Poštnina piaCam v gotovini Leto XVm.9 št. 141 LJubljana, nedelja 20. ]uni)a 1937 Cena t Din Upravnjstvu ^.juDgana, Knafljeva tillca 6 — relefoo St 8122, 8123, 8124, 8125, 3128. Insieratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št. 2455. Po-iružnica Celje: Kocenova oL BL § Telefon dt 190. Rakuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien §t 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Sokol in 2e nad teden dni smo priča novi srditi kampanji proti Sokolu. Ni to prva in bržčas tudi ne zadnja ofenziva proti tej največji nepolitični organizaciji v naši državi, zlasti pa proti njenemu slovenskemu delu. Zunanji povod za napade je skoro vsakokrat druga« čen, njihov cilj pa vedno enak, kar je pač najboljši dokaz, da so ti povodi samo neiskreni izgovori, ki naj prikrijejo, za kaj prav za prav gre. Vsebina prejšnjih očitkov je bila navadno ta, da sokoisko delo in sokolska načela niso v skladu s cerkvenimi nauki, včasih pa tudi ta, da je Sokolstvo zaradi svoje jugoslovenske ideologije v nasprotstvu s slovenskim ljudstvom. Pri sedanji generalni ofenzivi pa so se vsi očitki po dobro premišljenem načrtu zgostili v obtožbo, da se da Sokol izrabljati za strankarsko politiko. V najrazličnejših odtenkih so bobnali in bobna j o to vsi Sokolstvu nasprotni listi v Sloveniji. Prošli četrtek so se v Ljubljani sestali zastopniki vseh petih sokolskih žup iz Slovenije. Po vsestranskem raz-motrivanju dogodkov in položaja so ugotovili, da Sokolstvo v dravski banovini »ni v nobenem primeru zapustilo sokolske idejne in delovne smeri in ni v nobenem primeru prekoračilo delovnega področja, določenega mu v zakonu o Sokolu kraljevine Jugoslavije, statutu in pravilnikih«. Ugotovili so nadalje, da Sokolstvo Slovenije ni v nobenem pogledu kršilo načel, postavljenih v znanem idejnem očrtu »Pota in cilji Sokola kraljevine Jugoslavije«. Te ugotovitve so bile morda umestne in potrebne z ozirom na najnovejšo protisokolsko kampanjo, ki je najhujša od vseh dosedanjih in si je tudi postavila največji cilj. Potrebne pa niso bile ne za sokoisko članstvo in ne za pošteno javnost, ki oba dobro vesta, da velika sokolska organizacija nikdar ni kršila svojih načel. M irne vesti se zavedata, da je Sokolstvo bilo in je zlasti zvesto svojemu velikemu načelu, da mora stati daleč od dnevne politike ter budno čuvati svoj izvenstrankarski značaj. Sokolstvo in poštene, samostojno misleče javnosti tudi i ni mogel omajati v tej zavesti in v tem prepri* čaniu. Kar se tiče politike, bi se stališče Sokola dalo v gotovih pogledih primerjati s stališčem katoliške akcije.Tudi ta ne brani svojim članom političnega udejstvovanja, marveč ga jim celo priporoča, zahteva pa od njih, da se tudi v politiki in sploh v javnem življenju ravnajo po načelih katoliške akcije. Enako Sokol kot največja vzgojna organizacija ne brani in ne more braniti svojim članom javnega, tudi ne političnega udejstvovanja. S polno pravico pa zahteva od njih, da tudi v tem primeru ne kršijo sokolskih načel in se ne izneverjajo sokolskim idealom. Nešteti pripadniki Sokola so na primer tudi vidni funkcionarji JRZ. Sokol ne favorizira nobene stranke, ker se ga strankarstvo kot tako ne tiče. Tudi to je ena izmed temeljnih načel in izmed osnov, ki so omogočile Sokolstvu tako silen razmah. Sokol torej ni ekskluzivna organizacija v tem smislu, da bi od svojih članov zahtevala, da so pristaši te ali one določene stranke. Politično življenje prinaša strankarsko pestrost, toda to se Sokola prav nič ne tiče, ker on zvesto in mimo koraka po svoji nepolitični poti. Nikoli ni iz Sokola prišel kak interdikt zoper katerokoli politič* no skupino. Z vso pravico pa Sokol od svojih članov pričakuje in zahteva, da ostanejo zvesti sokolskim načelom in sokolskim idejam tudi v svojem udejstvovanju izven organizacije ter da tem idejam in načelom povsod poskušajo pomagati do zmage. Kdor se bori proti Sokolstvu, se zato bori pro* ti njegovemu programu in proti njegovim ciljem. Še bolj pravilno bi se reklo, da izvirajo napadi in borbe proti Sokolstvu iz dejstva, da se ta mogočna organizacija ne da vpreči v noben strankarsko-politični voz. V nekem članku smo zadnje dni brali tudi bedasti očitek, da se ljudje napredne orientacije »vtihotapljajo« v splošno državne viteške, kulturne in humanitarne organizacije ter jih skušajo zavleči v strankarske vode. Zlasti naj bi veljalo to za sokoisko in gasilsko organizacijo. Kako smešen je ta očitek, je razvidno že iz samega dejstva, da se je ena nedavnih kampanj proti Sokolu skušala opirati na izmišljotino, da so se v Sokola vtihotapili komunisti. Res pa je, da leži vse delo v Sokolu in drugih splošno narodnih organizacijah kakršnegakoli značaja skoro izključno na naprednih ljudeh, bodisi pristašev JNS, bodisi pristašev drugih naprednih smeri. Krivda za to dejstvo ni pri naprednih ljudeh, marveč pri onih ll -..,4ki se nočejo udejstvovati in žrtvovati v organizacijah, ki jim po svojem ustroju in svojem značaju ne morejo nuditi NOVA KRIZA ZARADI ŠPANIJE mska republikanska podmornica je napadla nemško križar »Leipzig« — Nemčija ostro zahteva zadoščenje in sankcije Berlin, 19. junija, br. Velikansko razburjenje v vsej nemški javnosti je izzvala davi vest, da je bil včeraj izvršen v španskih vodah napad na nemško križarko »Leipzig«, ki je šele pred par dnevi krenila v španske vode, da zamenja poškodovano križarko »Deutschland«. Po poročilih iz nemških uradnih virov je podmornica, ki pripada po mnenju nemških vladnih krogov valencijski vladi, že dne 15. junija izstrelila proti »Leipzigu« tri torpede, izmed katerih pa ni zadel nobeden. Včeraj popoldne se je zopet pojavila v bližini nemške križarke, ki je bila na kontrolni vožnji. Nenadoma je podmornica izstrelila proti nemški križarki torpedo in se nato naglo potopila. Torpedo je švignil tik ob krmilu križarke in je manjkalo le dober meter, da ni bila zadeta. Nemčija zahteva zadoščenje Poveljnik nemške križarke je takoj ra-diografsko obvestil o dogodku nemško vlado, obenem pa tudi poveljnike italijanskega, francoskega in angleškega brodovja v španskih vodah. Nemška vlada je prejela poročilo snoči okrog 20. Kancelar Hitler, ki se je mudil v Kielu, se je opolnoči z letalom vrnil v Berlin, nakar se je pod njegovim predsedstvom sestala vlada k seji, na kateri je sklepala o nadaljnjih ukrepih. Upoštevajoč sporazum, ki je bil nedavno sklenjen med štirimi velesilami, je nemška vlada sklenila, da ne bo za sedaj odredila nikakih ukrepov na lastno pest, pač pa je takoj poslala preko londonskega poslanika Ribbentropa obširno noto londonskemu odboru. V svoji noti opisuje nemška vlada napad in zahteva, da se nemudoma postopa v smislu sklenjenega dogovora. Nemška vlada zahteva, naj se posvetovanja naglo izvrše in odredijo energični ukrepi, ki naj za vselej napravijo konec takim napadom. Izrecno poudarja nota, da se Nemčija ne more zadovoljiti s kakim papirnatim protestom, marveč se morajo takoj izvajati najodločnejše represalije proti valencijski vladi, ki je odgovorna za to roparsko početje. Protest v Londonu Po poročilih iz Londona je nemški poslanik Ribbentrop dopoldne enako se gla- sečo noto izročil tndi angleškemu zunanjemu ministru Edenu. Eden je bil že davi odpotoval na svoj weekend, a se je nemudoma vrnil, ko je bil obveščen o tem dogodku. še dopoldne je povabil k sebi francoskega poslanika Corbina in italijanskega poslanika Grandija ter se z njima posvetoval o nadaljnjih ukrepih. Grandi je nameraval opoldne odpotovati v Rim, je pa svoj odhod odložil. Popoldne ob 17. so se sestali v zunanjem ministrstvu Eden, Corbin, Grandi in Ribbentrop. Konferenca je ob 19. še trajala in sklepi še niso znani. Kolikor se je moglo zvedeti, zastopajo angleški vladni krogi mnenje, da za osnovo razprave o tem incidentu ne zadostuje samo poročilo nemške vlade, marveč hoče >na:lf»ška vlada zbrati podrobnejše informacije tudi od ostalih poveljnikov kontrolnih ladij v španskih vodah ter čuti tudi mnenje valencijske vlade. Nemčija se takemu zavlačevanju upira ln zahteva takojšnje ukrepe. Njeno stališče podpira tudi Italija. Nemški in italijanski poslanik sta zagrozila, da se bosta Italija in Nemčija znova umaknili iz londonskega odbora, če ne bosta dobili takojšnjega zadoščenja ta če se ne bo striktno izvajal sklenjeni sporazum, ld določa tudi sankcije. Ogorčenje nemškega tiska Nemški tisk piše danes skoraj samo o tem dogodku in zahteva, naj si Nemčija sama dobi zadoščenje, če jo hočejo v Londonu znova izigrati. »Berliner Abend- zeitung« piše, da mora Nemčija temu sistematskemu izzivanju napraviti energičen konec. »Der Angriff« piše, da pomeni napad na nemško križarko istočasno napad na vso Evropo, ki spričo tega ne more in ne sme ostati ravnodušna- To predstavlja napad na vse države, ki so se združile, da preprečijo razširjenje španske državljanske vojne v vseevropsko boljševiško revolucijo. Valencijski boljševiki hočejo po nalogu iz Moskve za vsako ceno zasnovati v Evropi novo vojno. Skrajni čas je, da se tomu napravi konec. »Volkischer Beobachter* posveča temu incidentu dolg uvodnih v katerem naglasa med drugim: Ni dvoma, da gre za dobro premišljeno in organizirano zločinsko akcijo Moskve. Tu ne more biti govora več o kakih pogajanjih in protestih. Velesile so se zavezale, da bodo dale jamstva, da se taki napadi ne bodo več dogodili. Le pod tem pogojem sta se Nemčija in Italija vrnili v londonski odbor in znova sodelovali pri kontroli. Zato sedaj Nemčija z vso pravico in odločnostjo zahteva, da slede jasnim jamstvom jasna dejanja. Valencijska vlada ne ve ničesar Parit, 19. junija, g. Kakor poročajo iz Valencije, izjavlja valencijska vlada, da ji o napadu na nemško križarko »Leipzig« doslej ni ničesar znanega. Franco javlja padec Bilbaa Vse nacionalistične radijske postaje poročajo, da je baskovska prestolnica končno padla Pariz, 19. junija, br. O vojaškem položaju na španskih bojiščih prihajajo danes zelo nasprotujoče si vesti. Baskovska vlada poroča, da se Bilbao še vedno drži ter da se vrše v okolici ljute borbe za posest višin okrog mesta, zlasti pa za prehod preko reke Nervion. Po zadnjih vesteh, ki so prispele v prvih popoldanskih urah, so fran-kovci vrgli v boj vsa '•izpoložljiva sred- stva ter bombardirajo baskovske postojanke s topovi in iz zraka. Vrsti se napad za napadom vendar pa se Baski še vedno junaško drže Oh 16.10 popoldne pa so vse španske radijske postaje, ki so v rokah frankovcev, objavile vest, da je Bilbao padel. Radijska postaja v Salamanci je izdala poročilo, da so kmalu po 16. vkorakale prve čete gene- rala Franca v mesto. Ko so prvi oddelki vkorakali v mesto, fira je prišel nasproti bataljon baskovskih miličnikov z belo zastavo na čelu. Pozneje se je izkazalo, da so se ti miličniki uprli svojim poveljnikom, napadu zapore ter izpustili 1400 političnih jetnikov, ki so se jim pridružili in korakali nasproti Franco vi vojski. Francove čete so najprej zasedle mestni magistrat, v katerem se je zabarikadiral poslednji oddelek Baskov. Vsi so bili po kratki, a hudi borbi ubiti. Ko je na magistratu zaplapolala Francova zastava, so se na vseh hišah pojavile bele zastave ta so frankovske čete zasedle vse mesto brez odpora. Zadnji baskovski oddelki so se na kamionih umaknili proti Santandru, preganjanj od nacionalističnih letal. Katalonska ofenziva pri Huesci Madrid, 19. junija, o. Po najnovejših vesteh. ki jih je »bralo vojno ministrstvo v Valenciji. je na severovzhodnem bojišču v teku velfka ofenzrva katalonske vojske, ki se povoljno razvjja v vaeh odsekih okrog Hnesce in Sarag^sse. Poslednja cesta, po kateri so se nameravali nacionalisti iz Hu-esce >n Jace umakniti proti eeveaozapadu, je sedaj v posesti republikancev. Republikanci groze z uničenjem Saragosse Pariz, 19. junija, b. Po semkaj dospelih vesteh je snoči vladna radio-oddajna postaja objavila, da bodo republikanske čete v primeru, da bi general Franco zaukazal popolno razdejanje Bilbaa, z obstreljevanjem iz zraka porušile Saragosso, ld šteje okoli 189.000 prebivalcev (okoli 10.000 manj kakor Bilbao). Saragossa leži 160 milj zapadno od Barcelone in je že od vsega početka v rokah Francove armade. Apel Baskov na Francijo in Anglijo London, 19. junija. AA. Havas: Baskovska delegacija v Londonu je prejela obvestilo, da je angleška vlada prepovedala angleškim ladjami, da bi še ščitile pamfk »Havano«, ki prevaža begunce iz Bilbaa. Predsednik baskovske vlade Aguirre je poslal brzojavni apel angleški vladi in predsedniku francoske republike, da naj bi parnik do konca vršil prevoz otrok in drugih beguncev iz Bilbaa. Nov poskus za zbližanje med Nemčijo In Anglijo Mnenja angleškega in italijanskega tiska o obisku nemškega zunanjega ministra v Londonu — Francija odklanja direktorij velesil London, 19. junija, a. »Daily Telegraph« objavlja uvodnik svojega diplomatskega urednika, ki pravi, da lahko postane Neurathov obisk izhodna točka za ureditev razmer v Evropi. Kar se tiče zahodnega pakta, se zdi, da Berlin in Pariz nekoliko popuščata, glede povratka Nemčije v DN pa bodo v Londonu naravnost vprašali, kakšne reforme si Nemčija želi v paktu DN. »Morning post« pravi, da Francija ne bo pristala na obnovo pakta štirih, ker bi pomenil odstranitev Sovjetske unije iz mednarodne politike. List navaja, da so zadnji moskovski dogodki sicer precej omajali zaupanje francoske javnosti v Rusijo, vendar pa ne tako, da. bi Francija zaradi tega prelomila pakt z Moskvo, če je res, da imajo nekateri sovjetski generali stike z nemškim generalnim štabom, pravijo v Franciji, potem je tudi to razlog, da pakta z Rusijo ne odpovemo. V uradnih krogih zanikajo vse govorice in vesti o pogajanjih z Neurathom. Angleška vlada se želi z nemškim zunanjim ministrom samo posvetovati in izmenjati misli o vseh perečih evropskih vprašanjih, ne da bi pri tem mislila na kakršnekoli konkretne zaključke. V toliko so napačne tudi vse vesti inozemskih listov, ki napovedujejo zaradi tega kontakta angleških in nemških državnikov oslabitev drugih zvez, ki že obstojajo med velesilami. Tesno sodelovanje med Parizom in Londonom ostane neizpremenjeno. Kdor upošteva sedanjo francosko-angle-ško povezanost v vseh glavnih evropskih vprašanjih, tako zatrjujejo v teh krogih, pa mora že v naprej izključiti tudi možnost, da bi se Nemčija odtujila Italiji in približala Londonu kar na slepo, ker bi ob francosko-angleškem sodelovanju igrala podrejeno vlogo. V tako neugoden položaj Berlin prav gotovo ne sili. Oslabitev osi Rim—Berlin ni mogoča Rim, 19. junija, o. »Giornale d' Italia« odločno zavrača govorice, po katerih naj strankarsko-političnih koristi. Kamorkoli pogledamo, vidimo isto sliko, celo pri izrazito narodnoobrambnih m humanitarnih organizacijah. In vidimo še več, da so tudi mnoge teh organizacij, čim^ so dosegle gotov vpliv in gotovo moč, izpostavljene sličnim napadom in z iste strani kakor Sokol. Vse to so vidna in jasna dejstva, ki jih ne more zanikati nihče, kdor noče izkrivljati resnice. Ona pa so tudi najboljši dokaz, kako neutemeljen in zlonameren je očitek, da se Sokol vmešava v dnevno, strankarsko politiko. bi pomenil Neurathov obisk v Londonu oslabitev zveze Rim—Berlin. List opozarja, da so netočne informacije londonskega lista »News Chronicle«, ki pravi, da je angleška vlada sklenila v bodoče tesneje sodelovati z Nemčijo samo zato, da bi razbila os Rim—Berlin in Italijo izolirala. Rimski iist naglaša spričo tega, da je os Rim—Berlin trdna. V ostalem Angleži nimajo česa zameriti Italiji. Kar se tiče Španije, je Italija pripravljena pristati na umik tujih prostovoljcev, če se obenem umaknejo iz Španije tudi vsi tuji politični agitatorji ta če se končno likvidira vprašanje finančnih podpor, ld jih ena izmed obeh vojskujočih se španskih strank prejema iz inozemstva. Italija je na drugi strani pripravljena pristati tudi na pogajanja za novi zapadno-evropski pakt. Kar pa se tiče pakta štirih velesil, ki je postal v zadnjem času zopet aktualen, smatra Italija, da so odnošaji med posameznimi evropskimi državami še tako napeti, da bi jih s takim paktom ne bilo mogoče zlepa urediti. »Popolo d' Italia« piše, da ustrezajo pogajanja o zapadnem paktu popolnoma političnim težnjam Italije, nihče naj pa ne računa s tem, da bi se hotela Nemčija zaradi dogovora o zapadni Evropi odpovedati izrazitemu protikomunističnemu značaju zunanje politike. Nemški general pri francoskem maršalu Parig, 19. junija. AA. Načelnik nemškega generalnega štaba general Beck je danes obiskal maršala Petama Blum obišče Roosevelta London, 19. junija, b. »Evening Standard« doznava, da namerava francoski ministrski predsednik Blum v teku prihodnjih dveh mesecev uradno obiskati Washington. Baje je francosko zunanje ministrstvo že stopilo v neuradne stike z Belo hišo, da izve, ali bi bil Rooseveltu ta obisk v sedanjem mednarodnem položaju ljub. Po informacijah londonskega lista se želi francoski ministrski predsednik pogovoriti s prezidentom Rooseveltom o morebitni spremembi lansko jesen sklenjenega valutnega sporazuma med Anglijo, Ameriko ta Francijo ter o povratku francoskega kapitala, ki je bil prenesen v Ameriko v zadnjem Iz Rusije v Ameriko preko severnega tečaja Smel podvig treh ruskih letalcev — Preleteli so že severni tečaj in jih danes popoldne pričakujejo v San Franciscu Moskva, 19. junija, br. Včeraj popoldne ob 14. lokalnega časa je startalo na moskovskem letališču rugko letalo k poletu v Ameriko po najkrajši poti preko severnega tečaja. Letalo namera/va brez pristanka preletetd pot iz Mcskve do Sam Fnancisea. Letalo je enolkrovmk in je opremljeno z 12-cilindrskim motorjem, ki razvija 900 konjskih sil- Letalo ima seboj 8.000 litrov bencina ter lahko ostane v zraku brez pristanka najmanj 100 ur. Polet pomeni prvi praktični poizkus za dosego najkrajše zračne zveze med Rusje in Ameriko preko severnega tečaja. V letalu so trije piloti, ki bodo vodih letalo menjaje se vsake tri ure. Pri poletu z moskovskega letališča je pikrtifal Valerij Calkov, z njim pa sta še pilota Georgij Budakav in Aleksander BpMakov. Vsi trije veljajo za zelo izkušew in hrabre letalce, ki so že mnogokrat sodelovali pri zelo nevarnih ekspedicijah v polarne pokrajine. Vse ruske in amerške radijske postaje lovijo poročila, ki jih oddajejo a krova vsake pol ure. Letalo je preletelo severni tečaj davi ob 5.20 po zapadnoev-ropskem času. Po zadnjih vesteh je letalo zaradi neprodorne megle nekoliko zašlo v stran in nadaljuje sedaj polet v smeri 38 poldnevu ka. V San Franciscu pričakujejo hrabre letalce jutri popoldne okrog 14. ure. Pripravljajo jim velikanski sprejem! Schachtovi razgovori na Dunaju Dunaj, 19. junija. AA. Predsednik nemške državne banke dr. Schacht se je dopoldne vrnil v Berlin. Pri slovesu na dunajskem letališču sta bila prisotna nemški poslanik Papen in odposlanec zveznega kancelarja in trgovinskega ministra baron Zeileisen. O razgovorih med dr. Schachtom in dr. Kienb5ckom je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Predsednika emisijskih bank sta se raz-govarjala o plačilnem prometu med obema državama ta o vprašanjih, ki so š tem v zvezi. Izrazila sta prepričanje, da se bo plačilni promet razvijal na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen v avgustu L 1934. Obe državi sta odločeni izvajati plačilni promet v duhu sporazuma, ki je bil podpisan januarja tega leta. Našla se bo možnost, da se plačilni promet ne ohrani* samo v sedanji obliki, temveč tndi prilagodi povečanju poslovnih zvez med obema državama. Oba predsednika bosta nadalje ostala v stalnem stiku, da se uresničijo Izražene misli. Samski davek na Madžarskem Budimpešta, 19. junija, b. Finančni minister Fabinyi je obvestil parlament, da pripravlja načrt zakona o uvedbi samskega davka na Madžarskem. Načrt je v glavnih obrisih že izdelan čim ga bodo proučili še strokovnjaki ,bo predložen parlamentu v odobritev. Pariš, 19. junija, AA. Pokojnega bivSfe-ga predsednika republike Doumerguea bodo pokopali na državne stroške v torek v Aigues-Vive6u. Maršal d'Esperey v Londonu London, 19. junija. AA. Maršal Francbet d' Esperev se je odzval povabilu jn je snoči predsedoval letnemu banketu britanskih častnikov, kj so se udeležili bojev na solunski fronti in ob Črnem morju. Maršal Lord Milne, predsednik zveze biv>§jh britanskih čaetn$kov in vojakov s solunske fronte in Črnega morja, je v 6yojj zdravjci slavil dejanja francoskega maršala na solunski fronti. Napredovanje učiteljev in učiteljic Beograd. 19. junija. AA. Napredovali so v 8. položajno naslednji učitelji in učiteljice; HaUiptman Zora v Dragatušu. Cerneljc Mihaela v Zagorja. Babnjk Ivan v Jarenini, Firahma Vilko v Prosenjakovcih. Gorjup Justina v Smartnem. Gale Franja v Les-kovcu, Gole/. Elizabeta v Smarjeti Hvala Anton v Zusmu Koželj Miroslav "prj Sv. Petru, Kokalj Franc v Mengšu. Knol Ivan v Fa>ri, Kraševec Gustav v Lazah. Luževič Jožefa pri Sv. Juriju Kosi-Majhen Štefanija v Mali Nedelji. Miheiič Vilibald v .Hočah-Mrljak Antonija v Gorju. Novak Marii^ v Kobilju, Paher Marija v Zngorju. Prapret-nik Terezija pri Sv. Barbari. Ponjkvar Stanko v Zagorju. Kavl>ar Hinko v Brniču, šte-fančjč Jakob v Prahovi. Šavlj Andrej prf Sv. Križu, Terčaik Bogomira v Marenber-g«J, Župan Jožef v št-rekljevcu. Zadek Bogomir v Dobu, Zaiokar Cjril pri Sv. Lenartu. Žolni k Bogdan v Petrovi vasi. jn Močnih Milena v Ljbeljčaih, Bernot - Golobic Franja v Hrušjej. Jenčjč Vida v Pišecah, Kosi Ludvik v M,li Nedeijij. Rojnič Josip v Kalobjem, Sveti i č Daromil v Zalem logu. Spend Avgust pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Jevreiič Rudolf na Šenturškj gori. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 462 malih oglasov. Enkratni poizkns % maih^ oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno Merilo interesentov. »JUTRO« št HI f*' *Ke3«T?a, 30. VI ¥937.' NJ. Vel. kralj dovršil nižjo gimnazijo Beograd, 19. junija. AA. Za konec šolskega leta je bila danes ob 11.30 na dvoru na Dedinju intimna slovesnost, ki so se je udeležili Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, minister dvora, guverner Nj. Vel. kralja s profesorji, prvi adju-tant Nj. Vel. kralja, upravnik dvora, dvorne dame. dežurni adjutant polkovnik Pogačnik, dvorni župnik Popovič m vzgojitelj Nj. Vel. kralja g. Parot. Po verskem obredu je guverner Nj. Vel. kralja sporočil, da je Nj .VeL kralj z odličnim uspehom in z odličnim vedenjem končal 4. razred realne gimnazije in da je glede na tak uspeh oproščen nižjega tečajnega izpita. Po tem sporočilu je guverner v kratkem govoru čestital v imenu profesorjev Nj. Vel. kralju k njegovemu uspehu in poudaril naloge, ki ga čakajo pri nadaljnjem šolanju. Nato so Nj. Vel. kraljica Marija ter'** šotni čestitali kralju k uspeta. ★ Beograd. 1». junija, p. Včeraj . . si je Nj. Vel. kraljica Marija v apreni»tm vojnega ministra general* Mariča in dvornih dam ogledala vojaške bolnice ▼ Beogradu. V bolnišnicah se je ljubemivo aa-nimala za stanje poedinih bolnikov, kakor tudi za ureditev in delovanje p naprav. Beograd, 19. junija, p. Danes popokkts je prispel v nerodno skupščine Nj. Via. knez namestnik Pavle. Sprejel in pozdravil ga je predsednik skupščine g. drič. Knez namestnik ai je ogledal we skupščinske prostore in se zanimal al—ti M slikarska in kiparska dela, ki krase novo skupščinsko palačo. Obiskal je tudi novinarski klub in se nekaj časa magorarjel z navzočimi novinarji. Blumova vlada v stiski Senat je z 210 glasovi proti 73 glasovom odklonil finančna pooblastila vladi Pariz, 19. junija, g. Senat je danes odklonil v poslanski zbornici sprejet zakonski predlog o finančnih pooblastilih vladi, in sicer z 210 glasovi protj 73. Vlada ni postavila vprašanja zaupanja. Seja senata je imela dramatičen potek. Olavnl poročevalec Gardey je ostro kritiziral vladni predlog ter je izjavil, da jc finančna politika vlade popolnoma zgrešena. Vlada hoče uvesti 5 milijard novih davkov, kar pa ni nobeno sredstvo za sanacijo financ. Finančni minister Vincent Auriel je opisal zgodovino primanjkljaja, ki je nastal pod prejšnjimi vladami. Min. predsednik Blum je izjavil, da iz-preanenjeni predlog senata ni sprejemljiv, ter je vztrajal na besedilu predloga, ki ga je sprejela poslanska zbornica. Predsednik finaDČnega odbora senata Caillaus je izjavil, da od vlade pripravljeni zakon ni preciziran. V senatu sodijo, da ima vlada s tem finančnim zakonom povsem druge namene, kakor jih na zunaj proglaša. Zaradi tega hi se moral finančni zakon tako stilizirati, da bi bila podana vsa jamstva, da vlada finančnih pooblastil, ki se ji daiejo 6 tem zakonom, ne bo izkoristila zgoli v strankarske svrhe, predvsem ne v korist sociali- stične stranke. Senat ie pokazal tek odpor, kakšnega vlada od njega ni pričakovala. Levičarski tisk napada zaradi tega so* nat in grozi, da bodo delavske množice javno nastopile v centru Pariza m prisililo senat, da pritrdi njihovi volji. V nobenem primeru milijoni francoskega delavstva ne bodo dopustili, da bi senat zrušil njihovo vlado, ki ji edini zaupajo. Položaj je vsekakor selo napet T političnih krogih se že širijo kombinacije o morebitni novi vladi. Norvi režim pa. la lahko bil samo še bcrfj levičarsko usmerjen in bi ga vtem primeru predstavljali komunisti, scoiajSsU m levičarski radikali. Mnogo se politični krogi arimajo aa stališče komunistov, ki so postali v zadnjih dveh dneh zdo rezervirani. Očividno bodo skušali izrabiti borbo med senatom in vlado. Nekateri listi menijo, da komunisti špekulirajo na padec Blumaovega kabineta ia na sestavo novejše levičarske vlade; jasno pa je, da bi padec vlade, katerega bi posredno povnrwaai komunisti, nikakor ne bil njim v koirist, ker bi v tem primeru senat imel odločilno besedo prt rešitvi vladne kriza. Jamstva bodočega razvoja Male antante Dr. Hodža o svojem obisku v Bukarešti in o konferenci Male antante na Dunavu — Odmev konference v inozemstvu Bukarešta, 19. junija. AA. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža je pred odhodom iz Rumunije sprejel zastopnika agencije Rador in mu izjavil: Manifestacij«, katerih priče smo b»li od prihoda na rumunska tla, v Bukarešti in na vožnji po Dunavu, so bile dokaz, kako čuti prebivalstvo vseh držav Male antante potrebo, da izrabi vsako priložnost, da dokaže svojo trdno voljo In odločnost za popolno solidarnost pri vseh nastopih ter da pokaže, da je sodelovanje držav Male antante neomejen čin i tel j v mednarodni politiki. Rezultati teh dni pa ne obstoje samo v trh manifestacijah. Pripravili smo tudi praktične poti glede več perečih vprašanj o sodelovanju v Podunavju. Zato bodo ure, ki smo jih prebili v lepi Rumuniji in na potovanju po Dunavu ostale sijajen in neizpodbiten dokaz našega prijateljstva, naše zveze in našega plodnega sodelovanja. V Bukarešti smo imeli priložnost pokloniti sc vladarju Velite Rumunije kralju Karolu II., ki nc zamudi nobene prilike, da zagotovi svojemu narodu vse pridobitve sedanjega napredka. Pozdravljamo pri tej priložnosti vse njegove sodelavce s Tata-reseom in Antonescom na čelu. Srečni smo bili, ker je dr. Stojadinovič s svojo navzočnostjo podčrtal solidarnost Male antante in tako še bolj pripomogel k intimnemu sodelovanju na polju najkoč-ljivejših vprašanj z jamstvi za bodoči razvoj. Mnogo mi je tudi do tega, da se zahvalim vsem sodelavcem min. predsednikov vlad kraljevine Rumunije in kraljevine Jugoslavije za dragoceno podporo, ki so nam jo izkazali. Pozdravite vse. ki se nas v Rumu- niji in Jugoslaviji hrabrili pri našem dela s poletom navdušenja m a svojimi simpatijami, novim dokazom, da bodo naše tri vlade vedno uživale podporo svojih narodov pri delu z ramo ob rami za izvedbo svojega programa. Pari«. 19. junija. AA. 0 konJer«nei »ta. predsednikov držav Male antante p?9e>Pe-iit Journal«: Prvj vfcjs, ki smo ga dobil; je zvestoba rumunskega jn jugoslovenskog* naroda ideji Male antante, ki so jo dokazale ljudske manifestacije prj sprejemu treh min. predsednikov. Politični rezultati te konference se morejo na podlagi komunikeja, jn izjav. ki jih je preč&al včeraj Tatarescu, ter iz obvestjl. ki jih je dal dr. Stojadinovje novjnarjem, takole reasumiratS: Ta konferenca, ki v ostalem sploh nj imela značaja konference stalnega sveta, kj more sprejemati popolne in obvezne sklepe za trt države, je potrdila znova velika naeela politične akcjje Male antante. Zaključni komunike o razgovorih ministrskih predsednikov držav Male antante so pariški politični krogi sprejeli s posebnim zadovoljstvom. Splošno poudarja je, da J« spričo komunikeja isginifo vse vsnemir-jenje. ki ;e zajelo pariške politične kroge po Neurathorem obiska ▼ Beograd«. Ministrski predsedniki Male antante so izraziti svojo odločno voljo, da žele ohraniti vso dosedanjo solidarnost držav Male antante, ki ostanejo tudi v bodoče trdno zveste načelom Društva narodov. Pariški krogi smatrajo za posebno značilno, da driave Male antante ne bodo pristale na nikako izpre-membo pakta Društva narodov, ako naj bi pomenila njegovo oslabitev. Velik protihitlerjevski proces v Avstriji Pred dunajsko poroto se zagovarja jI narodnih socialistov — Obtoženi so ilegalne akcije proti državni varnosti Dunaj, 19. junija, b. Včeraj se je pred porotnim sodiščem na Dunaju začel že napovedani proces proti 31 avstrijskim narodnim socialistom, ki so obdolženi, da so jeseni lanskega leta ped vodstvom 39-let-nega Reinholda Baumgarfcnerja organizirali na Spodnjem Avstrijskem tajne narodno socialistične udarne organizacije in razvijali ilegalno propagando med prebivalstvom. Ustanovili fo celo prave v S S— oddelke in se čisto po vojaško vežbali z orožjem. Njih glavna naloga pa je bila poročevalska služba. Pri preiskavi &o oblasti našle pri v-eh aretiranih velike množine orožja.. Obtožnica navaja nekaj zanimivih podrobnosti. Tako pravi, da so obtoženci organizirali celo poročanje s poštnimi golobi in da so v ta namen organizirali posebne postaje za rejo takih golobov. Vodja tega poročevalskega oddelka, je bil Berthold Knaus iz Dunajskega Novega mesta, proti kateremu je uvedeno še posebno postopanje. Obtoženci so imeli tudi svoje posebne policijske čete, organizirane na podoben način kakor rajhovaka Gestapo. Tajni vodja te sekcije je bil Walter Fou-nier, ki je tudi med obtoženci. Nekateri člani te tajne nacistične orga- nizao je so še pravočaano Zbegati, r Nemčijo, med njimi neki T&uss, ki je bil eden izmed glavnih voditeljev. Vsi UUtubuaei priznavajo v glavnem očitana dejanja. Zatrjujejo med drugim, da je bila njih. na naloga, ia nadzirajo pristaše nnato socialistične stranke v svojem predelu ia skuša jo aa vsako ceno preprečiti, da M prešli k socialistom in komunistom. Obtožnica zahteva kaznovanje delikta proti državni Odhod poslanika Hristtt« iz Aten Atene, 19. junija. AA Kralj Jnrij jo sprejel v poslovilni avdijsnei jugoslovenskega poslanika Boška Hristioa, ki je premeščen v Rim. Kralj ga je pri tej priliki odlikoval x redom Jurija I. z lento. Sto tisoč dinarjev izgubil Zagreb, 19. junija, p. Zagrebški trgovec Iliia Bogdanovič je dan«6 na trgu kupoval sadje. Pri sebi je imel 110.000 Din in vlof-no knjižico. Za hik je kuverto t denarjem pozabil v tržnici. Ko se je kmalu potem 1 vrnil nazaj po denar, ga ni bilo vek Vee j iskanje je doslej ostalo zaman. I Beležke Demokrati in dr. Maček V petek so se v pisarni dr. Mačka v Za- Eebu sestali voditelji obeh skupin zagreb-ega krila združene opozicije. Razpravljali eo o resolucijah glavnega odbora bivše demokratske stranke. Kakor poročajo listi, tfiso zavzeli nikakega konkretnoga stališča, ker so prejeli iz Beograda obvestilo, da bodo prispeli dr. Mačku posebni odposlanci Ljube Davidovima ter mu poročali o poteku in sklepih demokratskega glavnega odbora. Dr. Mačkovo glasilo ie med tem, kakor smo že zabeležili, demokratsko resolueijo že označilo za nezadostno in neprimerno za pogajanja. Ali se bo to stališče dr. Mačka spremenilo, ko bo slišal ustmene komentarje Davidovičevih odposlancev, se bo šele videlo. Pogoji za rešitev hrvatskega vprašanja Glavno glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« razpravlja v svojem uvodniku o hrvatski narodni zavednosti. Na koncu prihaja do naslednjih ugotovitev ali trditev: »Danes priznavajo že skoro vsi obstoj hrvatskega vprašanja, niso pa istih misli o tem, kako naj bi se rešilo. Vendar je rešitev zelo lahka in enostavna. Treba je ustvariti take prilike, da hrvatskim roditeljem in vzgojiteljem ne bo treba opominjati mladine, da na rodni grudi brez strahu in ponosno izpoveduje svoje hrvatsko prepričanje, ker to hrvatstvo ne bo od nikogar ogroženo. Ne gre pa samo za hrvatsko narodno ime, marveč za vse ono, kar narodu kot narodu pripada. Ne bo več hrvatskega vprašanja, kadar bodo Hrvatje sami sebe vladali, kadar bodo vsak Hrvat kot poedinec in Hrvati kot narod uživali blagodati svobode, v katero ne bo nihče posegal.« Ako bi bila rešitev hrvatskega vprašanja odvisna samo od teh pogojev, bi pač ne predstavljala nikakega nerešljivega problema. Na žalost pa postavljajo voditelji hrvatskega separatizma vse drugačne in vse težje pogoje. Obisk pri dr. Mačku »Hrvatski dnevnik« redno v vsaki številki poroča, koga vse je sprejel dr. Vladko Maček. V sobotni številki je list zabeležil, da sta bila v petek pri dr. Mačku tudi predsednik kmečke zveze in bivši narodni poslanec Janez Brodar iz Kranja ter župan in član banskega sveta Nande Novak iz Kamnika. Po kaj sta k dr. Mačku prišla, »Hrvatski dnevnik« ne poroča. Občinske volitve v Kranju Danes bodo v Kranju občinske volitve. Lokalni činitelji so sklenili kompromis, tako da je bila vložena samo ena lista. Od 30 občinskih odbornikov, kolikor jih ima Kranj, dobita obe glavni skupini, nacionalna in JRZ, po 12 mandatov, dočim pripade ostalih 6 mandatov takozvani nevtralni skupini pod vodstvom tovarnarja Focka. Na kandidatni listi je na prvem mestu ravnatelj podružnice Zadružne gospodarske banke češenj, na drugem upokojeni gimnaajski direktor Košnik, na tretjem pa tovarnar Fock? Fran Erjavec premeščen v Ljubljano Kakor poročajo iz Beograda, je dosedanji referent prosvetnega ministrstva za slovensko osnovno šolstvo Fran Erjavec razrešen svoje službe v ministrstvu in premeščen v Ljubljano. Opravljal bo posle sreskega šolskega nadzornika za severni del sreza Ljubljana okolica. Lekcija »Delavske politike« V dopisu >Pristav!jali so piskrček« bere »Delavska politikam trboveljskim komunistom naslednje hude levite: »Zadnjič so pri nas v Trbovljah neki ljudje, ki sta jim vsaka razredna organizacija in delavsko društvo premalo revolucionarni, pobirali za venec in deputacijo nekomu, ki so ga gotovi krogi proglasili za narodnega mučenika. Zanimivo je, da so se pri tem angažirali ljudje, ki jim svetovna revolucija prepočasi napreduje, ki povsod pripovedujejo o izdaialstvu nad proletariatom in ki smatrajo vsakega delavskega zaupnika na cokljo, da ne more priti do akcije proletarskih mas. Klofuto, ki jim jo je bil prilepil zadnjič •sSlovenec«, eo spravili v žep in so se za njo zahvalili s pobiranjem za venec in z deputacijo na pogreb. Liudje, ki so s svojo proletarsko moralo tako globoko T»adli pač nimajo pravice, dajati komurkoli naukov.« ie o ljutomerskem bivanju Petra Živkoviča Iz Ljutomera nam pišejo: »Jutro« je že poročalo o lepem in prisrčnem sprejemu predsednika Petra Živkoviča in drugih voditeljev nacionalne politike v našem mestu. Poročalo je tudi o krasno uspeli konferenci, ki se je je udeležilo nad 160 delegatov strankinih organizacij iz vsega ljutomerskega sreza. Jeza in zavist nasprotnikov odsevata najbolje iz dopisa v zadnjem »Slovenskem gospodarju«. O tem listu sicer zatrjujejo, da piše v duhu katoliSse akcije, pa bi torej moral prinašati same resnične podatke, vendar je v njegovem poročilu iz Ljutomera vse polno neresnic in zavijanj. Pa se nič ne jezimo zato. L,* t tnif.J*^ ČITAJTE ŠIRITE NAROČAJTE »J U T R 0«! Tožba zagrebškega glasila JRZ »Glasnik JRZ za savsko banovino« razpravlja o delu svoje stranke med prebivalstvom in med drugim pravi: »JRZ se je organizirala brez pomoči državnih urednikov in vlade, še več! Dogajalo se je in «e še dogaja, da so ravno državni uradniki nasprotniki JRZ, ki se mo. ra često boriti z njimi, kakor da bi bila opozicijska stranka. Niso redki slučaji, da uradniki kar naravnost agitrrajo prroti vladinj stranki. Ni malo državnih uradnikov, ki ©o organizirani v vladi sovražnih strankah. Vlada pa se na vse to prav nIS . ne ozira.« I Beograd, 19. janfr. AA. Drf. sodišče ra zaščito države je 19. junija obsodilo Gustava Tombasj, bivšega železniškega teh-njškega uradnika r kurilnjc,- državnih železnic v Vjakoveth. zaradi zločina vohunstva v korist tnje države na kazen deset let ječe ia trajne izgube častnih pravic. Prav tako je obsodilo Josipa Lata. podjetnika h, Podravlj*. zaradj zločina vohunstva v korist tnj« države aa kazen 15 let ječe m trajne jegnbo častnih pravic. Pri bolečinah v sklepih, protinu, ishiasu je bil dosežen dober uspeh s TOG AL tabletami. Učinkuje naglo in efektno brez škodljivi^ stranskih vplivov. Vprašajte svojega zdravnika! Dobiva se v vseh lekarnah. Kemifno farmacevtsko podjetje Dr. Jfiodrtr* Y. vanovica i Viktora F. r>ka, Beograd. Ogl. rog. S. br. 1187 od 6.OT. 32- Po novosadskem atentatu Hajiča je še vedno zelo resno — Neka-o atentatu in atentatorju dognati- kam sta prodrla. Potrobcn bi bil rentgenologi pregled, ki pa spričo stanja podbana Raiiča še ni mogel hiti izvršen. Za svetovne vojne je atentator Pa vnovič napredoval do ka/petaru. Po vojni je služil v več krajih po baranjakih srezih kot občinski podtajmtk. Kot dobrovoljec je dobil hišo m nato se jc oženil. Pohčertl je tudi neko dekle. Vse kaže, da je izvršil atentat v hipnem razburjenju. Ker ni imel potrebne kvalifikacijo, jc bil odstavljen s svojega službenega mesta. Obljubili so mu drugo slutžbo, za katero pa so zahtevali od njega prav tako predložitev potrebnih spričeval. Včeraj se jc zglasil pri pod banu Rajiču ponovno zaradi službe. Podban ga je opozoril, naj vendar predloži oblastem dokumente, ki so jih od njega zahtevali. Cim bo to storil, bo službo takoj dobil. Pav-lovič pa se je silno razburil, pograbil jc revolver, ga naperil proti Rajiču in sprožil z besodami: To so moji dokumenti! Beograd, If. jtavija. p. V sanatoriju dr. Jakovljeriča r Novem sada sc je davi med 8. m 9. aro ponovno sestal zdravniški kon-zilij pod vodstvom profesorja dr. Milivoja Kostiča iz Beograda, ki je pregledal ranjenega podbana Sretislava Rajiča. Konzilij je vgotor*, da se je podfcanovo stanje ponoči zboljftalo. Poročilo, ki ga je konzilij nato izdal, pravi da je notranja krvavitev nazadovala in da se pričakuje še nadaljnje zboljšanje, če ne nastopijo kakšne nepričakovane komplikacije. Danes je podbana Rajiča posetii kmetijski minister Stanko-vid, mnogo uglednih osebnosti pa sc je po telefonu informiralo o njegovem zdravju. O atentatorju, pokojem Pavlu Pavlovi-ču so ugotovili, da je streljal na podbana z brovirmgom kalibra 6.3.\ Na Rajiča jc oddal dva strela. Tretjega si je pognal skozi usta v gjavo- tako da je bil pri priči mrtev. Oba izstrelka Sta podbanu ostala v telesu, vendar do davi niao mogli točno Pozdrav bolgarskim poštarjem V L jahtjani mo paedravtjaK ie zastopnike raznih *ta*ov iz Bolgarije ter ob takih obiskih vsakokrat iskreno manifestirali bratstvo* ki nas veie z Bolgari. Tokrat pozdravljamo z vso iskrenostjo delegacijo združenja bolgarskih poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov, ki bo prisostvovala kongresu našega združenja uradnikov p. t. t. široke. Delegacija, ki šteje 30 članov, je prispela sinoči z brzovlskom v L jub-Ijano. V te} delegaciji predstavljajo štirje člani poštni resor r Bolgariji, ostali pa združenje bolgarskih p. t. 1. uradnikov. Bolgarsko združenje uradnikov p. t. t. stroke je Imelo svoj letošnji kongres 23. maja v Sofiji in je povabilo naše združenje na obisk. Naša delegacija, ki je s tremi predstavniki natega ministrstva štela 17 članov, je bila deležna v Bolgariji na \*em rvojmt potovanju na/več« pozornosti in postrež-Ijivosti od bolgarskih poklicnih to*-*arišcv. To je treba zdaj v polni meri vrniti bolgarski delegaciji. \'eseli nas. da si je Združenje uradnikov p. t. t. široke kraljevine Jugoslavije izbralo za kraj s\*ojega 19. kongresa Lljublja-no> ker bo mogla naša javnost pokazati, kako se zavzema za iežnje ugledne stanovske organizacije, veseli pa nas tudi zaradi tega. ker bodo med nami spet dragi bolgarski gostje. Iz srca želimo, da bi spozn Ii lepoto naše oiie domo\'ine in naša topla prijateljska čustva. Ko jim želimo iskreno dobrodošlico, jih prosimo, naj se počutijo med nami kakor doma. Bolgarski Junaki v Jugoslaviji Niš. 19. jnoiia. AA. Danes ob IS. urj je potoval« sko* Nfe skopina 330 bolgarskih Junakov iz viteške pokrajine. Kamenjem so v Beograd, da se «d«lež« sokolskega zleta beograjske žnpe. Na nifti pnUjj je bolgarske Junake pozdravi** ogromna množica- Med njimi so bili zastopniki raznih knltnm§h ustanov in Sokoli V man« bana moravske banovine je goste peafaafil pomočnik bana Paštro-vjč Branko. V imen« ni&e sokolske zupe je poste posdravfl starefrm Radovan Di-mjtrijevič. Za pasdrav se m« je zahvalil starešin* bdJožkov Ivao Atana-«ov. Med postankom vlaka je mata sokol- ska žuipa priredila, gostom majhen prigi>. zek. Gost)? so do odhoda vlaka ostal« % Sokoli v prisrčnem razgovoru jn poxdr5v-Jja-li juposlovensko-bolgarsko prijateljsko. Ob 13.30 so se med burnim vsiklikanjem prisotnih odpeljali proti Beogradu. Beograd. 19. juni ja, t. Nocoj jc prispel v Beograd po>set»en vlak r. bolgarskimi .Junaki, kj se udeleže zleta beocrrajfke sokolske župe. Iz Bolgarije ie p^šk) v Boocrad nad 300 J«nako^. Na, beopra jt-ki postaji so jim priredili rzredno lep sprejem. ZedoCa-ribroda »f jim je odpeljalo naspro^ ^eČ zastopnikov beograjskih sokolskih d-roštev. Prihomfci aretirana izročeni sodišču Kr. banska uprava v Ljubljani je sinoči izdala komunike, da so bili osumljenci, aretirani v srot z dogodkom pri Prihovi, v petek to včeraj izročeni sodišču. Izročeni so bili: 1. Reja Stanko, upravnik »Man borskega Večerni** Jutra« v Mariboru; 2. Silič Ivan, sluga pri upravi »Jutra« v Mariboru; S. Kodri« Fran, zasebni uradnik, sedaj brez službe, v Radvtnju pri Mariboru; 4. Bane Joaip, krojač brez posla v Mariboru; 6. dr. Gorifek Milan ml. odvetniški pripravnik pri Sv. Lenartu; 6. Korošec Mirko, odvetniški uradnik pri Sv. Lenartu; T. Neuwirt Feliks, Šofer pri Sv. Lenartu; S. Karkat Vinko mehaničar in šofer pri Sv. Laaartu; 9. Beigott Ivan, trgovec pri Sv. Lenartu; 10. Primec Mirko, posestniški sla v Hočah; 11. Orožen Milan, sbsotrirani pravnik v Celju; 12. Primec Filip, ključavničar v Hočah; 13. Mlinar Ivan, trgovski rtuga ▼ Mariboru; 14. Dugina Viktor pometat delavec državne železnic« v Maribora; 15. Parovan Anton, pekovski pomočnik ▼ Maritoni; 1«. Urbančič Ludvik, ključavničar v Mariboru; 17. Stancer Drago, krojaški pomočnik ▼ Mariboru. Osumljenca Khig Hana in K ran jc Ivan sta po izvršenem napadu pobegnila v Avstrijo. V zaporih celjskega okrožnega sodišča se žs nahaja osumljenec Brajkovič, pekovski pomočnik v Mariboru. Izdan je nalog sa aretacijo še treh o sum-ljeneev. ne v j». junija, p. Računski preglednik Davorin Tratnik js premeščen od glav-s kontrole v Ljubljani k mestni kontroli Skopi ju. Kmetijski prtštacr brž. M JeKčm je premeščen iz banake OP**™ .T.H^^IJ drt. mlekarski zavod v škorjl Loki, mz. Milan Hvastja pa iz banske nprave v Ljubljani k drlavat **Berai T Pommčah pri LitijL Tuhačevski žrtev svoje popularnosti London, junija, o. »Dailv MaiJ« poroča, da je japonski zunanji minister Hiro-ta ▼ rasgovora t novinarji o justifikacciji ruskeea maršala Tuhačevskega izjavil, da je Tuhacevdci posta/l zgolj trtev vedno večje popularnosti. Stalin se je ustrašil, da se ne bi dogodki v Rusiji razvijali podobno kakor po francoski revoluciji in ne bi tudi v MoJkri nasto*>i4 ruski Napoleon. Po mnenju Hirot« je bil to edini razlog, ki ie dovede! do dbepdbe ia justifikacije Tu-hačeiekege. Otvoritev našega paviljona v Parizu Pariz. 19. junija. AA. Dopoldne jc Adotf Čuvaj, generalni komisar jugoslovenukesa pavjljona n3 pariški razstavi, priredil sprejem poročevalcem francoskih in jugoslovanskih listov v Parizu v zvezi 7. otvoritvijo jugoslovenskega paviijona, kj bo v ponedeljek ob 10.30 ob navzočnosti trgovinskega ministra dr. Vrbanjča. mjnjstra za gardo v e Djure Jankovjča. poslanika dr. Pnriča, francoskega trgovinskega ministra Paula Bastida in generalneca tajnika. ra?eta,ve La-beia. Na sprejemu je bjl tnd^ svetnik jn. goslovenske^a posla-njš«va v Parj^.u g. Si-mič. G. Onvaj je obrazložil novjnarjem. ki jih je bilo nad «f«. giavnc značilnosti ju-goelorenskepa pavHjona i Šahovski turnir Slatini Rogaška Slatina. 19. junija, i. Danes ra bilo odigrano 7. kolo turnirja, ki jc prineslo večinoma neodločene izide. Prva sta že po dobrih dveh urah končala Pire in Kostič. Kostič sc je branil damsko-indiv-sko in z dobro igro izenačil prvotmo slabšo pozicijo. Partija je brla po 24 potezah remis. Kalabar je danes igral kot črni proti Konigu zele dofcro in je imel že dobljeno pozicijo, je pa v hudi časovni stiski pristal na remis. Z remijem se je končala tudi obojestransko odlično igrana partija med M«tweievem in Foltvsorn. Schreiber je prišel nasproti Najdorfu v lahno premoč- kar pa aa zmago ni zadostovalo in je tudi ta igra btfa remis. Enako se je končalo srečanje Nedeljkovič-Simisch, dr. Trifunovič jc dofoil partijo nasiproti Drezgi zaradi koav. tumaca. Partija Vukovič-Brodcr se jc po 23 potezah končala remis. Tomovič je igml v boljšem položaju središnjioo nasproti Gerebenu slabo in bo tudi ta partija naj-brže remis. V prekinjeni partiji ima Gcre-ben damo za 2 skakaea in 2 pešca. V včeraj prekinjenih partijah ie Gere-ben premagal Vukoviča, Nedeljkovič p« Drezgo. Stanje pp 7. koki: Najdorf. Samisch. Tri-funovič 5,'Fol^* 4 in pol, Tomovič 4 (1), Broder 4. Gereben 3 in pol (IV Pire, Vuko« vič 3 in pol, Konig. Nedeljkovič. Schreiber 3. Drezga, Kostič« Matvejcv 2 in pol, Kalabar pol. Osmo kolo se bo igralo r nedeljo izjemoma od 14. do 18. Vremenska napoved ZemunRka: Lepo vreme, po večini ja«na, le ponekod krajevne kratke nevihte in ne« kaj dežja. Zagrebška: Pričakuje se boij staSno vre« me in višje temperature. Dunajska: Najbrže še preoerj jasno, vendar pa še nezanesljivo lepo vreme. Tempe, ratura ze bo dfignfla. KALODONT v Škocjan v krškem okraju. Kljub temu, da je sedaj star komaj 32 let> je že presedel okoli 9 let ječe. »Domoljubov« člančič je vsega zanimanja vreden že zavoljo tega- ker vsebuje nekatere bistvene podrobnosti, ki jih njegova dnevna kolega nista zapisala. Najprej priznava, da gre pri javorskem zločinu v resnici za roparski umor, kakor je »Jutro« že od kraja kvalificiralo ta zločin. Takrart je bilo »Jutro« deležno pri »Slovencu« mnogo oiničnega zasmeha, pa tudi groženj. Tam nekje je padla velika beseda o petelinu, ki bo komaj trikrat zapel, pa bodo že razkrinkane naše »laži«. A od takrat do danes je petelin že stokrat in še večkrat zapel, stanje javorsike afere pa je še zmerom takšno, da je moral včerajšnji »Slovenec« kljub svojemu optimizmu priznati: »Alibija v sedanji preiskavi najbrž ne bo mogel dokazati, pač pa se bo Razberger skušal izviti na kak drug način iz zadrege ter odvrniti od sebe sum umora.« Pa ko se zdaj v isti sapi s prihovskim spopadom tako pogostokrat omenja Javor, naj kar mimogrede pribijemo, da »Jutro-vih« »poklicnih iskalcev resnice in detektivov« Tisto, kar se je Javoranom v »Dorno Ijubovem« poročilu najbolj za malo zdelo, je trditev, da so »mnoge priče spoznale m potrdile, da je bil prav Matko Razber-ger tisti neznanec v pumparicah ... »Uspeh Konfrontacije Matica Razbergerja s pričami na Javoru je bil namreč tudi po vednosti »Domoljuba* čisto drugačen. Že iz prvotnih poročil bo našim čitateljem najbrž še v spominu, da Sta zagonetnega neznanca v pumparicah usodno nedeljo popoldne videla na Javoru samo župnik in njegov cerkovnik. Ko je preiskovalna komisija privedla aretiranega Razbergerja na Javor in mu naročila, da je pred pričami šel po oni usodni poti od cerkve proti župnišču, pa tudi župnik in cerkovnik nista mogla za trdno izjaviti, da je prav on identičen s človekom v pumparicah ki je šel to pot v nedeljo 11. aprila popofldne. »Mnoge priče«, ki jih navaja »Domoljub«, se na ta način polagoma reducirajo na nobeno. Javoranom, preiskovalnim organom in našim »detektivom« — in po vsej verjetnosti tudi informatorjem »Slovenca«, »Slovenskega doma«, in »Domoljuba« — pa je bilo že od vsega početka znano, da je tisti zagonetni neznanec identičen z nekim ljubljanskim turistom, ki sc je 11. aprila slučajno mudili na Javoru. Ne bi prihajali še s tem malo pomembnim detajlom na dan, če ne bi bilo toliko vika in krika zaradi teh nesrečnih pumparic. Zagonetni neznanec v pumparicah je bil namreč neki znan zdravnik iz Ljubljane. Ne skrbite!Nenavadno je fin tudi iz čiste mlečne gume. 5 letna garancija! PERMA-TEX higijenska guma. kremi so, se popolnoma razlikujejo od drugih gostov. Ob njihovih mizah so polne steklenice zdravilne vode, zaradi katere je prišla večina semkaj, šahisti se pa dosti ne zmenijo zanjo in sežejo po nji, kakor bi se spozabili. Kakšna razlika med njimi in gosti! Po nasadih okoli stojnic z vrelci »Tem-pel«, »Donat« in »Styria« hodijo pacienti z nerazdružljivimi čašami in v lahnih po-žirkih usrkavajo zdravilno tekočino. Vsaka njihova kretnja je umerjena in tudi nikotin njihovemu zdravju ne prija. Poleg teh pa šahovski svet! V prostem času tekajo mojstri po sprehajališčih, kakor bi se jim neznansko mudilo in je povsem naravno, da se za njimi ozirajo oni, ki jim je vsaka prenagla kretja prepovedana. In pa nikotin. V turnirski dvorani je sicer kajenje prepovedano, pri šabistih so pa napravili izjemo. Nekaterim mojstrom bi morala mo-nopolska uprava dati popust. 40 do 50 cigaret dnevno je zanje malenkost, vmes pa še nekoliko cigar. Najhujši med njimi je pač nemški mojster Samisch, sicer zelo simpatičen in miren gospod. Turnir se začne zjutraj ob 8.30. Mojstri so večinoma točni, nekateri se pa le zakasnijo za 5 ali več minut. Poslednji je vedno Samisch, dasi je o njem znano, da je s šahovsko uro pri vsaki partiji navzkriž. Kakor hudournik prihrumi v dvorano in sede k svoji mizi, za vrsto stolov- ki ločijo gledalce od igralcev. Najprej položi na mizo zavitek »Morava«, nato seže v žep in privleče kopico svinčnikov. Izbere enega in ga položi na formuflar, kjer beležijo poteze. Z nervozno kretnjo ga nato vtakne •za uho. Zavitek cigaret se naglo izpraznu-je. Ni se vpepelil ene, ko ima v rokah že drugo in jo prižge od prejšnje. In kako ta človek pušl Cigareta dogoreva, dim pa odhaja od njega skozi na pol odprta usta, skozi nos, izza suknjiča tn tudi rokavov — kakor islandski gejzir. Pri vsem tem pa menda niti ne ve, da kadi. Vprašan, kako mu ugaja naša Morava, je odgovoril: Ich glaube, sie sind gut. Niso vsi obdelovalci 64 polj kadilci. Mnogi dima ne prenesejo. Prav tipična za popolno njihovo poglobitev v igro je prigoda, ki jo je imel priliko videti pisec vrstic. »Rauchen sie doch nicht wie ein Fa-briksschlott«, je neki mojster nahrulil svojega nasprotnika in nervozno zamahnil z roko, da bi odstranil namišljeni dim. Nasprotnik sploh ni kadil! Sploh se pa mojstri obnašajo zelo različno. Nekdo od njih, ki bi se mu v državi kljukastega križa najbrž ne godilo preveč dobro- je silno dovzeten za svet onkraj »Wilsonove črte«. Svet mora seveda biti primeren in nežen. Menda so ga že pogruntaili. Kakor hitro se pri njegovi deski ustavi kako tako bitje- ga neka neznana sila potegne s stola. Jadrno za- Eusti partijo in hiti v prostor za gledalce, jer si od vseh strani pozorno ogleduje bitje, ki je njegovo šahovsko notranjost spravilo iz ravnotežja. Zdraviliški gostje so običajno že ob 22. v svojih sobah. Zadnji neugnani v kavarni so šahisti. Vedno in vedno tiče okoli šahovnic, govore le o šahu, kakor da na svetu ne bi bHo nič drugega. Sc celo na promenadi ne najdejo pokoja: »Zašto nišam vu-kao f4«, — je s tragičnim glasom pripovedoval neki mojster svoji mamici, ki je spremila sina na turnir. Uboga mamica, ki sicer o šahu ve le to> da so figure bele in črne m še morda- da tiči v njih nekaj nepojmljivega, zaradi česar se je včasi treba vanje za pol ure zamisliti, odkima neutolažljivemu sinu, češ, le zakaj nisi potegnil f4! To je tragika šahistov: f4 bi bilo edino pravilno in le zaradi f4 je nesrečniku pokvarjeno življenje. To boli Oj, ti nesrečni 141 M & Kaj ima pevec, zbor in orkester v akustični zgradbi, je spoznal ljubljanski au-sambl v teatru Politeama Rossetti. Kako se dela reklama, propaganda, je spoznal sleherni od nas v Trstu. Plakati, ogromni kakor rjuhe, govore z veliko abecedo. Ako bi ne bilo v Trstu in okolici nobenega rojaka — Politeama Rosetti bi bil vseeno poln do vrha — kajti signor maestro Valentini pozna svoj posel. Kaj pa se pravi organiziran teater — to so se nekoliko lahko učili od nas. Kaj se pravi vaja vsega ansambla ob določeni uri, to je spravilo Valentini ia in njegove v ekstazo. Kaj 6e pravi še na licu mesta tvoriti, piliti in izboljšati — to je ostalo v spominu. Tako je! Povsod so vrline. Učimo se jih in učimo jih! ★ Nepozabnosti! Prva: Ko se prižgo po prihodu dirigenta Poliča v dvorani spet luči — zapoje v orkestru svečana Marcia Reale — nato jugoslovenska himna. — Vse poslušano stoje... in mešajo se barve rdeče in bele in modre, prepletne z zeleno, vse obdane od orlov in grbov... Kako veličastno. kako resnično grandiozno. -. Tedaj sem zavidal Poliču, da je sukal taktirko in simbolno prepletal staroslavne insi* gnije narodov-sosedov in držav... Ni gabilo na odru človeka, k: ni imel solzn-ih oei, in mi vsi. stari in izkušeni vojščaki, smo z ženanco izmikali poglede, ki so bili rosni V publiki ni bilo drugače — v nobenem poštenem srcu ni moMilitarmu; sike. Tudi mi poznamo v naši zgodovini prve začetke naše opere v taki obliki. Sedaj, ko gledam nazaj _ na vse, kar je pred dobrim tednom minilo, se mi kaže skoraj neresnično. Uspeh kot tak, in pa pod kakšnimi pogoji je bil pridobljen. Da, človek prične verovati iznova! Ti napori, kii eo zahtevali od velikega dela sodelujočih resnično neverjetne energije, tj se pretvorijo v skorajda sentimentalen spomrin. — Ne bom jih pozabil, dekoracijskih vaj, ko so se zbijale letve, pripenjale nalašč za ogromne dimenzije odra slikane dekoracije, kako je zrasla konec koncev podoba prvega dejanja »Prodane.« Novo! Za Trst narejeno! Prvič postavljeno! — In v redu postavljeno, lepo in estetsko. Kostumi — novi; — so šele v Trstu doživeli krst ob ti-sočsvečnih žarnicah. Nismo se zmotili niti tu. Skoraj bi verjel, da smo bili vsi začarani. da smo gledali pri tvorbi za Trst v Liubliani skozi magična očala Ciarlata-na Cepionatta ... Vse je bilo v skladu — ne z našimi prilikami, ne, temveč z ondotni mi... In v tem je ključ velikega uspeha! stor in ie bila sprememba! Štirje ljudje so nosili 6edem metrov visoke kulise in sivolasi mojster in tvorec kulis Skružnv je postal mladeniški. Ni je bilo »sarže,« vse krone so popadale — ostala je samo ena, in tej se je reklo: kako lepo, kako neizrečeno lepo je biti v službi prekrasnega!... Kdo je doživel nečuveni »faux pa6« — ponavljati sekstet v »Prodani«? Nihče! In vendar ee je zgodilo! Gledal sem krče ravnatelja Poliča pri pultu iin imel satanski špas — po ljubljansko: »Čak, hudič, zdaj bom videl, kako se boš izvil...« A izviti se ni dalo, ni bilo mogoče... Še danes vidim gesto, katera se v operi ponavlja tako redko in ki pomeni: ponavljamo...! Pa, vrag me vzemi, zapeto je bilo res lepo... Kakor pri veliki maši s tremi kanoniki ... Isti slučaj brezmejnega navdušenja, brezmejne radosti, ki blagoslavlja narode, se je ponovil pri »Eni« ob zadnjem finalu. — A ta ponovitev ni bila mogoča ... Opera ima žalibog samo en konec, ne dva ... To je logika... Ta logika ni bila logična Custodu Martiniju, ki službuje leto in dan osamel v »Politeama Rossetti...« Ko sem odhajal , mi plane okrog vratu, razigran, s. solzami v očeh, in mi očita: Signor direttore, zakaj niste dovolila ponovitve te krasote... Tri in trideset let sem tu, slišal sem vse, kar poje na tem planetu: Carusa, Battistinija vso hrvaško opero e anehe signor Primozizzi — a kaj takega še nisem doživel. Vi ste moj Grande En-nemici...« Tako moj novi prijatelj signor Martini...! Kritika, ki pove več, kakor pet tiskanih kolon ... ★ Tu v Ljubljani ničVpraša marsikdo* ■ESSag-Ti I m^i—i.■ '■• >Iq oblasti?« Na to odgovorim lahko samo z besedo: »Prirna!« Kdo pa naj ima zmi-sla za opero, ako ne Itakijan? Od obmejnih oblasti do poslednjega carinskega uradnika, od hotelskega portirja in celo šofer ja — sleherni je vedel za našo »stacione« in sleherni ie bil kavalir in gentlemen... Saj se gledališki ljudje poznamo, saj se čutimo — v poslednji trattoriji so bili teran in scombri cenejši za nas... Lepo je na svetu ...! Imeti bi moral sedaj prost ora za deset ostovskih podlistkov, v kateri bi tekla beseda o bajnih kosilih v »Continentalu«, ali o silnem teranu v tihi ulici, ali o prijatelju Buoiku. ki je osušil morje na Reki... Da . .. A eno naj povem, preden pričnem govoriti z besedo strokovnih ocenjevalcev: sleherni je storil več, kakor je mo; gel, in zato zre opera lahko mirno v svoj nadaljni razvoj... To naj se mi ne zameri, ker rodilo se je iz vse prirojene slovenske skromnosti... Mi smo stari nezaupljivi Tomaži. Pri nas doživiš čudesa in si lahko po dolgih letih žigosan kot butec in ignorant svojega poklica. Zato priobčujem tu v prevodu mnenja o naši operi, katerih se nisem izmislil jaz, niti se jih ni izmislil kritik, ali morda naš abonent — temveč strokovni kritik in glasbeni referent v tujem mestu. Kritik R. Maucci v časopisu »Popolo di Trieste« piše: Sinočnje gostovanje ljubljanskega ansambla v Trstu je najboljši dokaz italijansko-jugoslovenskega sodelovanja. Ti umetniki so dosegli uspeh, nad vse pričakovanje, ki ga je mogla slutiti naša publika. V to svrho ie bila ostroumno izbrana »Prodana nevesta«, ki predstavlja brez . dvoma eno najboljših in najtipičnejših slo- | vansktih oper. Interpretacija te opere je naravnost vzorna«. Sedaj razčlenjuje kritik delo komponista z vsemi njegovimi značilnostmi in podčrtuje razlike med bistvom slovanske in italijanske muzike. »Izvedba, katero je prikazala ljubljanska opera, je realizirana v prvi vrsti v scenski uravnove-šenosti in je homogena v posameznostih. Prekrasna disciplina vsakega posameznika, kakor tudi vez vseh elementov je dokazala, kako vzorno so se naši gostje pripravili na to gostovanje. Ta pohvala ne velja samo dirigentu Poliču, ki je z elanom vodil" predstavo, velja tudi za režiserja Šesta, velja za vse soliste — prav tako velja pa za vse one ki so dokazali svoje sposob; nosti: to so scenograf, inženjep, oderski mojster, sploh vsi, ki so sodelovali v tej čudoviti organizaciji.« Ne bom tu navajal 6u-perlativov v gospej Gjungjenčevi, ne o Go-6tiču, ne o prijatelju Križaju. Naj ne bo zamere, ako v tem post festum referatu povem, da je vsa, sleherna kritika italijanska en sam lep živ pozdrav! — Kdor razume jezik, tisti je glede na našo togost lahko bil razigran... Zdravo Banovec, Janko, Golobova. Kogejeva! Vi v6i ste v tej kritiki blagoslovljeni... ★ Ko preprisujem in prevajam s težavo kritike. ali naj prevedem še ono kar je napisal znameniti Vitto Levi v »Piccolu«. — Ne! Ne bom storil! Jaz sam nisem nikoli verjel v uspehe izven meja. Izven Ljubljane sem jih doživel že sam... Zato gledam v bodočnost naše opere mirno z vso samozavestjo in pa z onim. čemur se pravi: naprej! Sredi meja sc nahajamo — in te meie danes ne pomenijo nič. prav nič, kajti prekras ni sopran in sijajni tenor — vse to ne pozna meja... Ze to gre zasluga naši op^ri! Prof. Osip šest Točno plaču) »Jutru« naročnino V aru! svojcem zavarovalnino Šentpeter na Krasu: Na povratku v domovino. Ravnatelj Mirko Polič s solisti, zborom m godbeniki prod vagonom..........Foto R. Kos. Posvet Male antante na Dunavu, o katerem je »Jutro« že obširneje poročalo med brzojavkami. Ob mizi na ladji sede (od leve na desno): predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, rumunski zunanji minister Antonescu, ministrski predsednik ČSR dr. Milan Hodža in rumunski ministrski predsednik Tatarescu umor čaka pojasnitve . Ljubljana, 19. junija. »Slovenec«, njegov opoldnevnik in njuna tedenska poljudna izdaja »Domoljub« ob vsaki priliki in nepriliki zmerom iznova objajo spomine na javorski umor in nikoli ne zamude, da se ne bi mimogrede obregnili tudi v naše pisanje o tej stvari. Kljub vsem izzivanjem, pa ne bi danes obnavljali javorske zadeve, če ne bi bili neposredno od javorskih kmetov naprošeni, da opozorimo na nekatere netočnosti in tendenciozna zavijanja, kd jih je zadnjič zagrešil »Domoljub«. V svoji Številki z dne 9. junija je namreč zapisal: Osumljen umora farovške kuharice. Ljubljanska policija je zaključila preiskavo proti Matku Razbergerju, ki je bil aretirani ker je bil osumljen, da je dne 11. aprila umoril v roparskem namenu Jožefo Martinčičevo, kuharico v župnišču na Javoru. Preiskavo je vodil načelnik kriminalnega urada Franc Zajdela. V preiskavi je bilo zaslišanih vse polno prič ter je bil Raz-berger mnogokrat konfrontiran tako na Javoru, kakor tudi v Ljubljani. Mnoge priče so spoznale in potrdile, da je bil prav Matko Razberger tisti neznanec v pumparicah, ki se je usodnega dneva klatil po Javoru in spraševal za razmere v javorskem župnišču. Matko Razberger se je rodil leta 1905. v Ljubljani, pristojen pa je PROTI ZOBNEMU KAMNU Med šahisti in gosti v Slatini Rogaška Slatina, 19. junija. Glavna sezona se v Rogaški Slatini običajno začne šele z julijem, letos pa je že mesec prej polno tujcev. Vse kaže, da bo Slatina letos doživela obisk, kakor še nikoli. Tujci so začeli prihajati že 15. maja in četudi vreme ni bilo ugodno, se je število stalno večalo in je danes že blizu 800 stalnih gostov, dočim jih je bilo lani ob istem času le 450. Prevladujejo Madžari, ki so nekaj let izostajali, a se zdaj ponovno vračajo v večjem številu. Od inozem-cev se zdravi tudi nekaj Švicarjev, rajhov-cev in Avstrijcev, med Jugoslovani so pa najštevilnejše zastopani Banatčani. Povsod po parkih čuješ madžarsko govorico. Že sedaj je težko dobiti sobo, v juldju-bo pa še težje, ker je najavljenih večje število Beograjčanov, nadalje Francozov, Italijanov, Budimpestancev in Rumunov. Do 15. t. m. je Slatino skupno posetilo 1410 gostov, med njimi 800 stalnih, ki ostanejo po 2 do 3 tedne. Med sedanjimi gosti, ki so na zdravljenju, je tudi minister Frangeš, tajnik našega poslaništva v Washingtonu Perazič z gospo, za jutri je pa napovedan predsednik skupščine dr. Čiric, ki je. kakor znano, predsednik šahovskega saveza in si bo ogledal šahovski turnir za jugoslovenski šampionat, ki je v polnem teku. Rogaška Slatina se je za sezono dobro pripravila in je tudi poskrbela da bodo imeli njeni gostje čim več udobnosti. To velja zlasti za plavalni bazen, združen s solnčnim kopališčem s 100 kabinami Bazen bo v kratkem gotov in predan svojemu namenu. Zelo lična je tudi nova postaja po načrtih inž. Stojkovtča. načelnika gradbenega oddelka ljubljanske železniške direkcije, ki je napravil tudi načrte za predelavo ljubljanskega kolodvora, kakor tudi za kolodvor na Rakeku. Velika privlačnost za tujce je šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije, ki se odigrava v veliki dvorani Zdraviliškega do- Mojster Samisch ma. Vstop je prost in sleherni dan je dovolj gledalcev, zlasti pa pri veliki turnirski tabli ob vhodu v dvorano. Šahisti tvorijo v zdravilišču svet zase in skoraj ne spadajo v to družbo. Izredno živahni, ka- Navadi svojega otroka pravočasno na pmvihfr negami SARGOV Gospodarstvo K občnemu zboru Vinarskega društva za dravsko banovino ▼epa ttpra^njfea dr. Ofcrada^i- ča vršil posle vršilca dolžooaAi Upravnik*. O občnem »boru Vinarskega društva dravske banovin« ie >Jutro< že na kratko poročalo v ponedeljkovi in torkovi številki. K poročilu o poteku zborovanja je treba dodati še naslednje: Na občnem zboru je predsednik g. Lo?ro Tetovar podal kratko poročilo, ki se peča z vprašanjem Članstva, Iri ni tako številno, kakor bi bilo pričakovati. Društvo v mno ph važnih vprašanjih ni bilo vprašano za mnenje, zlasti »e glede imenovanja zastopnika v stahii posvetovalni odbor, glede sestave strokovnem odbora pri kontrolni po »staji, glede troMrine in postavitve zadružnih kleti itd. Predsednik se ie nadalje pečal z vprašanjem državnega ln banovinskega proračuna ter je med drugim omenil, da znašajo t banovinskem proračunu vse postavke, ki gredo * prid vinogradništvu le 255.000 . Din, čeprav donaša vinska trošarina 15 milijonov. Tajnik g. Zabavnik je obširno poročal o vseh tekočih ww*ev»h. Va* poročila so bila soglasno odobrena. Dolgotrajna ie bila debata o pred kjprifc posameznih podružnie in je končno v vseh vprašanjih prišlo do soglasnosti sklep«*, kj s« aašti stoj izraz ▼ resoluciji. (Obširno resolucijo je >Jutro< objavilo v torek 15. t m-). Pred volitvami društvenih funkcionarjev je predsednik g. Lovro Petovar podal izjavo, ki pravi v glavnem na6lednie: »Položaj *4noeradn£štva v dravski banovini postaja vsako leto težavnejši. Lanski katastrofalni napad pentmoepore, letošnji slab nastavek, visoke €45116 galiee itd, vse povzro-poslabšanje gospodarskih razmer vinogradnika. Za naše težave pa na merodajnih mestih ni dovolj razumevanja. V dolgo letni borbi vinogradnikov za svoje interese no to bilo nikdar tabo, kakor je danes. Pred m mi m važne odločitve glede trošarine hi glede dmgih vprašanj vinogradništva in vse to s« odloča mimo naše organizacije, ne da bi oa merodajnih mestih vprašali društvo za mnenje. Naše društvo je vedno lojalno sodelovalo in je skušalo v najožjih stikih z ostalimi vinogradniškimi organizacijami v državi doseči zboljšanje polo- žaja. Doseglo je tudi uspehe, ki so vredni zabeležbe. Naše prostovoljno delo pa danes nima več trudu primernega uspeha m doživlja zapostavljanje. Pod temi okol-nostmi nikakor ne morem in nočem več nositi odgovornosti in zato izjavljam, da kandidature za predsedniško mesto ped nobenim pogojem več ne 9pre|mem.< Zaradi sestave kandidatne liste je pred-sednik g. Lovro Petovar prekinil zborovanje. Predloženi sta bili dve kandidatni listi s predsednikom g. šerbinekom. Ena je kandidirala za podpredsednika ravnatelja g. šego ter za odbornike poleg večjega števila dosedanjih odbornikov tudi nekaj novih praktičnih vinogradnikov. Druga lista je imela za podpredsednika bivšega ministra g- Veenjaka in samo dva dosedanja odbornika. Overovljenih je bilo 25 delegatskih legitimacij. Svoje listke so oddali vsi delegati. Dva listka *ta bila prazna. Lista z g. Vesenjakcm je dobila 12 glaisov, druga l'sta pa je ostala z 11 glasovi v manjšini. Nekateri zatrjujejo, da je sedaj glavni odbor depolitiziran, mi pa tega ne vidimo. Odkar organizacija obstoja, je bil glavni oibCT vedno sestavljen iz predstavnikov vseh struj, danes pa ni več. Tudi ni koristno, da v novem odboru ni izkušenih strokovnjakov, zlasti da ni gg. Zabavnika in šege, ki imata preko 30 let uspešne prakse in sta poleg tega sama vinogradnika. S sve-jim vztrajnim delovanjem sta dolgo vrsto let dajala društvu in vino. gradništvu na razpolago svoje bogate izkušnje. Delo in odgovornost so 6©daj prevzeli mladi strokovnjaki, o katerih doslej vinogradniki niso mnogo slišali. Občni Zbor je ob sklepu soglasno izrekel zahvalo dosedanjemu predsedniku, tajniku in vSemu odboru. Zelo nas bo veselilo, če bomo lahko prihodnje leto poročali, da je dober del zahtev, izraženih v resoluciji, ugodno rešen, zlasti pa če bo pereče trošarim-ko vprašanje za vse prizadete sprejemljivo in končno rešeno. Za vzpostavitev likvidnosti posojilnic in hranilnic Kreditne zadrege ln hranilnice v Sloveniji zahtevajo za 240 milijonov Din posojil Iz Beograda poroča »Jugoslovenski Kurir«:, da je v četrtek posetila posebna delegacija predstavnikov zadružništva iz Slovenije finančnega ministra Dušana Letico in viceguvemerja Narodne banke dr. Beli na, katerima je izročila spomenico o vprašanju vzpostavitve likvidnosti slovenskih denarnih zavodov, zlasti kreditnih zadrug. Ta spomenica pravi, da dravska banovina občutno zaostaja glede izboljšanja konjunktu re v primeru z ostalimi pokrajinami, in U> predvsa® zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov. lat« je treba vprašanje nelikvidnih posojiMe in nelikvidnih hranilnic hitro re št ti. Sloveaske banke, ki so pod zaščito pa bodo lahko v sekaj letih uredile svoj položaj. Spomenica zahteva za Zadružno zvezo in »jene kreditne zadruge posojilo v višini 260 milijonov Dia s obrestno mero največ 2%, za Zvezo »korenskih zadrug in njene TAdmge 85 mitij«MT Din z obrestno 2 do 2.5%, za regulativn« hranilnice pa posojilo j 85 milijoDftv Din t obrestno mero največ 3%. Ta posojila bi se morala dati na 15 let. Spomenica poudarja, da more le Narodna banka dati ta sredstva pod gornjimi pogojj. Razliko v obrestni meri naj bi država kri la iz svoiih sredstev. Nadalje poudarja spomenica imajo kre ditne zadruge v Sloveniii polovico, skopaj z regnlativnimi hranilnicami pa 4 petine vseh hranilnih vlog v dravski banovini. Zadružna zveza ima včlanjenih 338 kreditnih 7.adru<7 7 88.914 zadružniki in s hra nilnimi vlogami v višini 945 milijonov Din. ki se razdeliio na 300.000 vlagateljev. Zve za slovenskih zadrug ima 150 včlanjenih kreditnih .-.adrug z 61.300 zadružniki in e hranilnim-' vlocrami v višini preko 500 milijonov Din. V Sloveniji ie torej skupaj 500 kreditnih zadrue. ki imajo 1.5 milijarde Din vlog med tem ko imajo regulativne hranilnice (28 do številu) nad eno milijar do vlof rirdpl enih na 138.000 vlagateljev Zadruge in tudi hranilnice so po večini nelikvidne in se ta nelikvidnost nanaša na tri četrtine vseh vlog. Pod zaščito je Zadružna zveza im 180 njenih kreditnih zadrug, od članic Zveze slovenskih zadrug pa je pod zaščito 60 kreditnih zadrug. Kaj je z decentralizacijo ? Pod gornjim naslovom objavlja »Trgovski liste uvodni članek, iz katerega posnemamo naslednje: ie ponovno mo slišali z najbolj vplivnih mest obljubo, da se bo pričela izvajati decentralizacija. Toda v resnici so ostale obljube le Obljube in nikjer ni videti niti najbolj skromnih začetkov kake decentralizacije. Nasprotno! Dejstva govore, da se centralizacija širi in da danes ne obsega samo vsega upravnega življenja, temveč posega vedno bolj tudi v gospodarsko življenje. Dejstva govore, da pri nas ni centralizem na umiku, temveč nasprotno na pohodu, in sicer na uspešnem pohodu. Najbolj se to" vidi na denarnem trgu. Prosti denar se vedno bolj centralizira v državnih denarnih zavodih. Ta centralizacija se je zlasti povečala z likvidacijo kmečkih dolgov, ko so naenkrat prišli vsi kmečki dolgovi pod Privilegirano agrarno banko in so klavrno propadli poskusi, da s* banka zaradi tega novega posla decentralizira. Poskusi centralizacije pa se vidijo tudi na drugih poljih in mnogi teh poskusov so že postali realnost. Tako so bila uspešna prizadevanja državne tiskarne, da dobi za vse tiskovine skoraj monopolno stališče. Za zvezke ga je dobila že pred leti. za Šolske knjige pa je tudi že dovolj pripravljen teren, da dobimo ta nov monopol. Znan je tudi poskus, da se z ustanovitvijo cestnega fonda centralizira tudi vprašanje našega cestnega omrežja. Načrt je bil zaenkrat od gospodarskih organizacij odločno odklonjen, toda s tem še ni rečeno. da je odloien za vedno. Lahko že kar s tem računamo, da bo »pet prišel na dan in da bo nespremenjen dobil v skupščini moč zakona. Na drugi dtrani ae ostale brez uspeha 73 h te ve, da se decentralizirajo državne dobave. Ostalo je pri starem in se je v marsičem še poslabšalo, ker se vedno bolj ' m nože državna podjetja, ki bodo dobivala te dobave tudi brez licitacij. Izvoz deželnih pridelkov je tudi ie v znatni meri centraliziran, isto velja sa uvoz in je pričakovati, da m bo v tem pogledu še povečala centralizacija, čeprav me njena koristnost ni nikjer iakazala. Pred kratkim se je ustanovil tako imenovani stalni koordinacijski odbor, ki dejansko zopet pomeni povečanje centralizacije. Zasebni gospodarski krogi so pri tem odboru čisto prezrti, prav tako zastopniki pokrajin. Beaedo bodo imeli le zastopniki uradov, kar je v skladu z uspešnim prizadevanjem naiSe birokracije, da se s pomočjo centralizma čim bolj utrdi. Centralizirane so banovinske trošarine, centralizirani fondi za pospeševanje raznih kultur itd., kar je vse dokaz, da je pri nas centralizem na pohodu. Izkušnja fal dokasuje, da gre večina na« Sih neuspehov na račun nesposobnosti te- \ ga centralizma. Ne iz političnih, temveč iz i gospodarskih razlogov je treba predvsem i ugovarjati centralizmu. Ena največjih napak centralizma pa je, da nima smisla za potrebe pokrajin. Vidi le svoj najožji krog in se ne zaveda, da odvisi sila države le od pokrajin, ne pa od centrale. Gospodarski napredek pokrajin pa daje tudi centrali gospodarsko moč. Te enostavne resnice pa centralizem noče priznati, ker pozna le svoj interes. Zato se moramo spraševati: kaj je z decentralizacijo? To vprašanje ne sme utihniti in je treba zahtevo po decentralizaciji vztrajno ponavljati, dokler ne bo izvedena in dokler ne bodo pokrajine dobile one svobode, ki jo potrebujejo za svoj neoviran razvoj. Povečanje naše produkcije surovega železa Že včeraj emo poročali, da so v državni železarni v Varešu moderniziral; vjsoko peč za topljenje železne rude S tem ee je produkcijska kapaciteta te peči povečala od 80 na 160 ton surovega železa dnevno. Va-reš ima dve vieoki peči. od katerih pa je bila doslej le ena v obratu. Sedaj sta v obratu obe peči. ker se je potrošnja sirovega železa povečala in bo s početkom obratovanja nove velike valjarne v Zenici še bolj narasla. Produkcijska kapaciteta obeh pečj znaša sedaj 210 ton surovega železa na dan odnosno 75.000 ton na leto. Največjo letno produkcijo surovega železa emo pred krizo zabeležili leta 1931.. namreč 37.700 ton, potem pa je prolukč-iia naslednje leto zarad; krize padla na 10.000 ton. Leta 1934. smo zopet dosegli 32.600 ton, pa je naslednje leto produkcij zopet Padla na 19.300. zato pa se je lani dvignila že na 43.100 ton. Ker r železarna v Zenici največji odjemalec vareškega surovega železa in je podjetje zaradi nove velike valjarne živo interesirano na tem d^ dob} zadostne količine surovega Žel»za je železarna v Zenici odobrila Varešu posojilo 3 milijonov din za kritje stroškov, kj so T zvezi 7, moderniziranjem visoke peči in povečanjem produkcijske kapacitete. Gospodarske vesti = Predsedstvo ljubljanske borze. Na zadnji seji borznega sveta Ljubljanske borze za blago in vrednote dne 19. tm. se je konstituiralo borzno predsedstvo takole: predsednik g. dr. Slokar Ivan, podpredsednika pa gg. Jelačin Ivan in Skubec Rihard. = Imenovanje pomočnika upravnik-, Za voda za pospeševanje zunanje trgovine. Trgovjnskj minister je postav ji pomočnika upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Miljutfna Petroviča, šefa odseka za živino in živinske proizvode. Dr. Petrovič je že pred imenovanjem no- = Zakaj se ustanavlja pudiutoiaa Pa#t- . ne hranilni«« v Pod gorici? Te dni ao * mudili predstavniki Pottn* hranilni««, M so uredili vse potrebno aa ustanovit«« podružnice Pofitft« hranilnice. Podružnica fee pričela poslovat«, septembra t. 1. Sedaj ima Poštna hranilnica poUg eentral« v Beogradu Še podružnico v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju. Zakaj #a Ja Poštna hranilnica odločila M ustanovit«« podružnice favno v Pod gorici nam ni m** no, znano pa je da še gospodarski krofi v Novem Sadu, zlasti pa v Splittl Ml« prizadevajo, da bi dobili podružnico Poštne hranilnice, pa jim doslej to Se nI uspejo. Naši primorski Kraji v resnici nujno potrebujejo tako podružnico, te danes imajo za otvoritev take podružnice potrebno število čekovnih računov, ne glede na to, da že razvoj naše pomorske trgovine nujno zahteva, da se plačilni promet olajša in pospeši. Pa tudi Vojvodina navaja tehtne razloge za ustanovitev podružnice v Novem Sadu. — Vprašani« podaljšanja aredbe « veleblagovnicah. Zagrtbdko Udružeaj« trgovcev ie imelo nedavno svojo sejo, na kateri je razpravljalo o vprašanju noveliza-ciie in podaljšanja veljavnosti uredbe o prepovedi ustanavljanja in razširjeni« trgovinskih obratov velikega obsega (veleblagovnic). Na seji so sklenih", da se ie ta mesec skliče anketa vseh zainteresiranih zagrebških gospodarskih organizacij, ki naj razpravlja o tem vprašanju Potrebno je, da se to vprašanje najenerglčneie vzame v pretres, da ee ne bi dogodilo kakor lani, ko je šele tik pred potekom veljavnosti stare uredbe uspelo doseči podaljšanje za eno leto. Upravni odbor udruženja je ob tei priliki tudi razpravljal o vprašanju reorganizacije Saveza trgovskih združeni savske banovine In so bila odobrena pred ložena poročila s predlogi- Stremljenje gr« za tem, da se v savezu izvedejo neke reforme in da potem v savez pristopijo vsa trgovska »druženja. = Gradnj* mostov. Banska uprava dravske bam*v'ne razpisuje licitacije za gradnjo ms^v želer.obetonsk: mo*f nre ko Mi-n* «n postaji Jelovec na progi št. Janž - Sevnica (proračun 649.900 DmV most 6ti Rjnžo v Dolcri vasi na državni cesti št 52 (proračun 219.700 din) jn žeelto-betonskt most preko Kobjljtkega potoka na ban cesti T/25 pri Dolnji Lendavi (proračun 259 000 Din). Nadalje je razpisala banska uprava licitacijo ** gradnjo eeete Rek? — Sv Areh (zemeljska dela; proračun 439 "00 Dim). = V aprilu «0 narasle vloge prf 10 slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani «o znašal« rh koncu aprila vloge pri 29 slovenska hranilnicah 1027.7 milijona Dm. kar predstavlja v primer j s stanjem 31. marca le razmeroma majhen padec za 3-4 milijona D;t\ Vendar je treba ugotovit.? ra«vese-lj;v> dejstvo, d-; so vloge na knj|ž|ce (brez vlog po t~! očiih računih narasle Za več ko 1 mjl|?a?: D n na 606.3 milijon-. Din, dočim m padlf* vloge v tekočem računu. kar je utemelirno r večjih potrebah gospodarstva n« začetku pomladne sezone. Izmed va«h hranilnic izkazuje pravj prirastek vlog 10 Hranilnic. ra-zen te*ra pa so narasle vloge pr 2 hranilnicah po pripis« obresti za leto 103* Vloge ni knfižjoe so narasle pri 11 hranilnicah. . riog« v tekočem računu t hre.ni'nKah. Te številke dokazujejo, da s« -auoanje v hranHnjoe in v denarne zavode snloh nolseoma zopet vrača. = Stan}« klir|ng«v. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji ae v zadnjem tednu 7.\ maWVoat povečal nj sicer od 54.75 na £>.2 m-I iona mark. Saldo naSfh terjatev v starem klfrngu ananrot-i Italiji ae je ▼ 7-vInjem todnu zmanjša] od 47 na 45.96 milijona Hr. zmanjšal p* se je tudi saldo našega v novem kliringu od 26.8 as Tnjli^-na Ii*. V kliringu s Francijo »mo ■dolžni ie Ifc 5 6 nri^jona frankov, mM tem ko ziv»<1), za dae. 12.9$ (1244)' iXO Čebelarji! Maj i* ž*», « n« mt«« H^lMtJi «•*»■.-K«i*j«H»0 im r M ftdi VMBk-OfcšiiU M« ii pf»*waM« M bMt«, 4« j« »»r* aijttteiš pvi cm m tvriiki JO* (ALTA A C«, bltniu LJCBUAJfA a «. K. t (P»m*m £>«raber IZDELKI: ementalski, aidamski, trapistov JkJ ttlaitski, ementalski v aa vitkih po 6 porcij, desertni siri, romado-arski, chesteraki, de-aertni v blokih, surovo maslo. — Zahtevajte «enik! — Napravite poskusno naročilo tudi V manjših količinah! JUtor M S «Mfe tU f»» Mjii »ČM M «r«*i o4- ifcodmv. EMSNT 2*dma 1| JU4ci>re. VRTNO poniTvo toteM IM € 90~ Vrtni fotelj zložljiv « »Č»H rotm t MUN» 1 SffTCVAnE 8ftfZPUttM C04* MBHEl'HEROLD^ ■OflHIg MAftlBOa uv*. tapecirana « 200— Vse z dobrim štrapac-ajm platnom prevlečeno. Tvrdka MARIBOR Pri odjemu od Din 400 franko vsaka železniška postaja. Anodna baterija, ki je bila do sedaj največja neprijetnoat baterijskih aparatov, ie odslej nepotrebna! Najnovejši izum inženirja N. EJltz-a, lastnika tovarne »Radionec, enega izmed prvih evropskih radijskih konstrukterjev, jo za zmeraj nadomesti. Izum je anodni aparat, ki spreminja akumulatorsko napetost na 120 Volt, katero dobavlja radijskemu aparatu kot anodno napetost. If^vi BftSlOT? SV. PETRA C. 4. C E L E F O N 25-57 Napetost j« stalna ter ne pada, kot prt anodni bateriji. Aparat prodaja glavna zastopnica tovarne >Radione«, ki je tvEdka »RADIO« reg. zadr. z o. z. v LJUBLJANI MIHLO&ICEVA CESTA 7, teL 319ft. Na ljubljanski borz,- je znašal pre|«k}j teden devfznj promet 6.62 milijona din nasproti 9.95. 10.30, 5.41 in 652 milijona din v prejšnjih štirih tednih. V pristnem kK-rjngu so v teku tedna avstrijski Šilingi po zadnji okrepitvi ta malenkost popnstjfi. j« sicer od 8.25 na 8.18. ra«d tem ko so nem* ške klirinške marke čvrste In 90 «e n«da-lie krepile od 12.45 na 12.75. Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleStj Mntt 238.50. ameriški dolarji 48.86, šviearekj frankj 11.05 in franec«ki frank j 2.14. Curih. Beograd 10. P«r>e 19.42, L*wf«n 21.54, New York 436.126. 73.«tSO, Milan 23, Amsterdam 239.7850, Berljnl74.90, Dunaj 81.75, Stookbolm 111.65. Oslo 1«.», Krtbenhaven 96.15, Prag* 15.21 Var*ava 82.75. Budimpešta 86.26, Atene 3.95, Boka-rrifta 3.26. Blagovna trfiUa SITO + ChicagO, 19. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 108.25, za sept. 107.75, aa dec. 109.75; koruza: za julij 113.29, aa sept. 101.875, za dec. 75.50. -f Winnlpeg, 19. junija. Začetni tečaji : pšenica: za julij 121.375, za okt 114.25, m dec. 112. Tragična smrt mladenke pod avtom Izdihnila je 14-letna Roža Veras iz Požege pri Tramu Maribor, 19. junija. Pasantje ob Tržaški cesti so bili danes dopoldne okoli 10. ure priča groznega prizora. Mlada kolesarka je prišla pod kolesje tovornega avtomobila in je kmalu zatem v bolnišnici podlegla poškodbam. Takoj po nesreči se je podala na kraj dogodka v bližini Žoharjeve gostilne policijska komisija z nadkomisarjem Kosom na čelu, da ugotovi dejanski stan. Bilo je zaslišanih več prič, ki so zasledovale dogodek in so nekatere izpovedale, da je tovorni avto vozil počasi in popravilni strani ceste. Ugotovljene so naslednje podrobnosti: 14 letna posestniška hči Rosa Veras iz Požege pri Framu se je davi odpeljala z doma na kolesu v Maribor. Nameravala je posetiti teto, ki stanuje na Aleksandrovi cesti. Bilo jc kmalu po 10. uri, ko je privozil iz Ptujske ceste proti mestu tovorni avto št. 3—808, ki je last trgovca Ignacija Lakenbecherja iz Varaždina. Avto je bil visoko naložen z zaboji perutnine. V bližini Zoharjeve gostilne se je pojavila na levi strani tovornega avtomobila Roza Verasova, ki je nekaj časa vozila ob tovornem avtomobilu in ga skušala prehiteti. Ko pa je prišla do višine prednjega kolesa, je iz še neugotovljenega vzroka strmoglavila s kolesa pod kolo tovornega avtomobila. Šofer tovornega avta je takoj potegnil zavore, toda bilo je prepozno. Kolesarka se je nekajkrat prekucnila ter obležala nato s raztrgano obleko, vsa v krvi. ki se ji je vlila iz ust in nosa. V mariborski splošni bolnišnici je kmalu po prevozu izdihnila. Smrt plemenite iene Ljubljana, 19. junija. Po dolgi, trpljenja polni bolezni je izdihnila v ftlajmerjevem domu v starosti 65 let goepa Marija Megvšarjeva, soproga g. Franca Meguiarja, načelnika železniške postaje v pokoju. Vsa požrtvovalna vnema zdravnikov ji ni mogla rešiti življenja. Bila je v pravem pomenu besede plemenita žena in mati. Vse svoje življenje j« posvetila rodbini, iz vsega, srca pa je bila dovzetna tiKli za va« ideale človeka. Vse to dokazuj« skrbna vzgoja štirih sinov. Najstarejši Maks, cand. ing., je zvest •otrudnik našega lista, odlično se udejstvu-j« pri Sokolu I. in v vsem nacionalnem pokretu, zelo agilen pa je tudi v našem lahkoatletakem športu. Miro je v oficirskem kurzu vojne mornarice in se vneto pripravlja za svoj poklic. Stane je izložbeni aranžer Urbančeve veletrgovine, Milan pa je dovršil tretji letnik Trgovske akademije. Oče je moral med vojno zaradi svoje nacionalne zavednosti marsikaj pretrpeti in vse trpljenje je delila z njim požrtvovalno in bodrilno njegova zvesta življenjska družica, ki tudi ni izgubila svojega poguma ob žalostnem dejstvu, da je bil mož za svoje zvesto' službovanje deležen le kronske pokojnine. Doma je bila iz Mokronoga in, ko je bila po smrti staršev uspešna. nred meseci prodana domačija, je še v»dno ostala tesno zvezana s svojim rojstnim krajem: kadar je le mogla., ga je obiskals-Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek ob pol 18. iz mrtvašnice bolnišnic«. Gospe Megušarjevi blag in časten spomin, ugledni rodbini pa iskreno sožalje. ZDRAV1US Dolenjske Toplice železniška postaja Straža-TopKce pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma, sklepov ia mišic, boleai živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca ln krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Predsezonske cene do 15. junija: 10 dni Din 600.—. 20 dni Din 1.100.—. Polovična vožnja. Pojasnila daje uprava. NOVA UPRAVA DOBRNA pri CELJU nudi vsem srčno in Živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenjske moči // Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni // Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne // Penzion od Din 35.— do Din 90.— // Zahtevajte prospekte! Za državne vpokojen* ce in vpokojenke Ljubljana, 19. junij* Drav»ka finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Konec leta 1957 prestane veljavnost železniških legitimacij za upokojence v platnicah sive barve. Državni upokojenci in upokojenke, prejemajo pokoinHno od dravske finančne direkcije v Ljubljani, naj naroče nove železniške lcgitjmacije za Je-to 1938 zase in za svoje rodbinske člane že sedaj. Finančni direkciji naj pošljejo nove doprsne fotografije v velikoert; 6is9rni. Fotografije jih morajo predstavljati ▼ cr vjlni obleki. Na hrbtu slike je treba razločno zapisati rodbinsko in rojstno ime. Rabljene slike bo direkcija vračala. Poleg slike naj pošljejo upokojenci za vfako legitimacijo 20 I>in v gotovini. Znesek more.io plačatj tudi na čekovnj račun finančne direkcije št. 10011 po čekov o-j položni«, ki jo dobe pr; davčni upravi za 25 par. Na po ložnici naj oznaoijo, čemu po&iljajo denar. Za rodbinske člane veljajo žena ali vdova in zakonski otroci. Sinovj uživajo vozno ugodnost do polnoletnosti, hčere pa do omožitve. ce jih etarši vzdržujejo. Da so hčere samskega stanu, dokažejo upokojenci s potrdilom župnega urada, da jih vzdržujejo, čeprav zanje ne prejemajo več rei-binske doklade, pe s potrdilom pristojne občine. Zana in otroci uživa jo voboo ugodnost samo, če žive z uslužbencem v rodbu*kj skurmosti. Rodbinska skupnost obstoji tudi tedaj, ko žena in otroci iz opravičenih razlogov ne zjve v istem kraju, kjer živi uslužbenec. Rodbinska skupnost ee mora dokazati s potrdilom pristojne občine ali policijske uprave. Vsa potrdila, ki niso podvržena taksi, se morajo priložiti fotografiji Dosedanje železniške legitimacije, jrdsjje po pravilniku iz leta 1930, preden je stopil v veljavo občni pravilnik o voznih in prevoznih ugodnostih z dne 4. julija 1936, bodo morah' državni upokojenci v januarju 1938 poslati finančni direkciji, d« jih vrne direkciji državnih železnic. Svoje slike smejo upokojenci z njih odstraniti. 4802 f toplice ( SLOVENIJA ) jugoslovenski Gastein. Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalno zdravljenje. V pred- in posezoni za 10 dni 600.— Din. V glavni sezoni 800.— Din. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali pri kopališki upravi v Rimskih Toplicah. Preminula je po dolgi in mučni bolezni soproga, mama, teta itd. KOŠIR ALOJZIJA roj. CUČNIK Pogreb drage pokojnioe bo v nedeljo, dne 20. junija ob 17.30 iz hiše žalosti, Rožna dolina II./27 aa pokopališče na Viču. Ljubljana, Orehovec 19. VL 193T. ŽALUJOČI OSTALI mače vesti * Angleško nčilišče za vse jugoslovenske dijake. Prihodnje leto bo angleško vseučilišče v Cambridgeu ustanovilo v Sarajevu učiLišče angleškega jezika za dijake iz vse Jugoslavije. Dijakom ne bo treba obiskovati' ueibšča, pač pa bodo pred njegovo izpitno komisijo polagali pismene m u^tne izp.te iz angleščine ter si tako pridobili odobritev angleškega prosvetnega ministrstva, da smejo poučevati angleščino. Namen ustanove je zbuditi zanimanje za angleški jezik in angleško slovstvo. Ustanovitelji so izbrali za tajnika svoje sarajevske ustanove prof. Obrena Vukomanovj-ča v Sarajevu, na katerega nai se obračajo dijaki, ki nameravajo prihodnje leto polagati izpite iz angleščine. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljublianske univerze gg. Korošec Ivan iz Prestranka, Rausavljevič Pavle iz Ra-dovice Ln Špicar Bojan z Jesenic. Čestitamo! * Zborovanje novomeškega učiteljskega dru§tva. V soboto 12. t. m. je zborovalo ob lepi udeležbi elanstva novomeško učiteljsko društvo v prijaznih Brusnicah pod Gorjanci Zborovanje je vodil predsednik društva 'g .Vilko Menard, ki je pozdravjl zastopnika oblasti sreskega načelnika g. Vidmarja jn vse zborovale« ter potem poda! izčrpno situacijsko poročilo. Poročilo o zboru predsednikov JUU v Ljubljani je podal g. Ivan Juičec iz Birčne vasi. Ucrtelj-stvo"je soglasno odobrilo Sipomenjeo jn resolucijo. Sprejeta sta bila tudi pravilnik za društvene zbore in blagajniški pravilnik. Blagajniško poročilo je podala ffospa Sušni kova. Za delegata banovinske skupščino sta bila izvoljena gg- Menard m Jurčec, za državno skupščino pa g- Menard in ga. Sušnikova. Domačin šolski upravitelj g. Marine je podal lepo poročilo o udejstvo-vanju učjtelja na gospodarskem polju, mnogo praktičnih nasvetov za sadjarstvo in cvetličarstvo pa je dal novomeški šolski upravitelj 2. Žukovec. Na farnem pokopališču so zborovalcj počastili spomin leta j914 umrlega popularnega učitelja Sile. Mošk; 7.bor domačinov je ob grobu zapel žalostjnko. V dokaz, kako ceni ljudstvo svoje učiteljstvo. je bil pozdrav, ki ga Je izrekel predsednik brusniške občine učrtelj-stvu V lepo urejenem gasilskem domu. Po po;'.rejel, a ker ima podobno ponudno tudi od lastnika avstrijske igralnice na Semmeringu, ki je baie ugodnejša, še ni rešeno, za katero se bo odločil. Nemšk' podjetnik je baje podobne ponudbe poslal tudi občinam Splita in Cri-iseaiice. ........ * Meštrovjčev kip rumunskega državnika Bratiana. Po naročilu rumumske vlade je naš kipar Ivan Meštrovič izdelal velik spomenik iz ogromnega bloka jablaniškega granita, kj tehta preko 50.000 kg. Pred dnevi 60 že poslali iz Splita v Bukarešto material za postament spomenika, ki je napolnil tr; vagone, zdaj pa 6o odpremili tudi sam spomenik. Odpremo v Splitu je nad ziral kipar sam. * Smrt voditelja hrvatske narodne manjšine na Madžarskem. Med svojimi Bunjev-oi, ki so ostalj pod madžarsko oblastjo, je umrl dekan Ivan Petreš, požrtvovalni, kulturni in nacionalni delavec. Vest o njegovi smrtj je razžalostila tudi Bunjevce v naši državi, zakaj tudi oni visoko cenijo pokojnikove zasluge iz predvojne in tudi prevratne dobe. Ivan Petreš se je rodil leta 1876 v Kacmaru in je dolga leta služboval kot duhovnik v Subotici in raznih drugih krajih. Med svojimi rojaki ni bil cenjen samo kot odličen govornik in borec za narodne pravice, temveč tudi kot pesnik in pisec raznih poučnih in zabavnih člankov. Hrvatska manjšina v Madžarski je izgubila požrtvovalnega voditelja ki zaščitnika. * Popravi! V včerajšnji članek »Prodana nevesta zopet v ljubljanski operi« se je vrinila tiskovna pomota, ki spreminja smisel stavka. Štirideset let je minilo odškrou povega »Dratenika« pa do Smetanove »Pro dane neveste«, ki je nastala okoli 1. 1866 (torej pred 70 leti). »Dratemk« pa je bil prvi posrečeni poskus. P. Š. Objava DoznaH smo, da v Dravski banovini hodita po deželi dve osebi, od katerih se ena predstavlja kot pooblaščenec Privile-govane agrarne banke a. d. filijale v Ljubljani, druga pa kot zastopnik neke zavarovalne družbe, ter nagovarjata kmete naj se zavarujejo pri neki izvestni zavarovalni družbi. Opozarjamo vsakogar, da nismo nikomur dali sličnega pooblastila, temveč da gre za lažno predstavljanje. Zato prosimo vsakogar, če bi se kdo pojavil kot pooblaščenec Privilegovane agrarne banke, ki bi agitiral za katerokoli zavarovalno družbo, da ga takoj prijavi najbližnji žandarmerijski oziroma policijski postaji. Iz pisarne filijale Privilegovane 4803 agrarne banke v Ljubljani. * Nenadna smrt uglednega veleindustrij- ca. V Plavem na Češkoslovaškem je umrl v 70. letu, zadet od srčne kapi, g. Franti-šek Bruna star. veleindustrijec, šef ondot-ne tekstilne tovarne kakor tudi Kranjske tekstilne tovarne Jugobruna v Kranju. Pokojnik je bil eden izmed redkih predstavnikov pravega češkega nacionalnega kapitala, ki je našel torišče svoje velike podjetnosti tudi v Jugoslaviji. Od mladih let je bil vnet Sokol. Z izredno podjetnostjo si je ustvaril zavidljiv položaj. Kot podjetnik je imel čuteče srce. za- -svoje uslužbence. Z lepimi vrlinami si je. zatorej tudi pri, nas pridobil mnogo simpatij in spoštovanja. Uglednega pokojnika bodo v torek ob ~15~polozfli k večnemu počitku. — V Ljub-i-ljani je umrl v splošni bolnišnici g. Pavel Kollvvitz, nadstrojnik. Bil je prvi strojnik »Jutra«, ki mu bo ohranilo kar najlepši spomin. Poleg soproge in sina obžalujejo smrt vzornega, značajnega moža številni njegovi stanovski tovariši. Svojo zadnjo pot bo nastopil danes ob 15. in bo pokopan na evangeljskem pokopališču. — V Rožni dolini je umrla gospa Alojzija Koširjeva. Pogreb bo danes ob 17.30. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Kako velika je Kočevska? K podlistku g. Lojzeta Zupanca, ki je v petek v »Jutru« omenil tudi obseg kočevskega jezikovnega otoka, nam je poslal g. prof. Koštial iz Novega mesta naslednje pripombe: V podlistku je omenjeno, da se kočevski jezikovni otok prične pri Stari cerkvi in sega na jug skoro do Kolpe, na vzhod do bližine Hinja nad Žužemberkom, na zapadu pa se onstran Borovca in Brige izgubi v nepregledne kočevske gozdove, če pogledamo zemljevid inž. Janka Ma-čkovška ali dir. H. Tsdhinkla, ali če sami potujemo, taikoj spoznamo, da je ta opis mej netočen. Do blizu Hinj sega jezikovni otok na severu, nasevernejši vasi sta Kot in Smuka (ne pa na vzhodu). Borovec in Briga sta na jugzaipadu, ne na zapadu jezikovnega otoka. Jezikovni otok sega na zapadu še precej dalje od Stare cerkve. Tam so še Nove, Dolnje in Gornje Ložine, če gremo proti Ribnici; a še dosti dalje proti zapadu so Lazeč, Podpresika in Draga. Meja na vzhodu sploh ni opisana v feljtonu. Tam sega jezikovni otok do blizu Semiča in Črnomlja. NajvzhodnejSi vasi sta Blatnik in Maverl, ki je narodnostno mešan. * Spored sioveSne otvoritve našega paviljona na svetovni razstavi v Parizu bo prenašala ljubljanska radijska postaja Sfi-t. m. od 10.30 do 11. * Kako ie bil umorjen upokojeni delavec Filip Pečnik? Najokrutnejšj zločin, ki se je zgodil v zadnjih letih v okolici Zagreba, ima svo.i epilog pred zagrebškim okrožnim sodiščem. Umorjen in izropan je bil upokojeni delavec zagrebške plinarne Filip Pečnik, slovenski rojak, okrutni za vratni morilec je bil 27letni delavec Peter Kreki č iz Benkovca, zločin pa sta naroči la Pečnikova žena, 561etna Ana, ki je tudi doma iz Slovenije, jn njen ljubimec, 331etni čevljar France Mlakar, doma iz okolice Krškega. Za vse tri zahteva državni tožilec smrtno kazen. Zločin je bil z najstrašnejšo brezsrčnostjo zasnovan jn izvršen. Ana Pečnikova in Mlakar sta nagovorila Krekiča, nai izvabi Filipa Pečnika v gozd in naj ga tam ubije. Trdila sta, da ima Pečnik prj sebi dosti denarja. Krekjču sta zatrjevala. da je ves denar zašit v Pečniko-vem suknjiču in da mu vse prepuščata kot plen, oziroma kot plačilo za izvršitev umora. Ana Pečnikova in Mlakar sta najetega morilca osleparila, kajti Filip Pečnik ni nikdar imel pri sebi kake večje v^ote. Krekjč je nesrečnega Pečnika ubil z močnim železnim obročem, katerega je bil privezal na jermen. »V petih minutah sem bil gotov,« je pripovedoval morilec na razpravi. Umorjenca ie potem do golega sle-kel ter razrezal vso njegovo obleko, da bi našel skrite tisočake. Razpravna dvorana je bila natlačeno polna in morilec Krekič je na glas dejal: »Prišli so kakor v cirkus! Ana Pečnikova ima štiri otroke, ravno toliko otrok pa ima tudi morilec Krekič. Zadnji njegov otrok ®e je rodil po zločinu, ko je bil Krekič že zaprt * čebelarje-prevaževalee, ki nameravajo kamorkoli v dravski banovini postaviti svoje čebele v ajdovo pašo, opozarjamo, da morajo pri pristojnem županstvu, kjer se nahaja pašišče, do 1. julija t. "1. vložiti s kolkom za 10 Din kolkovano prošnjo in v njej navesti število panjev, ki jih mislijo postaviti v pašo, k raj-pašišče, kamor jih nameravajo postaviti, ter kraj, kjer imajo svoje čebele stalno nameščene. Poleg tega naj navede vsak čebelar tudi svoj točen naslov. Čebelarji, držite se točno uredbe o prevažanju čebel v pašo- in preskrbite si pravočasno potrebno dovoljenje od županstva. Brez predhodnega dovoljenja ne bo smel postaviti nihče čebel v ajdovo pašo, sicer bo imel velike sitnosti in stroške. * Za prevoz gasilskega orodja na gasilsko razstavo, ki bo v okviru gasilskega zborovanja avgusta v Zagrebu^ je dovoljen popust v smislu tarife za prevoz blaga. Pri odhodu je treba plačati polno voznino, po-vratek je pa brezplačen. * O dražbi nepremičnine občine Trogir sporoča Mestna hranilnica v Ljubljani, da ni res, da bi bila ona zahtevala to dražbo zaradi 2,000.000 din. Mestna hranilnica naglaša, da nima v Trogiru elociranega nobenega posojila in da se zadeva tiče Hranilnice dravske banovine. UČINKUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih. OLAJŠA muke in bolečine pri revmatizmu in protinu. UBLAŽUJE obolenja pri mesečnem perilu in meni. ODSTRANJUJE motnje debelenja in dela človeka vitkega. Dobiva se samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah! Reg. S. 19380/933. 4275 * »Kriminal« gospe dr. pivkove. Sokolsko društvo Maribor I. obvešča, da ima še nekaj izvodov te knjige na Tazpolago. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Uprava Sokola I., Maribor, Betnavska cesta 33. * Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru sprejema v internat tudi učenke srednjih šol. Nudi dobro oskrbo, vestno nadzorstvo in skrbno pomoč pri učenju. Informacije daje ravnateljstvo zavoda. * Največ užitka Vam nudijo krasna potovanja »Putnika« Maribor z modernimii avtokari: od 26. do 29. junija: Grossglockner Salzburg, popoln aranžman Din 1.000. 29. junija: Vrbsko jezero (Celovec) vključno vizum Din 150. 29. junija: Logarska dolina Din 120. 4. do 10. julija: Dolomiti in Grossglockner. popole aranžman Din 1.800. 14. do 15. julija: Mariazell. vključno vizum Din 200. Zahtevajte prospekte! Prijave in informacije »Putnik« Maribor—Celje. * »Putnik«, Ljubljana, prireja avtobusne ..izlete na pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Prvi izlet bo od 30. t. m. do 14. julija s sedemdnevnim bivanjem v Parizu. " Avtobus pelje preko Milana, Nizze in Mar -;seilla ' ter se vrača .- preko Strassburga, Mfinchena In Salzburga v Ljubljano. Cena vožnjo! '"prehrano, prenočišče,' vodstvo v Milanu, Nizzi, Marseillu, Miincbenu in za kolektivni potni list znaša Din 3695 Informacije v biletarnicah »Putnik«-a. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški — Telefon 33-87 Ljubezen pesnika R. Brovvninga in pesnice El. Barret v nepozabnem filmu TIRAN Charles Laughton, Norma Shearer, Fredric March Predstave: danes ob 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob pol 9. uri. Pride Nesrečniki HARRY BAUR ELI DA MILA 1 tako blaga davila von/a H EUDA MILO ^vorii Že deset let ljubljenec vsake lepe žene Škerjančevo »Vizijo« in Lajovcev »Pleen«. Eiletz Rafael zaigra Mozartovo sonato, Prjn-čič Mileva pa 4 Bachove skladbe. V duetu zapojeta Sok Dragica jn Korenčan Štefka dvospev iz Pergolesijeve »Olimpiade« in menuet iz Bononcjnijeve opere »Erminia«. Demšar Gojmir igra Beethovnovo sonato »Patetique«. K sklepu zaigra violinist Žiž-mond na violini Bachov koncert v e-duru s sipremljovanjem godalnega orkestra pod vodstvom Uroša Prevorška. Orkester je sestavljen iz konservatoristov m članov Orkestralnega društva Glasbene Matice. Spored se dobj v knjigarni Glasbene Matice. Produkcija bo jutri ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani. Naslednja produkcija bo v sredo 23. t. m. n— Danes na Gradu kresna veselica Rdečega križa. Začetek ob 15. konec ob 24. uri. Vojaška godba, mali harmonikarji, godba poštarjev, bogat srečolov (2000 kg premoga), zvečer zažiganje kresa, na paviljonih izvrstne jestvine in pijače. Ples na dveh lesenih plesiščih. Vstopnina samo Din 2. — Danes vsi na grad! KINO IDEAL SAMO ŠE DANES Harry Baur, Danielle Darrieus v prekrasnem velefilmu TARAS BULJBA Predstave ob 15., 17., 19. in 21.15 uri u— v korist ljubljanske sekcije Združenja gledaliških igralcev bo drevi v naši operi poslednja repriza odlične revijalne operete »Navjhanka«, katere naslovno vlogo kreira naša priljubljena pevka ga. Ma-rjca Lubejeva. Nedvomno bo vse naše gledališko občinstvo posetilo to ljubko operetno glasbeno delo j,n s tem podprlo podporni fond našilh odrskih umetnikov. Pension za gospe »DOM KOLA DOMAČICA« — SPLIT — Bačvice, Biankinijeva ul. 9. Dve minuti od glavnega kopališča. Prvovrstna postrežba. Krasen položaj. Krasne velike zračne sobe. Cene pensionu 55.— do 65 Din dnevno. — JZa daljše bivanje popust 4805 u— člani Hrvatskega kulturnega društva »Napredak« in Hrv. Radiše so sklenili, da bo svečana zadušnica za junijske žrtve 21. t. m. ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. Najboljši sladoled dobite v „RIO" vsaka 20. porcija — brezplačno. u— Občni zbor šentjakobsko-trnovske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda bo v ponedeljek 21. t. m. ob 20. pri Ma-renčetu na Dolenjski cesti. Prijatelji družbe so na občni zbor vabljeni. Vedno dobre slike s * Sejmarjem, ki prihajajo na semnje v Ribnico, naznanjamo, da se bo sejmišče premenilo. Novi prostori se bodo oddajali še 23. t. m. ob pol 7. uri zvečer pri cerkvi, to je na predvečer semnja, ki bo 24. t. m-Grossglockner, popoln aranžman Din 1.800. lenjskem. * Bil bolan? Dovolj Oslabljen po ležanju v postelji in sobnem zraku! Sedaj Vas okrepi Biomalz. Poskusna doza din 12.50 v lekarnah. -' '" * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane B_ Narodna Odbrana vzida v spomin blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju spominski plošči na mestnih osnovnih šolah na Barju in Grabnu. Odkritje obeh plošč bo 27. t. m. prve ob 10. druge ob pol 16, uri. Pri odkritju spominske plošče rxa osnovni šoli na Grabnu bo imel slavnostni govor Ilija Trifunovič, predsednik središnjega odbora Narodne Odbrane v Beogradu. Nacionalna javnost naj prisostvuje odkritju obeh plošč n_ Podružnica Narodne strokovne zveze v Medvodah priredi • danes veliko delavsko vrtno veseljco in sicer ob 16. uri na sokolskem telovadišču. zvezano s plesom, erečolovom in drugimi zabavnimi točkami-Čist; dobiček je namenjen brezposelnim delavcem. Sodeluje domača godba, kvartet in tamburaškj zbor NSZ iz Ljubljane. Veselica bo v vsakem vremenu. Zabave željno občinstvo val>imo k udeležbi. u— Spored, sestavljen iz samih koncertnih točk. se bo izvajal jutri, v ponedeljek na I. sklepni produkciji gojencev ljubljanskega drž. konservatorija. Oeana Jože bo zaigral na klavirju Osterčeve »Bagatele« jn 2 klavjrskj skladbi Caselle. Rueh bo zapel arijo iz opere »Glumači« Sagadjn Erik zaigra na klavirju Cajkovskega »Impromp-tu« in Fibichov »Scherzo«. baritonjst Hvast-ja zapoje Valentinovo molitev iz Gouno-dove opere »Faust«. Beethovnovo . »Baga-tello« jn Griiegove »Poetske slike« zaigra na klavirju Kruljc Štefanija. Baritonjst Ra-kovec Ladislav zapoje ariio k Čajkovske-ga oipere »Onjegin« jn monolog Telramu-n-da [i' Wagn erjevega »Lohengrina«. Mezio-sotpranistka Pavlovčič Štefanija bo izvajala i Zdravniška zbornica vabi gg. zdravnike, ki izvršujejo privatno zdravniško prakso v Ljubljani na sestanek, ki bo v gredo 23. t. m. ob 20. v uradnih prostorih zbornice, Dalmatinova ul. 10/n. v zadevi organizacije nedeljske dežurne službe. Odbor. VPMTm A Najboljši čistilni pra-f fil^CiIUt* šek za čiščenje kuhinjskih predmetov in drugo. Gospodinje zahtevajte povsod naš domač izdelek! n— Izlet na Visoko priredita moška in ženska podružnica CMD za šentpetrski okraj in sicer se udeleženci odpeljejo danes ob 7.15 zjutraj z glavnega kolodvora v Ljubljani v Škofjo Loko, od tam pa z avtomobili na Visoko, kamor prispejo ob 9. Po poklonitvi manom dr. Ivana Tavčarja nadaljujejo izlet v Gorenjo vas. Vrnitev po dogovoru. Vabi j eni so k udeležbi tega lepega izleta vsi prijatelji Šent-petranov ki spoštovalci dr. Ivana Tavčarja. n— Pevsko društvo »Ljubljanski Ztoik ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 21. t m. ob 20. v društvenih prostorih v Mestnem domu. - -- -t ROMAN 0 PREŠERNU dobite pri pisateljici ILKi VAŠTE, Ljubljana Lavričeva ulica 6, po cenah: blbliofilska izdaja vezena v platno . vezana v karton . Din 200.— € 100.— « 80— PLAČLJIVO TUDI V OBROKIH ! Sezona gre sicer h kraju> toda prav zato se uprave posameznih kinematografov potrudijo, da privabijo občinstvo s čim boljšimi filmi. Elitni 'kino Matica ima pravkar na sporedu znameniti umetniški fHm »Osamljena žena*, v katerem igra glavno vlogo sloveča ruska umetnica Ana Sten. Vsem, ki poznajo njeno veliko umetnost, je pač že samo njeno ime zadostno jam-| stvo, da je film na odlični umetniški višini. Elitni kino Matica zato lahko upravičeno računa, da si bodo ta fibn navzlic lepim dnevom ogledali vsi ljubitelji dobrega filma. ' Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju FRANJO KUNOVAR, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana u— Regulirali bodo še zadnji del Aškerčeve ceste. Včeraj so začeli meriti prostor zadnjega dela Aškerčeve ceste, ki je ostala zaradi sporov glede prodaje Jelačinove hiše na vogalu še neregulirana. Kakor je znano/ •se je posrečilo-.mestni- občini doseči sporazum z lastnikom hiše, kateremu je hišo za pririrterno Všdto ddktfpila. Zdaj je pač reš žfe zadnji Ca^^a"1 še uredi še ta del Aškerčeve ceste1 in se tako ustvari zveza med Cojzovo in Tržaško cesto. Cesta je državna in drugega reda, zato je prav, da se ta ovira avtomobilskemu prometu skuša odstraniti'. Z odstranitvijo Jelačinove hiše bo ustvarjena lepa ravna cesta, na katero se bo v veliki meri prenesel avtomobilski promet, ki je bil zdaj usmerjen skozi mesto. Učiteljski dom v Ljubljani sprejme v svoj internat v 2ibertovi ulici IT, nekaj srednješolcev. — Cene zmerne. — Stanovanje higijenično. Hrana meščanska. — Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Učni uspehi prav dobri. Zahtevajte prospekt. 4804 n— Pojasnila za vpis v jadralno šolo na Blokah, ki se otvori 1. julija 1937, daje pisarna Gradišče 7. dvorišče levo in sicer vsak dan od 8. do 10. predpoldne. Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Dvorakova uL 3, telefon 24-07 Vremenska poročila Dozdevno vreme N. 20. Silverifj P. 2L Alojzij T. 22. Ahacij S. 23. Agrtpina Ščip ob 23.59 Č. 24. Janez Kr, p. 25. Vnjem S. 26. VigiHj N. 27. Ladislav P, 28. Vidovdan T. 29. Peter in Pavel S. 30. Sp. sv, P. v junija po stoletnem koledarju vlažnotoplo, sončno oblačno, ponekod dež deževno oblačno hi deževno pooblačeno, kraj. def sončne je, ponekod dež lepo, sončno lepo, sončno ponekod nevihte lepo, sončno oblačno __.^iten to: — ke ^^svo?^ blesfc-*1 tvorni*«« običajna polovico, centi-nad -. * KINI 1 * Z1,* MATICA podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trily-Einu, KER GRE TRILYSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin je zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jači in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje la3. u— Kdaj bo urejena Cesta 29. oktobra? Prejeli smo: Na naše ponovno in ponižno vprašanje dne t. in. z uradnim sporočilom g župana dne 17. t m. žal nismo do bilj nobenega pravega odgovora. G. župan Čisto pravilno ugotavlja, da je »treba vpo; itevatii, da je precej velik promet in da ni mogoče izključili možnosti, da ne bi vozovi in avtomobili vrgli kakega kamenčka ali peska tudi med timicec. Pri sedanjem stanju ceste ie to seveda popolnoma izključeno in tudi >pogosto čiščenje« je le kapljica v morje! Tolažba, da bo bolje, ko bo dovršena krasno asfaltirana Aškerčeva cesta, nas pa žal ne more zadovoljiti, ker bo tramvaj vozil le še vedno po bivši Rimski, a žal ne po Aškerčevi cesti. Navada drugod po Svetu je, da se tlakujejo najprej ceste z močnejšim prometom, predvsem pa one, po katerih vozi tramvaj! Kotanje se napravijo vedno tik ob tirnicah in te kotanje je treba seveda zasipati. Ali bi nam bilo dovoljeno predlagati, kot dav koplačevalci bi menda smelj zahtevati, da i&e v doglednem času tlakuje, če že ne celo cestišče, v»aj ob tirmicah, z granitnimi kockami. S tem bi bilo ustreženo i nam i tramvaju- Tega z vzporednimi asfaltiranimi cestami žal ni mogoče doseči. Filmi z novo emulzijo, kvalitetna amaterska dela pri Foto Janlco Pogačnik, LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 20. 4700 u— Spor izdelovalcev svetlopisnega papirja pred soaiščem. K članku pod tem naslovom smo dobili naslednje pojasnilo: Tožbo proti Miroslavu Hubmajerju je vložila tvrdka »Fapirol«, družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 8., ne pa g. inž Lojze Lavrenčič, kakor je bilo navedeno v članku. Lastnik tvrdke »Papirol« .j« g. Ivan Lavrenčič. Receptura za izdelovanje heliografskega papirja ni bila patentirana, ker je že znana. "01 na progi Blid-Kraitj-LjiiMlaiia aačne redno obratovati dne 21. junija, prva vožnja se vrši iz Ljubljane Hotel Metropol ob 16. uri. Za obilen obisk se priporoča avtopodjetje HOJAK — DOMŽALE. u— Pričam ni kar tako verjeti. Včeraj smo poročaLi o nenavadnem pripetljaju, do katerega je prišlo predvčerajšnjim v ranem jutru pri poslopju »Produkte« na Tyr-ševi cesti. Tam je zašel v shrambe hišne pocestnice Veršnikove neki neznanec: in ko so ga sosedje zajeli, so ženske hotele za vsako ceno prepoznati v njem brezposelnega siromaka, ki je prejšnji dan prosil na njihovih pragih, pa se jim je zdaj izkaza! hvaležnega s tem. da je prišel vlam-liat v njihove shrambe. Preiskava pa jc dognala, da gre v resnici za trgovca z dežele, ki se je prejšnji popoldan nekje v okolici mesta ogledoval za prevzemom nekega trgovskega lokala, pa se je malo zakasnil, in ko je iskal stanovanje svojega znanca, s katerim se je bil domenil za-stran prenočišča, se je zmotil v vratih. Ženske so si morale trgovca prav od blizu ogledati, preden so ugotovile, da ni identičen z brezposclnikom od prejšnjega dne. u— P0 vlomilskih potih. Pred kakšnim mesecem smo poročali o lepem plenu kriminalnega oddelka, katerega organi so aretirali več članov široko razpredene vlomilske tolpe, ki je presenečala s svojimi nočnimi obiski zlasti prebivalce Šiške, Št. Vida, Dravelj- Brezovice- Most in drugih krajev v okolici. Na svobodi je ostal izmed njih samo še France Rokavec, precej nevaren vlomilski tip, ki se je na preganjanje policije umaknil bolj v podeželsko zaledje, da tam nadaljuje vajene posle. Zadnje čase se je klatil največ po Dolenjskem, kjer je zlasti po hribovskih naseljih nad Šmarjem izropal več hiš. Nedavno je vlomil v hišo posestnika Andreja Lampiča na Malem vrhu nad Škofljico, kjer je odnesel za okrog 4.000 Din obleke in perila, vse skupaj znosil v Ljubljano in po svojem znancu prodal nekemu kmetu na Viču. Vsa znamenja kažejo- da Rokavec ne hodi po deželi sam- temveč da si je poiskal sorodne druščine, v kateri se nahaja tudi znameniti Josip Bradeško, ki jc lani poleti ušel iz sodnih zaporov in pobegnil v polhovgra.iske hribe. Rokavec in Bradeško sta se srečala baje v neki gostilni v okolici Dobrove, kjer sta se zaupala drug drugemu in sklenila zvezo. Oba zločinca sta posebno nevarna zaradi tega, ker hodita oborožena in sta zmerom pripravljena na nasilje. Najlepše darilo za pridno dijakinjo ali dijaka je Fotoaparat katerega kupite najceneje pri Joto Tourist Lojze šrauc-u LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. ali v podružnici PREŠERNOVA 9. Cadet Box vel. 4.5 x 6 s tremi filmi samo Din 99«" Bolda ali Kodak s opt. 1.6.3 samo din 290.— Balda z opt. 1.4.5......din 400.— Balda Compur 1.4.5 . . . . . din 720.— u— Tridnevni izlet s posebnim vlakom od 27. t. m. v Trst — Gorico — Benetke. Cena vožnje z kolektivnim potnim listom v Trst Din 120, v Gorico Din 135, v Benetke Din 185. Vozni red je sestavljen tako, da imajo Gorenjci in Štajerci zvezo na svoj vlak pri odhodu in pri povratku. Informacije in prospekte v biletarnicah »Putnika« in v izletni pisarni »Okorn«. Pri aperabi TSŠJHA0BA Fll-ja ne dobite solnonifa. ©peklin, marveč lepe rakavo polt. — Brogerija Sregerič dr. z e. a« Ljubljana, Prešernova aliea 5 Iz Celja e— Mjtropolit Dositej v Celju. Danes ob 9.36 bo prispel z vlakom po cerkvenih poslih v Celje znani nacionalni delavec in odlični predstavnik naše pravoslavne cerkve mjtropolit zagrebški g. Dositej, podpredsednik arhierejskega sinoda in sedanji zastopnik bolnega patriarha g. Varnave. Danes ob 9.-36 bo sprejem na celjskem kolodvo-ru. Nato bo v pravoslavni cerkvi sv. Save služba božja, kj jo bo opravil mitropolit g. Dositej. Opoldne bo g. mjtroplit tudi poročil odvetnika g. dr. Nikolo Baclovinca iz Karlovca in gdč. Radmilo Milutjnovjčevo, nečakinjo predsednika Cinkarne d. d. in predsednika pravoslavne cerkvene občine v Celju g. Todorja Lazarevjča. Kuma sta predsednik JNS armj.jski general v pokoju gosp. Peter Živkovič in industrijec gospod Svetozar Ilič iz Karlovca. Nacionalno prebivalstvo Celja se bo gotovo v velikem številu udeležilo sprejema mitropoljta g. Dositeja, odličnega propovednika mi.ru in krščanske ljubezni ter zaslužnega nacionalnega borca, ki m-u v Celju izrekamo iskreno dobrodošlico. e_ Sokclskj prireditvi v Vojniku jn Št. Pavji! pri Preboldu. Danes bo v Vojniku pri Celju I. zlet celjskega sokolskega okrožja. Dopoldne bodo okrožne tekme moške in ženske dece društev celjskega okrožja, ob 15. pa se bo pričel na letnem telovad;-šču javni nastop, kj naj nudi verno sliko požrtvovalnega in nesebičnega idealizma Tvrševih pripadnikov. Po javni telovadbi bo zabava na vrtu br. Špesa. Članstvo So-kolskesra društva v Celju in kolesarji, ki se bodo udeležili današnjega okrožnega Žrebanje državne razredne loterije iS* in 16. junija 1937« Din 2.COO.— št.: 33.004, 62.082. « 800,— « 5.834, 5.849, 15.705, 15.705, 1-5.754, 15,790, 24.SS0, 33.003, 33-040, 33.064, 46.155, 46.170, 46.173, 62.003, 62.005, 62.092, 75.658, 95.784, 95.795. ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova nI. št. 6 ¥ renče Feržou: Protefcrfja Gregor Bradač je mali železniški uslužbenec, ima že precej nad trideset let službe, skoraj enako dolgo ženo Lizo, devet živih otrok. Liza ima sestro Elzo in Viki, Eiza ima za moža Načeta, ki je mestni uslužbenec, Viki pa Pepeta, ki je privatni uradnik. Vsi so šiškarji in bi želeli vekomaj to ostati. Gregor je velik patriot, zato je pet otrok oddal državi, ta naj jih nosi na proračunu, enega je dal mestu ir. enega industriji; dva pa še hodita v šolo; in ni še odločeno, komu bosta poklonjena na daljno vzdrževanje. Gregor je torej priden človek v službi in izven nje, Liza tudi, in mnogo sta prestala. Od podbrda do Mahničnega, od Kotoribe do Vrhnike sta rajžala in povsod sta rodila in redila otroke. Ko sta bila tam blizu Karlovca, je včasih Liza hitela celo do Gline, da bi vjela ceneno gosko, rejene-ga purančka ali pa za pleme nesposobnega odojčka. To je lepo očistila, zavila in poslala v Ljubljano. In res so se omehčala srca, ki so za to merodajna in Liza ln Gregor sta prišla v Ljubljano in zopet so lepo zbrani v šiški in vse je, kakor je bilo nekoč. Ne, ni vse tako. Včasih se zgrabijo svaki. — Tebi lahko, Gregor! Služba sigurna, penzija skoro že v rokah. Brezplačna vožnja! Kakor baron se voziš in zastonj! Organizacijo imate, kakor nikoli nikjer! Za- zleta v Vojniku, naj se zberejo danes ob 14. na letnem telovadišču pri mestni narodni šoli. Za telovadeče članstv0 bo na razpolago avtobus. Ostalemu članstvu in obeinstvvu priporočamo, da se poslužj avtobusnih zvez mestnega avtobusnega podjetja. Danes popoldne bo v 8t. Pavlu pri Preboldu javm nastop tamkajšnjega sokolskega društva, kj se ga bo gotovo tudi udeležilo zcio mnogo Sokolov in prijateljev sokolstva. e_ Ob priliki izgredov v Celju f!» t. m. je bilo mnogo mirnih nacionalnih ljudi, ki so odhajali z zborovanja v Celjskem domu, ranjenih s kamenjem. Ker poškodovanj niso samo iz Celja, katerih imena so že deloma ugotovljena, se naprošajo vsi prizadeti. da se nujno javijo v uredništvu »Nove Dobe« in dajo potrebne podatke in pojasnila. e— Opozorilo prebivalstvu. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Ponovno so bile poškodovane razne naprave na vojaških vežbališojh. Prebivalstvo ?e opozarja, da je vsako poškodovanje kaznivo in mora vsakdo, kj poškoduje te naprave, povrniti tudi napravljeno škodo. Vsled tega se poziva prebivalstvo, da ne poškoduje in ne odnaša naprav 7 vojaških vežbaljšč. e— Kino Union. Danes ob 10 m 14. matineja. Danes in jutri ob 16.15 IR.30 jn 20..10 velefilm »Orient« z Garvjem Cooper-jem in te;lnik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. uri matineji: »KEN IN NJEGOV KONJ TARZAN«. Ob 16.15, 18 15 in 20.30 »ROSE MARIE«. Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 »MATI«. Spomenik Viteškemu kralju na Rakeku Popotnika, ki se zadnje čase ustavi na Rakeku, čaka prijetno presenečenje. Kjer si še nedavno zrl zanemarjeno gmajno, te zdaj pozdravi krasno urejen park. Odborniki, ki so jih rakeški rodoljubi izvolili, da postavijo v tej važni obmejni postojanki spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju, se vneto prizadevajo, da dobi kraj, kjer bo spomenik stal, kar moči prijazno Uce. Uspeh njihovega prizadevanja je sleherni can očitnejši. Ves zanemarjeni pro.:,tor pred postajo je izpre-menjen v cvetoč park. Nesebični možje, ki se najbolj prizadevajo za lepo zamesil, g.o obmejni višji komisar Fran Petretič, špediter Tavčar, ravnatelj meščanske šole Tone Gaspari, Marič, Viktor Kralj in drugi možje iz vseh uradov in društev na Rakeku. V precenetljdvo kratkem času se jim je posrečilo zbrati toliko sredstev, da so že po 6 mesecih zbiranja mogli poveriti ljubljanskemu arhitektu štrenerju urejevanje parka. In tu sredi gaja, kakršnega nima pred postajo neben drug slovenski knaj, bo stal prvi slovenski spomenik Viteškemu kralju. Lepšega okolja res niso mogli izbrati. V zelenem gaju se bo dvigal lik neimrtnega kralja na visokem podstavku. Gledal bo v smeri parka proti jugu, kot večni čuvar svoje države. Spomenik je zasnoval ljubljanski profesor Saje-vic in bo do konca avgusta že vlit. »Prvi ga bomo odkrili«, se upravičeno ponašajo narodno zavedni prebivalci na Rakeku. Re? se bo že jeseni dvigal v tem obmejnem kraju prvi naš spomenik Viteškemu kralju, ki pa bo obenem tudi lep spomen;k narodne požrtvovalnosti zavednih mejašev. druge vam dajejo hrano skoro zastonj, obleko za polovično ceno. Dobrodelne fonde imate, socialne ustanove! Zobe zastonj! Zdravila zastonj! Morje zastonj! Kopališča zastonj! Druge skrbi nimaš, kakor da zbo-liš o pravem času! — Tako besedici Nace in Elza sekundira, Pepe in Viki pa pomagata. — Da sern jaz na tvojem mestu — pravi Pepe, — bolezni bi študiral in za vsak letni čas bi imel po dve tri v zalogi. Kaj ti bo pa nazadnje zalegla tvoja pridnost, penzio-nirali te bodo tako ali tako! — — Kaj bi pa imel od bolezni? — vpada zaskrbljeno žena Liza. — Kaj bi imel? Glej jo no! Imel bi morje, kopališče, sanatorij, dopust! — Misli človeške so — tako včasih premišljujem — kakor muhe. Brenčijo okrog glave in ne dajo miru. Otepaš se, bežiš, mižiš, — vse ne pomaga nič; misli so tu. Nekatere so od dobrega, druge od hudobnega duha. Gorje, če se jim pridružijo še želje. Te so, ki dajejo stvari meso dn realnost. In je po takih prepirih med svaki postajal Gregor zamišljen. Res je, si govori, kar pravita: morda še eno leto, morda še poldrugo in potem bom hodil s palico na Rožnik in ne v službo. In me bodo gledali postrani. Kaj pa sem pravzaprav imel od življenja? Delo. skrb, otroke. Prileglo bi se mi vsaj nekaj, preden grem. Toda kako? Tako nevešč in nespreten sem v teh stva- reh, vse življenje sem mislil le na službo. Tudi če bi kaj poskusil, saj ne bom izpeljal nikoli. Ko so mi začeli izpadati zobje, sem bil poskusil. Zakaj pa imamo dobrodelne fonde? Zakaj plačujemo? Pa me je nahrulil zdravnik: Kaj pa mislite, da bomo celi familiji pozlatili usta ? Devet otrok in zdaj še vi! Odnehal sem in tako bi tudi zdaj. Toda misel je kakor muta; v srcu so že vstajale želje. Pepe, ta bi jo izpeljal; on ni kar tako in bi se s samim zamahljajem ne dal odpraviti. Pa ga pobara ob ugodni priliki. In Pepe odvrne: — Kaj, kako? Eh, da sem jaz na državnem proračunu in organiziran železničar in tik pred penzijo! Jaz bi jim že pokazal! Kako pa drugi? Ali nima vsak rezervi za vsak primer pri rokah poleg hemoroidov in skleroze tudi malo čirov v želodcu ali ali dvanajsterniku ali malo kamenčkov v žolču ali vsaj v jetrih; ledvice tudi niso napačne, stvar z mehurjem je že bolj težka; toda revmatizem, išias ali navaden giht pa dandanašnji že lahko markira vsak laik; glavno je, da primerno zastokaš, kadar doktor kam pritisne. Le v oči ga glej! Vsak zdravnik se izda, kje bi rad našel bolezen; navadno tam, kjer je ni. No, torej ni težko; če vrhutega dobiš še malo protek-cije, si na konju za vse leto! — — E, vidiš, zdaj si jo izrekel: protekci-ja je tisto: nikoli je nisem imel, nikoli je ne bom. — In Pepe se je razjezil: — Vidiš, kako si neroden; Obrni se na poslanca. To vendar dandanašnji ni težko. O, ko bi ti vedel, kdo mox» — Slovenski ribiči zborujejo v Mariboru. V petek 18. t. m. zvečer je bil pri Orlu redni občni zfcor Zveze ribiških društev draviike banovine. Občnega zbora so se udeležili delegati malodane vseh v zvezi včlanjenih ribiških društev. Po otvoritvenih pozdravnih besedah predsednika mar.b. društva dr. Fludernika je prevzel vodstvo občnega zbora zvezin predsednik Alojzij šulgaj iz Ljubljane. Poleg predsednika sta poročala še tajnik Bogomir Malenšek in blagajničaika Milka Pehanijeva. Iz poročil je bilo povzeti, da je zvezin odbor ogre dotočil v pretekli poslovni dobi v-o svojo pažnjo prepotrebnemu ribiškemu zakonu, revirni rezdelitvi, zavarovanju ribištva proti onesnaženju vodovja, zahtevam ribičev proti zajezitvam rek in potokov itd. Zveza šteje 550 članov in vodi skrb za urejeno nabavo iker, organiziran nakup rečnih rakov in oživotvoritev državne ribiške zveze. Dohodki izkazujejo 29.241 din., izdatki pa 11.086 din. Prihodnji občni zbor bo v Ljubljani. Navzoč je bil kot zastopnik banovine inž. Jošt, ki je ob zaključku orisal stanje posameznih vlog pri banovini. Debate so se udeležili dr. Sene. kovič, Weixl, dr. Fhidernik in Gajšek. Volitev leto3 ni bilo. a— !VIest.'io poglavarstvo o po za rja vse trgovce in obrtnike, da se točno diže na-redbe banske uprave dravske banovine o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, ki je i topila v veljavo dne 16. maja t. 1. Glede na številne prijavljene kršitve naredbe se predvsem pozivajo pekovski mojstri, mesarji in prodajalci mesnih izdelkev ter bivaki in frizerski mojstri, da se točno ravnajo po nared-bi. Izgovori se ne bodo upoštevali ter bo mestno poglavarstvo zeper kršilce strogo kazensko postopalo. a— Prekajevalnica v ognju. Na Pobrežju je v noči na soboto pričelo goreti v prekajevalnici mesarja Valentina Smode-ta. Zgoiclo in scvrlo se je za 500 kg mesa in slanine. Vajenec, ki je ponoči prekaje-vwl svinjino, je namreč naložil peč ter nato zaspal. Med spanjem pa je zajel ogenj velike količine mesa. a— Do smrti ga je pobil 7. lesenim batom. Mali kazenski senat je obravnaval včeraj dopoldne primer uboja 3. aprila v Partinju, ko je 25 letni hlapec Milan Vi-dovič iz Sv. Jakoba v Slov. goricah udaril Franca Senekoviča z lesenim batom s takšno silo po glavi, da je Senekovič obležal s prebito lobanjo in da je naslednjega dne podlegel smrtnim peškodbam. Vidovič se je zagovarjal s silobrar.om. Senat je obrodil Vidoviča na tri leta strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. a— Transporti Sezonskih delavcev za Francijo in Nemčijo sključeni. Tukajšnja podružnica Borze dela obvešča vse interesente, da so ti transporti za letos že zaključeni ter da je vre, ki so se obrnili na ta urad s pismeno prošnjo, obdržala v evidenci za prihodnje leto. Iz življenja na deželi Iz Hrastnika h— Smrtna kosa. Preminila je v sredo po mučni bolezni ga. Maric« Trgkova, vdova no rudarju. Ob veliki udeležbi prebivalstva iz Hrastnika so pokopali pokojno rudarsko mater v petek popoldne na trboveljskem pokopališču. Na zadnji poti .jj je igrala ža-lostinke godba; prizadetim naše sožalje! h— Maša zadušnica za pred tednom smrtno ponesrečenim zidarjem v kemični tovarni Jožetom Miklavčičem bo v torek 22. t. m. ob 6. zjutraj v hrastniški cerkvi. h— Lep dar v zne>ku 100.1 Din je izročilo Društvo rudniških nameščencev vodstvu šolarske kuhnije v Hrastniku kot, prebitek letošnje pred pustne veselice. Vodstvo kuhinje se društvu za ta dar najlepše zahvaljuje. h__Vpisovanje novjncev na hrastniškj deški in dekliški šoli bo v ponedeljek 21. t. m. od 0. do 12. jn od 14. do 17. h— Rudniška separacijq našega rudnika je potrebna temeljitega popravila. To se bo zgodilo v dneh od 27. junija do 9. julija t. 1. V teh 11 dneh bo obrat počival. Rudarji se bodo zaposlil j pri reparacijskih delih. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazuje danes Gustava Frolicha v krasnem filmu »Ugrab-ljenka«. Glasba, ples in pustolovščine. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15 in pol 21. skavtski velefilm iz džungle >Mlaai orli*. Med dodatki tudi barvana šala. domač kulturni film in Paramoun-tov zvočni tednik Sledi sHe'ena«. Iz Trbovelj Gospodu dr. JANEZU JENŠTERLU se tem potom najiskrenejše zahvaljujem za uspešno in hitro zdravljenje mojih težkih poškodb, ki sem jih dobil ob priliki avtomobilske nezgoda Medvešek Ivarl, Trbovlje L 4789 ANA STEN v velikem ljubavnem filmu OSAMLJENA ŽENA Kronanje v Londonu — Tehnikolor film v naravnih barvah. LOGA Norma Shearer in Leslie Hovrard ROMEO IN JULIJA UNION PAT in PATACHON v najnovejši veseli komediji OTOK SMEHA (Propadlo nasledstvo) Sodelujejo še: Lucie Englisch, Tibar v. Halmay in drugi Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri Iz Ptuja j— Koncert. Danes ob 10. priredi mladinski pevski zbor na meščanski šoli svoj koncert v dvorani Mladike. Otvorjena je tudi razstava risarskih izdelkov in deških ter ženskih ročnih del. Iz Prekmurja pm— Mura in potoki, ki so zaradi neprestanega deževja te dni nevarno narasli, so začele padati. Mura je poplavila nekaj njiv in travnike eb obeh bregovih, a večje škode ni napravila Deževati je prenehalo. ★ SEVNICA. Prostovoljna gasilska četa Sevnica priredi v nedeljo 27. t. m. ob pol 4. popoldan na glavnem trgu veliko tombolo, eno izmed največjih v dolnjem Po. savju. Na razpolago so krasni dobitki, kakor molzna krava, žensko in moško koto, cela koža podplatov, vreča moke ter Se ogromna zaloga razne emajlirane in porcelanaste kuhinjske posode: lonci, kožice, vedra za vodo, krožniki, sklede, vrči, skodelice za kavo in čaj. Nadalje ležalni sto. li. usnje in podplati, moške hlače ter blago za ženske obleke in moško perilo, stekleni servis, celi zaboji mineralne vode in še mnog'o drugih lepih dobitkov toliko, da bo domalega v. a k pesetnik dobil svoj dobitek, čisti dobiček je namenjen za gradnjo gasilskega doma. SV. MARKO NIŽE PTUJA. V začetku t. m. se je otvoril pri nas poštni urad. S tem je le nekaterimi ustreženo. Drugi pa, niso po ebno navdušeni, kajti zdaj preje-msjo pošto pozneje, kakor so jo doslej. Pogodbena poštarica je gdč. Velenja kova Marija" iz Središča. Poštni urad je v župni-šču. kjer je župnik v ta namen izpraznil svojo pisarno. — Farno cerkev sv. Marka povečajo. Baje se je ljudstvo v zadnjih letih tako pomnožilo, da je postala cerkev pretesna. Gradbeni stroški so preračunani na 60.000 Din. Ljudje z mešanimi Občutki spremljajo to gradbeno akcijo. — Tukajšnji fantovski odsek je pridno na delu. Ob vsaki priliki daje sam sebi korajžo z najrazličnejšimi vzkliki. Kaže, da hočejo uve-■cte čisto »demokracijo« in pospešiti svojo »kulturo«, v nedeljo ?o nekateri znani so začeli padati. Mura je poplavila nekaj tipi, podnevi trgali sokolske plakate. To je žalostno! — Markovska sokolska četa pridno deluje. Plevel je odnesel veter, a ostalo je zrnje. Hvaležni .c|mo jim. da «0 pravočasno cdstranili, kajti neznača/jc-sž: so vedno nevarni! • ■■aaBiiniiaaaa ■•■■»■»■•■■»•■■st Kaj pišejo naši delavci iz Nemčije Murska Sobota, junija. Delavci, ki so z velikim veseljem sprejeli delo v Nemčiji- so doživeli razočaranje, kakor pričajo prva pisma, ki so prispela od tam. V mnogih primerih se delodajaJci niso držali sklenjenih pogodb. Samovoljno so z.nižali plače in lzpremenHi tudi druge pogoje, določene v kontraktih. Kontrakte navadno ljudem že na pori v Nemčijo odvzamejo in jih ne dado več nazaj. Tam delavce razpošljejo v popolnoma druge kraje, kakor je v pogodbi določeno. Tako so tu dekleta- ki so sc prijavile za službo pri istem gospodarju, morala vsaka drugam, da zdaj sploh nc vedo druga za drugo. Delati morajo na akord in so tako izmučeni, da »po kolenih hodijo«, kakor pišejo domačim. Pogosto morajo dva ali trije delati za pet ljudi, ne da bi dobili kaj boljšo plačo. Tudi glede hrane se pritožujejo. Po dva meseca nc jedo ničesar drugega kakor krompir. Najslabše je pa to- da ne smejo pošiljati denarja domov. Lc redki so tisti, ki pišejo, da se jim ne godi preslabo. Le dosti deiati morajo. Mnogi obžalujejo, da so šli, in bi se radi vrnili. Kljub temu še nabirajo delavce za Nemčijo in na borzi dela je vsak dan stiska. že vse biti politik in državnik? Časih je bilo drugače: volili smo in se pretepali, guljaža je bilo in ajmohta, da nikoli kaj takega, dandanašnji pa kar s telefonom! — Ko pa nobenega ne poznam! — — Kaj pa je tega treba! Na primer bereš v vladajočem časniku: Gospod Jurij Go-bezdč je zopet interveniral, da ne bo več poplave okrog Krke in so mu obljubili, da bo za dež v kratkem zmanjkalo vode. Ta sploh dela čudeže. Zadnjič je rešil penz!-jon nekemu zapitemu sodnemu uradniku, ko ga je izgubil zaradi tatvine, in sicer mu ga je bil rešil s tem, da ga je vtaknil za tri mesece v blaznico, nekemu kapitanu je napravil kapitanski izpit, kolikim je dobil službo in kolikim jo je od jedel! To. pravi. so strankarske zadeve. Zdaj je že pri peti stranki, pa je še jako mlad. Oh, ta ima kariero pred seboj. In o vsaki novi stranki drži dolge govore, da je mnogo boljša, kakor je bila prejšnja. Stvar je — mislim — kakor pri pivu, kar vem iz izkušnje: vsak svež vrček bolj diši — od prejšnjega! — Ali kako pridem do njega? — — Piši, Gregor, piši! Izmisli si kako staro žlahto alt vsaj poznanstvo z njegovo staro gospodinjo. Še ko je bil študent; saj je menda kaj v šolo hodil. Piši. čestitaj in hvali, potem pa laži: take stvari so ob-rajtane! In premišlja Gregor, preudarja in piše. Pride odgovor in dve vizitki s priporočilom: ena za zdravnika, druga za predsednika socialnih institucij. Pa tleskne z jezikom in pomenca roke: ej, zdaj pa poj-de, zdaj! Toda brez protekcije bi ne bilo nič. To pri boleznih je kakor pri umetnosti ali pri politiki. Začetek je težak. Nikamor te ne puste. Toda če se ti posreči, da se prerineš v ospredje, da se pregrizeš na pevršje, potem gre, kakor po olju. In ko si enkrat nekje na političnem položaju, modrec si, pa govori še take neumnosti! Z boleznijo je isto. če se ti je enkrat posrečilo. da so zdravniki nekaj zapisali po otipavanju, dober si. Tista Rezi iz predsedstva je bila že dvakrat v Kaštelu Starem, zdaj pravi, da ji je Rogaška Slatina sigurna. Toda kaj poreče Liza? Tu je treba previdnosti! Zvečer je jamral, da ga mrazi. da ga na levi strani zbada, in je Liza skuhala čaj od kamilic in bezga. Zjutraj je dejal, da je komaj, komaj bolje, tretji dan je šel k zdravniku. Legel je na. kanapč. opisoval bolečine in pomolil karto Jurčeta Gobezdčta. — Ja, no, če je pa tako, da morate biti bolni, pa bodite! Zdravnik je zapisal enomesečni dopust in tritedensko zdravljenje z mineralno vodo, po možnosti toplo. Vse je šlo na vodstvo socialnih institucij. Ta čas pa je Gregor hodil počasi, oprezno, skrbno zavit v Lizin šal in vedno v zimskih copatah. Nekoč je pomežiknil svaku Pepetu: — Zdaj pa menda pojde! Vse sem t« ubogal, kakor si me učil. In če bo kaj, tebi bom hvaležen! — Prišlo je pisanje, najrajši bi bil poskočil, toda je vedel: lahko je situacijo pokvariti, popraviti pa nemogoče. Zato oznani Lizi z žalostnim glasom: — V kopališče moram, seveda na atro-Ske dobrodelnih fondov. Vrnjačko Ban^o Litva, star narod, nova država mladega slovenskega znanstvenika po deželi križev Kaunas med dvema rekama: Njemenom in Nerisom Med Njemenom in Dvino se razprostira j predvsem tudi zaradi njegove slavne zgo- t»b Baltskem morju idilična deželica, v kateri prebiva in sedaj uživa svojo težko pridobljeno samostojnost eden najstarejših evropskih narodov — Litvanci. Kljub slavni zgodovini in veliki vlogi nam je bil dozdaj vse premalo poznan. Prav zato sem se rad odzval povabilu dolgoletnega prijatelja, dopisnika angleških časopisov v Rigi in z njim prepotoval Litvo in njeni dve sosedi in zaveznici Latvijo in Estonsko. Iz Ljubljane me je vodila pot preko Jesenic in Miinchena v Eerlin, odkoder sem nadaljeval s takozvanim severnim ekspre-som, ki veže zapadno Evropo z vsemi baltskimi državami. Od Berlina do litvanske meje se ekspres na vsej svoji, preko 600 km dolgi poti ustavi samo štirikrat in drvi z nepopisno hitrostjo čez planjave in močvirja, ki pač ne morejo razveseljevati nagega očesa. Zato pa je ta vožnja toliko zanimivejša s političnih vidikov. Cim smo zapustili pri Konitzu zahodno Prusijo, že nas je zapeljal ekspres v poljski koridor. Vso pot skozi koridor drvi naš vlak brez prestanka in edino po^is-ko vojaštvo s svojimi značilnimi uniformami nas spominja, da se nahajamo na poljskem ozemlju. Toda že po treh urah dolgočasne vožnje skozi koridcr preskočimo zopet poljsko mejo m že smo prispeli do drugega težkega problema ki stalno ograža evropski mir. do svobodnega mesta Gdanska. Brez prestanka zdrvimo tudi skozi Gdansk, kakor da bi se tudi naš brzec hotel podvizati, da prispe čimpreje iz območja teh. za evropski mir tako nevarnih pokrajin. Še kratek postanek v Konisrsbergu in po deseturni vožnji nas gostoljubno sprejme mlada litvan-ska republika. . Po neizogibnem, toda nad vse uslužnem pregledu potnih listov in prtljage, nadaljujemo pot v osrčje Litve. Kmalu prekoračimo reko šešupe. ki namaka žitnico Litve, pokrajino Suvalkijo, ki pa je v zameno za svoje bogastvo tudi najenoličnejša li-tvanska pokrajina. Vso pot se vrstijo pred našimi očmi nepregledna žitna polja, katera oživlja le mak s svojo živo rdečo barvo. Učne, med drevesi skrite, kmečke hišice s svojim tipičnim litvanskim obeležjem dajejo tej pokrajini nekoliko pestrosti. Najvažnejše mesto Suvalkije je Marijampole s svojo znamenito gimnazijo, ki je vzgojila te dala litvanskemu narodu skoro vse njegove voditelje. Toda že po triurni, vedno zanimivejši vožnji nas zapelje naš ekspres v začasno prestolnico Litve — v Kaunas. Kaunas (Kovno) leži ob izlivu reke Neris v Njemen ter ga lahko ne samo zaradi njegove krasne zemljepisne lege, temveč dovine in naglega povojnega razvoja pri-Kaunas omenja prvič ob obleganju mesta po teutonskem redu leta 1317. Do zloma teutonskega reda pri Tannenbergu 1. 1410 je mesto stalno izpreminjalo svojega gospodarja in je bilo tudi večkrat žrtev požara. Toda po sijajni zmagi Litvancev pri merjamo z Beogradom. V zgodovini se Tannenbergu je nastopila tudi za Kaunas doba procvita. Veliki vojvoda Vytantas je podelil mestu mnogo privilegije in s tem je tudi postal Kaunas trgovsko središče vse vojvodine. V Kaunas so se iztekala vsa trgovska pota in iz Kaunasa je potovalo blago po njemenu in Nerisu v notranjost dežele. V tem času so blie tudi zgrajene v mestu palače in cerkve, med drugimi tudi krasna bazilika, katero je zgradil 1. 1412 sam Vvtantas. L. 1562. je bila zgrajena znamenita mestna hiša, ki nas še danes spominja na to zlato dobo litvanskega naroda. Toda že sredi 17. stoletja se pričnejo zopet težki časi za, litvanski narod in mesto je bilo večkrat zaporedoma oplenjeno od Rusov in Švedov. L. 1732. je velik požar popolnoma upepelil mesto, tako da je Kaunas ob prihodu Napoleona 1. 1812. štel samo še 4000 prebivalcev. Komaj po odhodu Napoleona so R.usi spoznali veliki strategični pomen mesta in so izpremenill vse mesto v eno samo trdnjavo, katere zi-dovje se je razprostiralo po vseh hribih, ki obkrožajo mesto na obalah obeh rek ter je imelo 14 ogromnih stolpov Razen tega so F-usi tudi zgradbi veliko cesto in železniško progo od Petrograda do Varšave preko Kaunasa. Kljub temu so Nemci leta 1915. zavzeli Kaunas in sra držali do sloma centralnih sil. Ko so Poliaki 1. 1920. zasedli prestolnico Litve, Vilno, ie postal Kaunas glavno mesto mlade republike in je s tem doseerel višek svojega razvoja. V zadnjih 15 letih se je mesto popolnoma moderniziralo, vse glavne ulice so asfaltirane; stari, .še na ruski način zgrajeni leseni pločniki so zamenjani z modernimi Jarke ob cestah, v katerih se je nabirala nesnaga, so zasuli in danes je vse mesto tudi kanalizirano. Naposled so pred par leti tudi izginili starinski tramvaji s konjsko vprego in njihovo službo je na kauna-ških ulicah prevzel moderen avtobus. Starinske, ozke ulice so izginile, nastali so zelo lepi boulevardi, med katerimi je najlepši boulevard Svobode, ki deli mesto v dva dela in je glavna žila mesta. Tu je univerza, narodna banka, vojaški muzej Vytansa velikega, posvečen litvanski zgodovini in predvsem zadnji osvobodilni vojni. V parku tega muzeja je spomenik padlim vojakom, pred katerim se vrši vsak večer ob Tudi Litvani imajo narodni ples »kolo« solnčnem zahodu komemorativna svečanost, katere se rdeno udeležujejo vojni invalidi. V bližini boulevarda Svobode pa se nahaja tudi krasna nova palača Zunanjega ministrstva, pred kratkim zgrajena palača sreskega načelstva in palača Sejma (parlamenta). Mesto samo ima danes že preko 100.00 prebivalcev in je začasen sedež litvanskega predsednika in vlade in kulturno, politično in trgovsko središče Litve. V mestu se nahaja edina litvanska univerza, Umetniška akademija, Konzervatorij, na zelo visokem umetniškem nivoju stoječa Opera, mnogo srednjih šol in razven že omenjenega vojaškega muzeja še mestni muzej in umetniška galerija Ciurlionis z vsemi najvažnejšimi deli litvanskih mojstrov. Vse mesto pa je obdano s prijaznimi grički, na katerih so krasni javn inasadi, ki so posebno v poletnih mesecih priljubljeno sprehajališče kaunaškega prebivalstva. Prvo, kar pri vsakem popotniku v tuji deželi vzbudi največje zanimanje, je govorica, ki ga spremlja na vsakem koraku. Ker sem že dobro obvladal latvijski jezik, me ni stalo dosti truda se za potovanje tudi izpopolniti v litvanskem jeziku, kar me je kot filologa še toliko bolj zanimalo, ker je litvanski najstarejši evropske jezik in ima še največ sorodnosti s sanskritom in starim gotskim jezikom. Litvanski jezik spada v baltsko grupo indoevropskih jezikov, h kateri še pripadata stari pruski jezik in latvijski jezik. Ta skupina je bila jezikovno skozi vsa stoletja popolnoma samostojna in kljub veliki soseščini ne kaže nobenih sličnosti s slovansko in germansko skupino. Toda medtem ko je stari pruski jezik zaradi popolne germanizacije obeh Prusij že izumrl v 16. stoletju in se je latvijski jezik zaradi stalnih kulturnih in političnih zvez s tevtonskim redom in Finci navzel tujih asimilacij, je ostal litvanski jezik do danes popolnoma čist in je edino v tem majhnem koščku Evrope prazgodovinski jezik preživel vse svoje mnogoštevilne derivate, kakor etruski. latinski in stari gotski jezik. Zato je veliki jezikoslovec Meillet upravičeno dejal: kdor hoče cffišati vsaj jek našega Skupnega indoevropskega jezika, mora poslušati Litvanca. To nam tudi potrjuje vsa primerjalna filologija. Znameniti stavek v sanskritu: »Tat tuam asic (to si ti) se glasi v litvanskem jeziku »Tat tu asi«. 2Jaradi velikih sličnosti s sanskritom vlada med evropskimi jezikoslovci izredno veliko zanimanje za litvanski jezik in celo na ameriških univerzah igra danes posebno v primerjalni filologiji litvanski jezik vedno večjo vlogo. Iz Kaunasa sva se podala s prijateljem v autobusu proti Klajpedi. Cesta se vije vso pot ob reki Njemenu ter nas vodi med gozdovi in skrbno obdelanimi polji skozi prijazne vasice in lična mesteca. 2e po kratki vožnji prispemo v vas Zapyškis, ki se ponaša z najstarejšo litvansko cerkvijo, zgrajeno že v 14. stoletju. Od Zapyškisa do Vilkije občudujemo krasno peščeno obalo ob Njemenu, ki je vsa obdana z idiličnimi smrekovimi gozdovi in na kateri so si postavili Kaunačani mične vile, da v njih prebijejo vroča poletja. Čimbolj se oddaljujemo iz mestnega območja Kaunasa, toliko zanimivejša postaja naša pot. Kakor padejo vsakemu tujcu, ki obišče našo lepo domovino, takoj v oči brezštevilne cerkvice, tako je nas iznenadila ogromna mreža križev. s katero je prepletena vsa Litva. Ob cestah, na poljih v gozdu, na gričih, povsod, kamor le seže naš pogled, se vrstijo pred našimi očmi krasno izrezljani križi, izmed katerih, predstavljajo mnogi naravnost umetniška dela in imajo veliko zgodovinsko vrednost. Na mnogih križih so tudi vdolbine, v katerih so stoletja stari, iz lesa izrezi iani kipci svetnikov. Toda ne-samo ta velika množina križev spominja Litvo na našo domovino, temveč tudi ves njen notranji ustroj, vsa miselnost njenega prebivalstva, kakor tudi ves njen politični razvoj. Na žalost je bila katoliška cerkev v Litvi vedno pod vplivom tujih sil in glavno delo njene duhovščine je bilo v razna-rodovaniu litvanskega naroda, kar se je celo nadaljevalo po osvobojenju Litve. Litvanski škof je imel svoj sedež v Vilni. na poljskem ozemlju. Ko pa je Vatikan 1. 1925. .sporazumno s poljsko vlado odstavil litvanskega. škofa in ga zamenjal s poliskim. je pošlo potrpljenje in je Litva pretrgala vse diplomatske zveze z Vatikanom, šele ta odločni nastop litvanske vlade je iztrez-nil Vatikan, ki je končno 1. 1926. priznal MILIJONI U2IVAJO KVALITETNO GUMO ZA ŽVEČENJE Zdravniki priporočajo, da se jemlje po vsaki jedi. Neprecenljive vrednosti za kadilce in športnike. Gen. zastop. in tovar. skladišče: Agentura OZ M O, Zagreb, Vlaška 72a. TeL 52-80 litvansko narodno cerkev in imenoval litvanskega nadškofa s sedežem v Kaunasu. Zaradi tega, kakor tudi zaradi vse prevelikega vmešavanja katoliške duhovščine v politično življenje je bolj in bolj padal vpliv katoliške cerkve in predvsem katoliške stranke. Ta je imela po prvih volitvah v Sejm (parlament) absolutno večino (57 odstotkov), dočim je pri zadnjih volitvah dosegla komaj 14 odstotkov glasov. Danes si je cerkev ohranila v Litvi edino še na verskem področju vpliv, v političnem življenju ga je popolnoma zaigrala. ' '• je tudi v Litvi hotela duhovščina izrabiti svoje visoko versko misijo za dosego posvetnih ciljev. Vodniki duš so hoteli postati tudi vodniki naroda. Toda napredek šolstva in vzgoje, povečani kulturni stiki z zapadom, splošno izboljšanje življenjskih pogojev in zaostren politični položaj — to je v glavnem pripomoglo do izločitve duhovščine iz političnega življenja. Z drugi strani pa tudi v Litvi stalno pada število duhovščine, kajti razvoj poljedelstva, trgovine, industrije in šolstva je odprl današnji mladini nova pota udejstvova-nja in danes se celo litvanski kmet ne razveseli, ako se njegov sin odloči za duhovniški poklic. V Litvi se bolj in bolj prebuja zavest duševne svobode. p. B. 103 Vzorna ekonomija v Mestnem logu Sestre Vincencija Pavelskega grade v Mestnem logu velika gospodarska poslopja Ze mnogo se je pisalo o gradbeni delav- i nosti v Ljubljani, ki se zdi. da nekoliko zao6«aja za gradbeno delavnostjo v prete- j klih letih. V središčni mesta pričakujemo, da bomo dobili tr; velike stavbe; stavbo tvrdke Bata, veliko stavbo, kjer stoji hotel Slon Ln 6 nadstropno stavbo nasproti nebotičnika. ki jo namerava zgraditi banka Slavjja. Poleg tega pa 6e prav t« dnj ob trimostju, kjer je imela prostore tiskarna Slovenija, obeta, da bo trgovsko podjetje Maver zgradilo lepo stavbo. Tudi v Frančiškanski ulici grade poleg konvikta CoHe-gium seraphicium novo zgradbo. V predmestju se kažejo znaki lepe gradbene delavnosti. Malokdo Pa ve, da grade precej ven iz mesta, tam, kjer vodj cesta v Mestni log sestre Vincencija Pavelskega velike gospodarske objekte. Dozdaj so te sestre imele na Vidovdanski cesti velike hleve in so vodile tam obsežno gospodarstvo, katero pa so zdaj prisiljene opustiti, ker je vsenaokrog Vidovdanske ceste mesto močno naraslo. Sredi lepih stavb seveda gospodarstvo s številnimi hlevi in gospodarskimi objekti ne more uspevati. Za veliko gospodarstvo so potrebni naokrog obzirni travniki, njive in obsežno posestvo. Hlevi so že začeli razpadati, zato je moral zavod nujno misliti na nova gospodarska poslopja. Zavod sester sv. Vincenoija ima velika posestva pri Sv. Križu in v Mestnem logu. Z nakupom okrog 36 tisoč kvadratnih metrov "zemljišča v Mestnem logu pa se je za-vod odločil za ureditev posebno lepe ekonomije. Za to posest je zavod plačal Kmetijski družbj okrog 400 tisoč dinarjev. Dne 12. maja letos je začelo gradbeno podjetje Matka Curka graditi v Mestnem logu na parcelah 329, 330, m 333 štiTi velik a gospodarska poslopja. Načrte je napravil prof. Plečnik. Na prostoru, k,- obsega 2500 kvadratnih metrov, bo zraslo: vel j ko upravno poslopje, dva velika hleva in remiza. Stro- ški za zidavo in za vse potrebščine bodo znesli nad milijon dinarjev. Upravno poslopje bo dolgo 40 metrov in 9.03 m široko. Poslopje bo enonadstropno. V pritličju bo kuhinja za osobje, ki bo upravljalo celotno gospodaretvo. pisarna, hodnik obenem z jedilnico in prostor namenjen za klet. Za prvo nadstropje določa Plečnikov načrt skupno spalnico za služkinje, umivalnico, prednjo sobo in več sob za sestre, na podstrešju pa bo precej stanovanj. Na levi bo stal velik, najmodernejši svinjak, ki bo imel v dolžino 69.40 m. v širino pa 11.9 metrov. V njem bo prostora za nad sto živali, končni del pa bo služil za spravljanje stelje. Na drugj strani bo stal hlev za krave, bike in konje. Imel bo sobo z^ hlapce, predelek za konjsko opremo, urejene pisoarje in stopnjišča za skedenj. V njem bo prostora za 45 glav goveje žjvine, za 4 konje in za dva bika. posebej pa bo urejen še prostor za kokoši, za svežo krmo in za steljo. Pod streho bodo prostori za mrvo. Zadaj za vsemi tremi poslopji bo remiza: prostor, ki bo služil za spravljanje voz in gospodarskega orodja- V remizi bodo imeli svoj prostor kolar. mizar in kovač. Dolga bo 54.40 metrov in 8.40 metrov široka. Že dober mesec je na tem prostoru zaposlenih 55 delavcev, ki so zgradili svinjak že do podstrešja, zgradil; pa so tudj že temelje za upravno poslopje jn za goveji hlev. Zanimivo je, dia tu niso mogli kopati temeljev za poslopja, ker je zemlja tu preveč močvirna; podjetje je moralo zgraditi široke betonirane temelje (1 do 1.70 metra široke). Velika gospodarska poslopja bodo vzbujala veliko pozornost, ko bodo dograjena, saj bodo predstavljala edjno takšno ekonomijo v Ljubljani. Zavod sester sv. Vincencija Pavelskega ima skoraj 60-letno zgodovino v Ljubljani fn je znan po tem. da ima v oskrbi na Vidovdanskj cest, 170 hj: ralcev jn 240 uimobolnih. ? Banane cveto Tropska vročina prve polovice junija je prebudila po naših parkih m vrtovih pod imenom »muza« zmane okrasne velikolist-ne rastline. Kakor da so v svoji vroči domovini Avstraliji, Afriki ali Aziji, so vzce-tele in obetajo dati celo sad. V cvetlianja-kih sicer večkrat vzcvetejo muze, zelo redek pa je primer, da bi vzcvetela na prostem ta rastlina. Muza na vrtu g. inž. Frana Pahernika v Vuhredu v Dravski dolini pa ima- kakor nam kaže slika, cvetoč grozd, ki prehaja že v sad. To muzo so imeli čez zimo spravljeno v kleti in so jo šele v začetku maja presadili na vrt Menda se bo razcvetela na tem vrtu še druga muza, Malokdo ve, da so te naše širokolistnate okrasne muze sestre pravih sladkih banan, ki jih vidimo v težkih rumenih grozdih pri sadnih trgovcih. Nad 200 je raznih razvrsti teh rastlin, ki dajejo srečnikom v tropskih deželah glavno hrano> saj vrže ena sam rastlina do 100 kg sadov. V trgovinah se prodaja pod imenom arrowroot celo moka iz banan. Druga razvrst muze daja znano maniia predivo. V Evropi se gojijo muze šele zadnjih 80 let kot okrasne listnate rastline, da bi dobivali od njih pa užiten sad, se bo moral pa že roditi nov | Mičurin. jni predpisali. Tam je velik železničarski dom, ki pa se še vedno zida kar naprej. Zdaj v predsezoni je prostora tudi za Slovence! — To je bil dogodek za vseh devet otrok, asa Lizo, za svaka in svakinje; ves čas niso ust zaprli. Drugo jutro se je to razneslo po šiški, tretji dan preko Zelene jame do Zaloga in gori do Medvod. — Sakrament, ta ima pa srečo! — —Eh, saj poznate dunajski pregovor, kdo ima srečo. Zavist je res jako udomačena lastnost ir. tudi šiška jo producira za izvoz. Prišel je tudi dopust, natlačili so kov-čeg, da je kar cvilil, pa so ga v deževnem pomladnem jutru spremili na glavni kolodvor; devet otrok, Liza, dve svakinji in dva svaka in obeh parov otroci. Kakor da odhaja komandant armije! — Doli boš imel lepo vreme, štiri tedne so naprej, vroče ti bo! — — In štiridesetih mučenikov tudi nimajo, kakor v šiški. — — Saj sem potreben gorkote, da izže-nem tega vraga iz starih kosti, — je zadovoljno odgovarjal Gregor. Vožnja je trajala ves dan in vso noč je lilo kakor iz škafa. In ko je prišel v Vrnj-ce, je segalo blato ^o gležnjev Ko je prišel v železničarski dom, ga je sprejela stara napol gluha baba. ki čuva to poslopje preko zime. mu odkazala v pritličju veliko sobo, posteljo brez rjuh — ker skladišč še niso odklenili — mu s težavo dopovedala, kje bo dobil zdravnika, kje hrano in vse, kar je potrebno za prve dni. Drugi dan je spet lilo. Tretji dan tudi. Nemara sem pa to vreme s seboj prinesel, je premišljal. Le kopel ga je razvedrila. Ko je ležal v topli vodi, mirno in nepre- mično, kakor se glase n avseh stenah napisi, in ko je srebrni oklep svetlih mehurčkov oglenčeve kisline objemal telo v čudnem ugodju, se je hvaležno spominjal Pe-peta za idejo, Jurčeta Gobezdeta za protek-cijo, dobrodelnih fondov za resnično člo-večanstvo in socialno skrb ter vseh prijateljev in znancev iz šiške in Zelene jame, ki ga zavidajo za njegovo srečo. Poleg kopanja, poleg pitja tople in hladne vode pri obeh čudežnih- studencih mu je še posebno ugajala hrana. Krčma, ki so mu jo odka-zali, je imela poleg drugih naslovov tudi lepe reklamne besede: Dijetalno — gurmansko — dževabdžinica. To mnogo povč. — Eh, bo že kako, samo da bi se malo ogrelo, da bi posijalo solnce! — Domov je pisal, kako sije solnce, da je kar vroče, vse cvete# in se lomi v zelenju. Četrti dan so prihajali novi tovariši. Od vsepovsod: od Zaječara, Prištine, Apatina. Dobil je rjuhe. Prišel je tisti, ki bo za por-tirja, čez nekaj dni tisti, ki'bo upravnik, pa sobarice in naposled komisija. Lilo je pa kar naprej. Brali so o strašnih povodnjih in trepetali, kajti so taki časi, da je poplava za uradnike največja katastrofa. Časih so se je bali kmetje. Zdaj je narobe. Voda jim pognoji, davki se odpišejo, država da podporo in seme; uradnikom pa odtegnejo draginjske doklade, ki potem ostanejo odtegnjene tudi za sušo. Prišla je tudi komisija, mnogoglava Dolgo se je držala pri kosilu, še delj pri večerji. Zadnja jed — če je prav slišal — se je imenovala »poker«, zato je trajala večerja do treh zjutraj. Hvala bogu, da Liza ne kuha takih stvari! Izračunano je imel, da preneha območje štiridesetih mučenikov 19. aprila. Na ta dan je bil Gregor postavil sončni dan. To- ga Goč je bil zakrit do tal in ostudni oblaki so se vlekli prav v dolino. Drugi dan spet dež, tretji, četrti, peti tudi. Kdor je imel zastonj karto, je zbežal, takisto kdor je bil od blizu. Ta čas — so dejali oni, ki znajo vse — še nikoli ni padlo število gostov! — Pa je le padlo skoro za 25 odstotkov. Gregorja je pričelo trgati in ga je zaskrbelo: da se ne bi razbolel in da ne bi obležal. Ko je takole stal med pitjem prve in druge čaše ali pa v odmoru med toplo in hladno vodo, seveda pod marelo in potem še ali pod košato smreko v parku ali pod prozornimi pristreški ob obeh studencih, je opazoval ljudi in se tolažil z nesrečo drugih. Tu je slišal vse jezike, vsa narečja. Poleg mehkega švabskega »freili« iz okolice Sombora »igen« od Bečkereka, pa ru-munsko, grško, bolgarsko. Triinosemdesetletni s tarč iz Bele Crkve mu je tožil: — Nerad sem šel na pot v tem deževju, pa kaj hočem, čiri mi nagajajo. Imam še 16 gnjati, lepih, suhih, rumenih, in 30 hek-tov vina. Toliko da bi mi še poflikali že* lodec in čreva, da še to spravim v kraj, petem pa kakor je božja volja. — #TLsti, ki so ga poznali, so pozneje pojasnjevali Gregorju, da je bil tudi lani in predlanskim že tukaj, da se je zdravil v isto svrho in da bo drugo leto spet prišel zaradi šunk in vina. Gregor se je z vsakim rad razgovarjal. S tisto polgluho babo, ki mu je dala prvi dan postelj brez rjuh. je slednjič dognal, da se tukaj 40 mučenikov ne konča 19. aprila, ampak šele 13 dni pozneje, ker je tak koledar. — Lepa tolažba, oh, kaj bi rekla Liza in Nace in Pepe in vsi tisti kolegi, ki so kar zeleno in navzkriž gledali, ko sem odhajal! Po takih vzklikih je dobil novih moči in lažje je prenašal dež, mraz, prehlad in dolgočasje. Jako tolažilna je bila tudi zanj podoba razcapanega Arnavta, ki je že pred njim ves dan stal ob kiosku pri mrzlem studencu. Držal je prostor, kakor je dejal »za sežor^«. Snažil je na tem mestu čevlje. To mesto pa se težko dobi, če ga ne »držiš« pravočasno. En mesec ga tu že namaka dež in kmalu bo mehak kakor polenovka. Zaboja še ni odprl, da se ne zmočijo krtače, žametne cunje in škatlje z mazili slino bo že takrat pripravil za pljuvanje v škatlje in na čevlje, ko bo »sežona«. Gregorju je ugajal: »Odkod pa si?c — Ot Tetovo — — Jaz sem ot Šiške — Arnavt je pokimal, dokaz da ni razumel. — Ot Ljubljana — je ponovil Gregor ln Arnavt je odkimal, dokaz, da zdaj razume. Za novim dežjem je prišel stanovski tovariš iz Bosne. Dom se je polnil. Pa sta se spoznala s tistim iz Prištine. Petindvajset let se nista videla. In zdaj, v tako spremenjenih razmerah! Ko sta stala ob čebru vsak s svojo čašico tople vode in gledala pazljivo na črte, da ne prekoračita 5 gramov, kakor je bil predpisal zdravnik, se ju je polotil smeh: — E, brate slatki, tako vidiš, to gre. Časih ni bilo pol pečenega prešička dovolj, pa ne tri, ne štiri oke vina, zdaj pa voda na grame in špinača na žlice! — Ob vremenski hišici je stal mladenič v gunju v tropi enako narodno oblečenih se-Ijakov, pa je razkazoval barometer, dva termometra, ki sta drug drugega jako netočno kontrolirala in hverrometer. ld je stalno bil na dnu. Fant je razlagal, kar so njemu drugi lansko leto. — Eto vidite, sve se miče, samo ovo ni-kako! — S prstom je pokazal sredino škatlje, tam je bila pripeta tablica: nadmorska višina 226 m. Fant je bil jako inteligenten in je imel pri opankah lakirana jermena, drugi pa ne. Tako so potekali dnevi, tako je padal dež. Padla pa je še bolj temperatura. Ko pa so termometri padli na 3° C, je padel tudi sneg. Drugi dan zopet sneg. Hvala bogu, so rekli zdraviliški gostje, zdaj bo pa lepše, do kraja je prišlo. Naslednji dan potres! Kaj bo v šiški, če to javijo časopisi? Kaj poreče Liza, kaj svaki, kaj otroci? Gregorja je zaskrbelo. In ali od mraza ali od dežja ali pa od potresa ali pa od vsega skupaj: Gregorja je bolel križ. Kadar boli križ, boli zares. Pripogibanje, oziranje, vsako premikanje ustavljeno. Zlasti v posteljo ali pa iz nje — velika umetnost, vsak gib specialen študij. Ce se poigravate s ključkom ali z nožkom, vam gotovo pade na tla, da ga potem pobrati ne morete, še robec vam zdrkne iz rok, kajti se plazi takrat hudobec okrog človeka in si izmišlja bolečine. Eh, morda odneha čez noč, v postelji se je treba segreti. Pa ni prešlo čez noč, nego je bilo vse strašnejše. Komaj se je priplazil k zdravniku. — Treba je masaže. Potem pa pripnite pod srajco kos flanele. — Tako mu je ze-pisal zdravnik. In počasi drsajočih korakov, kakor prelomljena sveča, je drsel v trgovino po flanek) in po par knofeJj. 8« KeSelU. 58. V!, t'937. Dr* Vinko Vrhunec, predfl«dnib Društva za ceste: Društvo za ceste In zakon o cestnih Sondih Osnutek zakona o cestnih fondih, s katerim se naj postavi osnova za financiranje sodobne obnove našega cestnega omrežja, se nahaja v razpravi pred ministrskim svetom. Kakor je znano, je celokupna naša javnost potom časopisja in na javnem posvetovanju gospodarskih, prometno-tun-etičnih in strokovnih organizacij dne 4. maja t. 1. enodušno odklonila predloženi zakonski načrt, ker je zgrajen na centralistični podlagi in ne vsebuje nikakih točnih določil in jamstev za pravično razdelitev dohodkov državnega cestnega fonda. Na tem zborovanju sprejeta resolucija brezdvomno izraža soglasno načelno stališče javnega mnenja in zainteresiranih organizacij v naši banovini ter je bila dostavljena vsem merodajnim činiteljem. Zdi se, da ni ostala brez zaželjenega vtisa. Jugoslovensko društvo za ceste v Beogradu, v katerem vplivajo sodelujejo tudi odločujoči funkcionarji gradbenega ministrstva, ki je ta projekt sestavilo, je pozvalo ljubljansko Društvo za ceste, naj v podrobnostih precizira prej omenjeno načelno stališče zainteresiranih ustanov in organizacij, da se tako poskuša najti soglasje med posameznimi naziranji glede sistema cestnih fondov. Tudi v teh krogih je prodrlo prepričanje, da je mogoče uzakoniti zakonski sta črt o cestnih fondih samo takrat, če so vpoštevane želje in težnje posameznih pokrajin, posebno onih, v katerih cestno-tu-ristični promet igra pomembno vlogo. Samo tako je mogoče doseči tudi soglasje v ekviru kr. vlade, ki ne more preiti preko enodušnega stališča javnega mišljenja. V svojem elaboratu Jugoslovenskcmu društvu za ceste je ljubljansko Društvo za ceste najprej z zadovoljstvom ugotovilo, da posveča glavna uprava vso pozornost načrtu zakona o cestnih fondih: edino zakon o cestnih fondih bi ustvaril finančne možnosti za modernizacijo naše cestne mreže kot ene najnujnejših potreb gospodarstva. prometa in turizma, zlasti v Sloveniji, kjer rekonstrukcija cest, vezanih z mednarodnimi cestnimi dohodi, predstavlja glavni pogoj gospodarskega blagostanja in kulturnega napredka. Zakon o cestnih fondih je po mišljenju Društva za ceste tako nujen, da ga je potrebno uzakoniti tudi po izrednem zakonodajnem potu splošnega zakonskega pooblastila v čl. 90 fin. zakona za tekoče proračunsko leto, ako pravočasna uzakonitev po narodnem predstavništvu ne bi bila mogoča. Predhodno je pa potrebno doseči soglasnost vseh političnih in gospodarskih činiteljev glede načel, na katerih naj bo zakon zgrajen, ker bi nevpoštevanje upravičenih interesov posameznih delov naše države vsled samega odpora širše javnosti onemogočilo soglasje onih faktorjev vrhovne državne uprave, ki igo v formalno-pravnem oziru merodajni za uzakonitev tega osnutka. Stališče, ki ga Društvo za ceste v Ljubljani zastopa, se nahaja v skladu s splošnimi državnimi interesi, ki ne morejo biti drugo kakor pravilno razumevani in pravično izvajani interesi posameznih pokrajin in njihovih gospodarskih teženj. Kot izhodišče je Društvo vzelo načelo, ki je poudarjeno tudi v motivnem poročilu k temu zakonskemu načrtu, da za renovacijo cest rioprinaša predvsem oni, ki ima od njih neposredno največ koristi. Logična posledica tega principa je da nabrana sredstva pridejo v korist tistemu, ki jih plača, kar v našem slučaju pomeni, da se na področju banovine nabrana sredstva uporabljajo predvsem za obnovo njenega cestnega omrežja. To načelo ni samo pravično in v interesu čim ekspeditivnejše izvedbe cestnih del. za katere bi se na ta način mogli najlažje najti obilni in morebiti nov-i viri dohodkov, temveč je tudi v skladu s psi-hološkopolitičnim razpoloženjem naše javnosti, ki se odločno protivi ustanovitvi cestnega fonda, ker z ozirom na dosedanje izkušnje ne moremo pričakovati stvarnega in pravičnega vpoštevanja interesov Slovenije. V konkretiziranju načelnega stališča, ki je bilo izraženo v nedavni javni resoluciji, predlaga naše Društvo za ceste, da se zakon o cestnih fondih zgradi po sledečih načelih: Program dej na rekonstrukciji naše cestne mreže se naj sestavi za dobo 10 let ter naj postane sestavni del zakona samega; sestavljen naj bo po banovinah, a v okviru teh po vrstnem redu nujnosti in važnosti sa mednarodni turistični promet in z ozirom na medsebojno zvezo med posameznimi deli države. Celotnost tega gradbenega načrta po banovinah mora v svojem končne mefektu predstavljati modernizacijo našega cestnega omrežja s stališča splošnih državnih, gospodarskih in obrambnih interesov. Ker sredstva za sodobno ureditev cest prinaša cestni promet na že obstoječih cestah, se smejo dohodki cestnih fondov uporabljati, samo za že obstoječe ceste, nikakor pa ne za novogradnje in za nedovršene državne ceste, katerih je v južnih delih države nesorazmerno več kakor pri nas. Tehnična izvršitev tega gradbene programa se naj prepusti banskim upravam, tako kakor se že sedaj izvajajo javna dela. Za finansiranje tega zakonsko določenega programa cestnih del se naj ustanovi splošni cestni fond, v katerega se stekajo dohodki, kakor jih zakon predvideva. V kolikor ni mogoče določiti, kdo in v kateri banovini je njihov nosilec n. pr. pri uvoznih carinah na vozila, gorivo, pnevmatike itd., ta sredstva razdeljuje ministrski svet za nujna cestna dela splošnega prometnega in turističnega pomena ali pa subvencionira cestna dela v banovinah z nezadostnimi dohodki cestnega fonda. To je tako-zvana izravnalna funkcija splošnega fonda v korist pasivnih banovin. V kolikor pa se dohodki v korist splošnega cest. fonda pobirajo po banovinah, se morajo ista v celoti staviti na razpolago cest. fondu dotične banovine. V ta namen se v vsaki banovini osnuje posebni cestni fond, imenovan po nazivu dotične banovine, v naši banovini torej »Dravski cestni fond«, v katerega se stekajo na področju vsake banovine ubrana sredstva splošnega cestnega fonda, nadalje neposredno v korist fonda določene posebne dajatve, dotacije iz rednih proračunskih sredstev države in banovine in iz onega nedeljivega dela sredstev splošnega cestnega fonda, ki ga ministrski svet po svoji odločitvi razdeljuje. Tako so v poseb- nem cestnem fondu vsake banovine osredotočena vsa finančna sredstva, tudi posredna iz splošnega fonda, ter je dravski cestni fond neposredni instrument financiranja cestnih del na državnih in banovinskih cestah. Dve tretjini vseh sredstev se morajo porabiti za izvedbo v zakonu o cestnih fondih določenega cestnega programa, ostala tretjina pa za nepredvidena cestna dela trenutne in lokalne potrebe cestnega prometa v dotični banovini. V ta posebni fond v banovini se naj steka tudi del sredstev iz fonda za javna dela zlasti trošarina na bencin in cement po uredbi o izvajanju javnih del ter prispevki iz banovinskega bednostnega fonda. Splošni in posebni fond moreta sklepati posojila. Ako posojilo sklene splošni cestni fond, se mora donos istega razdeliti posebnim cestnim fondom banovin v istem razmerju, kakor prispevajo k amortizaciji najetega posojila. V takem medsebojnem razmerju splošnega cestnega fonda napram posebnim fondom v posameznih banovinah leži jamstvo za pravično porazdelitev sredstev in interes, da se vsaka banovina potrudi doprinesti čimvečje žrtve za obnovitev svojega lastnega cestnega omrežja. Tako je doveden v sklad splošni, državni interes edinstva cestno-prometne politike s posebnimi interesi posameznih njenih delov in pokrajin. Jugoslovensko društvo za ceste v Beogradu je tako kakor Društvo za ceste v Ljubljani po svojem obstanku poklicano, da sodeluje pri rešitvi tega za povzdigo našega gospodarstva in mednarodnega turističnega prometa tako važnega vprašanja cestnih fondov ter se mora zato z vsemi silami zavzeti za takojšnjo uzakonitev zakona o cestnih fondih v taki obliki, ki vpošteva interese državne skupnosti in specialne gospodarske in prometne težnje posameznih njenih deolv. Vztrajati na sedanjem osnutku, ki je zadel na tak odpor pri nas in drugod, bi pomenilo ne hoteti dokončne ureditve tega vprašanja, tako eminentne važnosti za povzdigo gospodarskega blagostanja in kulturnega napredka, zlasti pri nas v Sloveniji. Težnje p. 11, uradnikov zaslužijo podporo vse javnosti Danes bo otvorjen v Ljubljani 19. redni kongr.es Združenja uradnikov poštne, telegrafske in telefonske stroke kraljevine Jugoslavije. Ta velevažna stanovska organizacija ima za seboj razvojno pot, kakršno so morale prehoditi tudi druge strokovne in poklicne organizacije. Zdaj lahko rečemo, da je organizacija srečno premagala najrazličnejše težave in da se je izčistila kot prava stanovska in poklicne organizacija. Združenje ima svoje glasilo »Jugoslovenska PTT«, ki izhaja dvakrat mesečno in po potrebi tudi večkrat, v Beogradu. Zadnja pred dnevi izisla številka, obsegajoča 20 strani, je posvečena kongresu v Ljubljani. Uvodni članek pravi, da mora ta kongres označiti novo etapo pri uresničenju in dovršitvi nalog organizacije. Iz obširnega poročila upravnega, odbora za kongres je razvidno, da bo ta zelo važna etapa res dosežena. Lani je imelo združenje svoj kongres v Sarajevu in takrat so se zbcirovalci spontano izjavili za pravo strokovno in poklicno politiko ter odločno zavrnil težnje, ki niso v skladu z zahtevami skupnosti, že na kongresu v Sarajevu je bilo videti, da je konec dcibe, v kateri so negativne težnje prevladovale v organizaciji. Tako je združenje stopilo ®a pravo pot, kar je vsega priznanja vredno pri veliki organizaciji, ki ima svoje člane raztresene po vsej državi in so povrh člani še zelo različni po svojih kvalifikacijah in po svojem nabiranju. Kongres v Sarajevu je bil lepa manifestacija stanovske zavednosti, cto katere je prišlo spontano zaradi tega, ker je velika večina delegatov spozn-alla napake prejšnjih let ter tudi bridko občutila njihove posledice. To spoznanje je ustvarilo organizaciji pravilne ideološke temelje. Na teh temeljih ali na pravi poti poklicne in strokovne organizacije čakajo združenje uraicfoiikov pfct strdke velike naloge. Važnosti teh nailog se mora zavedati vsa naša javnost. Naj javnost pomisli samo tole: Do 75 odstotkov pfct, uradnikov in uradnic je pod strašno oblastjo social- ne bolezni jetike zaradi preobremenitve z napornim La odgovornim delom in zaradi slabih gmotnih razmer. Na napre-dovainje čaka že dolgo nad 2.000 ptt. uradnikov in uradnic, čeprav imajo do napredovanja vse pravice. Posamezni uradfniki morajo voditi po tri šaltarje im ker svoje delovne moči ne morejo raztrgati na tri enakovredne dele, ne morejo službe opravljati tako, kakor bi jo radi in kakor bi bilo v interesu stroke in javnosti. Poštna, telegrafska in telefonska služba trpi in bo trpela, dokler ne bo v njej dovolj zdravega in socialno oskrbljenega osebja. 2e te kratke ugotovitve so najizdat-nejši apel na javnost, da mora podpirati streamljenjia in težnje stanovske organizacije p. t.. uradnikov. V prvi vrsti pa morajo to organizacijo podpirati združenja državnih uradnikov drugih strok. Ko se je združenje p. 1.1, uradnikov postavilo na ideološke stanovske temelje, je ipostalo vsega upoštevanja vredni zaveznik v borbi za eksistenčni minimum, kakor tudi v borbi za ukinitev onih zakonskih odredb, ki so že itak skromne dohodlke državnih uslužbencev reducirale na mero, ki ne more zadostiti niti najosnovnejšim potrebam golega življenja. Združenje p. 1.1, uradnikov zasluži tako na eni strani podporo vse javnosti zaradi važnosti p. 1.1, službe, na drugi strani pa podpore vseh organizacij, ki zahtevajo, za pošteno delo pošteno plačilo. Združenje je zdaj v polni meri osvojilo Sorelovo načelo: Vrlina in vrednost pravih strokovnih organizacij ni v tem, da bi njeni člani zadostili svojim ego-istionim zahtevam in dosegali privilegije. Prava strokovna organizacija 'ima za cilj takšno ureditev, ki bo koristila vsem in celo onim, ki so borbo organizacije s svojo malodušnostjo in bojazljivostjo oviraii. Da je združenje na pravi poti, kaže tudi prirastek članstva po sarajevskem kongresu. Združenje je razdeljeno na 8 sekcij: beograjsko, diravsko, drinsko, dunavsko, jadransko, savsko, vardarsko in zetsko. Zdaj sta samo še dve sekciji, v katerih še ni or- S flanelo je lahka stvar, toda knoflje, kako naj to dopove! Pa mu nehote uide nemška beseda in ta je bila ključ do sreče. — O zihernadle! Pa jes, pa i srbski se kaže zihernadla — je veselo tolmačil trgovec in zavil štiri komade v flanelo. In ko se je Gregor s to robo počasi plazil proti kopališču, je veselo razmišljal: No, pa se zopet vidi, da smo en narod. Ne vem, kako morejo ljudje biti proti zedi-njenju in separatisti. Na vsakem koraku dihajo dokazi, da smo eno. Tudi ko je šlo za državno in narodno edinstvo med Šiško in belo Ljubljano, nisem bil separatist. Tudi takrat dejali: jezik nas loči. Vidite: po nekaterih barakah in na Gradu je skoro pol ruskih besed, šiška pa je samorodna, v bogatih ljubljanskih hišah je vse polno ma in oštja in še marsikaj, toda šiška je stara klicateljica Ilirije vstan! In poleg jezikovnih razlik, ki so jih navajali, sem zlasti pobijal argument komarjeve nedelje. Kajti bi bila — po mišljenju separatistov — ki so se protivili narodnemu in državnemu edinstvu z ljubljanskim magistratom ta komarjeva nedelja glavna ovira. Ona da je tradicija in tradicije treba čuvati, one so prav za prav individualnost. Zdaj pa vidite individualnost! Od šiške do Vrnjcev je 800 km in vendar nas bratsko in tesno spenja — zihernadla. V kopališču pa je bilo težje. Pokaže zdravnikov listič. Amamdžija ga uvede v kabino, mu pomaga slačiti in ga slednjič položi s trebuhom na usnjato ležišče. Potem pokliče maserko. Prišla je debela, nerodna stara baba. Dvignil je samo malo glavo postrani in zajavkal, kajti križ ne dovoljuje takih po- gledov. Videl je samo štiri velike rumene zobe, ki so viseli preko spodnje ustnice in velike mesnate roke. kakor dve lopati, izpuljeni iz mlinskega kolesa. Prve poteze so bile mehke. Od tam, ko še ni križa, pa po obeh straneh gori do ramen. Pa je prišla misel, po obliki sodeč od hudobnega duha:. »Ježeš, kaj bi pripovedoval Nace po šiški in magistratu, če bi me videl v tem položaju. Pisal mu bom, pa naj svinjž potem okoli, kakor ga je volja. Ne, nič ne bom pisal: kako;- bi si to predstavljala Liza?« Babnica, tako zvana maserka, je močneje pritisnila. Gregor je zastokal. — E, le potrpite! Zdravnik, to se pravi, največji zdravnik, pravzaprav profesor, ki me je učil v sanatoriju te stroke, je vselej dejal: Bolečine, ki so bolniku potrebne, da doseže zdravje, je najbolje prijazno sprejeti in voljno prenašati. Nekateri bi hoteli temu izbeč, drugi odložiti. Tudi so taki, ki bi to le po malem radi jemali. Toda od tega ni zdravja... — Gregorju je bilo vroče. Predavanje je bilo prijazno, toda roke so bile strašne. Kadar je potegnila baš čez križ, se je zdelo, da ae je cela babnica zavalila na boleče mesto. Gregor je vzdihoval, potem je zakričal, nazadnje zatulil: — Hudič, tak nehajte vendar! — Maserka pa je šele prihajala v razpoloženje. Najpoprej s prsti, potem z dlanmi, nato s pestmi in potem je razbijala kakor po bobnu od doli izpod križa čez bolečino do leve rame, od tam po desni strani nazaj, od koder je prišla. — Hudič naj vzame Načeta in Pepeta, poslanca in protekcijo in vse dobrodelne fonde po vrhu! — Zbežal bi bil rad, toda pri tej bolezni nI zbežal še nihče, kar svet stoji. — Kaj mi je bilo tega treba? Tudi brez bolezni in socialnih institucij smo lepo živeli. Skoro mu je šlo na jok. Ko se je maserka tako spotila, kakor Gregor sam, ga je lepo obrisala, potegnila hlače gori. srajco doli, preganila flanelo v dve gubi in jo na zgornji strani pripela na srajco s tremi zi-hernadli. četrta ji je ušla iz roke; zdrknila je Gregorju po desni strani pod telo. — Kaj bo pa zdaj, tri drže premalo, — in je poskušala, da jo najde. ■Spet se je spomnil Načeta ali takoj nato Lize in ni dopustil, da bi se četrta zihernadla našla. Pa je spet prišel amamdžija, z združenimi močmi sta ga postavila na noge, ga oblekla in podprla vsak z eno roko do vrat, kajti imajo vsi uslužbenci v kopališču strogo navado držati drugo roko prosto in brez obotavljanja spravijo ba-kšiš, svoj edini in največji ideal. Drugi dan je Gregor ležal. Zdihoval« in gledal je, kako je mlatil dež po listju v parku pod železničarskim domom. Tretji dan tudi, četrti pa je po malem vstal. Med tem je potekel koledarsko tolerira-ni rok tudi pravoslavnim mučenikom. Pa kakor katoliški tudi pravoslavni niso držah besede: lilo je naprej. Nekateri kolegi so menili: — Morda so pa naši somišljeniki iz Bosne in Hercegovine prijavili kakšne turšKe mučenike pri meteoroloških stanicah, zdaj je ura! In ne bo nikoli konca dežja, kakor ganizirana dobra polovica vsega, p. t- t. uradništva. Vsestranski napredek združenja daje jamstvo, da bo današnji kongres dobro učinkoval v obrambi življenjskega minimuma državnega uradnika in uslužbenca. Za naše »Metlarje« Umor Johna Tobbyja John Tobby, je naglušen starejši mož. Da ne bi g preglasnim igranjem radia motil svojih sosedov, se poslužuje pri poslušanju slušalk. Gospod Tobbjr je zelo obziren človek. Gospod Tobby sedi s slušalkami na ušesih v udobnem naslanjaču in posluša Daven try. Prav tedaj napovedujejo program. Gospod Toboy si zabeleži vse, kar se mu zdi zanimivo. Bogat je in dovolj časa ima za poslušanje radia. Najprej ga zanimajo poročila oib 12.30. Takoj nato poljedelska ura. Ob 13.30 opoldanski koncert. Ob 14.30 borza. Vse to si gospod Tobby vestno lapdše. BrSloge«. — 11-30: Otroški nastop (vodi gdčna. Marija Groštfeva). — 12: Klavirska lahka glasba Raje da Costa (plošče). — 12.15: Mozartova ura. Sodelujejo: člani ljubljanske opere gg. S. Banovec in V. Janko, gdčna Jelka Igličeva in radijski orkester. — 13: Čas. spored, obvest-la. — 14: Vremenska napoved. — 17: Kmetijska ura: Več sadnih shrankov (-rnlp. M. Humek). — 17.30: Kmečki trio. vmes poje gdč. Štefka Korenčanova- — 19: Cas, vreme poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Organizacija kmečkega kredita (Djordje Jo-vanovič). — 19.50: Slovenska ura: a) Koroške narodne na ploščab. b) Pregled ustoličen i in poklor.ltev na Koroškem (g. L«o Pettauer). — 20.30: Koncert pevskega zbora »Krakovo—Trnovo«. — 21.10: Plošče. — 21.20: Operna glasba (Radio orkester). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22-15: Za ples (plošče). Ponedeljek, 21. junija. Ljubljana: 12.00: Uverture (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas. po-red, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestlia. — 19.30: Narodno gospodarstvo Jugoslavije in njeni strukturni problemi dr. Joso Toma-ševič). — 19.30: Zanimivosti. — 20.00: Slovenska narodna pesem (g. Fr. Marolt). — 20.30: Koncert treh flavt (gg. Slavko Korošec, Silvester Drapal. Filip Bernard). — 21.20: Plošče. — 21.45: čas, vreme, poročila, spored. — 22.00: Esperantska ura: Triglav, kralj Julijskih alp. Beograd: 18.00: Narodne pesmi. 20.50: Orkestralen koncert. — 21.40: Lahka glasba s plošče. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Zagreb: 20.00: Prenos programa iz Beograda. — Praga: 19.10: Kabaretni program. — 20.25: Skladbe za orkester in čelo. — 21.20: Koncert godalnega seksteta: Schonherrjeva >Zamaknjena noč«. — 22.20: Lotiške pesmi. — Varšava: 20.00: Glasbeni kaleidoskop. — 21.00: Slike iz glasbe in literature. 21.55: Orkestralen in pevski koncert. — Dunaj: 12.20: Koncert orkestra. — 16.35: Plošče o zvočnem filmu in plesu. — 17.20: Pevska ura. — 17.45: Klavirski koncert. — 19.25: Orkestralen koncert — 20.05: Zaključni koncert mednarodnih tekmovalcev v petju, violini in čelu. — 22.20: Plesna muzika. — 23.00: Nadaljevanje plesa. — Berlin, 19.20: Lahka glasba s plošč. — 20.00: Prenos Puccini-jeve opere »La Boheme« (gostovanje milanske »Scale«. — 23.00: Muzika za zabavo in za ples. — Mttnchen: 19.00: Prenos iz Stuttgarta. 22.30: Prenos kresovanja z Rujane. — 23.00: Lahka godba orkestra. — Stuttgart: 19.00: Vedra glasba za delo-pust — 20.00: Med ljubeznijo in plešem. 21.15: Iz Haydnovega oratorija »Letni časi«: »Poletje«. — 22.15: Pevski koncert. — 22.30: Kresni večer. — 23.00: Lahka godba in ples. — 24.00: Orkestralen koncert in plošče. Torek, 22. junlja. LjaMjana, 12.00: šramel kvartet zveze poštnih uradnikov. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14.00: Nac. ura: En dan v Topolšnici (dr. Stevan Zagorčič). _ 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledilašča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko Uk-mar) ter napoved časa, vreme, poročila in spored. Beograd: 17.20: Narodne melodije. — 17.45: Plošče. — 18.00: Orkestralen koncert. — 19.50: Plošče. — 20.15: Narodne pesmi. 20.45: Leoncavallova opera »Ba-jazzo« s plošč. — 22.15: Lahka godba orkestra. — Zagreb: 20.00: Prenos opere iz Ljubljane. — Praga: 19.25: Baletna muzika. — 20.25: Zvočne slike iz Pageninijeve-ga življenja. — 21.05: Orkestralen in violinski koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava: 19.15: Klavirske skladbe. — 20.00: Lahka godba in ples. — 22.00: Arije in pesmi. — 22.20: Komorna glasba. — Dunaj: 12.00: Koncert orkestra. — 15.15: Otroški mandolinistični orkester. — 16.05: Popoldanski koncert. 17.25: Moderne pesmi. — 17.50: Lisztove klavirske skladbe. — 19.40: Dunajski pevci in šramli. — 20.00: Izme-njalni koncert med Avstrijo in Holandsko. — 21.20: Kreislerjev nočni izprehod. — 22.20: Orkestralen koncert: nove skladba. — 23.00: Nadaljevanje koncerta. — Ber-hin: 19.20: Melodije z Dunava. — 20.10: Iz kraljestva operete. 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen: 19.00: Dunajska glasba s plošč. — 19.30: Veseloigra. — 21.10: Miinchenski plesni orkester. — 22.30« Znameniti pevci. — 23.00: Plesna muzika iz Berlina. — Stuttgart: 19.00: Priljubljene operetne melodije s plošč. — 20.00: Zabaven program z glasbo in prizorčki. — 21.15: Stare zvočne slike. — 24.00: Lor-tzingova opera »Orožar«. r Kraljestvo mod« Moda za manj vitke postave Večinoma so modne novosti ustvarjene za vitke, idealne postave in tako se mora marsikatera dama odpovedati mnogim novim, nadmodernim oblikam, če noče riski-rati, da bi izgledala smešno. Čeprav spretna šivilja lahko vsak kroj omili in ga prilagodi postavi nositeliice, ostanejo tu vendarle neke meje. ki jih dama z močno postavo ne sme prekoračiti. Ne samo, da se mora izogibati vsake oblike, ki njeno postavo preveč povdarja in razširi, poiskati mora tudi kroj, ki ji bo postavo navidezno zcžil in jo tako storil na pogled bolj vitko. Dame z močnimi postavami bi torej ne smele nikdar pozabiti, da jih zvončasti kroj dela široke, da tesno ob telesu krojena oblika njihovo postavo preveč povdarja, da jih preveč kratko krilo stori manjše in šir-?e, da jim veliki ovratniki, bogati fichuji in ogromne pentlje ne zakrijejo prs, temveč jih še povečajo — nasprotno pa: da jih obleke z ravnimi, daljšimi krili podaljšajo in torej zožijo, da jim koristijo navpični ali poševni šivi ali črte, ker jim postavo primerno razdelijo in »potegnejo«, da jim koničasti izrezi storijo'vrat daljši in bolj vitek, da naj nosijo samo ozke pasove in naj kupujejo le temna blaga in inprime s kar najbolj drobnimi vzorci. Tudi preširoki klobuki niso za močne dame primerni, ker jim celotni videz obrisov preveč raziširijo in jih nekako znižajo. Sploh velja tu pravilo: izogibajte se vsakega »preveč«, če vas mika modna ekstra-vaganca, jo svoji postavi primerno spremenite ali pa — shujšajte! Ali pa — in kar je najbolj sigurno — se ji odpovejte. Našli boste še dovolj lepih oblik, ki se bodo vaši postavi res prilegale. Dopoldanska obleka močne dame naj bo lahka in zračna, saj je znano, da se ravno močni ljudje kaj hitro razgrejejo. Zamišljamo si jo iz srednjebarvnega platna ali pralnega krepa. Iste prednosti, kakor koničast izrez, ima za močne dame tudi dolg in ozek peterokoten izrez, kakor ga vidite na našem prvem modelu Tri vstavljene gube s svojimi doigimi, navpičnimi šivi obleko primerno razdelijo in podaljšajo. Tudi hrbtno polo deli v dvoje enaka, vstavljena guba. Ozek črn pas zapenja to praktično in okusno obleko (1. skica). Takozvane plaščne obleke so kakor ustvarjene za dame z manj vitkimi postavami. Dolga oblika ozkih reveriev, koničasti. izrez, dolga, navpična linija"stranskega šiva, ki se končuje v gubo — vse to so momenti, ki ustvarjajo videz zaželjene vitko-8ti. Naša plaščna obleka je izdelana iz umetne svile v drobnem pepita vzorcu in je postrani zapeta z malimi, črnimi gumbi (2. skica). Poletna obleka iz drobnega imprimeja je z navpičnimi in poševnimi šivi tako spretno razdelena, da pravilno zožuje postavo. Po Eredi krila je vstavljen ozek del pahljačasto nagubanega pliseja. Mali ovratnik ob rahlo koničastem izrezu je iz belega žoržeta in obrobljen z zvončastim volančkom (3. skica). NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE MANUFA.KTURA C truvtM^ Praktično, elegantno in vedno uporabno oblačilo je poletni kostum iz temne svile ali imprimeja. Pravilno ukrojena jopica za močno damo je ravna in ohlapna, toda ne preveč široka. Svetli, podolgovati reverji in manšeti te jopice so obrobljeni s finimi »valenciennes« čipkami, kar odgovarja letošnji modi (4. skica). Dolgi in spredaj odprti plašči so velika moda letošnjega poletja. Vitka dama nosi takšen plašč v močno zvončasti »redin-gote« obliki, za modno damo pa je to elegantno ogrinjalo bolj ravno ukrojeno. Plašč, ki si ga zamišljamo, je iz črne svile in se torej poda k vsaki poletni obleki. Sestavljen je iz več ravnih, spodaj nekoliko širših pol, ki jih spajajo gladki šivi. Po sredi ga zapnemo s tremi malimi gumbi, šopek drobnih cvetlic ob izrezu pa mu daje poletno živahno noto (srednja skica). Kolesarjenje zopet moderno Ni še dolgo tega, kar so mlade, elegantne dame vihale nosove nad tem preprostim športom, ki si ga lahko privošči vsak de- Ljubezen iz lože št. 7 «... Med igralci se je posebno odlikovala mlada gdčna Arlosova. in to ne samo po svoji zunanjosti. ampak tudi s svojim talentom. V velikem ljubavnem prizoru v drugem dejanju je debitant-ka odkrila vso svojo veliko nadarjenost za oder...« Tc kritiko je čitala Laurenee Arlosova po svojem nastopu v Bourdetovi drami »Jetniki«. Leta in leta se je mučila, obiskovala gledališke ravnatelje, jih prosila- da bi ji dovolili stopiti na deske, ki pomenijo svet. Vse je bilo zaman. Zdaj pa ie z enim samim mahom dosegla pomemben uspeh. In sčasoma je postala ljubljenka občinstva. Ko pa je z upravo gledališča »Odeon« sklenila pogodbo za nekaj let, se je čutila nepopisno srečno. A klj«b temu ... Laurenee Arlosova je imela navado, da je pred začetkom vsake predstave pokukala skozi linico v zastoru v gledališče. Vse-lej je s svojim pogledom šla od lože do lože, ki so bile zanjo tako privlačne. Kajti — to je Laurenee Arlosova dobro vedela — tam v ložah gledališka igralka najlažje najde moža. Posebno mladi moški v ložah časih postanejo žrtve kakšne igralke. Oči Laurenee Ariosove so se zopet ustavile na loži, v kateri je sedela mlada ženska, ki se je očitno dolgočasila pokraj svojega moža. »Kako ji zavidam!« je dahnila predse. »Zdaj imam že šest in dvajset let, pa sem še ved&o samska! Noben molki se mi ni približal tako, da bi me prosil' naj mu postanem žena!« Ko se je oglasil prvi udarec gonga, se je Laurenee narnah istreznila in odhitela za kulise. Njena lepa fantazija je bila končana. Samota jo je vedno bolj mučila. Nikakor se ji ni hotelo posrečiti, da bi našla mladega človeka, ki bi jo hotel razumeti. Nihče se ni zmenil za njeno dušo. In tako je ostala sama... brez sorodne duše... Nekega večera pa se je zgodilo. V gledališču je bila ravno premiera. Pri tej predstavi je v loži št. 7 sedel človek, na oko športnik, temne polti, z energičnimi potezami v obrazu. Takoj je postala pozorna nanj. Podpiral je svojo brado s pestmi- pod katerimi se je odpiral smo-king. Temna barva njegovega lica je dobila s tem še močnejši poudarek. Lase je imel gladko počesane, da so od mnogih refleksov luči naravnost sijali. In tedaj je imela Laurenee samo eno željo: da bi jo ta moški opazil! Na odru je bila zaposlena samo v prvem dejanju. Ko je naslednji večer nastopala v isti vlogi- je pred predstavo zopet pokukala skozi linico. In Ie z največjo težavo se je obvladala, da ni kriknila od veselja na ves glas. Kajti v loži št. 7 je zopet sedel isti moški, njen visoki, elegantni mladenič. Bila je preverjena, da je prišel v gledališče samo zaradi njenega nastopa... Še bolj ie bilo Laurenci prijetno po koncu prvega dejanja, ko je pogledala v ložo ter opazite, da je mladenič izginil. Dejala ti j® nat&iomtj ^ lavec. Prav za prav ga je zopet odkrila moda na Nizozemskem, v Belgiji, na Danskem. Tam pravijo, da kolesari vsako dekle, kakor kolesarijo tudi hollywoodske gracije. Kajti kolesarenje je zdravo in ustvarja lepe, elegantno izoblikovane noge in utrjuje trebušne mišice. Kaj hočete še več — poleg užitka, ki ga nudi kolesarenje po prijaznih poljskih poteh, ob vodi, v gozdnem hladu? Ta povratek k pozabljenemu športu nam stavi več problemov. Predvsem nakup kolesa. Kolo po zadnji modi ima črno ali temnomodro »karoserijo« in mnogo bleščečih, ponikljanih delov. In obleka? Hlačno krilo, ki se na prvi pogled zdi kakor ustvarjeno za kolesarenje, se je izkazalo kot neprimerno, ker dela neprijetne gube na kolenih, med nogami in zadaj. Najbolj praktične so še pumparice, ki so za kolesarenje precej ozko krojene, ker nas vsaka širina pri tem ovira. Tudi kratke »shorts« so praktične, vendar malokateri pristojajo. Za mesto in za izlete na prostem so še najbolj idealne ozke in kratke pumparice z vrhnjim krilom, ki ga lahko spredaj in zadaj odpnemo (skica). Zdravniška posvetovalnica Emil.* Na vaša. vsekakor precej dplikatna vprašanja, vam javno ne morem odgovarjati. Svetujem vam. da se zaupno obrnete na kakega zdravnika, ki vam bo pojisnil te zadeve. Nezaupanje in dvome morate že v kali pojasniti odnosno zadušiti, da ne nastanejo iz tega kakj večji konflikti. Drava: Vaše postopanje v opisanem primeru. se mi zdi popolnoma pravilno in edino uspešno. Diete se ni treha držati npbe-ne, iz enostavneea razloga, ker vam nič ne koristi. Rdeče Dike ne predstavljajo drugega kot- mal. podkožen izl?v krvi. ki izgine sam do sebi. Mogoče ste bi]; malo nespretni. Vendar vas to ne sme oplašUi. da ne bj nadaljevali p tem načinom zdravljenja. V ostalem vam bi pa vaš zdravnik to hitreje jn bolje opravil. Ista. Povsem jasno je. da zapuste težke bolezn; za nekaj časa neko. gotovo živčno vzdraženost, ki se pa ščasoma popravj. V vašem primeru pa se m- zde važnejša sledeča fakta, kj jih v pismu navajate. Sama priznavate, da ste precej nervozna. Mw.no in verjetno je. da je otrok ne camn deloma podedoval vašo naravo, temveč. da tudi vi podzavedno in dnevno zarad> vaše nervoze tako vplivate na otroka, da je še sam nervozen. Nadaljnje važno poglavje je, da je otrok edinec. Tudj najbolj pravični in objektivni starši greše v takih slučajih zelo mnogo. Edincu se marsikaj spregleda in tako je logično, da so edinc-i z malimi izjemami pač ljudje svoje vrste, k; jim manjka predvsem družabnosti čuta do bližnje^ i. t. d. Deloma to že sami priznavate, ko pravite, da se otrok počuti dobro le v družbi drugih otrok. rla. pa ie žal edinec. Kaj naj vam svetujem? Zdravil, za pomirjenje živcev sedemletnemu otroku n; treba. Smer nadaljnjega postopanja je deloma pokazal že otrok sam. Pustite ga v družbi njemu enakih, da žjvj svoje življenje, kjer se mora marsikedaj in v marsičem podredit; drugim. kar mri rocra Vsakemu ni mogoče iti v kopaližče vendar more vsak žrtvovati Din 100,— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! * A Rogaška Slatina, 16. junija. Komaj nekaj dni po turnirju v Jurati smo že začeli v Rogaški Slatini nov turnir, za jugoslov. državno prvenstvo. Foltys, Najdorf in jaz smo ravno še utegnili pravočasno priti na turnir; za listo udeležencev smo tudi izvedeli šele v zadnjem trenutku. Pa je šlo le vse v redu, že pri žrebanju v petek smo bili udeleženci polnošte-vilno zbrani. — Letos je naš nacionalni turnir močneje zaseden nego doslej. Poleg štirih odličnih predstavnikov iz inozemstva igrajo iz Jugoslavije izključno mojstri, noben amater ni bil pripuščen. Inozemski udeleženci zelo hvalijo podjetno kombinacijsko igro naših mlajših mojstrov. Turnir je prinesel na začetku v prvih štirih kolih že marsikatero lepo partijo, pa tudi mnoga presenečenja. Po 4. kolu so vodili skupaj Foltys, Najdorf, dr. Trifunovič, S. Vukovič in Samisch s 3 točkami. Izmed njih je najbolje igral doslej Foltys, ki je zabeležil poleg dveh remijev v ugodnejših pozicijah (z Najdorfom in Samischem) dve dobri zmagi nad Kostičem in dr. Kalabar-jem. Zlasti njegova partija s Kostičem je vzbudila pozornost. Kostič je igral otvoritev, ki o že 10 let uspešno uporablja na turnirjih. Foltys pa mu je našel pri deski fino in lepo ovrženje, čeravno za to otvoritev, ki jo že 10 let uspešno uporablja na leg remijev s Foltysom in Konigom dobil partiji s Kostičem in dr. Kalabarjem. Do točke s Kostičem je prišel izredno poceni, že po nekaj potezah je v sicilijanski obrambi Kostič s težko napako spregledal celega kmeta, pozneje na enak način še figuro. Dr. Trifunovič je remiziral z Nedeljkovi-čem in S. Vukovičem, dobil pa s Tomovi-čem in dr. Kalabarjem. Z Nedeljkovičem je imel precejšnje težave, dr. Kalabar pa bi mu bil lahko odvzel pol točke. S Tomo-vičem je dobil partijo v dobrem pozicijskem stilu. Dobro se drži za enkrat Beograjčan S. Vukovič. Kot favorita za prva mesta je treba smatrati po rezultatih prvih kol tudi nemškega mojstra Samischa, ki se zadnja leta sicer bolj redko udeležuje turnirjev. Samisch igra tu v svojem tipičnem stilu: ves čas za razmišljanje porabi na otvoritev, ki jo igra zelo močno. Potem pa pride redno v časovno stisko, kjer pa zelo hladnokrvno ponavadi najde še dovolj dobre poteze. Precejšnjo srečo je imel v partiji z menoj. V damskem gambitu sem prišel kot črni že v veliko prednost, ki bi najbrže celo zadostovala za zmago. Povrh je imel Samisch za 12 potez samo še 4 minute časa. Tedaj sem nervozno naenkrat napravil usodno napako: vzel sem prezgodaj kmeta in spregledal. da me nasprotnik lahko z enostavno žrtveno kombinacijo prav matira. Zelo močno je igral Samisch proti Kostiču in po dolgi borbi v končnici zmagal. Samisch je tudi remiziral dve partiji s Foltysom jn Konigom. — Na tabeli slede Broder inr dr. Drezga z 2%. Dr. Drezga je remiziral tri težke partije, s Kostičem, Konigom in menoj. — Do zmage nad Matveje-vom pa mu je pripomogla nekoliko tudi sreča. Matvejev je imel boljšo pozicijo, bil pa je v hudi časovni stiski. Tedaj je dr. Drezga žrtvoval riskantno kmeta in figuro za napad. Matvejev bi bil kombinacijo lahko ovrgel, radi pomanjkanja časa pa ni našel prave poti ter izgubil. Jaz sem po nesrečnem porazu s Samischem padel na 50 odstotkov, kjer trenutno stojim skupno z Gerebenom in Matvejevom. V prvem kolu sem proti Gerebenu prvič v turnirju poskusil otvoritev s kraljevim kmetom in dobil. Res je temperamentni Gereben igral otvoritev nekoliko preveč podjetno (1. e4, e5; 2. Sf3, d5). V partijah z Broderjem in dr. Drezgo. zlasti v slednji, sem bil že v prednosti. pa sem obe samo remiziral. Madžar Gereben je s svojo ostro igro spravil doslej dve zmagi in dva poraza. Naš najmlajši mojster, Rus Matvejev, ga je prav lepo premagal. Zaostali sa zaenkrat Konig, Tomo-vič z 1%, Nedeljkovič in Schreiber 1, Kostič Vi, dr. Kalabar 0. Preseneča zlasti Kostič, ki ga je morda poraz s Samischem nekoliko deprimiral, da je nato izgubil kar Se dve partiji. Za enkrat je še popolnoma, m svoje običajne forme, morda pa se bo že v naslednjih kolih popravil. Damski gambit. Beli: Foltys. Črni: Kostič, (4. kolo turnirja v Rog. Slatini.) 1. d2—d4 d7—d5 2. Sgl—f3 Sg8—f6 3. c2—c4 Lc8—f5 Nenavadna poteza, ki pa jo je Kostič od nekdaj posebno rad igral. Imei je doslej z njo mnogo uspehov. 4. c4:d5 Sf6:d5 5. Ddl—b3! Bolje nego običano 5. Sbd2, Sf6, 6. Db3, nakar ima črni obrambo Dc8. Sedaj pa črna dama ne ame vleči, ker je Sd5 napaden. 5. — Sb8—cS Črni je odločen igrati gambit. Ce beli kmeta takoj sprejme, pride res črni do dobre igre: 6. Db7:, Ld7! ter nato Tb8. — Mesto igrane poteze ni imel črni nič boljšega. Na pr. Sb6. 6. Sc3 ter e4 z ogromno prednostjo za belega. 6. Sbl—d2 Sd5—f6 7. e2—e4!! Zelo fina teoretična novost, ki ovrže ves sistem črnega. Beli žrtvuje kmeta za bitrej« ši razvoj in potem razbije damsko krilo črnega. 7. — Sf6:e4 Na Le4: pride seveda 8. Se4:, Se4:, 9. Db7: in oba črna skakača »visita«. 8. d4—d5!! Zopet zelo močno in lepo igrano. 8. — Se4:d2 Izsiljeno, saj na Sb8 dobi 9. Se4:, Le4:, 10. Da4-f figuro. 9. Lcl:Ld2 Lfo—c8 Tudi ta žalostni umik je potreben. Na Safi pride namreč 10. Db5-r, c6, 11. Dc6: z napadom na Lf5. 10. Sf3—d4! L£5—c8 Na Le4 bi prišlo U. E>b7:, Sd7 (ali Ld5:, 12. Lb5+), 12. Sc6, Dc8, 13. La6, Sb6, 14. Dc8:, Sc8:, 15. Lb7. — V partiji ima sicer črni sedaj kmeta več, je pa popolnoma nerazvit, tako da je njegova pozicija že brezupna. 11. Lfl—b5+ Lc8—d 7 Na Sd7 bi prišlo 12. Df3 s strašno grož-no Se6! 12. 0—0 c7—c6 de edina šansa. 13. Lb5—c4 b7—b5 14.d5:c6 b5—c4 15. c6:d7+ Sb8:d7 16. Db3:c4 Beli je dobil torej kmeta že nazaj. Povrh je že popolnoma razvit, med tem ko bo črni s težavo mogel mobilizirati svoje kraljevo krilo. Izid partije torej ne more biti več dvomljiv. 16. — Sd7—b6 17. Dc4—b5+ Dd8—d7 18. Tal—cl Beli si hoče zasigurati najmanj boljšo končnico. Na Db5: bi prišli sedaj 19. Sb5:, Sd5, 20. Sc7+, Sc7:, 21. Tc7: in črni kmet bi kmalu padel. 18. — Sb6—d5 19. Tel—c6! Sedaj pride beli aopet do napada. 19. — e7—e6 20. Tfl—cl Lf8—e7 21. Tc6—c8-f" Ta8:c8 22. Tcl:c8 + ' Le7—d8 23. Tc8—a8 Pravzaprav samo igra na končnico. A« kmet vsekakor pade. 23. — Sd5—=c7? Po tej hudi napaki pa je partije takoj konec: 24. Ta8:d8 +! Ke8:d8 25. Sd4—c6-f- črni se vda. Saj na Kc8 ali e8 sledi 26. Db8+ ter mat, tako da preostaja črnemu samo še žrtev dame. Vasja Pire. Skrivnostna pretendentka Dozdevna hči carice Elizabete ia kneza Razumovskega Med številnimi skrivnostnimi osebnostmi ruske zgodovine zavzema posebno mesto (locdevna hči carice Elizabete in kneza Razumovskega, Sc do danes ni uspelo, da hi dognal; njeno istovetnost, čeprav so se že mnogi zgodovinarji, jn ne samo ruski. bavili z njeno osebo. Vsi, kj so se bavjlj z njo. se strinjajo le v tem, da je bila velika pustolovka. Kot nenavadna lepotica se je pojavjja v Parizu kot »knegjnja Emete Aly Wo!do-mir«, kar že samo po sebi diši po pustolovki. Takoj je našla številne čestiloe. med njimi nemškega kneza Ferdinanda Limbur-škesra in poljskega kneza Radziwjlla. Zadnjemu je prvjč povedala, da je hčj carice Elizabete, iz caričjnega morganatskega za- »Izvrstno! Predstavo je videl že včeraj, danes je prišel samo k prvemu dejanju zaradi mene!« V času nadaljnjih predstav Laurenee ni mogla pomisliti- da se mogoče vara v svoji sodbi o mladem moškem. In stvar se je ponavljala kar naprej. Pri vsaki predstavi je sedel^ namišljeni ideal Laurenee Ariosove v loži št. 7 samo pri prvem dejanju. Potem je izginil. Laurenci pa ni hotela postati jasno samo eno: Zakaj je ta mladi mož, če se že tolikanj zanima zanjo- ne počaka pred izhodom? Pa ie takoj pobila ta dvom. Rekla si je: Gotovo je dobro vzgojen, plašen, mogoče se sploh boji žensk. A njegova distanca jo je začela vznemirjati. To je trajalo kakšnih štirinajst dni. Postala je od tega že toljkani nervozna, da je udarila z nogo ob tla. češ: Če ne pride gora k Mohamedu, pojde Mohamed k gori! Tako je podvzela pobudo, da ne izgubi ravnotežja. Prilika, da preišče stvar do dna-se ji je kmalu ponudila. Ravnatelj d rame se je hotel prepričati o igralskih zmožnostih neke začetnice in ji je za en večer dodelil ulogo Laurenee. Laurenee je ta večer izrabila za to- da je vzela sedež v loži št. 7. Ko je stopila v ložo. so bili vsi sedeži prazni. Hitro se je našminkala in si osvežila kožo. Kmalu se je ponovil prizor: Ko je stopila na oder ženska, ki je igrala ta večer ulogo Laurenee Ariosove, so se odprla vrata lože in vstopil je mlad fant zagorelega lica. Šel je po prstih do stola in se vsedel tik nje. Zazrl se je na oder, toda kmalu je obrnil oči stran, ka-kod da ge ne zanima predstava tega večera. Bil je videti prav 6labe volje. »Gotovo ga vznejevoljuje to, da ne pa- stopam danes jaz v tej ulogi!« je pomislila Laurenee. Ko je bilo dejanje končano in je zastor padel, so se prižgale električne svetilke. Laurenee je tedaj vstala. Mladenič je storil isto. Tedaj so se prvič srečali njuni pogledi. Mladenič se je globoko priklonil. »Oprostite!« je rekel- odprl vrata in odšel. »To je pa že preveč!« je mislila Laurenee. »Ali je mogoče, da me ni spoznal?« Čez nekaj minut je tudi Laurenee zapustila ložo in odšla v foyer. Ugledala je svojega znanca iz lože št. 7 naslonjenega na buffet. In strašno se ji je podaljšal obraz- ko je videla, da ima na sebi belo natakarsko bluzo. Čez nekaj trenutkov je začel mešati pijačo v čaši, kamor je bil zlil razne tekočine. Mešal je spretno, da ni odmaknila očesa od njega. Ko je bila vsebina v čaši premešan«, se je obrnil k debeluharju, ki je stal dostojanstveno pri blagajni. Debeluhar ga je nagovoril: »Jim, ne razumem tega, kako da ne odpreš svojega bifeja četrt ure prej! Kakšen vrag te drži- da gledaš vsako pot prvo dejanje te kolobocije na odru! Saj vendar vidiš, da je slaba stvar, toda v primeri z netalentiranostjo igralcev, ki nastopijo v teh ulogah. moram reči; da je še mojstrovina!« Fant z zagorelim licem iz lože št. 7 se je tedaj nasmehnil debeluharjJi in mu odvrnil v mirnem tonu: »Gospod, vaš coctail je gotov. Pjgefcn, izvolite!« kona e kn«zom Razumovekim. Ker je bil knez Radzjwill glavni naspiotnjk carice Katarine II. in njenega favorita, poljskega kralja Stanislava Avgusta Ponjatowskega-mu je to odkrjtje prav prišlo. Bjl je tudi tietj. kj je »rjvalinjo Katarine II.« spodbujal, da bi uveljavila svoje pravice do ruskega prestola. V pripravah za zaroto proti .cai.joi in kralju, kj j« znana pod imenom »Barska konfederacija«, je pnspel tudi v Dubrovnik, da bj od tu delal za diplomatsko in finančno podporo svoji akciji. Poljska pisateljica Vanda Romocka, ki se mudi sedaj v našem krasnem mestu ob Jadranu, priobčuje sedaj zanimive podrobnosti iz te malo znane epizode rusko-polj-ske zgodovine, kj j,h je nabrala na licu mesta. V dubrovniškem mestnem arhivu je našla poročilo, kj ga je poslal bivši poslanik republike Rovjnjske v Pisj dubrovni-škemu senatu 5. julija 17<5., ^n sicer o načinu kako je knez Orlov na caričin ukaz ugrabil dozdevno ElizabeHno hčer in jo spravil v Rusjjo. »Njegovo cesarsko Viso-čanetvo nadvojvoda Leopold Toskanski mi je pripovedoval, na kakšen način so od-vedl; nam znano knegjnjo Orlovo«. poroča poslamk. »Knez je nadvojvodi sporočil, da je jz Petrograda prejel ukaz, naj se te osebe polasti za vsako ceno. Pod pretvezo, da jo hoče spravjti na ruskj pre6tol. je zvabil njč hudega slutečo po nekem odposlancu v Piso, igral je tam nasproti njej zaljubljenca in je dal sestaviti na zadnje celo poročno pogodbo. Nato jo je spravil na eno izmed ruskih Iadij v Ijvornski luki. Posadka, ki je bila posvečena v vse. jo je sprejela kakor vladarico jn tako je nesreč-njca stopila na ladjo, da bi 6e udeležila svečano pojedine njej »na Č.t8t«. Po tej pojedini jj ie Orlov sporočil, da je _ aretirana in da jo bodo spravili v Petrograd. To bj baš dokazovalo. da n; bila pustolovka, temveč, da bj mogla bjtj v resnici hčj Elizabetina ali sestra Petra III. Pra-v;io. da se je do odhoda ladje obupno branila.« Po ruskih virih je Katarina TI. preten-dentko zaprla v kazemate Petropavlovske trdnjave in jo je dajala mučjtj dolge mesece, da hi jj izsiljla resnico o njenem izvoru. Toda nfsrečnica s; svoj*, skrivnosti do smrti nj dala jzšilitj. Pokopalj so jo potem na dvorišč" trdnjave. Postani In ostani član Salilliii tfrslfeel '»JUTRO« SI. T3T MM*. W. vt. tot. Rastline rasejo brez tal Omara za kaleča semena — Uspehi , doseženi z vodo, toploto in gnojem V šestih dnevih sedemkratni iznos setve Spet bomo morali malo svojega prepričanja spremeniti. Ce smo doslej menili, da ne more žitno polje zrasti nikomur na dlani, temveč da je po večnih zakonih navezano na dobro mater zemljo, tedaj nas učijo sedaj ljudje, o katerih moramo domnevati, da nekaj vedo, drugače. Neki bistroumni poljedelec se je vprašal, zakaj bi bilo prav za prav potrebno, da bi seme posejali takoj v hladno pomladno zemljo, kjer ima potem težave, da požene. Ali bi ne bilo bolje, da bi ga pripravili najprvo v nekakšni valilni omari za semena? Tako je storil. Prav za prav ni poskusil nobenega čudeža. Vsi vemo, da se pojavi v vseh rastlinah spomladi sila, ki jim daje pognati celo na suhem in kjer ni nobenega sledu zemlje. Tako je n. pr. s krompirjem, ki smo ga preko zime hranili v kleti. Toda potem so šli ge korak naprej. Doslej je bilo tako, da so poganjajoče kali vendarle spravili takoj v zemljo, kjer so rasle normalno dalje. Sedaj so to drugo poglavje poganjanja enostavno izpustili. Seme ostane namreč v ogrevajoči valilnici, dokler se ne spremeni v narejeno rastlino. Da more rastlina rasti sploh brez zemlje, to ni tako težko umeti, če pomislimo, da sprejema iz tal vendar samo »tekočo hrano«, namreč v zemeljski vlagi raztopljene hranilne in gnojilne snovi, tvorba prave substance pa se vrši s pomočjo ogljikove kisline in zraka in njeno kemično preosnovo. Razredčenih hranilnih snovi in zraka pa dajemo rastlini lahko tudi v ogrevalni omari, za to ne potrebujemo zemlje. Z drugimi besedami: polje lahko rase tudi v omari. Takšna omara je pravokotna priprava, ki je na vse strani dobro osamljena in zaprta. Ima posebno napravo za kurjenje in v več predalih, ki ležijo drug nad drugim. Tja se natrosi seme na gosto. Ta setev se škro-• pi na poseben način z vodo, ki ji primešajo določene gnojilne soli. To in pa toplota povzročata hitro rast kali, ki dosežejo že po treh dneh višino 15 do 20 cm, po 6 do 7 dneh pa višino 40 cm. Poskusi s koruzo in drugimi rastlinskimi vrstami so dognali, da je mogoče v šestih dneh doseči približno sedemkratni iznos. Omara s talno površino kakšnih 4 štirjaških metrov in s poldrugim metrom višine zadostuje za pridelavo krme, ki zadostuje kot podlaga za 8 do 10 krav. Menijo celo, da je redilna vrednost te umetno pridelane krme za prežvekovalce večja nego hranilna vrednost običajno pridelane krme. Krave dajejo na ta način 15 odstotkov več mleka nego po običajni krmi. Vse to pa je seveda treba najprvo natančno proučiti in preizkusiti. Takšne poskuse delajo doslej pred vsem na Holandskem in v Belgiji in dosedanji uspehi obetajo mnogo. Koliko besed potrebuje človek? Povprečen civilizirane« pozna najmanj 10 tisoč besed Jezikoslovci so v zadnjem desetletju dobro proučili vprašanje, koliko besed uporablja povprečni človek v svojem vsakdanjem življenju. Njihove teorije navajajo 400 do 1400 besed. Pri tem pa štejejo večinoma le besedne korene, ki jih človek uporablja in potem spreminja. Holandski, ameriški in angleški jezikoslovci so sedaj v skupnem delu poskusili to vprašanje rešiti po drugi poti. Proučili so med drugim nekoliko tisoč pisem, ki jih je prejel glavni urednik nekega velikega ameriškega dnevnika v določenem času. Proučili so tudi bančna pisma, korespondenco velike trgovske hiše in na zadnje pisma, ki so jih izmenjavale znanstvene družbe, vseučilišča in vseučiliški profesorji s svojimi študenti itd. Pri tem se je izkazalo, da se povprečno število »splošno rabljenih besed« ne da določiti kar tako. Med več nego 5 milijoni besed, ki so jih zapi- sali v posebne sezname iz pisem, so ugotovili kakšnih 36.000 besed, ki se ponavljajo v določenem redu. Med temi 36.000 besedami jih je bilo okrog 10.000, ki so se v 5 milijonih besed ponavljale tudi več nego desetkrat. Te besede, ki so jih pisci med petimi milijoni besed uporabljali več nego desetkrat, so vzeli kot podlago za poseben jezikovni verjetnostni račun. To povsem številčno raziskavo pa so še razširili in so med drugim n. pr. izračunali, kolikokrat uporablja povprečen človek med 5 milijoni besed besedo »jaz«. Ugotovili so velikansko število 700.000 krat. Tudi določni in nedoločni členi so dosegli približno to število, besedo »ti« in »vi« so uporabljali pisci dosti bolj poredkoma. Vsekako je gotovo, da mora poznati povprečen civiliziran najmanj 10.000 besed, če se hoče sporazumeti s svojo okolico v vseh življenjskih položajih. Zvestoba do pred groba 18 let star je prosil za njeno roko, kot sedemdesetletnik pa jo je vzel za ženo • •. Pred 52 leti je ostavil tedaj 18-letni John Tupper svoj rojstni kraj Laxey na otoku Manu, da bi poskusil svojo srečo v Ameriki. Doma je ostavil svojo zaročenko, ki ji je obljubil, da pride ponjo, čim si bo v novem svetu ustvaril ugoden položaj. šele petnajst let pozneje je bil Tupper tako daleč, da je lahko izpolnil svojo besedo, in vrnil se je na otok Man. Zaman pa je iskal svoje zaročenke. Ni je bilo več doma. še trikrat je prišel pozneje domov, toda njegovo iskanje je bilo vedno zaman. Mož šteje danes 70 let, toda pred nekoliko tedni je prispel ponovno na otok Man. In sedaj je imel »srečo«. Zvedel je, da se je bila njegova nekdanja zaročenka poročila, da ji je mož pred mnogimi leti umrl Čudna nesreča zavoljo nevihte Med Berndorfom v Avstriji, kjer ima Kruppovo podjetje veliko livarno in valjamo, se je sprožila te dni silna nevihta, ki je povzročila nenadno poplavo. Voda je vdrla tudi v livarno. V livarni je neki Franz Zigeuner baš vlival žareče kovino v oblike. Voda, ki je prišla v dotik z raztaljeno kovino, je povzročila, da je začela brizgati ta na vse strani in pri tem je dobil Zigeuner najtežje opekline. Spravili so ga v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo- ZA POLETNO VROČINO bouret, domače platno, volnen „freaoo" in tropical, lister itd. Vam nudi DRAGO S C H WA B LJUBLJANA, Aleksandrova e. it. 7 V zalogi vsakovrstne obleke att ae izdelajo na željo tudi po men. in da se je preselila potem tudi v Ameriko. Mnogo let je živela v Ameriki komaj 200 km daleč od svojega nekdanjega zaročenca, potem pa se je vrnila v domovino. Johna Tupperja to ni prestrašilo. Takoj je stopil k svojemu idealu, ki je bil med tem postal stara ženska, in zaprosil jo je za roko. Nenavadno dvojico so poročili pred nekoliko dnevi v cerkvi sv. «:urija v Douglasu, glavnem kraju otoka Mana in sedaj sta na poročnem potovanju v A-meriko. Anahrenizem s . ...... " - - v' „ • r / % v*- ■ v . ..... ......... V dobi letalstva je pač anahronlzem, če vozi Se kje na svetu tramvaj s konji. Tako je n. pr. Se danes v brazilski Paranl Najmočnejša nemška lokomotiva m tfbMft« ■ ■■ : • v Pred veselim dogodkom na holandskem dvoru ^a holandskem dvoru pričakujejo veselega dogodka, k} ga je v ostalem prestolo-naslednjca Julijana sama sporočila javnosti med svojim zadnjim radijskim govorom, v katerem se je amsterdamskemu prebivalstvu zahvalila za sprejem ob priliki njenega prihoda pred tednom dni. val ob Severnem tečaju Vročinski val, ki je zajel v zadnjih dneh skoraj vso evropsko- celino, je vpljval tudi na pas okrog Severnega tečaja. Četvorica ruskih polarnih raziskovalcev, ki se mude v neposredni bližini Severnega tečaja na plavajoči ledeni plošči, je sporočila brezžično, da je vročina segla tudi tja. Še pred nekoliko dnevi so divjali tam ledeni snežni viharji, sedaj pa sije z najbolj jasnega neba sonce. Zračna temperatura se je dvignila na minus 5 stopinj Celzija, a črni šotor, v katerem raziskovalci prebivajo in ki je črn zato. da bs ujel vsaj del toplih sončnih žarkov. 6e je ogrel kar na 24 stopinj nad ničlo. In vee to je za tiste kraje prava tropska vročina... Ruski jesenski manevri odpovedani Kakor piše »Daily Mail«, so težki pretresi, ki jih je doživela rdeča vojska z množestveno usmrtitvijo visokih častnikov imeli za posledico, da so sedaj nenadno odpovedali velike jesenske manevre ob za-padni meji Sovjetske Rusije. To odpoved utemeljuje moskovska vlada sicer s »spremembami« v posameznih mestih, vendar jei jasno, da se je to zgodilo samo zavoljo tega, ker se Stalin in njegovi pristaši boje v današnjem položaju dati četam velike zaloge municije in orožja v roke. Slon vod otroka ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Snoči sem vas, gospodična, slišal peti«. »Ah, to je bila samo za to, da bi ubila čas, gospod sosed!« »Tu ste si pa izbrali strašno orožje!« »Ali se vam moj govor ni zdel dober? Posebno konec je bil izvrsten, kaj ne?« »Da, samo škoda, da je prišel tako pozno!« V navpični steni življenjsko nevaren plezalni eksperiment po 100 m vi' soki steni, ki pada navpično v morje Neki možakar je hotel te dni preplezati 100 m visoko navpično steno, ki se pada z danskega otoka Mona v morje. Preplezati jo je hotel od zgoraj navzdol. Po 30 m pa ni mogel več ne naprej ne nazaj. S seboj je imel fotografski aparat, ki mu je rabil sedaj za to, da si je v kredno steno izgrebel malo vdolbino, da se je mogel bolje držati v višini 70 m nad kamenitim bregom. V tem silno neprijetnem položaju je zdržal dve uri in pol. Med tem je tekal njegov prijatelj, ki ga je bil prej spremljal, po oteku in iskal pomoči. Srečal je skupino danskih turistov in neki mladi dekorater iz bližine Kodanja, ki je pripadal družbi, je dejal, da bo tvegal poskus. Splezal je počasi do ponesrečenca in je vso pot za oporo svojih rok in nog vrtal luknje v kredno steno. Res mu je uspelo, da je dosegel nesrečneža, ki je bil med tem že skoraj izgubil zavest, in z njim je začel potem plezati navzgor. Poldrugo uro je trajala borba na življenje in smrt, preden sta dosegla vrh, in v tem času sta bila oba v največji nevarno- Kongres svetovnih ver Kakor poroča »Manchester Ouardian«, se bo prihodnji mesec v Oxfordu vršil kongres zastopnikov glavnih veroizpovedi. Predsedoval mu bo lord Samuel, udeležilo ap se ga bo kakšnih 500 moških in ženskih zastopnikov, med temi mohame-danci, hindujci, budisti, židje in člani najrazličnejših krščanskih ver. Med govorniki na kongresu bo tudi mož, ki se izdaja za neposrednega Mohamedovega potomca, to je Begum Sultan Mir Amirudin. Pred sejami se bo vsak dan vršila služba božja zastopnikov raznih ver. Tako se bodo n. pr. kristjani, hindujci, židje in budhisti udeležili nekega dne mo-hamedanske službe božje prav tako kakor prerokovi pristaši. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! sti, da strmoglavita v globino. Več sto ljudi se je med tem zbralo na vrhu in je s pridržanim dihom zasledovalo to orjaško borbo. Ko sta ponesrečenec in njegov rešitelj začutila končno trdna tla pod svojimi nogami, sta se onesvestila. V Los Angelesu zbuja zdaj pozornost slon, ki ga je neki imovit meščan zdresiral za prevažanje svojega otroka z vozičkom po ulicah Temperamentna stara ženica Pred dnevj so oddali v etokhomlsko ubož-nieo SOletno beračico. Starka s to _ vselitvijo n,- bila posebno zadovoljna, pritoževala se je, da jo zapirajo, ko ni vendar ničesar zagrešila. Da bi svojemu protestu dala potrebni poudarek, je vdTla nekega- dne v kuhinjo ubožnice. Prevrnila in razbila je vse sklede in krožnike ter z zajemalko v roki zapodila kuharja ter njegove pomočnike. To ji ni dosti pomagalo. Navzlic temu ^ jo hoteli obdržati. V eni zadnjih noči si je stara ženica torej iz rjuh spretno zvila vtv, po kateri ee je iz svoje spalnice v tretjem nadstropju spustjla na vrt. preplezala zid in izginila. Kakor pišejo švedski listi, ne kaže vodstvo ubožnice nobene posebne volje, da bi svobodoljubno starko spravilo spet v zavod. Kupujte domače blago! Po cesti in tračnicah Neka francoska špedicijska tvrdka je dala napraviti nov tip transportnega voz% 'Na cesti se pomika vozilo s kolesi iz gume, na postaji pa ta kolesa zamenjajo 4 železnimi in voz drči po tiru kakor navaden vagon Brzovlak proti avtobusu V bližini Bagdada sta trčila skupaj neki avtobus in brzovlak. V avtobusu s0 bili večinoma otroci. Osemnajst oseb se je ubilo, med njimi več otrok. Zemlja se ne vrti enakomerno Nov sistem kontrole s kremenčevimi urami Zemlja se okrog svoje osi ne vrti enakomerno. To so mogli ugotoviti v kratkem času, od kar se uporabljajo v znanstveni praksi tako zvane kremenčeve ure, to je v zadnjih treh letih. V berlinskem fizikalno-tehnične državnem zavodu so posvetili baš vprašanju zemeljskega vrtenja veliko pozornost. Kremenčeve ure so za takšne eksperimente skoraj dovršeno časovno merilo v nekoliko mesecih so netočne kvečjemu za eno dvetisočinko sekunde. S pomočjo takšnih kremenčevih ur so torej ugotovili, da se je zemlja pri pet- najstih meritvah v presledkih po 30 dni sedemkrat zakasnila, osemkrat pa se je vrtela hitreje, nego bi morala. Največja časovna razlika je znašala 0.25 sekunde. To pomeni da je bila točka na ravniku ob tem času za 115 m bolj zapadno, nego bi smela biti, če bi se zemlja res pravilno vrtela. To zemeljsko vrtenje pa se prehiteva in zaostaja, kolikor je bilo mogoče doslej dognati, v nekem določenem redu, in menijo, da gre pri tem za enoletno -»eriodo. Otroci nemirne dobe Vojaška vzgoja v ČSR že od 6. leta naprej y Nemčiji so zgradili lokomotivo, ki tehta 140.000 kg ter razpol Rabila be z&Efgaae neke mdnižfee dražbe s Zg« z močjo 2.500 k. s, Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu obsežen zakon o vojaški vzgoji državljanov, ki posega globoko v njihovo življenje. Po tem zakonu bodo vojaški vzgoji čebele napadle avtobus Neko avtobusno kolono, k,- se je vozila proti litevski prestolnici Kaunasu je napadel velik roj čebel. Med potniki je nastala silna panika, ki je imela za posledico, da je živalce še bolj razdražila. Nitj enega potnikq niso pardo-nirale e svojimi pikj jn več nego devetdeset oseb so morali spraviti v bolnišnico. Nekateri med njijmj zbujajo zdravnikom velike skrbi. Med napadom je avtobusni koloni prispel na pomoč oddelek gasilcev, ki je hotel čebele pregnati z brizgalno. Toda še gasilci sami so moral; naglo pobegniti. Sele kmetom je uspelo, da eo roj pomirili in polovUk spola: vež-pridržana podrejeni vsi državljani obojega banje v uporabljanju oiožja je moškemu spolu, ženske pa bodo izvežbali za nego ranjencev in obrambo zoper zračne napade. Vojaška vzgoja se začne s 6. letom, to je z otrokovim vstopom v šolo. in sicer v obliki moralne in telesne-priprave. S 14. letom se bo začel pouk v pomožnih službah, predvsem v civilni zračni obrambi, s 17-letom se bodo začeli moški vaditi z orožjem in to bo trajalo do 30. leta. Od 30. do 60. leta bo trajalo potem še vežbanje za civilno zračno obrambo. Izven dobe. ko opravljajo moški vojaško službo, bo vojaška vzgoja zahtevala od vsakega državljana do sto uj na leto. Politični osumljenci ne bodo deležni te vzgoje. Zakon naj bi stopil v veljav0 še v letošnjem septembru, zato se bo začel parlament takoj baviti z njim. Predstavljal pa bo le okvjrni zakon, ki ga bodo pozneje dopolnile posebne določbe; fflu&eztut milo, domače, stovensfio mj(ol ANEKDOTA Neka dama je Riehardu Straussu v družbi tožila, da nima otrok. Skladatelj je imel čisto druge stvarj po glav; jn jo je vprašal raztreseno: »Ali je imela vaša mati otroke?« »Kako? je vprašala dama presenečeno. »Nu, da. mislil sem, je dejal skladatelj, da je ta stvar v vaši družinj dedna.« VSAK DAN ENA »Oprostite, moram se opravičiti! Mislil 6em namreč, da imam opravitj g kakšnim vlomilcem, ne pa z gasilcem!« feTidene Tegn«) # & "POLTZER: 58 cKaminski napušč Prigode Patricije Holmove št 13 »Ne, -tako se ne pišete! Ali naj izrečem vaše pravo ime? — Čujte, nehajva se igrati skrivalnice!« »Ne razumem vas, gospod nadzornik!« Se predobro me razumete, miss Alice! Priznam, da sem vas najprej imel za zločinko. šele naključje mi je odkrilo, da ste hči Georgea Raka. In od trenutka, ko sem to vedel, mi je bilo vse jasno. Vi in jaz, oba sva istemu za petami!« »Toda podreti ga moram jaz, to sem prisegla ob očetovi krsti!« je strastno zaklicalo dekle. »Zato ste se tako skrivnostno lotili posla?« :>Da, zato! Nisem hotela, da bi me kdo prehitel. Saj mi tudi ne bi bil nihče verjel. Ta nezaslišani sum proti... « Beseda ji je obtičala v grlu. »Prav imate, miss Alice, nihče vam ne bi bil verjel!« je mračno vzkliknil nadzornik. Nato jo je prijel za rclko. »Hvala vam za rešitev gospodične Hoimove!« Alice Rake, ki jo bomo poslej imenovali z njenim pravim imenom, je nekoliko zardela. »Torej ste vendarle spoznali moj glas. Ste našli Saro Moorovo« ? ' »Da, našel sem jo in tudi njenega pajdaša Jim-myja. Na žalost od njiju ni bilo moči izvedeti Bog si ga vedi česa. Svojega naročnika nista nikoli osebno videla iz oči v oči. Rečeno jima je bilo, naj gospodično Holmovo po uspeli ugrabitvi oddasta nekemu avtomobilistu v bližini Kernsingtonske bolnice. Samo vaša čuječnost jima je izpodbila naklep . .. Kdo je naročil ugrabitev gospodične Holmove, mi pač ni treba praviti. Bil je on, najin skupni sovražnik! — A le kako se vam je posrečilo, da ste za časa zvedeli o njegovem namenu?« »Ne meni, Favartu se je posrečilo--« Whinstone ji je segel v besedo: »Kdo je ta Favart ali Sluice, in odkod ga poznate? Slab sloves ima.« »Vem. Prej je živel življenje sleparskega gospo-šoka, a tega je že davno. Že precej let deluje koit zasebni detektiv; moj oče ga je nekajkrat uporabil, seveda ne uradno. Tako je večkrat prišel v našo hišo; pozinail me je, ko sem bila še otrok.« »In tako ste si ga vzeli za zaveznika?« Alice Rake je pokimala. »Pripravnejšega pomočnika bi bila težko našla. Favart je rojen vohun. Ali Ateste, kdo se je lani na tihem zatekel k njemu?« »Nu?« Alice Rake je imenovala neko visoko osebo iz javnega življenja. »Strela!« je vzkliknil nadzornik. »Potem mora biti izpreobrnjenjs bivšega gospoščka res popolno.« Ozrl se je na uro iin dejal: »Zdaj vas moram na žalost zapustiti, miss Alice! Prosim, ne pozabite, da sva od današnjega dne prijatelja in zaveznika.« »Nekaj mi morate prej obljubiti, nadzornik Whinstone!« Dasi je Whinstone slutil, kakšno obljubo želi od njega hči toli tragično preminulega polkovnika Raka, se je pokazal presenečenega. »Kaj naj vam obljubim, miss Alice?« »Mož, ki je pognal mojega očeta v smrt, mora pasti od moje roke!« se je divje utrgalo iz dekleta. V/hinstone, ki je videl zlovestni ogenj v njenih očeh, je nehote pomislil: te ženske ne bi hotel imeti za sovražnico! Podal je Alisi Rakovi roko, rekoč: »Spoštoval bom vašo željo!« Lokal pri HciFbornu, ki je Whinstone ob pozni uri stopil vanj, so obiskovalci največ časnikarji. Whinstone je takoj zagledal Hursta. Viktor Hurst, poročevaiec »Expressa«, je bil kratkoviden in zato ni vide! nadzornika, ki ga je tako očitno gledal, da je moral vsak opaziti. Hurst je bil v večji diružbi. IVhmstone se je zadovoljil s tem, da je sedel nedaleč oi njegove mize. Čes nekaj časa se je družba odpravila; ostala sta samo Hursrt in neko močno, zalo dekie. Hurst je dekletu menda dvoril, kajti Whinstone je slišal njen smeh in videl, kako je časnikarja enkrat v šali, a krepko udarila po roki. Zalo dekle, ki je bilo seveda zdavnaj opazilo nad-z omiko ve vztrajne poglede in z enako samoumevnostjo sklenilo, da so namenjeni nji, je zdaj opozorilo Hursta na Whinstona. Časnikar je priprl cči, nato pa izvlekel naočnike in pogledal. Šele zdaj je spoznal nadzornika, >Ha;lo, nadzornik!« je neprisiljeno zaklical. »Kako se imate!« Whinstone, ki ni bil tega glasnega pozdrava nič kaj vesel, je hitro vstal. Stopil je k časnikarjev! mizi. Če je mislil, da ga bo imel Viktor Hurst za nezaželenega tretjega, se je jako motil. Le bliže, gospod višji nadzornik!« je blažen zaklical časnikar, »Silvi ja, dovolite, da vam predstavim gospoda vrhovnega nadzornika Whinstona,« se je obrnil k dekletu, ki ni bilo, kakor se je Whio-stone stvarno prepričal ,od blizu nič manj zalo na pogled- »In to je miss Silvija Oaklev, še bolj mana pod izvirnim psevdonimom ; Diana«, s katerim podpisuje svoja brezprimema modna poročila.« Miss Oakley je podala Whinstonu ozko in krepko roko ter smeje se rekla: »Nikar mu ne zamerite, bil je na pojedini izde-delovalcev whiskyja!« »Škotskih izdelovalcev whiskyja!« je mračno popravil časnikar. »Dovtip ni slab,« je podsmehljivo dejala miss Oakley. Whinstone je sedel, in Hurst ga je vprašal: »Nu, gospod komisar, ali ga že imate?« Whinstone je še predobro vedel, koga časnikar misli. miting m troboj ©^aes tO- bo lahkoafletska zveza še enkrat presku-slla svoje atlete, ki bodo stiorali 14 dni jjoztteJe nastopiti p*oti zagrebškim in beograjskim — Prireditev i« na igrišču ©I? Tyrševi cesti Golf Je prileten spert :Ena izmed športnih panog, ki je pri nas dokaj slabo razvita in skoraj popolnoma nepoznana je golf. Pa vendar se bliža čag, ko bomo dobili tudi mi svoje igrišče in ž njim bo dana možnost, da ce bedo mnogi lahko seznanili s športom, ki je drugod že tako močno ukoreninjen. Ce gremo po cesti od Lesc preti Bledu jn pridemo do mostu čez Savo, opazimo sia levem bregu reke. da se dviga nekako 50 m nad cesto obzirna planota. Niče=ar posebnega ne opazimo s ceste, zdi se, da je na njej vse po starem. Pa vendar se je tamkaj zgradilo naše pivo igrišče za golf-Ta svet ob-ega približno pol milijona kvadratnih metrov. Teren ni popolnoma raven, ampak nekoliko naguban, potresen s skalami, ponekod zaraščen s starim hrastov jem. Skale in drevje se je moralo umakniti, svet pa je osital tak kakor poprej. Baš v tej konfiguraciji terena leži zabavnost igre. Da opišem na kratko, kakšna so igrišča za golf. Na enem skrajnem koncu so nizki hribčki, umetno narejeni, dvignjeni nad ostali teren približno 30 cm. Njihova ploskev lahko varira od 20 do 70 kvadr. metre v in je popolnoma ravna. To so tako zvani odbojni prostori, mednarodno znani z imenom tee (izg. tri). Lahko je samo eden, lahko jih je več — vrste se drug za drug'm in sicer: v najskrajnejšem robu za gospode, petem za dame in slednjič za otroke, čemu tako razvrstitev, bodemo videli kasneje. Drugi važni del igrišča so zapreke (fcenker izg. bauker). Te imajo namen c-težkočati igro. če zaide žoga vanje. To so umetni hribčki in dolinice, zviti kakor pač dopušča teren in tudi razli-čn h dimenzij (od 80 do 400 kvadr. metrov). Dočim so odbija.ini prostori pokriti Z rušo, je v zaprekah le droban zrnat pesek — mivka. Te zapreke so tako urejene, da jih je težko opaziti: zadnja, ki povzroča pri igri največ težkoč. pa leži pod tretjim delom igrišča-: zelenico (green izg. griin). Tudi ta je lahko različnega obsega, približno od 200 do 600 kvadr. metrov. To je prest or, ki da v tehničnem pogledu izdelovanja največ dela. Najprej je treba teren odkopat: ali nasuti, tako da se dobi poginoma ravna ploskev. Nanjo se nato nasuje fina prst, ki se pomeša z mivko v posebnih strojih, nakar pa se ne obloži z rušo ,ampak poseje s posebno travico. V vrtnarijah na Angleškem in Nemčiji so dolgo delali poskuse, da bi vzgojili tako travico, ki bi ustrezala pogojem — mora biti dovolj gosta in tudi takšna, da ne ra-pte sama. temveč se preplete med sosedne bilke in tako ustvari celo ploskev kakor preprogo. Vsake tri dni kose zelenico s posebnimi stroji tako, da se zdi, ko je po-košena, kakor šahovnica. Da vse prostore vsak dan zalivajo, je jasno. Ti umetno narejeni deli, ki so potrebni za igro leže pač tam, kjer jih določa teren, med njimi pa leži svet takšen kakor je bil prej. Toda golf ni kot n. pr. tenis, da je za odigranje igre dovolj eno ;amo igrišče — tu jih je treba več. In tako bo naše igrišče pri Bledu sestavljeno iz devetnajst h igrišč, ki so povezana med seboj. To naj bi bilo igrišče in sedaj pa še igra sama. Priprave za igro obstoje iz malih žogic in odbijačev ali tolkačev. žoge so vse enake, malo večje od znanih žogic ta-ble-tenisa, a trde kakor iz kosti — napravljene so iz trdega kavčuka. Odbijačev je pa več in njih razlika obsteji le v tem, da so spodnji deli, s katerimi udarjamo ob žogo, različno oblikovani. Enega rabimo takrat kadar leži žoga v dolinici, drugega aa hribček, tretjega zopet za udarce na daleč itd. Odbijači so popolnoma iz kovine in imajo približno dolžino palice. Dolžina ceiega igrišča je okrog 250 do 350 metrov. Načelo igre je v tem, da s čim manjšim številom udarcev do eže žoga zelenico. Določeno je, da mora igralec od odbijai-nega prostora do zelenice »priti« s tremi udarci in z nadaljimi dvemi udarci pa mora pasti žoga v malo luknjo na zelenici. To luknjo od dneva do dneva prestavljajo, da se ne bi mogla s stalnim igranjem na istem igrišču doječi prevelika sig-urnegt. Ko igTalec konča na prvem igrišču, gre dalje in tako obide vsa igrišča, točke pa se seštevajo in mu pokažejo rezultat igre preko vsega kompleksa igrišč. Ker pa moški igralec lahko uporabi več sile, zato j« tudi njegov odbojni prostor bolj oddaljen od zelenice kakor pa damski. Moč udarca nrtiniranega igralca je tako velika, da bi žoga v oddaljenosti 50. m od odbitega prostora lahko ubila človeka, če bi ga zadela v glavo! Igra pa ni tako lahka, kakor bi morda kdo sodil, ki jo le opazuje, že zadeti žogo in jo odbiti s tal je težava, kje pa je še ona sigurnost, ki ji daje smer in dolžino leta? Blejska igrišča za golf go dogotovljena in zdaj bo polagoma tudi ta športna panoga našla pot med našo športno mladino. Sicer pa golf ni samo šport za mladino, temveč tudi gre za vse starosti. Bržkone ta začetek še ne pomeni, da bomo golf kmalu igrali vsi, toda led je prebit in spet smo storili korak naprej — v mednarodno uvedenih športnih panogah, če ne bemo mogli kar igrati, bomo lahko vsaj doma opazovali, zakaj je golf dobil med velikimi športnimi narodi toliko vnetih pristašev. J. B. SK Ljubljana ima smj spored Danes priredi SK Ljubljana domač spored na svojem igrišču. Ob 16.30 nastopijo juniorji pro tj mladini Slovana. v glavni tekmi ob 18. pa dve garnituri naš?ga Ugaša- Liginemu moštvu je bil potreben majhen oddih, sedaj pa je treba zopet pričeti s treningom, ker se- jesensko ligi.no tekmovanje začne že 15. avgusta. Današnji trenjng lx> služil z a iwhjro litino skupine v jesenskem tekmovanju. Ker .je k tekmam proet vstop, so prjia+elji in simpati-zerji vabljeni. V nekaj vrstak Danes popoldne ob 17. se začne na igrišču Gradjanskega v Zagrebu velika in odločilna borba med Gradjansikim in »Genovo 1893« za vstop v II. kolo tekem za srednje-evropski pokal. Že dolgo ni za nobeno tekmo pri nas vladalo tako zanimanje kaikor za današnjo. Radovednost za rezultat je to pot tem večja zaradi tega, ker ima Gradjanski veliko možnost, da nadoknadi razliko vseh golov, s katero je izgubil prvo tekmo na italijanskih tleh. Treba je torej, da zmaga s 3:0, 4:1, 5:2 itd., vsi drugačni izidi pa pomenijo konec slave ali tretjo tekmo na »nevtralnih« tleh v Trstu. Gradjanski bo nastopil razen Biv-ca- ki ga bo nadomestil novo pridobljeni Beloševič, v enaki postavi kakor je igral v Genovi. Prvič, odkar igramo pri nas nogomet, bo žogo za tekmo vrglo na igrišče letalo, da bo tudi s te strani poudarjen izreden nogometni dogodek, Tekmo bo sodil dunajski sodnik Beranek, prisostvoval pa ji bo v imenu odbora za STednje-evropski pokal tudi madžarski delegat dr. Gero. Poset bo vsekakor rekorden! Fifa (mednarodna nogometna federacija) nima denarja in zato je prišla na originalno misel, da je za danos v svoji režiji organizirala tekmo med Srednjo in Zapadno Evropo v Amsterdamu. Moštvo Srednje Evrope sestavljajo najbolj znani igralci iz Italije, Madžarske, Avstrije in Češkoslovaške- ki so morali pred nastopom v Amsterdamu predvčerajšnjim odigrati trening v Milanu. Zoper ta trening je bilo po sred-nje-evropskih nogometnih središčih precej godrnjanja, češ, da najboljši nogometaši pač niso najbolj pripravni za to, da bi teden za tednom prepotovali tisoče in tisoče kilometrov križem Evrope, potem na šc polnili s svojo privlačnostjo Fifine blagajne. Toda mednarodna organizacija je le dovolj močna, da je za zdaj ta načrt že izvedla. Moštvo Srednje Evrope je v Milanu igralo z nekim moštvom Fanfulo in zmagalo z 10 :2 (5:0). Ker je nekaj določenih igralcev kljub vsemu ie odpovedalo sodelovanje v tej tekmi, je za današnji nastop v Amsterdamu dokončno sestavljeno takole: Olivicri (Italija), Šesta. Schmaus (oba Avstrija), Scrantoni. Andreolo (oba T.), Lazar, Šas (oba Madžarska), Meaz/.a, Piola (oba I.), dr. Sarosi (M.) in Ncjedlv (ČSR). Tim zapadne Evrope, v katerem jc največ Nemcev, sc očitno ni tako zelo pripravljal za današnji nastop. V kvalifikacijskih tekmah za vstop v narodno ligo nastopa danes v II. kolu prvič tudi mariborski Železničar, ki mora v Va-raždinu igrati proti tamkajšnji Slaviji. Nogometni strokovnjaki po Zagrebu in Beogradu napovedujejo Železničarju siguren poraz in /ato bi bilo zanj dvakrat koristno, če bi jim z današnjim nastopom v Varaždinu vsaj za nekaj časa zaprl usta. In bo imel povrh tega še lažje in hvalcž-nejše delo drugo nedeljo na domačih tleh. V prvi igri za nogometno svetovno prvenstvo je zmagala Švedska nad Finsko s 4:0.'— V teniških tekmah za srednjee\>-ropski pokal jc zmagala češkoslovaška nad Italijo 5 : 1. Kolesarska dirka v Novem mestu. Kolesarski klub Dolenje, odsek društva kmet-skih fantov jn deklet- v Gotni vasi pri Novem mest" priredi v nedeljo 37. junija t. 1. ob 14. kolesarsko dirko na progi; Gotna vas—Žabja vas—Kandija—Grm—Gotna vas v štirih krogih na približno 15 km daljave. Proga je precej naporna 7.aradi budili klancev. Vabijo se vRj vozači jz Novega mesta in okolice, da se dirke sigurno udeleže. Prijavnina za vozača je din 5— Vozi se po pravilniku koledarskega saveza. Nagrade prejmejo prvj štirje tekmovale.^. si vozači naj se javijo pol urc pred startom funkcionarjem. Celjski nogomet. Danes ob 9. dopoldne se ho pričela na Olimipovem igrišču v- Ga-berju pri Celjn prvenstvena tekma mlad:n-skih moštev SK Olimpa in Atletiko v. SK Reka. Danes ob 9. igra I. moštvo trening tekmo s Svobodo na našem igrišču. Igralci I. moštva naj l»odo pravočasno v garderobi, prav tako rezerva in juniorji. Naše Gledališče DRAMA Nedelia, 20.: Zaprto. Ponedeljek, 21.: Tisočak v telovniku. B. Torek, 22.: Zaprto. Sreda, 2S : Tisočak v telovniku. Red Sreda. OPERA Nedelja, 20.: Navihanka. Red C. Predstava v korist Udruženja gledaliških igralcev. Cene od 30 Din navzdol-Ponedeljek, 21.: Zaprto. Torek, 22.: Ples v naskah. A. Predstava v korist Udruženja gledaJi-ških igralcev in ob enem za red C bo izjemoma danes. Na kar cenjene abonente potrebno opozarjamo. Pela se bo ljubka, prisrčna in nadvse zabavna opereta >Navi-hanka': z go. Brumen-Luhe.:evo v glavni vlogi. Nagaiivosti male navihanke po snov ki zabava občinstvo ves večer. Ker je predstava v korist igralske organizacije, naj občinstvo z obilnim obiskom dokaže svoje simpatije do nje, ter se na la način oddolži igralcem za njihovo prizadevnost med sezono. Italijanske svetovno-znane blatne kopeli A® ANO pri BENETKAH Blatne kopeli — Kopeli — Vse kure v Thermal hotelu, Trieste in Victoria — Prvovrsten — Rodbinski hotel — Pensija od L 32.—. Pavšal 15 dni L 750. Pojasnila: R. Brega & Co. HOTEL AUGUSZT Abbazia (Opatija) Centralni položaj, kraj morja Prvorazredna kuhinja. Govori se slovenski. OBIŠČITE POSTOJNSKO JAMO (Postojna pri Trstu in Opatiji, Italija) Največje podzemsko čudo sveta II Električna razsvetljava II Motorna železnica. Odprto vse leto. Poslužite se ugodnosti hotelskih in bencinskih bonov ter znižanja vOznin na železnicah od 50 — 70%. w o Sokoli! Danes — 20. junija — bo na vrtu Narodnega doma i» Slovenskih Konjicah redni letni nastop domačega sokolskega društva, pri katerem nastopi tudi oddelek vojaštva iz Slovenske Bistrice. Ker je bil Sokol ravno v tem kraju nedavno ob priliki, ki bi zahtevala posebno pieteto» oklevetan, pridite vsi v Slovenske Konjice, da poka- žete svoje sokolsko mišljenje! * Danes ob 16. bo imel Sokol v Slovenskih Konjicah svoj letni telovadni nastop-združen z običajno zabavo. Kljub najtežjim razmeram v kraju- ki so si ga nasprotniki nacionalne in napredne misli izbrali, da nanj koneretrirajo vse svoje moči, deluje konjiški Sokol od leta do leta z zmerom lepšimi uspehi in pod njegovim praporom se zbira zmerom močnejša armada one mladine, ki je vse svoje življenje namenila obrambi in poveličanju domovine in je zato najvernejša slednica svojega velikega vzornika in vodnika, mladega kra-1 ja Nj. Vel. Petra II., staroste Sokola kraljevine Jugoslavije. Prijatelji sokolstva so vabljeni tudi iz bližnjih in daljnih krajev, da danes pohite v Konjice in s svojo navzočnostjo podpro sokolske borce na eni najtežjih, a zato tudi najlepših in najčast-nejših postojank. Ljubljanski Sokol bo imel dne 3. julija ob 20.30 na svojem letnem telovadišču v Tivoliju tradicionalno telovadno akademijo ob svitu žarometov in raznobarvnih bengaličnih ognjih. — Nastopili bodo vsi oddelki z za ta večer izbranimi točkami. Sokolsko društvo Lj"bljana II. bo v nedeljo 27. t. m. 6 veča no o tvorilo svoje novo letno telovadišče na Konjušnici v Trnovem. Društvo ee ta dan ob pol 16. kor-porativno udeleži odkritja spominske plošč® Ulagopokojnemu kTal ju Aleksandru I. v ljudski šolj na Grabn", odkoder odkoraka v sprevodu na letno telov;ul]šče Sokola II. Ljubljanska sokolska društva pozivajo svoje Članstvo, da se teh prireditev udeleži, v krojih, kdor pa kroja nima. vcivilu z znakom. Dan sokolske dece v šiški. Vedno bolj se bližamo dnevu, ko pribiti v šiško sokolska deca iz vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da pokaže sadove sokolske vzgoje in trdega sokolskega dela v telovadnici. Sokolsko društvo Ljubljana-šiška priredi v dneh 28. in 29. t. m. veliko sokolsko prireditev, pri kateri sodeluje in nastopa izključno samo deca obojega spola. Na to lepo prireditev sokolske dece že danes opozarjamo sokolsko članstvo in sokolskemu pokretu prijazno občinstvo, predvsem pa vse starše dece, da pridejo na dan samega zleta pogledat svoje malčke, da vidijo komu zaupajo svoje otroke in kako jih vzgaja sokolska telovadnica. Ta prireditev dece je zamišljena kot nekak mali zlet sokolske dece. Dan sokolske dece ne bo le interna društvena prireditev, bo to prireditev v širšem pomenu besede, saj se je udeleži deca v;seh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Vabljenih je okrog 30 sokolskih društev, da pošljejo svojo deco v šiško. Iz do-sedaj došlih prijav je razvidno, da se bo zbralo 28. in 29. t. m. v šiški veliko šte- vilo sokolske dece, ter da bo ta dečja prireditev velika manifestacija naših najmanjših in najmlajših Sokoličev. Za dan sokolske dece. za ta veliki praznik naših malih Sokoličev, se šiška skrbno in dostojno pripravlja. Spored prireditve je v glavnem naslednji: 28. t. m. popoldne meddru-štvena telovadna akademija, na kateri nastopi moška in ženska deca prijavljenih društev, 29. t. m. dopoldne bodo meddru-štvene tekme moške in ženske dece v raznih igTah, skušnje, sprevodov po šiški, popoldne pa javni nastop dece in nato do mraka rajanje dece. —br. Sokolski nastop v Grahovem jc bil v nedeljo 13. t. m. V Grahovo so prihiteli vrli Sokoli in Sokolice prepevajoč sokolske pesmi in z državnimi zastavami iz vseh bližnjih društev. Zbralo sc je 140 telovade-čih članov, članic, naraščaja in dece i/. Cerknice, Rakeka in Starega trga in z Blok-ki so z domačo četo izvajali vse proste vaje skladno in lepo. Po nastopu vseh oddelkov so pokazali cerkniški telovadci nekaj lepih vaj na orodju, za kar so bili deležni aplavza. Po telovadbi je bila štafeta med domačo četo in društvom z Rakeka. Zmagala je vrsta z Rakeka. Po telovadbi se je razvila prijetna sokolska zabava. Bi! je to letos prvi nastop v območju notranjskega obmejnega okrožja- ki je pokazal zadovoljiv uspeh kljub temu, da je članstvo po večini kmečko in ima le malo časa za telovadbo. Grahovska sokolska četa šteje šele 6 let in vendar je priredila že drugič na svojem telovadišču in v svojem domu uspel nastop. Vsakdo se čudi, kako je mogla tako mala četa v tako kratkem času postaviti svoj dom z obširnim letnim telo-vadiščem- in to brez dolga. Vse priznanje požrtvovalnosti članov z odborom in tudi prijateSjem sokolstva. Le naprej za sokol-skim praporom po Tyrševih idejah za kralja, narod in domovino! Iz Novega mesta n— Umetniški plesalski par Pi3 in P|tK> Mlakarjeva iz Curjba je l»il neka j dni v našem mestu, nato pa .K' odpotoval na grad P.okavce pri Ljubljani, kjer bo pTeživel po-čiinice. Med počitnicami bosta študirala so.«ia kasneje nastopala v tujini. Motjve teh ple?nv sta pned kratkim v dražbi s slikarjem Jak-oem nabrala v Dinarskih Alpah. v n_ Nižji tečajni izpit na novomeški gimnaziji. K nižjemu tečajnemu izpitu na naši gimnaziji je bjlo pripuščenih 50 a!>?ob ven to v 4. razreda. Od tega števila 13 ni bjlo treba delat-j izpita. 20 jih je izdelalo f prav dobrim uspehom. 13 je popravnih izpitov, a 4 so odklonjeni za eno leto. n— Smrt §tudentovske tete. V Furlanovi vilj v Bršljinu je umrla za srčno kapjo 78 let stara sfa- Ivana Pristavčeva, žena davčnega služitelja v pokoj". Pogreb »dijaške t-e-te«. /.liane med starejšimi inteligenti, ki so svoječasno kot novomeški študenti stanoval; ,prj njej. se je vršil v četrtek popoldne ob prav lepi udeležbi. Pokojnika je bila 6plo?no priljubljena zaradj svoje šega-vosfj in je užjvala med občinstvom spoštovanje. Blagi ženi prijazen spomin! n— Kino »Dom v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni film »ESKAPADE«. Predigri: Para-mountov zvočni tednik in kulturni film. SVaPoO m) ^lifovnuufein fax>ipeJtyc ^1^;maziende d i c^ra" ali ABBAZIA GRAND HOTEL BELVEDEKE leži neposredno ob morski obali. Prvovrsten v vsakem pogledu. Ima izrazit karakter in svojo tradicijo. Sobe z balkonom ali ložo in divnim razgledom na morje. Razkošni apartementi s kopalnico. Lastno morsko in solnčno kopališče s kabinami in chaiselongue-mi, ki stoje gostom na razpolago. Tenis, vroče morske kopelL Garaže. Cene od 40 lir dalje.__■ a b n K t * A HOTEL EDEN prvovrstno in cene vredno A O a A Ms A HOTEL QUISISANA zahtevajte prospekt! a n n a 1 * A NOVI ZDRAVILNI za osebe, potrebne miru in okrepitve. A D U A £ilA DOM dr. LAKATOS dobe se pripomočki za vse kure. HOT. JEANETTE leži sredi južne obale. Mod, komf. Gorke morske kopeli. Cene zmerne HOT. PENS. WRUS- Priljubljena rodbinska hiša, krasna lega,' ABBAZIA razgled na morje, mod. konfort, restavracija s teraso, park, garaža. Pos. Bogumil Wrus. PORTOROSE - TERME PALAČE HOTEL- Hiša prve vrste — 350 postelj — pension od Lir 40 dalje. _ Hotelske in bencinske ugodnostne nakaznice, SO — 70% popusti na železnicah. POJASNILA: ENIT — Petra Kociča br. 6, Beograd, in vsi potniški in prometni biroji. •»JUTRO* M. T?T ■ ^ , NVdelTa. '20. VL 1937.. CENE M A L IM OGLASOM Po 50 par ca besedo, Dia 3-—- davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13*—» Dopisi In ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek za enkratno objavo oglasa Din 20*—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din U— za besedo, Din S.— davka ca vaak oglas in enkratno pristojbino Din 5-— sa šifro al! dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objav« oglasa Dia Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« * odgovor, priložite ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naroSla, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ia vprašanja, ti toča se malih oglasov, ]e naslavljati na: Oglasni oddelek wJutra", Ljubljana« Letovišča Letoviščarjem •e -priporoča z celodnev 110 oskrbo ln stanova njem za 30 Din, gostilna Vinko Demšar 2iri. 14398-38 Omiljeno kopališko mesto Njivice na otoku Krku — Jugoslavija. — Prometna zveza Sušak — Njivice. »Vila Mira« Pension Din 45 — 50. 14300-38 Pension »Begunjščica« Begunje pri Bledu, Slovenija. Sobe s tekočo vodo. moderno opremi je ne, kopalnica. Hrana prvorstna. Benzion 40 do 50 Din. Zahtevajte prospekte. 14240-38 Letoviščarjem •e priporoča »Gostilna Tavčar«, Poljane nad Škof j o Loko. Celodnevna oskrba 30 Din s stanovanje111 vred. 13651-38 V letoviškem kraju blizu Bleda se oddajo aobe za tujce z ali brez hrane po nizki ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14769-38 Letovišče in kopališče IVO ŠORLI se priporoča. Gorenja vas, Poljanska dolina. 226-38 Dekliški počitniški dom 9b Jezeru Solnograško Salzkammergut Unterach im Attersee. lasten dom B ekonomijo vsake vr ste šport, počitniški Je Bikovni tečaji, — poset Salzburger Festsplele. — Dom najbolj priporoča nega dunajskega pensljo nata C. v. Kastaly Wien VTII. Langegasse 65, teletom A—27—4—22. Vsi šol iki tipi. 14755-38 Bohinj krasno letovišče, pension 40—50 Din. Turistov-Bke sobe 10 Din. Hotel TRIGLAV. 14663-38 Njivice priljubljeno kopališko mesto na otoku Krku, Jugoslavija. Železniška sveža Sušak-N.iivice. »Vila Mira« Pension 45 do 50 Din. 14300-38 Danes vsi na strelsko veselico na Škofljico. Nagradno streljanj«, dobra pijača, godba, ples. 16385-1>' Danes vsi na veselo domačo zabavo v gostilno k Panju kjer se boste najbolje in najcenejše zabavali. Zato vsi in vse v Vegovo ul. 10. Vas ljudno vabi in se priporoča Tone Huč, gostilničar. 16108-18 Danes vsi na Rakovnik h Plankarju. dobite na ražnju peečnega prašiča ocvrte piske, dobro dolenjsko in štarejsko vino. sveže nivo v sodčkih. — Se priporoča J. Plankar. 16165-18 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Katera gospa na periferiji me sprejme na vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpokojenec 792«. 14792-14 Službo dobi Hišnika oženj enega, izučemega kakega rokodelstva, takoj srpejmem. Ponud-na oglasni odd. Jutra pod »Hišnik«. 14737-1 Obratovodja za manjša lesno industrijo, dobi mesto. Pogoj poštenost, dober računar. poznati mora izdelovanje zabojev in predelavo hrasta, prednost sameo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »333«. 14733-1 Iščemo mojstra za takojšen nastop, isvežba-nega na Rindstublmaschine (sistem Schuberi -n Salzer). Prednost imajo oni. ki se razumejo na šivanje na šivalnih st-rojia." Ponudbe b piepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Stalno nameščen je«. . 14632-1 Fotograski pomočnik z mojstrskim izpitom za samostojno vodstvo, dobi takoj mesto. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Sposobnost«. 14817-1 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 28 Med bojem segam po škatli, da bi jo zgrabil. In res se mi posreči! Zato Izpustim Sirojeda, se poberem in vzamen s Šilonosko vred podplate pod pazduho, Sirojeda pa pustim vekajočega na bojišču. 29 Čez nekaj časa se najin tek unese. Pot naju vodi mimo debelega drevesa. Tik pod drevesom sedi Hinko podlasec. Midva se drživa na moč nedolžno, a Hinko pravi s svojim oSornim glasom: »Lepo reč si napravil, res! Temu siro-mačku si vzel darilo!« Seveda se začnem izgovarjati in povem, kako je bilo, in j}a bi rad dal teti kaj za god. 2 mizarska pomočnika sposobna za vsakovrstna fina dela, sprejme v stalno službo I. Krako-Iinik, Mežica. 14873-1 Fotografski pomočnik dober leicist in kopist, dobi takoj službo v letoviškem kraju. Naslov v vsek posloval. Jutra. 14872-1 Več mizarskih pomočnikov takoj sprejme: Remla. Šenčur pri Kranju. 14882-1 Pisarniško moč samostojno, veščo knjigovodstva in korespondence, sprejmem. Pon. na oglasni oddelek Jutra pod značko »Verzi-rana moč«. 14881-1 Plačilna natakarica za 1. julij dobi mesto. Ponud. s sliko na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Rentabilno«. 14853-1 Mesarski pomočnik vešč prekajevanja in vajen čoka dobi. takoj službo. Star od 25 do 30 let. Naslov: Bule Toni ml., Mokronog. 14903-1 Gospodično z znanjem nemščine in slovenščine, strojepisja, knjigovodstva, sprejme takoj tehnično podjetje v Ljubljani. Pismene po nudbe z vsemi podatki in zahtevki na oglasni odd. Jutra pod »Stalna služba 39«. 16039 1 Hlapca ki bi vozil les lz gozdov sprejmem za stalno. — Plača 300 do 400 Din. Ponudbe na podružnico v Trbovljah pod »Pošten hlapec«. 14880-1 Zastopnike ®a obisk privatnih strank v vseh krajih dravske banovine potrebujemo. Poštene in d-ek-vne osebe naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača in provizij««. 14503-1 Vrtnar za graščino zanesljiv, samostojen, ne-oženjen, ki se popolnoma razume na cvetlic-e in zelenjavo, dobi mesto za takoj. Ponudbe z navedbo prejšnjih služb in zahtevkov ob popolni hrani in stanovanju na Feliks Urbane, Ljubljana. 16089-1 Prodajalko ki naj bi pomagala tudi v gospodinjstvu (otroci), sprej mem. Hran«, stanovanje, din 300.—. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Potrpežljiva«. 16079-1 Služkinjo marljivo, vestno, pošteno, iščem ia. takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Spretna«. 16046nl Zakonca brez otrok iščem za, varstvo posestva v Lukov»ci. Dobita prosto stanovanje in polje. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Penzjionist«. 16074-1 Likarico tn več izurjenih pletilj sprejme za takoj Fran Kos, židovska ulica 5. 16071-1 Gospodinjo inteligentno, marljivo in pošteno do 30 let staro, išče vdovec z 2 sinovem da. Ponud. eventuelno s sliko pošljite na ogl. zavod S ch molka, Novi Sad. 14772-1 Trg. pomočnica mlajša in sposobna moč dobi takoj mesto v trgovini mešanega blaga. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »201etna pomočnica«. 14705-1 Mesarskega pomočnika sprejmem dobro iz vež banega z večletno prakso. Plača po dogovoru Zrimec Ivan, mesar na Bledu. 14744-1 Pekovski pomočnik mlad, in raznašalec kruha dobita službo. Josip Stojan, parna pekarna. Pišece 18 pri Brežicah. 14683-1 Gozdni paznik in lovski čuvaj z zadostno prakso se sprejme na veleposestvo. Samo sposobni in delavoljni naj vpošljejo ponudbe s podrobnimi podatki na oglasni odd. Jutra pod: »Paznik«. 14616-1 Mlajšo, simpatično pošteno gospodinjo veščo nemškega jezika, vdovo brez otrok s Pokojnino — Išče gospod srednjih let s 3 večjimi •troci — za skupno gospodinjstvo. Resne ponudbe na podruž. Jutra v Maribc ru pod »Lepo posestjo«. 14851-1 Za svojo kapelo potrebujem eno do dve učenke z mesečno plačo 300 Din. Nastop teko j. Kapelnik Rajro Ramič, Plinarska ulica 9a. Split 14862-.' Potnika mlajšega, agilnega, tu dl začetnika, solidnega iščem. Prednost imajo izučeni v usnjeni ali čevljarski branehi. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Agilen prodajalec« 14889-1 Brivskega poslovodjo in frizerko za Ljubljano sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poslovodja ta koj«. 16012-1 Damski krojač sprejme takoj pomočnico, ki bi bila zmožna samostojno voditi v izdelavi oblek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okus«. 16206-1 Mlado postrežnico iščem za popoldan, Mi-šičeva 23-1., levo. 16255-1 Služkinjo pridno in pošteno, vaje no živine ln poljskih del se takoj sprejme. Plača 200 Din. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod Nastopim takoj.-. 16023-1 Gospodinjo, varčno in snažno, vajeno kmečke in mešč. kuhe, ki se razume tudi na poljska dela in živino, takoj sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna kuhe«. 16024-1 Kovača ki zna samostojno izdelovati orodje, sprejmem. Ponudbe z naved bo zahtevkov pri prosti oskrbi pod »Samostojen kovač« na ogl. odd. Jutra. 16025-1 Notarskega uradnika veščega strojepisja sprej mem. Svojeročno spisane ponudbe na: notar dr. Ivanšek, Ptuj. 14797-1 Vrtnarskega pomočnika in vajem-a. zanesljivega, pridnega in poštenega sprejme takoj Adolf Vatovac, trg. vrtnarstvo, Vrazov trg pri šentpetrskem mostu. 16:04-1 Mizarja za furnirano pohištvo, ki se - na to dobro razume, sprejme mizar »SAVA«, Miklošičeva 6 16161-1 Kuharico srednjih let. ki Je vajena kuhanja za več oseb, sprejme večja trgovska hiša na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna kuharica«. 16157-1 Fotopomočnika(co) na deželi, sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača in oskrba«. 13703-1 Mehanika za pisalne stroje sprejmem v stalno službo. Natančne podatke pod »Remington« na oglas, odd. Jutra. 16193-1 Pisarniško praktikantko sprejme manjše tehnično podjetje. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. pod »Začetnica«. 16194-1 Natakarico za dobro idočo restavracijo za Ljubljano takoj sprejmem kot plačilno, zelo lep zaslužek. "Nastop takoj. Po -n-dbo na rx-i odd. Jutra pod .»Restavracija Ljubljana*. 16102-1 Izurjeno šiviljo pomočnico, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«. 16134-1 ...Parpa žaga išče financerja. Mehak in trd les." Prometni kraj PoniidBfe-' na oglas,—ocid. Jutra pod »Parjen les«. 14800-1 Izurjeno šiviljo takoj sprejmem. Naslov v vseh' posloval. Jutra. 14.791-1 Začetnico katera bi se rada iz-vežbala v raznih pisarniških delih, se sprejme. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Začetnica«. 14813-1 Prodajalko sprejmem v trgovino z mešanim blagom, pridno, pošteno in zanesljivo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zanesljiva prodajalka«. 14810-1 Kovino-strugarje dobre, takoj sprejme Tvornica vagonov Slav. Brod. Predhodino Je treba poslati pismeno ponudbo z navedbo dosedanjega dela. 14795-1 Urarskega pomočnika zanesljivega in dobrega, vojaščine prostega,iščem Isto tam se proda lepa prikolica po nizki ceni. Ivan Levičnik, urar v Kranju. 14807-1 Čevljarskega pomočnika z daljšo prakso veščega prkrojevanja. štKpanja in vsega v to stroko spa daječega dela, sprejmem takoj. Josip Schmidt, čevljarstvo, Guštanj na Koroškem. 34805-1 Krojaškega pomočnika dobrega, sprejmem, istotako tudi vajence. .Iz dobre hiše, ki ima veselje do poklica. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14823-1 Prodajalko spretno, izučeno • v sipe-cerijski stroki, zmožno kavcije, sprejmem za samostojno vodstvo g 1. julijem. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Spretna in poštena«. 14828-1 Mlado dekle krepko ki zna malo kuhati in opravljati hišna dela — sprejme takoi A-'olf Vatovac, vrtnarstvo pri šentpe-rt-skem mostu. 16108-1 Izurjeno šiviljo ki gre šivat na dom, sprejmem takoj. Pod Trančo 2, t. nadstropje. 16133-1 Dekle za vsa hišna dela. ki ima veselje tudi do gostilne. snrejmem. Ogrič, Vič, Ljubljana. 16153-1 Izurjene pletilje sprejme trgovina »Mila« Mestni trg 17. 16144-1 Hlapca in raznašalca kruha sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. lStOS-1 i..*v. ,^ayijalko (špularico) za pletenine, — sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16170-1 Kuharico iščemo za. večji hotelski ?>brat na GoTen.iskem. Nastop takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hotel«. 16182-1 Kurjača centralne naprave, iščemo. Nastop takoj. Prijave no ogl. odd. Jutra pod š:fro »Hotel«. " 161S3-1 Vratarja iščemo za večji hotelski obrat na Gorenjskem. Prednost imajo oni, ki obvladajo več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hotel«. 161SU-il Trgovski pomočnik mlad, špecerist. vešč tudi knjigovodstva strojepisja, priden in pošten vojaščine prost išče za poslitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16095-2 Brivski pomočnik ftarejši. prvorazredni delavec, išče službo v Mariboru ali v Ljubljani. M. Fechter, Beograd. Dubrovačka 13. 14776-2 Dekle z dežele želi službe k boljši družini za pomoč v kuhinji.- Ima pa tudi veselje do otrok. Nasl. v vseh poslovalnicah Jutra. 14785 2 Korespondentinja z večletno prakso p?r-fektna v slov., hrvaš. in nemškem, event. franc. jeziku, urna strojepiska zmožna nem$ke stenografije ter verzirana v vseh pisarniških delih želi v pisarno. Ponudbe na oelasni odd. Jutra pod »Perfektna 1937«. 14748 2 Kdo bi se usmilil 'n snre.iel v kakršnokoli službo r,-»vno absolven-tinjo drž. dvorazredne trgovsko 5nle z enojno pisarniško prakso? Pon. le poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Večno hvaležna«. 14659 2 Elektrovarilec s tečajem »Elin« Weiz išče zaposlitev v kakšni večji tovarni. Opravlja tudi ključavničarska ln kovaška dela. Ponudre pod »Varilec« na podruž. Jutra v Mariboru. 14850-2 Prodajalka vajena trgovine in gostilne, gre tudi kot pomoč v gospodinjstvu, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped šifro: »Tudi pomoč gospo-d'njstv.1«. 14P57-2 Visokošolka Nemka (filozofinja) iz dobre hiše. bi šla v počitnicah k boljši rodbini z otroci, katera re-flektira na nemško kon-verzacijo, odn. vzgojo. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod šif ro »Samo Slovenija«. 14854-2 Edinstvena prilika ' za opremci sob zlasti za opremo sob za tujce, za hotele, zdravilišča, letovišča in pensione. HOTEL SLON V LJUBLJANI proda zaradi skorajšnje adaptacije hotela kompletne opreme za $Q sob za tujce. OPREMA JE LEPA IN V DOBREM STANJU! Pri odjemu opreme za eno sobo, cena za vse kose Din 800.—; Pri odjemu opreme za 10 sob, oprema po Din 700.—; , Pri odkupu vse opreme za 30 sob, pa po Din 600.— za sobo, ali Din 18.000.— za opremo za vseh 30 sob. Izven navedene opreme za 30 sob za tujce, je na razpolago še več postelj, peresnic, nočnih mizic, svetiljk, lestencev, toaletnih mizic, stojal za brisače, velika miza za 24 oseb, 12 divanov, 10 foteljev, 2 salonski garnituri, ter 6 nizkih omar s predali. Vse to pohištvo se prodaja vsak dan po najnižjih cenah. 4809 Uprava hotela „§lon", Ljubljana Gospodična absolventka Krištofovega uč. zavoda, vešč« strojepisja, stenografije, knjigovodstva ter prvovrstna kores-pondentka. išče primernega nameščenja. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna in poštena«. IGU 4-2 Šivilja preizkušena za kostume in plašče, gre na dom 20 Din dnevno. Fismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »677«. 16257-2 Natakarica dobi mesto po dogovoru v gostilni na deželi, blizu Celja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko •Stalna služba«. 16244-1 Šofer vojaščine prost, z 21et-no prakso, želi službe k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Na<-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 14845-2 Knjigovez vajen dela tudi v tiskarni, iščem službo za takoj, tudi kako drugo delo. temu primerno. — Jožef Jazbec. Primsko-vo 143. Kranj. 14002-2 Cirkularista treznesa, sprejmemc takoj. Ponudbe z zahtevkom plače na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pošten -delaven«. 16328-1 Nabiralca oglasov sposobnega in agilneza — išče uprava mesečnika. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Akvizflter«. 16350-1 Službe išče Za hrano in stanovanje išče visokošolec preko poletja kakršnokoli zaposlitev Sprejme vsako nameščenje. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Nujno«. 14644-2 Vrtnar z dobrimi izpričevali želi izpremenlti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra izpričevala«. 14868-2 Diplomiran filozof z večletno prakso kot pre-fekt in vzgojitelj, sprejme m-esto instruk;orja, kjerkoli. Nastop z julijem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden in zanesljiv«. 16062-2 Pošten fant želi nastopiti službo sluge ali »šankburša«. — Nastop lahko takoj. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod značko »Prijazen 55«. 16OT-3 Natakarica poštena v vseh ozirih in pridna, želi namestitve. — Marija Gregorič, Sv. Petra cesta 48, pritličje, desno. 16051-2 Mesarski pomočnik mirnega značaja. 23 let star, vojaščine prost, tudi zmožen nemščine, — Išče službo, najraje v večjem obratu. Naslovi Janke Alojzij Belika-men. Stari log. Kočevje. 14741 2 Kuharica srednjih let želi nastopiti službo. Vajena tudi drugih hišnih del. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Mala družina«. 16010-2 Prodajalka a 2 in pol letno prakso želi mesta. Najraje v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Juitra. 16009-2 Brivskega pomočnika zajamčeno prvovrsten v svoji stroki; lepega vedenja, z znanjem nemščine, išče mesto. Najraje v Celju, Mariboru ali v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Prvovrsten«. 16030-2 Kuharica čista, poštena in delavna, želi službo gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Starejša«. 16120-2 Akademičarka priznana inštruktorica, želi na počitnice, kjer bi.. in-štruirala. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16129-2 Gospodična vsestransko trgovsko na-obražena. s sedemletno prakso išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Les 198«. 16198-2 Šofer išče službo. Zmožen tu di kavcije. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Abstinent«. 16218-2 Žag jar vajen vsakovrstnih žag, — išče zaposlitve kjerkoli. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1603S-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, s poklicnim šoferskim izpitom želi spremeniti mesto. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zmožen pomočnik«. 16018-2 Ekonom absolvent dvoletne kmetijske šole s prakso, vojakov prost, z najboljšimi spričevali, sposoben za vse kmetijske panoge in gozdarstvo išče primerne zaposlitve v kmetijskem ali lesnoindustrijskem obratu. Naslov v vseh posloval. Jutra pod »Zmožen«. 14804-2 Plačilna natakarica izvežbana. kavcije zmožna. želi s 1. julijem ali kasneje mesto v Mariboru. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dobra moč«. 16711 2 Prodajalka v mlekarstvu z meščan, šolo, zna kuhati in šivati, želi primerno službo. Po želji v Dalmaciji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14245 2 Sobarica zdrava, lepega vedenja, izurjena v pospravljanju sob izučena šivi lja z dobrimi spričevali. želi službo pri dobri krščanski družini. Najrajši v LJubljani. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 16201 2 Korespondent - stenotipist vešč nemškega, slovenskega in srbohrvat. jezika. Išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahko takoj«. 16202 2 Za sport^ senčenje, kopanje! Generalno zastopstvo za Jugosla»f|oc! wCHEMOTECHNA* LJUBLJANA — MESTNI TRG W Najlepše iBifliiii mil HI ininrnHn iimnintHniimfii iiHKHffiHiiifflff n i uniBmHnfftfBHiniinri ni?ii!iifflT!fiuwRtnfnic^Dtm —» samo v trgovini Zavese sever- maruin trg * Vajenca za krojaško obrt. stare-rega 15 let, takoj spre J-rnem. Jože Pleško. Cankarjevo nabrežje 3, iro-mostovje. 16091-44 Vajerica s prav dobro šolsko izobrazbo sprejmem. Pon. na: Dolžan. Celje, vodovodna instalacija in kleparstvo. 14779-44 Dve vajenki za modistovsko obrt, sprejme takoj Salon »Truda«, Ljubljana, Aleksandrova c. štev. 5. . ,;6',"J5-44 je čas, da se iz Učenec ki je absolviral 3 ali 4 razrede meščanske šole s prav dobrim uspehom ln ima veselje do trgovine z mešanim blagom | dobi mesto. Starost 14 do 15 let. Ponudbe s prepisom zadnjega šolskega izpričevala na ogl. odd. Jutra pod značko: »Slovenjgradec«. 14739-44 in drugega sadja pripravi fino marmelado in želeje z Zaslužek Tisoč dinarjev in več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevza mem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zahte vaj te prospekte, priloži te znamko za odgovor. Mlhajlo Henig, Panče-vo.Br. Jovanoviča 20. 14775-3 Potnilfi Potnika dobro vpeljanega z svojim avtom, kateremu bi se lahko pridružil z majhno kolekcijo pletenin, iščem. Ponudbe z zahtevkom za kilometer na ogl. odd. Jutra pod »Avto«. 14859-5 Zastopnike ea prodajo preje na provizijski bazi, sprejmemo. Gospodje, ki so dobro vpeljani v tekstil ni industriji, na.1 pošljejo svoje ponudbe na Publicitas. Zagreb. r»od -46687«. 16020-5 Vajenci(ke) Atelje Bazanella Beethovnova ul. 15/1. sprejme takoj vaj-enko. Prednost imajo z maturo. 16077-44 14-letno dekle zdravo in močno, z dežele prosi za sprejem v šiviljsko ali pletilsko obrt kot učenka v okolici Maribora ali na de-Sell z hrano ln stanovanjem v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14751 44 Kovaškega vajenca marljivega in močnega. Iščem za takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14609-44 Trgovine, špecerije alj pa manufakture bi se rada Izučila mlada, zdrava deklica, ki je dovršila 4 razrede mešč. šole. najraje v Ljubijo ni. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Učenje trgovstva«. 16006-41 Brivskega vajenca iz Ljubljane ali bližnje okolice sprejme Drobež Stane, Dravlje 30. 14883-44 Fant 16 let star. z 3 meščanskim šolami, se zeli izučiti slaščičarske obrti v večj-em podjetju. Ig^ nac Sagadln, Beltinci. 14806-44 Trgovskega vajcnca(-ko) f prejme Ciber, Cojzova 1, Ljubljana. 16118-44 Vajenke za meh vodenje in predtisk sprejme Matek & M-;keš. — Ljubljana. 16190-414 Vajenec s^n že'»zničarja, dobi mesto. poDadbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtomehanik«. 16179-44 Vajenca pridnega in poštenega, ki je dovršil najmanj 3 razrede meščan, šole. sprejmem v trgovino-specerijo in delikatese. M. Vrhunc. Maribor. -— Maistrova 17. 16217-44 Din 200 nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi mesto trgovske vajenke. Po-nndbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »15 let« 16227-i! v 10 minutah. Opekta in recepti pri Vašem trgovcu. Za konzerviranje sadja DR. OETKERJEV pripomoček vkuhavanje! za Proti debelost! uporabljajte neškodljive SLATINSKE TABLETE za hssgšanje sestavljene iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tabl. din 69.—, 100 tabl. din 39.—, 50 tabl. dih 24.—. Rog. br. 14.213-34' počitniški dam Za časa šolskih počitnic se nauče otroci izvrstno nemški v »Ferienheim Trazerberg" (Wien) Velik vrt, odprto kopališče, teniško igrišče; zdravniško nadzorstvo. Informacije in prospekte daje iz prijaznosti : WDLLY DE MAJO — BEOGRAD, Knez Mihajlova 16. 4806 QQQQQQQQQQQQG)Q « ■NeMfi. 70. VI. 193T- Pouk Sošolca pprejmem v domačo vzgojo la oskrbo. Dnevna. kontrol« in strokovna potnoč. Za razvedrilo vrt, igrišče. Naslov v vseh poelovalni cah Jutra. 14838 4 Prodam Mizarji ia stavbeniki! Pohištveno in stavbno okovje ■ orodje za Vašo stroko dobite ▼ veliki beri ia po najnižjih cenah ▼ železnim pm. STUPlCA, V Ljnbfjasi, Gospo6vetska cn»ta 1 Pstkaiite! 14635-6 'Otroški vozički letanji model j na pa-tmtlmnlh krogljičnih lesščih. S. Rebolj & drug Gosposvetska e. št. 13. 145-6 Prodam S«Jerso biagajno ognjavarno ra pod »1914«. 14875 6 Kajak-eoln , zložljiv, ugM-&<> »aprodaj. Celovška SO. 1AT0IV6 »Ženske in menihi« JCaJijsškov nmis zvezek IT. «8 Din, dok!«rr traja zal-ejri. Traroej, s« pri: rezdir, Ljub liana, Peetai peedal iSft5. 10H5-3 Krojaški stroj dobro obran jen, rn žen-■i« kolo, prodam, Kladez-a» * - h «1 !709 Din »pereae. apslale* 975 Dia kobteMc« oprav« 375 Mn kuhinj, kred ene« 400 Din omar« 130 Dtn — M. Oglejte d veifte Mkj« pohištva prt »Oprava« zaioga pofciitvm Ljubljana, OnovBca e. SO. 18845-12 C L a fbi L a Beseda 1 Din, davek 3 Dia, sa šifro ali dajanje aaalora 5 Din. Najmanjši utesek 17 Din. Kratek klavir taendt p Tad2u ajooa dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra, t navedbo tvrdke ln cene pod šifro: > Klavir«. 14874-26 Klavirska harmonika skoro nova, 96 basov, zelo j?oceni naprodaj. — Viljem Zabukovec. boi. 14TT7-26 Klavir kratek, znamke Wind-hofer z angleško konstrukcijo, zelo dobro ohrehjen, prodam. Mur-šee, Sv. Jurij ob južni ieleaailcl. 14696-26 Prodam pianino svetorne anamke >P0r-eter< skoro nerabljen. Dobrajc, Tattembacho»a St. 21, Maribor. 14S4S-26 Psa dobermana sede« starega, »tokrvnega t rede^nikoa — proda Hribar, Malejeva «1. it. M. iaw^£7 Malteški svil. pinči in angl. hrti (grey hound) z rodovnikom, zaradi oipotova-nja na počitnice usodno na prodaj. Harttter Elizabeta, Mtmta Sobota. 14783-27 Psa bernhardinea mladega, 4 meeeee starega. prodam. Foizve te v Ciglarjevi ulici 12. 14789 27 Lepo psico v«l?j« pasme, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 161C7-27 Psico 41«ta staro in 3 mladiča po 3 mesece stare dakelne, čistokrvne pasme, prodam. RibmSka 7, Moste, Novak. 1S10MT7 Nemškega ovčarja prima čuvaj, poceni oddam samo v dobre roke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16164 27 Lanz lokomobila 40 ks; polnojarmenik 65 cm »Esterer«. Ohranjeno vse prvovrstne takoj naprodaj. Ogled v obratu. Nasl. v vseh po-•loralnicah Jutra. 14725-2» Mizarji Slager brez konkurence! KSoktro-univermlnik 610 mm. (2 elektrarno torja) samo 34-500 Din pri Lud. Dertič, tjub-Ijana, Rimska cesta 13. 16090-29 Entel stroj eavad« fivtaje trikotai« tn špnl«»Sina 8 P«P0 poceni naprodaj. — Nasiov t vseh posforalaieafe Jutra. 2 šivalna stroja pogreiljsv, ISOft, šiva »a-prej ia B»ea;, drugi 100 — naprodaj. Gradaeka 8. 16163-3 »Singer«, »Pfaff« skoraj novi šivalni stroji — poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križaoske cerkve). 16191-00 Šivalni stroj pogrezljiv, cena 1.150 Din. naprodaj. Nori trg 4, pritličje 16219-29 Pridelki Košnjo oddani Drenlkov vrh štev. 1. 14730-2 Moderne spalnice politiran« ,ii orehovi no ad 5.000 in pleskane spalnic s od 1.800 Dia dalje, proda mizarstvo — Josip Goljar, Florjanska al. 3. i®36na Na velesejmu se je v sobote zgubila aktovka. Posten najditelj ntj jo r^oti nagradi Dia IDO ieroči lastnikn. 16084-S8 BHIffl/tflf) Avto Fiat 503 odprt, dobro ohranjen ugodno na prodaj, ponudbe na naslov: Koren Avgust. Gornji grad štev. 34. dravska banovina. 14811-10 Motor 350 cem kompleten., v brezhibnem astanju poceni prodam. Naelov v veeh poslovalnicah Jutra,. 14871-10 Motorno kolo OKW 300 eem, v aajbolj-Mo> stanja, Dta 463) proda Resasan, Florjanska SS. 16M4-1« Motorno kolo kupim, ponudbe t opišeta poslati da oglasni oddelek Jutra pod »Ja-radič«. 16004-10 Osebni avto e limuzino, prodam ali namenjam m tovornega Vornifc, Mofikanjci. 148TT10 Avto BMW S-s*deien, »prt, nova guma, r prav dobrem ttaaj«, takoj prodan. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod >6 Kt bencina«. 16994-1« Dva motorja zaradi opustitve poceni prodam. Indian 600 ccm s prikolico ali brez in AJS 500 ccm Ohv. s popolno cq>remo. Jože Bi-zjak, Kranj, Tavčarjeva Ulica 9. 14626 10 Indian 550 ccm dobro ohranjen, po znat no zmlžani ceni naprodaj, event. zamenjam sa druge predmete. Ste-vo Jazbec, Gornji Do ttt — Mislinje. 14877-10 t Otroški voziček ' bel, š-portni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. J ti tra pod »Do 16M7-7 Izredna prilika! DKW Melsterklasse, 4 sadež. Cabriolet, DKW, dobavni voz, skoraj nov Fiat 503, odprt, vsi zelo poceni naprodaj! Po-isve se zastopstvo Opel, Celovška cesta 38. 14905-10 Avto limuzino v zelo dobrem stanju, 4 ssdeži, izvrstna 12-voltna luč. 2 akumola-torja. ugodno naprodaj Vprašati Dular. Bleiwei-sora 3, III. nadstr. 16010-10 Izredna prilika Ker nujno potrebujem gotovino, prodam dobro ohranjen osebni avto izpod cerne za 5000 Din takoj, ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osebni avbo«. 16022 10 Motorno kolo *»amke FN, 3S0 ccm, v brethibnem stanju, ugodno prodam. Naslov v vsob poslovalnicah Jutra. 16127-lfl Bicikel s potnožnom motorjem Sedks 74 ccm. prodam. Oena: 2.500 Din. Gmei ner, Stožice 89. 16148-10 Denar prihranite pT-rovrsf.no znamko osebnega io tovornega avtomobila, malo rabljen, šjedljiv, poceni kupite pri Krupp zastopstvu 0. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 16160-10 Kupite najboljši Ziindapp motocikel od 300—800 ccm po najniiji cen;. 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjev« 1.1. 161S1-10 Nabavite si dober in poceni avtomobil Tsvrsten cabriolet, zelo pri-njeren » potnika ali zdravnika, tudi na obroke, takoj poceni prodam. Dvorakova it. 8.1. W18*>-10 Avtokaroserije vsake vrste kakor tudi razna popravila izvršuj« najso-lidnej« M. F«jfer, Ljubljana, Trn-ovska ul. 25. Tel. «-10. 16356 10 Avtolastniki! Val avto bo »opet nov, če ga prelakirate s svetovno matrim nitrolakom -0X1-LEN<. Dobite ga v vseh barvah pri tvrdki aVRVE LAM Rudolf Hafner, Ljubljena, Miklošičeva c. 36. 16346 10 Avto Ford dvoeedeeen. tipa »A«, dobro ohranjen, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup M«. 1625+-10 Kolesa KOLESA MOTORJI dobra, cene ugodne, izbira velika. S. Rebolj & drug Gospoevetska e. št. 13. 145-11 Torpedo kolesi žensko in moško, nabavna cen« po 2.30, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ►Denar«. J6189-11 Kolesa nova 4B0 naprej, večja partija malo rabljenih prvovrstnih znamk in stara poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanste cerkve). 1619041 Kolesa moška in damska. raznih nemških znamk, v veliki izberi naprodaj po neverjetno nitki ti cenah. Nova trgovina, Tyrleva a6. l«2S0-lil Ta Št. Vid in okolico »i ttikaka skrivnost, da so kolesa, kupljena v trgovini Spiolne trgovske dni7.be v St Vidu nad Ljubljano — najboljša in najcenejša. 16221-11 Kupim Registr. blagajno ki registrira d 99 Din kupim. Ponodbe pod »Blag«j-aa« aa Aloma Company d. * e. t. Ljubljana. 11837-7 Blagajno Werthelm, manjšo, kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene pod Stev. 366 na ogl. odd. Jutra. 14866-7 Wertheim blagajno ielerao St. 3 ali 4, kupim. f. V. Knafljeva ul. 5, pritličje, desao. 16091-7 Rabljeno stojalo trivialnega stroja, kupim. — Naalov v vseh poslovalnicah Jntra. 16060-7 Namizni štedilnik nove;*« znamke, — dobro obranjsn, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«. 10O6O-7 Srnove in jelenove kože kupujemo stalno v vsaki množini. J. LAVRIC. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1. 14788 7 Rabljene kotle z 200 cm premera, dolžine 8 metrov takoj kupi: Haucr Bela, Suboti-ca. 147267 Garnituro za venecijanko na vodni pogon takoj kupim. Matija Vldečnik Rečica, Laško. 146117 Star metal in odpadke bakra, medenine, brona <-vinca stalno kupujemo p? najvišjih dnevnih c?nah. Prevzamemo sta> metal mesto plačila z» pokromanje. UNITAG, — Galvanizacija, kovlnoll-varna, Ljubljana. Celovška c. 90a. Tel. 22-19. 148227 Fotoaparat do 6x9 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »FIlm«. 16038-7 Kupim peč rabljeno in veliko, katera se kuri z žaganjem. Ponudbe na Sv. Teti« c. 83. 161oO-7 Pozor! Rabljene čevlje kupujem. Zamenjam tudi za perje. Klavžer. Vošnjakova St. 4. 1616S-7 Brusni les večje množine, kupim po najvišji ceni. Interesenti na) se obrnejo na ogl. odd. Jutra pod šifro 'Originalna cena«. 16140 15 dragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuj« p« oajvttjft Moar Cerne • javeih LJabljana. »olfova a!les 1 12-» Hranilne knjižice kupite alt prodaste potom moje oblastveno dovoljen« pisarne najboljše RUDOLF ZORE, lubl ana Gledališka 12 Telefon 3810. 14675-16 TVRDKA A & E Skaberne LJUBLJANA - Javlja, ta 1 o ml je do orekliea v radui tope« HRANILNE KNJ121CE Mestne hranilnice tn ljudske oosoiilnic«. fl-16 Ureditev dolgov potom godnih in zven sodnih poravnav Nasveti t Konkurznih aa devah in v^eh drugih tr govfeko obrtnih poslih. 8trokovne knjigovodske revlzj« iestava in aprooaoija bliano. Preskrbe kreditov naeveti glede hranilnih vlog in pluirante istih. Vs posl kmeCk« saščlte. Edina uoncesionirana ko coerclona'na pisarna L O J Z B Z A 4 C Ljubljana Gledališka 1. Telefon 38 18 52-16 Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne pa-pirie v n o v č 1 m najkulantneje po najvilji ceni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnova ni. 14. Tcleioo 35-10 J9-16 DENARNE POSLE Posredovanje kte«Itav — Vnovčenje v loj aa ta-koj«ujo goteriae. — Na-ložbc kapitala. Poravnave. Uprava nepremlčala Davčne napovedi, -la-formacije. — ViMIMi, revizije, bilance M atalaa kontrolo knJigov*le#ra ln vse druge ugui^Ki gBGpodustoposittmd« »Svetovalec« koneesiJceUraaa poslovalnica M. K O V A C I C L J U B L J A n A Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7. 1MK-M Kupim knjižica ljubljanaks Kmntrtt 60 60.000 Din. Ponudbe paa »Posredovalci izključeni« na ogl. odd. Jutra. 1 «07-1« Kompanjon ali kapitalni z 200.000 Din tn rt m sprejme takoj t dobro vpeljano gradbeno podjetje, za povečanj« pra-meta. Kapital to najmanj 15 oOft. zajamčeno. Ponudbe a« oglasni oddelek Jutra pod »Kompanjon«. 160411« Posojila Din UM* iščem. Plačam 1»/» Ob-l-estl. Jamstvo vafaaat-no. event. sprejmmii drtžabnika. ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna trgertoa«, 16111-18 Katera ose ha bi poeodUa Din 30.685, gospodični m jrrrMBS lokala za 2 leti a $ procent, obrestmi? Ponudbe na podruž. Jntra v Mariboru pod 41-fro »Nujno gotovina aU vloga«. i«m-ia Družahnika(eo) Iščem k večji tegoviaL brez konkurence. — Potrebni kapital aajaun) 20.000 Din. Ponudb* na podruž. Jutra T Mariboru pod »Jamstvo aa-sigurano«, 18X14-16 Hranilne knjHHce Kmetske posojilnice Ijublja-oske kupim proti takojšnjemu plačilu, plfama Alojz PLANIN SEK. Ljubljana, Bet-thovnova li. 182S2-19 Bančno kom. tarod in menjalnica Maribor, Al< ulica štev. «0. vnovčuJe hrmltas fcaji-žice vseh 1 nilnic — kupuje vrednostne papirje, valuta ln zlatnike po najvišji dnevni cenL »Slava Gril « Zagreb, Jnrišičera 9tA. — ima £« v zalogi njen« odlično nočno kramo, kaker tudi specialne krem« solnčeoje. Gumbi - plise dom. ator, predtiik. «1»» rme, hitro izvrši Matek Mikei. Ljubljana. pole| hotela StrakeU. Posojila dajemo v gutovm. in blagovnih bonih HERMES. Informacije Tavčarjeva i. 87-16 Hranilno knjižico prodam. Franc Kobal. Jesenice, Obrtniška 1. 14879-16 Posojilo Din 18.000.— išosm » 6 mesecev. Vrnem 30.000 in zastavim blaga v vrednosti 60.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko >96«. 16068-16 Posojilo na vknjižbo menice, poroke km-stam za odplačevanje dolga, trgovcem na menice, uradnikom na plačo, nabavlja ln daj« informacije JUGOTOK, Zagreb, Ilica 31, z prednakazilom v znamkah 10 Din. 16006-16 Družabnika na te&stilno, obstoječo tovarno, z najmanj 200 tisoč Din, iščem. Prednost imajo tekstil, mojstri tn trgovci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »čas Je zlato«. 14752-16 Vlogo Kmet. posojilnice prodam najvišjemu ponudniku proti takoja nji gotovini. Ponud. na oglas. odd. Jutra pod »200.000«. 14758-16 Novost ca dame! rrajno ondulacijo lsvr šujemo na najnovejšem tn najlažjem aparat«, sat jih je do danes na redila moderna tehnika: Za vsak« lase aspeb garantirani Prepričajte se ln presenečeni boste! Frizerski salon RAK A K. Prešernova ul. t dvorišče nasproti slaščičarn« •Košak«. 188-38 Trgovina se proda na prometni cesti v Dol. ItapUafe proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod mačko »G. 62«. 1CT9030 Pozor Cenjeno občinstvo, turisti ln moji odjemalci! Vse vrste mesnih tadel-kov vedno vratih, dobite po najnižjih cenah ln v najboljši kvaliteti v novi maaalel JAKOB KOZABKR- na MeAlprl Dravogradu. 14ST8-30 Za vkuhiTuje sadja in mfiirja se »aj-boljsi Weckev4 garati ta konrci! Prodaja JOSIP JAGODIC, Celje, GaMera ulica 2. Ceniki 16S43-60 Gostilno ali hvffet dobrerdečo, 1 milim r saje« ali aa račne. pod »Kaveij« nsotssr aa ogl. odd. J (tra. urm-rr Hlev za 4 4o 8 jifetMk kraj, išče Kolo jabačev t Ljnb-1-ani. Ponudb« pod »81 »v« na ogl. odd. J*tta. 16875-17 Branjarijo dobro tdočo na Glavnem trgu, oddam ▼ najem. Potrebnega kapitala 10.000 Din aa odkup blaga m inventarja. Na-slov v vseh posloval. Jutra. MTB-rr nepremalmp) n._iL.-i.fcritrn« »like bodo sfeoro ceno redkosti. ^T®^ £ TKODAKOVEGA JUNIOIWA^8 otnoaoča tudi daJjša tremitaa sneitjd iz roke —■ a ^ en-S^Sramaknjena! čudovito prakti&no. obe rokl drtna aparaC^led skort lekalo. kot sam od sebe » ^najder kStl« na gumbu - lahen pritisk - m slika je Vata! Sedaj lahko m Imate tudi v rokavicah. KodaR nior Različne izvedbe ! Zahtevajte ponudbe od Vašega fototr-gBftt ali naravnost KODAK D. S O J. ZAGREB, ILICA 24 Pekarijo » »i»ustrljak«n promet nam kraju na Gorenj du«n. oddam proti kavciji v najem- Nsslor v vase poslovalnice.h Ju- Trgovske lokale s stanovanj« na pco-m«tDflB mestu jeseniške industrije, oddam v najem. Lesfcovec, Javor- * ^ MNi-lT Malo trgovino raaMMlao kupim ali pa namen v najem. ped »Skststenea« na ogl. odd. Jutra. 14863-17 Trgovine a unftMilm blagom aa prometni toMd oddam v najom. Naslov ▼ rarti peaSevalnUah Jutra. 14876-17 Gostilno s 1«T«B r*š»»ei«ki« Trtom ia inventarjem, takoj oddam. Pessdhe na ogl. edd. ped JPnl-li* 16,78-17 Pekarno ddtaro vpeljano kjerkoli. KaOasr. Pvsml-«a »rl Mariboru. 1631617 Dohroidooo gostilno event. s poBestvcm, tr-govtno vzamem v najem takoj. Ponudbe na podrufe- Jutra v Mariboru pod »Ljutomer-čan«. 16212-17 Hišo »t. 17 ▼ 8t. Vid« aad I.jnb-Ijane poleg -erkve. oddam takoj v njem. Pojasnila d«» Oirman Ferdinand, Podfera 90. MS3B-17 Gostilno »samem aa račse aH t obrt-yt v najem »a Štajerskem. Karla VHnikar, Loka - Za-gorj« efc Savi. wstrr-m Vrf delavnic a priključenim tekam tudi kot skladišča v centru atesta Maribora, oddam s 1. avgustom ali psflnsje ▼ najem. Na-slav ▼ ve* poslovalnl čad Jutra. 1 «10-17 Mnog •o eeaeja ln MJto rt nabavite ___,«_ ln Frt •kefftii Mm * 14. MUostljiva! Ta« knseai pla« ftrec pa-tetj« sajekrtneje koot«vw« obenem *tt* pMrebns popravila ss petoriteo eeoo, ka««v plakate »ele ob pranem« tvrdka ROT. krutara*v« Mestai trg 5 fflO-87 HIŠO z velikim gospodarskim poslopjem in 1.500 m3 sveta, pripravnim za vsako obrt ali manjšo industrijo, v neposredni bližini centra, ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Obrt-induatri ja *. Cunje krojaške odreato, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volna govejo dia ko (aravco), — kupi vsa ko množino ARBEITER, Maribor. Diavska ut 15. SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro od poč i tirni udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Pariš«: Bourjois. BOURJOIS * Soir de Pariš * Kolesa od Din 650.— naprej — raznih svetovnih znamk. — Za vsako kolo se jamči. Delene šivalni — Indanthren Din 6.50, Din 7.— in Din 8.—. — Vsemu letnemu blagu znižane oene. stroji od Din 2.000 napr«j. Za vsak šivalni stroj se jamči. Šivalne stroje in kolesa tudi na mesečne obroke Vam nudi po brea-konkurenčnih cenah manufakturna in modna trgovina PETEK—CELJE IZKUŠEN MOJSTER ZAHTEVA POVSOD ČOPIČE Z ZNAMKO Lokali Dijaške sobe Posest Sobe išče Sobooddu Stanovanja Enonadstropna hiša Trosob. stanovanje | Dvosob. stanovanje s petimi stanovanjski- b kopalnico oddam s 1. I s kabinetom, kopalnico, ml prostori radi dru- julijem. Poizvedbe pri in plinom Išče solidna žinekih razmer takoj po hišniku v Lepodvorekl družina treh članov za ugodni ceni naprodaj, ulici 3 od 2 do 4. I 1. avgust v centru me- Sposobno tudi za obrt 16066-21 sta ali vsaj v bližini ali trgovino. Vprašajte ---centra. Ponudbe na ogl pri Ivanu Kapunu, sli- RnosoK stanovani* odd_ Jutra pod »Dober kar ju v Slovenski Bistr- M050D' , anOVanJe ci. 14796-20 o^dam s 1. julijem v 16081-21» _ Povšetovi 35, Kodeljevo _ _____vprašati Ukmar Močni- ~ , parceli t!javfL 5 14894-21 Dvosob. stanovanje po 500 kvadr. m na ze-____8 kopalnico i&čem aa lo lepem prostoru v Zg. Dvosob stanovanio avgust na Mirju ali ▼ Šiški poceni na prodaj. uvos?p' SlanOVanJe bližini banovine. Ponud Anton Oveni, Novi trg, opremljeno, s predsobo, ^ z navedbo cene na štev. 5, H. nad., Ljub- kabinetom, kopalnico ln glasni odd. Jutra rod Ijana. 14802-20 balkonom, oddam v no- ^airna«. vi hiši. Jesenkova ul. 4, 14814-21«. bivše igrišče »nirije«. __ informacije pri Delkinu n - • j .. istotam. Državni uradnik j PRODAM 3 stanovanjsko vUo na Dolenjski cesti, cena 210.000.— Din, 2 stano I vanjsko vilo v bližini tobačne tovarne za ceno 375.000,— Din, hipoteka Din 100.000.—, 4 stanovanjska hiša na lepem kraju v Litiji za Din 200.000.—. Komfortna 2 stanovanjska vila v strogem centru za Din 900.000.—, hipoteka 350.0000.—. Mlin, gostilna ln trgovina na prometnem kraju na Dolenjskem za Din 350 ! tisoč hipoteka 90.000,— Termalno kopallšde, stalne temparature 340 C z 2 bazenoma, večje števUo sob, restavracijski prostori, — krasen park. cena Din 700.000. j hipoteka Din 300.000.—. Več manjših ln večjih hiš ter posestev od Din 95.000.— naprej. Stavbne parcele v mestu in na periferiji zelo ugodno naprodaj. Rtalitet.ni pisarna KUNAVER Ludvik. Cesta 29. oktobra št. 6 tel. 37—33. j 69-20 ode rljj, Poraba goriva minimalna — 7 I na 100 km VSI MODELI PROMPTNO DOBAVNL Glavno zastopstvo: L LOVŠE, Ljubljana, Tjrrševa 35 KER BOSTE IMELI KORIST OD NJIH | Izredna prilika za naložbo kapitala! Restavracija, zimska in poletna v centru mesta Zagreba, prvovrstno zidana in najmoderne-Je opremljena, zelo lepe steklene dvorane, parketlrane. mize stoli iz prvovrstnega materi ala in najmodernejše zgrajeni, zelo lep in velik Inventar v vredno-| sti 200.000 Din, poletni vrt s streho za primer dežja, najmoderneje Je urejeno kegljišče, v ka terem igrajo stalno ke j gl jaški klubi. Kegljišče Je urejeno s stroški cca 100.000 Din. Posebna oprema za pečenje Jan cev ln pujskov ter če-vapčičev. ograjena od vrta samega. Vodstvo obrata gruntovno zasi-gurano. Zelo velika ln sigurna renta. Vrednost I obrata 600.000 Din. Prodaja nujno Izpod cene zaradi prevzema dru gega podjetja obenem z I inventarjem za prodajo pooblaščena agencija: I »KURIR« k. d. PetrinJ-ska 45. pritličje .telefon 94-25. 16037-20 Hiša v Zagrebu z gostilno in prenočiščem, kegljišče, okrog 600 sežnjev zemljišča 37 m fronte, z vso opremo za 1.800.000 Din. Hiša v Zagrebu tik Jelačičervega trga z lokali in prikladnimi stanovanji, komfort. — renta čistih 8 odst. za 750.000 Din. 4-nadstropna hiša nova z liftom v Zagrebu, Zvonlmirova ulica, komfortna stanovanja po 2 sobe, dvorana, za Din 1,700.000.—. Prvovrstno kavarno v Zagrebu v središču, z inventarjem se lahko takoj prevzame za 300.000 Din Prvovrstno restavracijo v Zagrebu z velikim vrtom za goste ln kompletnim inventarjem proda za 450.000 Din. | Agencija »ARGUS«, Zagreb. DraSkovlčleva 28, Telefon 67-84. 14803-20 Gostilno na prometnem kraju oddam z vsem inventarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16068-19 Sobo z štedilnikom oddam upokojenemu paru. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 16066-23 Hotel Bellevue" Špecerijsko trgovino oddam. Informacije Zg. Šiška 96. nasproti remize. 16061-19 Lepo sobo ▼ centru mesta, takoj oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13886 23 najlepša razgledna točka v Ljubljani, priznano prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo; lepe čiste tujske sobe. — Pension od Din 50.— do 65.—. Krasne terase, lastni gozdni park, avtogaiaže, kopeli v hiši. NOVO: hotelski gosti imajo na razpolago udobne kabine za solnčne kopeli in prho. V seziji večkrat koncert. Izreden užitek za letoviščarje. Zahtevajte prospekte. Telefon interurban 30-42. Isto se priporoča cenjenim gostom Skladišče suho, varno, cca 5x5, iščem v št. Vidu, blizu tramvajske postaje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Varao«. 14338 iS Prodam v Celju enonadstropno novo vilo. Pismene ponudb® na podružnico Jutra v Celju pod »Vodovod«. 14842-20 Sobo l«po opremljeno, takoj oddam boljšemu gospodu. Beograjska ul. 8-L aa m. drž. gimnazijo. 14764-23 Prodam pekarno v Zagrebu, dobro vpeljano z vsemi odjemalci. Sprejmem tudi fi-nanserja ali kompanjo-na. Ponudbe pod 46689 na Publicitas, Zagreb. 16021-19 Lepe stavbne parcele s solnčno lego v Kersnikovi ulici v Celju so ugodno naprodaj. Poiz-ve se pri Lovro Cremož-nlku, Celje, Frankopan-ska ulica 1. 14844-20 restavracija grand hotela Union 4 sobe za pisarno oddam v centru mesta. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14760-23 lepo urejen senčnat vrst, v seziji večkrat koncert Prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo. Cene zelo zmerne. Postrežba točna! Telefon 37-42. Vina imamo samo prvovrstna, kupljena naravnost od vinogradnikov. Se priporočam P. ŠTERK, restavrater, itd. Komfortno sobo sa eno ali dve oeobl, oddam « 1. julijem čez počitnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14856-23 Podstrešno sobico b štedilnikom takoj oddam zaposleni mlajši fcenskl osebi. Vogelna 9. I. nadstr., Trnovo. 14887-23 1. septembra Iščem lokal ln stanovanje za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dobra točka«. 14801-19 Posestvo in gostilna pripravna tudi za trgovino zaradi preselitve, po izredno nizki ceni' RO.OOO Din na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14771-20 Lepo posestvo 30 oralov v enem kosu za vse pripravno pri Pekrah poceni naprodaj Pojasnila: Damiš, Sp. Radvanje št. 29. pri Maribor i. 14®4f<-20 Gostilno oddam na račun ln rabim plačilno natakarico za prevzem. Naslov: Puharjeva 1, LJubljana. 16143-19 Bealitetna pisarna Ljubljana [ MikloHčeva cetU ML proda: VILO, štiristanovanjsko, novozidano, 750 kvad. m, mesto, Din 440.000 HIŠO, šeststanovanjsko, 782 kv. m vrta, Glin-oe, Din 400.000, hipoteka 60.000.— VILO, petstanovanjsko, vrt, Kodeljevo, Din 230.000, hipoteka 135 tisoč HIŠO," tristanovanjsko, 800 kv. m, Sp. šiška, Din 200.000.—, hipoteka 70.000,— HIŠO, 7 stanovanj, mesto, Din 150.000, hipoteka 14.000.—. mesečni donos 2100,— HIŠO, tristanovanjsko, 600 kv. m vrta. Sp. šiška, Din 160.000.—, hipo+eka 100.000,— HIŠO petstanovanjsko, vrt, Sp. šiška, Din 250.000.— HIŠO, trg. lokal, 8 stanovanj . vrt, mesto. Din 280.000.—, hipoteka 40.000.— GOSTILNO, trgovino, stanovanje, vrt, gospo darska poslopja, mesto, Din 300.000, hipoteka 60.000,— HIŠO dvodružinsko, Glinoe, 700 kv. m vrta, Din 125.000.—, hipoteka 40.000.— HIŠO,. 9 stanovanj, 800 kv. m vrta, Mcete. Din 270.000.—, hipoteka 65.000.— PARCELO 460 kvad. m, šiška po Din 135.—, 1300 kv. m Podrožnl-kom po Din 110.— za kv. m. 900 kv. m po Din 70.—, 500 kv. m Celovška cesta po Din 45.—. 16185-20 Hotel »VILA LUCIJA« ALEKSANDaOVO, otokKrfc. Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana, vključno takse, od Din 50.— do Din 59.— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri PUTNIKU m pri direkciji hotela. Hiša z dobro vpeljano trgovino, gostilno ln trafiko ob glavni cesti blizu cerkve ln Šole v mariborskem predmestju jarodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14849-20 WiYe posestvo srednje veliko, v lepi legi z živim ln mrtvim inventarjem takoj prodam. Ogleda se SČho-vnica 41, Šmarje pri Jelšah. 14640-20 Opremljeno sobo lepo, solnčno z dvema posteljama, s souporabo kopalnice event. tudi kuhinjo, oddam v centru s 1. Julijem, Ga-JeVa 6, V. nadstr. Ogled od 11. do 15. ure. 14685-23 Lepi poslovni prostori se oddajo v Wolfovi ul. 12, dvorišče. pritličje. Pojasnila v trgovini Erjavec. 16141-19 Trisobno stanovanje sotaiftno, komfortno, z vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom. Celovška cesta 28, hišnik. 16163 21 2-sobno stanovanje s kabinetom, čisto, za 1. avgust iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 55». 16204-21a Dobičkanosno hišo tik mestne ljubljnske mej«, prodam. Ponudbe pod »Tri-stanovanjska« na ogl. odd. Jutra. 14347-20 Sobo lepo opremljeno, oddam stalni osebi Mencingerjeva 31, Kolezlja. 16015-23 Trg. lokal svetel z velikimi izložbami oddam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center Ljubljane«. 16142-19 Sobico s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, oddam. Trnovski pristan 4. I. G. 1CC-3 Dvoje trisobnih stanovanj komfortnih s kopalnicama oddam, eno za takoj, drugo za avgust. Pojasnila daje menjalnica, Tyr6eva cesta 31. 16169-21 14900-20 Hišo pripravno za letovišče ali gostilno, oddam v najem ali prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14721-20 Kuharica lepa brinetka, pravo slovensko deuUe, 24 let stara, z opremo in 40 tisoč Din v gotovini se želi poročiti. Informacije s prednakazilom 10 Din daje JUGOTOK. — Zagreb 31. 16034-25 Hišo s trgovinico s kompletno opremo, vr tom, vse novo, v brezhibnem stanju, v Sko-ptcah 42, pri Brežicah ugodno prodam. Informacije daje Robida, isto tam. 14899-20 16158-23 Solnčno sobo lepo opremlJ«sno, parko-tlrano, ugodno oddam. Skrabčeva 35, Iz za Le>v-čsve ulice. 14895-23 Trgovino c mešanim blagom (galanterijo) z vsem inventarjem prodam. Informacije I. Er-bežnik, Gosposvetska 16. 16241-19 Kabinet lep. zračen, oddam. Can karjevo nabrežje štev. 19, vbod Krojaška ul. 5 16154-23 Dijaška stanovanja priporoča Novotny, Gosposvetska 2. 14665-33 lepo, zračno, oddam gospodu. Cankarjevo nabrežje I/IV. 16Č15-Ž3 Stanovanje 2 sob ln pritiklin oddam za 1. Julij. Ce6ta v Rožno dolino 3-1. 16100-21 Lepo sobo n posebnim vhodom, oddam. Elektrika, parket, souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Hišo ali vilo v Ljubljani kupim takoj za knjižice Kmet-ske in gotovino. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Solnčna lega«. 14759-20 Sobo lepo ln solnčno oddam takoj aH s 1. 'julijem, dvema osebama s hrano ali brez. Gosposvet-ska 13, št. 50. 16013-23 Deklico obiskujočo osnovno Solo od 1. do i. razreda, »prejme bolje« gospa na stanovanje. Skrbno varstvo zajamčeno. Ponudbe na ogl. odd. Joti« pod »Osnovna šola«. 1 «36-33 Enonadstropna hiša s krasnimi prostori, primerna aa pekarno in njiva, 9 km od Novega mesta, naprodaj. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 16019-20 Opremljeno sobo g dvema posteljama, — zračna, posebni vhod, pritličje, oddam s 1. julijem. Celovška c. 66. 16156 23 Železniški uradnik star 32 let z 2800 Din mesečne plače želi poročiti boljšo gospodično iz boljše siovenske obi-telji. Informacije d&je; Jugotok., Zagreti, Ilica, štev. 31, proti predna-kazilu 10 Din v znamkah. 16035-25 Prostore za pisarno ali shrambo z uporabo telefona, od-oam takoj. Kolodvorska 11. 16253-19 Stanovanje 2 sob s kuhinjo in pritiklinami ln kopalnico oddam stranki brez otrok 8 1. avgustom. Jelovškova 24, Trnovo. 16147-21 Lepo sobo in "kabinet, ves komfort — prost vhod, klavir, oddam. Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra. 88238-33 Hišo z delavni«^**1- ključiavni-čarsklm orodjem ln koncesijo proda 9eme-diit Franc Železniki. 14754-20 Pekarijo dobro idočo v večjem kraju, zaradi bolezni takoj dam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16251-19 Sobo . ■ štedilnikom, plinsko napeljavo in pritiklinami oddam; Kocenova ul. 9. - 16159-23 Opremljeno sobo s kuhinjo, ali prazno, oddam za 350 Din. Ogle da se po 16. url. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16008-23 Prijetno letovišče (Okrevališče) dobi poceni (za 160.000 Din) kupec solidne in nove, dvonadstropne vile Pod hribom 3-242 (šiška). 14832-20 V Celju sprejme dijaka (nižješolca) na stanovanje in brano bivša ufeiteljica-vdova. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16006-32 Enosob. stanovanje s kuhinjo ln pritiklinami oddam. Ogled in cena v ponedeljek med 14. ln 15. uro, Sv. Petra cesta 54. 16136-21 Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam 1. julija. Drenikova ulica št. 38. 162-47-33 Kmečki fant z nekaj gotovine želi poročiti dekle, ki bi posedovala posestvo. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Kmetski fant«. 14715-25 Sobo z dvema posteljama, po seben vhod, takoj oddam. Tjrrševa 71. 16135-23 Hišo z gostilno in pekarno in 13 orali zemlje takoj zaradi smrti prodamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14740-20 V Celju sprejmem za prihodnje iol-sko leto 1 ali 2 dijaka po zmerni rcnl v prav dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 16339-32 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice oddam boljši osebi. Bolgarska 23, pritličje. 16016-23 Enodružinsko vilo moderno, komfortno na Je-žici, prodam za Din 80.000. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno moderno«. 16M6-0O Trgovska hiša enonadstropna, 4 lokali, krasno 4«obno komfortno stanovanje in dvoriščno poslopje na Savski cesti, ki donaša letno preko 72.000 l>'n, vrt, veliko dvorišče, površine 740 sežnjev (dobi e» lahko še 1000 sežnjev) prikladno za gospodarstvo, obrt al: industrijo, v bližini šole, zelo ugodno naprodaj. Potrebno cca 4Sifl tisoč Din Amortizacijski dolg drž. hipotekarne banke :na 25 let. Prodaja naravnost hišni lastnik. Savska cesta 147. Weiller. 14702-30 Trgovski pomočnik začetnik, želi primerne zaposlitve ali gre kot praktlkant v manufak-turao-modno trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16126-21 Sobe opremljene ali prazne, oddam v vili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16145 23 Ločena gospa 371etna iz boljših krogov želi dobro situira-nega moža ki zna ceniti zvestobo in toploto doma. Zmožna stati možu na strani v trgovini ali industriji. Dobra gospodinja. Ponudbe na oglpsrji odd. Jutra pod >Idealna harmonije«. 33940 25 Opremljeno sobo strogo scpariracc z vso oskrbo, išče gospodična Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu banovine«. 14855- 23a Opremljeno sobo z dvema posteljama oddam. Sprejmem tudi sostanovalca. Ulica na Grad štev. 9. 16017-23 Hišo v Ljubljani ali v neposredni bližini kupim za 80 do 100.000 Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod šifro »Proti takojšnjemu plačilu*. 14661-20 Hiša zadolžena, na dobri točki, z« trgovino ali za vsako obrt, zraven Maribora, takoj poceni naprodaj ali se da v najem. Rogoznica 44, Ptuj. 1161117-30 netto donos nudi dvanajststanovanj-ska, novozidana hiša na lepi legi v bližini centra. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugoden nakup«. 16151-20 Opremljeno sobo oddam boljši osebi pri Sv. Krištofu, s prvim julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 16149-23 Opremljeno sobo ■ dvema posteljama, oddam dvema boljšima osebama ali zakonskemu paru. Jernejev« Sta., Šiška. 14861-03 Mirna gospodična Išče solnčno sobo z dobro domačo hrano za 15. julij ali 1. avgust. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod: Privatna uradnica« 14865-23a 2- in 3-sobno stanovanje oddam aa avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Stanovanje«. 16176-31 Opremljeno sobo na novo, aH prazno, s posebnim vhodom, odda vdova. Na dobrem zraku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16028-23 Stanovanje »oba, kuhinja in pritiklin« 10 minut od glavne pošte, blizu Mestne drevesnice — Tivoli, 5isto. sončno oddam takoj. Cena Din 400.—. Neobvezne ponndbe na ogl. oddel. Jutra pod »Tivoli 400«. 14765-31 Za trgovino ali buffet oddam tik zdravilišča Golnika enodružinsko vilo z večjim trgovskim lokalorri. Pojasnila: Jug fotograf, Kranj. 14279-20 2 dijaka(inji) boljših rodbin sprejmem v prvovrstno oskrbo, vest no nadzorstvo, nemšlca konverzacija, v krasno solnčno sobo v vili na Mirju. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 16195 23 Manjšo sobo opremljeno, z vhodom iz veže, takoj oddam v Rožni ulici 19. 14815-23 Poročiti se želi trgovec in gostilničar v provincijalnem mestu. Tajnost zajamčena. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod »Sreča«. 14693-25 4-sobno stanovanje s kopalnico, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >1.600 Din«. 16177-31 Prazna soba sončno, mirno ln veliko oddam boljši stranki v centra mesta (med univerzo ln bansko palačo) z uporabo kopalnice ln telefona, z 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16039-23 Masivna hiša K visokim pritličjem, sposobna za nadgradnjo na Savski cesti, krasno 3sob-no komfortno stanovanje, več manjših stanovanj in cgradb. uvo» za vozove, vrt ilvoršče, površina cca kv. sežnjev, zelo ugod no oaprodaj. Potrebna gotovina cca din 225.000. Amortizacijski dolg drž. hipotekarne banke na 25 Jet. Proiaja 1-rektno hišni lastnik Zagreb. Savska cesta 147 Weiller. 14706-20 Sobo ali sobo in kuhinjo išče šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredi mesta«. 14884 23a Kabinet v centru mesta, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Juitra. 14870-23. Hišo s sedmimi sobami hi pritiklinami z gostilno ln edino trgovino z mešanim blagom ter tra-fiko_ vrt m njivo v več.11 vasi zaradi selitve proti gotovini ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14835-20 2-sobno stanovanje lepo, s vsemi pritiklinami, oddam »a junij v Streliškd ulici 34. 1-M07-31 Hiše parcele ln posestva kupite najugodneje potom realitetne pisarne Adamič, Ljubljana, Gospo-sveteka 8-II. Vestno in krulantno poslovanje. 16152-20 38Ietna vdova t lepim pohištvom poroči vdovca ali državnega vpokojenca. Pon. na oglasni odd. Jutra v Mariboru pod »Dobra, gospodinja«. 14848 25 Petsobno pisarno ali stanovanje, oddam novembra ali preje. Miklošičeva 14-m. 12615-21 Veliko sobo strogo separirano za eno aH dve .-sebi. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16196-23 Sobo s kuhinjo ali prazno sobo, zračno, za julij v centru iščem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11898 23a Solnčno sobo lepo, s posebnim vhodom, event. i vso oskrbo, oddam. Erjavčeva e. 4, pritličje, desno. - - _ 5-sobno stanovanje ali pisarno oddam novembra aH preje. Miklošičeva 14-111 14345-21 Trosob. stanovanje parkebiraDo. kabinet, kopal-nic-a in pritikline oddam s 1. avgustom. Zvonarska ul. 14. 16063-31 Vrtno sobo malo oddam. Istotako oddam tudi veliko kom fortno sobo. Skrabčeva ulica 5. 14798-23 Stanovanje 2 sob s pritiklinami, na novo re-noviTano, oddam mali družini. Florjanska 31/1. 16339^21 Za trgovino ali buffet odda/m tik zdravilišča Golnik enodružinsko vilo z večjim trgovskim lokalom. Pojasnila: Jug, fotograf Kranj. 14279-20 Gospodična stara 22 let. lepa in simpatična, brinetka. — pravo slovansko dekle z višjo šolsko naobrazbo z 100.000 Din gotovine in vso opremo se želi poročiti. Informacija z prednakazilom 10 Din v znamkah daje Jugotok, Zagreb, Ilica 31. 16032-25 16076-33 Zračno sobo lepo opremljeno, oddam. Naslov v vseh po-slo\a'nlcah Jutra 18200 23 V Mariboru prodam hišo s poslopjem ln vrtom, vse cca 3000 kvdr. m, ev. stavb, parcel, ker je vse ob cesti. Vprašati: Maribor Meljska c. 44. 14852-20 Prazno sobo najraje v šiški. išče mirna oeeba. Ponudbe tvrdkl ABC, LJubljana, Medvedova ■*. 8. 16099-23a Opremljeno sobo solnčno, parket, uporaba kopalnice, ceno oddam takoj ali 1. julija. Beethovnova 9/Hf. H607633 Posestvo hiša št. 109 v Dravljah, kovačija, hlev shramba in stavbišče v izmeri 3366 kv. m ob glavni cesti nasproti f < ttilne K .včič v Zg. SiSkj je mogoče kupit' z nadpo-midbo Din 1S7.000 pri okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek V. Pripravno za obrt. možnost prevzema hi|»ieke. 14681-20 Stanovanje trisobno, x vsemi pritiklinami tn kopalnico (vodovod), oddam v vili v Zg. Šiški pri remizi. Mesečna najemnina Din 700. Informacije daje 'portir Trbov. prem. dražbe, Gledališka c. 3. 26348-21 Solnčno sobo s posebnim vhodom oddam gospodu, v sredini mesta, takoj ali s 1. Julijem. Naslov: Cesta 29. oktobra St. 5-1. nad. (Rimska cesta) . 14833-23 Opremljeno sobo veliko, čedno, oddam 2 osebama s vso oskrbo. Hrana je dobra domača, cena primerna. Oddam ca mesec julij. Soklič, Pod Trenčo 2, >o!fg Mestnega trga. Ljtib-j»na. 14860-33 Sobo - aa nekaj dni Išče go- Sobo spod. Ponudbe na ogl. ^roj?« ^parirano, v centru, odd. Jutra pod »Snaž- , hrano, oddam boljšemu no<- 14830-23 gogpjd,, a|i letoviSčarjem, -Z--takoj. Naslov t vseh po- Sobo V St. Vidu slovalmeah Jutra. oddam. Primerna tudi _18167-33 st obrtnika. Polave se: Dravi Je št. 191. Istotam Opremljeno SODO oddam todi prazno ao- oddam. Wolfova ul, 6-1. bo. 14827-23 Ogled samo dopoldne ---od 8 do 12 ure. Dijakinji _lg20a-23 wrpjflwn T dobro oskrbo. *•___ Klavir, pomoč pri franco- ^P0 SO«*0 šfiini, nemščini. Naslov ▼ g štedilnikom ln manj- vseh poslovalnicah Jntra. ao. parloetlrano. vse prt-. 161OB-0* ttJdtne, oddam. Stareto-----— va 36, Trnovo. Solnčno sobo __18262 23 v centru mesta, s posetoniai * , vhodom, oddam enemu aH »ODO dvema gospodoma (tudi go- elegantno opremljeno, oi-spodičnama). Naslov v vseh I dam takoj stalnemu goepo-poefovalnic&h Jutra. ! du. Florjanska WI. 161454S | j6090-33 Dobičkanosno hišo tik mestne, ljubljanske mej«, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tristanovanjska«. 14347-20 Sobo opremljeno ali premo — iifcem blizu sodnije ali Fi-govca. — P»>nudbe na ogl. odd. Jutra pod šiiro »Poseben vhod«. d61«8--3Sa Sostanovalko boljšo, sprejmem k študentki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16083-33 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam mirni stranki za 1. avgust. Blen-weisova c. št. 16 (nasproti banske uprave). Informacij« pri hišniku. 36056-31 Hiša s trgov. lokalom v centru industrije, naprodaj. Informacije daje: Franc Jelen, Lastni dom 4, Celje. 16236-30 Učiteljica krasna in zelo simpatična z 50.000 Din gotovim in opremo želi poročiti boljšega gospoda, prednost imajo državni uradniki. Informacije z prednakazilom 10 Din v znamkah daje: JUGOTOK. Zagreb, Hlca 31. 16033-25 Stanovanje 2 sob s kuhinjo, oddam za 1. avgust. Kopitarjeva 7-1. 16205-21 Malo sobico lepo, oddam pri kolodvoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16067-33 Hišo ali vilo z vrtom, po možnosti blizu centra Ljubljane, kupim. Posredovalci izključeni. - Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 400.000«. 16137-20 Opremljeno sobico solnčno in snažno, s pečjo, ne previsoko, do prvega nadstropja, ne predaleč — iSče stalna, solidna gospodična 1. julija, po zmerni oeni. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnica točna«. 16173-S3a Hišo czir. parcele, prodaste ali kupite najugodneie potom posredovalne pisarne F. Pristavec, Liubliana, Erjavčeva c. 4. a. Tel. 23-81. 204-20 Trosob. stanovanje lepo, solnčno, oddam za julij ali avgust v vili zraven bežigrajske gimnazije. Eobbova 26. 16063-21 Gostilna, mesarija in trafika v industrijskem kraju — ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju ood značko »Dober pro-net<. 163&4-20 5-sobno stanovanje moderno, z vsem komfortom, v centru mesta Maribora, izredno pripravno za zdravnika ali advokata, primerno tudi za pisarne oddam s 1. Julijem. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Moderno stanovanje«. 16222-21 Dve sobi vezani v I. nadstropja, v centru, oddam 2 uradnikoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16054-23 Vdova šivilja brez otrok, ieH poročiti starejšega gospoda s stalno službo ali s pokojnino. Pismene ponudbe prosim na oglasni odd. Jutra pod »Lepa jesen«. 14619 25 2 sobi s kuhinjo, z vsemi pniiikli-nami, oddam. Tovarniška al. 27. 16048-21 Krasna nova vila naprodaj.— Več stanovanjska. Z lepim ograjenim vrtom, samo za gotovino 115.000 Din, na lepi točki Ljubljane. — Informacije ob delavnikih od 10. do 12. ure v gostilni Prisojna ul. 5. 16125-20 Priložnostni nakup Hiša s trgovino na prometni cesti se proda ali pa da v najem zarad' družinskih razmer. Pripravna za vino-toč ali drugo obrt. Ponudbe pod »Velika okolica« na ogl. odd. Jutra. 13947-30. Nova hiša v Savinjski dolini, ugodtfo naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16069-30 Sobo x dvema posteljama, oddam z vso oskrbo aH brez. — Sv. Petra cesta 48, pritličje, desno. 16063-89 Sobo v bližini gl. kolodvora — mirno in solnčno, takoj aH pozneje, oddam. Oopova 10, E. Cesar. 16049-33 Lepo sobo * v*o oskrbo, souporaba kopalnice, oddam dvema, ev. eni osebi. Naslov: Zrinjske-ga 7/1, nasproti stopnic. _ 16078-33 Sobico oddam gospodu takoj, zelo poceni. Tržaška cesta štev. 26-n, desno Za avgust 16070-23 iščem stanovanje, sobe ----- kabinet, kuhinje. Stran- Lepo Sobo ka brez otrok v bližini sončno, oddam dritov- centra. Ponud. na ogl. nemu uslužbencu. Rož- odd. Jutra pod »Avgust« n« dolina. Cesta VI-4 16036-21a 14091-23 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za dajanje naslova "6 Din; najmanjši z&eeek 30 Dftn. Spoznala bi rada B°apoda 36 do 45-letne-ga, nežnega značaja, ki bolj reflektira na zvesto srce ln pridne roke, kot na bogastvo! Dopise prosim na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Simpatija.«. 14843-24 Dvosob. stanovanje prostorno, takoj poceni odda Tri buč, Glince. Tržaška cesta 6, telefon 2605. 16069-21 4 orale zemljišča (približno), 1 četrt ure od SI. Bistrice, prodam. Vprašati pri g. Zurmanu. peku v Slov. Bistrici. 16033-20 Hiša pripravna za obrtnika naprodaj sredi mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16206-20 Gospodična stara 23 let, simpatična z doto, poroči državnega uradnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pot« Rasno 834«. 14834-25 Mlad železničar premožen dedič (uradnik) višje postave, išče značaj-no, čedno dekle do 25 let z nekaj imovin« za žerartev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood šifro »Išče Te sreča«. 14987-35 Gospodična srednjih let, varčna, išče znaiajoega moža. Državni upokojenci imajo prednost. Dpfibf poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zvestoba«. Lepa hiša z gostUno. na prodaj. Dva vrta ln vsa uporaba. Kolodvorska cesta 47 Brežice. Naslov: A. Tu-čta, Solojevljeva ul. 5, IV. nads. desno Zagreb. " 1+784-20 'Stanovanjsko hišo s krasnim vrtom in veliko kletjo, prodam. — Pripravno za vsako več Je podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 38«. 16138-20 Štirisobno stanovanje s kopalnico ln pritiklinami v Št. Vidu blizu tramvajske postaje oddam. Naslov t vreh po slovalnlcah Jutra. 16092-21 Stavbne parcele ---- v Tmovem, prodam. — Enosob. stanovanje Pojasnila: Jančar. Sv. separirano ln prostorno Petra c.' 27. Iv mirni hiši v Šiški od- 16139-20 dam. 16096-21 Parceliran travnik Trosob. stanovanje oca 9600 kv. m, po 5 oddam. S' souporabo vr. din kv. m. na južni pe- J ta 650 Din. s souporabo rlferiji mesta LJubljane vrta to balkona 720 Din prodam. Naslov v vseh Nova vila. Sp. šiška, poslovalnicah Jutra. Goriška 29. 14839-20 16014-31 I Stanovanje eno ali dvceobno, iščem v Mostah aU na Kode-ljevem. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Solidna stranka«. 14778-21a Lepo sobo opremljeno, s posebnim vbodom, skrajno čisto, oddani Moj v centru. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. Prazno sobo oddam upokojencu. Veaefa-gerjeva 31, Kolegija. 16H16-29 Vila krasna, lani zidana, dvo stanovanjska, cela pod-k lete na. po 3 sobe. kopalnica, kuhinja, elektrika. lasten vodovod, parketl, v vseh 6 sobah peči. 2 balkona ter 1 terasa, z lepim vrtom, v najlepši legi Celja za ugodno ceno na prodaj. Naslov v v« h poslovalnicah Jutra. 14637-20 Damam! Pravkar lzlšlo slovensko knjižico »Modema nega lepote« (mala, 8«, 62 »trani, 62 poglavij, obravnavaj očih vsa bistre na prošenja modernega negovanja kože in lepote), ličnega tiska in "preme Vam poMljamo proti poslanim 5 znamkam po 1.50 Din. »LA-BOIU. Zagrsb VL pretl-nac 86. Dvosob. stanovanje iščem za julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradniška družina«. ' 14886 21a Opremljeno sobo s posebnim vbodom, solnčno in zračno, oddam s prvovrstno oskrbo eni aH dvema osebama. Stori trg 98rtSTr, levo. Stotin. 16119-33 Neometana hiša nova enonadstropna. na periferiji LJubljane, s trgovskim lokalom ln prostori za pekarijo. za-r. di odhod , ugodno na prodaj. — informacije Pompe Rudolf, Selen-burgova 7-m. 16199-20 2 lepi mesečni sobi solnčni, i separiranim vhodom, ■ souporabo kopalnice terase za »oinčenje s prho ter krasnim vrtom, oddaš v vfli btnu cerkve it. Jo-žefa, samo pospodoaL »JUTRO« St T?T 1T f«. 3». TI "I95T.. i s č E M O poslovodjo za nov hotel na Gorenjskem. — Nastop takoj. — Prijave na ogl. odd. pod šifro »Hotel«. 4810 Za izolacijo proti vlagi in hitro vezavo cementa „BETONIT" Zahtevajte navodila ! BETONIT krmični izdelki za gradbeno industrijo, MARIBOR 4784 Stružnico za železo, novejši! | sistem, kupimo. Ponudbe na ogl. ! odd. »Jutra« pod p Dobro ohranjena«! 47853 pravi sovražnik mrčesa Ne s prej mi nadomestil — nadomestiloine-obijdmuhf FLIT jc vodeči proizvod v 90 drta- vah, — najboljši znak moči in ubojnega delovanja — ker vsebuje strup, ki ga drugod ni. - FLITOVA para ne pušča madežev in je ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod imenom Flit. Pravi FLIT je samo v plombirani ročki. Pazi na garancijo: rmeno barvo, — črn rob in FLIT vojaka. FLIT FLIT Vedno ubija! INDUSTRIJALEC premožen, ločen, sam, star 40 let, si želim ustvariti nov, srečnejši dom in iščem zdravo ženo, čedne zunanjosti, v starosti 24 — 30 let, trgovsko naobraženo iz dobre meščanske hiše. Bogastvo ni pogoj, pač pa lep značaj in dobro, plemenito srce ter veselje stati možu pri njegovem delu z ljubeznijo in uvidevnostjo ob strani. Samo resno premišljen odziv prosim vposlati s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Neobremenjeno podjetje in posestvo«. Za tajnost jamčim z akademsko častno besedo. Graščinsko posestvo jsc proda: 88 oralov, vinorodni kraj, vse kulture, neprimerno lepa iega »Slov. Gorice«, 5 km od železniške postaje, izletna točka, letovišče, kopališče, gostilna, izdelava cementne opeke. Gradič v sredi parka, pripravno za rentabilno udejstvovanje, v dobrem stanju. — Cena po dogovoru. Potrebno Din 300.000. — Ponudbe podružnici »Jutra« Celje pod »Ugodna prilika«. 4821 I S Shell Biljobranom poletnim boste ugonobili vse škodljivce, ki napadajo in uničujejo zelene dele rastlin kakor listne uši, gosenice jabolčnega zavijača, gosenice gobarje itd. Deluje naglo, nc škodi listju niti ostalim zelenim delom rastline. Obširna navodila in ponudbe zahtevajte od izdelovalca: JUGOSLA VENSKO SHELL d. d., Zagreb, Gajeva ul. 5. 4746 iS" OurudtEl voalMrt OAjnovej&U) oodaiev motorji. MaOtji Po sek) nizki ceni! Ceniki 2 TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Podružnica: Maribor. Aleksandrova eesta M. ljj odpravi takoj brez duha in udobno vse neprijetne dlačice. Depot: COSMOCHEMIA, Zagreb, Smiči klasova 23 ZAHVALA Za vse izraze sožalja in vsem, ki so našo ljubljeno in nepozabno hčerko HILDO KRUŠIČ UČITELJICO, spremili na njeni zadnji poti ter onim, ki so njen prerani grob okitili s cvetjem in venci, se najprisrčnejše zahvaljujemo. Iskrena zahvala vsem gospodom zdravnikom, ki so se z največjo požrtvovalnostjo trudili rešiti mlado življenje, posebno gg. prof. dr. Zalokarju, docentu dr. Matku, dr. Lunaček in dr. Božcni Merljakovi. Nadalje vsem čč. sestram in g. preč. kuratu Slani, ki se je s krščansko ljubeznijo zavzel za pokojnico. Vsem ofiei-jelnim učiteljskim ter sokolskim zastopnikom in njenim stanovskim tovarišem. GLOBOKO POTRTI OSTALL (z zakonom zaščiteno) ali Kemično čiščenje v domači hiši Z WIDO lahko vsak sam doma kemično čisti tkanino iz volne, bombaževino, klobučcvino, flanel, moške, damske in otroške obleke, preproge, prevleke za pohištvo, zastore, klobuke, čcpico, odeje itd., in siccr: brez pranja! Denar in čas si prihranite, ako si sami svoje stvari doma očistite Z WIDO očiščeni predmeti dobe zopet lepo zunanjost. WIDO naredi iz starih stvari zopet nove. Posebna prednost je ta, da se stvari ne namočijo, ampak samo krtačijo z VVIDO-raztopino. TtVIDO v vodi raztopljen spremeni s samim krtačenjem obleko ali ponosen klobuk 'v skoraj novega. V veliko veselje bo vsakemu, ako si lahko pomaga sam. . Madeži z WIDO*raztopino snaženi, izginejo takoj! WIDO odstrani blesk, nesnago, neprijeten in zopern duh; razkuži blago in neverjetno živo osveži barvo. Najcenejše v uporabi! — Neškodljivo za tkivo! 4783 Potrebujemo stalno RABLJENE BOBNE (pločevinaste sode) od olja v dobrem stanju. Plačamo najugodnejše cene. Ponudbe poslati na poštni pretinac 106/1, Zagreb. 4737 VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE V VOJVODINI išče mladega TEKSTILNEGA KEMIKA (tekstilnega barvarja) in dva mlada tekstilna tehnika z nekoliko prakse. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«. TOPLICE g ATFljSfClt pošta Brežice, želez, postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelcc v dravski banovini. Sezona od 1. maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte! Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni Ltd. r. SCHNEIDEK DELOVEMUe OLASBIL IN SLASMNKPRtreKUMj !! ACRE B »Tlikali&vaiiLlO.^ fioline-i^od fen TtrnHzgarl Ho^«^8- Cirfcare ^ J^I^tej lapmonlke.»?5*- »f | nqjcer*$* l amtVflJTB^Sž^ GENK ( Naročniki , Jutra' so za* varovani za 10.000 Din« Globoko strti v neizmerni tugi javljamo vsem, ki »o jo poznali, da nas je za vedno zapustila naša vzorna žena in plemenita mati, gospa MARIJA MEGUŠAR roj. PASETZKIJ soproga žel. postajenačelnika v pokoja Njeno zlato srce je prenehalo biti v soboto 19. t. m. ob 16. uri. — Po dolgem neizmernem trpljenju neozdravljive bolezni, ki jo je boguvdano prenašala do zadnjega diha, jc odrešena vseh muk odšla v svojem 56. letu starosti po plačilo, ki ga je za vso svojo plemenitost srca težko zaslužila. Našo nenadomestljivo mamo spremimo k zadnjemu počitku v ponedeljek 21. t. m. ob pol 18. iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 19. junija 1937. FRANC, soprog in sinovi MAKS, MIRO, STANE, MILAN. Kdor želi zaslužiti kot zastopnik sodobnega podjetja 1000 dinarjev in več mesečno, naj zahteva prospekt! I Priložiti Din 2.— v znamkah. Javijo ♦ naj se samo resne, trgovsko naobra- • žene osebe. F. RITZMANN, PaMčevo. J ............... t MODNA TRGOVINA rentabilna, v centru mesta Ljubljane, z dokazanim dobrim prometom, se bo v tekočem letu oddala v najem, ev. prodala najboljšemu ponudniku zaradi odpotovanja // Ponudbe poslati na ogl. oddelek »JUTRA« pod »Vpeljano brezkonkurenčno podjetje«. 4782 PARKETE kupite najugodneje v A. KANC, Mengeš 4796 K0RESP0NDENT VESC slovenske, srbohnratske in nemške korespondence, stenografije ter brzega strojepisja, iSče namestitve v večjem industrijskem ali sličnem podjetju. Nastop službe takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dopisje«. SVILA Ima v zalogi vedno najmodernejl« ta najfinejše vzorce čiste svil« // Isbira zelo velika // Od vsakega vaorca je samo za eno obleko blaga // Cen« ugodne // Garantirano Čista svila i* Coma in Lyona Velika rentabilna HIŠA z vodno silo in hipoteko 300.000 Din v popolnoma dobrem stanju — naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »JUTRA«. Danes vsi k otvoritvi gostilne na Vodnikovi cesti 4. Za obilen obisk se priporoča KOMIDAR C0TY VAM PRINAŠA, GOSPA, NOVE PROIZVODE ZA NEGO LEPOTE napravljene na temelju znanstvenih izkušenj. Brez kompliciranega postopanja, brez izgube časa. Izvanredno enostavna uporaba, dokazana uspešnost, cene vsakomur dostopne. Ti iidelki se prodajaj« pri: LJUBLJANA Drog. Gregori{ Dro*. 1. K »ne, Nebotičnik MARIBOR Dzog. M. Kane CELJU Drog. F. Vrtovee METODA ZA NEGO LEPOTE COTY II Blaat zjutraj It aliiit zvečer. Zahtevajte našo speeijalno brošnro .Pot do lepote* = n o StDS/.Vi fP^LlAJ EkCEM E JA'U IH HM.H LASiVCFTAkOJ USTAVI IZPADAM^c LA. PODAJTE JO TUDI MA PLESiSTOf M? S Tli. STAKLfMKA PO POVZETJU DIH 40.--POSTU IM A DIN 7.- nnnrniiA UOZMETIKA-SPUT W\CN\ Poznani 8ALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku. lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kap to! 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. OgL Mg. S. k. 71970 Oglasi ▼ fJntru' imajo vedno največji uspeh! SKOZ! VSE POLETJE - Dinarjev Obutev m vsako priliko in za vsak žep« Za delo na polju in doma, za peš hojo skozi vse poletje najbolje služijo ker so najcenejši. Izdelujemo jih iz močnega rjavega platna, podplat pa je iz prožne nersztrgljive gume. Cena je od 15,t do 29,- dinarjev po velikosti. ŠPORTNIKI... IZLETNIKI! 25" 29% Turlsfl, bldklisfi, skautl, nogometaši, udobnejše in prikladnejše pri tem pa cenene obutve ne boste našli razen naših specijal-nih športnih čevljev. Omogočijo Vam sigurno in lahko hojo in prf vsakem koraku popolno sigurnost. Izdelani so Iz močnega rjavega platna z nerastrgljivim hrapavim gumasiim podplatom. Moški visoki Din 35.— niskf 29.— 2enskl ln fantovski visoki 29.— niskl 25.— Otroški od Din 15.— do 25.— po velikosti. Izpolnjujoč žalostno dolžnost naznanjamo, da nas je za zapustil nas poslovodja, gospod Bruna VELEINDUSTRIJ A LEC V FLAVY-U Z?;-"* Tntfaje Darorte Ravfle* — tt femzorcB »Jutra« Adolf EUbnikar, - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za taaeratnl del Je odgovoren AIoJe Novak -JWl LJnb&uL Umrl je nenadoma, 18. junija 1.1. ob 20. uri v 70. letu starosti. Pogreb bo v Plavyju, dne 22. junija 1.1. ob 15. uri. Maša zadusnica se bo brala, dne 23. junija t. 1. tudi v farni cerkvi v Kranju. Kranj, dne 19. junija 1937* JUGOBRUNA KRANJSKE TEKSTILNE TOVARNE, DRUŽBA Z O. Z., KRANJ