Leto LXVL, št, 81
LfuMfena, sobota 8. aprila 1933
Cena Din 1
izn&ja  vsafc portokme.  izvzemA)  nedelje m praznike.  — inseratt do 80 peOt
a Dii. Z-— de 100 vrsi Din Z.ou. oo tuli do 200 vrst »i Din 3.—, većn inserati petii vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >8lov«*uaJu Narod« patja mes«   .   v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopiai se os vračajo.
II '4 M i
NI8TVO EN 0FRAVNMTVO
LJUBLJANA, fvnafljeva ulica št. 5
8122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st, 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesut, telefon *t  26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverleva oHes 1   fetefon *t Dodsgžnica uprave. išocenovč* ulica 2. telefon ŠL IDO — JK^L^rj^.. ( »t1 kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi Jam št. lO.Sol
MALA ANTANTA BO IZSTOPILA IZ DRUŠTVA NARODOV
če bo blok velesil hotel diktirati manjšim državam — izjavlja dr. Beneš, ker bi Društvo narodov potem nič ne pomenilo
Varšava, 8. aprila, č. »Kurier Poran-ny« je objavil zajiimiv razgovor svojega poročevalca s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem o nameravanem paktu stilih velesil.
Minister dr. Beneš je odločno zavrnil načrt pakta o sodelovanju štirih zapadnih evropskih velesil ter se zelo ironično izrazil o absurdnosti rimskih namenov. Med drugim je dejal, da je Italija že pred poldrugim letom pripravila načrt za osnovanje bloka štirih velesil, ker pa je bil sedaj razglašen, je nastopil čas odločitve, ali naj mir še nadalje varuje Društvo narodov, ali pa naj se prizna sistem zvez in armad.
Ce bi prišlo do ustanovitve klnba štirih, se more pričakovati, da bi prišlo rudi do ustanovitve drugih klubov, kar bi imelo za posledico, da bi zavladala na svetu popolna anarhija. Zakaj ne bi tudi Poljska in Mala antanta s svoje strani napravili takega pakta? Če hočejo velesile razpravljati o naših zadevah, zakaj ne bi mi razpravljali o njihovih? Tudi Rusija bi lahko napravila s Kitajsko klub dveh. čigar delo bi bilo usmerjeno proti angleški Indiji. Pakt med štirimi velesilami hoče, kakor se naglasa, samo utrditi mir, toda rezultat tega pakta bi bil čisto drugi. Ce se pakt štirih uresniči in bi tam govorili o stvareh, ki se tičejo nas, bi jih zavrnil, naj se obrnejo na Društvo narodov. Mi v tem
primera tudi ne bi imeli nobenega razloga, da bi ostali še nadalje v Ženevi; mislim pa, da ne bi v primera, če bi Mala antanta in Poljska izjavili, da nimata i i kakega razloga ostati v Ženevi, tudi nobena druga država pristala na palet med štirimi velesilami. Ce se ta pakt podpiše, se bo stavba Društva narodov zrušila v razvaline.
Francoski odgovor
Pariz, 8. aprila, s. Zunanji minister Paul Boncour je z azirom na včerajšnjo debato v zbornici izgotovil francosko spomenico glede Mussolinrjevega predloga o paktu četvorice. Besedilo spomenice bo v toliko Lzpremenjeno, v kolikor smatra francoska vlada za potrebno nagla sati važnost gospodarske antante med štirimi velesilami. S tem bi se seveda morali politični problemi pred vsem revizija staviti v ozadje. Francoska spomenica bo najbrže danes dostavljena interesiranim državam.
Mussolinijev načrt pokopan
Pariz, 8. aprila. AA. Francosko časopisje v splošnem hvali jasnost, s katero je Daladier očrtal francosko stališče napram četvornemu paktu. Mussoli-nija in Macdonalda. Zanimivo je, da^je po poročilih iz Rima tudi italijansko časopisje zadovoljno z Daladierjevim izvajanjem. Nemško časopisje piše o pari-
ški sabotaži četvornega pakta. >Genrra-nia« smatra, da je italijanski načrt o četvornem paktu že politično mrtev. Podobno mnenje o tem paktu imajo tudi ruski listi >Večernja Moskva« pravi, da je skušala Anglija zlomiti francoske pozicije v Evropi, toda ta poizkus je Francija z izredno spretnimi diplomatskimi nastopi prestregla. Nameravani pakt je mrtev, pravi last. Ta pakt sploh ni bfl pakt za izravnavo interesov, temveč pakt o na d oblasti ene skupine držav nad drugo.
Tudi Macdonald ni več pobornik rimskih idej
London, 8. aprila, g. RumunsM zunanji minister Titulescu je imel včeraj konference s poljskim poslanikom grofom SMrmuntom in gršikim poslanikom Taklamanosom. >Evening Standard« doznava, da je Titulescu pri razgovorih z ministrskim predsednikom Macdonal-dom in zunanjim ministrom Simonom, katera je skušal prepričajte da bi ustanovitev direktorija četvorice pomenila nevarnost za Evropo, dosegel gotov uspeh. Macdonald je precej neodločno skušal prepričati Titulesca o tem, da predlagani pakt ne bo stopil na mesto pakta o Društvu narodov. V krogih Male antante prevladuje vtis, da Macdonald ni posebno vnes. pobornik v Rimu rojenega pakta.
Tudi Dunaj mora pasti
Klerikalci nameravajo razpustiti socialnodemokratsko občinsko upravo in postaviti svojega komisarja
Dunaj. 8. aprila. Znano je, da je bila dunajska občinska uprava, ki je v rokah toci-alnih demokratov, že od nekdai trn v peti krščanskih socialeev. Kljub vsemu prizadevanju pa si Dmaja niso mo*rli osvojiti pri nobenih volitvah. Čeprav so klerikalci že nad deset let na krmilu in gospodari v Avstriji Prav posebno neprijetno pa jim je to sedaj, ko imajo svojo diktaturo, a Dunaja še vedno niso mogli ukrotiti. Zato so se sedaj klerikalci, ki se sicer tako radi postavljajo za vnete zagovornike demokracije, odločili, tudi to socialistično trdnjavo »demokratično^ naskočiti in razpustiti občinski za-stop, postaviti svoiejza komisarja in nato proglasiti Dunaj za avtonomno mesto, ki \e podrejeno direktno vladi. O tem se je že del j časa razpravljalo, toda krščanski social-ci niso imeli korajže, lotiti se dunajskih socialistov. Se le sedaj, ko so razpustili repu-bln^ki Schutzbund, razorožili vse nasprotne formacije, so sklenili naskočiti tjdi dunajsko občino. Včeraj je takozvani katoliški >Volksverein< izdal prvi avizo za ta korak. OČividno v sporazumu z vlado, da bi pripravil teren za to akcijo v javnosti, je društvo izdalo nekak proerlafi. v katerem pravi, da tvori socialno - demokratska uprava glavnega mesta Dunaja veliko zapreko za odstranitev socializma v Avstriji in jo celo onemogoča. Dunai mora postati neodvisno avtonomno mesto. Na mesto rdečega dežel-
negi glavarja in župana mora stopiti zvezni komisar. To zahtevo utemeljuje med drugim s tem, da je socialno - demokratska davčna politika dunajske občine oslabela in podko-pala kupno moč dunajskega prebivalstva, kar jnicuje tudi poljedelstvo in sploh vse avstrijsko gospodarstvo.
Vladni list »Neuigkevhsblatt« pa je v zvezi s tem objavil oči vidno iz vladnih krogov inspiriran uvodnik, v katerem pravi med drugim: Dokler bo Dunaj v rokah svobod otn i selcev in verskih oahilietov. se duhovna obnova naroda na katoliški podlagi ne bo mogla razvijat L Dokler bo Dunaj v rokah tujcev in veleizdajelcev, avstrijski nacionalni pokret ur bo mogel prodreti. Dokler bo Dušne j v rokah davanih sadistov, avistrijigko gospodarstvo ne bo moglo ozdra-
vet m avstrij^b brezposelni ne bodo dobili dela. Zato zahtevamo, da se zruši gospodarstvo marksizma na Dunaju, ki naj postane neodvisno avtonomno mesto. Odstranimo to zadnjo zapreko, ki ovira naš nacionalni napredek.
Naravno je, da je ta akcija vzbudila v
javnosti največjo pozornost. Računa se s tem. da se bo razpust dunajskega občinskega sveta izvršil v najkraćem času. Socialni demokratje izjavljajo, da se bodo temu uprl^ in vložili pritožbo na Zvezni svet ter aa upravno sodišče.
Konec deželne avtonomije v Nemčiji
Predsedniki deželnih vlad bodo samo namestniki državnega kancelarja - Pruska samostojnost bo ukinjena
Berlin. 7 aprila d Sklicanje pruskega deželnega zbora je bilo včeraj nenadoma preklicano, ker še sedaj ni razjasnjeno vprašanje izvolitve pruskega ministrskega predsednika. Kakor znano sta bili v ospredju kandidaturi podkancelarja Papena in pruskega komisarja za zunanje zadeve ministra Goringa. Očividno sedai nočejo izvesti rešitve tega  vprašanja, ker bi   lahko prejudicirala  državni  reformi  glede Prusije. Pruski deželni zbor se ne bo sestal pred 2. majem   Sedaj se zopet noiavliaio vprašan ia   državno-pra vnega    stališča Prusije. Rač.'t>ajo, d;, novega ministrskega predsednika Prusije ne h :do več volil   temveč da bo imenovan. Imenovanje pa bi bilo mogoče le tedaj, ako bi se zopet poslužili načrta,  po katerem  ima  državni predsednik obenem funkciie pnisVe^a de/r'  »ga predsednika  s  pravico   imenovan ia bodočega pruskega  ministrskega  predsednika Druga možnost rešitve te*?a vprašanja bi bila. d_ bi bil po sta-^em Bismarkovcm zgledu dr- j žavni  kancelar obenem  tudi  nruski  mini- j sirski  oredsednik.  ki bi imel   za  Prtrsijo | Svojega posebnega namestnika. ' Lieti napovedujejo v zvezi 8 tem  da bo
pričela nemška državna vlada že prihodnji teden izvajati reformo državne uprave. Pred vsem ima namen, omogočiti čim bolj tesne zveze med centralno vlado in deželnimi vladami. Izdan ho zakon, po katerem bodo postali predsedniki deželnih vlad namestniki državnega kancelarja.
Pri včerajšnjem sprejemu zasropnikov izven berlinskega nemškega tiska je izjavil minister za narodno propagando dr. G6-bels med drugim, da izvira pojem absolutne tiskovne svobode še iz liberalnega na-ziranja. ki ga je treba sedaj odpraviti. Sedaj je treba voditi boj proti intelektualni anarhiji. Nova vlada se ne straši besede tendence, toda tendenca, ki jo zasleduje, je reforma nemškega naToda v vseh njegovih delih ČJim bolj se bo tisk zavedal naloge v zvezi s tem, tem prej bo tudi vladi mogoče dvigniti njegov p ros peh. Doba demokracije ter parlamentarnega razkroja je končana. Zastopniki tiska morajo sedanjo vlado razumeti in kritika ne «ne nikdar
državljani na nemđfco - čeđkosiovaški mejd. I>mašnji listi se bavijo obš rno s poročili nemških socialno demo^rut«ikih Ustov, da organiz ra voditelj saških »hakenkreu+zler-jev« Gilbnjger nove formacije in napadalne oddelke, ki bodo i meh zlasti nalogo, vršiti pogrome tudi aa češkoslovaških tleh. V to svrho so bih oni nemški narodni socialisti, ki bodo vršili to nalogo, crtani iz seznama članov naTodn. socialistov, da stranka v primeru aretacie teh oseb ne bi prišla v spore s Češkoslovaško. Listi tudi poročajo, da je bilo veliko število 5eškoslc-vaŠkih državljanov nemđke narodnosti zvab\jenih preko meje, kjer so jih pretepli ter jih celo postavili pred sodišče.
Poljski protest v Berlina
Varšava, 8. arprila. d Poljski poslanik v Berlinu Wisocky je včeraj že ob 5. posredovali pri zunanjem ministru Neurethu zaradi izgredov proti poljsk m židovskim državljanom. Izročil mu je spomenico, v kateri navaja 20 primerov izgredov, ki so se pripetili po njegovi zadnji intervenciji 27. marca.
Vedno več beguncev iz Nemčije
Amsterdam, 8 aprila, č. Dan za dnem pr' i jo novi tisoči beguncev iz Nemčije, ljudje so brez sredstev, oblasti jih nameščaj o v začasnih zavetiisčih, ki so jih organ izirali žklae.
Bruselj, 8. ajprila. c. Tudi v Švico prihaja mnogo beguncev iz Nemčije. Računajo, da je pritapelo do sedaj na švicarsko ozemlje okrog 10.000 Nemcev.
Ugrabljen komunist
Praga, 8. aprrla. č- V pretekli noči so vdrli neznanci, ki so prispeli z avtomobilom Čez nemško - češkoslovaško mejo, v češko-slovaško vas Trebvce, fcjer se je skrival neonski komunist Martin pri svojem zsnan-ou Kegierju. Neznanci so Martina z revolverjem prisilili, da je vstopil v njihov avto ter nato zbežali nazaj čez mejo.
Seja vlade
Beograd, 1  aprila p. Danes 'dopoldne od |
čudna pota previdnosti
Nekaj ugotovitev na trditve pisca „Berlinskih pisem"
▼ »i
Ljubljana, 8. aprila.
»Slovenec« priobčuje od časa do časa »Berlinska pisma«, ki jim je avtor znani <fcthovni svetnik. Ta gospod je na enkrat odkril svoje srce za Hitlerja in njegov režim in se je v svojem zadnjem pismu po-vrped ruda do naslednje ugotovitve: »Hit-ter se lahko ponaša, da je postal gosopdar Nemčije ne z nasiljem, ampak po svobodnih volitvah.« Gospod duhovni svetnik »Slovenca« bi bil gotovo hudo razžaljen, če bi dvomili nad resničnostjo gornjih besed. Zato raje ne izrečemo nikakega dvoma Toda ob koncu svojega pisma je napisal tudi to-le: »Slovencu« moram še enkrat dati spričevalo, da ima izvrstna poročila iz Nemčije, tako da imate tako dobro sliko o tukajšnjih razmerah, kakor če bi živeli z menoj vred v naši ljubi Prusiji. Čast! V svojih »izvrstnih poročilih iz Nemčije pa je isti »Slovenec« vse do cen trum aške kapitulacije zatrjeval, da se »Nemčija potaplja v krvi«, da je »svoboda tiska zadušena«, »da o državljanski svobodi v Nemčiji ni več mogoče govoriti, ker velja samo pravica pesti« da »spopadov med hitlerjevci in pristaši opozicijskih strank ni konca, ker skušajo s silo razgnati vsako manifestacijo in vsak shod opozicijskih strank, pri čemer svoje nasprotnike pobijajo s pendreki in tudi streljajo nanje.« In tik pred volitvami je zapisal v svojem uvodniku: »Komunistična* voditelji v ječah, komunistični lokali zaprti, komunistični in soci aLi stični listi ustavljeni, osebna svoboda omejena, omejena zborovalna pravica, pisemska tajnost odpravljena — skratka izjemno stanje. AH Hitler ne slavi upravičeno volilne zmage že v soboto zvečer, to je dan pred volitvami?«
Tako in slično je pisal »Slovenec« še nedavno Ln zanimivo bi bilo vedeti, ali mu izreka njegov berlinski duhovni svetnik (ki je v svojih prejšnjih berlinskih pismih tudi precej drugače pisal) zaradi teh besed čast, ali pa samo zato, ker skuša sedaj oprati nemški katoliški cen trum in olepšati njegovo kapitulacijo.
Se bolj zanimivi so nekateri drugi odstavki iz zadnjega »Berlinskega pisma«. Na primer ta-le: »Poleg marksizma hoče nacionalizem ubiti tudi framasonstvo, svo-bodomiselstvo in vse brezbostvo — kolikor se a prepovedjo ubiti da. In glede morale
Slovencu
ste že sami dobro poročali, kaj vse namerava ukreniti. Cen t rum tega ni mogel izvesti, ker je imel vezane roke po svojih zaveznikih — socialistih. Nekaj takih odredb je bilo izdanih, a vse polovičarsko. Kako bi pa vea svet zakričal, ko bi si »klerikalci« kaj takega dovoiilti. Nacionalizem je in bo s krepko roko pograbil v to gnilobo in ne vprašal, če je komu prav ali ne. Cujte! Celo nad žensko modo se bo spravil!«
Lepa stvar! Katoliški cen trum ni mogel odpravita v Nemčiji nemorale, čeprav je bil dolgo ča&a na vladi; krivi so bih' socialisti. Nemški nacionalisti, ki proglašajo, kakor poroča v isti številki »Slovenec«, da je »cilj vseh nemških kristjanov proglasitev protestantizma za državno cerkev in za državno vero nemške države«, pa bodo storili to, česar katoličani niso mogli, in tudi več: še ženskam bodo krila podaljšali! Ali se katoliški »Slovenec« ne boji, da bodo njegovega berlinskega svetovalca proglasili za heretika?!
Vprašati se moramo za božjo vodjo, odkod naenkrat to poveličevanje nacionalizma, pa celo nemškega? Kaj je res »Slovencu« toliko potrebno, da na tak način opravičuje politiko nemškega katoliškega cen-truma in bavarske ljudske strunkeV Kakor vse kaže se močno majejo klerikalne načelne osnove, pa skuhajo sedaj svojim ljudem zamazati oči, da ne bi videli, kakšna je resnica
Pa recimo, da ima berlinski duhovni svetnik »Slovenca« prav. Ali ne smemo potem povsem upravičeno trditi, da more dosledno po njegovih trditvah samo jug> slovenski nacionalizem ozdraviti javne razmere v jugoslovenski državi? Ali mora biti nacionalizem samo pri nas gTeh in poganstvo? Zakaj poveličevanje fašističnega nacionalizma v Nemčiji in Italiji, pri nas pa taka gonja proti iugoslovenskemu nacionalizmu, ki stoji etično mnogo višje od nemškega, ker se ne bori z nasiljem, temveč proglasa samo bratstvo in enakopravnost vseh jugo slovenskih državljanov?
Mislimo, da na ta vprašanja ne bomo dobili jasnega odgovora. Mi smo tudi samo hoteli pokazati na načelne konjimkturi-ste, ki žive pri nas kako- drugod.
Za sedaj upamo samo to. da se »Slovencev« Janez ne bo vrnil iz Berlina kot popom Johann.
Prepoved uvoza iz Rusije v Anglijo
London, T. aprila. AA. V zbornici je bik> drugo glasovanje o zakon, načrtu o prepovedi uvoza iz Rusije. Za zakon je glasovalo 291 poslancev, proti 41. Veljava zakona bo trajala tri mesece. Zakon se bo izvajal v zvezi z zaščito angleških držav-Uanov v-Rusdji,
Železniška imenovanja
Beograd, 7. aprila p. S kraljevim ukazom je na predlog prometnega ministra postavljen za višjega svetnika v 4/3 kot šef konstruktivnega odseka gradbenega oddelka železniške direkcije v Ljubljani VL Z a k i ć, dosedaj šef I. odseka za vzdrževanje prog pri zagreJDSki železniški direk_ ciji. Na njegovo mesto je premeščen Karel Peteln, dosedaj pri ljubljanski železniški direkciji.
Posvetovalni odbor fonda za pospeševanje kulture oljčnih bilk
Beograd, T. aprila p. Kmetijski minister je imenoval posvetovalni odbor za upravo fonda za pospeševanje kulture oljčnih bilk. Med drugimi je imenovan v ta odbor tudi g. Fran Medic, hrdustrijec iz Ljubljane.
INOZEMSKE BORZE Curihj 8. aprila. Pariz 20. 3650, London 17.71, Newyork 517.75, Bruselj 72.2250, Milan   26.4950.   Madrid   43.80, Amsterdam
I
Živilski trg
11. do 13.15 se je vršila seja vlade pod pred- J 20895' BerIin 130'70' DunaJ 72.91—54 25, ^^vvr« «,-^„+«,1,^0 _  j_ I Sofija 2.75, Praga 15.41, Varšava 58.05, Bu-
sedatvona ministrskega predsednika g. dr. Milana Srškiča.
! karešta 3.08.
V Italiji se zopet pojavljajo zarote
V Mffami, Genovi in drugih krajih je bflo zadnje dni aretiranih več sto
delavcev, odvetnikov in duhovnikov
Pariz, 8. aprila. Antifašistična >La Li-berta« poroča o novih velikih aretacijah v Milanu, milanski okolici in Genovi Fašistična politična policija »OVRA« je izvršila pred nekaj dnevi povsem nepričakovano celo vrsto hišnin preiskav ter aretirala v Milanu, Genovi, Šestu, San Giovanni ter v Parabiagu okrog 100 ljudi. V Milanu so bili aretirani vsi nameščenci in ravnatelj podružnice tvrdke Singer, dalje znani no-
postati sama sebi namen, ker je edini cilj vlade dobrobit Nemčije.
^-.'i 8 aprila, h. Vsak dan prihajajo j yfinfr Magrin, ki je v času pred fašističnim poro&hi o na^stvih nad   češkoslova^^mo i režimom sodeloval pri listih >Secolo« in
>Corierre della Sera«, odvetnik Veratti, inž. Lenoci, vseučiliščnika Luzzato in Schvvartz, bivši tajnik Delavske zbornice Broggi ter trgovec Roggi, ki je bil pred leti zapleten v Moulinovo afero. V Genovi je bilo aretiranih mnogo pristaniških delavcev ter nekaj odvetnikov, med njima dr. Cirenei in dr. Carlini. Policija je končno aretirala tudi skupino milanskih katolikov z nekim duhovnikom na čelu. O vzrokih teh areta-cilj do sedaj ni bilo objavljeno nikako poročilo. Tudi ni znano, česa so osumljeni.
Ljubljana, 8. aprila.
Za življenje na živilskem trgu se meščani zadnje čase še posebno živo zanimajo, kajti od položaja na njem j« v vediki meri odvisno, kako bodo praznovali veliko noć. S posebnim strahom hodijo gospodinje te dni na trg, boje se. da bi se živila ne podraiiLi čez noć. Ta bojazen pa ni povsem brez podlage.
Danes je bil trg za>edeu p mierno tržnemu dnevu in bližajočim se praznikom, založen pa tudi tako, da so gospodinje Lahko izbirale vse po mili volji. Vsega je te dni dovolj. Najbolj so pa za i ozon: mesar}i s prekajeno svinjino. Vljudno vabijo gospodinje k nakupu, da ti je kar težko zavračati njihovo prijaznost. Najlepše krače ponujajo po 22 Din kg, sicer pa lahko dobiš prekajeno svinjino že po 10 Din. Cene drugega mesa so še niso bistveno spremenile. Srednja cena lepega govejega mesa je po 8 do 10 Din, teletina je pa po 12 do 14 Din.
Na perutninskem trgu tudi še ni razburljivih sprememb. Jajca so še po 1.23 Din par, drobna pa tudi še lahko dobiš po 30 par komad kot pred dnevu Putke se menda tudi ne bodo podražile, ker jih je mnogo na trgu.
Na zelenjadnem trgu se ne more nič spremeniti tako, da bi se morale gospodinje vznemirjati. Motovileč bo do velike noči po dinarju merica kot je bvl dosdej, špinača in berivka sta po 1_50 Din merica in druga živila, ki jih dobiš zadnje čase tu l domačih vrtov, imajo »talne cene. Zelenjava z južnih krajev je pa tudi čedalje cenejša. Le nekatere raritete so še precej drage, n. pr. šparglji po 60 Din kg, grah po 12 do 16 Din m bučke (cokete) po 20. Salata je v primeri s temi redkostmi precej poceni, lepa glavnata je po 10 Din kg.
Jabolka so se pa vseeno podražila, kar ni čuda, ker je zdaj že tako pozna sezona pa nje in ljudje jih bolj kupujejo pred prazniki Najlepša so prodaj aLi danes po 7 Din kg. po 3 Din so pa bila že vse prej kot lepa.
Pri prodajalcih mlečnih izdelkov je še vse po starem. Zdaj še gospodinje ne kupujejo posebno masla in drugih mlečnih izdelkov, ker se še niso začele ukvarjati s pecivom.
Krša X
>SLOVBNSKI NAROD«, dne 8. aprfla 1333
Rudarji protestirajo
proti navijanju cen
Včeraj se je vršil v Trbovljah velik protestni shod radarjev — Malo upanja na večjo zaposlitev radarjev
Trbovlje. 7. a»pTLUi Da£R*s Dopoldne je bil t Delavskem domu velik protetstni shod rudarjev proti na-raš&ačoči •ira.<iaji. ki je akJicaia podružnica Zveze rudar .k-v Jugoalavifle U ; -!eži-.o se za je okrog 3-000 ru^i-je v. 'J a., ni k s>trokovne komiaije g. GoJmaj»r iz L*ub-*jautj v ^vcocjiu svoje^ii ^o»votcL izdavil, da vejjlaj protest rudarjev ornim, ti rz ape-kulartivnih. namenov podražujetjo ZJv-Ajenj-ake potre bacilu-. Rudarski prolatarirjat pre-živioa zdaj nedvomno najhujće čase, ker nitma r&dne^a zaslužka Zato ni čuoa, da z največjim ogorčenjem protestira proti brezsrčnim verižaikom, ki v teh težkih časih na-vi-jaoo cene. Po vetij državi protestira delavstvo proti podražitvi življenjskih potrobšCin Krivda pri tem seveda ne zadene domaČih trgovcev iai obrtnikov, temveč one ve4 (»trgovce, ki so od njih mali trgovci in obrtniki odvisni Protest rudarjev vedja onim trustom in kartebom, ki Špekulirajo z življ)e>nj<s,kimi potrebščin a mi. rw» vidijo pa adi nočeoo videti bede Ueau stanu.
Tako je bida cena naši pšenici ob žetvi določena na 150 Din aa 100 kg, karteli so jo p* pokupili in čez nekaj mesecev je bila ie eena 230 Din. Bnako se postopa z drugimi življenjskimi potrebščinami. Od ubo-gesga kmeta, ki giara od juitra do večera v potu svojega obraza, pokupio verižni ki km-etifjske prideilke po nizkih cetnah. potem pa cene navijejo. Nujno potrebna bi bila stroga kontfrota oblasti, da se protizakoni-
ta .Vv-ka'.acoa in izkoriščanj* deJov-uega Jjjudstva prepreči. V rudarskih revirjih Trbovelj, Hrastnika m Zagorja žrri okrog T t»«»^ ?O0 rudarjev (brez družinskih članov), a zaposlenih je le okrog 4.100, drugi so pa aii brezposelni aili pa upokojeni, vsi pa žive v najtežjih razmerah Pred leti, ko rudarji krize še niso čutili v toliki meri. so dobili nsihovi sinovi zanosi i<te*v že s najpozneje pa z IS. letom. Zdaj pa morajo stari rudarji prežrvlčati še 2<Metne in Starejše sinove.
Govornik je prečitaJ obširno resolucijo, ki se v 113i merodadni činitelrji opozarjajo na težak položaj rudardev in nameščeoicev. Da se omili beda naj bi se znižali davsi na življeniske potrebščine, uvedlo naj bi se a*rogo nadzorstvo nad karteli, splošno zavarovanje za bolezen, starost, onemoglost in brezposeJnost za v«o državo, aa poljedelske delavce naj bi se uvedeJ žitni fond, strogo bi bilo nastopiti proti špekulantom, občine v industrijskih krajih nar) bi si nabavile večje množine žita od kmetov v času, ko je  naje« ne še.
Govornik je omenjaj še svojo intervencijo na merodajnih mestih v zadevi dob a-v premoga Po njegovem mnenju je malo upanja ira večjo zaposlitev rudarjev v rudnikih TPD, ker ni pričakovati, da bi se dobave premoga državnim železnicam iz rudnikov TPD povečale. Gov-crrl je Še načelnik TI skupine g Pliberšek o istom vprašanju, potem je bffl shod v najlepšem rertu z>a ključen.
Ocenjevanje najemnin za odmero zgradarine
Samostojni predlog zborničnega podpredsednika g. Elsbacherja na
včerajšnji plenarni seji ZTOI
LJubljana, S. aprila Na vče«ratjšii4ji plenarni seji ZTOI je vložil zbornični podpredsednik g. Eilsbacher samostojni predlog o oc t nje vanj u najemnine, otkiosuo najemne vrednosti za odmero zgrad<arine. Kakor pri drugih davčnih vrstah, se tudi zgradarina stalno poos.tr u-je. Nove zgradbe so kar čez noč izgubile na zakoniti pod,la«gi priznane ugodnosti, ki so se jim bistveno zmanjšale. Ne moremo se Strinjati s tem« da je zakon o naknadnih Ln izrednih kreditih prelomil načelo Turi-dohloeaiih  pravic  hn  hišnim posestnikom
za nove gradnfc na podlagi zakona priznane ugolnosti ne le na škodo prizadetih posestni kov, temveč tudi na škodo »tav-bne-ga gibanja izdatno omejil NaAa dolžnost je, da ;M>sku«imo vsaj naknadno pop *a vi ti, kar se da
Druga neprilika, ki je zadela hišne posestnike, je v tem, da je tretja novela davčnega zakona prekršila načelo, da pri grad-bah. ki so oddane v najem, tvori podlago dejansko prejeta najemnina Po teg noveli sme davčno oblaatvo prijavljeno dejansko preneto najemnino, če je manjša od običajne najemnine, dosegljive po razmerah predmeta, kraja, časa in namena zvišati na iz-mero, ki se 7>!«čuje za najbližje podobno stanovanje a!i obratovalnico. Ako hišni po eest.nik  smcnaitira  mizanje  za   potrel ia
nmesr.no, je p»a pri takih fle.venop.ravn i h o<iredbah v nevarnosti, da bo moral plačati davek za stanovanje v višrji izmeri nego olipade na najemnino. Ki jo prejema.
Hišni posestniki pa ima/o v zadndem ča-eu neprilike tudi z obdavčenjem lastnih stanovanj in  obratovalnic,    dbl katere pri-
javljajo najemno vrednost. V splošnem je na vsem svetu navada, da se za lastna stanovanja in obratovalnice prioavlija najemna vrednost v nižji izmeri nego bi znašala za dotične prostore najemnina Nižja ori-javs se povsod tolerira, ponekod, a. pr. na češkoslovaškem, je celo zakonito uvefcja^ rjena ker dopušča, da se prijavlja najem na vrednost v izmeri, ki je za 20 odstotkov nižja nego b: znašala naiemnina
Zaio je hišne posestnike na našem ; od-ročju osu paiila tendenca davčnih uprav, da zvišajo najemne vrednosti na višino najemnine, dosegljive za dotične prostore. S tem se hoče prelomiti s p>ra.kso, ki je povsod v navadi, na škodo hišnih posestnikov, ki imajo spričo nizkih odbitnih stroškov za vzdrževanje, upravo in amortiza-cioo s svojo hišno posestjo izdatke, katerih ne morejo nikjer zaračunati, posebno če so z i i al i na kredit in plačujejo visoke obresti.
Na podlagi teh fzva/jenrj predlagam, da se zbornica zavzame, da se § 9. zakona z dne 23. decembra 1932 o naknadnih hi izrednih kreditih uveljavj samo za gradnje, za katere ob uveljavlijenju tega zakona še niso bile priznane ugodnosti po prejšnjih zakonih, in d« se razveljavi 4. odstavek 61. 34 zakona o neposrednih davkih in nadomesti  z  nastopnim 'ioločilom:
>Prijavljena najemnina se prizna za pra-vilno. ako se njena pravilnost dokaže i pol neveljavno pogodbo Pri najemni vrednosti se sprejme prljava, ako ni za ptrofco 30 odstotkov nižja nego najemnine, ki se plačujejo za lajbližje podobno stanovanje ali  najbližjo podobno obratovalnico.
Monumentalni zgodovinski velefilm
SUŽNJE
Trpljenje Zidov v suženjstvu Egipčanov. Njih prehod skozi Rdeče morje. Prerok Mojzes in njegove aapovedi. Dejanje filma se god v 2. stoletju pred Kristusovim rojstvom. Nad 10.000 sodelv-jočlm
V glavni vlogi:
Maria Corda
Danes ob 4.. 7. m 9. zvečer, jutri (v nedeljo) ob S., 5., 7. in 9. zvečer
Fotografski pirhi
Ljubljana, S. aprila Z veseljem ugotavlja občinstvo, kako naši najboldši amaterji z uspehom izpodri-vB.jo tuje razglednice in podobno blago. Že smo opisali odlični ekve seriji raaglednic, ki sta jih napravila naša dva najboljša fotografska umetnika prof. Janko Ravni k in sflikar Petar Kocjančlč, te dni je pa Peter Kocjančič izdal 6 viritnic ali biMetov, da bomo lahko na nsdeJegantnej-si m najbolj estetkmi način voščili praznike. Tudi umetniška vizitnioa in bUjet imaita svojo klasično dobo v času rokoko, etmpira in bidermajerja ter tudi še pozneje, dokler nismo dobili prozaičnih tiskovin brez umetniške dekoracije, kakršne dandanes splošno rabimo. Resnica Je, da so bHe nekdaj tudi posetnlce in bUjeti male grafične umetnine, ki so se z njih izdelavo ukvarjali  celo znameniti umetniki.
Prav Je, da je tudi to polje ©pet pričela zavzemati umetnost, lahko smo na ponosni, da so med najlepšimi takimi izdelki prekrasni biideti Petra Kocjančiča, ki se dobe tudi pri Bonacu v SeJmbnjrgovi utlici. Na levi strani mađega podolgovatega bi-ljeta i* najfinejšega papirja so fotografske sličice s pomladnimi motivi ki smo jih z pečino 2e občodoroii na lotosrafeiih na-
stavah, kjer so bili tudi odlikovani. Vzor cvetlične fotografije pomeni >Narcisa<i. kjer si lahko popolnoma natanko ogledamo cvetko in njen habit, obenem vidimo, kako ovete v gosti svoji beli družbi, a tudi kje, saj vidimo na sličici obenem tudi Go lico pod slikovitimi oblaki. 2 največjim zadovoljstvom konstatiramo, da tako lepih bUjetov doslej iz inozemstva še nismo do bili in zato avtorju Petru Kocjančiču le čestitamo z željo, naj mu tudi občinstvo z nakupom njegovih malih dej izkaže priznanje.
Sokolski gledališki oder na Viču
Vič, 8. aprila. Tiho in skromno dehije naš dramski ansambl že skozi dolgo vrsto let. Velika ljuibezen in stremljenje po izpopolnitvi ga je vodilo k vedno lepšim uspehom, teikc da smemo tncMti, da ima tudi viskd gledališki oder svojo tradicijo. Nedeljska Jubilejna predstava Vomberga rjeve >Vrnitve« v proslavo 20-letn5ce odrskega delovanja br. P. Borštnika dokazuje, da imamo še ljucE, ki jim vsakdanja skrb za obstanek ni odvzela volje ki veselja do lepe odrske umetnosti.
Tudi naš nestor viške dramske ume feno. sti je začutil že v zgodnji mladosti v sebi igralsko žilico. Kot devetleten deček je gledal v ljubljanskem gledališču svojega slavnega soimenjaka in tedaj se je porodila v njem vroča želja nastopati na deskah.
Ta neprestana želja j>ravi br. Borštnik, se mi je izumila L 1913, ko sem nastopil službo v Postojno, kjer je obstojalo »Tamburaške ki dramatično društvo Sovič«. Prijatelji so me vpeJjaili v društvo in v moje največje veserje sem dobil svojo prvo vlogo na »posfcušnjo« v burki »Moč uniforme«. Svojo preizkušnjo sem dobro prestal ki moj takratni režiser g. Kopač, po_ stonjskl učitelj, me je sprejel v stalen kader postonjakic igralcev.
Vojna je prekinila naše delovanje in naše društvo se je moralo pretvoriti v nekak dramska odsek pod patronanco »Rdečega križa«, ker snno sodelovali v njegovo korist.
Po prevratu sem priše? na Vič ln leta 1919 sem Se nastopal v burki " a na zemlji«. Igrali smo še v bivšem 3 ^avnovem sad onu pod režijo br. Urana. Od tedaj sem stalno sodeloval pri viškem sokolskem odru kot igralec in režiser.
V svojem delovanju na viškem odru sem režira!! nad 30 iger, med katerimi mi je bila najbolj pri srcu drama »Golgota«, kjer sem igral vlogo Demetrija. Nastopaj sem kot igralec v številnih igrah pod drugimi režfcserjR. L. 1921 sem afosorviral Dra. matično šolo v L<rUbljanl, ki jo je vodilo U<iružeoje igralcev. V 20Ietni dobi svojega
odrskega udejstvovanja sem doživel na odru marsikaj, kar mi je poplačalo ves moj prostovoljni trud. Spominjam ae svojih prvih nastopov, ko sem s nekim svetim navdušenjem hodil večer za večerom k skušnjam do končne vpriaoritve. Zame je bU oder svet, ki ga moramo upoštevati in za njega mi na bilo nikoli žal ne truda ne časa.
Viški ansambl ni bil nikdar preveč ite-vi i en in ae je od leta do leta menjaval in izpopolnjevali. Moja najevestejša sot rudni-ca od početka novega sokol odra je s. Tnalerjeva. ki je igrala z menoj vse glavne vloge in je viškomu odru pripomogla do lepih uspehov: tudi br De car je še iz prvega ansambla, drugi pa so odšli, pre_ nehali, aii pa se udejstvirjejo drugje.
Kako sem prišel na »Vrnitev« ? Iskal sem kaj novega, domačega; g. Cesar iz ljiutolj. drame me je opoL^>riI na izvirno slovansko dramo »Vrnitev« in sprejel sem jo.
Taka je približno zgodovina Borštnikovega odrskega udejstvovanja. V »Vrnitvi-« igra br Borštnik vlogo Petra, ki se mai dobro prilaga, saj se je vseej prav posebno odlikoval kot igralec v drami.
Prireditvi sami prisostvuje turii avtor drame g. Vombergar. 238_n
^Litijski Fotoklub
LLtiia, 7, aprila. Litijski Fotokhib jc bil ustanovljen šele v septembru leta 1931., vendar je že v svojem poldrugoletnem obstoju dosegel prav lepe uspehe. To je bik) ra-jv dno ip poročil na obenem zooru, ki se je vršil te dn . Agilni tajnik g. Zdravko Flis je podal len stvaren pregled od klubovi h prvih pocetkov do danes. Sprva je klub priredil več izletov, lei so bil: v prvi vrsti propagandnega in družabnega značaja. Tak večj izlet je bil lani v j-u:.-.]□ v Novo mesto, prav tako be je mnogo članov udeležilo tudi izleta »Krke« v Žužemberk. Na obeh izletih so člani »tkntpsaJi«, da je bilo veselje in prinesli domov obil co lepih posnetkov in motivov. Še boij pomemben dogodek je bila po razstava, prirejena od 5. do 8. maja. Ne tej razstavi do številni posnetki n uspele fotografije prikazovale vso lepoto Dolenjske in Zasavja. Fotoklub se je udeležil tudi razstav v Ljubljen in Mariboru. Priredil je tud- več poučnih predavanj za svoje članstvo. Veliko je bilo zanimanje zlasti za akioptično predavanje g. Cveta Sviglja iz Ljubljane, v kinu »Drago« so pa bil vosih na sporedu tudi d apozitivi Fotoklu-ba, kar je mnogo koristilo v propagandnem pogledu, na ta način se je pa tudi občinstvo seznanjalo z lepoto naš h krajev.^ Fo-tokkib si je nabavil tudi vse potrebščine s povečevalnim aparatom vred in si ured tudi temnico.
Pri volitvah je bfl ra prredseddiika >z-vofcje« učitelj Jože Župančič, jb podpredsednika Edo G'avič, tGjmk ZdTavfco Fl s. blagajnik Jože Zupančič, železu5ški urad-n k, gospodar Froinc Kurustler, v odbor pa Zenita Rebec, Ana Petrovč. Ivo H t bič in revizorji: Franc PleniČar. Franc Hrbar in župnik Vinko Lovžrn.
Iz domačega soorta
V Ljubi rani se bo jutri vršila zanimiva nogometna tekma. Tliriia je povabila v goste Varaždinski SK, e katerim je lani igrala na njeuov'h domačih tleh in se ji je komaj posrečilo, da je izvoievala remie. Varaždinci igrajo lep prizemen nomoet, pozna se jim madžarska šola. Klub ima namreč opetovano v gostih profesionalne madžarske klube, o*! katerih so igrači mnogo pridobili na znanju m tehniki. Varaždince bomo videli prvič v Ljubljani in zato vlad^ za tekmo v javnosti precej zanimanja. Vršila s»e bo ob 15.30 na igrišču Ilirije, ob 14. pa igra B team Ilirija proti Triglava
V četrtek zvečer je polagal ISSK Maribor bilanco svojega delovanja v minulem letu. Iz poročil posamezn;h funkcijonarjev je razvidno, da se klub vedno lepše razvija, vse sekcije so znatno napredovale. V nogometu je moštvo Maribora v podsaveznem prvenstvu na prvem mestu, prav uspršno se je uveljavilo lani v liginih tekmah. Nogometaši so absolvirali 94 tekem in dosegi' seore 147:55. Največ tekem so dosedaj odigrali Gujo Hreščak . Pepček Ber-celj (224) in Pepo Kirbiš (208). V teniški sekciji so se dame Maribora v državnem prvenstvu plasrale na dmero mesto, poživljen! pa sta bili v minulem letj tudi lahka atletika, ki je pod vodstvom prof. Cestnika, in pa plavanje pod vodstvom g. Voslarja. Maribor je začel sojiti rudi table tenis, izredno lepo se pa razvija hidi zimska sekcija, h kateri je lani pristopilo 72 častnikov in 79 podčastnikov, tako da šteje 24*5 članov. Pri volitvah je bil za predsednika izredno agil-nesra kluba zopet izvoljen dr. Stamol, v odbor pa mnogo odličnih javnih m športnih delavcev.
Za velikonočne praznike imajo v Mariboru prav pester športni program. V nedeljo bo igral madžarski profesionalni klub Nemzeti proti Mariboru, drugi dan pa proti Železu carjem.
Zagrebški Gradjanski je izkoristil prost termin in je povabil za jutri prvaka GAK na prijateljsko tekmo. V Gradcu je GAK Gradjanskega porazil in zato je seveda želja vseh Zagrebčanov, da bi se Gradjanski za poraz revanžral. Vsekakor to ne bo lahka naloga, ker j* GAK v dobri formi, na drugi strani pa Gradjanski ne more nastopiti kompletno.
Predavanje o Buštnanih
Ljubljana, 8. aprila O Bušmanth (grmicarjih) in o njih domovini v puščavah Južnozapadn*? Afrike je v četrtek zvečer v Unionu predaval član antropološkega oddelka prirodopisnega muzeja na Dunaju g. dr. e b a e 11 e r tar 'e nam prav obširno opisal torfi Hotentote, naroda Dama in Herero, ki se imajo zahvaliti nemški kulturi in meču da ie leta 1903. njih šrteviio padlo od 80.000 na aeda-ntjih 10.000 duš. Učenjak je popotoval po e-udni deželi brez vode z avtomobilom in prišel do prav zanimivih izsledkov. Val ti narodi so se namreč silno nrilasodili tiv Ijenou ^ puščavi, iejer je najdragocenejše blago — voda. Iz nje si varijo pivp- kef* voda sama skoraj ni užitna. Vse njih duševno življenje obvladujejo Čarovnije rti čarovniki, ki vešTUJeJo vanje kakor v poslance usode. Ti narodi v skoraj nedotaknjeni i prirodi pa niso krepki in zdravi, temveč p»nav zaradi večnega strahu pred začara-njem histerični in nevrastenični do skrajnosti. K**,t silno naglo izumirajo, jih varujejo evrooske države v rezea-vatih — Kakor v Evropi in Ameriki redko živalstvo in nvaLlinetvo v narodnih parkih.
Velika dvorana Uniona je bi>a p<ri predavanju nad polovico sasedena, tored je bil obisk za tako prireditev presenetljivo do ber, ne pa nezadovoljiv. Pri vstopnini 10 do 6 Din bi bilo predavanje vsake domače največje kapacitete na katen-mkoli polju prazno, saj celo s predavanji alpinistov m športnikov, ki so najbolj prildublijeni, komaj napolnimo prostore, a k znanstvenim predavanjem prireditelji in častilci ter pri-;a>tetlji predavate.ljev komaj naženo 50 do 60 oseb. In končno moramo dodati še to. da nam naši strokovnjak? ?ovore vsa-1 ta.ko z>animivo  kaker tudi
KUNO LJI BI^ANSKI DVOK
_Telefon 2730_
2 senza-cijonalna sporeda: Danes ob 4., '/28 in 9, uri zvečer:
DOFGLAS FAIRBANKS v velenapetem filmu
Pustolovščina
Jutri v nedeljo ob '/25, 6., »/28 in 9. TOM MTX:
z,yeoN PRAGOZDA
i
Izjava
V >S5ovens3cem Najrcxiu z od 1. marca 1933 se je v poročilu o obravnavi proti Lombarju ugodila z ozirom na pričeA^anje Andreja Malija roj. na Gomiku Št. 14 neljuba pomota ter stoji v ootfčnem poročilu, -da je rodforina Mali stcer na sl-ebem g*la-
Ker M se to lahko napačno razumete kot oCitek napram družini MaH i-z Golnika št, 14, cpoBarjarno Črtaterje. da se je zjgodila pomota ter )o tepa potom popravljamo in isdavVjamo, da ne moremo ln da tudi nismo hoteli nič nepoštenega očitati imenovani rodbini Mali rz: Goln!»ka št. 14. Nasprotno nam je znano, da uživajo vsi njeni člani v domači občini na Golniiku in med ljudstvom najboljši sloves ter da za_ vzemaio posamezni člani in sorodstvo družine Mali ugiedma mesta v lavnem življenju.
Tudi ni imel Andrej Mali. ki je nastopaj v procesu proti Lombarju le slučajno kot priča, nobenih nedovoljenih zvez z obtoženim Lombarjem .
Nočemo, da bi se komu delala krivica in zato rade volje preklicujemo m obža'u. jemo to neljubo pomoto.
Uredništvo »Slov. Naroda*.
Večer „Krke"
Ljubljana, 8. eprfla.
Predavanja s skioptičnimi si kam s»o zelo mikavna, posebno pa še, ce gre za taka predavanja kot je bilo snoenjc na prosvot-no-družabnem večeru »Krke«. N; 6ud«. da je b la velika kletna dvorana pri Mikliču /oper nabito polna posAisalcev. Na sporedu je bila Dantejeva »Božanska komed ja« kot zaključno predavanje iz cikla »Zastopniki 9vetovne literature«. Predevatelj prof. dx. Debevec je najprej orisal Dantejev kaot č-ni čas, nato pa je prešel na umetnino samo, ki jo smatrajo krit ki zs najdovršenejso t razdobju dobrih tisoč let. Zanimiv je bil oni del predavateljevega predavanja, v katerem je omenjal, da so sodelovali pr ustvaritvi Dantejeve komedije tudi naš: knaji — Kras. Dante je poznal nas živelj v teh krajih, ker drugače ae bi mogel označiti nase jadranske obale za slovensko. Pognal je dobro rudi srbsko z^odov.no, ker omenja v komediji neikatere srbske kralje.
Stev ine barvaste skioptione sike so zelo ugajale. Obcrnatrvo se je zahvalilo predavatelju za njegov trud z burnim ploskanjem.
Iz poročila društvene-ga tajnika smo s>lv sali, da otvori »Krka« po vel konočnih praz-n kih nov ciklus predavanj »Državniki«. Ta ciklus bo gotovo najbolj zanimiv. Predava-1; bodo- 21. aprila o Lincokiu dr. Ivan Ah-č rs, gl. urednik »Slovenca«. 5 maja o Leninu p.sateli Juš Kozak, 19. maja o Gan-dihiju Terseglav, irredV'k »Slovenca«, 2. junija o Mussol nijn dT. Jug, urednik »Jutra«, m 16. jumija o Kemal paši B. Borko, urednik »Jutra«.
Narodno gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 8  aprila: Hamlet  Red C. Nedela, 9 aprila: I  N. R. I. »laven. Ponedeljek, 10. aprila:   L N. R. L Izven.
Znižane cene. Torek, 11. aprila: I. X. IL L Izven. Znižane cene.
Opozarjamo nu nocojšnjo reprizo Shakespearejevega Hamleta v Oton Zupančičevem prevodu. Naslovno vlogo igra drevi reži-ser g. Ciril Debevec. Ostala zasedba je kakor pri premijeri. Predstava se vrši za red G
Veliki teden v ljubljanski drami. Od cvetne nedelje do velikega četrtka, dne 13. t. m. &e vprizarja v ljubljanski drami p asi jonska igra I VRI, katero »ta napisala dr. Roman Tommec in Edvard Grego-rin, ki igra v pas i j onu vlogo Jezusa. V oc* talili vlogah nastopi celokupen naš dramski ansambel z mnogimi sodelovalo* v malih vlogah in s statisti. Vsega skupaj bo nA odru okrog 100 oseb. Režija je prof. Sesto-va. Med odmori bere svetopisemsko besedilo g. Lenček. Za INRI v**1ia.w> mtžane cone, od 30 Din navzdol
OPERA Začetek ob 20. Sobota. 8  aprila: Mala Floramve Na korist bolniškega    fonda    Udruženja Izven. Znižane cene. Nedelja, 9. aprila:  Pni belem kon^čku. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 10. aprila: Zaprto.
*
Dre\i ob 20. »e poje v operi v interesantni zasedbi »MaLa Floramvec. Poleg gos!a g. Dubajiča nastopita prvič v tej opreti goepa Gjimgjenac in g. Gosti č. Vsa ostala zasedba je običajna. Režija je Zupanova. Opereto dirigira dr. Svara. Veljajo znižne operne cene.
»Pri belem konjičku«. Izredno priljubljena, zabavna in melodijozna opereta se poje v nedeljo. ° t. m zvečer ob 30. po zniž&iih opernih cenah.
Richard   Wa&ner:  *Pi»r*i/»i<«. lic^o io in £iasfcx> za to pobožno in avecano   B 0 >c  napisal  Richard  VY agner.  Ze  letu U j<; napravil prvo zamisel za libreto -1'aii tala« po eposu, ki ga je ^pesnil WoUrtflQ von  Lschenbacn. L porabil je pu  tudi RK> tive drugih aiarih  ept*aov     l'rvo sklOO napravil leta lt>J>7   v Zunchu    Popoln t >ma končal   pa   >e libreto leta  1877   po prvin slavnostnih   igrah   v   Bevreuthu.    Du k nato je bila konoana tudi partitura, prva vprizoritev pa *c je izvrš la    leta 1V-S_ Beyreuthu. Do leta 1914 se je to deu. \y>\ zarjak) izključno le v Bevreuthu. p< zm e pa je postajo   Last   vseh velikih odrov n.. svetu. V Jugoslavija je bila prva vpr./.n tev v Zagrebu, aedaj ji sledi tudi ljub .i ska pod vodstvom ravnatelja L'oliču Pr« mijera bo na veliki pe:ek zvečer ob p > Delo je zelo  obse2no. po prvem dejanju, ki konca par minut po otsmi uri. je pav/a 40 minut, po drugem dejanju, ki koiu.i p.. 10. uri, pa je pavza 30 minut. Začetek kega dejanja bodo javljale tanfarc / b De • na opernega gledališča. Opozari imo. tla >e predprodaja za Pa-sifala že vr>i
Koledar.
Danes: Sobota. 8. aprila katoličani: Albert. Viijenica, pravoslavnu 26 marca,
Julri: Nedelja, 0 apr la katoli^ini: Cvetna nedelja. Kleofa. pravoslavni  >7. marca. Današnje prireilifvo.
Kino Matica: Ljubezen z neba
Kino Ideal:  K ral j ira sužnjev.
Kino Dvor: Pustolovšrina.
ZKD: >SmeMjajoči se porornikc ob 14.15 v kinu Matic .
Kino Šiška: Njene u^tne, moje sanje.
Društvo »Sora<: predavanje *enatorja dr. V. Rožica ob 20.30 pri Levu.
Občni ibor krajevne or^anizat-ije .Mi KI) v Mostah ob 20. pri Košaku v Vodnu t u
Šentjakobsko gledališče: >Studentje shmk ob 20.1 f).
Ljubljanski Sokol družabni vr*~r ob "30. v Kazini.
Prireditve t nedeljo.
Kino Matica: Ljubezen z neba.
Kino Ideal: Kraljica sužnjev.
Kino Dvor: Toni Mix: Zakon pragozda.
ZKD: >Smehliajo6i se poročnike ob 1445 v kinu Matici.
Kino Šiška: Njene ustne, moje sanj»-
Uprava UR0IR pododbor Ljubljana občni zbor ob 10. dop. v drjštvenih prosionh v Kazini II. nadstr.
Kolo juposloveneikih oeuter občni zbor ob 16, v Beli dvorani Uniona.
Sport.
TSK Slovan, ooeni »bor ob 9. v matični sobi pri Sokolu.
SK IliriJArVSK na ijrriscu Ilirije ob 15 HO. Dežurne lekarne.
Danes in jutri: Bahovec, Kongree»ni trg 12, Hočevar, Ljubljana VII. CeVovška očeta 34, Uatar, Sv. Petra cesta 78.
03>p>€>€§ sita
E>vaM$jst srečnih dni tmamo v letu, kar nas je navadnih zemljistov. Vsakemu prvega v mesecu ti zaigra srce, ko dobiš plačo čtii pokojnino^ da lahko zamašiš z njo \'Si*j najbolj kričeče luknje. Seveda m že drugega v mesecu zopet čemeren in siten, ker ne smeš poseči v žep, ne da bi začutil v njem kačo. Toda na svetu je vse krivično razdeljeno, tako tudi sreča in veselje dvanajstkrat v letu. Enim je je odmerila usoda več, drugim manj, tretjim pa najmanj. Sreča teh slednjih je že močno sorodna z nesrečo tako, da sami prav ne vedo, alt spadajo med srečne aii nesrečne ljudi
V takih dvomih utegne btti tudi gospodična, ki je dobila l. aprtla — pa žal brez aprilske potegavščine — v službi listek, na nJem pa Izračunano, da znese njena plača za marec reci in pisi 400 dtnarčko\>, 7. 9 nadurami celo 406. toda se od tega bogastva odračuna za OUZD in za S ur šole 28 dmarčkov tako, da so jih našteli gospodični na dlan 378. ln v njeni moči je bilo, da plača z njimi za en mesec sobo ali pa obed, a vse drugo ji navrže božja previdnost.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 8, aprila.
Po Gregorčičevi ulici je snoči privozri precej naglo neki osebni avtomobil ki ho-tol pasirati tramvajsko progo v hipu, ko je privoziJ tramvaj, ki je brzei proti mestu. Voznik trarm/ija ni mogel več ustaviti in je butnil voz v zadnju del avtomobila, ki ga je precej razbil. Kammbola je bil baje kriv avtomobiliet sam, ker je prenaglo vozil in tudi ni dajal aignalov.
Lani j« bik) vlomljeno v garderobo SK. Grafike na igrišču Primorja in so tatovi odnesli dva para nogometnih čevljev m žogo. Te dni je bila pa tatvina pojasnjena. PoročaH smo, da so prijeli mladega roparja C-, ki je napadel go. Osetovo. Pri Stanku so našli par nogometnih čevljev. Pri zaslišanju je priznal rudi ta vlom rn rzdal tudi svojega tovariša. Čevljarskega pomočnika Franca O., ki je bil aretrran. Oba so vztoč^H sod-iSču.
Na poUcijn je prijavila Neža Miklavči-čeva, vdova z Dolenjske ceste, da je bila pri njej uahiibena kot postreznica neka Ana Križaničeva, ki ji je nekega dne izmaknila 1000 Din. Križaničeva ie tatvino priznala, pač pa je izginila iz Ljubljane. — Knjigovodja France Nachtical. ziapo»len pri lesni rndristriji Stanka Kobiia na Ižn-nski cesti, je prijavil, da je nekdo na žagi ukradel 1040 vreden 9 m dolg gonilni jermen.
Nova služkinja.
— Prvo. kar si morate zapomrniti, Marička, ie. da ne morem videti niti prahu na pohištvu.
— Vesel' me. srosoa. ker ?em tudi iaz zelo kratkovidna.
MED PRIJATELJICAMI
— Zakaj pa misliš, da me je vrel Er-nest samo zaradi denarja?
— En razlog Je vendar moral imeti, da te je vzeL
mm. -i
»SLOVENSKI NAROD«, dne 8. aprfe 1983
Razgovor z direktorjem
Cugmusom
Njegov delovni program je obsežen v kratki uradni okrožnici, Id jo je izdal ob nastopu službe
Ljubljano, 8. aprila, rX>Lž3io6ft nas je nagnala,   da   smo zaprosili čuda novega železniškega direktorja za  razgovor o njegovem programu, načrtih in smernicah.
AM interwiew je bfl nenavadno domač in presenetljivo kratek, pri vsem tem pa seveda prav svetsko uglajen in ljubezniv. Novi železniški direktor g. Cuvgmus je namreč že v mladih letih zapustil domovino ki na prvih klinih ovoje karijere že stopal na tuja Ha, Tudi pozneje, ko »e j« že v balkanski vofcni preselil te Trrol v direkcijo srbskih drž. železnic v Beograd, je videl precej sveta in ljudi Ne samo v svetovna vojni, ko so ga kot avstrijskega rezervnega ofiefrja-dezerterja in srbskega podporočnika mimogrede prignali tudi v kasemate na ljubljanski grad, temveč še več pozneje, bo jc zastopal na najrazlič-rrejš*h meddržavnih konferencah m pri sklepanju najvažnejših gospodarskih pogodb interese Joegoslavije.
Prvo tn gla-vno vprašaaije moje je b'1-o seveda — kakor ponavadi in predpisani šabloni —. kakšna načela ga bodo vodila pri njegovem odgovornem službovanju, nato   sem   ga pa po pravilih preizkušene
žurnaKstićne prakse nameraval vprašati še po smernicah njegovega delovanja in končno po načrtih za to delovanje. Pa se mi zdi, da je g. Cugnus že izkušen, zakaj rab k) amebi jaje mi je dejal, da je službovanje isto, kot delovanje: »A program moj, evo!« rn posegel je ležerno po vsakdanji uradni tiskovini z datumom in naslovom:
»Štev. 23-Pr.-33 . . . 4. aprila 1933. — Razpis Štev. 23.
Predmet: Direktor Josif Cugmos — prevzel vodstvo direkcije. Vsemu osobjul Prevzel sem vodstvo direkcije s ponosom, da stopam na čelo osobju, katerega vzorno disciplino in požrtvovan je je moj predhodnik s toplimi besedami priznal.
Nt potrebno nagtašatU da z gotovostjo
pričakujem tudi v bodočnosti isto vnemo pri delu za splošen dobrobit naše raednice. Pozivam celokupno osobje na iskreno sodelovanje, da damo našemu skupnemu delu ono vzvišeno vsebino, katero danes država od vsakega poedtnca brezpogojno zahteva. Kajti samo s takšnim delovanjem zarnore-mo dobiti pravico na polno priznanje, ki naj bo podlaga m merilo xa izpolnitev naših želj in zahtev. Obenem pozivam vse osobje. da se s polnim zaupanjem obrača z upravičenimi prošnjami aH pritožbami \>edno samo po predpisani službeni poti, ker samo ta pot zamore voditi k uspehu.«
Dolgah litaaiij smo v taJem prilikah 'vajeni, tu pa nic, prav nič več! Pravzaprav pa ruda vse.
Bt5 bi presenečen, če bi ne bil sedel poleg tako markantnega in mirnega, na videz flegmatičnega moža. Tudi najtežja m naj-riskantnejši boji ga niso nikdar vznemirili. Kratek je in poln v redki, trdi besedi — tako brez poze in fraze tudi, ko ponudi vedno toplo roko.
>Vprašanja narodnega gospodarstva so najvažnejša, gospod direktor« sem napeljal.
»No, s te strani se pa o meni informirajte v gospodarskih krogih, ki sem njm dober znanec. Kar se pa načrtov tiče, pa v kratkem, ko spoznam, kaj jih je izved! jrvih. Iz mladosti hi iz uradnih spieov le poznam domovino, ki me veseli napredek njenega tujskega prometa in vse, kar je mladega m svežega, sedaj si jo pa ogledam zrvo, nato pa — na svidenje!« A. G.
Cvetni ali butarčni teden
Twfi (teldet se je po zaslugi fantov prijelo ime njihovega pisanega
blaga
Ljubljana, 8. aprite.
Lasvssk; ovetnd teden je bili še snežen, letošnji ie pa v resnici cvetni. Vse je v evet.su, še ce4o naši rokavi, v znamenj« časa jc pa ziiasti desno nabrežje pri tro-mostjn. V Ljubljani bi niti ne vedeli za cvetni teden, čeprav zdaj vse cvete, če bi ne bik) ob tromostijai butar. Te butare so tako znamenite, da je treba govoriti vsako Peto ponovno o mHh. Ln Ljubljana je ponosna na svoje posebnosti — izdelovalci butar pa na te svoje izdelke, zato je tudi lepa dolžnost ne le tradicija, da govorimo ta teden vsaj toKfco tadl o butarah, kot o kračah.
vato s pravim čutom za barve, a raziii'io barvne oblanice tudi znajo pravilno kombinirati pri vezanju butar. Kdor ima ko-li<3kad čuta za barvne kombinacije, mora občudovati, kako ubrano so kombinirani posamezni barvni elementi butar. Nik.er m preveč obeanic v primeri z zelenjem, modro, rumeno in rdeče barvane ooianice so pa razvrščene ruda vedno tako. da se barve ne »tepejo«.
Toda dolgo ne moreš mirno opazow.il ni občudovati butar, ker te prodajalke opaziijo takoj, četudi samo poškiliš po pisanem gozdu butaric.
— Izborite, gospod!   Vzemite tole, go-
T« je prav tako. kot na sadnem trgu pri branje vfkah. Naše branjevke so izred-; no viju dne m postrežiiive v trgovskem smislu, vse bd te rade postregle, ko gieš mirno. A prodajalke butar niso nič man . rijazue. Tako imenitno se znaio smeni-ja-ti po trgovsko, čeprav navadno niso posebno razpoložene, da bi kaza e prijazno lice. Po ves dan stoje ali precepe pri butarah, brez tople hrane so in zjutraj pridejo v mesto po dve uri daleč. Zvečer napravijo zopet lep »sprehod« domov, če že ne ostanejo v mestu, kjer drem-iejo p noč' v kakšnem hladnem kotičku biizu butar kot so apostoli na Orjski ^ori. Izku-pičaa nimajo takšnega, da bi lahko piače-va'e v mestoi prenočišče. Prodajanje bnar nifcakor ni tako lahak kruh, kot se moida zdi komu in malo poezije- je v vsem tem, čeprav se meščanom zde butare in cvetu; teden nekakšna poetična zadeva.
ga — meščanom se adi razcmHtvo sa*ao po sebi — pa kupci še vsi barantam, ie izredno redki kuprio po prvi ceni. Prodajalke morajo popuščati, kajti izbira bajtar je izredno velika ter kupci, zlasti zeoake. raje pregledajo vse butare po vrste, tet da bi jih kupile »predrago«.
Ttrdi ponoči ostanejo butare razstavljene ob Ljubljanici, kam bi j«h pa naj tada spravili  drugam, zato jih  morajo strašiti,
sicer bi jih morali iskati zjutraj v Ljnb-liamci. CešČe so ie piavaie butare po Ljubljanici v velikansko vesele mesanrh »junakov«, ki ne zamude nobene prftfke, da lahko pokažejo svoje junaštvo.
Nova „Mala Floramye"
Ljubljana,  8. aprile Ga   Zlata  G^ungjenac-Gaveilova, primadona  l|JuW{>anske  opere,  nastopi  drevi na našem odru v naslovili vlogi T:j amAoviecve operete  vMala Floramv«.  Od&čna umetni-
ca je naštudirala vilogo Floramve na pobudo komponista, v originaira, s katero Je imela pred nekad tedni v Splitu nara-vmost senzacionalen uspeh. Vsa kritika ne hvali samo njenega krasnega petja v superlati-vth, temveč v enaki meri njeno igro, ples in izredno okusne toalete. Na spJošno zahtevo splitskega občinstva, ki je naipolmilo ogromno gledališče do zadnjega kotička, je mor ada ga. Gavellova gostovanje ponoviti. Do nastopa v tej opereti v 'x^>ubljaji! se je odločila na prošnjo odbora stanov-eke organizacije. Predstava se vrši v korist bolniškega fonda TJGL Opozarjamo cenoemo občinstvo, da nastopi kot njen partner v vlogi Mirka kakor v Spflitn tako tudi v Ljubljani priljubljeni tenor Joža Go-sti«.
Danes o© 14.15 in jutri ob 11. dopoldne ZKD film v BEJOCM KM KTNTT MATfCI
M»Tirioe Chenalier v Strauseovl opereti
Smehljajoči me poročnik
(VALČKOV CAR)
Razkošna oprema, sladke arrje in zabavna vsebina!
Butare prodajajo dekleta — toda ne smete misliti, da se nam zda butarčni sejem baš zaradi tega tako imeniten. No, priznati je treba, da dekleta čio vek kaj hitro opazi. Vendar pa prodajajo butare tudi mamice. Dekleta smo omeniii zato najprej, ker so jih krstili fantje v okolici Ljubljane po butarah. Ustno izročilo pravi, da so prejela nekatera dekieta ta priimek — ki ni v rabi kot Ijjubeč naziv — ko so v starih dobrih časih bodm" fantje vasovat k dekletom v Ljnbrjano, da so jim pomagafi ponoči čuvati butare. Vse pride prej aii s4ej »na bejj dan«, zato so bfri tudi sovaščani odkrili, kam hodilo fantje vasovat »K butaram v vas!« In tako se j« oprijelo še deklet ime njihovega pisanega blaga.
Da pa ne bomo govorili samo o dekletih, je treba naglasiti, da so tudi butare same na sebi vredne posebne pozornosti. Prsane so tako, da te bodejo v oči že do pošte. Toda lepe so bas zaradi tega. 2ive barve se ujemajo med seboj, izdelovale* butar imajo izglajen okns To niso le prodajalci, temveč tod: svoievrsti; umetniki in se strogo drže svoje tradicijo-
aatoe »umetnostne smeri«. Oblanice pobar-
Butare so poceni, kar lauko sprevicj vsak, kdor ve ceniti dovoij trud in zamudo časa izdelovalcev. Po 4, 5 Din prodajalo že dovolj velike butarice, po 10 D»n m dražje so pa že precej težke ter neko-Jdco prevelike za otroško roko. Poleg te-
Delo
meščanskih Kolašic
Ljubljana. 8. aprila.
Meščanske kodaSice so imele preteč eno nedeljo 11. letni občni zbor, da so pred javnostjo polagale obračun dela v letu 1932.
Zborovanje je otvorila predsednica ga. Marica Kruha r jeva s prisrendm pozdravom na lepo število navzočih članic in zastopnike raznih društev. Posebno topio je po-zdravila odposlanca občine Moste g- To_ nja, starosto meščanskega Sokola s pro-svetarjena g. Rozmanom za Sokola. Mo-ščansflco učiteljstvo je zastopala ga. Tonja in g. Hrovatin, Ljufottjansiko Kolo je poslalo gdč. tajnico Schottovc, go. dr. žitikovo in gdč. CeTmar. Za štepanjsko podružnico je bilo navzočih 6 odposlank z go. predsednico Benedlkovo. Narodna odbrana za Okraj sv. Petra in Moste je poslala pL amen bra<tski pozdrav z geslom: Vse za narod in državo. Zelo gtnljivo se je predsednica spoirmila umrlih članic ter se je z 1-Tn.iniit.Tnm molkom počastil njihov spomin. Tajnica ga Cirila Gostič je izčrpno poročala o društvenem delovanju. Podružnica ima 175 rednih članic, 19 ustanovnih ln 5 častnih članic.
Materinsfki dan so obhajale drugo ne. deljjo v maju s prodajo cvetja dopoldne. Popoldne pa na čast materam priredile kinopTedBtavo »Materina ljubav«. S čistim izfcupičfkam so Kolatšlce obdarile 22 revnih mater v denarju po 100 Din in z lepo masleno vezivko.
Od 10. julija do 10. avgusta je inoeio Kolo v Mostah svojo počitniško kolonijo v Goričaoah pri Medvodah v gradu ljubljanske škofije. 30 slabotnih otrok je bilo sprejetih v kolonijo, za 6 je prispevala mošcaoi-ska obč^ia. za 6 defit&c drustrvo, ostaOi pa so pkaSjmM le malo od€fexxkiino.
Med letom se je dalo več podpor v de. narju, blagu in živilih. PoJiružnici Kola na Bianci se je darovalo oder za 100 Din, O božiču so pri$xra.vile jako lepo božično ob-darovaojje, 76 šolskih otrok ie dobilo ob.e-ko, perilo in lepo masleno štruco, 10 družin pa živila. Po obdaritvi je bil film >V kraljestvu Zlatoroga«. Ker opravljajo meščanske kolašice budi kulturno in prosvetno delo, so poskrbele, da se je dr. Tavčarjeva itanoitorca razmnožila za 100 knjig, saj so one edine praznovale 17. marca 10-letnico smrti dr. Ivana Tavčarja in večer lepe knjige; ffa*i dohodek je namenjen za knjižnico. V socialnem odseku občine so vedno po 2—3 odbornice pomagale nabirati za brezposelne darove ter defiti mast, ki so jo za reveže pretopile (150 kg).
V odbor so bile izvoljene: predsednica Meaiica Kruharjeva, podpredsednica Julija Mlakar, tajnica Cirfla Gostlč, biaga-jničarka Mara Fatajau; odbornice ge.: Ravbar, Raboe, Ravnihar. Novak, Stare. Kruhar Zdenfta, Vojaka, Funtek, Kavnik, Baje, KeSbei, Tavčar, Jawor«efc, Balon, Bregant, PruEtLik in GradaBefc.
Vemo zapestjivo, da bo moMSuiriko Kolo vršilo veMko nalogo tudi v bodočnosti, ta. ko kakor jo je do sedaj. To nesebično dobrodelno in knfturoo delo pa naj javnost
J/^htze t/h poćt Ae o^tculho' m omehčajo x prvehrunt
palmira-WU,
Gospodarski položaj Bele
Krajine
h razgovora z banskim svetnikom za Črnomelj?ski srez
g. Ev genom Lovšinom
Ljubljana. 8. aprila. Reporter jeva pot je včasih čudna. Pride in prosi za pogovor, pa mora kar jadrno v avtomobil. Po cesti od Ljubljane do Kranja in nazaj mi je pri volanu banski svetnik, ravnatelj g. Evgen Lovšin povedal svoje mnenje o pravem današnjem stanju Bele Krajine, katere del zastopa v banovinskem ujuUl
Kilometri minevajo naglo, sunkoma v na-auputetva s pogovorom, ki teče preudarno m premišljeno. Iz besed g. Lovšina zveni ljnbeuen in skrb za tisti borni kočsek rodne tjemljice, v katero Je še njegov pokojni oče vlagal v*» svoje žrvi)enjsko delo. Vrste se vprašanja:
— Splošen današnji p© loš a.j v moipanem Vam sre«n?
— V zadnjem času je bilo mnogo pisano o naši Beli Krajini. Več zla, nego dobrega. Ako bi sešteti ta poročila, bi se prepričali, da je v naših krajih bede dvakrat več, negoli redkega blagostanja. Krivi so perffeTij-eki položaj, zaradi katerega prihaja Bela Krajina vedno poslednja do vseh dobrin, dalje popolna ustavitev emigracije, ki je prekinila dotok zunanjega denarja iz delavnih žuljev našega človeka v tjjini in končno splošna kriza. Vzrokov iste je več. Zelo težko občuteno je nesorazmerje med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov, 'kar pa še ne pomeni, da so eni morda predragi in drugi prepoceni. Ugodnejše sorazmerje bi bilo potrebno zlasti med cenami kmetijskih in kmetovalcu najnujneje potrebnih industrijskih proizvodov. V gospodarskem pogledu je bila doslej Bela Krajina zapuščena. Nima elektrike, niti zadostnih železniških zvez, slabe so tam ceste, kmetijsko prosvetno delo je še v povojih. Vse gospodarske panoge v začetku razvoja.
— Pomanjkanje fesa dane? kmet najbolj občuti?
— V Beli Krajani ©o vasi, v katerih gori tkzv. večni ogenj. Ljudje nimajo denarja niti za žveplenke, pa v enem kmečkem domu gori stalno ogenj, drjge gospodinje pa iz vse vasi prihajajo po žerjavico, da zanetijo v domačem ognjišču. Najtežje občuteno je vsekakor pomanjkanje denarja in kredita, potem semenskega krom p; rja in drugih semen, pa pitne vode in živinskih napajališč. Zato peša vse ostalo.
_ Kaj bi bflo v Vašem srezu najpiuje napraviti, da bi se stanje izboljšalo?
_ Obdavčenje kmeta je bilo precej znižano. Omiliti mu položaj še bolj bi morda uspelo le z uvedbo osebnega dohodninskega davka, ki bi prinesel večje dohodke in ki bi bil uporabljen v korist narrevnejših sre-zov. Sicer pa današnja bremena v splošnem niso pretirana, le v naših krajih so najbolj občutena, ker sta pač tam stalno suša in beda. Kraji sami so daleč od vsakega večjega konsumnega centra, pa bi sam dovoz na trg požrl ves zasTiSfek. Ako potegnemo trikotnik med Zagrebom, Sušakom in Ljubljano, vidimo, da Bela Krajina leži baš v sredini, najbolj od vseh krajev oddaljena od centrov. Mnogo bi pomagala k poboljšanju položaja napeljava elektrovoda, realizacija projekta belokranjske železnice in izboljšanje cest, ker bi naši kraji le na ta način izgubili svoj periferijski značaj. Dalje potrebna bi bila Črm bolj intenzivna kmetijska prosveta, posveševanje eadjereje, živinoreje, pogozdovanja in hijskega prometa. Seveda povsod predhodno ustvariti vse potrebne pogoje. Najvažnejše tu za sedaj fe izboljšanje vseh cest in odobrenje povišanega sreskega cestnega proračuna na 5000 Din za km banovinskih cest Efektivna denarna pomoč je najnujnejša, ker se ta važna pomanjkanja dajo odkloniti le z denarjem.
— Kateri je glavni vrrok. da belokranjski kmet mora svoje pridelke vnovčiti pod ceno?
— Poleg povedanih vzrokov sta glavna vzroka nizkih cen posebej glavnega belokranjskega pridelka, to je vina, še precejšnja zaloga istega za prodajo in dejstvo, da ga ljudje večkrat morajo prodati za vsako ceno. Vse, česar ni m kar bi bilo nujno napraviti, da bi se stanje izboljšalo, je povod tem nfzkkn cenam. Bnako kri vo je ponekod
zaostalo vinogradništvo, ker unmo kletarstvo, individualno in na zadrjžni podlagi, je prvi pogoi dobre vinske kupčije, ni v naših krajih dovolj razširjeno. Ha novinska moralna in materijalna podpora je tu nujna Pravo bedo in upravičenost nepretira-nih vesti o strahotno nizkih cenah bi mogel človek v njeni najtežji obliki ugotoviti, ako bi zašel tja med vasi, kjer so redki obiski inteligentov.
— Ima Ii naš kmet večjo bodočnost v naši ali v savski banovini?
— Zločinsko početje bi bilo vse ono, kar bi stremelo za tem, da pride Bela Krajina zopet pod savsko banovino. Pri prvem stečaju je belokranjski kmet plačal visoko ceno za to politično apravno spremembo, ker te 2 leti ostal skoro brez dotacij ene »K droge banovine. Savska banovina je pač slutila, da <a& bo Bela Krajina prej ah" slej vrnila svoji dravski domovini, medtem ko dravska banovina obeh erezov Še ni rmeta v svojem banovinskem proračunu. Največji greh pa bi bil, ako bi se po;zk*_isilo Belo Krajino odcepiti od Ljubljane le radi slučajne materijalne koristi enega samega kraja, pa najsi bo to Metlika. Črnomelj, Vmtea ali katerikoli knaj. Večina gosrM)dar9kih potov Bele Krajine vodi k Ljubljani, večji del trgovine je usmerjen proti njej, we kulturno delo Bele Krajine je tesno poveaano z Ljubljano, tu imamo vsi Belokranjci svoje poekrvne, osebne, rodbinske in druge stike. Tu so belokranjska društva, ta zave vsi, ki se zanhnaio m trudijo za njen napredek in povzdigo. In zato je edina bodočnost Bele Krajine le v dravski banovini. Bela Krajina je boš neobhodno potrebni sestavni del krjj-turnega slovenstva, ker predstavlja kurtorni most med Slovenci in Hrvati. Ob Kolpi žive oni Slovenci, ki so morda prvi spoznali važnost večnih vezi med slovenstvom in hrvatstvom.
— Glavne smernice za gospodarsko mre-osnovo?
Dosledno izvajanje sistematičnega načrta, pri sestavi katerega bi morala sodelovati tudi banovina s svojimi strokovnjaki, hi moglo obnoviti in preosnovati belokranjsko gospodarstvo. Zlasti važne so ceste, tuoki promet, pogozdovanje, sadjeTeja (kostanj, oreh itd.) in vse ostalo kmetijstvo. Vinogradnike združiti v zadrugah. Organizirati izvoz grozdja. Pro tu turo: železnica. Industrija nima izgledov, dokler ne bomo imeli cenene električne pogonske sile Ta načrt se mora vsestransko in istočasno izvajati v vseh panogah po principu nulla dies sine huea m s sodelovanjem drŽave, banovine, občin, društev in posameznikov. Potem bo Beli Krajini zajamčena lepša bodočnost, stroški za gospodarsko obnovo pa ne bodo tako obČJtni, ker jih bodo vsi žrtvovati sukcesivno. Desetletje takega smotrenega delo bo lahko rodilo tepe uspehe.
F0T0-AUTOMAT
6 različnih slik Din 15.— V ĆAKAIAICI »KINA BDEAL«
Cesta Savinjska
dolina- - Posavje
Trbovlje, 7. aprila Prebivalstvo Savinjske doline, ki ie v gospodarskem odru preoed na»*e^uo ^ rudarske revirje, kamor prodaja svoje pridelke, je zaradi slabih cestnih zvez primorano nos rti svoje pridelke večinoma peš. Ob sredah in sobotah prinašajo kmetje iz Savi noske doline po štiri in še več ur tra-jaeoči naporni hoji v košarah pridelke v Trbovlje in Hrastnik. Cesta, ki veže revirje a Savinjsko dobno, je mestoma zelo slaba, zlasti pa na prelazu iz Podmeje, kjer je zaradi strmih vzponov skoraj neprevozna,, za avtomobile pa neuporva-bijrva. G Jede na to so ate>virne občine Savinjske doline zaprostfe bansko upravo, nad bi se ta cesta popravita in uredila, da bo odgovarjala vsem zahrteraan modernega in naglega prometa.
Na podlagi te vloge je banska uprava razpisala komisijski ogded v postov prihajajočih tras in terenov, ki se je vršil v torek v Podmeji. V komisiji sta bila kot zastopnika banske uprave inž. Orel in inž. Porenta, zastopniki sreskih cestnih odborov zainteresiranih občin, zastopnik TPD inž. šrtefe in stavbnik g. ćeščut Pri proučevanju tega vprašanja sta nastali dve tezi: prvo zagovarjajo zastopniki občin, ki gravitirajo k 9v. Juriju ob Taboru in ki so mnenja, nanj se zgradi nova cesta od sedanje banovinske ce-ste II. reda Marija Reka—Latkova vas, drugo pa. ki jo zastopajo vse ostaJe občine, najj se stara cesta temeljito popravi, in sio^r ~i «••» račin l se tam, kjer je prestrma^ preloži, ee'.^ ua razširi in uredi tako, kakor je izvršena v večjem delu od trboveljske strani do Podmeje. Povsem verjetno je, da se bo banska uprava odločila za drugo varijanto, kar bo tudi znatno ceneje. Zgradba nove ceste bi b*a združena z velikimi stroški, ki jih danes banska uprava ne zmore. Vsekakor je treba inicijativo kr banske uprave po-zdrarvltfatL
ftm 1.
>SLOV15NSKI NAROD«, dne 8. sprta 1933
Velikonočni pirhi
BODO VSAKEMU NAJLEPŠE DARILO LE, CE JIM BOSTE PRIL02ILI
KRASEN ROMAlN
PROKLETSTVO LJUBEZNI
2 DELA BROsIRA^A 30.— I>IN\ IH> POftTI 35.—, V PLATNO VEZANA S POŠTNINO 50.— Dm
NAROČA SE PRI UPRAVI >SLOV. NARODAc,  KNAFLJEVA   LTL. 5.
Dnavne vesti
— Promovirala sta danc$ na naši univer-
ta j j. OmladiČ Franjo iz Celja ln VVilfan Jož.:  iz Tnsta za doktorja  prava. Čestitamo!
- Razpisane služb". O UZD ▼ Beogradu razpisuje dve mesrj kategorije A položaj:! VII, sest mest kat^^orije B položaja VII!. n deset mest ka: .-gori je C položaja IX Prošnje ,e treba vložita do L maja, — Uprava državne bon š;vc« za duševne bole/-: v Beogradu razpisuje natečaj za uraniške^j pri pra vn ika zdra-voiTko. Prošnje ie treba vi o/ ti do 13. t. m. — Vodna zadruga v l^ird' ra,-pisuje natečaj za direk-
i- ntžeugerja. Proišruje je treba v^oži-ti do 30. r. m — FCr. banska uprava dravske b >v ne razpihuje službo banovinskih ^.livrvkov 'dmženin zdravstvenih občin Bohinci (*rez dolojelendaviski), Velka (srez Maribor 1 br.) mi Ce rekov« (srez Murska S ata). Prosi1.: ze omenjene službe mora ► meti pogoje za sprejem v bftnmnnsko sli 'bo. dovršeno zdramniško pr pravljalno skržbd i-ta.ž) morajo poleg tega dokazan vs ' 'leseono bolnidno prakso v poroln       . Prošnje ie predložiti kr. ban-
upravi dravske banovine do 25. t. tv
— Odvetniške veeb'. Odvetniku v Celju dr. WaTterju Riebelu je za Bas od 5. aprila do 4. maje ustavljeno izvrševanje ad-▼O-aarture. Prevzem.nifc pisarne je odvetnik v Celju dr. Friderik Zangcer. Odvetnik ▼ Mariboru dr. Andrej V oble je s 1. apr->orn  pr^e?! ?vojo pisarno v Brežice.
- Mesto magistratnega direktorja v Mariboru razpisano. Mestno načelstvo v ManTvoru razpisuje rnosto magistrat ne-ga direktor1« Po^ofti: dovršena jur dčna fakulteta, upravno politični izpit :n »-t-Motna pr"V«m v upravno politični službi. Prošnje je ireba vložiti do 25. t m.
— Iz »Službenega lista«. »S'uzfceni list kr. banske uprave drav^e banovine« št. 29 z dne 8. t. m. objovlja zpremembe n dapolnitve pravilnrka o podpiranju siromakov, nezaposlenih delavcev in o izvrševanju lavnih del v breme kredita 50 milijonov Din, odobrenego z zakonom* o naknadnih *i zredmih kreditih k proračunu državnih dohodlkov in izdatkov za leto 1932—1933. •xLk>6bo o prevozu romunske živne Tez ozemdje kraljjevine Jugoslavije, izpremembo in dopolnitev odločbe o telefonskih taksah, zavarova-nje valute za i/voz blaga, ki v cenovnifku ni označeno, razglas banske uprave <4lede prevažanja prtljage z avtobusi, objave banske uprave o pobi-v.nju 'ic^-nsfldn trošair n v letu 1933 n ras/ne objave   z »Shržberih Novin«.
— Izjpremcmba rodbinskega imena. Banaka Oprava dravske banovine je dovol la Miroslavi Pihemik, pristojn- v Ljubljano, MBpremerrvbo rodbinskega'mena Pibernik v Debelak
— Tridnevni ca Rdeoega križa Dnevi od 29. aprila do vštetega. 1. maj«, (sobota, nedelja in ponedeljek) bodo letos pri nas posvečeni manifestaciji za Rdeči križ. Ne bodo se za to humanitarno društvo, ki je v pravica r minuli zima samo v Ld/ubljani ^onko oblekUo in obulo nad dva tisoč tristo reveže v in brezposekiib ter s tem izpričajo, da je organizacija, kakršnih nam je v serianjln budnih časih najbolj treba, vse te tri dni se ne bodo vršile nikakršne de. name zbirke niti se ne bo po ulicah in lokalan karkoli prodajalo v korist Rdečega kriza, marveč se bodo navedene tri dni v Ljubljani ter v njani bližnji Ln daljnji oko-Hci mudi a predstavniki društva Rdečega križa kraljevine Jugrcelavije, k3 pridejo z veeh krajev naše dirzave, dsa se udeleže grlavne skupščine teg-a chntstva, ki se bo letos vršila v Ljubljani, in da si ogledajo slovite lepote najših kiajev.
— Konkurzi, prisilne poravnave in p°-sredo valna postopanja Društvo ndustrij-cev in veletergovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 20. marca do 31. marca sicdeco statstiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): Otvorjeni konlgurzi: v dravski banovini 1 (2), savski 1 (—), primorski — (2), dr ntfci — (1), zet-ski — (1), dunavski 3 (4), moravski — (1), vardarsk 1 (2). Beograd, Zemun. Pančevo 1 (3). Otvorjene pnsLne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (8), savski — (1), vrbaskj — (1), drnski — (2), dunavski — (3), moravakj — (1), Beograd. Ze-mmi. Pančevo — (2). Otrvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovin 9, savski 39, vrbađki 2. primorski 16, drinski 7, dunavski 6, moravsk- l, Beograd, Zemun, PonČevo 2. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2 (—), savski 1 \5), drinski 2 (—), dunavski 3 (2), morav«kj 3 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (—). Odpravljene prisilne poravnave izven kenkurza: v dravsk- banovin 6 (—), savski 6 (8), vrbaski 3 (—), prunonskj 3 (—), drinski 1 (2), zetski 1 (—), dunavski 1 (1), vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (1).
— Angleški ln avstrijski študentje na Jadranu. Te dni prispe na naš Jadran 60 ang-leekih študentov s profesorji. Pripelje, jc- se s pa mi kom >Ljmbljana< in si ogledajo vae večje dalmatinske kraja Jutri ae pa vterca v Trsou na pa mik >KraJj Alek-asoda-r-s 400 visoikošolcev s profesorji, ki prirede naiucno potovanje po Jadranu.
—Prodaja starega papirja in polomljenega stekla Generalna direkcija državnih železnic ;ma v svojih skladišč'h približno 110.000 kg starega papirja 'n približno 100.000 kg polomljenega stekla. Oboje bo prodala ne javni dražbi. Pogojj se labko vpogledajo v ekonomskem oddelku generalne direkcije v Beogradu, pri osrednj h skladiščih materijala v Zagrebu .Sarajevu in Mariboru in v splošnih oddelkih direkcije državnih železnic v Ljubljani ln v Subo-tici. Ponudbe je treba poslati generalni direkciji državnih železnic v Beogradu v zapečateni kurverti pod oznacko »Ponudba z* star papir in polomljeno steklo«.
_ Zbornika znanstvenih raspra v, katerega IX. letnik 5e naša juridicna fakulteta pravkar izdala, so v zalogi radi še vsi stari letniki T. WII. Vsi letnfkri skupaj vsebujejo: 14 pravnoz#odovioekita razprav. 5 eerkvenoprwvnih, 7 kazenskopravnih. 3 dr-iavijanekopravne,    2    negmotnop ravni, 1
pravdnopravno, 4 državnopravne, 2 u pera v-nopravni, 9 narodnogoepodairskih, gospo darskopolitičnih in statističnih, 1 finanč-nopravno, 6 pravnofiilozofskih in 5 razprav s področja mednarodnega in medpokrajin-skegia prava. Cena vsem letnikom skupaj je za člane >Dru&t/va prijatesljjev pravne fakultete v Ldubljanic samo 240 Din, za nečlane 3>60 Din. Zato vabimo ponovno, da pristopate k društvu in se poslužite položnice k njegovemu ček. računu št. 12.$56. Letošnji "IX. letnik sam zase stan** za čin ne 40  Dm. nečlane  60 Din
— Vreme Vremenska napoved pravi, da ni pričakovat nobenih izprememb. Včeraj je bilo v Sarajevu ja«?no. drugod pa deloma obilačno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 18. v Spi tu 17, v Ljubljani 16, v Skopju 15, v Mariboru 14.4, v Beogradu 14. v Sarajevu 13 st. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.2. temperatura je znašala 6.9.
— Vlak zdrvel čez otroka, ki je pa ostal
živ. Včeraj zjutraj se je igral v Zagrebu na železniškj progi tletni Ivica Blažek. Kar je privezil od Zidanega moata vlak in deček je baš stal sredi tračnic. V bližini je bilo nekaj ljudi, ki so grozen prizor videli. Kri jim je zastala v žilah in bili so pre-prečani, da je vlak dečka razmesaril. Ko je pa vlak odpeljal, so v največje začudenje videli da je zadobil deček samo manj 5e poškodbe po glavi. Najbrž se je v zadnjem hipu stisnil med tračnice in ostal živ.
— Prvi dve žrtvi katastrofe na parni, kii »Slovenija«, že včeraj smo poročala o katastrofi parnika »Slovenija« na Dunavu, ki je zahtevalr že dve žrtvi. Najtežje sta bila ranjena moma: Osatović in Milan Zlatežić iz ćačka. Oba sta v bofinici pod leg-la.
— Dve obupanki. v Splitu si je končala v četrtek življenje služkinja Tonka Petkovič. Skočila je v morje in utonila. Potegnili so io .z vode. pa je bilo že prepozno. Na Suša-ku s? je pa zastrupila z oetovo kislino brezposelna natakarica Marica Kovač k' so ji r>a še pravočasno iz_ prali želodec in  fi r°ši!i življenje.
— Naval maroških kobilic na vojvodi, no. Na severovzhodni del Vojvodine so navalile maroške kobilice, ki so priletele lani v severn' Banat iz Rumunije Kobilice bi napravile letos ogromno škodo in zato hočejo oblasti napet* vse sile. da jih pokori, eajo
— Težka nesreča Včeraj se je v Lam-šSu pnpetila precej težka nesreča Jnžefo Mavec, žena kajžarja. je kopala pe?ek. nenadoma se je pa odtrgala velika plast /*»m-Ije in peska in jo zasula Zadobila je or*1-cej resne notranje poškodbe in si zlomile rud   'evo no<jo   Prepeljali so jo v bolnico.
— Poskusen samomor Davi je pr peljal kranjski reševalm avto v Ljubljano 321etno Franciško Dvmelovo. uradnikovo ženo iz Kranja, ki je okrog pol 2. zjutra; 4:oe;!a z okna 3 nadstropja in s težki m: not'-e-njirm poškodbam nezavesna obležala Njeno stanje je zelo resno n <e ie Sat\ da bo podlecjla poškodbam Vzrok obupue-ya dejanja je bila trenutna duševna zmedenost.
— Ne pozabite poizkusiti novo pomladansko črno BOK pivo pivovarne Union. Je izvrstno! 240-n
— Sadjarji! Sedaj je skrajni ras. da ^kro-| pite in namažete drevje z ARBOR1NOM. 5e
hočete pridelati jeseni lepo in zdravo sadje ARBORTN dobre pri tvrdki Chemotechna družba z o. z.. Ljubljana. Mestni Irg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E Skaberne).
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti. motnjah presnavljanja. opinšeu srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz L***t*!fane
—i{j Grob mecena dr. Oražn*. Ker bo 6ez sedanji severni dei opu^scenega pokopališča pri Sv Krištofu tekla najveličastnejša cesta Ljubljane, bodo morali zasuti vso dolino na tej strani pokopališča z materialom, ki ga izkopljejo pri regulaciji Ljubljanice Ker bi bil tako zasut tudi grob velikega velikega nacionalnega delavca in mecen« dr. Oražna, ki je svoje prenio/enje zapustil našim med crncem z ustanovitvijo Oraž-novega doma. je Oražnov dotn zapros 1 mestno občino, naj Oražnov grob s spomenikom prenese na drugo mesto. Ne maramo razpravljati o hvaležnosti, vendar pa mislimo, da bi Akademiki dom iz dedsciie dr. Oraižna svojemu ustanovitelju in dobrotniku lah&o postavil mavzolej na Zelenem hribu. Ta mavzolej na dr. Oražnovem domovanju naj b bil obenem spomenik velikemu Šovekoljubu in nacionalnemu dela vou v boju za Jugoslavijo. Za danes o tej neverjetni zadevi ničesar več, ker upamo, da najjdejo gospodje, ki odločajo o dr. Oraižnonri zapuSSni, pr'mernej^o ide;jo. kakor so jo predlagali mestni občni.
—lj Park na Hrvatskem trgu je po Plečnikovih nadrt'h že skoro popolnoma tfrejen. da se bomo morda že o veliki noči lahko izjprehaiali po njem. Z Ogli nekdanjega štirikotnega parka se pa mora umakniti budi trafika na druuo stran k Podbo-jevi trgovmi. ker bo ogel rezala nova tramvajske proga. Ker se bo ru nova proga odcepi4a od stare nroti kolodvoru, bi bilo pač umestno, do M£D na tem prostoru zaradi l;čno čakalnico, kjer bi blo ^iH; prostora /g trafiko in r>rr»dajalno ?■icon!*°v. seveda pa tudi za stranišča.
—lj Francoski visokošoki na poti sko^j Ljubljano. Davi ob 8.50 so z menakovskim brzovlakom prispe.1 v Ljubljano francoski visokosodci-farmacevti v družfoi svojih pro_ feaoiriev. Gostjo, hi jih je skupno 51. so prispeli naravnost i« Nancvja. Na postaji so jih sprejeli francoski konzaii g. Neuvil-le in delegacija Glasbene Matice, ki je za rajo gx>vori1 dr sturm. Gostje so se za sprejem zahvalili v slovenskem in franco gkem jeziku, poudarjajoč da bi kaj radi obiskali tud; Ljubljano. Glasbena Matica tim je dala za nada:jnjo pot mađ prigrizek, nakar je ob prisrčnem pozdravljanju nadaljeval brzovlak pot v Zagreb. Po ogle. du ZagTeba, se francoski farmacevti ki odpeljejo na morje in bodo obiskali Split in Dubrovnik, nato pa še Beograd in Sarajevo.
—lj Naše kamnite spomenike ©o zopet >odkrili«. Pozimi fin zapirajo z ledenimi stenami, da bi ne Škodovale kamna vremenske spremembe. Te stene eo živo nasprotje umetnostnega značaja spomenikov, napravijo zelo slab vtis. a s»o potrebno zlo. Fe hočemo umetnine obvarovati razpada. Tz ^tetekib razlogov ie pa treba podreti grde kolibe raz spomenikov takoj, čim popusti zima,
—lj Mestna občina je *a Barje pr 'redih«
^iiaino uspeli bečai, kier % o raznih kmetijskih panogah predavali naši najboljši strokovnjaki in je predavanja obiskovalo tudi po 200 o*»eb, sedaj je pa meMna občina kup'la barjanskim kmetovalcem še plemenskega bika montafonske pasme, da se povzdigne tudi živinoreja. Bika je mestna občina oddala vzornemu kmetovalcu Požar-5 k u v Cm\ vasi.
—lj Sest javnih telefonskih grovorilnio je nartvetovala mestna občina postni upravi oostnviti po mestu, da se tudi v tem pogodu vsaj nekoliko moderniziramo- Toštna direkcija je ipravicem želje vsega prebivalstva Ljubljane predložila ministrstvu prometa n upamo, da bo eplošni potrebi v kratkem tudi ustreženo.
—lj Stadion v Hribarjevem gaju. Športni klub ^Jadran« prosi mestno občino, naj mu odstopi prostor v Koleziji ob Hribarjevem iraju. da napravi velik športni prostor. Vsa okolica bi bla po načrtih, ki jih te klub predložil, prav znatno izoreinenjena in bi tako dobili tik kopališča nekak stadion, da bi bilo združenih več spori n h panog in prav zelo ustreženo južnem'.1 delu mesta. Kakor vemo. je tudi na Plečnikovem regulacijskem načrtu Ljubljane vsa Kolezija izpremenjena v prostor za šport s stadionom in vsem. kar je rvotrebno za izvajanie snorta
3
ŠE NA VELIKI PETEK
dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, plisiranje. barvanje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna
PEICH
SAMO &E DANES IN JUTRI!
Najslajša opereta P AULA ABRAHAMA
LJUBEZEN Z
Toliko zabave m smeha kot ta, Vam nI nudil de noben filmi Zato &i ga nemudoma oglejte! — Kot dopolnilo  najnovejši  FOXOV zvočni tednik!
Predstave danes ob 4., ^8 m Vi 10, jutri v nedeljo ob 3., 5., K8 in H10
Elitni kino Matica
Telefon 2124
MAGDA SCHNEIDEB HERMAN THIMIG
ter izvrstni komik SZ5KE SZAKAL.L
Umrli so v Ljubljani od 31. marca do 6. t. m.: Ločniškar Maa-jana, 76 let, vdova delavca, Vidovdanska e. 9; Pavlin Pet<ir, 80 let, dežoiikaa" in hišni po-se-stnik, Jeranova ul. 4; Perko Ljudmila, 18 tat, dijakinja. Sv. Jerneja c. 7; Jaklič Lud vi k. 55 let. raodcikii mizar, FLranilniška ui. 12; Potočnik AJojzi-ja, roj* Hočevar, 67 let, žena svetnika državnih železnic, Dolenjka c. 30 (kolodvor); J are Franc, 9 mesecev, si-n posestnika. Orna vaa 129: FoKyn Danica, 8 dni. hči trgovca, Sv. Petra c. 53; Krivic Marija, 83 let. zas<bnica, Sv. Florjana u i. 13; 'Konic Margareta roj. Ka«T<-lic. 72 let. žena hišnika. Sv Petra c. J; Laeh Mihael, 81 let, delovodja drž. žedeznie v pokoju, Medvedova c. 20. _ V ljubljanski bolnici so umrli: Marodt Zofija, 1 leto, hči delavca, Podmolnik 8, občina Dob.ru-nje; Bizjak Lovro, 60 let cestar. Begunje 18; Marin Franc, 6 mesecev, sin delavca. Nove Jarše 60; Lebar Mira, 1 leto, hči po-sta-ežnice. Hrušica 31; Budkovič Mirko. 19 let, dioak. Rimska c 6; Weie.seisen Terezija, 42 let, sobarica Kranj, Ceruvena ui 159; PodboO Franc, 42 let, mizar-in valid Moste, Pokopališka ulica 5; Sever Marija roj. Nachtigal, 60 let, žena krojača. Celovška c. 8; Bohinjec Franc 41 let. posestnik Retnje 16; Perko Ana, 43 let, žena čevljarja. Breg 5, občina Križe; Bajžeij Cecilija 4 leta, hči dninarja Sp. Duplje 46, srez Kranj; Učakar Ivana, 4 mesece, hči pletarja, Črnuče 26; Usnik Franc; ka. 35 let, služkinja. Poljanski nasip 52 (umobolnica); Kerč Fran j a roj. Pritekelj, 24 let, Predoedje 1; Vidmar Ivan, 11 mesecev, sin  delavca Za^orica 28
—I j Najlepša Strau^sova opereta »V'alč-Koy č»r« »li »Smehljajoči «e pOrcčnrk« z Mauriee Chevalierom na sporedu ZKD. V Eitnem kinu Matici predvaja ZKD danes ob 14.15 in zadnjikrat jutri ob 11. url dop. prekrasno filmsko opereto »Smehljajoči se porcičnik« z nadvse priljubljenim, šar-mantnim igralcem Mauricem Cnevalierom v g-lavni vlogi Film je izdelan pod režijo Lubibseba po Oskar Straussovi popularna in rneflodiOOTii opereti »Va'clcov čar«. Vse. bana in vse lepe arije operete so v fitam, ki je iBdeian z najbogatejšimi raakc^jem, ohranjene. ZKD bo s tem svojim sporedom breTKlvomno ugodila vsem tistim, ki a! žele zabave, razvedrila, in lepe m^rzlke. zato naj si vsakdo og*leda ta ffi«m.
_lj šentjakobsko  gleda!i5?o    bo ponav
Malo d revi zvretno domačo opereto t81u-dentje smo«. Libreto za to opreto je napisala 'jospa Metka Bučarjeva, u<zla«bil pa >e delo priznani komponist slovenskih ?la?erjev H. Danilo Bučar. Izreden je kiplet >Ja, ja ljubezen', ki prepleta vso i?ro. Res Imenitno je pO£fo<lila lbretistinja študentovpko življenje- pri taborenju na Rabu. ki je polno hudomušnosti in veselja. — Pri predstavi sodeluje približno Miri deset oseb. — Vstopnice od 12 do S Din se dobe pri gledalski blagajni ob 10. do 12. m od 15. do 17. ure
v I. nadstropju Mestnega doma. — Vabljeni.
—lj Karamboli no dragi. Včeraj popoldne so prišli nekateri radovedni meščani zopet na svoj račun. Ob pol štirih sta trc*'la na vogalu Pražakove ulice in Tvrševe ceste Magistrov avtobus in tovorni avto mlekarne Brnik. Tovorni avto je privozil po Prazako
vi ulici na Tvrševo cesto, avtobus je pa vozil proti Posaviu. Avtobus ie voz?l peveein pravilno na deeni strani ceste, tovorni avlo je pa baje zavil v preostrem loku proti pošti. Vozili sta trčili precej močno in je Šasija avtobusa precej poškodovana. V avtobusu so bil'* štiri potnice Ena je pri šunk;; padla s klopi ter si pri padcu zvila roko Odpeljali eo jo z rešilnim avtobusom v bol-
nico. Lastnik, odnosno zastopnik tovornega avtobu«a   je  priznal   krivdo,  avtobusni pod-
ktn k ie pa stavil pogoje Sflede povračila škode. Poizajanja, ki so se vršila na kraju nezgode in ki jim je prisostvovala velika množica radovednežev, so se precej zavlekla. Končno sta se pa moza \weno pobotala povsem mirno, baje za 300o Din.
—lj »Sočane« in prijatelje prirode vabi izletni odsek društva >Soce« na jutrišnji izlet na Ig. Odpeljemo se izpred Mestnega do-nva ob 1. uri popoldne. Na Igu si ogledamo znameniti grad in grajŠčino g. Palme, po ogledu poljubna in prosta zabava, v slučaju ugodnega m topletra vremena v naravi — drugare na v notranjih prostorih. Z namT jre naš tamb.iraški zbor. ki bo skrbel in zabaval našo mladino in prijatelje godbe. Torej jutri vsi na Igf 244-n
— lj Kolo jugoslovanskih sester v Ljub-ljanic vljudno vabi članstvo in prijatelje '.mštva na svoj 12.  leteli občni zbor 9. t
m. ob 5. v >Bcili dvorajii« Uniona z običajnim dnevnim redom.
_lj V počastitev spomina blagopokojni-ka g. Bohinjca posestnika iz Leš, trata direktorja Okrožnesra urada g. dr. Jožeta Bohinjca. :e darovala rodbina šefzdiravnika OUZD dr. Ivana Zajca 200 Din za ptroti-tuberkulozno ligo v Ljubljani, za kne se odbor  'iee  na1'iskrene'^ zahva.l.hirie
_li Sestanek naprednh akademskih starešin se bo vršil v ponedeljek 10. t. m. v restavraciji Zvezdi 3 pr četkom ob 8. uri /,večer. Predaval bo dr. St Lapa)ne o Kjnčni kri/i in njeni odpomoči.
_lj »Podmladek Jadranske straže« na
drž. učiteljsk- šoli priredi v ponedeljek ob
20. ur v dvorani Delavske zbornice akademijo. Člani in članice se že čez mesec dni pripravljajo z največjo skrbnostjo n upamo, da bodo z naštudiranim programom ustrezali n navdušili obiskovalce za naso . inljo n morje, ki je tako zelo potrebno veZ:e m veoj- liubem*. Na -p-'reou so ra-rocine in umetne pesmi ze zbor n so'ista, dalje izbrane recitacije in deklemacije, pa rud- orkester bo zaigral nekaj točk. Zbor in orkester vod prof. Ivan Repova. — Vstopnina je nizka, čist dobiček pa je namenjen v podporo revnim dijakem.
—h Družabni večer Ljubljanskega Sokola. Drevi ob 20. bo v Zvezdi družabni večer Ljubiianskega Sokola, ki se na njem ibero starejši sokoteki delavci. dobrodošL bodo pa tudi seveda mla-jši. Vs: prostori bodo odorti do 4. zjutraj, po polnoči 6e bo dobil srvež guljaž. Še priporoča F. Krapež.
—lj Bivši mornarji vojne in trgovske mornarice se obveščajo, da se vrši prihodnji sestanek drevi ob 20. uri pri >Sokolu«. Udeležite se radi važnost: vsi sestanka!
_lj Ljubljanskega Sokola drrŽabni večer bo danes ob 20. uri v veliki dvorani ^Kazinet. 241-n
—Ij V društvu »Soča« bo danes zaključno predavanje te sezone. Predaval bo prvič v krosu ^Socanov« g. senator dr. Valentin Roži? o temi: »zanimivo poglavje iz novejše jugoslov zgodovine«. K temu zelo aktualnemu in zanimivemu predavanju vabi nredav. odsek vse >Socane<, prijatelje društva in vse one. ki se zanimajo za novejšo našo zgodovino. Po predavanja bo prosta zabava, pri kater nastopi zbor >Grafike« in Učinit tamburaši. Obenem bo »Soča« ta večer počastila s kratkim nagovorom nadzornika Urban čiča 10-letnico smrti nepozabnega pisatelja in dolgoletnega ljubljanskega župana dr   Ivana Tavčarja. Začetek ob pol
21. uri. Vstop prost, vsi   lobrodošl ! 242-n —lj Občinstvo ponovno Opozarjamo na
ponovitev velikega koncerta Glasbene Matice Beethovnov* »Missa solemnis«, ki se ponovi v ponedeljek ob 20. po znižanih cenah v unionski dvorani. Vstopnice se dobe v Matičn* knjigarni.
—lj Interna priMukeija gojencev drž. kon**ervatorija bo v torek 11. t. m. od 18.15 do 19.30 v da-orani      "harmonične družbe.
—lj Tenis pro*Wi TKD Atene so otvor-jerrf. Vpisovanje bo 10.. 11. in 12. aprila vsakokrat od 6—7 ure popoldn-e v damski sobi kavarne tFJmone*. druge dni pri o-skrbniku na igrišč'!. Cene lanske Družine popust Dijaki znižano. Podrobnosti pri vpi sovan fa 24Š~n
Ii Novesja mesta
Glasbena proslava podrižn'ce Olasebene Matice je radi nepričakovanih ovir preložena na belo soboto in belo nedeljo, to je na n  in 23 april.
— Dež se nam obeta. Hvalili smo »e s krasnim pomladanskim vremenom. Solnca ie bilo toliko, da je dež oedaj že skralno potreben. In pr'čelo je rositi polahno in mirno. Ce bo le malo namočijo, bo naenkrat v«p zeleno.
— Po dolini gradov bo vodil urMteli Viktor Pirnat v ponedeljek popoldne Šolsko mladino in dijaštvo ter zvečer ostalo občinstvo na Ljudski univerzi v Celju. Predavanje bodo pojasnjevale 3rtev?lne prav posrečene -kioptične »like Tako pojde alava naSe doline tudi preko Save.
— V Belo Krajino pohite 7. maja ljubljanski fotoamaterji ki so na« 1an9ko po-'ette obskali skupno z Zagrebčani. Bela Kraiina ie naša soweda in polna ie skritih 'enot in čari. zato »e bomo tudi NovomeSča-ni pridružili veliki Or*woričf»\r: eolski, ki bo r>r?h'"te!a mimo na»» kar s posebnim vlakom Ve le novomeški fotoamater jI vsi llub'telji lepe prirode In starodavnih običajev naj «*e tfzoveio vahiln :n oridnifijo irl^tnikom Tozadevni nrosnektl o Ber Krajini že krofci-io rto Novfvrt mestti Le Oor?nn<*i nas ločiio od bratov onstran in tako fllabo Y\h oozna-rno- Pojdimo med nje!
— Se nekaj mest \e prostih za velikonočni izlet na Plitvice. Dva brezhibna avto buaa odideta o pol petih zjutraj  z [fovegfl
mesta in se ustavita le pri slapovih Korane v Slunju ter akdnjič na Plitvicah meni ddoto in enajsto dopoldne. Za ogled Plitvic ostane v»e popoldne in po želji še ve« naslednji dan. Povratek z vlakom v poned. oz. torek zjutraj (vsakomur po volji) in o pol ene popoldne ste zopet doma v Novem mestu. Obvezne prijave sprejema jčitelj Pirnat !te do srede zvečer. Izlet je vsesa uvaževanja vreden ter neprimerno poceni
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v šttki (za mitnico). Tel. 33-87
Danes ob 18. In 20. uri. jutri ob 15'^, 18., 20 Vs. y ponedeljek ob 20. uri
EHsabeth Bergner in Rudolf Forst v čustveni fiunakl drami
NJENE USTNE — MOJE SANJE
Pride! Pride! »GOSPODIČNA, NAPAČEN SPOJ«
25 let zadružnega dela
Ljubljana. 8. apr la.
Jeseni L 1907 so ae z brali mizarji, ki so malo prej postali brezposelni, na posvet, kako si posnagati iz neprijetnega položaja. Po resnem razmotri vanju so se na pobudo ag Inega Cena Jana Tokaaa odločili, da ustanove m zamko zadrugo. Takoj so izvolili pripravljalni od-bor. ki naj v to 6vrho vse potrebno ukrene. Dne 6. marca 1908 je deželno kot trgovs-ko sodišče regi-striralo t» zadrugo pod imenom Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev r. z. z o. z. s aedežjin v Ljubljana. Ustanovu: občni zbor »e je vr-§ 1 29. marca 1908. Na ta dan so mladi agilni mizarji postavili temelj zadrugi, ki pnaiv te dm obhaja svoj 251ecni jubilej.
Ni blo lahko delo. Skoraj neverjetno se jim ^di, ko se ozirajo vsa ta leta nazaj, da so kljub vsem zaprekam, k so se jim včasih zdele neprcenagljive, vender ustvarili nekaj, na kar so lahko ponosni. 25 let ni velriko v življenju posameznika. Kdor pa se je odloči, d« ne bo 25 let delal zase, temveč za skupnost, se je moral zavedati, da se odreče svojemu lastnemu )<lzu.
Sami skoraj brez vseh sredstev m br&z tuje pomoči, so kropko zavihal rokave ter orali ledino. Zadružna misel v onih Pasih ni imola mnogo prijateljev. Noomajna ra, da je v slogi moč, je kronalo nj h uspeh, b malih početkov je prav kmalu zrasio lepo mizar-Ko podjetje. S solidno« t jo -»vojn izdelkov si je zadruga utirala pot korak za korakom r«ko, da je doseg,a done« prav odlično mesto v mizarski stroki. Svoje poslanstvo je zadruga vršila zlasti v tem pogledu, da je ob posplošen ju obratnega riz ka s-tremela zo tem. d.i so njeni uslužbenci dostojno plačani.. Princip: Za pošteno delo pošteno plačilo je rodil v dne sadove.
Prvotao nabavljeni mi/arsjci stroji trajno niso odgovarjali Zato je vodstvo pred dvema letoma nabavilo najmodernejše stroje ter preuredio stari ka'oričm pogon na moderni električn obrat. Ob modernizaciji strojnega obrata pa se je z vso blagodej-nostjo pokazala zedru/V.u miselnost Dočim privatno podjetje strem.: za tem, da i modernizacijo krojev izloči kol kor mogoče delavn h su, je uasprotno temu miz. zadruga, zaveda ioč se svoje naloge. Se povečala število delavcev ter tako po svoj h močeh skušala lajišati bedo bre/p<se!rih.
V gospodreskern tn socia'nem po-jjled-u je postala zadr'i-ga važen ffllctor V letih njenega obstoja so njeni uslužbenci pcajofi skoraj 9 mil j<"4nov D n. Za socialne dajatve je v tej dobi prispevala z zneskom 750.000 Din, na davkih pa je plačala čez 200 000 Din.
Zavedajoč se v polni meri svojega poslanstva bo zadruga ob ■vojatn 25letnem »u-bileju skušala storiti vse. da s dvojimi m -zarskrni Izdelki zadovolji svoje številne naročnike. Neviden zakon reda in sol dar-nosti. ki v'ada v rei zadni^i. daje vse pogoje za nje*i na da lir.; i razvoj.
— Klubsko tekmo v »muku priredi TK Skala podr. Jesenice na velikonočni ponedeljek na Triglavu. Start bo pri Staniče vi koči, v »lučaju slabih snežnih razmer na pri Kredarici ob 10 uri Zlr.ru'iš<N* t»-km<> valcev bo na Kiredarici. <>d koder bo skupni odhod na start Tzven konkuiromv srn. 'o startati tudi tekmovalci drugih klubov Pismene prijave je poa-lar na TK SV pdr. Jeaenice, ust m ene se pa bodo sprejemale fee 2 uri pred startom na Kredarici Tekma se bo vršila tudi posebej za -lame. ako »e jih bo prida vilo najmanj pet Pri a vn in a znaša 10 Din Tekmovalo se N po pravilih JZSS
_ »Športni liste. Uprava »Športnega listat obvešča naročnike in športno Jav-noat. da je izhajanje lw>ta sarnrii Bnrem*»mb v upravr in urednifttvu začasno prekinjeno Zopet no izhajanje bo uprava razgrlasila v dnevnih listih.
Po«tanl in ostani
član Vodnikove družbe!
>SLOVBNSKI ff A R O D«, dne 8. aprfla 1935
Strar- *
Preureditev mestne plinarne
2«* tti tedne imamo v Ljubljani plin iz nove peci, ki je
znatno boljši
OD01 zobna pasta ima veliko čistilno moč Zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago\
Ljubljana, 8. aprila.
Prva eta,pa preureditve mestne plinarne Je gotova in Ljubljančani imajo že tri tedne plin iz nove peči, ki so jo postavljali od lanskega junija in smo o njej že obširno pisali.
Peč stoji za staro kuriindco plinarne na prostem m se zaradi visine 27 m vidi po vsej okolici. Zaradi visine in oblike bi ta široki industrijski stolp tehko imenovali prvi nebotičnik mestne občine, namenjen je pa javni koristi. Okolica že dadj časa občuti izpremembo obratovanja v plinarni, ker je obrat sedaj popolnoma tih, brez šuma in ropota, zlasti pa brez »mrdilj-ive-ga dima ki je bil prej nadležen vsej bližnji soseski plinarne. Le velik žar, ki se pokaže pri polnitvi velikih komor s premogom, je v pričetku tako vznemirjal plašne in previdne  Irndi.  da so nekaitetri  večkrat ce-
lo misli;i. da je izbruhnil požar v plinarni, aii pa celo, da gore skladišča glavnega kolodvora Ta žar je seveda tudi močan, saj ena sam« komora peči požre 2600 kg 7«vmoga naenkrat, torej toliko, kot ga rabi varčna gospodinje za vso zrfmo. Takih komor ima peč pert, ki iz njih pri destilaciji nastane 1300 kub. m plina v vsaki ko-mori, ostanek pa je koks. ki se proda*a našim kovačem in industriji.
Kar se tiče porabe premoga, je torej plinarna gortovo na prvem mestu v Ljubljani, saj porabi skoro 5000 ton premoga l«tno ali polnih 500 vagonov, torej 10 celih s premogom nadožendh vi-aikov po 50 vagonov.    Ta oKHx^ikna nunožina    pa ni domaČ
Bled, 7. aprila.
Zadruga gostilničarjev na B.edni priredi to po-miiad šesttedenski tečaj za vse panoge gos Lini carske ga obrta, to so v g"lavnem kuhanje, serv: ranije, so»bna služba, uprava in obratovanje podjetij. Učnina z vso preskrbo, t. j. iJtacovacijern Ln hrano znaša 1200 Din za ves tečaj in 210 Din za enotedenski servirnj, oziroma sobarski tečaj. Ker je zagotovljena podpora banske uprave, se bo da-jaj manj prerrožr.im udeležen, cem primeren popust TeCaja ae morejo udeležiti le pripadniki gostiJničarskega in hotelirskega stanu iz dravske banovine.
Za tečaj se najame eden veikih blejskih hoteilov. Tisti udeleženci, ki se uče tudi kuhanja, morajo vstopiti takoj prvi dan. to je 19. aprila. Med tečajem se bodo učMi tudi vseh drugih panog gostilnicar-skega in hotelirskega obrta. 22. maja prične pouk za tiste, ki se hočejo izuriti le v ka&i specijalni stroki, t. j. zlasti v servi. rajvju ali soba raki aii vratarski sdiuŽJbL
Posebne važnost se bo po'a gala na kuhanje. Pridobili amo kort učftelja kuhinj-skega šefa. priznanega strokovnjaka. Izvaja Vi se bodo teoretično in pradetično vsi važni načini kuhanja kakor n. pr. dunajsko, francosko in srrjsko kuhanje. Zadmjf teden prevzame tečaj najeti hotel docela v svode obratovanje.
Vodstvo tečaja ima g. Ferdo Jelene. Ta bo poučeval tudi vse druge predmete, razen higijene in kletarstva, za katera bomo poklican' najboljše predavatelje.
Prijave za tečaj je posati Zadrugi gostilničarjev na Bledu najjasneje do vštetega 15. aprila. Ker pa je število kuharskih udeležencev zaradi narave takega poučevanja omejeno na največ 25 udele. žencev. naj se interesenti za celotni tečaj
prijavijo takoj.
Delovni n«črt. Kuhanje. Kuhinjske osnove. Ka^I.Tine omake. Njfin uporaba. Dunajska k-uiinja. <3rt>ska kuhinja. Francoska kuhinja.
Kuhinjska služba Nauk o suro. vinah, zlasti o mesu. Kuhinjska kalkulacija. Obratovanje ki ^i i nje. Kuhinjski zapiski. Uporaba zapiskov za knjigovodstvo. Ravnanje z jedili in njih hranitev.
Serviranje. Osnovni prijemi in gibi. Njin kombinacija v serviranje vedno višje vrste Bistvena razlika med francoskim in našim načinom serviranja im kako se ta razlika čuti v celem obratu. Serviranje a 'a ca rte in serviranje pri skupni mi^i Nauk o servimem materialu: Perilo, srebrn i na steklenina porcelaji.
Restavrantska služba. Nauk o menu-ju. Posamezne iedi menuja. Spoš_ na ureditev restavrantskega obrata. Načini kasiranja v restavraciji in njih kritika Restavrartsko osobje Njega na graje, vanje po različnih sistemih. Kritiko teh sistemov, zlasti napitnine in postrežrtime.
Sobna služba. Osnove sobne shiž-
premog iz edinega Taroka, ker iz domačega premoga ni mogoče proizvajati kvalitetnega klina, pač je pa ves premog naročen rz Nemčije, Anglije m Podjske. To pa nase trgovske bilance uvoza in izvoza ne slabi, ker producirajo plinarne iz premoga neobhodno potreben koks, ki bi ga drugače morali uvažati v mnogo večjih množinah kakor doslej Odkar so nase plinarne skupen nakup premoga, ki ga kupijo štirikrat na letno po 10.000 ton, je tudi cena premoga znatno nižja, a manjši je tudi izvoz deviz za premog.
Kokos iz nove peči je res brezhiben m po kvaliteti popolnoma enak nemškemu koksa, kar je tudi jasno, če pomislimo, da plinarna rabi isie surovine pri enaki fa-forikacajL, namreč isti premog v enakih pečeh.
Pim iz nove peči ie kvaditetao boljši od prejšnjega, kar h bo od jemale*-m poznalo pri tem, da bodo računi manjši, ker bodo za enako kuho ali sploh za vsako porabo rabili sedaj manj pd»ina kot prej, obneme je pa tudi ta bolj-si plin po novi tarifi cenejši, tako da imajo odjemaJci od nove peči dvojno korist.
Na naši sliki vidimo peč, kartere zgornji del jc skladišče za premog, a iz tega skdadisča se potnico komore v spodnje m delu peči arvtiomaasko. Tu v skladišču je pa tudi koks, s kateri m se peč kuri, da »e o komorah pri 1200 stop. Celzija razvijeta v glavnem plin in koks. Od poirvice peči doki so torej komoro, visoke preko 6 m. a kuri se peč spodaj, vendar pa teh vrat ne vidimo na sliki, pač pa vidimo na levi strani tir za močno d»vigailo, ki poinji skladišče s premogom in koksom.
Ko je po 16 urah destilačni proces končan, se komore odpro in koks se vsuje iz njih v veliki železen voz na tračnicah. Ta železni voz z žareč i m koksom potisnejo pod stodp, ki ga vidimo zadaj na levi, kjer se žareči koks pogasi z vodo. Pri gašenju kakea nastaM dim in para gresta visoko vz tega »Upa, da okolica s To paro in -timom ni naidlegovana. Komore se spodaj spet zapro, od zgoraj znova napolnijo in pri destilaciji nastali piin se odvaja po — na sliki desno le malo vidni — veliki cevi v čfistime naprave. Pri opisu peči pa ne smemo 'i b i da je zamišljena in konstruirana tako praktično, da vse delo piri njej z  lahkoto opravljata  le dva delavca.
Čistilne naprave za plin so sedaj v naši pJinarni še stare, pričela se je pa že druga etapa preureditve plinarne, ko dobimo z novimi čistilnimi napravami tudri najčistejši plin, kakršnega Je mogoče napraviti. Te najmodernejše naprave bodo gotove koncem poletja, a sedaj] pravkar podirajo stare, tako izrabljene in razpokane peči. da tudi laik mora uvideti, da z njimi nikakor ni bilo mogoče več delati
Na desni ob peči stoja še nova mala hišica, ki je pa več ne vidimo na sliki, kjer je parni kotel, ki se kuri le z odpadnimi kurilnimi plini. Ti plini bi se drugače izgubili po ddmnku v zrak brez najman.š« komisti. lahko pa rečemo, da še celo v ško do bližnje okolice, tako jih pa izkoristi ta kotel, ki torej ne rabi nobenega buriva in daje toliko pare. kolikor jo plinarna v lastnem obratu rabi.
be. Splošna ureditev službe v stanovanjskem oddelku hotela. Zapiski v stanovanjskem oddelku. Služba sobarice in hotelskega siuge pokazana v praksi. S.užba vratarja. HoteLsk: računi za goste. Spre. jem gostov.
Upravna služba. Služba blaga jni-čarja. Ekonom ali upravnik. Vodenje blagovnega sikontra. Hranjenje in čiščenje inventarja. Uprava poslopja m nepremičnin sploh- Korespondenca v domačem in enem tujem jezi-ku. Hotelsko knjigovodstva. KaL kulaci'ja hoteskih dajatev.
Turizem. Turistični položaj JugosJa. vije in Gorenjske. Kako morajo gostilničarji in prebivalstvo postopati, da se dvigne in IzboljSa turizem Gostihučarske stav be. Njihova ureditev s turističnega vidika, ki je obenem tudi estetski. Sport. Gorske koče. Vodniki. Reklama. Vse železniške proge v Evropi, kjer tečejo ekspresni vlaki. Njih zveza z Jugoslavijo in Gorenjsko. Turistična vzgoja prebivalstva. Čitanje voznih redov.
Kletarstvo. Pojem vina. Razne vrste grozdja. Prešanje in kakšno vino dobimo pri različnih postopkih prešanja. Vrenje. Pretakanje Vinske bolezni. Pretaka, nje v steklenice. Vadrže /anje posode. Preiskovanje vina.
Hi g i j e n a. Gradfbe s higijenskega sta_ lišča. Postrežba. Nalezljive bolezni Kratek nauk o bacilih Razkuževanja. Prva pomoč pri nesreči.
Delo
naših šolskih vrtov
Vrtnarska  rfi^teva ftkSffalaifeeg* ^o-Iftke.jr*
okraja
Skofja Loka. 7. aprila. Nase državno in narodmo mišljenje bo
dooik) najlepši iaraz v gcspodar&kem napredku   vsaikega   posameznika,   v sistemu
dela. Vsak državljan mora vzljubiti svojo rodno grudo ki mu daje bodisi neposredno ali posredno ekonomsko pocEago in preko te zanimanje za kulturne in prosvetne pridobitve. Te osnovne smernice so vodile naše učitelje-vrtnarje na delo. ko »o si ustanovili lani svoj soldiko vrtnarski odbor, vreden toliko večjega prignan ta ker je bH prvi te vrste v dravski banovini.
Zanimanje za delo naših šolskih vrtov
je medtem toliko napredovalo, da bomo imeli letos jeseni, oh Času velesejtma. bano_
vinsko šolsko razstavo vrtov, poleg tega pa je na predloge šolskih upraviteljev in sreskih načel»tev osvojftla banovina stališče, da se lahko vrše budi raastave Šolskih vrtov po nošam eznib srez i h Odbor za tozadevno razstavo v škofjeloškem okraju je takoj započe1 a potrebnimi pripravami in so dobil' vel učitelji-vrtnarji. navodila, — zaenkrat splošna — kako je razstava zamišljena. V prvem   odpeto bo prikazan
rasvoj rasthne od semena do zoritve, od. nosno uporabe, razložena bo zeienjad vseh kakovosti in cvetlice vseh vrst in velikosti. Poleg zbirke vrtnih semen, bomo videli drevesnico zemlje raznih vrtov, statistične tabele, načrte in modele. V drugem oddelku bo razstavljen šolski vrt iz vidikov njegove okoiice Glavni pododdelki za travni-štvo. gozd, njivo, mineraloške, zoološke in druge zbirke ter izdelke otroških rok bo_ do obsegal* vse podrobnosti is svojih področij. Pripravili se nam bodo herbarji njivskih kulturnih rastlin, pa tudi plevelov, izkazale sestavine zemlje, gnojila razpredelnice in kolobar jenja. Spoznali bomo škodljivce travnifitva, vse vrste lesa, sem en je gozdnega drevjp in zoološke zbirke raznih škodljivcev tako da bo razstava res nekaj novega, svojevrstnega in zanimivega.
Delo je seveda ogromno in zato ni 6u da, da bo morale poseči vanj vse učiteij-stvo škofjeloškega okraja ki šteje v svoji sredini razen tega več prav vnetih vrtnarjev, ki bodo vso stvar vod Ud. V ta namen je odobrila banska uprava prav poseben odbor, ki ga sestavljajo pri nas naslednji šolski upravitelji: predsednik Jakob Rojic iz škofje Loke; tajnik Ivan Grum iz Ga-prka; gospodar Janko Kokarj iz Poljan in člani Ektvard Vidic iz Reteč, Franc Reboj s Trate. Ivo Mihelič iz Seic in DrEUgo Kav. čič iz 2a»buice. Da se delo olajša so se ustanovili trije krožki; za Poljansko dolino Pr. Rebolj, za Selsko dolino Ivo Mihelič in za škofjeloško območje Jatkob Rojic,
Razstava se bo vrsi*a v Skorja Loki, čas pa se še določi.
JRKD y Stari Loki
§kofja Loka, 6. aprila.
V zveza z lepo uspelim jarvnim manife-stacijc*k m ziborovanjem v nedeljo na Trat pri Skofji Loki, o katerem smo v naš«.m listu že poročali, se je vršil pred sbo-d<vn v gostilniških prostorih župana Antona Hnfnerja prvi redan občn zbor onjan zaci je JRKD za staruloško občmo. Predsednik, naš po/snani borec za nacionalno in državno misel, industrije* Franc Dolenc st.. je uvodoma kar najprisrčnejše pozdravil navzoče narodne poslance Iv .na Lončarja, Albina Komana in dr. Staneta Rapeta. goste sosed-n h krajevnih organizacij in slednjič domače članstvo ki je obsežne prostore docela zasedlo.
Izčrpno poročilo o delovanju krajevne organ'zacje je Dodal rujen tajnik, knjigovodja Joža Celljar, ki je navaja!, da je dale JRKD slehernemu občanu priliko, da se pr -druži vsedriovni stranki JRKD. ki šteje v tej občni par man; kot 400 članov Zarad^ razsežnosti občine je b do porazdeljeno delo v 4 pododbore /a Staro Loko, Zabnico. Suho in Godešič. Odbor je mel lepo število sej, ki so bik vse namenjene blagru občanov ter še jačjemu razmahu kraj. organizacije Kakor doslej, bo organizacija tudi v bodoče rada svetove a svojim prijateljem in to ne s;«mo v socijalnih n političnih vprašanjih, marveč tudi v gospodarskih zadevah, dsastvo pa naj seveda s svojim resnim in premišljen m delom podpre napredek in smotre jugoslovenske politike Končno zraža poročevalec željo, naj dobe somišljeniki čim prej legitimacije. Blagaj-n k Josko Veber je povedal, da je izplačale organizacija vse obveznosti v redu. Pri volitvah je bi z navdušenjeml ponovno izvoljen stari predsednik Franc Dolenc st., štirje podpredsedniki pa so Jurče Gosar za Staro Loko, Valentin Hafner za Zobnico, Franc Kalan ml za Subo m Janez Alič za Godeš:č Tajnik v blagajnik ostaneta ista, odborniki pa so Franc Šmid iz Stare Loke. Ivan Čem«žar iz Farm. Peter Kajzer iz Starega dvora in Franc L ukan č č iz Reteč. Po-le^ imenovanih je bilo /-voljenih še 8 so-nrš^enikov za delegate v srečko skupščino JRKD. S tem je bil uspeli občni zbor za-kljiucen.
Pevski koncert
Ljubljana, 8. april«. Podmladek rdečega križa na državni klasičn gmneziji je pr red 1 v Četrtek zvečer v Delavski zbornici pevski koncert, ki ga je vodil učitelj petja g. Luka Kramolc Ker sem bil zaradi uvodnega govoro za koncert »Trboveljskega mladinskega zbora« v naš radio-postajjj nekaj časa zaposlen, sem v Delavski /born ci zamudil košček prvega dela  koncerta.  Povedali  pa so  mi.  da so
prvo- m drugošolci. združeni v mladinski zbor, svojo nalogo prav lepo izvršili, celo tako lepo,, da so morali /med treh pesmi ponovit kar d/ve Slišal sem tudi dve pesmi okteta klasične gimnazije. Glede nazivanja »oktet« kratka pripomba Kadar govorimo o duetu, tercetu, kvartetu itd., misi mo vedno na toliko število različn h, samostojnih glasov, bodisi pevskih aLi instrumentalnih. Ce teoaj pet ljudi, pet pevcev poje n. pr. stirgla-no pesem, to še n kvintet, ampak le kvartet z enim podvojenim glasom Osem pevcev, k poju štiriglasno posem. imenujemo v g*lasbi dvojni kvartet. No. ta dvojni ktartet klasične gimnazije poznam z»za svojega kratkega de ovan ja na zavodu m vem. da je izredno delaven ter ambiciozen Ima za seboj že marsikatero preizkušnjo, prepevaj je z lep m uepehom tudi   med koroš!cmi Slovenci.
»Juhe, pojdamo v Škufče« in »Veoeck koroških narodnih« s« izredno gladko vpeti mladi pevci izvajal: prav ljubeznjivo in dobro pretehtano ter so po vsi pravici zaslužili navdušen aplavz do zadnjega kota napolnjene dvorane.
Po kratkem odmoru je zaigral Uroi Pre-vorsek ne violini Schufoertovo »Uspavanko« in Dvofakovo »Humoresko« Na kla virju ga je prav razumno m / umetniško poglobitvijo opremljala konservatori-rka Man-ca Mahkotova Tudi Uroia Prevorška poznamo m uvažujemo z številnih nastopov. Instrument mu poje odlično zlasti na raz.cjiba«iih. patetir»io-dramatičin h mestih, n-pr. v srednjem delu Humoreske, đladlco "ln
5imo so zveneli flažoolefin' toni, z lahkoto premaguje /a-vt} tehnične težave in ec m-
teli^entno poglablja v duhovno vseb no podanih slc!adfe. V vsakem oziru ie Prevor-šek res prav nadebuden r>o<Joči dolinski virtuoa.
K sklepu jc zapel mesanu zbor klasične gimnazije šrt r glasbeno pra«v are&io iobra-ne in prav lahno umđjMvi pesmi• Devovo »Bar6 ca je spuvana« Gostinearjev domo-rodnt zbor *Neka živi J^ao^^crviia«. cnoj-o pri red tf»v koroške narodne »Da W ^vf lijepa ura« m Kicnovčevo živahno in koraji-no »Gorenjsko narodno koračnico«. To je moral zbor ponoviti. Mešani zbor W»«ične gimnazije je res prav zelo mešati, kakor morajo pač b't mešani taki žubori Naštel sem teh mladih pevcev 76. ?e se nisem za katerega ustel. te vseh razredov eo, od pr-
vega do zadnjega. Sopran vn a lit po jo deklice in dečki, zlasti aJt je krepak in sočen, kar sicer jtmLje visokim glasovom uravnoveštnost k? pa prav u č ne škod . Tenorji a« nekam zračni, a prijetno zveneči, bosi. ali bolje: baritoni samo.avestni, seveda vsled svoje mladosti ne objemistd, no. tud niža vam dokaj ko« Izvnjanju morim pritrjevati. Ugajala mi je svežosit izraza, izgovarjanje besedila je bio skoroda vzorno, discipl na  zbora je  prav do«bre.
Llčitelj petja. g. Luka Kramolc, je postavil na oder zbor v piči h štirih, petih mesecih, se zamo-gel ukvarjati z njim le po eno, morda dve uri tedensko, n je sploh čudež, da je dosegel tako časten uspeh. Ko bo imel zbor del] časa v rot«ih, bo gotovo se toenejtse izdelal dinam ono plat kompozicij, ki jih bo tudi lahko rigoroznejše izdelal, zla6ti po tekstovni vsebini. Morda tekst nekaterih podan h pe:mi zaradi erotične, četudi nedolžne vsebine niso šolsk m zborom raketo sestava prav zelo primerni. Toda težko se je tej stvari ogn:ti. /lasti ako  n maš dovolj  gradiva na zbiro.
V splošnem je g. Kramolc z uspehom svojega pevskega dela. ki ga je izvršil v tako krafkpm času in zc šircico glasbeno udejstvovenje v ne baš ;dealnih razmerah, po vsi pravici lahko zadovoljen in ravno tako njegov pevci ter zavod, na katerem deluje. —č.
Iz Metlike
— Napredovanja. Učitelj Franc špan v Drašičih je napredoval iz 8. v 7. položajne skupino. Podpregeldnik finančn«1 Kontrole v Metlifci g. Ankon Adolf je bil imenovan za preglegnika, za podpreglednika pa pomožni podpregilednik g. Rajar Jožef. Će strt amo.
_ Zborovanje JU U sreskega društva za sreza Čmomelj-Metliko se je vršilo danes v Metliki Dnevni red: zapisnik zadnjega zborovanja, dopisi, predavanje savskega kmetijskega referenta in slučajnosti. Pri vseh zborovanjih naših učiteljskih društev v zadnjem času zapažamo veJiko zanimanje za kmetijsko prosvetno delo, kakor tudi sodelovanje s sreskim« kmetijskimi referenti, kar je zlasti razveseljivo, ker nam je to prvi vestni k boljših gospodarskih časov in ker ravno od učiteljev lahko priča-kurjemo največ pomoči v tem važnem deilu
_ Nalezljivih bolezni smo imeli v zadnjem času več in sicer 1 primer ti f u snega obolenja. 3 škiHati.nke. 10 ošnic. 1 šen in 9 grip, vendar pa brez nevarnih posledic Večina primerov se je pojavila izven raesita v   posameznih   vaseh   na&ega sre&a.
_ Emigrantsko društvo >Krn< Crnomelj-
Metlika je nedavno uprizorilo >Za našo grudo« v Semiču. Gradcu in Črnomlju Obilna udeležba povsod je pokazala, da naši ljudje razumejo težnje naših bratov onkraj meja v Sermiču je g. Bukovec brezplačno odstopil dvorano. Sokol pa brezplačno posodil kulise, enako je v Gradcu g. Mazelle dal na razpolago prostore.. Sokol pa kulise, d oči m je Sokolsko društvo v Črnomlju odstopilo svojo dvorano v So-kolskem domu pod režijsko ceno >Krn< je vsem za to dobroto hvaležen in upa, da jim bodo vsi tudi v bodoče ta.ko naklomje-ni.
Z Jesenic
— Gradbena sezona letos ne obeta bit tako žvahna ka» zadnja leta Vzrokov je več, prvič ui denarja, drugič &e delavstvo ne smatra sigurnega v svoji eksistenci, tretjič je stanovanj n obrtn h lokalov sko-raij dosti za enkrat Kljub vsem tem pojavom pa ie bo vendarle nekaj gradilo V središču mesta bo gradil velko in moderno dvonadstropno hišo mestni župan g mr. p'rvr. Žabkar. poleg nove carinarnice tik pred Tršanovo žago pa dvonadstropno hišo g. Franc Pavlu. Bivšo Hauptmanovo hišo bo aedangi lastnik g Janko Novak dvvg-n; 1 za eno nadstropje, v katerem si name ravi urediti moderno opremljeno kavarno, S tten: mi»p"Z4)atnirni stavbami bo središče mesta n« svoji zunanjost precej pridobilo, in ce bo .šlo tako naprej. bomo kmalu imel ob glavnih cestah namestu starih in nialkih stavb lepe trgovske hisc.
— Preobilica kovanega ~ denarja. Zadnje čase prcje«najo njkairšno* podjetja n razni uradi po polti take mnf'žine kovanega denarja kot se nikol. NovCanice po 10 Dijj so skoraj docela izgdnie iz pr meta. a tudi namestu stotakov prejemajo uradi več noma le kovani denar P^djetjs ki plačuje«jo visoke vsote za ra>ne dobave, delavske in namesčenake plače ter socialne
ustanove, morajo to plačevat v vdik« meri s kovani«n denarjem, ki g« je v?;is.ih toliko, da ga en moški ne more nest i
— N« sova odrejeno stajeliiče za konje Doslej j> bila ob tržnih dneh pri na« navada, da eo kmetje, ko eo pripeljali sadie n potječe pridelke na trg. prvozovali konje vzdolž sle Prešernove ceste, kar je povzročalo veliko nesnago in smrad. Teoru
se je poleg drugih faktorjev uprla tudi direkcija državnih železnic, k je pustila svoj pra/en prostor na levi strani ceste, k ga .je občina *edaj uredil« kot stajalšče za konje ob tržnih dneh.
— Zelo zanimivo predavanje o razmerju sokolstva do vere se je vršilo v sredo zvečer v Sok. domu ob izredno veliki udeležbi poslušalcev, med katerimi je bilo precej staršev sok. naraščaja in dece. Predaval je župni prosvetar br. Jaka Spicar iz Radovdjice o tej zelo aktualni temi. ka_ tero je v pol d rugournem govoru temeljito obde.ai. Predavatelj je citiral posamezne odlomke iz sv. pisma ter poudarjal, da so-kolstvo ni .bilo nikdar probi veri, pač pa je dokaza i, da so vero izrabljali cerkveni poglavarji za svojo posvetno oblast namestu. da bi cznanjevali Kristusov nauk >L.jrubi svojega bližnjega, kakor samega sebe« in delali za mirno in bratsko sožitje med ljudtmi. Tako zanimivega in poučnega predavanja, ki sloni na zgodovinskih podatkih, na Jeseničan že dolgo nismo slišali in bi bilo potrebno, da bi bilo objav_ ljeno v celoti. Starešina dr. Obersnel se je predavatelju iskreno zahvalil za i'Zčrpno predavanje z željo, da bi prišel večkrat med nas, poslušalci pa so ga nagradili z dolgotrajnim ploskanjem.
— Kuj vse prodajajo ljudje. V soboto so prijeli jeseniški orožniki 381etno Jožofo Leščanec pristojno v občino Vivodino srex Jastrebarsko, ki jc prodajala po naših krajih brez obrtnega dovoljenja razna lepo-tila, irigatorje, zdravila in slične stvari, ki spadajo pod farmakopejo. Predana je bila sodišču v Radovljici, na kar bo odpravljena v njeno domovinsko občino.
Iz Krškega
— Koncert krških sJ*v6kov smemo imenovati mladinski koncert, ki ga je v soboto in nede.ljo priredilo Sokolsko društvo v svoji dvorani, ki je bila obakrat docela napolnjena. Nedvomno je pripisati vso zaslugo za uspel koncert s. Vlastimili Levstikovi, ki je na oder postavila 75 grl močan otroški zbor z zelo bogatim pevakim sporedom. Že po prvi pesmici si je xbor osvojil vsa srca številnih poslušalcev, kajti izvajanje je bilo tako precizno, da amo ae čudili mladini in njeni učiteljici s. Levstikovi. Brez akrbi bi ta zbor lahko uspešno nastopal v vseh večjih koncertnih dvoranah in bi biLo resnično ftkoda, ako bi ae to v blrt-nji bodočnosti ne zgodiio. K uspehu s l^ev-atikovi uvkreno Cc&titamo! K lepemu uape-hu so v odlični meri pripomogle še soio točke violinista g. Krizmana, duet sa. Levstikove in Jostove in sektet najboljših pevk in pevcev as. Jostove, Janove in Levstikove ter br. Levstika, Vaniča in Z rimska Vse koncertne točke je s fineso spremljala pri klavirju res odlično s. Orjakova, ki je zapustila zaradi svoje umetniško podajie spremljave in ubJaiene skromnosti prav posebno ugoden vtis. Da je M koncert vladalo posebno zanimanje, je pokazal sijajen obisk
— NaraščaJaka prireditev. To soboto ob 20. in v uedeijo, 9. t m. ob 16. priredi naraščaj Sokola v Krškem telovadno akademijo apojeno z mladinsko veseloigro t 3. dejjanjih >Krai>j Br kolin«. Posebnost to pot bo, da bodo v mladinski igri nastopili poleg naraščaja in dece tudi člani in članice, kar bo dalo mladinski igra poseben izraz Ra jalne nastope, spremljane a petjem in orkestrom sta sestavila s. Artačeva in deloma br. Rak Vabimo vse meščane in oko ičane, da s številnim obiskom omogočijo našemu naraščaju udeležbo na pokrajinskem Ziit.Hu v Ljubljani, v kar je čisti dobiček namenjen.
Tenis na Iliriji
Osem igrišč SK Ilirije ob Goaposvetaki ceati je pripravljenih že od l   aprila in
najzgodnejši *e ie pridno vežbajo vsak dan. Ilirija je letos preo snov a. a sekcijo v upravo ten igrišč, ki jo tvorijo ppk Ma-sek, Kunstalj. arn. ScheH in Rajiko ivcs. Letos je izvedBa upravu obširno reklamno aikcijo. Pv» vseh izdozbah »o lične tablice, ki vabijo, v par dneh pa Izide tudi ten.Alta
propagandu* bro6urica. Id jo prejmejo vri igralci, bo pa tudi razposlana   na razne
kraje.
Prijave ki se vrše dnevno ed pA 14. do pol J5. is) od 18. do Id. v kavami »Ev-
ropi« dokazujejo, da bp letos Število igralcev na FJirijl zasatno napredovalo, posebno
se ker se bo imel vsak novinec ali oni, ki slabo obvlada tenis priliko naučit! in lapopolnit.i se. na razno asro bodo isveghani igralci, kj bodo prevaeH trenili«:. Uprava je tudi waatx>r tritala prtatejbtne: senjska pristojbina 250 ryin otoitsiJ 2 essb 450. 3 osebe ene ob'teljj pa 600 Din. Podrobne objave bodo razvidne iz broSurice.
Hotelirsko - gostilnlčarski tečaj na Bledu
Priredi ga Zadruga gostilničarjev na Bledu od 19. aprila do 28. maja
stran a
SLOVENSKI NAROD«, dne 8. sprla 1933
Štev. 1
ise^lene deklice
že neveste
Kako se sklepajo pri zapađnoafri$kih zamorcih zaroke
In zakonske zveze
Pod zapadno Afriko razumemo obrežje od reke Senegal proti jugu do reke Konga V teh krajih so naseljeni zapad-nosudanski zamorci, Bantui, priseljeni Arabci, Haniiti itd- Zapadnosudanski zamorci se dele v poedina plemena, ki je med njimi zlasti številno pleme Mandi-gov, naseljeno od Senegala do Togo. Temu plemenu se pridružujejo Soninki ob bregovih Senegala, Bambari ob gornjem Senegalu m Nigru, Vodufi med rekama Senegal in Gambia, Balanti v portugalski Guineji, Susi na obali, zvani Riviere du Sud, Medii in Timmii v Sieri Leoni, Ved in Krui v Liberiji, Ašanti v Daho-me ter Jambi in Timmi, razdeljeni v manjša plemena na ozemlju Zlate in Su-
ženjske obale, V Kamerunu pa imamo plemena giimejskih zamorcev, tako Balie, Bamne, Tikare, Vute, Džambe itd. V za-padn o afriškem ozemlju, zlasti v Kamenu živi tudi nekaj pritlikavcev.
V notranjosti zamorskega ozemlja aosBjo moški in ženske naanostu obleke samo okraske, obstoječe iz nekakšnega tetoviranja in pa okrog pasu nanizanih Mestecih kamenčkov in kovinastih predmetov. Poleg te primitivne obleke nosijo tudi prave okraske na vratu, rokah, v nosu, ušesih itd. V nekaterih plemenih so priljubljene s&ažeme ustnice in use-aa, pa tudi tetoviranje na obrazu. Za-padnoafriška plemena so z malimi izjemami trajno naseljena in stanujejo v okroglih, glinastih kočah s strehami v obliki stožca, Mnoge koče so lepo o kradene, zgrajene v obliki trdnjave m dosegajo višino 10 m. Glavno delo teh plemen je poljedelstvo, živinoreja in lov. Vsa plemena se zelo dobro spoznajo na obdelovanje železa, na lončarstvo in rejo, V obdelavi kovin, zlasti brona, se odlikujejo nekatera plemena tako, kakor v obdelavi slonove kosti Ašanti so izborni draguljarji.
Hrana zapadnoafVisldh plemen so poljski pridelki in meso o^vjačine, V prejšnjih časih je bilo med njimi zek> razširjeno ljudočrstvo, pri nekaterih plemenih rako, da so prodajali otroke in dela-nenaofae stare ljudi drugim družinam,
ki so jih najprej nekaj časa dobro hranile, potem pa pojedle. Zdaj je ljodo-žrstvo že zelo redko. Po veri so ta plemena večinoma mohamedanska, ohranil se je pa tudi prvotni kult, ki se spaja z novo vero. Precej je razširjeno med njimi tudi krščanstvo. Od prvotnega kulta se je mnogo ohranilo tako v islamu, kakor tudi v krščanstvu, in bogov plemenom nikoli ne primanjkuje. Tudi vraže in čarovništvo je med njimi zelo razširjeno. Skoraj vsa plemena imajo tajna versko-politična društva.
Zivljenski cilj vsakega moškega je ustanoviti si rodbino. Le izjemoma ostanejo nekateri moški samci, pa še tem se drugi posmehuje jo. Cesto zarode in po-
ruče otroke že v zgodnji mladosti. Navad-j no se domenijo kar starši o bodočem za-; konu svojih otrok, ko so isti se majhni, i Qim  zaročenec  doraste toliko,   da je j zmožen dela, mora delati, zaslužek pa : nositi staršem svoje bodoče žene. V Ka-! merunu kupijo bogati roditelji nevesto I svojemu sinu.   Pri nekaterih plemenih I nosijo mlade deklice okrog desne roke ! nanizane bisere v znak, da so že zaročene. Pri plemenu Everov zaroče starši celo še nerojene hčerke. Ce se res rodi I že vnaprej zaročena hčerka, ustanovi I njen zaročenec plantažo in ves pridelek pripade vsako leto nevesti. Če se pa rodi deček, sklene z razočaranim zaročencem zvesto prijateljstvo, čim se zave, da je na svetu.
Zanimivo je, da ima tudi pri teh preranih zarokah odločilno besedo glede svojega bodočega moža dekle. Pri nekaterih plemenih se sklepajo zaroke pozneje, in sicer ko je deklica stara osem let, često se pa sklepajo tudi zakoni, čeprav ostane mlada žena pri svojih starših in odide k možu, ko spolno dozori. Le pri redkih plemenih se sklepajo zakoni šele po spolni dozorelosti. Ce fant nima že vnaprej izbrane neveste, si jo poišče sam, toda govoriti noče z njo, dokler ne zve, kakšno je njeno vedenje. Zaroko opravijo v tem primeru njegovi prijatelj ali pa posebni posredovalci Posredovalci prineso v dom dekličinih staršev darila, razne sadeže, alkoholne pijače, tobak, meso in drugo. Starši govore v začetku o drugih rečeh in šele čez nekaj časa pridejo z barvo na dan.
Pri plemenu Mendijev zasnubi fant dekleta tako, da pravi, čim jo zagleda: •>Zagledal sem krasen dragulj v tvojem domu in rad bi ga odnesel. Evo ti zanj daril.< Ce dekle darila sprejme, pridejo starši in snubač prinese nova darila. Cesto se sklene zaroka pred pričami Pri plemenu Bambarov dobi doto nevesta, pri drugih plemenih si pa mora fant ženo kupiti Cene so različne, gibljejo se od nekaj frankov do težkih tisočakov, seveda v blagu in primitivnih menjalnih sredstvih. Po zaroki ostane nevesta navadno pri svojih starših do poroke, pri nekaterih plemenih pa lahko ženin in nevesta že živita skupaj na nevestinem domu kot mož in žena
Na ozemlju Zlate obale odide dekle, ki ni vnaprej zaročeno, pa spolno dozori, k vodi, kjer jo prijateljice umijejo, potem pa dobi na povratku domov na roko znamenje zrelosti, obstoječe iz belega, črnega in žoltega bisera. Prijateljice hodijo potem z njo po naselbini v znak, da se hoče omožiti in da naj se javijo fantje, ki bi bili pripravljeni vzeti jo. Večina takih deklet ne čaka dolgo, kajti pri za-padnoafriških plemenih je razširjena po-ligamija, ki pomeni obenem bogastvo in delovno silo. Skoro vsako dekle se omoži, stare device so mnogo redkejši pojav, kakor pri nas.
Spanje odraslih in otrok
Zdravniki so začeli znova naglašati, da lahko smatramo utrujenost za nekakšen strup, ki hitro prodira v naše telo in da je spanje v mnogih primerih, zlasti pri živčno bolnih ljudeh, važnejše od svežega zraka. Zlasti je pa treba paziti na to, da nam spanje ne moti ropot ali kaj drugega. O važnosti spanja za otroke je že opetovano razpravljala znana otroška zdravnica v Parizu dr. Hondrejeva, ki pravi, da obvaruje zadostno spanje Otroka v zgodnji mladosti mnogih bolezni. Dolgost spanja je različna in se ravna po starosti človeka. Otroci pa morajo brezpogojno dolgo spati in še posebno važno je, da spe v sobah, kjer je dovolj zraka in kolikor mogoče tema. Otroci od 1 do 5 let morajo spati 12 ur, otroci od 7— 9 let 11 ur, in šele s 13 leti jim zadostuje 9—10 ur spanja.
Kar se tiče odraslih, je čisto napačno mnenje, da jim zadostuje 6—7 ur spanja. So ljudje, ki jim niti 10 ur spaaja ne zadostuje, ker se počutijo slabo, če spe manj. Pri tem pa odloča tudi telesna konstitucija vsakega poedinca. Slabokrvni ljudje, ki delajo čez dan v zatohlih, slabo prezračenih prostorih, potrebujejo več spanja kot ljudje, ki goje sport asri pa delajo na svežem zraku.
Mati utopila svojo hčerko
V rodbini mžen jerja Skodovih zavodov Jaroslava Otahala v Plzni se je odigrala v ponedeljek pretreslpva tragedija, Inženjerjeva soproga, 23 letna Ana Otahalova, je napolnite, po moževem odhodu in v odsotnosti služkinje kad v kopalnici s toplo vodo, kamor je potisnila svojo 2% leti staro hčerko Vilmo in ji zamašUa z robcem usta, potem jo je pa držala tako dolgo z glavo pod vodo, da se je zadušila. Mrtvo hčerko je postila v vodi, se slekla in zlezla tuka* —— v kad, da bi se utopila. Kmalu si je pa premislila, vrnila se je v kuhinjo ter si s kuhinjskim nožem prerezala žfle na vratu in v zapestju.
Ta čas se je vrnila služkinja, ki $ je Otahalova povedala, da je hčerko utopila in jo pozvala, naj odide z doma. Prestrašena služkinja je hitela po inženjerja, ki je poklical zdravnika. V odsotnosti služkinje je inženjerjeva žena odrpla v knhinji plinovod, si vtaknila cevko ▼ lista in se hotela zastrupiti. Samomor
ta se ji bil tudi posrečil, da ni prišel prezgodaj mož z zdravnikom. Hčerka je bila seveda že mrtva. Zdravnik je ugotovil, da jo je mati utopila v hipni duševni zmedenosti Nesrečno ženo so prepeljali na opazovalnico. Policijskim organom je pa izjavila, da je hotela s hčerko vred umreti, ker ima raka v želodcu in se je bala, da bi otroci ček ne dobil mačehe.
Novi japonski poslanik v Berlinu
Za novega japonskega poslanika v Berlinu je bil Imenovan minister Matsnzo Naga! (levo), na desni pa stoji prejšnji japonski poslanik Soli
Igralnica v Andori
Najstarejša republika na svetu Andora je dovolila te dni po zgledu monaske kneževine ustanoviti igralnice, kar naj bi prineslo ne samo lepe denarce, temveč tudi druge koristne stvari, kakor nova poslopja, policijo itd. Koncesijo je dobila neka španska finančna skupina, ki bo plačala za njo toliko, da si prebivalcem Andore dolgo ne bo treba beliti glav z davki. Dve leti je trajalo, predno se je andorski parlament odločil dati koncesijo za igralnico barcelonski finančni skupini na čelu s Pedrom Brionesom. Španski finančniki so se pa morali zavezati, da bodo v igralnici zaposleni samo andorski državljani, na drugi strani bo pa vsem andorskim državljanom vstop v igralnico prepovedan.
V novi igralnici se bodo igrale vse igre, zlasti pa ruleta, Koncesijonarji so se morali tudi zavezati, da zgrade za goste igralnice primeren hotel ter preurede in olepšajo andorske javne nasade. Vzdrževati bodo morali tudi vse andorske ceste, državna blagajna pa dobi prvo leto okrog 40.000 Din, potem bodo pa obroki naraščali tako, da doseže osmi že dobra dva milijona. Andorska republika ima zdaj samo tri policaje. V bodoče jih bo treba seveda več in stroške za pomno-žitev policije bodo morali tudi nositi gospodje, ki so dobili koncesijo za igralnico.
Najnovejša angleška podmornica
Angleži so zgradili podmornico »Stari i»h«, ki ima motorje s 1550 HP, dva topova in šest cevi ss spuščanje torpedov. To je najmodernejša angleška podmornica.
Milijoni za najplodnejšo mater
Leta 1926 je umri v Torontu kanad-sflci naflrjarder Karel MrMar, ki je zapustil viatf države Ontario brizu 20 milijonov z naročiom, naj dobi vse to bogastvo kot nagrado mati, ki spravi v državi Orrtarro na svet v 10 letih po njegovi smrti največ otrok. Za prvi del mi-kjontake zapošftoe se poteguje zdaj v seasta določb mđijarrleTJeve oporoke Italijanka Grada Bagnotova, mati 21 cr ki ae jUi je 6 izmed njm rodilo po ^*flaa jovi smrti, a mati pričakuje v kratkem ie 22. otroka.
Edine konkurentica plodne Itairjaai-fce je Henrika Brownova iz Kanade, ki fcna sicer 27 otrok in se jih je 6 izmed ujm rodilo po letu 1926, toda v nasprot-
ja s svojo srečnejšo konkurentko zdaj ni noseča. Vlada države Ontario je poskusila lani isposlovati od sodišča, da bi proglasila milijarderjevo oporoko za neveljavno m da bi njegove milijone dobila domaČa univerza. Ta poskus je pa naletel na hud odpor javnosti, posebno med ženskim svetom, tako da je morala vlada popustiti. Bagriotova je prepričana, da spravi do leta 1936. ko poteče v oporoki določeni rok, na svet še 4 otroke in da bodo milijoni čudaškega bogataša prisojeni nji.
Vitkoviške železarne v stiski
O kriti onem položaju znanih vitkovi-ških železarn na Češkoslovaškem smo že poročala. Edina nada podjetja so bile dobave v Rusijo, toda ta nada se ni izpolnila in tako bodo železarne v Vit-
kovicah prisiljene odpustili te dm 130U delavcev. Sovjetska Rusija namreč ni preklicala svojih naročil v Nemčiji, temveč se pogaja celo <j novih. Nemčija nudi Rusiji z jamstvom državne banke kredit do 48 mesecev. Pod takimi pogoji lahko prodaja svoje izdelke samo država, kjer so socijalne razmere delavstva pod kritiko.
Vitkoviške železarne so prisiljene odpustiti tolike deiavcev zato. kei gre prodaja izdelkov doma in v inozemstvu slabo. Nekateri delavci že zdaj delajo Je nekaj dni v mesecu. Redukcije delavstva bi bile nujne že pozimi, pa podjetje iz socijalnih ozirov ni seglo po njih, ker bi bili ostali odpuščeni delavci doslovno na cesti. Se leta 1929 so izplačale vitkoviške železarne 20.000 delavcem 250 milijonov Kč. V prvem četrtletju tekočega leta so pa izplačale na mezdah samo 1 20 milijonov .To je najboljši dokaz, kako močno je obrat nazadoval.
uspehe
Vam bo prinesel oglas v velikonočnem
Slovenskem Narodu
ker je to naš najbolj razširjen popoldanski dnevnik v mestu
in na deželi
Ne zamudite izredne priložnosti: Naša oglasna tarifa je najnižja*:
Trebanjske občinske zadeve
Proračun za L 1933 in obračun za L 1932 sprejeta. — Gospodarstvo občine trpi zaratfi velikega primanfldjaja iz L 1932
Trebnje, 7. apđida.
Včeraj popoldne ae je sestal po dnljšem presledku zopet občinski odbor, ki je sprejel preračun za leto 1933. Seji je predsedoval župan Josip Zupančič. Z letošnjim proračunom je občina poskrbela za proračunsko kritje vseh zakonitih obveznosti, opustila pa je vse, kar ni neobhodno potrebno. Osebni izdatki zmešajo 16.800 Dua. stvarni izdatki uprave pa 4660 Din. Osebna in imovinska varnost znaša 4000 Din, od česar odpade kot prispevek gasilnim društvom 3000 Din. Izdatki za narodno šoistvo znašajo 62.930 Din in sicer šoli v TTebndem 30.5&4 Din, šoli Nemška vas 25.558 Din, šoli Račje selo 33S5 Din, šoli Čatež 9S6 Din in šoli na Mirni 69 Din. Izdatki za šolstvo prcobremenijujejo občino in je izražena ponovna želja, da postavke za stanarino, kurivo učiteljstvu ter hatebotske nagrade plačuje država, d oči m naj bi bila poverjena občinam skrrb le z«, stvarne šolske potrebe. Finančne obveznosti občine predstavi: ajo svoto 132.550 Din. Samo za obresti bo morala občina pJačati letošnje leto 111.350 Din, 21.200 Din pa za obveznosti iz prejšnjih let t. j. za pokritjje primanjkljaja iz leta 1932. Za javne naprave je določen znesek 7300 Din. Občina s« je * oxi-rem na ljudsko delo omejila le na najnižji znesek. Postavka za kmetijstvo 2250 Din, za pospeševanje kmetijstva predstavna uprarv siromašno podporo našemu kmetijstvu. Za narodno zdrarvetrvo, socialno akrb-si/vo in pospeševanje tujskega prometa je določen znesek 5750 Din, S tem zneskom mora občina skrbeti za občinske ubožce, aa cepivo dece in šoloobveznih otrok, 500 Dm pa je določenih kot podpore za tujsko prometno razstavo Trebnjega na razstavi Do-U-nčske ob času velesejma v Ljubljani. Občinsko gospod au stvo potrebuje 11.350 Din. Tu so predvsem davščine in pa v»držera-nde novega uradnega poslopja Ostali izdatki so predvideni z zneskom 15.213. Ta postavka predstavlja stroške za vojaške zadeve, meroizknsni urad, razne nepričakovane todatke, pogodbene stroške in B*v«ro-valnino uradnih poslopij. Vsi izdatki znašajo 260.190 Din napram 288.837 D*n lanskih izdatkov.
Za pokritje teh izdatkov predvideva po-starka trošarin znesek 43.350 Din Takse po uredbi o pobiran ju obči irskih taks zna-
šajo 4550 Din. Dohodski r% občinske imovine so preračunani na 61.400 Din. doklao*
na drž. neposredne davke pa bodo pc.neele 123.179 Din. S temi davščinami je proračun rjra^novesen in predstavlja tako sestav ioea proračun o moj rte v vseh potreb do skrajnosti. Občinski odoor je proračun »prejel soglasno.
Poročilo račrmaikih rerviaDortfev je podaJ odbornik g. srmger Alojzij, ki je poročal, da je imela občina v preteklem letu 345.761 Din dohodkov, 353.761 Din stroškov. Prebitek 1000 Din je prenesen v letošnje proračunsko leto. PoroeveJec poroča, da so vse računske knrtige pregledane, m da je občinska uprava poslovala breznibno m vestno. l^Tegieoovatec računov nadalje ugotavlja, da je občina utrpela vetlukanaki primanjkljaj x uvedbo norega trošarrnskega zakona kn na davščinah. PrimankilpaJ po proračunu znaša 87.771 in je biio občinsko gospodarstvo skrajno otežkočeno m .jže-no. Predvsem eo Še nepokrite postavke za šolstvo, fcstareraa dolguje občina s1.06s dinarje*'.
V domovinsko vmao je b* apreoet Gremd-"C Jožef is Ceniš pri Mirni peči. ki brva . e nad 10 let nepretrgoma v občini Trenje. Na prošnjo županstva Dobtnuce pa ja ti sprejet ▼ domovinotvo Prosen Jane* r* Lteč0e  vasi z dmiioo, ker je dokazano da Uri Že nad 10 Jet v občini. Na »abte-no na! iv enih otriasti  je morala   občina anilati v? m uradom nastanjenim v novem ur«vi-txm poafcopOa  nademsnrne  sa 10 odstotkov. T nadaljnjem je občinski odoor skdepaJ o preskrbi ubožcev. Večji ded ubogih presečna nesečne podpore, -drugi so pa v oskrbi pri xriTWtnLh  strankah  za  katere  piačuje ob-■ma -v»dT*evaintoo,    Sklene    se popranriti nost v Benečiji, ker razparta. Za ogledu ika ;pvine aa Dol Ponikvah Je imenovan Fran Srevs. V gradbeni odbor za gradnjo ceste Ponikve-Dečja vas so rzvodfleni poleg žtrpa-ha odborniki Pa-vHai Dotfe, Ceh Josip, MS-hč Josip, Rajer AJojarj m Kolenc Franc. V* Odbor za statistiko o preseljevanju pre-brvalstva so pa izvoljeni  Alojzij Springer. Josip Ddorič, Martin Novsfc in Josip MV idić. Odbor sklene nabaviti noro občinsko !eSko za nabijanje raagtosor, ki bo izvese-ia v veii občine.  Ker je biS dm*v«ai red ts-rptm  Je župan ob 19.  Bakfljočfl sejo.
Nedelja, 9. aprila.
7.46: Vloga kmetijstva v našem narodnem gospodarstvu (dipl. agr. Jamnik); 8.16: Gimnastika (Dobovšek); 8.45: Poročala; 9: Božja postava (dr. Tominec); 9.30: šah' (Pleničar); 10: Zdravilna zelišča dravske banovine, II. del (Grom); 10.30: Bolezni, ki nastanejo po različni krmi (veterinar De Gleriaj; 11: Koncert pevskega Kvarteta Završan«: 12: čas, plošče; 15.15: O dobroti (Lebarjeva); 15.15: Venček slovenskih pesmi, poje pevski zbor društva »Tabore; 16.30: Ljudska igra: Drama »čjaste (pevsko društvo >Zvezda< iz Most); 17.30: Plošče; 20: X. glasbeni večer: Gregor Rihar (predava prof. Tome, zborovske točke poje pevski zbor škofijske gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano; 21.15: Mozart: Dva dueta za vi-jolino in vijolo, izvajata člana godbe 40. p. p. (Ivanov in Malinovič); 22: čas, poročila in napoved programa za naslednji dan; 22.15: Čajkovski j: VL simfonija (na pio-ščah).
Ponedeljek, 10. aprila.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski uvintet: 18.30: Esperanto (Kozlevčar*; 19: Srbohrvaščina (dr. M. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura: 20: Prenos iz Zagreba; 22: čas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan.
Torek, 11. aprila.
11.15: Šolska ura, velikonočna oddaja, Licejska osnovna šola; 12r~ Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Nemščina, poučuje prof. Grafenauer; 19: Dalmacija (Marjano-vić); 19.30: Junaki današnjega časa: Rosita Forbes ▼ osrčju libijske puščave (Kunaver); 20: Glasbeno predavanje (Koporc); 20.30: Pevska sonstična ura, resni spevi, pojeta
IkovtC m Koreoćanova; 2L30: Koncert samskega kvinteta; 22.30: čas, poročila, sa->nski kvintet; 23: Napoved programa za aslednjl dan.
Sreda* IX- marca. 12.15: Plošče; 12,45: Dnevne vesti; 13: Cm, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček Vovk); 18: Angleške plošče; 18.30: Kino - otrok (Štele); 19: Ruščina (prof. Pre-braženskij);  19.30: Literarna ura: John >alworthy   (škerij);   20:   Pevski koncert lovenskega glasbenega društva »Ljubljana«; 20.45: Salonski kvintet; 22: Cas, poro-• ila, napoved programa za naslednji aan.
Iz Kočevja
_ Naš rojak k. prof. dr. Dan* Ganslma-
ver iz Kočevja, točasno direktor Serumin-tituta Predovič d. d., Zagreb, je bil od španske vlade povabljen na konferenco v Madrid. Predaval bo o novem načinu cepljenja protri svinjski rdečici. V Španiji sme ostati kake št ri tedne. Pr^d kratkim ie na željo bolgarske vlade delal poisknsne cepitve v Sofija m Plovdivu. Dr. Hans GansimaJer je bil v Turčiji eden izmed lOih najboljših vladnih špecijalistov v bakterioloeiji in se-rotoeiji.
— škropljenj* cest. Po glavnih cestah ae dvigajo oblaki prahu za vsakim drvečim vozilom. Škropilni avto mestne občine je počival vso zimo in v Rinži je tudi dovolj vode, da bi se vsaj najboli prometne reste poškropile.
— Zvočni kino >Trst< bo danes m v nedeljo predvajal dolgo pričakovani film kongres plešec z Lilian Harwey.
V sol,
— Cesar Franc Jožef >e rad pravil, da nima časa za trtnijenost. — Driooveduje učiterj. — Ponovi. Janezek  ka  sem rekeL
Janezek: — Cesar so dejaii. d~ so □trojeni in da nimajo čnc*n
Ste*. b\
vSLOVBNSKI N A R O D«, dne 8. apria 10SS
ptinese Elitni Gine Vlati ca
(Seseda imalo
Rateče - Planica in tujski promet
Raierv - j sanica je postalo zadnja leta
naše najpriljubli^nej;.^ zimajfo letovišče, še pred leti ie bil ta bit^er nnše lepe Uortnj&ke poznalo 1«? malo ljud1, odkrili so jo prav za prav smučarji, ki zdaj kar trunioma prihajajo v ta idilični kotiček Gorenjske veo zimo, zlasti pa ob nedeljah 1'rav trotovo je. da je ta kraj a smučarskim sportom mnotio pridobil in da se Rateče - Plan ca baš zar.idi sni u Carstva razvija.
Vsakdo izmed nas fe v« *=eli na5e Gorenjske prav tako ga rad j je razvoj vasi Rateče -Planica. Le eno greni to veselje; nerazumevanje Rat«vanov za tujski kiomet. nj j^a pospeševanj, in {»ovzdiuu. S tem in slinio namreč nekoliko ozkosrčno stal šče R;'tečanov glede napredka njihovega kraja, na drugi strani  pa deloma nerazumljivo  postopanje z
letovižčarji in tujci kakor tudi z ljudmi, ki hočejo Planici pomagati k procvitu. Omenimo naj v prvi vrsti trud rateškega župniKa, duhovnega svetnika Lavtižarja, ki st- je moral zelo boriti, da je prepričal vaSSane o važnosti lastne posta ie. Baje je celo sam pripravil les za pr prosto posta jico, a t^o mu ga nasprotniki požgali in odnesli. Toda župnik ni klonil in deloval je toliko časa, da so Rateče nv dobile svojo lepo postajo.
Nato je auilni Smučarski klub Ljubljana ▼ Tamarju pod Jalovcem vzel v najem biv-5o sirarno in jo preuredil v tur i sto veko in smučarsko zavetišče To je bilo zopet v korist tujskemu prometu, naravnost ogromno so pa pridobile Rateče - Planica, ko je SK TI riia zgradila 9voj ponosni dom. Ze pri nakupu stavhišča so imeli funkcionarji SK Ilirije precc jšnje težkoče, saj so ga baje morali plačati po ceni, ki je primerna za svet v okolici Ljubljane. Nekateri Ratečani so bili zgradbi doma celo nasprotni v prepričanju, da jim bo samo škodovala Toda zgodilo se je bas nasprotno, iz statistike tuske-ga prometa je razviden velik porast prometa po zgradb: ilirijanskega doma. Tajski promet je tako naraščal, da stara jiostaja ni več zadoščala prometu in so morali zgraditi novo poslopje. Prav gotovo je, da 6o Rateče danes odvisne in da žive le od tujskega prometa. Ce ta pade, bodo padle tudi Rateče.
Z naraščajočim tujskim prometom so se pa Ratečani nekako prevzel; Ln skoraj se vsiljuje človeku trda beseda trlede izkoriščanja tujcev. Ze med gradnjo ilirijanskfga doma so nekateri posestniki iz Rateč delali silne težkoče in stavili včasih naravnost nesprejemljive  poboje. Edino posredovanje g.
sreskega načelnika, ki >e je zavedal velikih koristi smučarskega doma za tujski promet v Ratečah, se je zahvaliti, da je bil dom dograjen. Glede doma pa bi omenil, da res nudi ves komtort, k; je mouoč in da uličnega sploh ne najdemo nikjer v naših planinah, vendar se mi zdi, da so visoke cene hrani v domu nekoliko pretirane. Saj je res. da je kuhinja izvrstna, toda to še ni vzrok, da bi morale b ti cene neprimerno višje kot na vasi. Vem sicer, da ima oskrbnik g. Bi-tenc prect jšnjo režijo, toda mnenja sem. da so cene hrani deloma res. pretirane in želim, da SK Iliri ja v tem pogledu z g. Biten-cem naprav aranžma, da bodo zadovoljni smjčarji in da tudi ne bo prikrajšan on. Visoke cene odganjajo tujce, izogibali m bodo pa loma tudi domačini Glede doma bi si še želel, da bi b lo zračenje skupnega ležišča nekoliko boljše urejeno. — Smuk v boljše razmere! R-r.
Na naslov mestnega magistrata
Ponedeljski »Slov Narod« piše, da tU komedijanti (ljubljanski »Prater«) premikajo iz kraja v kraj, češ, da ie taka ropo rija povsod napoti. Ce bi pa na magistratu malo pomisliti, da je toka in -dična »ropotija« preprostemu ljudstvu edina cenena zabava pod milim nebom ob nedeljah in praznikih, bi pa menda vendar malo drugače postopali. Ti preprosti ljudje utrujeni od celo tedenskega dela, vendar nimajo zmisla in denarja za razne 'zlete. ne hodijo na planine m nimajo lova. Ali naj tistih par prostih ur. ki so jim vsaj ob nedeljah in praznik'h na razpolago, presedijo v zatohlih krčmah? Ali jim niti tistih par uric res nedolžnega veselja in zabave v prost: naravi ne privoščite? Ali vas nobeno ne dcljsko popolde še ni zaneslo rja v Tivoli, da bi videli koliko ljudstva najde tam svojo menda edino zabavo vsaj enkrat na teden?
Cuje se da namerava magistrat dovoliti nekemu društvu športno igrišče poleg vele-seima. kamor pa res že radi huronskega hrušča (ki je malo večji, kot ga pa povzroča »Prater«) ki pri vsaki tekmi nastane, ne spada v miren park Želeti bi bilo da bi se na magistratu ozirali rudi malo na preproste ljudi in ne samo na ono gospodo, ki ji je vsak pesek predebel in ki ne prenese najmanjšega šuma. Tej 0ospodi pogrnite perzijske preproge do Šišenskega vrha, kjer bo našla popoln mir.
To je eno.   na kar smo h-oreli opozorit'
naš magistrat Drugo je pa glavna promenado* cesta v Tivoliju odnosno tudi atran-ska sprehajališča, kjer mesto sicer v spi osnem dobro »krbi. da imajo ljudje na razpolago klopi, vendar bi pa želeli, da bi bilo vsaj ob glavnem sprehajališču več klopi, ker jdh posebno ob lepih solnčnih dnevih primanjkuje. Sprehajalci bi bih zelo hvaležni mestni občini, če bi m jim ta želja izpolnila. Matere, ki hodijo v Tivoli na iz-prehod z otročički. pa leto« zelo pogrešajo peska, da bi »e otroci z njim igrali, kakor so se druga leta. V levem stranskem delu tivolskih nasadov takoj za železniško progo je bil druga leta kup peska, ki so ga bili otroci zelo veseli. Letos peska ni nikjer in bi bile matere z otročički tudi zelo hvaležne mestni občini, če bi ga dala nekaj pripeljati. Saj to vendar ni združeno s tako velikimi stroški, da bi bila mestna blagajna prehudo prizadet*.  Prosimo torej.
Meščani.
Zaposlimo domače godbenike
V Inomostu je hotel koneertirati slavni češki virtuoz Prihoda, ki je tudi nam Ljubljančanom rnan. Toda narodni socialisti so mu zabranili koncert, češ da ga bodo z demonstracijami motili, ako bo sviral. Kot vzrok navajajo dejstvo, da je domaČih godbenikov zadosti brezj»oseln h, zato ne sme tujec tem odjedati kruha!
Nam morajo biti ti narodni socialisti v danem primrru zgled, pri nas mirno trpimo, da se tuje šopirijo in odjedajo zaslužek domačim godbenikom, ki nam jih je Glasbena Matica dala dovolj na razpolago v v«eh teh letih, a nihče se ne zgane! Le poglejmo malo v naša letovišča! V večini naših domačih letovišč tujci muz cirajo. v nekaterih imenitnih hotelih so vsako sezono le tujci muziki Avstrijci, Nemci al pa celo Madžari, domači godbeniki morajo pa trpeti često največje pomanjkanje. Tn lepe tisočake poneso ti ljudje seboj iz naš h krajev, dočim domači orkestri ne pridejo do veljave. Pravijo, da niso »erstklaesig« — pa le poskusimo, bomo videli, da do=ega marsikateri orkester kakega Herseta, k nam je širom domovin znan potom radia kot drugovrstna godba!
Gospod prednik. treba bo posnemat; one sorialee iz Inomosta — pa bo odpomoč!
Z   vdanimi pozdravi
Domači godbeniki.
Nedeljski počitek mesarjev
Ljubljanska mesarska zadruga se je zadnjič na svojem občnem abo.ru gotovo prenaglila, ko je skleniCa, da se nedeljski počitek podaljša še na ves mesec april. Občinstvo gotovo tudi mesarjem privošči vesele nedelje, kuharice bi pa po dttfgi zimi vendai že rade tudi ob nedeljan imele sveže meso. April je že precej topel, še bolj pa je nevaren, če je deževen in vla_ žen, ko se meso čez noč pokvari, a vsaj ob nedeljah si človek rad privošči košček dobrega mesa, saj je vedno več takih, ki mesa ne okusijo ves teden. Gospodinje se zaneso na pamet mesarjev — saj jim ob vsaki priliki kažejo svojo prebrisanost, da morajo sami uvideti, da bi bil nedeljski počitek v škodo tudi mesarjem. Nedeljski počitek velja le za mesto Lju/bljano, ne pa za okolico, pa bi se gotovo zgodilo, da bi n. pr. gospodinje iz Spodnje Šiške hodile ob nedeljan po meso v Zgornjo Šiško, namestu da bi kuhale slabo, Se v soboto pri domačih mesarjih kuhano meso. Tako bi bilo tudi v TJdmatu, saj je v Mostah mesa dovolj, a tudi na Viču in v Rudniku niso brez mesarjev, ki so te prenagljeni sklep svojih mestnih tovarišev gotovo z navdušenjem pozdravili. Gospodinje in kuharice so pa oh nedeljah prav košato oblečene, da tudi velik kos mesa pred mitnico izgi_ ne in ga ne ooazi niti bistro oko trošarin-skih uslužbencev. V mestu bi jedli ob nedeljah zaradi prihranjene trošarine cenejše meso ali pa večje porcije. Mestnim go_ spodiniam bi bilo tako prav. ne vemo pa, če bi bil tak priboljšek prav mestni bla. gajni in pa mestnim mesarjem. Upamo, da   saj t-adi počivajo, ne vemo pa. kaj bi
rekli, će bi se nedeljski Kupci preveč ne privadoli prijaznih okoliških mesarjev in mesa brez trošarine, da bi tudi med leđnom delali mimo mitnic izlete v okolico.
Ce je torej našim mesarjem ljubša po_ 6 i tek od zaslužka., naj kar počivajo tudi ie ves majnik in hodijo trgat šmarnice. mestna občina naj pa pomisli, da se tihotapstva ljudje kaj nag-lo privadijo, saj veliki in mali trde, da je kontrabanit edino delo. ki človeka v teh težkih časih še more postane preživeti. Mestna občina bo goto, vo vplivala na zadrugo, da svoj sklep prekliče v korist mesarjem mestni občini in občinstvu. Gospodinja.
Pri šentjakobskih »študentih"
Ljubljana,  S. artrila.
Naši vrši šentrjakobčani žanjejo večer za večerom uspeh z domačo šentjakobsko zadevo (beaedllo j> sestavila Metka Bu-oar>v*a, glasbo pa Danilo Bučar), ki navdušuje gledale«1 tega ljudskoga teatra tako, da so mnogi opereto videli že po več-ferft't in pravijo, da si jo boo"o Se ogledali . . Razprodana dvorana bo dano s, ko je vse preieto od > krize« in krize — prav« redkost, ki je pa doma, kot zgleda, baš v Mestnem domu škoda, da nimajo šentja-kobčani »vočega lastnesaa orkestra in svojih pevskih zborov, zamogli bi nam z obema Bučarjevima Se m nošo lepeera ustvariti. Nu, če te-s?a nimajo — imajo pa dobre sosede — tam čez hodnik gredo, k >Zvonu<, tam imajo vsega dovolj . . Mogoče se bodo kdaj skupno oprijeli dela in tedaj, to verujem, bo moeoče še uspešnejše delovanje.
Res jo. da smo postali silno razvajeni v pogledu gledališke umetnosti, posebno od operet zahtevamo mnogo več kot nokdaj. Postali smo — zreli — ali pa se pozna vplnv raznih zvočn:h ox>ec"e<t. ki jih kar mrgoli na sporedih vsoh kinematografov. Skratka: zahtevamo često več, kar nam zamore to ali ono naše gledališče pod raznimi težkiaai okolnost m i podati Zato ni čuda. če se podaš poslušat in gledat našo domačo opereto v toater, ki ga mnogi no priznavajo v taki obliki, kot to po vsej pravici zasluži, z majhnim nozauoanjcm.
Z nekako obligatno zamudo, ki je tipičen pojav pri vseh amaterskih odrih, se je začelo. Že nrvi vtisi so dolri, študentje so prinesli na oder tako prešerno razpoloženje, ki se je takoj preselilo v nabito po?n avditorij. FosročVna dekoracija jo prav verjetno prikazala pozorišoe ob našem JadTanu na Rabu.
O podajanju posameznih vlog, ae mi zdi. je bilo žo malo pisanja. Ce ae nekoliko izpopolnim — mislim — ne bo škodovalo Oda-vmi akterji so zadovoljili, velik plus imajo v igralskem oziru, glasovno nekoliko Šibkejši Z odlično igro nadoknadijo. Tn življenje, življenje je bilo na od.ru! Takega veselja m prisrčne razigranosti pogrešamo često med poklicnimi igralci.
Nekaki vodilni duh vseh prem«-ten i h štu-dentovskih  podvzotij je bil Š k e r 1 j,  ki se
. :r 1 . • u ve Ta vi!, zbor študen' v Je kar dobro držal v šahu. Pravi vrelec kipeče razposajenosti je bila Silva Danilo-ra kot Nina. Malce sentimentalno Nado ;e s finim občutenjem podajala vseskozi odlično Wrischerje va. Gizela Sonca rje va gdč. Zale te love je bila solidno igrana, mestoma tudi prav odlična, to isrrailko odlikuje brezhibna igra, doživljanje vloge in jasna prikupna izgovorjava. Profesorja Goloba, dobrovoljnoga prijateljčka študentov je v izvrstni maski podal g Križnik, ki je prav zmožen igialeo in se bo še lahko lepo razvil, prav tako H a n ž i č. ki je La-dota dobro pogodil Oki g. Cerarja je bit ponekje dober. Klaro, bivšo subreto je igrala in pola ga. Metka Bučarjeva. Avtorica libreta si je izbrala vlogo, ki ni prav lahka. Vživela so je v 3. dejanju, kjer ji je posrečen kostum pomagal utelesiti >bivšo subreto c Soliden gospod Kobe je bil g. K o-| a k V vseh treh slikah je nastopal mešan zbor. v tretji so nam z lopo dekoracijo pričarali prešerno zabavo ob morju, ob luninem svitu, plesu, petju, ljubezni in lamni-jonih.
Posebno pohvalo zaslužijo .zamorski jiazz-pevci<, ki so morali vso pesmice ponoviti Ploskali so jim z odra in z d-vorane. sZvonaši* so žo.li splošno pohvalo. 3aj sta bili pa tudi lepi >Ja. ja, ljubezen . in >Je ptička pela pesemeo . Pa posrečeno maskiranje _ kaj hočemo. Črno — vleče. ^.Zamorci« so so pa tudi zavedali, da imajo v dvorani prijatelje in so prav po ^kranjsko z njimi koketirali Ostale vlogo so manjše in so bile v skladu izvedene Zbor dijakov le pravilno doumel svo;o nalogo: vsi so so
nep<roE>uuio zavedali, da igrajo ui ne. kot ae često vidi po raznih odrih, da se ztxc kreta po odru brez vsakega pravega razpoloženja in interesa.
Režijsko je bila opureta ua lep: višini «s gre režiserju g.   »krbiušku   vse prizjutoje!
Orkester Sokola 1 je ves večer pod taktirko g. Danila Bučarja > brez primarno mar^ivostjo vn  nesebičnostjo s*niel-uvai
V 3. dejanju *o se študentje ae zasukali po odru škoda, m šeno&kobčani zaenkrai ne premorejo še baleta, v 2 in posebno S. dejanju bi se dal izvrstno uporabiti
No. kar še ni. to se pri šentjakobčanih lahko zgodi, veselje in navdušenje, ki :ib druži, je zmožno vsega.
Celjski grofje v Kranju
Kranj, 7. aprila.
Pred koncem gledališke »ezone na* }• Gledališki oder Narodne čitalnice presenetil z vprizoritvijo originalnega slovea-sega dela. Naš oder je bil prvi diletantski oder, ki ae ni bal truda, ki ga zahteva res dostojna vprizoritev Krettove zgodovinske drame Celjski grofje. Dosedaj sta jo vpn-asorili samo Narodni gledališči v Ljubljani in Mariboru.
Režija drame je bila v rokab izkušenega režiserja FugLne, ki je z odrsko tankoćutnost io m avojim širokim obzorjem dal Kreftovcmu delu zgodovinsko kongenijalno telo. Vsa igra je bila enotna in ie pasla vzporedno s Kreftovo zamislijo. Efektne dekoracije so delo Mitje Valenčiča.
Krstna predstava Celjskih groiov me je vršila sinoči Prisostvoval ji je avtor «nn, ki ga je predstavd občinstvu predaednik Narodne čitalnice g. dr. Stanko Sajovic. Poleg navdušenega ploakanja publike je dobil g. Bratko Krett v priznanje lovorov ve> nec. Dvorana je bila popolnoma zasedena.
Hermana II., grofa Celjskega je podal režiser Fugina s tako mogočno in neizprosno silo, da lahko mirne duše rečemo, da take igre v Kranju zlepa nismo videli. Vsak njegov nastop je bilo samo globoko doživetje, ki se je skladno lilo v besedo m gesto. Težko vlogo Friderika je nad v*e prepriče\ulno rešil Kern. čigar postav* in igra sta bili izru/ moškosti tega Celjana. Strgarjeva je v vlogi Barbare pokazala, da je se vedno nenadomestljiva v podajanju vlog te vrste; luienuno je znala zdruiiti vzvišenost m navezanost na življenjske čare. Teddvjev L Irik Je bil tako lepa m simpatična i i gura, da *i boljšega ne moremo mudita. Čuvat va publike pa je najbolj prevzela Mila Lundrova, kl je v Veruiuko polužtla vso svojo zmožnost. Z občudovanja vredno mtcl.genco je dosezala pri obeh nastopih višek uspeha. Vcbovsc, ki smo ga sin oči prvič videli na čualniškcin odru, nam je v Justu podal do kraja na-študiran in izkle-an lik poveljnika celjskih čet. Vajt je v vlogo p. Gregorja vid vt>o svojo rutino in sposobnost. Enoai Slv-ius inž. Valenčiča je bil brez dvoma n-ijbolj>a maska, njegova igra je biLa dovršeno elegantna. Rojina je v Sodniku \sestran*ko i*spel in je bil na višku. Najtežjo vlogo Pravd.iča e klavira podal tako sijajm>. da mu moramo biti hvaležni za velik del uspeha drame. Njegova Igfi se je rako stopnjevala, da bi brez njeg.i izostala marsikatera fine-;a dela. Mihelčič, Reš, Mitja Valenčič in Kraigher so vsak po svoje zelo posrečeno vtelesili vsak svoj tip. Gvardijan g. Lu\e je bil gotovo med prvimi vlogami; njegova igra m maska sta imela pri občinstvu prvovrsten m peh
Lahko rečemo, da je bila vprizoritev Celjskih groto v v Kranju kulturni dogodek, kakršnega že dolgo ne pomnimo. Vsi so lahko zadovoljni z uspehom predstave, avtor, režiser in :gralci, najbolj pa občinstvo, za katero je bila vprizoritev umetniški užitek. Celjski grofje se ponove jutri, v nedeljo ob pol 21. F. B.
Čudna bolezen.
Višji uradnik: Sam ne vem, gospod doktor, kaj mi je. Ponoći doma ne morem spati, v pisarni pa spim kot ubit. Kaj naj storim?
— Prenesite posteljo v pisarno.
jjJJ   TE5JEN   DINJI     Vam nudimo priliko, da si nabavile po temeljito znižanih cenah čevlje znamke
»DARA« v Liubliani, Sv. Petra cesta 20
ZA VELIKO NOČ   smo prejeli pravkar najnovejše modele damskih in moških čevljev po izredno nizkih cenah.
ne odlašajte!
ne odlašajte:
A. i) trmerv.
Al
m
Rom as
In :ako ie tudi storila, rekoč s sladkim gJaso-m:
— Kaj vam pa je, gospodična, da se tako tToete? Človek bi dejal, kakor grlica.
Peter je hotel posredovati.
— Gospodična je bida v smrtni nevarnosti. — ie dejal. — maJo je manjkalo, da je niso povozili...
— Kdaj se ;e to zgodilo? ^ — je vprašala stara beračica tako ži;vo, da bi človek mislil, da se zelo zanima za neznanko.
— Prav kar.
— In če bi ne bilo gospoda, ki mi je priskočil na t>omoč, — je pripomnila Luiza naglo ...
— Kdo pa?... Tale pokveka? — je vzklrknila starka.
Poten ie pa vprašala na sinov znak tiše:
— Kaj, sinko, ti si bil tako srečen.
da
gospodično?
Babura je vohala možnost nagrade.
Stopila te k Luizi. rekoč:
— NLkar se vvC tako  ae tresite,
gospodična, •    3 nevarnost že minila.
Peter ves čas ni odvrnil pogleda od dekleta.
Toda Frochard!ka je bila zdaj preveč zatopljena v svoje misli, da bi opazila izraz zadovoljstva itn posebn; pogled te^a pohabljenca.
Pr'iela ie Lui?   za roko. rekoč:
— Kako se ie vam pa to pripetiio, gospod:čna? ... Voz se vendar sliši že od daleč... pa tudi videli bi ga bili lahko, sai ie ulica dovoli široka, da se človek lahko ogne ...
Drhti.: po vsem telesu se je Luiza naslonfla na r.aro beračico, ki je tako prijazno govorila z njo ...
—Ah. gospa, — je šepetala vsa obupana. — lepo vas prosim, ne zapustite me!...
Peter ie stopil korak naprej m se ozrl na mater, rekoč:
— Uboga gospodična, bH je že skrajni ča* ko sem io potegnil izpred k nj; kolesa so se že dotikala njenega telesa ... ^tto nd čuda. da še zdaj vsa dirhti ...
Potem ie pa sfofjfl k Lufzi. rekoč:
— Zdaj se pa le pomirite, gospodična, nevarnost je že minila.
S komolcem je Prochardka odTini-la sina. Ni ii bik> všeč. da je tako malo ceoil uslugo, ki jo je bH storil n^mainkL
Obrni.la se je k Luizi. rekoč:
— Tore i ste bili docela izgubili glavo, draga moja?
— Da. gospa, bila sem vsa zbegana ... Sama nisem več vedela, kaj počenjam, kam naj se umaknem ...
— Pasja noga, — se je zarežala starka. — menda ste Šla naravnost Dod voz ...
— Nikar me ne zapustite, gospa, epo vas prosim.
Frochardka se je bila že povsem streznila. Nekaj časa rri odvrnila poseda od dekličinega obraza in zdek> se ie, da pravi njen pogled Petru: — Enkrat si imel srečno roko, pokveka.
Kaj je že slutilo to podlo bitje? Da b inesrečnemu dekletu pomagala, to Frochardki seveda še na misel ni prišlo. Za siroto se ie gotovo samo zato tako zanimala, ker je upala, da je našla v nji predmet Izkoriščanja.
Da se o tem prepriča, je dejala kar tja v en dan:
— Vendar pa ni pametno, draga moja, da se potikate tako pozno po mestu ... V Parizu ie to nevarno ... zlasti če ima človek pri sebi denar.
V pričakovanju odgovora ji je postalo n-kam tesno pri srcu.
— Ah, rospa, — ie odgovorila Lui-
za, — saj nisem bHa sama v tej ulici; z menoj >e bila moja sestra ... ru na klopi sva sedeli...
— Vaša sestra! — sta vzkliknila Peter Ln Frochardka v en glas.
— Da ... Prav kar je bila še tu! ...
— Kje je pa zdaj?
— Ugrabi so jo!
— Ugrabili!
Ta krik se je rzrvU Petru iz ust.
— Ugrabili? — je ponovila beračica.
Luiza si je zakriila obraz z rokami. L^bogo dekle je bridlko zaplakaio.
—Nikar ne obupuj, dragica. — >o je tolažila Frochardka; — ne boj se. se bo že našla, tvoja sestra, saj menda ni otrok.
— Osemnajs-t let ji je kakor meni!
— Osemnajst let! — je ponovila beračica s pomembnim vzdihom obžalovanja.
Potem je pa dejala prijazno:
— Pa je menda vendar niso zares I grabili ...
— Treba bo takoj obvestiti o tem vaše starše. — je menil Peter.
— Da, res je, — je pritrdila Frochardka.
— Spremiva vao do doma. — se je ponudil Peter.
Toda -uiza je :>amo globoko \z-dihnila ...
— Gorje, — je zašepetala. — staršev s sestro nimava ...
— Kai pravite?
— Da. ?ocna. najini... starš. ...
— Ne žive v Parizu, — je dejala Luiza oto-z.no.
Prijela je beračico za roko in pripomnila rbt -: Sixo+: sva ...
Petra ie to gioboko ranilo. Beračica se je skrivaj veselila tega, kar je povedala Luiza. Vendar ie pa nadaljevala prišiveno prijazno:
— Ce nimate staršev .. . imate pa vsa i ......ce v mesta.
— No, — se j~ oglasil brusač. — našli   bomo vaše znance, odvedemo
s k niim.
— Se dolgo tega, ko sva prispeli v Pariz in nikogar ne poznava tu, — fe odgovorila Luiza.
To pot Pr* 1 rdka ni mogla prikriti svojega zadovoljstva.
— Nikogar! — je ponovila.
Petru se je dekle čedalje boli smililo. Obrni"! se ie k nji. rekoč:
— Gospodična, kdo je pa ugrabil vašo sestro?
In ker ie Luiza molčala, je nada« IjevaJ:
— Plemiči... ali kdo drugi?
D72:B
SI ras
»r'iovr^iMl   n K KOTu ter S. sprte TH5S
DIN
Higijenični čevlji za otroke, črni ah' rjavi, od št. 18 do 27 Din 40.—, iz laka Din 55.—.
DIN
DIN
V rjavi aH črni barvi, s elegantno visoko in nizko peto.
DIN
Priljubljen dekliški čevelj iz črnega aH rjavega boksa v okusnih kombinacijah in iz laka do štev. 35.
DIN
PRINAŠAMO NAJLEPŠE VZORCE ZADNJE MODE!
LJUBLJANA: Aleksandrova cesta št 1    MARIBOR: Slovenska alica štev. 12 Miklošičeva cesta št 14   CELJE: Aleksandrova urica
MURSKA SOBOTA m v vseh večjih krajih države.
DIN
Eleganten čevelj na zaponko in v Ionski obliki, z visoko ali nizko peto, iz laka ali rjavega boksa, v različnih kombinacijah.
Športni čevlji za deklice in dečke z okrašenim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od štev. 26 do 27 Din 85.—, od 28-30 Din 95.—, od štev. 31-35 Din 125.—, od št. 36-39 Din 155.—*
V originalni GOOD-YEAR izdelavi
najdo vršene jša oblika is črnega a& rjavega boksa in iz laka.
V najnovejših barvah in modelih ter najmodernejših kombinacijah, z visoko ali nizko peto, na zaponko ali v salonski obliki.
DIN
DIN
DIN
Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah.
Trpežen moški polčevelj iz Črnega ali rjavega usnja, prvovrstni usnjeni podplati, udobna oblika.
Udoben moški polčevelj te črnega aH rjavega usnja.
Iz črnega ah rjavega jelenjega usnja, krasne komr3inacije z lakom ah* rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejSl čevelj.
Okusna izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora: „Peko" kreme, politure Id
vam le pod pristno znamko „Peko" za jamči jo trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja.
■
■ -■
> mM. al i ogf
Novo pomladansko črno BOK - PIVO pivovarne Union vsebuje mnogo slada — fma prijeten okus, fe od 8» aprila naprej v prometu
Vsaka beseda &0 par. ta odgovor znamko I -i        od £ ovrrHtrmo. —
Plača me lahko tuđi ■ Sa vprašanja brest "Najmanjši atf lam IMa
VABILO
REDNI OBČNI ZBOR
Posojilnice v Zagorju ob Savi
iegistrovane zadrege z neomejeno zavezo, ki se bo vrši] v soboto, dne 15. aprila 1933 ob 15. uri v posojilnični pisarni
v Zagorju št. 41.
DNEVNI RED:
1. Poročila načeistva,
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev letnega računa za leto 1932.
4. Čitanje revizijskega poročila »Zveze slovenskih zadrug« v Ljubljani.
5. Slučajnosti.
Zagorje ob Savi, dne 7. aprila 1938.
Dr. TOMO ZAKNIK, naćetnLk.
CRN \LAVTR (Stutzfltlgel) znamke Hofbauer v zelo dobrem stanju — takoj ugodno prodam. — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta XTTI, St. 3/1 (nova hiša Jesenšek). 1743
IZPOSOJAMO plošče, gramofone radi o-a parate.
»SLAGER«,
Aleksandrova c 4 (prehod »Viktoria« palače)
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »Mu-ZEKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 40. 9/L
KUPIM
JELKOV EN BUKOV LES
rezan, tudi cele produkcije, financira in kupi R. Schenk, Sušak. — Nakupevaice sprejmem.
1789
PRAZNO ZRAČNO SOBO
oddam. — Vodnikova cesta 12, I. nadstropje (pri stari šišenski cerkvi. 1796
LJUBITELJI PSOV
Bullterrier, angleški, naprodaj po 1200 Din. — Namorš, Zagreb, Stančičeva 7. 1774
WBWi
SADNEGA MOSTA dobrega, 100 hl, po Din 1.— liter proda Wesenscheg v Slov. Konjicah. 1791
ODPRT »OPELc AVTO t tirisedežen, proda — Kupnik, Podolat 1777
MODERNO POmSTVO za 3 sobe in kuhinjo takoj prodam. — Naslov v upravi >Slov. Naroda*. 1756
MODERNA JEDILNICA popolnoma nova, takoj naprodaj. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1755
5000 LITROV VENA po Din 3.50 proda — Presker, Podsreda, 1775
Donsomrji
Z OSAMLJENO GOSPO aii gospodično, starejšo, značajno in samostojno, če tudi ne lepe zunanjosti —želi znanja gospod. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod značko »Dre duši — eno srce 1814«.
SLUŽBE
PECARvSKI VAJENEC in pomoćnik dobita dela — pri Vid Kelc, Ljubno št 89, pošta Podnart 1812
NtPPtMMt
MESNICO
s hladilnico in klavnico oddam v Studencih v najem. — Vprašati: Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 43. 1790
UMETNI MLEN
z modernimi stroji, vodna sila 45 HP, tik večjega mesta v Sloveniji naprodaj za 600.000 dinarjev. — Tels, hotel >Me-ran«, Maribor. 1792
MEDICARNA EN 8VEC*RNA
nad 80 let obstoječa, naprodaj ali se odda v najem — Dediči Antauer, Murska sobota. 1773
MESARIJO oddajo v najem Hartnerja dediči, Poljčane. 1749
TRGOVSKI LOKAL
z inventarjem — štelaže, pulti in velika Wertheim blagajna — oddam takoj v najem. — Natančneje poizvedbe pri g. Je-rančiču, Karlovška cesta št 8.
GOSTILNO ali TRGOVINO (ali skupno) na prometnem kraju blizu železnice iščem v najem. — Ponudbe na upravo > Slovenskega Naroda« pod >Kres 1809«.
SKLADIŠČE primerno za deželne pridelke — iščem v najem v bližini kolodvora na deželi ali v mestni okolici. — Ponudbe na upravo 3>Slov. Naroda« pod »Sadna 1810«.
PISALNE STROJE prenosljive
od Din 2000.—   naprej dobttr pri tvrdki
G. A. Milisich,
SPLIT
Prospekti na zahtevo!
PRIHOD POMLADI VAS NAVDUŠUJE.
Navdušite tudi vi vašo okolico z lepo obleko. Blago vsake vrste dobite pri s taro znani tvrdki
R. MIKLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije.
Cene so zmerne, postrežba prijazna.
PRVOVRSTNA
labolka
izredno mM oeot zalogi pri
POZO 3 DAME! Trajno onduiadjo z najnovejšim aparatom izvršuje samo sa Din 80,— Salon BsvUc, fiznar-22- 1706
konfekcija
Najboljši nakup PRESKER, LJUBLJANA, Petra cesta 14. 11/T
ČOLNI NA LJUBLJANICI
se še izposojajo na Trnovskem pristanu, 1817
SPALNICE! Masivne pol!tirane   Din S00O--ftperaae » 2200«-
pleskano, kompletne z psiho m ogledalom » 2000.-V zalogi rmam vsakovrstne moderne spamlce in kuhinjske oprava po najnižjih cenah. Sprejemam naročila. M. ANDLOViC, strojno mizarstvo LJobljana, Romonkega uL 34.
34/L
Specljeini entel oblek
ažuriranje, predtisk, najbttzsjsa postrežba, najfinejše dek> pri
Matek & Mikeš. Ljubljana
poleg hotela
Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal; intlanje, izdelovanje gumbnic Valed najmodernejše sredi t ve podjetja — najnižje cene.
6,-8.-
8. -
9. -10.-
4.-
POSESTVO
v kočevskem okraju (cca. 200 oralov) naprodaj. — Pojasnila: Putre, Turkova Draga 4, pošta Mozelj pri Kočevju. 1772
LEPO POSESTVO v obsegu 30 oralov, vse v enem kosu, pol are od zel. postaje, prodam za 160.000 Din. — Ule, Mali lr*™^  Rajhenburg. 1771
VINO CEZ ULICO: Metliško belo 1 Din
Bizeljsko rdeče 1 »
Cviček 1 >
Rizling l >
Burgundec beli 1 > Jabolčnik sladki      1 >
žganje: Tropinovec pristni
50 % i Din 20.-
Rum fini čajni 1    > 24.-
Slivovka pristna
48% 1    > 24.-
ter raznovrstno žganje in likerje desertna vina — nudi ter se prtpt i jča:
S J. JERAJ, Ljubljana, Sv. i   ira cesta št. 38. 18"""
NAŠLA SE JE
rdeča medena črpalka
za vino v bližini Trebnjega. — Lastnik naj se javi v občinski pisarni v Trebnjem.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračmh vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. — Velika •zbira. — Najnižje cene. — CemU' franko.
TRIBUNA« b. K. JL., tovarna dvokoles m otroških vozičkov, T TJBLIANA, Karlovška cesta št 4.
Urejuje: Jo^ip ^uponui«-. £b »istaroano OdKarooc: t^ruM jek^ersea. — Za upravo u* lUbseraLni ccj u^ta: Otm* C&rtstOZ, — V^j v i-junijam.