prosto voljnim gasilnim društvomw svoj lastni „društveni dom". Nakup stavbišč in zgradba z opravo je stalo društvi nad 15.000 kron : in res — vse je lepo dovršeno. Novo poslopje, stoječe v sredini II. Bistrice med po-tokama Bistrico in Sušcem, je pravi kras 18. t. m. torej se bo vršila otvorilna slavnost s sledečim vsporedom : Dopoludne pri vseh vlakih vsprejem gostov z godbo, maša na planem pred društvenim domom, blago-slovljenje poslopij 8 slavnostnimi govori. — Popoludne pa je namienjen veliki ljudski veselici v obliki semnja. — Pripravljenih je Ko se je g. poslanec malo odpočil, otvoril je predsednik Pangerc shod na javnem trgu, na- odboru že neštevilo raznih šotorov, v katerih kar je takoj prevzel besedo naš g. zastopnik pr. M. Mandie. Oprostil se je najprej da ni mogel pred volitvami predstavit se svojim volilcem v dolinski občini. Saj je vedel, da so drugi nje govi volilci bolj potrebni vspodbuje nego naši „brežani". Očrtal je v velikih jasnih potezah pomen nove volilne reforme, izid državno-zborskih volitev, njih vspeh za Slovane in do-Stdauje delovanje državnega zbora sploh. I zlasti nam je razložd, zakaj ni prišlo do skupnega slovenskega kluba in je izrazil upanje da se le ta osnuje v prihodnjem zasedanju. Omenil je svoje interpelacije v prid Odvetniška pisarna sprejme takoj pisarniškega vežbenika. Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije in iztirjevanja -mm ulioa Vinoenzo Belilu! it-13. Dopisniki vseh mestih sveta. 3(dor želi dobro kapjjico uamizno vino la najboljih dalmatinskih kleti; vino litrsko, de-srrtno vino Iz leta 1897; Sirnečl refošk, zadarski maraskin, Ink-*iirdo itd. — tropinovec9 pristne ulje la oljk, llkvorjev In Špirita, naj se obrne na ZalOgO, UI tat FamtO 3 Via Farneto štev. 3 CKulio Zanolla krojačnica TI(ST — ulic* Tor rente jj Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. Velika Izbera Pshlitvo ivetl« Id temso, spalne In Jedilne Sobe, divani, obešala, pisalne mUe, ielezne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohlitvo za kuhinjo In tudi ^ameinl komadi. Trst, via Chiozza 5 1 (RudeČe table) I VITTORIO DOPLiCnER ■ BV Najnižje cenč. Patentiran divan-postelj MACHNICH Okrasi radi svoje krasne elegauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljaiem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. SklndRfe najfinejša in solidnega polUSton v modernem slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in ■■ olepševalno delo. === ANTON MACHNICH. TRST, m. S. Giovanni 10 K •N BONIVENTO & Comp. TRST, ulioa Tiziano Veoellio št. 4. — Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. =- Poseduje stroj povsem nov, in najnovejega zlstema. —— bodo stregle naše vrle gospe in gospice ; vina, piva, šampanjca, peciva, duhana, ljubavnega drobiža itd. vsega bo dosti; seveda se tudi ni pozabilo na abstinente, kteri se bodo lahko krepčali na izbornih pridelkih tovarne abstinenčnih pijač, „P. Ličan v II. Bistrici." — Najboljše je pa preskrbljeno za plesa-željno mladino ; — velikanski odri so pripravljeni — svirala pa bo znana izvrstna godba „Lira" iz Sv. Križa pri Trstu, ktere neumornost že poznamo. Obljubili so nam svoj obisk razun vseh domačih sosednih društev tudi vrli naši istrski bratje iz Pod- ____.______„ . . > . Srađa, Jelšan, Sušaka, med kterimi je tudi naše občine izlasti radi podpore radi poškodova- pevsko društvo ..Gorska YTilaa iz Podgrada, nja po toči in suši, govoril je o znižanju katerega se posebno veselimo. — Vsi g06ti davka, skrajšanju vojaške službe in omenjal dobro dosli. izlasti svojo interpelacijo radi smodnišnice na Oblak se je utrgal v bomski okolici hol j unskih tleh. Na to je g. kapelan S o n c p0d Kamnikom minolo nedeljo zvečer okolu priporočal slogo in povdarjal izlasti, naj se sodme ure. Med groznim nalivom in treska-opomore kmetskemu stanu z organiziranjem njem se je trikrat vsula huđa toča, vmes de-zadrug. bela kakor orehi, ki je potolkla poljske pri- G. učitelj Urbančič je povdarjal delke v več občinah. Škoda je ogromna, mizerijo ljudskega šolstva v Istri. Treba je i Mlatilnica jo je prijela za lase. ne samo šol, ampak tudi dobrih učnih močij Na Brdu pri Ljubnem na Gorenjskem je mla-in tem je treba dati tudi stanu primernega tilnica prijela za lase Katarino Brejc s tako plači'a. Predlagal je resolucijo, da se § 65 8ji0> da jej je odtrgala kožo z glave. Brejc je (14.-5. 1869) popravi v toliko, da se da uči- zelo poškodovana. j teljstvu plačo Štirih zadnjih razredov držav- _ m ^ m nega uredništva. Kljub temu, da je g Ur- vesti iz štajerske, bančič na drobno ljudstvu razložil svojo re- Iz Gornje Radgone. Volitve v gornje solucijo, je g. kapelan Sonc zahteval pojas* radgonski olcr. zastop se bodo vrfiile še te-min, češ, da on sam in tudi ljudstvo ne kom tega meseca in sicer dne 21. t. m. za umeje te resolucije. Na to se je še trikrat veleposestvo, dne 22. t. m. pa za kmetske pojasnilo pomen resolucije, a g. kapelan je občine. V tem okraju gospodarijo doslej nem-ritavil drugo resolucijo, ki je izražala isto Skuta rji. Ako bodo slovenski volilci složni in čeprav v drugi obliki. Resolucija g. Urban- ■ ■ ■ ■ ■■ —■ čiča je bila vsprejeU od vseh zborovalcev (Dalje n& 4. strani). Zla. te kolajne : DUNAJ - TURIST FALEHHO it. Magrini & Figlio Zlate kolajne: DUNAJ - TtTBIH PALEBHO. TRST, ulica S. Giovanni št. 14 £ Vtimsn;;. nUurntK:..« AA ■tnUnW| I ?eC. Najmanj^ pristojbina 40" stotink. ■ Plač* ee takoj. U«r uvem Trsta pismeno naroči tak ,.MAU OSLA S :«š )s tanar v reprsj, ker drugače n« bo njegov oglas objsvijor nI osoba poznana Upravi i is ta. Tarif* Jo notloajona na čelu „MUH OGLASOV" la voaMo '•«o proračurl, koliko aa jo plačati o tam. da proiteje boso4o Oglase treba nasloviti aa JM8ERATMI ODDELEK" „Edinosti-, •a vpraiaaja potom plaon bo dajal „IISERATUI ODDELEK, 'nfonaaotje adino to, če bo pleiaa prlloioaa znamka ca odfovoi Proda CO zemljišča od 100 do 100G0 □ klaf-I I U U(t OC trov nad železničnim kolodvorom v Rocolu. Pojasnila v krčmi rAlla Gloria" v Rocolu. 876 Prodajo se stavbe &?rjoRL0X°. denarja na I. in II. vknjižbe od 4do 6% obresti, Menjava nepremičnin z zemljišči in dvorci. Trat. Korao Štev. 34. 866 lApfh qq pridno služkinjo. — Mayer pri sv. OP Ivan žtt ai) nasproti poŠte_945 Nni/Q hica v K°janu> cenjena po sod. cenilcu IlUVd llldd K 150 000, se proda xa kron 135 000. Za natančneje iuformacije se je zglasiti pri yoap. K a i n d 1 v uprsvništvu „Triester Zeitung". Pndni^Pni naznanja sJavn. občinstvu, da je I UUplOdlll odprl svojo novo gostilno v ulici deli' Industria Stev. 5, ter se priporoča ra obilen obisk Fran Štancar. 943 Uradnik slovenskih staršev, vešč slovenskega, CaUIIIIV nemškega in italijanskega ni zdelal III. nemško realko, ište službo pri trgovini. Naslov pove „Inseratai oddelek Edinosti". 944 Prodala tudi koruzno perje za postelje. K. ud. ZERQUENIK ulica lm ta Palestrina 2 (ogel qL Coroneo) Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod - Angelo Devetak - Trst aUoa Aoqm*dotto 22 — Trt. 14 1448 Istrsko crno vino in beli moškat Z. vrate po jako ugodnih cenah za one krčmarje, ki ne morejo potovati. — Informacije oziroma uzorce vina in grozdja daje | — J — j — ] — | TUJAK, Trst ulica San Francesco d* Assfsi St. 64- /tadrej Rndei, mizar mmr in lzdelovaleo pohištva -mm (iHa Iran dem ena i & met San D vedno v nlod uksilki lm •Marala« Mi* Mjflaeji« trn Mm 4*1 ame v las trni lililillU Pomebm■ iaberm kuMlnjsMm oprm v. Specijaliteta: OMARE- LEDENICE ■prajaalj« kakoHao-koli aaroffilo aa ta ia aa nvai. kakor ta4l poprava. VAV K J IGO VEZNIC A AVA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porporella Jt. 5 - ogel Via iella Sauiir. XKW»000000> tstria 18 s prodajo navadnega fu finega pohištva. CENE ZMERNE. ulica S. Giovanni St. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delaJnica majoličnih peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopelji =--: in kuhinje. — oooooooooooooooo Pekarna in slaščičarna Alojz Gul Trst, ulica della Caserma št. 17 PRODAJA: 3-krat na dan svež k rub in poSilja na dom ob vnaki uri; najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in likeri. Sprejema naročila in posloži t določenem časa, restavracije, gostilne, krčme in kavarne. Cene po dogovoru. oooooooooooooooo Tapecirarska delavnica Alberto Bencic grst, via Ciziano Vecellio št. 4 vsprejema. vsako tapecirarsko dele in tudi popravljanja. == CENE NIZKE. •- 1 t D= Fran Mandić ZDRAVNIK stanuje v Via Giorgio Galatti štev. 18 BALKAX. — Telefon St. 10-89. n 11- Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja 65 kr. predpasniki 80 ienake srajce 130 „ hlače 160 ,, lanska spodnja krila 4-0 „ ena peta čipk 176 kr. spodnje hlače sa molke 150 ,, srajoe iz zefirja barvane 180 „ m i« surove Žide za molke 170 „ rjuha z robom sa eno osebo 130 „ beli prti z robom Vse po tovarniških cenah VBRA je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Mi sc plmlaso, ktstaajm, {riikasto, Erio barvt. Stekleniaa 3-— K v odlikovani lekarni PRENDINI mmmmammmmmmmmmmmmm PeUljatre po petnem po?*«*)«, smmmmmhh Zdravljenje kr^i I Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti 01 im »lučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabi • mu prebavljaujn in hemeroidam. Jeden on»o> zm I zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v oblikovani lekarni PRAXMARER „fi\ due Mori" ćrst, veliki tre Podpiual m v sile I Lu x«r«tto rtoobi« it* v 1« nm TOfla oUea 8aa Giorfio) otTorll mm~ ZALOGO VINA -VSS M doaate nke, priđelak U nojih vinogradov t Bola (otok Br»4j , 1b ga prodajam ▼ »odćekih Is »Mklenicah. Zrn un kraj Vam ; aagotOTlja, da Je kakovost najbolja. Da umorio cenjeni« odjemalcem jamčiti u pristno rlno, »em iklenil, da ga dobivam v originalnih sodioklb naravnost la mojih kleti v Bol* ta da gm tako raspoftiljam tudi na stanovanja. Zt krčmarje In gostilničarje primerne cene ▼ sadi, da me počastite s VaJo naročbo heietlm se naj* iaaeje IVAN CVITANI6. Guerino Marco, ulica TivarneiJa štev 3. Priporoča svojo zaiogo ogija in d ! ki je vedno preskrbljena z najbolj«::^ i kranjskim blagom. Prodaja na debeit. . j drobno. Pošiljanje na dom. ^"oieforj itev. 1664. F. P. UIDIC & Komp. Ljubljana opekarna in zaloga peči, ponudijo poljubno množino patentiranih zarezanih strešnikov Sprejmejo se zastopniki. Sistem jttarzola" (Strang/alzziegcl) „Sistem j^arzola Barvo: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani ■V Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje. Vsaki strešnik se zamore na lato prbiti ali pa % sico privezati, kar je go tovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in proapekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša p ostrežba. Sprejmejo se zastopniki.