Leto VII., štev 52
Ljubljana, četrtek 4. marca 192B
PoStnlna pavSallrana.	Cena 3 Din
r= Izhaja ob 4. »jutra], sa
Stane mesečno D;n 15—; za ino-aemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
LJubljana, Knafiova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tud' . štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poStnem ček. zavodu : Ljub-Jana št. n.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.
Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din.
Ljubljana. 3. marca. Star pregovor pravi, da gre vera po duhovnikih gor', a da gre po duhovnikih vera tudi dol'.
Nedavno je izdihnil svojo veliko dušo kardinal Mercier, ki je bil med svetovno vojno svojemu narodu največja moralna opora ter neizprosen zaščitnik zlasti pred nemško soldatesko. Z ve likanskim zaupanjem je gledalo belgijsko ljudstvo vseh veroizpovedi tega božjega služabnika ter mu je poplače-valo neustrašeno resnicoljubje z iskreno ljubeznijo. Junaška, a obenem človekoljubna dela kardinala Mercierja so naravno poglobila med belgijskimi katoličani tudi versko življenje. Vera je šla po kardinalu Mercierju gor\
Slovence je doletela nesreča, da je ob času svetovne vojne načeloval škof dr. Anton Jeglič. Njegova stranka in mi sam sta bila tedaj med nami na.i-strastnejša vojna priganjača za zmago nemškega orožja. Tajništvo SLS, v katerem jp vedno sedel kot škofov delegat, zaupnik in nadzornik katoliški duhovnik, je med svetovno vojno ustanovilo prostovoljni špijonažni in per-sekucijski uradi proti Slovencem, da je tako na nedvoumen način dokumentiralo svoje črnožolto hlapčevstvo. Sam škof Jeglič pa je hodil na poslovilne slavnosti slovenskih mož in fantov, na katerih jih je bodril za junaški boj, jim oznanjal, kako Bogu dopadljiva je od avstrijskega cesarja Srbiji napovedana vojna in kako velika sreča čaka ene. ki bodo v mesarskem klanju na bojnih poljanah izgubili svoje življenje za čast in slavo habsburških trinogov. SLS in njeni voditelii pa niso le gonili Slovencev v strelske jarke, marveč so tudi doma v zaledju prevzeli rabeljsko delo vojnih rekvizicij ter tako slovensko ljudstvo malone do onemoglosti izmoz-gaii in materijelno upropastili Vse to, kar ie govoril ljubljanski škof odhajajočim slovenskim vojakom se je izkazalo kot gTda laž in ostudna prevara. Bogu ni bila vojna dopadljiva, oni, ki so se vrnili iz vojne pohabljeni, so ostali j za vse življenje nesrečni, oni pa. ki so ! Do besedah gosp. Jegliča pretrpeli «srečno in blagoslovljeno smrt», ne najdejo v grobu miru: še vedno plaka-jo njih nepreskrbljene vdove in sirote. Prevarantstvo je bilo. da so se slovenski vojaki, ki jih ie gosp. Jeglič blagro-val. da smejo na gališka in druga rnori-šča za Habsburge. bojevali za vero in za samega Boga. Božja pravica je besede ljubljanskega škofa na celi črti tiesavuirala: Habsburžane je razgnala, njihovo cesarstvo je razdejala . . . Čudno ni. da ie po tako bridki prevari slovensko liudstvo v veliki meri izgubilo zaupanje v cerkvene reprezentante. Po politikujoči duhovščini je na ta način šla vera dol'.
In danes? Kolika razlika tudi sedaj med cerkvenimi knezi! E.ti pospešujejo versko gibanje, drugi ga uničujejo. Pastirski list tržaško - koperskega škofa dr. Fogarja smo v našem listu že omenili ter objavili njegove modre misli o družinskem življenju. Kar pa njegov pastirski list še posebno odlikuje, ie odločno stališče, ki ga zavzema proti mešanju politike z vero. Škof dr. Fogar izrecno oznanja: «Katoliško gibanje, ki ga žel; in ukazuje sveti oče. nima nič skupnega s političnimi strankami.» Skof hogar piše v svojem pastirskem listu, da je ena najtežjih ran današnje družbe «pomanjkanje krščanske ljubezni do bližnjega, liubezni. zmožne tudi žrtev.» «Človeštvo napreduje, če hodi po poti liubezn', ustavi se, se opoteka in nazaduje, če ga vodi sovraštvo.» O nalogah duhovščine pa pravi škof Fogar: «Naš Odrešenik ni poslal svojih apostolov samo krščevat in pokopavat. ampak iim je ukazal, naj bedo klicani nadnaravnega življenja.»
Nasproti tem besedam pa ie treba posedati besede in dejanja naše polit'ku-ioče duhovščine. Pri nas se z najvišic-sa cerkvenega mesta razglaša, tla se versko gibanje ne more in ne sme ločiti od politike. Tržaški škof se sklicuje v obrambo svojega stališča na željo in ukaze sv. očeta, na koga se sklicuje Mlit kuioči ljubljanski škof. nam ni znano. Dejstvo je le. da pri nas razlagaj) > cerkvah mesto besede bežje. politično hujskanje, da se v takozva.iem katoliškem časopisju sistematično goji in podpihuie sovraštvo ter zatira ljubezen, ki io škof Fogar označuie kot glav ni moreus človeštva. Duhovščina sama pa je pri nas že toliko podivjala, da ponekod iz sovraštva celo cdklania k--ščenie in pokopavanje krščanskih ljudi, kai šele da bi vseskozi in povsod bila kliear nadnaravnega življenja po ukazih Odrešenika. Mesto da bi se brigali za vero in za izvrševanje verskih nalog se v S'oveniji velik del duhovščine h a vi v g'avnem s političnim rokov-niaštvom in gospodarskimi špekulacijami. ne meneč se ne za papeža, ne za Kristusa in ne za Bosa. San», kadar
Borbeno razpoloženje v parlamentu
Protest opozicije radi postopanja vlade. — Značilna grožnja radikalnega poslanca Dragoviča. — Radie v Zagrebu.
strskem svetu pripravilo k pameti Stjepa-na Radiča, ki s svojim postopanjem Izziva splošno ogorčeno e. Dragovič zlasti zalit e-
Beograd, 3. marca. p. Današnji dan je. minul brez posebnih političnih dogodkov. Odnošaji med strankami so vedno bolj napeti. Pri vseh strankah se opaža posetma borbenost. Vlada je pristala na zahtevo opozicije, da se vrši daljša debata pri razpravi o proračunu za ministrstva za n.tra-nje stvar., za zunanje stvari in za iinan-ce. Za danes napovedana seja glavnega cubora radikalne stranke je bila odgode-na. Nocoj ie Pašič daije časa konferiral z Ljubo Živkovičem, ir. Srskičem in Krsto Miletičem, ki je bii popoldne v avd jenci pri kralju, kateremu je predložil v podois večje število ukazov. Zvečer je Krsta Mi-letič koi prometni minster odpotoval v Sarajevo, da inspicira institucije svojega ministrstva ter da obenem forsira dela pri tiineln skozi Ivanjplanino. Z njim potujeta dr. Srskič in dr. Vlada Andrič, da organizirata radikalno zborovanje v Sarajevu, na katerem bo govori! menda tud Pašič. Nocoj se je v kuloarjilj Narodne skupšč.ne z velikim zanimanjem govorilo o predstavki, ki jo ie poslanec Dragovič predložil p eko predisedništva rad kalnega kluba ministrskemu predsedniku. Pr odstavka izraža žeto radikalnih poslancev, da bi se v mini-
va, da se v ministrstvu prosvete uuune orožniška koatrola. Dragovič opozarja na nezadovoljnost radikalnih poslancev in trdi, da jih več kot polovica ne bo glasovalo za proračun, ako se odnošaji z Radičem nc razčistijo.
Predstavniki opozicije so posetrli podpredsednika sfcupščne dr. Subotiča in protestirali, da je vlada prekršila sporazum z voditelji opozicijskih skupin ter je včerajšnjo popoldansko skupščinsko sejo for-sirala in zavlekla proti sporazumu d 9.30 zvečer zato, da se je moglo že snoči glasovati o proračun« prosvetnega ministrstva, ker je Radič hotel odpotovati v Zagreb. Opozicija je zagrozila z obstruikcijo, ako se vlada ne bo držala sklenjenega sporazuma.
Zagreb, 3. marca, n Davi je St. Radič v spremstvu dr. Mačka prispel Iz Beograda. Dopoldne in popoldne je imel v vladni palači konference, potem pa se je v spremstvu ing. Kožn':ča !n dr. Mačka z avtomobilom odpeljal v stobišiki okraj, kjer Je ime! sestanke s svojimi pristaši
Debata o verah in verski politiki
Zanimiva statistika priznanih in toleriranih veroizpovedi v Jugoslaviji. — Katoliki imamo absolutno in relativno največ duhovnikov.
Beograd, 3. marca, r. Na današnji skupščinski seji se je pričela podrobna razprava o proračunu ministrstva ver. Minister ver Miša Trifunovič je v svojem ekspozeju podal pregled priznanih in toleriranih veroizpovedi v naši državi. Priznane so pravoslavna, katoliška-rimskega in grško-unijatskega obreda, starokatoliška. izlamska, evangeljska ali protestantovska, avgsburške in re-formistične izpovedi, nemška luteran-ska, izraelitska vera sefardijskega, eške-naškega in ortodoksnega obreda, nadalje baptisti in memoniti. Imamo torej trinajst priznanih ver. Tolerirane vere so reazarenska. adventistična in meto-distična. Obredi teh veroizpovedi se smejo izvrševati v okviru družine. Oblast je bila prisiljena nastopiti proti na-zarencem, ki nočejo nositi orožja in se branijo v vojaški službi prisege. Statistika veroizpovedi je sledeča: pravoslavnih je 5.602.267 (46.6 odst.) s 2563 svečeniki, rimskih katolikov 4,735.154 (39.4 odst.) s 3248 duhovniki, unijatov 41.597 (0.4 odst.) s 34 duhovniki, staro-katolikov je malo in o njih še ni točnih podatkov, protestantov je 216.847 (1.8 odst.) s 135 duhovniki, muslimanov 1,337.687 (11.1 odst.) s 1100 duhovniki, Židov 64.159 (0..5 odst.) s 94 duhovniki, pripadnikov ostalih konfesij pa ie 17 tisoč 636 (0.2). Razen tega je 2000 oseb. katerih konfesi.ia se ni mogla ugotoviti.
V debati ie posl. dr. Bazala (HFSS) napadal Beograd, češ, da hoče Hrvate popravoslaviti. Ministru ver očita, da tolerira v beograjskih listih širjenje verske mržnje. Minister Trifunovič je ostro zavračal Bazalove trditve. Govorila sta še posl. Grol in Kraft, nakar je bila dopoldanska seia zaključena.
Popoldne je najprej govoril poslanec Klekl (kler.). ki je trdil, da ie predvsem minister za vere kriv današnjemu ne-razpoloženju napram katoliškemu življu
v naši državi. Minister dela proti katolikom. Krono je postavil s tem, da ni sprejel katoliških škofov, ko so bili v Beogradu. Posl. Grga Angjelinovič (da-vid.) smatra, da je pri nas vera sinonim za plemensko razpredelitev. Zato bi se pri nas ne smela izvesti ločitev cerkve od države. Potrebno ie, da se čimprej uredijo odnošaji napram katoliški cerkvi s konkordatom. Zameri vladi, da do danes nimamo interkonfesijo-nahtega zakona.
Minister za vere Trifunovič izjavlja, da se zakoni o verskih odnošajih že izdelujejo. Najprej bo predložen zakon o ureditvi odnošajev katoliške cerkve napram državi. Nato govori o delikatnem položaju katoliške veroizpovedi v odnosu napram pravoslavju, ki je pred leti bilo državna vera kraljevine Srbije. Katoličani so silno občutljivi, vendar se bo vse iepo uredilo. Zemljoradnik Joca Jovanoviič ugotavlja, da imamo mnogo vladik, pa malo dobrih svečenikov. Zahteva, da se verski odnošaii v naši državi uredijo. Obžaluje napad Stjepana Radiča na nuncija Pellegrinet-tija. Zahteva, da se čimprej sprejme konkordat. Koncem svojega govora brani stališče dr. Krafta glede nemške manjšine. Nemci bodo jutri vstonili v Zvezo narodov in tam kot prvo vprašanje sprožili vprašanje narodnih manjšin. Pribičevič: Ali daje Nemčija narodnim manjšinam ono. kar potrebujejo? Jovanoviič: Daimo Nemcem mi prvi, potem bomo mi imeli polno pravico, da zahtevamo ono, kar nam pripada. Pribičevič: Oni imajo vse, kar potrebujejo, imajo šole v svojem jeziku! Končno je govoril še klerikalec Skulj, nakar je bila seja zaključena ob 8.30 ter prihodnja napovedana za jutri dopoldne ob 9. Po proračunu ministrstva za Vere pride na vrsto proračun ministrstva za notranje stvari.
Politično premirie na Madžarskem
Parlament odgoden do srede ma ca. — Min. predsednik Bethlen na Dunrju, odkoder potuje v Ženevo.
Budimpešta. 3. marca d. Zbornica se ie j Grof Bethlen !e imel razgovor z urednikom snoči odgodila do 16. marca, ker odpotuje i lista »Allgemeine Zeintung« in mu ie izjavil,
ministrski predsednik srrof Bethlen v Ženevo. Debata se nadaljuje šele do povratku predsednika iz Švice. »Pester Llovd* prioo rnirrja: Spričo hudih napadov izvestnega ino zemskega časopisja na ministrskega predsednika Betlilena, bi bilo gr.tovo oogreîno. ako bi hoteli za n;e-gove odsotnosti izpodko-pati njegovo poziciio z razpravo o zadevi francoskih frankov. Iz terra bi vsekakor nastala ve'ika škoda tudi za Madžarsko.
Poslanec Gaston Gaal, prejšnji predsednik zbornice, je včeraj stavil kompromisni pred log. Predlagal je namreč pravosodnemu ministru, naj se donese z vladi pri-azne strani resolucija, v kateri bodi rečeno, da vlade radi ропаге:ап>з frankov ni mogoče zasledo vati ne kazensko ne politično. Zato bo zbor niča zavzela svoie stališče glede politične odgovornosti šele tedaj, ko razsodi pristojno sodišče v zadevi frankov.
Obmejni grof Pallavicinl se ni odzval pozivu ministrskega predsednika grofa Bethle na, naj se javi na policiii zaradi zaslišanja. Kakor se izve. bo državno pravdništvo odredijo. da bo podal izjavo kot priča.
Duna\ 3. marca s. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen ie danes na potu v Ženevo prispe! za kratek čas na Dunaj.
je v opasnosti njihova politika in njihova bisaga. tedaj vlačijo na dan bandera s temi emblemi za slepilo ubog'>-ga ljudstva Pa se še čudijo, da pri nas vera peša. Drugod gre po duhovnikih gor, pri nas pa po politikujoči duhovščini dni*.
Nov uspeh češkoslovaške politike
Važnost razsodiščne pogodbe med Češkoslovaško in Avstrijo. — Dr. Benešev obisk na Dunaju v zvezi z aktualnostjo avstrijskega
vprašanja.
da bo imel v Ženevi priliko govoriti tudi o faizifikatorski aferi, ki ni izzvala nikakršne reakcije v merodaiiiih finančnih krogih. Z ozirom na to. da se Pri tem zassdan:u v Ženevi ne bo razpravljalo o vprašanjih, ki bi bistveno zadevala Madžarsko, ne pričakuje grof Bethlen ničesar konkrektnega. Kontrola Zveze narodov preneha na Madžarskem šele koncem junija, nakar bi utegnila priti v razpravo vprašanja, ki bi Madžarsko zelo zanimala.__
Sodna razprava proti madžarskim lalzffikatorjem v Haagu
Hua?,, 3. marca. s. Češkoslovaška vlada je poskrbela, da io bo pri jutrišnjih sodnih razpravah pred sodiščem v zadevi falzifi» katorske afere v Budimpešti zastopalo ne« kaj članov poslaništva, ki bodo prisostvos vali seji kot poslušalci. Tudi francoska in angleška vlada bosta odposlali svoje zastop« nike. Trenotno biva v Haagu tudi zastopnik praškega finančnega urada, ki ima nalog, da preišče afero o ponarejenih frankih.
Dolarski ponarejevalci
Pariz, 3. marca. s. «New York Herald» poroča iz Buenos Airesa, da so v provinciji Mcndoza odkrili ponarejevalce denarja, ki so ponaredili v celem 1 milijon 800 tisoč do» larjev. Denar so ponarejali tako, da so spra« vili v promet ponarejene provincijalne vred» notnice. ki so krožile kot javno plačilno sredstva
Praga, 3. marca, s. Glasilo zunanjega ministra dr. Beneša «Češke Slovo» piše, da je dunajsko potovanje dr. Beneša karakteristično znamenje za medsebojne odnošaje obeh držav kakor tudi za vse smernice češkoslovaške zunanje politike v Srednji Evropi. Vsebina z Avstrijo sklenjene razsodiščne pogodbe je sestavljena po vzorcu locarnskih razsodiščnih pogodb in znači praktično izvedbo pogodbe v Lani, ki določa v svojih členih načelo obligatorične arbitraže med obema državama.
List pozdravlja podpis pogodbe, ker bo omogočil izvedbo češkoslovaške zunanje politike, čije namen je konsolidacija Evrope in ustvaritev miru. Češkoslovaška ima pet sosedov. Z Rumunijo je sklenila zvezno pogodbo, s tremi državami pa obligatorične arbitražne pogodbe; od slednjih držav sta dve bivši nasprotnici. Kot zadnii sosed ostane še Madžarska. Ni krivda Češkoslovaške, da razmerje do te države ni ravno tako, kakor napram drugim državam. Načela, ki so vodila do ustanovitve Male antante, lahko ostanejo omejena samo na tri zvezne države.
«Narodni Politika» izjavlja, da ima velik pomen dr. Beneševo potovanje na Dunaj radi tega, ker bo prišlo do razgovorov o celokupnem položaju v Srednji Evropi ter o načrtih Avstrije za bodočnost. Obisk se vrši ravno v času, ko ie stopilo vprašanje priključitve Avstrije Nemčiji iz neznanih vzrokov v ospredje. Svet je bil opozorjen z obi-
skom dr. Ninčiča v Rimu, da je v zvezi z Locarnom in skorajšnjim vstopom Nemčije v Zvezo narodov aktualno tudi avstrijsko vprašanje. Mussolini in Ninčič gotovo ne bi bila ničesar objavila proti priključitvi, če bi ne bila imela informacij o pripravah. Češkoslovaška mora z vsemi sredstvi preprečiti tako priključitev. Za samostojno Avstrijo bo ostala dober in uslužen sosed, proti Avstriji. ki bi stremela za priključitev k Nemčiji, pa se bo Češkoslovaška zvezala z ono fronto, ki se obrača proti pangermanizmu in ki je bila sedaj razširjena na Italijo in Jugoslavijo.
Dunaj. 3. marca, s. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš prispe na Dunaj jutri popoldne. Zvečer se vrši pri zveznem kancelarju svečan dine, na katerem bodo izmenjane oficijelne napitni-ce. Pred tem bo dr. Beneš sprejet v avdijenci pri zveznem predsedniku. Dineju, ki se bo vršil v malem krogu, bo sledil večji sprejem, katerega se bo udeležil ves diplomatski zbor. V petek dopoldne bodo podpisane razsodiščne pogodbe. Nato bo sledila politična konferenca z zveznim kancelarjem dr. Ram-kom. Popoldne se bo vršil dejeuner pri zveznem predsedniku, nato na sprejem novinarjev. Končno bo priredilo češkoslovaško poslaništvo čajanko. V petek zvečer odpotuje dr. Beneš v Ženevo. Razen tega pridejo z dr. Benešem na Dunaj tudi avstrijski poslanik dr. Ma-rek in oba iuridična referenta profesorja Krečmar in Leitmayer.
Aktualnost avstrijskega vprašanja in habsburške spletke
Nemški nacijonalci pripravljajo prevrat. - Vodja avstrijskih mo-naihistov v Budimpešti. — Katoliška duhovščina v Italiji za po-
vratek Habsburžanov.
Park, 3. marca. d. Pariška izdaja » drča go Tribune« prinaša servzacijcnalno vest svojega dunajskega dopisnika, po kateri je popolnoma gotovo, da se bosta v kratkem združili Avstrija in Nemčija. List dostavlja, da je odločitev v tej zadevi sedaj v rokah Velike Britanije, kjer sta vodja delavske stranke Macdonald in vodja liberalcev Lloyd George za z/družile v. V načelu tudi zunanji minister Chamberlain ni nasproten tej ideji, vendar misii, da je razprava o tem vprašanju še preuramjena. Po Chamberlainovem mnenju bo vprašanje priključitve šele tedaj aktualno, ko se Nemčija in Francija popolnoma domenita glede poljskega koridorja.
Berlin, 3. marca. d. Zadnje dni so se zopet pojavile govorice, ki vedo povedati, da se v kratkem proglasi v Nemčji diktatura in pride na krmilo direktorij z diktatorsko oblastjo. »Berliner Tageblatt« pravi, da se nemški nacrijomalci in desničarski radikali v resnici b^vijo s takimi načrti.
Budimpešta, 3. marca. s. Dr. Schager je prispel semkaj ter se nastanil v hotelu Hungaria. V Budimpešti razširjajo radi bivanja dr. Schagerja najrazličnejše komentarje .Dr. Schager je baje najel neko večjo dvorano, kjer bi se imel vršiti lcgiiimistič-ni kongres. Z druge strani poročajo, da je prišel obenem z njim tudi romunski princ Gh'ika. Oba vodita baje z madžarskimi na-
i
cilonalci pogajanja, da bi se doseglo sodelovanje med romunskimi, avstrijskimi ia talijanskimi fašisti.
»Szozat« piše, da se ni raizikraij.'ca Zita, ko 3e bila nedavno v Parizu, bavila le z vprašanjem kronskih draguljev, ampak ш-dl s političnimi zadevami in Je prišla v stike z nekaterimi prijatelji ministrskega predsednika Briaoda. Pri tem se je načelo vprašanje povratka Hahsbarianov na madžarski prestol. List dostavlja, da se že par tednov opaža tudi v Italiji agitacija nekaterih avstrijskih in Italijanskih duhovnikov v stvari legitimističnih teženj. Ti enrsarj! skušajo pripraviti Italijo, da se Izjavi za Otona. Njihova agitacija gre celo tako daleč, da naj bi se Otonu ne zagotovila le krona sv. Štefana, ampak tudi avstrijska cesarsika krona. Prš tem skušajo ti agitatorji dokazati, da bi pomenjala obnova stare monarhije za Italijo manjšo nevarnost kot okrepitev Jstoslaviie ali priključek Avstrije k Nemčiji Del avstrijskih legiti-mistov, ki pripada konservativni ljudski stranki, Je podal bivšd cesanci Žiti speme-nico, v kateri pravijo, da se stara mornar-hija ne da več obnoviti. Zato naj sporoči svoj siki ep gle de aspiracij pretendenta na prestol. »Szozat« pripotmnja, da bo v kratkem objavil to spomenico avstrijskih legi-timistov.
Znižanje med Italijo in Grčijo
Znači-
Sestanek grškega zunanjega ministra z Mussolinijem.
len komentar iašistovskega lista.
v Beogradu. Jasno je, da znači ta obisk no» vo orijentacijo grške zunanje politike, ki hoče najti izhod iz dosedanje izolacije. Po.
Rim, 3. marca. o. Grški zunanji minister Rufoe, ki je na potu v Ženevo, se je ustavil v Rimu za dva dneva v svrho razgovora z Mussolinijem, grški prometni minister Ta. vularis pa se bo mudil tukaj najbrže teden dni in bo proučeval z italijanskim promet« nim ministrom Cianotn nekatere načrte, ka« terih izvedba bo v znatni meri olajšala tr. govino med Italijo in Grško ter povzdignila gospodarstvo obeh dežel. Ministra spremlja, jo generalni ravnatelj zunanjega ministrstva Manonas, Tavularisev tajnik Kristu, tajnik g-ške delegacije Tipinelis, glavni urednik lista «Elevteron Thvpos» Vekiarelli in ravna teli lista «Vradini» Tielecis.
Fašistovski list «Secolo» piše. da bo obisk grških ministrov v Rimu zbudil veliko zani« manje ne le v grških političnih krogih, tem. več v vs h balkanskih prestolieah, zlasti pa
ložaj Grške v sedanjem trenutku nikakor ni ugoden. V notranjosti trpi Grška radi ob. sežne sovražne agitacije in težke finančne krize, njen zunanji položaj pa je nad vse te. žaven. Med Grško in Bolgarijo vladajo žo dolgo časa zelo napeti odnošaji. Poraz, ki ga je doživela v Ženevi zaradi incidenta na grško»bolgarski meji, Grška nikakor ne mo. re pozabiti, odpoved pogodbe z Jugoslavijo pa še vedno ovira razmah prijateljskih od. nošajev med Atenami in Beogradom. Raz. umljivo je torej, da se Grška spričo svojih težkoč skuša približati Italiji, zakaj med obema državama ne vladajo nikaka interes, na nasprotstva.
-S2-
Odhod nrlristra Stojadinovica iz Londona
Beograd, 3. marca. p. Včeraj je dr. Stoja, dinovič imel zadnjo konferenco z angleškim ministrom Churchillom in njegovimi pomoč niki v Londonu. Sinoči je grof Fadingtnn priredil večerjo na čast dr. Stojadinoviču. Davi ob 7. je dr. Stojadinovič odpotoval v Pariz, kamor je dospel popoldne in kjer bo ostal dva do tri dni.
Iz sovjetske diplomacije
PiTiz, 3. marca. k. «Matin» poroča, da bo londons' i sovjetski poslanik Krasin zame njan z Ro^enfolgom.
Brezžičen telefonski pogovor med Berlinom in Newyorkom
Berlin, 3. marca. d. «Berliner Zeitung am Mittag» prinaša scnzacijonalno vest, da se je brezžični postaji na poslopju Ullsteinove založbe posrečilo, govoriti brezžično z Ame« riko. Pri tem so mogli Newyorčana tako do. bro slišati, kot bi bil v največji bližini in bi govorili z njim v berlinskem mestnem telefonskem omrežju.
Darujte „Društvu slepih"!
Navzočih je bilo okoli 4000 delavcev. — Soglasno sprejete reso-
lucije.
Ljubljana. 3. marca.
Do zadnjega kotička natrpana ve!l-ka dvorana «Uniona» je nocoj jasno pokazala, da se celokupno naše dola v-siv« prav dobro zaveda preteče mu ne varnosti, ki ga ie izzvala Trboveljska premogokopna družba z odpuščanjem delavstva. Impozantni zbor. nad 40ii0 delavcev, je dal duška ogorčenju proti saiikdastnemu postopanju TPD. povedal pa je dovolj jasno svoj? mnenje tudi državnim oblastim, da je skrajni čas,, da se začnejo brigati za obupni položaj domačega proletarijata
Veliki protestni shod proti TPD so sklicale delavske strokovne organizacije. in sicer: Strokovna komisija. Samostojna delavska Unija. Jugoslovanska strokovna zveza. Narodno - sociial na strokovna zveza. Kmetsko - d.lovska zveza in Unija stavbmskJi delavcev.
Za predsednika shoda je bil izvoljen gosp. Franc Jernejčič, govorili pa uo gg. Fran Uratnik. Fran Terseg av. Ru-dolf Juvan. Zvonimir Bernot. dr. Joža Bohinjec. Alojzij Sedej.
Prvi govornik g:>sp. Franc Urat-nik je v drastičnih primerih nasl.kal žalostno stanje trboveljskih rudarjev. Samo 800 do 1000 Din zasluži delavec v rudniku. Globoka trag.ka leži v lem. da poklicani javni faktorii nimajo sk;>-ro r.ikakega interesa in umevania za? rudarjev poiožaj. Nujno ie potrebno, da država zavzame pravo stališče napram problemu brezposelnosti. Država bo morala nuditi delavstvu delovne prilike. TPD brani svoje postopan e s tem. da se ie oddaja premoga z:nan šala za tretiino. Baš ta argument pa kaže Pomanjkanje vsakega socijalnega čuta. Vse delavstvo bi morala družba držati toliko časa. da naide nove delovne prilike. Tako kakor dela TPD. se pa z ž.viitri ljudmi ne dela. Govornik ostro obsoja, da hoče TPD odpraviti osein-urui delovni čas z raznimi triki. Z vso energiio sp mora odkloniti namiš'jeno cgorčenie družbe in njeno grožnjo, da se preseli in gre drugam, koder misli, da sp bo dalo delati z ljudmi kot s šahovskimi figurami. TPD naj ve. da jo bo stradajoče delavstvo znalo najti povsod. Govoru je sledilo živahno odobravanje.
Gosp Terseglav ie govoril v ime nu krščansko - socijalnega delavstva, naglašujoč. da se v polni meri pridružuje vsem ostalim organizacijam v protestu zoper namere TPD.
Tretji govornik g. Rudolf Juvan je uvodoma naglasil. da lastništvo vel.k.h rudniških zemljišč ne sme biti samo užitek, marveč tudi dolžnost. TPD pa se tega očividno .joče zavedati in pozna delavca samo kot stroj, ki ji služi. Produkcijo hoče zmanjišati edino na ri-Cun delavcev. TPD je ustanovila v Zagrebu posredovalno prodajno družbo bi to samo zato. da si bo mogla on i. oziroma nieni glavni kolovode na dve strani z ogromnimi zaslužki polniti žepe hi to ne le na račun privatnih odjemalcev. amnak tudi na račun države in davkoplačevalcev. Tej vmesni družbi je TPD velikodušno dala monopolno pravico prodajati ves njen premog, tudi premog za državne železnice. Za vsako tono premoga, ki ga kupi državna železnica, bo morala sledn a plačati 10 Din provizije, in ker rabi vsega skupaj 950.0T10 ton. bo morala država plačati tei nosredni družbi nič manj kakor 9.500.000 Din provizije letno! Razen tega bo ta družba zaslužila kakih 30 milijonov Din pri prodaji premoga privatnim tvrdkam. Pri nas je že ang ški premog cenejši kakor trbovel ski. to oa sairo radi naravnost horendn h svot. ki jih dobivajo inozemski delničarji in funlccijonarii TPD. V Uubliano je prišel v torek višji funkci.ionar g;isp. De Sčze. ki je imel menda nalog, odpeljati se v Trbovlje in na licu mesta proučiti položaj stradajočega delav. stva. Gospod pa je izrabil priHko in mesto da bi odšel študirat mizerijo v Trbovlje, si je raje poiskal prijetno druščino neke «ftinkcijonarke» in napravil izlet v Trst. Tako ie umevanie visokih gospodov TPD za potrebe pro-padajo-čen delavstva.
G. Bernot je kritiziral premljskl sistem. ki ga je uvedla v svojih rudnikih TPD. ki hoče s svojim postopanjem samo prisiliti one. ki ostanejo pri njej na delu. da dela.io dalje časa.
Dr. Joža Bohinjec je naslasil. da utemeljuje TPD. svoje početje s krizo, ki Je nastala v premogokopni industriji. Naloga družbe je. ko je doslej delaia vedno z milijonskimi dobički, da ublaži krizo in žrtvuje tudi nekaj za de'avstvo. TPD. je živela v naši državi, kakor v raju in je zmožna, da sama rešuje krizo. ki je nastala. (Burno odobravanje.) Akcijski kapital družbe znaša samo 50 milijonov dinarjev, zaslužila pa je družba 400 miliionov. Družba se ie povzpela tako daleč, da je zagrozila s preselitvijo svojega sedeža. Da si upajo tujci tako cinično zasmehovati in omalovaževati naše ubogo ljudstvo, je izzivanje celokupne jugoslovenske javnosti. Minister je obljubil, da pošlie v Slovenijo posebno komisiio. ki nai preišče delovanje TPD. Toda dosti je bilo že tekom sedmih let pri nas takih komisij, ki pa niso ničesar razčistile. Največji konzu-ment premoga v državi je državna železnica. ki porabi 60 odst. celokupnega premoga TPD. Ministrstvu saobračala je oovsem dana možnost, da prisili TPD., da sprejme delavstvo nazaj na
delo. (Živahno ploskanje fn odobravanje.) Družba bi morala ustanoviti razne fonde za ublažitev socijalne bede. a ni imeia za take stvari nikdar nikakega
umevaiua.TPD. more in mora. ako bodo državne oblasti napravile svojo dolžnost. zaposliti vse delavce, tudi one. ki jih je že odpustiia. Sredstva, s katerimi naj se to izvede, ie že moj predgovor-nik omenil. TPD. naj predvsem eliminira proda talno družbo v Zagrebu in vsi delavci bodo imeli kruha. TPD. pa ne bo iz svojega niti vinarja doplačala. Upai-mo. da bo celokupna iavnost gmotno in moralno podpirala delavstvo v tem težkem boju. (Burno odobravanje.)
Kot zadnji ie govoril še g. Sedej. ki ie prečital resolucije, katere so bile v burnem pritrjevanju zbora soglasno sprejete.
Pred zaključkom zbora je oredsed-nik g. Jernejčič prečital še brzo'avko ministrstva za šume in rudnike, ki naznani. da je posebna komisiia. ki naj preišče razmere v trboveljskih revirjih, že na potu.
Zbornvalci so se potem mirno razšli. Večja grtma ie demonstrirala nekaj časa proti TPD.. a do incidenta ni prišlo.
Resolucije.
Ljubljansko delavstvo, zbrano dne 3. mar ca na velikem lavnem shodu v veliki dvora ni hotela »Union«
ugotavlja:
Po zasliSaniu referatov, glasom kaîerlh le odpustila Tboveliska oremogokri-nna družba 1325 rudarjev, .za nstsle oroduktivne de lavce oa «vedla praznovanje ene tretine tako. da praznine vsled teh ukurepnv nad 3100 delavcev istočasno p;t skuša podaljšati protizakonito delovni čas in škrata ti trezde
t.) Tudi če hi bilo res. da so redukcije ki jih napoveduje TPD n-umo potrebne bi po mc:ra! način kako se nameravaio te redukci ie Izvesti brez primeren protisociialen čin eksponentov inozemskega kapitala.
V slučaiih gospodarskih kriz ie dolžna pri skočiti prizadeti na pomoč vsa družba Tr. bove'iska premogokopna družba ki ie zhra la v letih dobre k on'tinkture. izrabtiaioč de lovno silo stomiliionske rezerve, ie dolžna pomagati delavstvu v časih krize In slabeiš koniukture tako dolzo da si ustvari druge preclpogoie za eksistenco
2.)	Država. ki ni predvidela za s:ične so-cfialne katastrofe nikakih kreditov, ie poda la tvadalini dokaz popolnega neumevania za socia'ne naloge države. Ne samo. da гИ postavila v svoj proračun nikakih kreditov ta prnipirante brezposelnosti, ona r*i storila ni česar, da bi se delovna si'a organizirala, da bi s« eradila stanovania In Izrabiio vse ne štete možnosti. k!er bi se mogla delovna sila koristno uporabiti
3.)	V kolikor ie mogoče dobiti sodbe o gospodarstvu TPD in razlogih krize. ;e Da nadvse verjetno, da kriza ni tako akutna, kakor lo slika družba in ie verietrta domneva. da Izrabila trervotno slabšo koninnkturo za nanad na zakoniti deiosni čas In na de'*v ske mezde, čeravno delavske mezde niso dosesde niti prav že itak sramotno nizkih predvoinih mezd bi če ravno so cen« premo ga daleč previsoke in mnogo višje nego pred vo^no.
4.)	?<ч!зј veljaven pravilnik Rratovskih skladtric omogoča, da bodo izgubili reducirani rudar'! ?e svo-!e članske pravice pri bratovskih sk'adnicah.
Iz vseh teh raziotrov
zahtevamo:
1.)	Drlavr.* oblas» na> sestavi k'vHsIk) sestoiečo Iz rudarske oblasti, zastopnikov parlamenta, delavske zbornice In delavskih zammikov. ki r>ai pregleda k.fiiee TPD. nai preišče obsez kri/.e In gospodarstvo TPD produkcijske stroške in prodrlo premoga za hteva naj gospodarski program iavnosti na nai Izda poročlio, dotlei nai se vsaka re. di^kciia obustavi.
12.) Rudarska ob'ast nai prepreči krSen'e zakona o osemurnem delavniku fn predpisov o socialni zaščiti.
2.	Rudarska oblast nai prepreči kršenle bičkom in država nai priskočita na pomoč vsem deiaveem. kofi'n eksistenca ie vsled redukele ogrožena, zlasti s tem. da iim nai de novih delavnih prilik.
3.)	Družba s svojimi sredstvi lastnim do-miiski sistem, ki ustvaria zvišano produk-ciio na Škodo delavskega zdrav ia In veča brezDose'-nost.
Ugotavljamo, rta 'e imelo ministrstvo sa-ouračaja s TPD skietrieno pogodbo glede dobave oremoça In sicer vedno m pol let:i nanrei. Na ta način si le TPD znala zagoto viti odiem od železnice, dočim saobračalno ministrstvo г nobenim drugim rudnikom ni fmelo podobne pogodbe In so tako dnigl. rlastl tudi državni rudtrfkl Imeli s'rf'Se kopuktnrne poeoie. Ta po sodba ТРП ie no tekla s februariem In seda) se družba trudi. da bi saoliračarno n-(Tilslrstvo sklenilo no vo pogodbo z novo razpečevalno družbo. Ministrstvo se <c nI odločilo.
Na podlari teti ugotovitev zahtevamo:
1.)	Faobrača-nrv ministrstvo nai nbnovt po godbo samo s TPD In povsem izlnčl vmes no razprodafno družbo premoga. To pogod bo nai saobračaino ministrstvo obnovi le pod pobojem, da d.u^ba »prpinui vv de'sv stvo nazai v delo in da družba onusti tudi vse druge ukreoe glede pndaKšanta delovnega časa in znlžania mezd.
2.)	Zavedamo se. da * usoda rudarskega delavstva v znatni meri v rokah ministrstva saobrača:a. ki Ima rrožnost. da Pri obnovitvi pogodbe ščiti delavske Interese.
Da se te zahteve učtnkovtto po dp rek) po-zjvl'amo delavstvo vseh strok, da se organizira v svo'lh strokovnih organizacijah In odbije organiziran napad delodalalcev na delavske oravlce. kajti brez sodelovanja d« lavstva se kriza ne more reiltL
Bolgarski zunanji minister na potu v Ženevo
Beogred 3. marca. p. Z danaïnjlm eks. presnim vlakom se je peljal popoldne sko. Z! Beograd v Ženevo bolgarski minister ta zunanje stvari dr. Buro» kot îef bolgarske delegacije pri Zvezi narodov. Potoval |e in. cogn to. vsled česar ga je na kolodvoru po. zdravil samo bolgarski poslanik Vakarevski.
Radicevo preganjanje učiteljstva
Zagreb. 3. marca.
Preganjanje učiteljstva pod režimom prosvetnega ministra zavzema čim dalje večji razmah. Preganjajo se seveda sami učitelji in profesorji, ki niso nikdar skrivali svojega jugoslovenskega mišljenja in ki so vedno vršili svojo dolžnost v šoli in izven nje.
Prosvetni oddeiek v Zagrebu je prejel te dni SO ukazov, s katerimi se premešča SO šolskih nadzornikov in učiteljev. Stari, izkušeni šolski nadzorniki so premeščeni v zakotne kra e kot navadni učitelji. Ljudje, ki so vse svoje življenje uspešno in požrtvovalno delali na narodno-prosvetnem polju, so secaj uničeni materijelno in moralno. Odpotovati morajo na svoja nova mesta takoi. r.e da bi že prejeli plačo za mesec marc in ne da bi jim bil nakazati kak predujem.
Napovedujejo pa se še neva premeščanja in r.ove upokojitve. V ministrstvu prosvete se po vesteh iz Beograda pripravljajo novi tozadevni ukazi proti prosvetnim delavcem, ki g. Radiču niso všeč in zlasti onim. ki so proti radi-čevskemu separatizmu držali zastavo edinstva. Tako bo predsednik sarajevske sekcije profesorskega društva rav-nateii Milan Čukovič iz Sarajeva premeščen v južno Srbijo, kakor se snloh namerava izvršiti maščevanje nad funk-cijonarji iugoslovenskega profesorskega udruženia.
Pomisliti ie treba, da imaio vsi ti pre-ganjanci družine z otroci, ki posečaio srednje in visoke šole. Mnogi so čakali po 25 do 30 let. da so prišli v Zagreb, sedaj pa morajo oditi iz ZaKreoa ter opustiti šolanje svojih otrok. Da bi bilo maščevanje popolnejše, so premeščeni učitelji s tremi in štirimi otroci, ki obiskujejo srednje šole. v kraie. k er takih šol sploh ni. Z dosedanjimi ukazi ie prizadetih 50 družin s približno 3IX) otroci.
Proti radičevskemu preganjanju učiteljstva bi morala vstati vsa pošietia javnost. Ne gre. da bi pravice iugoslo-venskih učiteljev brezobzirno gazil de-ma ч)« zaradi zadovoljitve bolestnih amhicij svojih strankarskih prijateliev. Zdi se. da čuti St. Radič, kako se mu majejo tla rod nogami, in da hoče še pred svoiitn padcem zadostiti svoii maščevalni strasti. Mnenja pa smo. .da bo to preganianie jugoslovenskega učiteljstva le pospešilo obračun s St. Radi-čem in njegovimi pomagačf.
Davidovicevci in politična situacija
Zatilmîva Ajava dr. Voie Marlnkovlča.
r. Beograd. 3. mar^a.
Povodom vesti o razširjenju vladne koalicije, lansiranimi posebno na osnovi dr. Marinkovičevega govora v Narod-ti skupščini, priobčuje današnja «Pravda» daljšo dr. Marinkovičevo izjavo, ki precej precizno obeležuje sedanje stališče napram vladi in je ooselmo zanimiva tudi glede odnošajev med davidovičev-ci in muslimani.
Dr. Marinkovič izjavlja, da Je v svojem govoru hotel biti skramo objektiven in je hotel predvsem ugotoviti, da se Nižava nahaja v kri/.i. iz katere se ne bo rešila, ako se ne izvršijo korenite reforme v državni upravi in ako se od temelja ne izpremeni dosedama gospodarska politika. Ampak današnja vlada na to vobče ne rçiisli resno, dasi razpolaga z ogromno večino v Narodni skupščini in je opozicija v ničemer ne ovira.
Vladi torej glede števila ne manjka ničesar, toda njegova stranka (Davido-vičevci) ne bo nikoli odbila sodelovanja. ako bo to potrebno za provedbo kake državne in narodne naloge. In ravno zato. ker jo vodijo državni in narodni interesi, ne more DS pristati, da bi se pndališal sedanji režim. Možna ie guvernementa'na kombinacija, v kateri bi sodelovala tudi DS. toda to ne bi značilo proširenje sedanie koaliclie. marveč osnovno izpremeinbo sedanje politike v bistvu In metodah.
Med DS in muslimanskim klubom ne obstoja nikaka nogodba. niti ustmena niti pismena. Toda strinjajo se njuni pogledi na situacijo. In zatorej menda ne more priti do kombinacije, ki bi razdvojila obe stranki. Ne more biti govora. da bi kdo muslimane izključeval iz kombinacije, v katero bi vstopili davi-dovičevci.	_
Po volitvah v Rumuniji
Volitve v občinske zastope v Rumuniji so končane. Te dni so vrši še par ožjih volitev, nakar bodo zaključene v polnem obsegu. Toda na splošnem izidu nt morejo spremeniti ničesar več: lahko se tedai trdi. da »mamo rezultate občinskih volitev pred seboj in da je dovoljeno na njih temelju izreči presojo srednje politične situacije v Rumuniji.
Ko Je nekako pred mesecem dni Bra-tianova vlada nenadoma razpisala občinske volitve z zelo kratkim terminom. Je zavladalo v vrstah opozcije silno ogorčenje Opozicija le namreč za htevala in pričakovala, da občnskih volitev ne izvede sedanja vlada, marveč nova. Trdilo se je. da bo vladni stranka s teroriem dosegla take rezultate. ki bodo zanlo ugodni in ki bodo upravičevali njeno zahtevo, da dobi volilni mandat tudi za or^Jstoi^če nar-lamentarne volitve, ki so za državo nač še daltko večie važnosti.
Pri občinskih voiitvah ie šlo tedai v
poglavitnem vendarle za volilni mandat. za vprašanje, katera stranka naj vodi bližnje parlamentarne volitve.
Sedanji rumuuski zbornici poteče namreč doba dne 3. aprila, nakar se morajo v roku dveh mesecev vršiti volitve v novo skupščino in prav tako v senat. V Rumuniii pa je v veljavi tradicija. da ista stranka običajno ne vodi dveh volitev zaporedoma, marveč da se volilni mandat podali oni stranki, ki ie videti, da ima največ pristašev med prebivalstvom. Računa se tedaj, da se ie politično razpoloženje v narodu spre menilo od volitev do volitev in stvar stalnega reprezentanta države je baš v tem. da opazi to spremembo v razpoloženju in da di volilni mandat oni stranki v katere prid se Je izpremenilo razpoložen ie.
Pod tem prevdarkom dobijo tedaj občinske volitve v Rumuniii prav poseben pomen. Ali pa so zares pokazale pravn sliko narodnega raznoloženia?
Vsaka od obeh strank trdi. da so volitve pokazale njen uspeh. Vladna stran ka ie dobila veliko večino kmetskih občin v svoje roke: v njh ima nekako dve tretjini izvoljenih zastopnikov. Nasprotno pa si ie združena opoziciia pridobila uspehe v mestnih občinah, kjer bo imela domala polovico zastopnikov. Opoziciia trdi. da govori zanjo uspeh, da se ie mestno prebivalstvo, tedaj inteligenca in sploh oni element, ki Je vodilen v političnem življeniu. izreklo za-nio. vrh tega oni sloj na katerega vlada ne more toliko vplivati kot na kmetsko prebivalstvo Vladna stranki, se seveda sklicuje na svojo večino, ki ie formalno pač neizpodbitna. Scer pa so občinske volitve malo prikladno merilo za presojanje, kako Je narodovo raz/položonte in naziranie v velikih, državne cel'ikiipnosti se ličočih vprašanjih: v niih prevladujejo lokalni interesi. ne oa oni. ki ločijo velike politične stranke.
Sodi se. da sedanja ruimurska vlada, tudi če nat bi se ii ne dal volilni mandat. ostane na krmilu dotlej, dokler ne bo volilni razpis aktualen. Dotlei pa mora rumunski parlament še izdelati volilni zakon ki mu ga vlada predlaga baš seda>. Kritični dnevi za sedanii režim nastopijo očividno šele koncem marca in začetkom aprila.
Francija proti priključitvi Avstrije Nemčiji
(«Temps» o Ninčičevetn cbisku t Rimu.)
«Temps» posveča obisku dr. Ninčiča v Rimu uvodnik in pripisuje razgovorom o novoriastalem položaju v srednji Evropi, posebno s stališča vstopa Nemčije v Zvezo narodov, veliko važnost. ««Temps» povdarja. da se je po podpisu prijateljskega pakta v januarju I. 1924. raznferje med Italijo in Jugoslavijo izdatno zboljšalo in da mora zlasti spričo berlinskih in dunajskih do-lavov Drikliučitvenega giban a priti do ozkega sodelovanja obeh vlad.
Jasno ie. p.še list. da Ji» učvrščenie italijansko - jugoslovenskih odnošajev smatrati kot prvi odgovor na priklju-čitverio gibanje To je novo važno dejstvo za razvoi evropskega političnega položaja. Doslej je b la Italija polna ne-zaupana napram Mali anianti. katere cilji so io očividno vznemirjali. Nujnost, da se upre združenju Avstriie z Nemčijo. katerega prva posledica bi bil mogočen sun^k nemštva na jug in jugo-iztok. sili lialiio in sile Male antante k zbiižanju in k sporazumu za skupno obrambo Na to kaže zbliževalno strem Ijenje med Italijo in Poljsko. S posredovanem Jugoslavije se je zdaj cela Mala antanta približala Rimu. Gre za to. da se zgradi nasip proti razmahu nemške moči v srednii Evropi.
Razumiiivo je. zaključuje «Temps», da narodi, ki jim ie zmaga zaveznikov prinesla popolen državni razvoj, nikakor niso volini dopustiti, da bi obnovila Nemčiia svojo moč na njihove stroške V Merhnu in na Dunaju bi storili orav. če bi o tem temeHito razmišljali, oreden bj nadnlie gojili priključitve«!, çbante. čigar izvedbo ne more dopustiti niti Italija, niti Mala antanta. niti katerakoli izmed sil. ki so podpisale mirovno pogodbo.
Nemška ošabnost
NemcJ organizirajo na Češkoslovaškem odpor proti Jezikovnim naredbam. Na protestnih shodih prepevajo «Die W'acht am Rhein.
£ Praga. 1. marca. Nemška hedentistična organizacija «Verband» je izdala poziv, nai se vrše preteklo nedeljo po vseh večjih krajih mešanega ozemlja ла Češkoslovaškem protestni shodi proti jez,kovnim naredbam Češkoslovaške oblasti so v interesu javnega miru dovolile shode v zaprtih prostorih, sprevode po ulicah in prepevan:e nemških pesmi pa je bilo prepovedano. Ton govornikov na nedeljskih protestnih shodih priča, da prevladuje» med Nemci v ČSR radikaJni politični elementL
V Libercu se Je vršil dopold.ie velik protestni shod. ki se ga je udeležilo mnogo nemških nacijonalistov hi narod nrh socijalistov. Prvi je govoril bivši magistralni ravnatelj dr. Ringelhahn. oristaš nemško - nacijonalne stranke. Naglašal je. da Nemci ne smejo popustiti v odporu proti jez kov.iim naredbam. Ostro je nanadal tiste Nemce, ki sami pomagaio Cehom pri raznarodovanji nemškega življa. Poz val je nemške gostilničarje, nai takoj ndstraniio češke napise, sicer stori to sam t nrw •
močjo roiakov. Prvi govornik se Je i glavnem držal v mejah zakonito dovoljenih sredstev, pač pa ie udaril na ire-dentistične strune drugi govornik, senator dr. Brunar. Ta ie izjavil, da legal, na sredstva v borbi proti iezikovnnn naredbam ne zadostujejo. Treba je. da se Nemci enostavno pobunijo. Za Nemce na Češkoslovaškem vel.ia samo en zakon — blagor naroda. Rešitev priJe samo od bratov iz Neničiie. ki Jh is treba neprestano opozarjati na krivice, ki iih trpi nemška manjšina v CSR. Nemci sP morajo zavedati, da stoji za njimi 70milijonski narod m ne sinejo igrati uloee vola. ki ga vodi za seboj paglavec. Stresemann ie iz a vil Krof'.i, da oostaia Nemčija zopet silna. Ta izjava np dopušča, da bi zrasla č<.š\a drevesa do neba Treba je torej organizirati borbo, ki io moramo voditi brej obz rno in brutalno, ne glede na či š\e zakone, ki iih vlada sama krši. Svoj patetični govor Je zakltučil Brunar z vzklikom: Germa ni ia. pomagaj nam, pridi in vzemd k sebi svojo deco!
Po govoru le zapel nacijonalno himno «Die VVacht am Rhein» in zboro-valci so začeli navdušeno prepevati Šele vladni komisar jih je prepričal, da so časi. ko se ie razlagala po češki zemlji ta himna, že davno minuli. Demonstranti so se med klici «Heil Deutsch lat>l» razšli. Do izgredov po mestu ni orišlo. ker so oblasti pravočasno poskrbele za vzdrževanie reda in miru. Zanimivo je. da Je govoril Brunar izrecno v imenu vseh nemških strank v CSR, razen komunistov
Politične beležke
+ Kako hoče S;J. Radič Izvesti de-centralizacijo šolstva. Prosvetni minister Stj. Radič j«, v pondeljek izjavil v skupščini da vzdržuje v svojem resoru popolno kontinuiteto s preteklostjo in us vaia vse. kar ie delal dobro Sveto Pribičevič kot minister prosvete. Decentralizacija šolstva ra se more ad i;i-nistrativno urediti brez krš tve centralistične ustave tako. da bo dejansko finančni minister lahko obenem tudi minister prosvete! To bi se pravzamav reklo, da bi bil fin. minister za to lati-ko obenem tudi prosvetni minister, ker bi z upravno decentralizacijo šolstva prešla vsa šolska bremena na oblasti, okraje tn občine, vsled česar bi finančni minister ne imel nobenih obveznosti napram šolstvu in bi seveda zaradi tega tudi brez vsakih skrbi opravljal tudi prosvetni resor. Radičeva decentra lizaciJa ie res izijoria!
-f Stj. Radiča se Je naveličal. Načelnik v prosvetnem ministrstvu Dimitrije Magaraševič je zaprosil, naj se razreši dolžnosti in imenuje za ravnatelja v Zagrebu. Svovo prošnjo ut&nieljuje s tem. da se ne strinja z dolom prosvetnega ministra Sti. Radiča. Radič ie np >-števal željo gosp. Magaraševiča. To ji prvj slučaj, da ugleden uradnik v prosvetnem ministrstvu zaradi Radičevih lasilstev iz vaia posledice.
+ Baranjskl Srb! za SDS. Dne 17 tega meseca je došla k predsedniku SDS Sv. Pribičeviču v Beograd denutacija 12 baraniskih Srbov, ki so Izjavili, da so se Srbi v Baranji naveličali radika!-skega gospodarstva in da nameravaj prestopiti v Samostojno demokratsko stranko. Naprosili so g. Prib čevjča. naj skliče veliko ljudsko zborovanje v I io-lem Manastirju. Znano je. da je Bara-nja veljala doslej kot domena raJiknl-ske stranke. Deputaciia je izjavila gospodu Pribičeviču. da se je odločila k svojemu koraku zaradi tega. ker raJi-kali nobenih svojih obljub niso izpolnili. Pribičevič Je obljubil, da bo orišei v Beli Monastir 7. marca in se bo tega dne vršilo tamkaj tudi veliko zborovanje SDS. Oblastem seveda ta oreokrd med prebivalstoin v Baranji ni všeč in v somborski županijski palači so st že vršila posvetovanja vodilnih radikalov o ukrepih proti shodu SDS v Be'em Manastirju. Radikali so nameravali prvotno za isti dan sklicati svoj shod. na so to namero opustili, da bi ne došlo do spopadov, pa tudi. ker so računali z možnostjo, da bi na shod Pribičeviča prišli vsi Srbi, na shod radikalne stranke pa samo Svahi in Madžari, kar bi lahko služilo samostojnim demokratom kot dobrodošlo — agitaciisko sredstvo. Občinski beležniki v Baranji seveda z vsemi silami delajo na to. da bi odvrnili Srbe od udeležbe na Pribičeviče-vem shodu. Umevno je. da so radikali zelo v skrbeh zaradi novonasta'eva položaja v Baranji. ki je doslej veljala kot popolnoma radikalska.
Iz Zveze kulturnih društev:
Vrnitev Izposojenih Iper. Opozarjamo lo prosimo vs« ona društva, ki so d-nb.la v pre« teklih dnevih plačilne naloge in opomine z» vrnitev izpo^oienih iger. da nemudoma brez nadalir.h opominov store svoje doli« post, nam vrnejo čez mesec dni izposojene :gre ter plačajo zaostalo izposoieva!n:no. l\>mnijo naj. da z dolgotrajnim izposojo« njem iger škodujejo vsem oetalim članskim društvom ter končno tudi samemu sebi, ker pri omenjenem številu iger ZKD mnogo, krat ne more ustreči željam svojih društe» ter jim poslati zahtevane igre. ker j h 20« tov) člani drže čez dovoljeni rok. Zaraiu. nane zneske za izposojevalnino nam na^a« *ite brez odloga in zavedajte se. da je ZKD ravezana večiidel samo na te skromne do« bodke notom katerih vrši svoie veliko kul» turno delo ob mnogoštevilnih predavanjih. k4 jo staneio ngromne zneske.
Tudi članarina vseh rednih dništev ie ni vplačana, vsled česar ргочто društva, ki svoje dolžnosti do sedaj še n*so izvršila, da to nemudoma store, s čemer se izogno» mo nepotrebnim opominom.
Nesloga v učiteljski
organizaciji
(Dopis iz podeželskih učiteljskih krogov.)
V učiteljsko organizacijo v Sloveniji so letos zanesli neslogo, deloma Iz oseb r,ih razlogov, deloma pod vplivom političnih razmer. Da preti nastati vsled tega učitelistvu velika škoda, pač ni treba posebej dokazovati. Najhujše pa je, da se širi med tovariši nezaupanje.
Se ie čas doseči slogo, a ne z nasiljem. ampak s svobodno razpravo in glasovanjem.
Slovensko učiteljstvo je imelo skupen stanovski list v obrambo svojih interesov in se je urejeval do letos v glavnih smernicah po želji večine. Vsem se seveda ne more nikoli ustreči. Neodvisno stanovsko glasilo, kateremu lahko popolnoma zaupamo, je tako potrebno. da si ga ustanovimo nanovo, ako bi sedanje krenilo stran pota. Naj ho demanti kakršenkoli. Istina Je. da obsoja večina postopek uredništva «Učiteljskega Tovariša». O svobodni debati v zadevi deklaracije nj govora. Učiteljski naraščaj (nad 400) se je iz-iavil proti — organizacija je bila razpu-ščena. Nekateri srezki šolski nadzorniki so hoteli posredovati, naj se zadeva mirnim potom reši — dobili so uradni nalog prosvetnega šefa. da se ne smejo vmešavati v učiteljska organizacijska vprašanja. Sedai poziva «Učiteljski Tovariš», naj se Še kdo oglasi proti deklaraciji Gotovo, oglasili se bomo na primernem mestu, ne bomo se pa po nepotrebnem izpostavljali preganjanju.
Slovensko učiteljstvo je bilo vedno narodno, jugoslovenskega mišljenja, saj se je naša Zveza že prej imenovala <-Zveza jugoslov. učitelj, društev» in to v dobi ko se je težko točneje povedalo. kaj hočemo. Po prevratu smo povedali bolj jasno: «Vse za idejo narodnega edinstva. za veliko jugoslovansko državo.» Slovensko učiteljstvo ne bo krenilo in ne sme kreniti s te poti. Vemo. da je komunistom in separatistom ■Datrijotizem zopern, da jim ni po godu delo za moč in veljavo države. Toda učitelj je ne le kot državni uradnik, temveč tudi kot pijonir splošnonarodne prosvetne ideje oo zakonih in predpisih dolžan vzgajati mladino v narodnem, državnem duhu. To ni partijska politika. to je državna politika in še več, to je državna potreba in učiteljevo službeno delo.
Poznam težko stališče naših voditeljev ob času sprememb režima. Marsikatera žrtev pade. Učiteljstvo je in bo po možnosti ščitilo svoje voditelje, ne more in ne sme pa ob vsakokratnih izpremembah spremeniti svoje smernice.
Posebej še povdarjam, da smo vsi za to. naj se učiteljska stanovska organizacija kot taka nikoli ne udejstvuje politično. da nam je vsak dober tovariš in zaveden učitelj dobrodošel v organizaciji in smo to načelo dosedaj tudi dosledno izvajali Ako se je morda v posameznih slučajih zgodila napaka, se mora v bodoče preprečiti, nikdar in nikoli pa se učiteljstvo ne sme vdati raznim «deklaracijskim» špekulacijam, ki so znak slabosti značaja in morale ob političnih spremembah, a obenem tudi onasno ogrožajo avtoriteto in veljavo ixiteljstva v našem javnem življenju.
_ Učitelj.
Občni zbor Rdečega križa za ljubljansko oblast
Sinoči, ob 18. uri. se je vršil v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani občni zbor ene naših najbolj humanih in dobrotvornih institucij, krajevnega odbora Rdečega križa za ljubljansko oblast.
Zborovanje je otvoril predsednik doktor Krejči, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem inšpektorja za narodno zdravje g. dr. Katičiča. nato pa podal izčrpno poročilo o delovanju društva v preteklem letu ter o nalogah, ki pa čakajo. Med drugim je izvajal: Upi in načrti, ki jih je gojilo društvo ob nastopu preteklega leta, se niso povsem izpolnili, vendar je bilo zaznamovati lep napredek razvoja društva kot oblastnega odbora. Organizatorno delo društva je bilo zelo obsežno. Zal, da so bila nova društvena pravila potrjena šele dne 12. januarja, istočasno pa se je tudi re-digiral društveni pravilnik. Izprememba društvenih pravil ter pravilnik sta integralne važnosti za obstoj društva. Po novem zakonu se povsem ukinejo krajevni odbori in so posamezni odbori direktno podrejeni oblastnim odborom, ki jih je v državi 14. Ukinjeni so preje nameravani širši odbori; krajevni oblastni in glavni odbori, imajo samo obliko administrativnih odborov.
Društvo je bilo preteklo leto v živahnih stikih z glavnim odborom v Beogradu. Do bistvenih sprememb vsled novih pravil v ljubljanskem odboru ne pride in ta še vedno vrši dvojno nalogo kot oblastni odbor obeh velikih župan, stev. Društvu je uspelo, da k delu pri tegne tudi srezke referente. Društvu je Potrebna stalna tajniška pisarna, za katero so se že dobili prostori. Mnogo preglavice dela vprašanje brezplačne vozne karte, upati pa je, da bo ugodno rešeno. V preteklem letu je društvo pridobilo 208 članov. - Ohranilo je ves sanitetni materijal ter kompJetJralo operacijski inštrumentarij. Namen astano-wUve leteče bolnice le zaenkrat orao*-
del. Društvu je tudi uspelo pridobiti zidano poslopje na Ljubljanskem polju, katero je pred 60 leti zgradil ljubljanski Rdeči križ. V preteklem letu je društvo denarno podprlo Ferijalno kolonijo na Dovju ter jI posodilo različen materijal. Ko je v Novem mestu izbruhnila griža, je dalo društvo bolnici na razpolago posteljnino ter bistveno pripomoglo, da se je zatrla nalezljiva bolezen. Karakteristično je, da povodom poplave v Prekmurju ni nihče prosil društvo za pomoč, kljub temu. da je glavni odbor v Beogradu da! na razpolago 10.000 dinarjev in je bilo to oglašeno v listih. Rdeči križ je bil v stalnih stikih z varuško oblastjo v Nemčiji, ki se je vedno obračala do nas, kadar je bilo iskati ubegle nezakonske očete itd. Priredilo je tudi zbirko za vojne vjetnike v Rusiji, ki pa ni uspela. Lep prebitek je zaznamoval običajni dan Rdečega križa v Sloveniji Povodom otvoritve novega doma Rdečega križa, ki to v jeseni v Beogradu, bo ljubljanski krajevni odbor zastopan po svojih delegatih. Letošnja prireditev Rdečega križa bo posebne pomembnosti, ker proslavi beograjski Rdeči križ 50 letnico svojega obstoja.
Po poročilu g. predsednika je podal blagajniško poročilo kontrolor g. Me-šek, nakar so se razmotrivale še razne aktualne zadeve. Predsednik dr. Krejči je izrekel nato še posebno zahvalo ravnatelju g. Kočevarju, ki ie organiziral dan pomiadka Rdečega križa, posebno zahvalo g. Katičiču, kakor tudi vsem darovalcem in tisku za njegovo podporo. V odbor, ki je ostal neizpre-menjen, je bil nato še izvoljen višji šolski nadzornik g. Gaberšek. Občni zbor je bil nato zaključen.
Miklošičev spomenik v Ljutomeru
Kakor znano, je utemeljitelj slavisti-ke in eden največjih slovanskih filoio-gov dr. Fran Miklošič ljutomerski rojak. Rojen je bil 20. novembra 1S13 v Radomerju pri Ljutomeru kot bližnji sosed Stanku Vrazu iz Cerovca, otroška leta pa ie preživel v Ljutomeru samem, kamor so se preselili njegovi starši že leta 1817. Tudi osnovne šole je Miklošič obiskoval v Ljutomeru, kjer se je učil abecede Pri znanem šolniku Francu Rehobcu, dokler ga ni dal njegov stric, središki župnik Miklošič v gimnazijo v Varaždin in pozneje v Maribor.
Mlada leta torej tesno vežejo Miklošiča z Ljutomerom in Slovenskimi goricami. katere je pozneje v letih 1S4S. in 1849. zastopal v ustavodajnem državnem zboru na Dunaju in v Krome-rižu. ko ga je volilni okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah izvolil za poslanca.
Radi tega so se Slovenjegoričani in posebno še Ljutomerčani vedno s ponosom spominjali svojega slavnega rojaka Miklošiča. Z veliko slovesnostjo so proslavili Miklošičevo sedemdesetletnico dne 2. septembra 1883. Svečanost se je vršila na ljutomerskem glavnem trgu. Kot govorniki so nastopili vseučiliški profesor dr. Gregor Krek, znani ljudski govornik Božidar Rajč in slavljenčev brat Ivan Miklošič, profesor, pedagogiški pisatelj rn organizator slovenskega petja v Mariboru, kateremu je položil temelj in mu začrtal prve razvojne smernice.
Ker nima slavni učenjak Miklošič nobenega spomenika v Sloveniji in niti spominske plošče na rojstni hiši, se je pod okriljem mariborskega društva ustanovil pred kratkim odbor, ki si je nadel nalogo, da vzida spominsko ploščo na Miklošičevi rojstni hiši v Radomerju in mu postavi dostojen spomenik v ljutomerskem trgu. Spomenik bi stal na cerkvenem trgu pred slikovito kapelico sv. Florijana ter bi bil kras ceh okolici Odkritje bi se izvršilo s primerno slavnostio že poleti 1926.
Da pridobi potrebna sredstva, se bo pripravljalni odbor s posebnim pozivom obrnil na širšo javnost in predvsem na številne častilce velikega Miklošiča. _
Muzejsko društvo
Maribor, 1. marca.
V nedeljo predpoldne se je v dvorani študijske knjižnice vršil občnj zbor mariborskega Muzejskega društva; udeležba je bila skrajno majhna deloma vsled splošne apatije naše inteligence napram kulturnim vprašanjem, deloma pa radi tega, ker je bilo zborovanje razglašeno samo z eno kratko notico, ki jo je večina prezrla.
Predsednik prof. dr. Franjo K o v a -čič je podal predsedniško poročilo, ki m posebno razveseljivo, ker }e ležalo vse društveno delo na ramah par odbornikov. dočim večina mariborske in-teligeace, tudi strokovnjakov, nima smi sla za resno znanstveno delo. ki je cilj društva in ki kna trajno vrednost. Dočim je pred vojno graški muzej zbral v naših krajih vsako leto po več vozov predmetov za svoje zbirke, se naše zbirke le neznatno množijo, ker primanjkuje sposobnih ljudi. Tudi akciia Muzejskega, Zgodovinskega in nekaterih drugih društev za razširjenje etnografskega dela je našla malenkosten od ziv. Društveni muzej še tudi ne repre-zentira vse faune Jn flore mariborske oblasti, kar }e njegova najbližja naloga.
Ia tajraškeza poročila prof. Herlca
je bilo posneti, da so se muzejske zbirke pomnožile za 81 predmetov. Med pridobitvami je rimska steklenica, pet komadov posod in večje število delov narodne noše iz Brezul. deset kipov iz bivšega škofijskega muzeja, deset robotu:!] znamk braneške graščine, slika Ivana Cankarja, več bankovcev raznih držav itd. Muzejske zbirke so ponovno obiskali graški visokošolci pod vodstvom prof. dr. Walteria Schmida.
V zadnjih treh letih je društvo štelo 526, 204. 438 članov, muzej pa je obiskalo 2207. 3410. 1482 oseb poleg skupnih obiskov raznih učnih zavodov.
Blagajniško poročilo gosp. L e y r e r-j a je pokazalo razmeroma dobro gmotno stanje. Gospodu Frideriku Leyrerju, ki ie radi visoke,starosti izstopil iz odbora. je občni zbor izrekel zahvalo za 131etno požrtvovalno blagajniško delo.
Ker je potekla odboru poslovna doba. so bili nanovo izvoljeni v odbor: prof. dr. Franio K o v a č i č. zdravnik dr. K. I p a v i c. profesorji Vales, Prijatelj. H e r i c in B a š ter vladni tajnik dr. Alojzij Trstenjak. za preglednika računov pa prof. dr. Anton Dolar in okraini sodnik Niko Vrabl. Naloga novega, deloma pomlajenega odbora bo, da skuša doseči povečanje muzejskega poslopja, ki že davno ne zadošča več potrebam muzeja.
Miloš Ivkovic
dosedanji načelnik odclcnja za tisk v mini« strstvu za zunanje stvari, je imenovan ge« ncralnim konzulom v Rimu.
Dušanov meč
katerega je kralj, pokrovitelj jugoelovenske« ga Sokolstva, podaril kot svojo nagrado najboljši vrsti članov. Prvemu zmagovalcu, «Ljubljanskemu Sokolu», bo to visoko odli» kovanje izročeno že v najkrajšem času. Meč je izdelan izredno lepo v slogu mečev iz do» be carja Dušana. Na držaju je na eni strani napis »Aleksander I.«, na drugi pa »Vidov» dan 1925«. Ta meč bo o priliki vsakoletnih medzletnih sokolskih tekem izročen vrsti, ld si pribori prvenstvo v državL
Društvo Treznost" v Liabljani
V Ljubljani je osnovana lokalna^ organizacija sarajevskega Saveza Trez-venosti. Za razliko od «Svete vojske», ki ima poleg abstinentov tudi zmernike organizirane, stoji ta organizacija na sledečih zmagonosnih in znanstveno utemeljenih principih.
Člani se zavežejo poleg osebne abstinence i na to, da ne bodo prcduct-rall ne kupovalJ, ne urevaža'1 in ne ponujali alkoholnih tekočin, služečih za opijanje ljudi. Vidimo, da sloni organizacija na principu železne doslednosti, ki je vedno vsaki pametni ideji pripomogel do potrebnega uveljavljenja in praktično potrebnega efekta.
Taka. organizacija je za Slovenijo neobhodno potrebna. Sloni na principu podrobnega delovanja med narodom hi polaga največjo važnost na stalni osebni kontakt enako mislečih ljudi. Organizacija ie versko in politično popolnoma nevtralna. Takšne organizacije Slovenija dosedaj še ni imela!
Upamo, da postane čim več IjudS našega mnenja in da se pridružijo našim vrstam. Ce pa osebno še niso prišli do im&eza gtaijy? voamo. da se bodo v
Danes ob 4., '|26., 1,8. in 9. \ГЖ'
„BABILON GREHA»
Siiajna veseloigra -kušnjav v 7. velikih dejanjih v glavni v'.ogi Hans Brauscweitep Noii Delschčit, Barbara p!. Annenk w, Ana Mtiller-Unke, Reiniiold bc.iunztl, Fnaa Richaid. Ljubavm roman danskega fr z ija, katerega muči.o težke nvsl, dnevno oieps ,va najkiasnejše ženo. med njimi tadi lepoiico Ma:ion ... ali ved.io za druge . .. Razkošne, intimne zabave v nočnih lokalih. Sijajno. Zabavno. Elegantno, fikantno.
Teleton 730
1339-a
Kino „LJUBLJANSKI! BV8H"
Prednaznanilo : .Pisma, ki ga niso dosegla1 velefilm po romanu baronice Heyking Ц
eminentnem narodnem interesu odločili za naše principe ter tako z zgledom vplivali na bližnjo ki daljno okolico — primerno njihovemu osebnemu vplivu.
Vabimo ra sestanke in prosimo, da privedete s seboj tudi enako misleče znance hi prijatelje. Sestank; imaio namen, seznar.Jti enako misleče ter^ jih po želji informirati o načinih naš ,:ga dela. Naša organizacija želi biti matica za organizacije v Sloveniji.
V slučaju željnih informacij se obračajte na predsednika ali podpredsednika. Higijenski zavod Ljubljana.
Jeršinovičev spomenik
Dne 26. oktobra 1925. je umrl gospod Anton Jeršinovič, ravnatelj drž. realne gimnazije v Celju. Kdor je poznal pokojnikovo blago srce. njegovo delovanje in značajnost od bliže, ga ohrani gotovo v najlepšem spominu. Kdor pa ga je imel za učitelja, tovariša, ali ga celo prišteval med svoje prijatelje, mu ostane hvaležen in zvest tudi preko groba. Da pa vsakdo lahko najde košček zemlje, v kateri počiva na celjskem okoliškem pokopališču in da mu postavimo viden spomenik naše hvaležnosti tudi za poznejše čase, sem začel nabirati med pokojnikovimi znanci, prijatelji in stariši njegovih učencev prispevke za nagrobni kamen.
G. Anton Zupan, profesor v Kranju, je poslal zbirko 600 Din, h kateri so prispevali: po 100 Din: Pavlin Al., veleposestnik v Podbrezjah in Šavnik Franc, mag. pharm. in lekarnar v Kranju; po 50 Din: Pogačnik Joško. poslanik v p. v Podnartu in dr. Treo Luce, odvetnik v Kranju; po 30 Din: Bavdek Vlad., ravnatelj podružnice Kreditne banke v Kranju, Mayr Pav., imet. elektrarne, dr. Šavnik Edv., višji okrajni zdravnik v p.. Sumi Franc, tovarnar in Zupan Anton, profesor, vsi v Kranju; po 20 Din: Ditrich Franc, zaseb. uradnik, dr. Kobe Ernst. sodnik. Košnik Ivan, gimnazijski direktor, Malner Josip, profesor in Sa-jovic Janko, trgovec, vsi v Kranju; po 10 Din: dr. Dolar Simon, profesor, dr. Herle Vlad., profesor, Kmet Mirko, profesor, Majdič Anton, posestnik in trgovec in Polak Ferd.. trgovec, vsi v Kranju.
Iz Novega mesta je poslal g. gimn. direktor Amat Škerlj prispevke 4 članov učiteljskega zbora v skupnem znesku 70 Din.
Nadalje so poslali do konca meseca februarja še sledeče zneske: po 300 Din; inž. Drolz Friderik, ravnatelj pre-mogokopne družbe v Hrastniku; po 200 Din: Hônigmann Hans, trgovec v Celju; po 100 Din: Piki Franc, trgovec in posestnik v Št. Pavlu pri Preboldu, Stermecki Rudolf, veletrgovec v Celju, dr. Božič Anton, odvetnik v Celju in Zuža Franc, davčni upravitelj v p. v Се1јн; po 50 Din: g. Brauns Viljem, tovarnr v Celju. Skupni nabrani znesek: 1620 Din.
Podpisani se obrača na vse Hvše oo-kojnikove učence, znance in p :telje s prošnjo za nadaljne prispevke, ki jih naj pošljejo na naslov: Podružnica Kreditne banke v Celju z opombo «Za Jeršinovičev spomenik» ali pa na naslov podpisanega.
Profesor Franc Mravljak, Celje.
Občni zbor podružnice Lovskega društva v Celju
Celje, 1. marca.
Dasiravno je bil čas nekoliko neugoden, se je vendar zbralo na sobotnem občnem zboru celjske podružnice Lovskega društva, ki se je vršil v hotelu Balkan, prav lepo število celjskih in zunanjih podružničnih članov.
Uvodoma se je spominjal predsednik podružnice g. Roblek umrlega častnega člana g. odvetnika dr. Josipa Serneca, ki ostane vsem lovcem v najlepšem spominu. Pozdravil je nadalje oba zastopnika osrednjega odbora Lovskega društva g. predsednika dr. Lovenčiča in odbornika Tančica ter prešel nato na dnevni red. Izčrpno in pregledno poročilo o podružničnem delovanju je podal nien agilni tajnik nadzornik g. Cernej. V pravkar minulem poslovnem letu so umrli 4 podružnični člani, in sicer gg. dr. Sernec, Janič ml. ter lovska paznika Brozinšek st in ml. Podružnica ie izkazala vsem navedenim lovcem primerno zadnjo čast. V zaščito divjačine se je v okraju storilo, kar je bilo v podružničnih močeh. Zlasti se dela povsod nato, da pridejo lovišča v prave ln v strokovnjaške roke. Nakupa žive divjačine. da se na ta način poživijo razna lovišča in osveži kri divjačine, podružnica letos še ni mogla izvršiti, ker so bila pogajanja s prekmurskimi posestniki lovov brezuspešna, drugod pa je bilo prepozno naročiti divjačino. Zgodi se to v tekočem poslovnem letu. Podružnica je štela v pretečenem letu 5 ustanovnih in 289 rednih članov.
Predsednik osrednjega odbora doktor Lovrenčlč je izrazil celjski podružnici za vzorno delo priznanje ter po-vdarjal, da je na Čehi vsem drugim po-
družnicam. V Sloveniji se izdaja na lete okrog 8000 lovskih kart, lovsko društvo pa šteje samo 2300 organiziranih članov. Obligatoričnega članstva doslej žal še ni bilo mogoče doseči, ne sme sa pa ta točka črtati nikdar iz društvenega programa. Načrt novega zakona o nošenju orožja predvideva popolno svobodo, ker so se zavzemali za to zlasti južni kraji naše domovine. Za slovenske razmere je pa ta načrt nesprejemljiv. Osrednji odbor je že storil vse korake pri raznih prečanskih poslancih, ca ostane samo pri načrtu. Društveno glasilo «Lovec» izhaja v 2500 izvodih; treba je velike agitacije, da postane aktiven.
Blagajnik, svetnik g. Erhcrtič je sporočil. da je imela podružnica 3292 Din dohodkov in 1205 Din izdatkov. Gani plačujejo precej redno.
Pred volitvami novega odbora je predlagal predsednik dr. Lovrenčič, naj spremeni podružnica tozadevne določba v smislu pravil osrednjega odbora. Predlog je bil sprejet soglasno. Odbor se voli odslej na tri leta, vsako leto ca izstopi ena tretjina odbornikov. Ker je dosedanji predsednik g. Roblek zopetna izvolitev odklonil z motivacijo, naj bodo glavni podružnični funkcijonar.ii iz praktičnih ozirov vsi v Celju, je bil izvoljen za predsednika g. Robert Dtehl, a za podpredsednika g. Franc Roblek. V odbor se odpošljejo gg.: nadzornik Černej, svetnik Erhartič, ravnatelj Kralj, dr. Farčnik Fric Confident! in Bernardi. Za preglednika sta bila izvoljena prof. Lavrenčič in Franc Kalan. Zaupnike za posamezne okraje imenuje novi odbor. Za šmarski okraj je bil določen dr. Šandor Krašovec, za vranski okraj pa g. Schauer.
Pri slučajnostih je povdarjal g. Schauer, da je v interesu pravega razvoja j našega lovstva nujno potrebno, da I ostanemo pri enotni organizaciji za vso < Slovenijo. Delegatom celjske podružnice je naročil občni zbor, da zastopajo i to stališče tudi pri osrednjem odboru. Izreče se najlepše priznanje g. Turku, lovskemu pazniku g. Diehla, ki je tekom kratkega časa izsledil 9 lovskih tatov, odvzel 11 pušk ter pokončal celo vrsto škodljivcev naše divjačine. Učitelj Zdolšek je stavil predlog, da si nabavJ podružnica potrebno lovsko literaturo, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Vsem dosedanjim podružničnim funkci-jonarjem, zlasti pa predsedniku in marljivemu tajniku je izrekel odbor zahvalo. Občni zbor je potekel v najlepšem soglasju.	___
Velik požar pri Sv, Jurij« eb južni železnici
Skladišče Zadruge za izvoz jajc v ognju.
Sv. Jurij ob J. ž„ 3. marca.
Na vsezgodaj zjutraj, okoli 5. ure, je zbudilo naše tržane zvonenie zvonov, znamenje, da je pretila domačinom nevarnost. Kmalu se je zaznalo, da je nastal v skladišču Zadruge za izvoz jajc požar, ki je zavzemal vedno večje dimenzije. Gasilci in tudi domačini so odhiteli takoj na kraj nesreče, da pomagajo pri reševalnih delih.
Zadruga za izvoz jajc v Sv. Juriju se nahaja ob železnici, čisto blizu kolodvora. Podjetje je veliko in ima tudi dve podružnici: eno v Ptuju in eno v Velikem Trgovištvu na Hrvatskem. Podjetje je last preko 100 spodnje štajerskih in hrvatskih trgovcev in izvaža jajca večinoma v Švico, Nemčijo, pa tudi v Anglijo. Kadar je dobra sezona se izvozita na dan po dva vagona.
Kako je nastal požar, pravzaprav še ni ugotovljeno. Ogenj se je pojavil najprej na jugozapadni strani. Opazil pa ga je neki kretnik, ki se je nahajal ob progi. Prvotno je mislil, da vidi pred seboj kako lučko: mislil je .da se najbrže od-j pelje iz poslopja kak avtomobil. Ko pa j si je stvar natančneje ogledal se je i ogenj že močno razvil. Vneli so se j jajčni zaboji. V gornjem delu poslopja so še nahajale velike zaloge lesene volne. Bilo jih je približno za dva in pol vagona. Ogenj je imel torej dovoli izbornega netiva. Približno v 15 minutah je bilo zato že vse poslopje, v katerem sta se nahajala skladišče in pisarna, popolnoma v plamenu. Pogorela je vsa lesena
Na željo občinstva predvaja se film
&s dane*.
Kako zabaven in res originalen je ta film, je dokaz že to, ker smo piedva-j. ianje ist ga podaljšali za en dan.— Predstave za-uščaio vsi obiskovalci z največjim zadovoljstvom. Igralci so vsi isborni kakor Margarete K'pfer. Hclga M lander, Hanni Weisse, Bruno Kastner, Herman Picha in Jakob Tiedke.
Predstave ob 3., pol S., 6., pol 8. in 9-1337	KIMO IDEAL
volna, jajčni zaboji, streha, pisarna in
majhno privatno stanovanje. Pohištvo, knjige in korespondenco v pisarni so spravili še pravočasno na varno.
Ogenj je trajal približno eno uro. Domačim gasilcem so pri gasilnih delih
Erav marljivo pomagali tudi domačini.
koda se ceni približno na 600 tisoč dinarjev, a je krita z zavarovalnino. Obrat vsled požara ne bo trpel in se delo nadaljuje nemoteno. Podjetje je namreč najelo za skladišče primeren prostor
drugje in istotako tudi pisarno. •
O požaru smo prejeli še sledeče poročilo iz drugega vira: Danes ob 5.10 je tukajšnji železniški kretnik opazil na vogalu velikega poslopja Zadruge za izvoz jajc neko svetlikanje. katero je smatral za luč pri delu. Naenkrat pa se je razvil iz tega svetlikanja plamen, ki je z divjo naglico objel pod streho shranjene stare in nove zaboje za jajca, ki so bili deloma polni suhe lesene volne. Službujoči železniški uradnik in ostalo osobje so takoj prihiteli na kraj nesreče, niso pa mogli ognja več udu-šiti. ker je plamen že dosegel zalogo lesene volne, katere je bilo shranjene za en vagon. V desetih minutah je bilo vse veliko poslopje v plamenih. Hitro prihiteli ljudje so začeli z lastno življenjsko nevarnostjo reševati pisarniško pohištvo in poslovne knjige. Ravnatelju in blagajniku se je posrečilo rešiti tudi vrednosti, ki so bile v blagajni.
Poslopje je uničeno do zidov, rešene pa so zaloge moke. sladkorja, soli ker oboki niso pregoreli. Za transport je bilo pripravljenih en vagon jajc. ki so deloma pač skuhana, deloma pa pokvarjena vsled moče.
Ob tej priliki se je ponovno pokazalo, kako nujno potrebna je požarna bramba izdatne podpore, da.si nabavi novo gasilno orodje, posebno cevi, ker skoro niti ena ni cela. Žal pa se je dosedaj vsaka nabiralna pola vrnila skoro prazna nazaj v blagajnikove roke, ker niti najbogatejši posestniki niso podpisali preko 10 Din. Pri zadnjem požaru pa je zločinec, ki je bil najbrže požigalec sam, povrh vse zlobe porezal še cevi, tako, da sta obe gasilni društvi prav na slabem z orodjem. Zadruga je bila zavarovana. Velika nevarnost je bila za tik ob pogorišču stoječe poslopje trgovca s poljedelskimi stroji F. Smolca. ki pa so je požrtvovalni gasilci obranili.
Strašna rodbinska drama
v Bjelovaru
Sin polkovnika Turčiča je v duševni zmedenosti razmesarii očeta in mater.
V	torek zjutraj se je odigrala v Bjelovaru strahovita rodbinska drama, ki je po svoji vsebini tako grozna, da ji je težko najti primera. Pravi vzroki, kakor tudi podrobnosti, ki so se vršili pred to tragedijo, še niso popolnoma razjasnjeni in to iz edinega razloga, ker policijske oblasti niso mogle zaslišati niti očeta niti matere, dočim je sin napadalec težko duševno zbolel.
Ko je Bjelovar ležal še v globokem snu. se je začulo iz neke hiše v Kačiče-vi ulici zamolklo ječanje, ki pa je postalo vedno močnejše. Neki mimoidoči pekovski pomočnik je postal pozoren in se ustavil pred dotično hišo. Nenadoma je zaslišal obupne klice: «Na pomoč! Ljubljenec moj, pusti majko, pusti mene!» Ne vedoč, kaj se dogaja v hiši. je odšel pekovski pomočnik na policijo, kjer je prijavil, kar je slišal.
V	trenutku sta prišla dva redarja na označeno mesto. Ker nista mogla v stanovanje upokojenega polkovnika Adol-fa Turčiča, sta udrla vrata, nakar se jima je nudil strašen prizor. Na tleh je ležala vsa okrvavljena in napol naga polkovnikova gospa v nezavesti. Na životu je imela polno težkih ran. iz katerih je lila kri. Malo dalje je ležal poleg nje ves razmrcvarjen in krvav polkovnik Turčič. Soba sama je bila v največjem neredu. Vsaka stvarica v njej je pričala, da se je pravkar odigrala tamkaj velika rodbinska drama, za katero je težko najti besed, s katerimi bi se mogla opisati.
Presenečena redarja sta za trenutek obstala, nato pa se instiktivno obrnila proti sosedni sobi. Lahno sta vstopila in opazila tamkaj na postelji polkovni-kovega sina, komaj 19 let starega Dra-gutina. ki je ležal na trebuhu in imel glavo zarito v blazine. Prijela sta ga za roke. Toda v tem trenutku je skozi vse prostore odjeknil blazen krik. Dragutin ves razmršen in izbuljenih oči je skočil proti redarjema, da ju napade. Redarja sta takoj spoznala, da imata pred seboj umobolnega človeka. Medtem so se zbudili tudi sosedje, s pomočjo katerih se je končno posrečilo mladeniča obvladati in ga odvesti na policijo. Takoj nato je bila obveščena tudi bolnica in so bili njegovi nesrečni starši prepeljani v bolnico, kjer so dobili prvo zdravniško pomoč.
Po raznih poročilih je polkovnikov sin Dragutin kazal že nekaj časa znake duševne zmedenosti. Zato je moral zapustiti tudi šolo. kakor tudi službo v Zagrebu. Vrnil se je potem k svojim staršem v Bjelovar. ki so ga obsipali z največjo roditeljsko nežnostjo in Uubeznji-vostjo. Kljub temu je Dragutin v trenutku popolne duševne zmedenosti kot naj-tužnejši akter izvršil zločin, za katerega ne more odgovarjati. Njegova bolezen je tako težka, da bo oddan v blaz-nico v Stenjevac.
Grozna drama je napravila v sicer mirnem Bjelovaru izredno velik vtis. V mestu se ne razpravlja druzega, kakor o tej nesrečni tragediji. Položaj polkovnika in njegove žene je zelo kritičen in ležita oba se vedno v nezavesti
Poverjeništvo Vodnikove družbe v Ljubljani
Da ustreže željam ljubljanskega občinstva po iavnih poverjeništvih, je osnovala Vodnikova družba v Ljubljani štiri javna poverjeništva. kjer dobi vsakdo informacije o Vodnikovi družbi in se za članarino letnih 20 Din naroči na družbine knjige, katerih bodo skupaj štiri: velika pratika, 1 knj ga poučee in 2 knjigi pripovedne vsebine.
Ta štiTi javna poverjeništva so:
Tiskovna zadruga;
Šentjakobska knjižnica;
Dvorska knjižnica;
Simon Gregorčičeva knjižnica.
Ker bo vpisovanje članov trajalo le kratek čas. se opozarjajo vsi interesenti. da se čim prei oglasijo v navedenih iavnih poverjeništvih v svrho prijave.
Vodstvo Vodnikove družbe.
Lenčka na trgu...
Ljubljana, 3. marca.
Lenčka. postavno 30 letno dekle dol od Grosuplia. je danes vstala na vse zgodaj zjutraj, naložila v jerbas nekaj domačih pridelkov in mahnila peš proti Ljubljani, kjer je postavila svojo robo na trg in čakala kupcev. Medpotoma se ji seveda niti sanjalo ni. kakšen usoden konec bo imela njena pot na ljubljanski trg.
Ker je Lenčka inače izredno zgovorna Dolenjka, je svojo robo kaj kmalu razprodala in nato pričela opazovati, kako znajo prodajati druge njene tova-rišice. Kričanje branjevk jo je izredno zabavalo in v srcu je marsikatero pohvalila «da zna», dočim je pri nekaterih samo zmajevala z glavo kot bi hotela reči: «Ej. bože moj! Kako bi šlo vse v denar, da stojim jaz pri tvojem ierba-su!» Ker je Lenčka v splošnem tudi precej živahne narave, se je zanimala tudi za tržnega nadzornika, katerega pa nikakor ni mogla izslediti med pisano gnječo. Po dolgotrajnem stopicanju sem-intja je popolnoma pozabila na moža z zelenimi našivki in se pričela zanimati zopet za ženske. Pričela je. videč še vedno polne košare, zopet zmajevati in nekatere so se ji pričele naravnost smiliti. Posebno ena izmed prodajalk ji ie bila izredno pri srcu. Revica ie stala pri košari s tristo jajci skoro popolnoma obupana, ponujala, kar se je dalo. hvalila lepa jajčka, pa nihče se ni ustavil pri njej. Revica ie za vsakim mimoidočim zrla kakor izgubljena in pri tem pozabljala na razne nevarnosti. V trenutku. ko je posestnica tristotih iajc vlekla neko kupovalko nazaj k košari, je Lenčko ki je dobro videla, da se i ta ne bo dala pregovoriti, pograbilo tako usmiljenje do nesrečne prodajalke, da se je v trenutku sklonila do košare, odrinila nekoliko žensk in bila hipoma z jajci in košaro že daleč. Čez nekaj časa je začula obupane krike nerodne prodajalke, a Lenčka se ni dosti zmenila za njeno žalost in presenečenje in se potolažila kar hitro: «I. sai ne zna!» Sama pa je stopila do mesarjev in pričela prodajati jajčka kar na debelo. Lenčka. ki zastopi «kšeft». }e dajala lepa jajčka, da so šla hitreje v denar kar po tri krone in v dobre četrt ure je bila košara prazna.
Lenčka jo je nato vsa vesela in zadovoljna rezala čez most proti Marijinemu trgu in kar spotoma preštevala denar. Videla se je že izven vsake nevarnosti. Nakrat pa se je tako prestrašila, da se je skoro sesedla. Nekdo je zagrabil za prazno košaro in zaklical: «Kje pa imate jajca!» Lenčka je postala mahoma vsa zmedena, vendar se je ko-rajžno odrezala možu postave: «I. prodala sem jih!» «Počem pa:» se je tisti hip oglasil znan ženski glas. Lenčka se je ozrla in opazila poleg sebe tisto nerodno prodajalko. — «Na, kar po tri krone k enem drugem so šli!» je zaiec-ljala preplašena Lenčka in dobila nato poziv, da se potrudi v stražnikovi druščini na policijo, da prešteiejo denar. Tam so ji povedali seveda veliko lepega, med drugim tudi to. da ostane nekaj dni v Ljubljani kjer ima stanovanje že preskrbljeno in da je ne spuste domov na Grosuplje.
Lenčki se vsa zadeva ni nič kaj do-padla in dejala je med solzami vsa potrta: «Ja. ta presneta jajca . . .! Nič čudnega, saj jajca še v sanjskih bukvah pomenijo samo slabo in sitnosti . . .-»
Pred sodniki
Čevljarica Franca z Gline je navihanemu Edvardu tako navila ušesa, da je pricvilil krvav domov. Kaznovala ga je, ker ji je ponesnažii hišo z blatnimi kepami. Ker pa paragraf ne dovoljuje, da bi se ljudje kar sami, brez sodnikov, kaznovali med seboj,
bo Franca plačala 50 Din kazni.
•
Dva Rudolfa sta opozorila Pepčka, da pod njunim oknom ni javno stranišče. A Pepček je čepel n* ušesih in ju ni slišal, za. to sta mu z zaušnicami hotela vrniti sluh. Pa so udarci pustili na Pečkovem nežnem obrazu črne sledove in Rudolfa bosta pil« čala po 50 Din.
•
Hlapec Tone Anžek je v megli zadel z vozom v cestno železnico in r apravil 3 m. visok saltomortale na cesto. Zdaj je pa bil še obsojen radi prehitre vožnje na 50 Din globe.
*
Tlnea se Je ie tako privadila sodišču, da ji Je že kar dolgčas, če ni zaprta. Parkrat je že nesla s kolodvora premog in potem šl« sedet, tako tudi zdaj. Da bo pa nekaj časa mirovala, je bila zdaj obsojena na 5 dni strogega zapora.
«
Hišina Ančka: «Verujte mi gospod sod« nlk, Zagreb me je zapeljal, ne pa moj fant. ki me jo toliko časa obrekoval pri mojih
spomladanske in letne moike obleke, obrnite se zaupno na specljaino zalogo težkega in angleSkega sukna 1266
Pri nakupu
Josip tvančič, Uubljana, Miklošičeva cesta 4.
Največja izbera 1 — Cene neverjetno nizke! — Oslejte si zalogo I — Prepričajte se!
Gospodinjah, da so me vse imele za tatico. Sla sem ž njim le, ker mi je obljubil, da bova lepo živela v Zagrebu. Pa sem bila ob« dolžena tatvin in vlačuganja, čeprav nisem bila vlačuga. Le s svojim izvoljencem sva živela, dokler ga nisem spoznala. Čudno ljubezen ima ta človek! Pravi, da me je obrekoval samo zato, ker je bil ljubosumen. Hvala lepa! Velik akt imate o meni in ven«
dar nisem ukradla ničesar druzega kot go« spodinji — pas.» — Ljubček Cene je sam priznal, da jo je le radi ljubosumnosti po« črnil in je le zato prvič drugače izpovedal. Pa ga je pogledal izpod očal zastopnik dr» žavnega pravdništva in že sta bila skupaj. Bo pa zdaj še Cene ebdolžen, ker je krivo pričal. Ančka je dobila tri dni, ki jih je že odsedela v preiskavi
Porote
Ljubljana. 3. marca.
Zavratni roparski umor
Tišina. Porotniki sede mirno liki vrsta ki pnv, le debel rdečeličen mož med njimi slini svoj kaza.ee in iista po črni kniizi usode — po kazenskem zakoniku; obstane ori trebu-šastem paragTafu in za pokaže svoiemu nepremičnemu sosedu. Sosed pomežika in popravi na šiijastem nosu očala in zapiči svoj oster pogled v obtoženca, ter ca zre pre-sunliivo. kakor bi oživel Pred rcim kljukasti paragraf in se ovil sličen strašnemu polipu okoli ššbkeza te'esa obtoženca. Morilec! Nikdo ni kriknil teza imena, a vendar ga ima vsa nahito polna dvorana na ieziku.
Na zatožni klopi sedi šibki dvajsetletni France Koprive delavec iz Stare vasi. ki ie obtožen, da te koncem februaria 1925. v gozdu rred Dolaml in Staro vasio zavratno umoril in oropal 62 letneea starca Toneta Trčka. svoiečasneea občinskeza slueo. a tedaj krošniaria. vese!eea. dobrodušneža mo žička. ki ni storil nikomur nič žaleza. Sosed ie so za zadniič videli okoli božiča leta 1924 a potem ie Izzini!. Vsem ie bilo znano, da ie veseljak odhajal po cele tedne z doma s svo'o drobno robo. ker pa se r»l vrnil, so nekateri sklepali, da se ie mož. ki ie bil zadnie čase precei bolehen. obesil: a druži, ki so poznali niezov humor, teza niso verjeli. Ko le prišla stvar orožnikom na ušesa in sicer do otrocih, sai in otroci naiboli odkritosrčni — so ieli zadevo preiskovati, zlasti ker je skelet umorieneza našel France Zupančič. in sicer šele decembra leta 1925. Ob toženeza le na;boli izda! niezov 7 letni polu-brat Jožek. ki ie orožnikom natančno pokazal kraj umora ter povedal, da ie France!) Trčka poklical, ki je nič hudeza sluteč šel tam rrimo. češ. da bo nekai od nieza kupil. Ko ea ie možek počakal, je France takol navalil nanj. za večkrat z zaprtim nožem irdaril in ea potem še reza! po vratu Trček je zavpil samo »Vek« in oal na tla. Zločinec za je pa to'iko časa mrcvaril. da mu ie odre-zal zlavo. Potem za 'e na še oropal denarnice s 5 bankovci po 10 Din ure Iz niklia in mu sezul tudi čevlie. Ici tih ie potem prodal. Bratec Jožek še pravi, da ie hudobneža Trček še brcnil v nos. da ie krvave!, pred-no ie siromaku odrezal zlavo. Po strašnem dejanju ea ie zavlekel v neiko eraoo in pokril z veiami.
Obdolženec ie bled. trra izraz zahrbtneža priče pripovedujejo, da ie sploh slab delo-mržen človek, a županstvo prosi, nai se ea spravi za slučaj, da pride kmalu iz zapora v prisilno delavnico.
Mrko strme vani črne votline lobanie irbi teza krošnjarja. katera sto.il na mizi pred sodniki In s svojim težkim molkom kliče ubi jalca na odgovor. Na desni strani lobanie se reži veli'ka hiknia. ki izdaia obtoženca, da ie napadel zahrbtno nesrečneža starca. France Koprive Se deanie priznal, a tajil, da bi udaril Trčka zadai. temveč, da sta si stala oko v oko In da za ie starec že orete parkrat sunil in udaril na ramo. da sta oba pila žzanie. da le v razburienosti Trčka uda ril z 2 m dolzim polenom fn mu ootem vzel listnico, ki za >e sama nase opozorila, ker je z'e<la!a Iz žepa ter mu tudi sezul čevlje in za nato prepusti! svoii usodi.
Porotniki so ea z osmimi zlasovi spoznali krivim. Ker n! bil tedaj, ko le svoj zločin Izvrši! star že 20 let. ni mozel državni pravdnik predlazati smrtne kazni. Obsoen je bil na !0 let težke leče. z letno temnico tiddm ležiščem in postom.
Novo mesto, 3. marca.
Zavraten roparski umor v Družmrki vasi
Danes se je pričela za dva dni določena razprava proti 30ietnemu delavcu Martinu Dežmanu, ki je dne 14. marca preteklega le» ta blizu Družinske vasi zavratno umoril po« sestniškega sina Josipa Vodopivca. ga oro« pa! in vrgel potem njegovo truplo v tako« zvano «Jezero na Marofu», kjer so je našli šele 6. oktobra 1925. Dogodek je povzročil med tamkaišnjim prebivalstvom veliko raz» burjenje in ogorčenje proti morilcu.
Dne 6. oktobra 1925. sta dva pastirja iz Družinske vasi. ko sta ob jezeru pasla živi. no, opazila na gladini sumljivo stvar. Od» stranila sta mrvo in dračje, nakar se je v resnici pokazala človeška noga. V mrtvecu so stariši spoznali svoiega sina. Truplo je imelo na glavi razbito čelnico in udrto te« menico.
Ljudski glas je zločina takoj osumil delo» mržnega in tuji lastnini nevarnega Martina Dežmana, ki je bil radi raznovrstnih delik» tov že desetkrat kaznovan, ponovno pa radi težkih zločinov tudi v preiskavi, iz katerih pa se je vsled svoje prekanjenosti in zviiač» nosti izkopal. Preiskava je dognala, da je izdeh.1 Dežman izredno premeten načrt Pregovoril je Vodopivca, naj bi še! z njim v Ameriko. Bi! je namreč prepričan, da si bo Vodopivec oskrbel za pot dovolj de» narja, katerega se je nameraval za vsako ceno polastiti. Nič hudega sluteči Vodopi» vec mu je v resnici nasedel. Zaman ga je mati jokaje prosila, nai ne odpotuje v Ame» riko, češ. da mu more dati komai 200 Din. Vodopivec se ni dal odvrniti od sklepa in si je izposodil nekaj denarja pri drugih strankah. Skrbna mati je dala sinu za pot še klobaso in košček slanine, nakar sta se razšla. Vodopivec je še pripomnil, da bo od šel ponoči skozi Dobovo po gozdu, ter se sešel z Dežmanom in tovariši v Novem me» stu, da odpotujejo skupno v Ameriko. Od tedaj pa ga nihče ni videl več živega. do» kier niso našli končno njegovo truplo čez več mesecev v jezeru.
Obdolženec Je sicer priznal, da (e bil usodnega večera v družbi umorienca. odloč» no p» je zanikal, da bi bi! z njim domenien za pot v Ameriko. Kritičnega večera, da se je Vodopivec pri njem še poslovil, češ. <la gre za zaslužkom na Francosko ali v Da!» maeijo. potem pa se nista več vidrla. Toda pri aretaciji so našli Dri obdolžencu umor«
jenčevo samoveznico, na njegovem dvori» šču pa Vodopivčevo raztrgano nogavico. Tudi so številne priče izpovedale, da je Martin Dežman poieti in jeseni neštetokrat hodil po poti. ki vodi k jezeru, nosi! s seboj kak zavitek ali vrečo, kar je vrgel potem v vodo. Očividno je hotel na ta način zakriti truplo, ki je vsled gnilobe sililo iz vode.
Obtoženec se je danes nasprotno svoje» rru porotnemu zagovoru še bolj rezervira» no zagovarjal. Zanikal je vsako krivdo. Nje gove izpovedbe pa so bile po vseh pričah ovržene. Vse priče, ki jih je bilo danes za» slišanih 16. ga slikajo kot nasilneža, ki se ga vsakdo boji. Razprava se bo jutri na» daljevala.
Smrtna obsodba radi umora tašče
Marija Petkova iz Lcskovca je 1. 1918. iz< ročila svoje posestvo hčeri Ivani, ter si iz» govorila prevžitek in dosmrtno stanovanje v njeni hiši. Že prihodne leto se je Ivana Petek poročila z Josipom Gmajnarjem in ga vzela na soposest. S taščo se zet ni» kakor ni razumel. Tašča ga je kmalu začela dražiti, da ni prinesel ničesar k hiši, razen kar se ga drži. Pojavili so se tudi prepiri radi prevžitka m je Marija Petkova tožila zeta celo na izpolnitev prevžitka. Naravno, da je postalo pri takih razmerah med obe» ma razmerie vedno bolj napeto. Gmajnar je začel svojo taščo naravnost sovražiti in ie sploh ni več pogirdal.
Marija Petek je dobro slutila nevarnost, k: ji grozi in je zato ponovno izrazila svo» jim sosedom bojazen, da jo bo zet ubil. Prosila jih je celo za slučaj nagle smrti, naj je ne pokopljejo takoj, temveč poprej preiščejo vzrok njene smrti. Nesrečna slut» nia ni varala Marije Petkove. Dne 18. de» cembra 1925. je starka, ki je bila še krepka in zdrava, nenadoma umrla. Njena hčerka Ivana Gmajnar jo je našla mrtvo v postelji I.ežala pa je v nenaravni legi, kakor da bi jo kdo položil v postelj. Mihelakovi in Ko» rénova, katere je Gmajnar obvestil o smrti svoje tašče in prosil, naj mrliča umijejo in pi eohlečejo, pa niso mogli verjeti, da bi Petkova v resnic: umrla naravne smrti. Ti so namreč takoj opazili, da je imela okob ust na obeh straneh obraza in na nosu odr» tine, kakor da bi jo kdo opraskal z nohti. Spodnja čeljust je bila dalje presekana in na mestu drugega sekavca se je nahajala krvaveča rana. Drugi dan je našla Miheia» kova tudi kapljice krvi, ki so vodile od mi« ze Marije Petkove do njene postelje. To so bili vsekakor sumljivi znaki, vendar pa se je Gmainarju posrečilo razpršiti sum in Pet kovo so pokopali, kakor da bi umrla narav» ne smrti.
Med tem pa se je kakor šiba božja vzdig» ni! ljudski glas, da je Petkovo umoril njen zet Gmajnar. Ko je za to doznal orožnik Maks Kračun, je Gmajnarja takoj aretiral in uvedel proti njemu preiskavo. Truplo Marije Petkove so izkopali in v resnici ugo« tovili, da je imela sedem reber zlomljenih, s krvjo prenapolnjena pljuča in še razne druge znake, ki so bili jasen dokaz, da je bila nesrečnica umorjena. Po mnenju izve» dencev je zločinec pokleknil svoji žrtvi z vso silo na prša in jo potem toliko časa davil, dokler ni izdihnila.
Obdolženec Josip Gmajnar je втсет pri« znal. da je imel prepire e svojo taščo radi prevžitka, odločno pa je pri preiskavi zani» kal, da bi ji storil kdaj kaj zalega. Po nje« govi izjavi je tašča najbrže padla, pri čemeT je dobila tako hude poškodbe, da je umrla vsled naduhe in slabosti.
Gmajnarja je obsodilo porotno sodišče v smrt na vešalih. Zagovornik je vložil priziv. Obtoženec še vedno trdovratno taji deja» nje.
Maribor. 2. marca.
Prebrisana sleparka
Dne J. novembra 1925. ie prišel posestnikov sin Janoš Luter v pisarno trzovca Josipa Benka v Murski Soboti !n iziavil tamkajšnjemu uradniku dr. Oeleeriu. da prihaja irrenom posestnika Gerzerja, ki prosi, da se izroči na račun prihodnje dobave prašičev In telet pred'u'em v znesku 20.000 Din Pred ložil je hkrati madžarsko pismo, s katerim ie bf! pooblaščen za dviz denaria. Toda to pismo ie po kasneiši uzotovitvi spisal sam in potvoril tudi Gerzarjev slnz in pisavo. Sleparija se mu le popolnoma posrečiia. Ker ie Gerzar tako oblčaino ierral denar na račun. te Benko tudi to pot izročil Lutru zanj 20.000 Din. Luter ie podpisal Izstavljeno po botnico z imenom France Novak ln nato po beznil.
Porotniki so twtrdî'l vprašanje zlede goljufije. nakar je bil Janoš Luter obsojen na
poldruzo leto težke teče.
• •
Poročilo o obravnavi proti Francu Bau-marrmi radi ponare-iania delnic izoopoln uie-mo naknadno v toliko, da ie bfl obtoženec radi ponarejanja delnic oproščen, obsojen pa na dva meseca zapora radi nedovoljene posesti orožia.
Maribor, 3. marca.
Povojni sleparski trgovec
Pred porotniki je bil danes trgovec Fri» derik Figlmiiller. ki je pod napačnim ime« nom Jo«ip Gregi ogoljufal mariborsko tvrd» ko Gaspari Faninger za preko 10.000 Din.
Friderik Figlmiiller je bil od L 1920. do 1922 samostojen trgovec v Dubrovici in Sav. skem Marofu. Njegova trg >vina pa ni uspe» vala, ker ni plačeval blaga in je prišla konč» no v konkurz. Nato je vzel za nekaj časa v najem neko posestvo v Zupelevcu pri Brežicah. Najbrže pa mu ni bi!o za težko delo in je zato začel naročati razno bla«> koncem julija 1924. deloma pod lastnim, de. lomi pod "njimi hneni. Radi teh dejanj ga je -»krožno o<i:4îe r Celju 1. 1925. že dva« krat Tbsodilo. 'CJ».b лпи • ni prenehal s svojim goljufivim j/Oatupabs ». Osleparil ie
tudi znano ljubljansko tvrdko Peter Koz!, na, kateri je izvabil prceejšnjo množino cev« ljev z obljubo, da bo takoj plačal. Kasneje pa se je izkazalo, da je naročil blago pod napačnim imenom, nakar je bil obsojen v Celju na 1 mesec ječe. Na podoben način mu je nasedel tudi trgovec Edmund Kocbek v Kranju in končno tvrdka Gaspari Fanin» ger v Mariboru, kateri je izvabil na goljufi' način blaga v skupni vrednosti 11.399 Din. Obdolženec je goljufijo v polnem obsegu prizna! in navede! za svojo obrambo, da se je samo zato posluževal imena Josip Gregi, ker je vedel, da na svoje ime ne bo dobil ničesar več.
Figlmiiller je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe.
Celie. 3. marca.
Mlad zločinec
Ign. Hribar. 17 letni rudniški delavec i Trbovljah, ie !. februarja popival z zidanem Maksom Rititeriem v dveh zostilnah v Tr bovljah In pri svoil sestri Anieli Hočevar Retiu. kamor sta prinesla z Rihterjem sod-ček za 6 litrov vina. Pozneie so dobili še ne kaj litrov vina. tako da so bili orecei vinsko razpoloženi Od Hočevaria sta odšla z Rih terjem na svoie stanovanie v Retie. Hribar namreč nI stanoval ori svoii materi, arrpak v takozvani fantovski hiši. Ostal pa ni dolgo doma. ampak ie odšel zopet v dolino. Sreča! je Fr. Pirnika. ki se ie vračal nekoliko vinien domov s kolodvora. Povabil za ie s seboj, da zresta skupai k dekletu. Spotoma te vprašal Pirnika. da li ima kaj denarja s sabo. nakar ie Pirnik poteznil iz žepa listnico In mu pokazal nekai hankov-cev v znesku 250 Din. Ko sta orišla na osamljeno mesto pri Retiu. le začel Hribar I nazovariati Pirnika na nenaravno spolno ob čevan;e ž niim. kar ie ta seveda odklonil. Nato ea ie Hribar nenadoma udaril s pest;o po nosu. da se mu ie vlila kri in zakričal: »Denar sem ali pa smrt«! Pirnik ie zbeža! in pritekel v barako št. 130 v Retiu. kamor je pritekel za niim tudi obtoženec z odprtim nožem v roki In še tam voli. da za bo zaklal. Hribar le priznal vse. zaeovarial pa se je s pijanostjo. Ljudski elas o njem ^ zelo slab. Bil ie še kot mlad fantek iako nevaren tujemu imetiu. Varnostna oblast ea ie oddala v saleziianskl zavod v Radni Dr! Boštanju, a ie od tam ubežal. Ko so ea lovili. je skočil v Savo in od tam erozi! s kamemem odraščenim zasledovalcem^ Istotako le ubežal tudi Iz zavoda na Rakovniku. Materi, k! ea je svarila ie žugal s sekiro in jo tudi enkrat obrcal.
Senat je stavil porotnikom samo vprašanje hudodelstva ropa. katero so porotniki tu di potrdil. Obsojen ie bil na tri leta ječe z enim postom ln trdim ležiščem vsako četrt letje.
Posledice pijanosti
Dne 25 marca 1925. okroz 1. ure popoldnt so se podali Jožef Zbil stareiši in njezova sinova Jožef !n Slavko od doma na bližnio okraino cesto v Ljubli!, da bi se tam učili kolesariti. Pripeljal se le s svoiim kolesom tudi Franc Reberčnfk In se pri njih ustavi!. Tudi žena Marija Zbtl ie prišla za nïi.rnj. V tem ie privozll Iz Mozirla voz. na katerem so sedeH rekruti. ki so se oeliall na kolodvor v Rečico na Pakt Vofnik Jožef Krznar ie vozil Iz Nove Štifte fante .Jožeta GoMlia, Janeza Zabrezmka. Janeza Repenška in Ru dolfa Pikla. Spotoma sta prlsedla še dva neznana fanta. Med kolesaril in rekruti c nastalo prerekanje, nakar so fantie poskakcll z voza. Pri tel priči ie vrzel eden Izmed fartov Jožetu Zbilu starejšemu v zlavo kamen. Poškodba je bila zelo težka in je imela za posledico dolzotralno bolehanie. trajno oslablienje govora in tra-no nezmožnost opravljanja poklica. Delanja ie bil osuml'en Jožef Golob. 22 let stari posestnikov sin v Smiklavžu. Ker pa ie bil takrat pri volakih v južni Srbiji le prišel šele sedai na zatožno klop. Golob delania ni niti priznal niti taal. On pravi: »Če rečem, da sem storil, lažem, če pa rečem, da teza nisem storil, Da tudi lažem. ker sem bil tako pijan, da se ničesar ne spomnim«.
Senat je stavfl porotnikom sled;ča vprašanja: Eno kot glavno vprašanje zlede težke poškodbe s katero ie bila zdruižena smit-na nevarnost ln Imela za posledico otrp4'c-ie možzanov ir. dve dodatni vprašanji: AH Je ta poškodba povzročila 'rarm tole-hanle in ali je bil Golob v trenotku de'anja popolnoma plian. Porotniki so zlavno vprašanje potrdili enozlasno s pristavkom. da obtoženec dejanja nI Izvršil s takim orodjem In na tak način, da bi bilo to smrtno nevat no, druzo In trette vprašanje so oa soz'asro zanikali. Na podlazl teza Izreka porotnikov Je bil Golob obsojen na 10 mesecev težke ječe z enim postom fn trdim težiščem vsslf mesec. Poleg teza mora povrniti vse stroške sodneza postopanla In plačati poškodnvar-cu odškodnino v znesku lO.Ottf) Din. Zaso-varial je obtoženca dr. Kalan.
Macelïa âlbani
(nepozabna krasotica iz velefilma .Gui'otine') igra v nemškem ^elefiimu „Pisma, ki ga niso nikdar dosegla".
Pride v kino „Bvor".
Narobe svet
PSsatelfl Mazač- le tf .b :ko užaljen. Vse rokopise, ki Jih pošlje v uredništvo mu vmeio, češ da so nerabni. »Ti uredniki res ne vodo«, potoži srvojHTiu prijatelju, »kaj jp dobro.«
»Mogoče!« pravi prijatelj, »teda vsekakor vedo, kaj le stebo.«
Običajno sredstvo.
Oosipodar: »Kaj ste napravili, ko Je mol» žena omedlela?«
SliužkiTija: »Oh, eoepod, v vašem imenu sem K obljubila nov klobuk!«
Praktično!
T! si svoj! prijateljici Evelinl razodel», da sva se skrivaj zaročila?«
»Seveda, draži, — tako nama nI trebs, da bi dala tiskati zaročne karte.
Vzor dvorljlvosti.
Kitajski poslanik v Washlngitonu Je b3 ired.st3vliem odlični dami, ki Je tekom e> чога stavHa tudi vprašanje: »Katero čed-nosit vi pri kitajskih ženah najvišje ce-rte?«
»Redk besednost,« je odvrnil Kitajec.
»Torej nI prav, če se ženske mtrogo kre-'ajo v družbi?«
»Naše postave celo zazovar^ajo točite* rakmna, če le ženska — Jezična.«
»Torej to bi ml skazilo, če bi živela n» Krtal<*em?«
»Nfko!i!« se Je zlasiJ nda»ivor. »V te« primeru bi take Dostave rad! vas uklrutL«
Pastirsko pismo in majčkene hlačke
Tako bedasto sem se čudil oni dan, ko sva se z gospodom škofom srečala v trafiki: jaz sem si kupil c;garo. gospod škof pa «Domovino». Končno pa sem pomislil: čisto prav ie. če si tudi gosood škof na stara leta poželijo razvedrila: da bi se pohujšali. se pa njim itak ni bati.
Toda stvar ni šla tako kakor sem iaz mislil. Včerai ie zopet naneslo naključje. da sva se z gospodom škofom srečala v trafiki — pa so oni kupili škatljo žveplenk. iaz pa «Domoljuba». In kar stoié sem na ulici prečital njihovo pastirsko pismo, ki so ga lastnoročno napisali na podlagi zadnje «Domovine». Glej no. sem si dejal, kako se vsak človek iz «Domovine» česa brihtnega nauči! Kmetovalec koristnih naukov v poljedelstvu veseljak dobrih dovtipov i,i hudomušnic. politikujoč duhoven pridigama in spovedovana. gospod Škot Da oisania pastirskih pisem.
Zamišlien sem šel mimo Katol ške tiskarne. krepko držeč «Domoljuba» in njegovo škofovsko - pastirsko pismo pod pazduho. V tem trenutku pribiti iz ti skarne fantič s polnim naročjem najnovejših izdelkov škofovskih strojev. Gotovo zopet kaj podučnega in pobožnega! Morda še eno pastirsko p'sino? Dai sem! A. a, a! Najnovejše športno glasilo. tiskano takorekoč na katoliški podlagi! ...	,	,7 , Se danes sem nekoliko omot .cen. ved no znova čiiam in kažem tudi drugim, da čitaio in pogledajo spodaj na kraju: «Tisk Jugoslovanske tiskarne», torej tiskarne. kater? lastnik in vrho-vni go-soodar so sam prevzvišeni gospod škof. «Vstanite. moja mila damica, — — pravijo škofovske črke — in se za-glejte v Tivoli . . . preizkušeni protek-tor vaših polgrešnih flitrov ... — kakor da ga ie pičila Steinbachova pomla-jevalna injekcija. Pa Grad . . . kakor kak star rejen maček, ki ie uspešno pre stal februarske ljubezenske avanture .. . Poglejte še . . planine, v tanko prosoino haljino ograjene, kakor koket-ne neveste, ki bi rade . - • razkazale svo jo zapeljivo nedolžnost. Da. tako-lt, mila mala dama. vidim vas v kratkem krilcu razgrete hazenašice. pa v majčkenih hlačkah ... in končno — mm! --v sijajno prilagodenem trikoju . . in zdravje vibrira v vsaki mišici in žilici vaših oblik, kakor helenski Artemidi, i.i lepa ste kakor doslej še niso videle moje motne oči . . .
O, o. o! Pri kratkih krilcih in bubi-kopfih v «Slovencu» je začelo, sedaj smo že pri prilagodenem trikoju m pri poganskih boginjah! In škofija še stoji, katoliški stroji so še celi in vnema za moralno in versko nedolžnost našega dobrega ljudstva je še vedno neokrnjena m čista — v «Domoljubu» . . .
_ M. A. C.
*	Vodstvo Vodnikove družbe sporoča clede prijav članov iz raznih krajev, na] potrpe, da se osnujejo povenjenišrva al pa da se sami prijavijo za poverjenike. To velja zlasti za mariborsko oblast Prijatelji Vodnikove družbe se naprošajo, da po-skrbe za poverjenike v najbolj oddaljenih kraj'h. Vsa korespondenca naj se pošilja na naslov: Vodnikova družba v Ljubljani.
*	Izpremembe v našt vojski. Какот javila »Vojn/, list«, so v našo v.ojsko sprejeti: v činu rezervnega sanitetnega poročnika bivši rezervni sanitetni poročnik avstro -ogrske vojske dr. Ivan Majnarič; bivša rezervna sanitetna oficirja dr. Anton Go-ričar in dr. Pavel Vcvšek. V vojno m omarico: v činu rezervnega kapetana korvete Miroslav Plohi, v činu rezervnega poročnika korvete pa Nikola Dabnovič.
' Iz zdravniške službe. Za železniškega zdravnka pri ljubljanski direkciji državnih železnic ie Imenovan dr. Ivam Za i c, predsednik društva zdravnikov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
*	Imenovanje v državni službi. Pomožni komisar obmejne policije v Veliki Kikindi Rudolf Maté ie imenovan za polic jskega komisarja v upravi grada Beograda.
*	Likvidacija Južne železnice. Naše prometno ministrstvo razglaša, da preide finančna kompetenca, ki je doslej za bivSo Južno železnico pripadala komiteju Južnih žcleznic, dne 1. aprila v redni delokrog generalne d.rekcije državnih železnic. Proga Južne železnice se bo potem upravljala po splošnih določilih.
*	Ljubljanski velesejem. Mnistrstvo trgovine in industrije je s svojim odlokom Pr. Br. 153 od 22. februarja 1925 priznalo, da uživalo predmeti industrijske svojine, razstavljeni na tem ljubljanskem velcsej-mu, pravo prvenstva, predvideno v paragrafih 90. 107 in 113 zakona o industrijski svojini in v paragrafih 95 do 99 naredbe t dne 17. novembra 1920. Dalje ie to ministrstvo pr znalo letošnji velesejmskl prireditvi popolni značaj čiste gospodarske razstave.
*	Zakon o taksah h prisiibroah. Drugi
natis k. pregledan in s p.jasnili izpolnjen. V Ljubljani 1926. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 68. — Novo izdajo »Zakona o taksah in pristojbinah« je priredil dr. Pr. Stegenšek, uradnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Besed lo zakona in abecedni seznam ek sta na novo pregledana, poleg tega pa so pridejana k posameznim tarifnim Postavkam in členom poiasnila m navodila, ki jih je izdala generalna d rekciia posrednih davkov v Beogradu. Ker so ta pojasnila bvezna za v*a oblastva, priporočamo novo izdajo »7akonn o taksah« urodom kot zasebnikom, četudi imajo morda še prvo izdajo.
*	Pravilnik o prometnih delavcih. Posebna komisija v prometnem ministrstvu izdeluje nov pravilnik o prometnih delavcih. Nov pravilnik bo vseboval odredbo, po kateri se bodo mogli železmišlki delavci odpustiti iz državne službe le na podlagi di sciplinarne razsodbe. Novi pravilnik stopi v veljavo s 1 aprilom.
*	Observatorij pod Triglavom Je na velikem potresomeru »Zlatorog« zaznamoval v zadnjih dneh močno valovanje zemlje, ki je doseglo svoj višek predvčerajšnjim.
*	Nove obrtne šole. Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava, ustrezajoč splošni zahtevi zlasti iz Hrvatske in drugih krajev, ustanoviti prleg nižjih tudi ne-koWko srednjih šol. Ker se pojavlja tudi potreba višjih strokovnih obrtnih šol, bo posebna konferenca v kratkem razpravljala tudi o tem vprašanju.
*	Razpisana mesta poštnih storešin. Raz pistrie se služba starešine pri poštah; Žužemberk (II/l), Q. Lendava (II/2), Rogašev ci (II/2), Črna pri Prevaliah (II/l), Mežica (II/2), Toplice pri Nov. m. (11/2), Loka pri Zidanem mosta (II/l), Platina pri Rakeku (II/2) in Kriiževci v Preknmrju (II/2). — Prošnje naj se vlagaio pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
*	Novo postajališča na železni:! Orin ž Ljutomer Murska Sobot.!. Kakor se nom poroča, je postavitev postajališča v Pu- i sencih pri Ormožu tam, kjer križa želez- j шсо okrajna cesta Ptuj-Cakovec, zogetov- | Ijena .Med direkcijo d.žavnih železnic v Ljtbljani in občino Pušenci je prišlo po dolgih pogajanjih končno do sporazuma radi gradbenih stroškov. Železniška uprava je prevzela gradnjo postajal-šča in perona, a občina se je zavezala, da bo krila vse stroške radi nekaterih občinskih cest, ki so se morale vsled nove železnice p e-ložiti in na novo zgraditi in ki bi jih morala sicer trpeti železniška uprava sama. Postajalšče bo otvorjeno še tekom tega poletja. S tem bo ustreženo nujnim potrebam prebivalstva vseh bližnjih občin tja do središča in Koga.
*	Vremensko poročilo iz Kočevja. Iz Kočevja nam poročajo z dne 1. marca: Davi je pokril sneg mesto ln okolico, ki je pa čez dan izginil. Temperatura: V nedeljo zjutraj —5' R, v ponedeljek cb 7. uri —2° R, opoldne na solucu +15° R, poipoi-dne cb 5 uri (17.) +1° R. Barometer visoko, vzhodni vetrovi, včeraj in danes burja.
*	»2mal« na Donavi. Finančno ministrstvo ie svofjedebno патосПо pri ladjedelnici v Kraljeviči velik motorni čoln v svrho izsledovanja tihotapcev na Donavi. Motorni četo je bil te dni dovršen ter krščen na ime »Zmaj«. Ccln je zgrajen po najmodernejših zahtevah tehnike.
*	Izstop Iz naše državljanske zveze. Iz naše državljanske zveze so izstopili: Avgust Kovač, mizar pri Sv. Rupertu na Koroškem. pristojen v St. Danijel pri Dravogradu; Ernesdna Weixier, zasebnica v Voitsbergu, pristojna v Vitanje; Josip 9-irauss, trgovec v Regerasburgu. pristojen v Dvor pri Novem mestu: Kornelija I.am, privatna uradnica v Bratislavi, pri.str.jna v Beltince; in Anton Ml'šič, delavec v Trstu, pristojen v Vrbljjene v ljubljanskem okraju.
*	Podčastniška šola v Zagrebu. Četrta pehotna podčastniška šola v Zagrebu sprejme dne 10. meja ve'ïko šievilo gojencev Iz civrVega prebivalstva in Iz vojske. Do natečaja imajo pravico vsi dovolj pismeni mladeniči od 17. do 21. leta starosti. Pogoje lahko razvidi vsak interesent pri cbčirofjkih cblastvih, na oroižniških postajah in pri vojaških okrožjih.
*	Bakteriološka postaja na Sušaku. Na podlagi sklepa ministrstva za narodno zdravje ie bakteriološka postaja v Kraljeviči prenehala funkcionirati, ker je bila te dni otvorjena bakteriološka postaja v »Domu narodnega zdravja« na Sušaku. Za šefa postaje je imenovan dr. Otmar Traus-miiller, ki je vodil doslej bakteriološko postajo v Kraljeviči.
*	Izseljeniška kvota Jugoslavije. Zedinjene države so, kakor znano, deločile kvoto priseljencev iz Jugoslavije n? 671 oseb letno. Ameriški konzulati smejo izdati mesečno največ deseti del kvote, to je 67 vizumov. Kdor d /bi vizum, lahko v do-
i bd štirih mesecev odpotuje v Ameriko. Od j 1. julija do 31. decembra 1925 so amer ški konzulati izdali 324 potniških vizumov na račun naše kvote in sicer 127 vizumov onim, ki uživajo prednost v kvoti, ter 197 : za navadne kvotne priseljence. Prednost v j kvoti imajo otroci in starši ameriških dr-I žavljanov ter dobri poljcdelci, bi jih najame kak ameriSki farmer. Do 30. junija ! 1926 ostane še 347 priseljeniških vizumov • na račun naše kvote. ! * Iz vrst upokojencev nam pišejo: Dne j 16. februarja je prineslo »JU.ro« poročilo, ; da se je baje izrazil predsednik uradniške-■ ga kongresa v Beogradu, da bi bilo preveč, ' zahtevati za penziioniste neomejeno števi-i lo voženj po znižani cent, zadostuje jih 6. S čudno, kako je mogla pasti na tako važnem I mestu taka beseda in da ni nihče ugovar-; ial! Izražam mnenje mnogih, da gre upo-| kojencem tista ug'dnost kakor aktivnim in navajam zato nasiedreie razloge: Šest vo-j ženi se takoj izčrpa Komu se dogodi večkrat ko регтагјопгчои, da se mora voziti ra j pogrebe tovarišev, srvojcev, po adiravila, k ; zdravniku itd. Kdor Je delal 30. 35, 40. 45 let za državo, ie že storil to, kar aktivni uradnik še ni. Ne mnre se torej zapostav-i 1јг/Л za aktivnim. Ugovairjal je nekdo, da ! bi upokojenci lcupčevaJi. Kdoir ie svoje
i moči v 3C(Jo 451etnem delu Izčrpal, nima i--------
Pomlad se izraža
kar nsj-opolneje na krasnih novodobnih damsk h kostum'h, plaščih in oblekah duna skih in pariških modelov. Dobiti ;in je samo pr1
j tvrdki Fran Lukič, Pred škofijo 19
za kupčije ne veselja, ne sposobnosti. Tudi je železniškemu osofctju kontrola pri neomejenem številu voženj lažja, ker odpade nadležno žigosanje pri blagajnah. To kot donesek k temu važnemu vprašanju z željo, da bi se upoštevalo.
*	Telefon v Zgornji Savinjski dolini. Poštna direkcija namerava razpresti telefonsko mrežo tudi v Zgornji Savinjski dolini. Predvsem namerava telefonsko žico izpeljati v Luče in Solčavo, katera kraja sta v twjskicpiromeinem oziru zelo važna. Ako ne bo posebnih ovir, dobita imenovaina kraja telefon že tekom letošnjega leta.
*	Poštni avtomobil v Solčavo. Tudi letos bo poštni avtomobil vozil z železniške postaje Rečica na Paki v Solčavo. Voziti prične spotnla'di. Za promet se porabi velik avtomobil, v katerem bo prostora za 16 oseb. Zelo pametno in umestno. Turistom bo s tem zelo ustreženo.
*	Avtomobilski promet v Kokršlii dolini. Kakor čuiemo, namerava poštna uprava v letnih mesec.h uvesti v Kokrski dolini poštni avtomobilski promet. Poštni avtomobil, v katerem bi bilo prostora za 16 oseb, bo vozil med Kranjem in Jezerskim. Ako ne bo posebnih zaprek, prične avtomobl voziti že 1. maja hi ostane v prometu do kbnea septembra. Z uvedbo avtomobilske vožnje bi Kokrska dolina, zlasti pa Jezersko mnogo pridobilo. Tujsfci promet bi se mogočno dvignil in češka koča pod Grin-tovcem bi postala zopet dostopna širšim «uristovslkim kirog;m. Največ pa bi s to uvedbo pridobila planinska koča na Krvav-
cu. Iz Kokre bi se potem prišlo v
kočo
v poltretii uri, dočim ie sedaj iz Kranja ali Kamnika skoraj 6 ur. Ljubitelji planin bodo poštni upravi gotovo hvaležni, ako izvede ta načrt, še b.,lj pa SPD, ker bo šele z avtomobilskim prometom iz Krr/nja na Jezersko prišla do veljave koča na Krvavcu.
*	Kakšno vreme bo marca meseca? Nemec Brieskorn je na podlagi večletnega proučavanja vremena v posameznih mesecih izmoišel novo metodo za napovedovanje vremena. Evo, kaj napoveduje za tekoči mesec: V glavnem bo marec vetroven, meglen in nekoliko hladen, posebno ponoči. V prvi tretjini meseca bo noč mrzla, v poslednji tretjini pa bo več dni že popolnoma pomledrnstkih. Naijsk-bše vreme bo sredi meseca. 9. marca bo mrzlo, posebno ponoči, obenem deževno ln zelo oblačno. 13 .marca prične slabo vreme, veter, dež Ln moTda tudi burja. 21. marca nočni vetrovi, rahel dež, ponoči hI: dno. Na moiju in na planinah vihar. Po hribih južni vetrovi, nato izpremenljivo. 25. mavca malo bolje, toplejše. 31. rnotrca deževno in neugodno.
*	Poziv krošnjarjem. Prejeli smo: Na podlagi Odioobe ministra trgovine in industrije z dne 7. novembra 1925 št. 12019/111 se radi revizije krošnjarskih dovoljenj vsi v ljubljanski oblasti se nahajajoči kroš-njarji, ki posedujejo krošnjarsko dovoljenje, izdano po kateremkoli oblastvu v državi. ki pa še ni bilo pregledano v smislu gornje olločbe od pristojnih oblasti v drugih cblastvih, da se najkasneje do 20. marca zglase pri najbližjem sreskem p glavarju aili pri mestnem magistratu v Ljubljani ter prineso seboj krošnjarsko dovoljenje.
*	V Krcgujevcu učitelji In profesorji brez plače. Učitelji ln profesorji osnovnih šol, učiteljišča in gimnazije v Kragujevcu že drugi mesec niso dobili svojih plač, ker minister prosvete St. Radič še ni odprl dovolj kredita, čeprav so šolske oblasti poslale prijave v pravem času. Kakor se poroča. odpotuje prihodnje dni iz Kragujevea posebna deputacija uradnikov v Beograd, da intervenira v ministrstvih prosvete glede takojšnjega odplačila zakonitih prejemkov.'
*	JugosL-venska pevska društva v Ame-1 rški. V Zedinjenih državah Severne Ame-I rike obstoji sedaj po zanesljivih podatkih ! 65 jugoslovenskih pevskih društev in sicer i 32 slovenskih, 2-1 hrvatskih in 9 srbskih s ; skupnim štev lom 1031 moških in 3S5 ženskih članov.
*	Zdravstvena razstava v Vojniku. Drž. higijenski zavod v Ljubljani priredi v Vojniku pri Celju v posojilnični dvorani od 7. do 14. iebruarja higiensko razstavo, zdru-
| ženo s ciklusom zdravniških predavanj in j predvajanjem zdravstvenih filmov. Preda-; val bo tamnšnji zdravnik dr. Stanimir Vr-j hovec obe nedelji, ;n sicer 7 marca ob pol ; 4. popoldne, 14. marca pa ob pol 9. dopol-| dne ter ob pol 4. popoldne Vstopnine ni. ; Razstava je za vsakogar velepoučna in ko-j ristna, zato nje obisk vsestransko priporočamo,
*	Veliko novo kopališče na Sušaku. Kakor poiročajo s Sušaka, so na obali Delte pričeli z gradnjo novega mestnega kopa-
; lišča. V morju se zerade betonski stebri, i na katerih bo zgrajeno moderno kopališče, j Ulpati je, da bo kcpaiišče že do le.ošnje j letne sezone dograjeno in izročeno pro-I metu.
i * Zahvala. V imenu »Dobrodelnega dru-; štva grafičnega delavstva« se zahvaljujeva : s tem javno vsem p. n. denarnim zavodom, . firmam in posameznikom, ki so v zadnjem i četrtletju leta 1925. naklonili društveni : blagajni večje ali manjše zneske. Posebe ; pa izrekava toplo zahvalo še p. n. Deini-ški tiskarni, Ljubljanski kreditni banki, j ljubitiansiki podružnici Prve hrvatske štedi-. onice in jiagosloveniski zavarovalni banki »Slavij:«, ki so podarile drp&tvu znatnej-: še zneske. — V Ljibljani, dne 3. imrca 1926. Vinko Zajec s. r., tačasni predsednik, Božidar Pirkovič s. r., tačasni za-, pis-nikar.
*	Lov za tatom po strehah vagonov. V
i soboto se je dogodil v bližani Novega Vr-I basa originalen dogodek, kakršni se vidijo i samo v filmih. Sprevodnikoma siibotiške-1 ga osebnega vlaka, Saviču in Mihajloviču, se ie posrečilo, da sta aretirala nevarnega tam. ki je izvrševal dolge mesece tatvine v vlakih Beograd—SulboMca m obratno. Lov na njega pa je bil precej težaven. Čim j je namreč tat opazil, da mu grozi nevarnost, se je dvignil na streho vagona. Ko , sta bd;ela sprevodnika za njim, je skočil
tat na drugI vagon, se spustil potem zopet v voz, se približal mirno neki stranki in jo hotel kar mimogrede okrasti. Med tem pa sta mu bila sprevodnika zopet za petami. Pričel se je nevaren lov po strehah vagonov, nakar se je tat, ko je bil že popolnoma izmučen, vendarle udal. Pri njem so našli večjo vsoto ukradenega denarja, okoli 40 komadov obveznic vojne škode ter mnogo dragocenosti.
*	Gradnja hotela v Trogiru. V Troigiru pri Splitu se je pričela akcija za gradnjo velikega hotela. Trogir je starodavno mesto, znamenito po svojih arhitektonsko dovršenih zgradbah, kamor prihaja mnogo tujcev. Hotel bo zgradila Prva hrvatska štedionfca v Zagrebu ter ga dala v zakup domačemu podjetniku.
*	Predrznost i tali ionskih ribičev. Iz Ši-benika poročajo, d.i postaja predrznost italijanskih ribičev vedno večja ter nasprotuje določbam brionskih konvencij. Vedno globlje prod rajo v našo ribarsko cono. v kateri so nalovili v zadnjih daeh nad 20 tisoč kg rb. Naši ribiči se nahojajo v težkem položaju.
*	Pasja stoklina v Beogradu. V mesecih januar in februar se ie v Beogradu pojavilo večje število stek'.'h psov, ki so cgrizli več oseb. Tako so b'le predvčerajšnjim odpravljene tri osebe v Pasteurjev zavod v Niš. Tekom zadnjih štirinajst dni je bilo nad 50 oseb izročenih v Pasteurjev zavod
*	Na svatbi ustreljen. Na tragičen način je te dni končala svatba seljoka Jove Bra-tiča v bosanskem B'aluiu. Ko so svatje po poroki krenili proti nevestnemu domu, je nevestin brat Kosia Ešpek v znak veselja hotel streljati. Ko je pomeril z revolverjem, je neki svat prijel za orožje in strel je zadel nevestinega sorodnika v vrat tako nesrečno, da ie ostal na mestu mrtev.
*	Zopet potv.->rjeni k lki. Uprava državnih monopolov je dobila poročilo, d:: so bili odkriti v Zagrebu novi falziilkati kolkov po'50, 10. 20, 250 in 500 Din. Do sedaj je bilo zaplenjenih 14 komadov po 50 Din. Falzif.kati so razmeroma slabo napravljeni. Odrejena je obširna preiskava.
*	Obesil ss јг, ker so ma tatovi odnesli cekine. Seljak Veliko Miletič iz Budove v Hercegovini je bi! znan kot velik stiskač. Te dni so mu neznani zlikoivci odnesli blagajno s ceniki, česBT ni mogel preboleti Po dvodnevnem razmišljanju in brezuspešnem izsledovanju tatu je še' mož v domač hlev ter se tamkaj obesil.
*	Vlak usmrtil ženo. Na železniški progi Ramiči-Mišm han v Basni so preteklo nedeljo naši truplo ženske, ki jo ie ponoči .povozil vlak. Sodna komisija ie ugotovila, da je ponesrečenka Andja Sukala, žena se-Ijaka iz Prijakovcev. Ker moža v soboto zvečer dalj časa ni bilo domov ga je šla iskat v oddaljeno gostilno po železniškem tiru. Na potu i o je zgrabila lokomotiva in Jo grozno razmesarila.
*	Svengall hipnotiziral slavonsko mladoporočenko. Zanimiv dogodek se -je odigral nedavno v vlaku med Našicami in Osije-kom. Znarti hipnotizer Svengali ie sedel v vozu skupno z neko mladoporočenko iz na-šičke okolice, ki je imela v roki košaro jajc. Ženska je nenadoma začutila pogled hipnotika in se je zagledala v njegove oči. To je bila njena katastrofa. Kma'u ie namreč zapadla v hipnotični sen. Svengali je nato izjavil, da je v vsakem njenem jajcu en cekin, nakar ]o je prebudil. Ženska je pričela jajca takoj odpirati in iskati cekine. Razbila jih je že deset in bi jih gotovo še več, da je ni Svengali opozoril, naj preneha z brezplodnim delom in ji Je plačal za vsako razbito јзјсе po 2 Din. Šele potem, ko so ji potniki razložili, kaj se je ž njo zgodilo, se je ženska prekrižala in vzkliknila: »Oii, vari nas bog tega vraga, ki hodi v človeški podobi po vagonih in se norčuje Iz slavonskih žensk.«
„Jstx te ljubim!"
«Elitni Kino Matica»
штжт^ва. гпгаипи
Iz Ljubljane
ti— Odboj g.n konzula dr. Beneša Iz Ljubljane. Bivši generalni kenzui CSR in doyen konzularnega zbora v Ljubljani, dr. Otokar Beneš, ie odpotoval včeraj z opoldanskim dunojskim brzovlakcm na svo;-novo službeno mesto v Prago. Slovo pionirja češko-jugosloveiiskega bratstva in vzajemr.;osiii se ie razvilo v prisrčno in istoreno manifestacijo priznanja njegovih zaslug. Na peronu glavnega kolodvora se je zbrala elita ljubljanske družbe: navzoč je b;l ves konzularni zbor pod vodstvom doyena gen. konzula avstr. republike dr. îvirautza in novega konzula čSR dr. Fr. Resla, divizij onar general Kalafatovič z generalom Živkovičem, šefom gen. štaba dravske divizjske oblasti polkovnikom Ne-deljkovičem ter komandantom art. puka, polkovnikom Antonijevičem, nadalje predstavniki civilnih oblasti, dvor. svetnik Kre-merašek v zastopstvu velikega župana, ti-načn: delegat dr. Šavnik, šef zdravstvenega oddelka dr. Katičič, starosta ljubljanskih županov Peter Graselli, gerent ljub. občine dr. Puc. rektor univerze dr. Pitamic, bivši minister dr. Kramer, železniški direktor dr. Borko, policijski direktor dr. Gu-štin, dr. Triller m dr. Gregorin za Jug.-češkosl. ligo v Ljubljani, zastopniki češke kolonije, starosta JSS Eng. Gangi, predsednik notarske zbornice Al. HudovcrmSt, predsednik velesejma Iv. Bonač, predsednik Zveze rtvdustrijcev Drag. Hribar, predsednik Jug. novinarskega udruženja St. Virant, ravnatelj trg. akademje dr. Bôhm, zastopniki akad. društev »Jadrana« ki »Tri-
glava« itd. V imenu narodnega ženstva, ki Je bilo številno zastopano, je gospa Fr. dr. Tavčarjeva izročila g. gen. konzulu lep šopek svež'h cvetlic. Konzul dr. Resi se je od svojega predhodnika poslovil s kratkim prisrčnim nagovorom. Dr. Beneš se je vidno gmjen od tolikih izrazov prisrčn:h simpatij prisrčno poslavljal, zagotavljajoč, da ohrani Ljubljano vedno v najlepšem spominu. Živahni Zivio! in Zdravo! klici so zadoneli od vseh strani, ko se je odpeljal vlak, s katerim je zapustil Ljubljano prvi reprezentent bratske in zavezniške ČSR.
u— Proslava rojstnega dne prezidenia dr. Masaryka v Ljubljani. Češka pom žna šola ter Češkoslovaška Obec v Ljubljani priredita pod protektoratum češkoslovaškega konzulata v nedeljo dne 7. t ra, ob 10. v dvorani Narodnega doma proslavo rojstnega dne prezidenta Masaryka. K proslavi so vabljeni vsi prijatelji češkoslovaškega naroda. Pričakujemo čimvečio udeležbo iz .tukajšnjih narodnih krogov. Po slaivnosti odide g. konzul dr. Resi na pokopališče, kier položi venec na gom'lo padlih vojakov in narodnih žrtev.
u— Filmsko predavanje »O tuberkulozi«. Zveza kulturnih društev v Litibljani op o-zarja že danes cenjeno občinstvo na drugo filmsko predavanje tz območja človeške higijene. To predavanje bo obravnavalo temo »O tuberkulozi« ter se bo vtšiio v nedeljo dne 7. marca ob pol 10. dopoldne v »Elitnem kinu Matica«:. Predavatelj g. dr. Tone Jamar, ki je špeoljalist v zdravljenju tuberkuloze in pljučnih bolezni, bo razpravljal Ln predočeval na podlagi lepe-га filma, ki ga je dal na razpolago Drž. higijenski zavod v Ljubljani nastanek in vse posledice te najgroznejše morilke človeške družbe. Saj je vsem znano, da umre letno nad 2000 ljudi v mali Sloveniji za to kruto boleznijo, dočim znašajo žrtve cele Jugoslavije ogromno vsoto 50.000 ljudi. G. predavatelj bo predočil glavne vzroke пз-stanka te bolezni in na kak način se nam je uspešno boriti proti njej. Občinstvo valimo. da si ta film sigurno ogleda, naj.t.p-leje pa priporočamo to predavanje šol?1 mladi«;, vsled česar opozarjamo na mm zlasti šolske oblasti m učiteljstvo. katero naj obisk tega filma učencem toplo priporoča. Radi velikega navala pri blagajni ob priliki zadnjega predavanja ZKD je sedaj preskrbljeno, da se bodo dobile vstopn ce po Din 2 za sedež že v predprodaji in sicer od sobote dne 6. t m. dalje ob običajnih urav pri blagajni v Kinu Matica. Ker je z ozirom na zanimivo snov predavanja pričakovati obilne udeležbe, priporočamo občinstvu, da si vstopnice pravočasno preskrbi
u— Preporodov retorični krožek KZO
ima danes 4. u m. ob 6. uri svoj četrti redni sestanek. Nadaljevala se bo debata
0	»Naši narodni manjšni v Italiji«, nakar bo predaval tov. Dvorak o temi »Valva-zor«
u— Trebljenje Jarkov. Mestna občina ljubljanska bo oddajala v nedeljo dne 7. t m. ob 2. popoldne v šoli na Barju v trebljenje nekatere javne jarke v Karlovškem «n Trnovskem predmestju potom zmanjševane dražbe. Interesenti se vabijo, da se napovedane dražbe zanesljivo udeleže.
u— Prvo $e je podražilo Zadruga gostilničarjev v Ljubljani nam sporoča: S 1. marcem je mestna občina ljubljanska zvišala užitninsko doklado na pivo za 50 Din. pri hektolitru. Ker prihaja vsled tega na liter piva 50 par peviška. morajo gostilničarji temu analogno svoje dosedanje cene regulirati navzgor za ravno toliko, t. j. pri litru za 50 par, pri vrčku pa za 25 par. Občinstvo naj blagovoli to upoštevati, da se ne bo domnevalo, da Je to samovoljno povišanje gostilničarjev.
u— Na občnem zboru mesarske zadruge dne 28. februarja so bili izvoljeni: Franc Lavtižar za načelnika, Ivan Anžrč za pod-načelnika, za odbornike: Alojzi Brecelr.ik, Franc Selan, Ivan Janežič, Franc Anžič, Franc Črnivc in Matevž Krušič. Namestni-; ki: Josip Keber, Anton Bzilj in Franc R>-j de. Preglednika računov: J. Anžič in Fr. Dolničar.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slu-i čaji: 2 tatvini, 1 telesna poškodba, 4 prestopki kaljenja nočnega miru. 9 prestopk .v cestnega policijskega reda, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja ln 1 ogenj v dimniku. Aretirane so bile 3 osebe, in sicer:
1	radi nadlegovanja pasantov. u— Države ne prizna. Delavec Ivan 2u-
ža, stanujoč v Linhartovi ulici, nikakor nI bil zadovoljen z današnjimi razmerami. Kadar je ostal na cesti brez posla, je vedno razsajal in govoril ljudem, ki so ga hoteli poslušati, da ne prizna Jugoslavije in da je prisegel samo avstrijskemu cesarju. I Ker je vedno in povsod rovaTil proti ob-! stoječim razmeram in* hujskal ljudi, je ! postala po neki prijavi pozorna na njega ! policija in ga včeraj aretirala. Zuža je b i : radi protrdržavnega govorjenja predan sodišču.
u— Ukradene odeje. Prevozničarka Lucija Kerže se Je daia vsled ugodnega nakupa zapeljati, da je kupila od vojakov več odej v vrednosti 310 Din. Pozneje Je za zadevo izvedela policija ter jI odeje zaplenila. Odeje so bile ukradene v garnl-zij'ski bolnici.
u— Izpraznjen kovčeg. V službo pri mesarju Jesihu na Dolenjski cesti je stopi pred nekaj dnevi kot hlapec okrog 30 letni neznanec, ki je povedal samo svoje krstno ime Lojze. Lojze je tri dni prav pridno delal, dne 2. t m. pa je izginil brez vsakega sledu. Stvar sama na sebi ne bi bila ?e nič huda, ako ne bi ostal razočaran isto-tam uslužbeni mesarski pomočnik France Južina, te je našel zjutraj svoj kovčeg vlomljen. Neznanec se je namreč ponoči splazil v pomočnikovo sobo in izpraznil njegov kovčeg, v katerem se je nahajalo nekaj perila ter Ustnica z 250 Din.
u— Ubegll Tonček. 29-ietni Anton Ja-peli, trgovski sotrtlJnik iz Ljubljane, Je moral radi svojih dolgih prstov ki radi svojega sicer namazanega vendar lažnjivega
Jezika presedeti te ve£ mesecev v zaporih
deželnega sodišča. Vsi nauki ta vse kazni pa niso dos* zanegle. Komad Je Tonček pri-iel zut>et na prosto. s je poiskal zabavno ljubico, naiio pa doirtl neko trgovsko za-stupstvo m pričel goljufati kar na debe.o. Svoji prijaiekjici seveda ni nkdair zaupal, od kod trna vedno toliko denarja. Poaneje ie d.b.l službo kot potnik pri rmUki z usnjem in čevtjarsktmi potrebščinami Matevža Tumeja ter opeharil I njega za več tisoč dinarjev na ta način, da Je jem ai od »trank neiwavičeao predplačila za naročeno blago. Opeharjene stranke tn gospodar so slednjič za Tončkove navade zive-dell ta ga prijavit policiji. Vendar se Je prefrigatiec aretaciji ie pravočasno шпак-Oil In r.eznanokam pobegnil
u— prijet tat koles. 3»leml Ivan Istenič, fcn te hi že 2Ukrait kaiznovan ran» tatvine hi shčnih prestopkov. Je delal nekaj časa v gramozni Janri na Kodetjevem. Ker pa se mu Je zdelo, da ne za>shtžl zadosti čez teden. Je sklenil koristno tzrabttl tuši nedeljo. Odšel Je popoMne na sprehod proti Si. Vidu in pogledal spojoma v vsako go* etriiT.Sko vežo, ako se ne bi daio pot eni pria do kaikega kolesa. Namen se mu Je p<».rečH v neki gostiinl v Sl Vidu in odpeljal se Je s kolesom prod Dravtjam. Tam pa ga Je nenadoma ustavili pred neko h:So, kjer le kolo prodajaj, stralmk in ga aretiral. faieraču se seveda ni poljubilo oditi na pomlad v zapor in skušaj Je na vse načine, da pobegne. Ker mu pa to nI uspelo, se Je vrgel enostavno na tla tak», da Je bil stražnik prisiljen, da Je pozvail nekega irvoSčIka, da Je ta v stražnikov* družbi Isten^ča pripeljal s kočijo na policijo. Ce bo Istenič ostal tudi v hikaji tako »ncbel», je precej dvomljvo.
Iz Maribora
a— U6nl tečaj o trsnl rezi na srednji vi-earsk In sadjarski šoli v Mariboru se bo vršil v petek dne 5. t m. Začetek ob 8. zjutraj v učilnici št. 3. Pridejo lahko tud oni, ki se niso nv*li pismeno prt) a vit L
a_ Dvojna Prešernova proslava v gle" dališču Ker b(. pri nedeljski večerni Pre-iernovl proslavi v gledalšču, ki Jo pritede slovenski književniki Iz LJubljane. got«>vo S strjrf ibvSmstva velik naval. Je n-ipris-la uprava književnike, da bi priredili še posebno matinejo dopoldne v gledališču. Ta maiinela tx> v prvi vtsb namenjena di-JaAcvu. Dostop bo tmelo tudi drueo občinstvo In naj zato šolska vodstva opo/.ore mladino, da si pravočasno preskrbi vstopnice.
a— Koncert Glasbene Matice. Ker Je bil
včerajšnji konten Glasbene Matice ie par dni prej razprodan, naimerava Malica koncert v soboto 6. L m. ponoviti. Da bo vsakomur omogočen posel, so cene znatno znižane. Priporočamo pa vsakomur, da si pravočasno nabavi vstopnice v pred-prodaji pri ZUti Brsšnik, ker bo tudi ta koncert skoro goiovo razpn.dan.
a— Obinl zbor Gospodarskega bi p ll' tičnega drušrra za I. In IV. okraj bo jutri ■» petek ob 2U. v posebni sot» gostilne Peč-n.k. na Rutovškem trgu. Opozarjamo vse prijatelje ш ČUne dru it v a na to zixir o vanje s pozivom, da se ga v kar največjem bevihi udeleže.
a— V tajni seji občinskega sveta so se obravnavale v sredo zrvečer razne personalne zadeve. Definnlvmh sklopov ni bi».
a— Trg s senom. Včerajšnji trg s se-som Je bil razmer, .ma dobro ob »kan. Kmetje so pripeljali 10 vozov sena in 5 vozov slame. Cene so ostale nespremenji ne in se Je prodajalo seno po 60 do 9n Dn, slama pa po 50 do 6ii Din za li>0 kg.
a— Povečanje Magdalen skuga parka. Na včerajšnji občinska seji je b la spre j eu ponudba pt^e^jrice Reiser za zamenjavo zemljiških parcel poteg Magdalercskega parka. Ze lam je Olep;evaliw društvo za majjdalertvkl okraj «zdelalo načrt glede p >-veča ve tamošrtjih nasad. iv. Totla pr.majij-kovalo je primorn.h zemljišč. Izvedba načrta je s to zamenjavo sedaj omogočena In bo menda tekom tega leta Izvršena. Dru-itm, ki je šele pred enim lo.onn prešlo v slovenske roke. le s tom pridi g >m ponovno dokazalo, da se v polni meri zaveda svoje na Ione.
a — Nesreča kolesarja. Ključavničarski vajenec Kari Novak Je vozil včeraj dopoldne z motornim kolesom v naglem teincu po Einsp.elerjevi ulici. Ko Je hotel zaviti na Meljsiko cesto, mu je spodrsnilo t.ko, da je z vso silo telcbuJ s kolega. Obležal je v nezavesti. Pozneje pa so ug toviH, da ni cl »bil nobenih težkih poškodb. Rešilni odJelek mu je nudil prvo p moč in ga Je prepeljal na ajegovo sianovanie.
a— Čajanka na čast ijab Janskim lit :ra" tom. Ob priliki P>ešern. ve pr.»lave v tu-kaa.šniem Narodnem gledališču prihodnjo nedeljo priredi gledališka uprava skupno z mestno obimo na čas: sodelujočim kjib Bansikim literaiom v Narodnem domu čajanko, da tako počasti predstavnike slovenske književnosti, ki so v Maiiboru doka! redki gosti e.
a— P. pravilo VetrlnJcke ulice. VetrnJ-ska ulica je ena najbolj prometnih mar barskih ulic. Odkar je prepovedan proinei z vo®H po Gosposki ulic. mora Vetrlnl^ka ulica požirati skr>ra1 ves promet z Aleksandrove ceste In z Glavnega trga. Ker se že Izza vojnih časov nI več p pravlja-la. le res že v takem stanju. da Je prej podobna kakemu hudourniku kakor pa mestni ulici. Stari .ma^d tlak« Je že tako rverižen In razvožen. da se mora v«;ik voznik bati za svoj voz, posant) pa morajo biti ob belem dnevu prevtdid. da si ne polomijo nog Nemški občrcakl svet Je seveda vedno le »štedil« in za taka po-
^ngleško sukno —
za m<šs<» obleke. Športne In pmmenadne v najnovejših vzorcih od Din 75'— do Din 220-—, lire kamearne za modne hlače od D n I80-- do 320— nudi
F. In I. GORI ČAR, L'nM'aaa
Sv. Petra cesta 2У. Oglejte si brczobvetnol
pravfla ni Imel denarja. Danes pa mora ob&ia žrtvovati ogromne vsote, da nakopičene nedoetatke vsaj sčasoma odpravi Tako Je moral občinski svet na zadnji seji samo za primerno tlakovanje Vetrinjske ulice .ki meri Jedva čem k4lo«netra. žrtvovati osromen znesek 341.000 D n. Ako bi se bile ceste vedno sproti popravljale in vzdrževale, bi Mi danes tako veliki izdatki pač nepotrebni. KJjub temo pa Nemci še vedno kriče o svojem nekdanjem »vzorne"v gosprdarstvn na magistratu.
a— Panorama naprodaj. Kakor smo Izvedeli, namerava sedanji netnSkl lastn k Panorame v Slovenski ulici podjetje pr'<-dati. Del dobička, dobiva do sedaj SPD oz. Tujsko prometno društvo. Opozarjamo na to predajo slovenske Interesente, zlasti upokojence, za katere bi zna čil a Panorama primeren postranski zaslužek.
Iz Celja
e— Za rez. oficirje! Vil. predavanje se bo vršilo danes ob 20 uri v Oficirskem domu. Pridite pnln številno Odbor Celjske sekcije udruženja rez oficlra I ratnka.
e— Sestanek članov krajevne org n za" cije SDS za Celje ok Hca s? b vršil ta teden v petek dne 5. t m. v gostilni pri Podržaju na Bregu. Sestanek Je bi' p eto na petek vsled občnega zb;ra Obče-slovenskega obrtnega drušitva v Celju.
e— Občni zbor Občeslovenskcga cb tne-ga društva v Celju se bo vršil danes zvečer ob 7. v Narodnem domu.
t— Razdelitev ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju. KuratoriJ ustano\ trgovca Antona Kolenca v Celju ie ime! te dn dve seji, na katerih Je razdeli' med drugim obresti od us'anov. ki iih Je rajni ve !3ki dobrotnik slovenskega dijaštva nameni revnim visokošolcem. sredtrješ ilcem in obiskovalcem kmetijske Sole v St. Juriju ob Južni železnici. Od 93 prošenj visoko-šolcev, ki študirajo na raznih f: fculiet^h vseučilišč, le bilo ugodno rešenih 60. od 39 Iz srednjih in tem sorodnih šol 27 n I prošnja iz kmetijske šole iz št. Jurija. Do čim :ma.jo pravico do visokošolske им::п ve predvseu revni pokojnikovi sorodniki In visoknšolci iz gornjegrajskega okrajs. nato pa revni vlsokošolo spioh. Je omejena p >-delitev štipendij za sred;ijr šole le n* sc rodnrke, ne da bi iim bilo treba štud ratl v Celju, nato pa le na one revne uience iz gornjegraiskeia okraja in U drtiKih okrajev. k1 obiskujejo državno realno g mnazi-jo, tr^ovkn in meščansiko š'»lo v Celju. V š -Iskem letu 1021/25 le podeW kur d torij Stipend ie od nataslih ob estl 3 let. tn pot In od^le) naprel pa se razidel i > obresti od vsakega p >l leta tako. dn so In bo. do pideljeni zneski primeroma s prvim Štipendijami zelo n;zk. Kwatori) Je n dalje sklenil, da razpiše ustanove za druso polletje IQ25'26 še tekom me-eca marca. Takisto se razdele v nalkraišem času tudi obresti 'd ustanov za re^?e p k Jnik ve-ga roismega kraja in celjskega mesta.
e— Umrli meseca februarja. V mestu Rudolf Paunovič, sin trgovca. 15 mt^etev: Aiigela Zupane, prodajalca 25 lei; liana Weroii, žena crgovca, 3.1 let; m Roz.iiiia Cerkuč, zasebnica, 91 let. V la.vni b In ci: Ivan Ločniškar. rudar od Sv. Krištofa. 39 j let; Akij^iia l-aznik. dninarice z St. Jim-Ja ob T..b >ru, 39 1er. Marija Pečir&. žena k'»čt«rja iz N./ve cerkve. 3S iet: Janez Lu-bej, ki čar	Livvreiica p «J Pr žiiioin.
32 let: Sava Popovič, kmet iz Ko«kičic v Srbiji, 2S !e> : Am.iJija La-tnt-ka. pisiiswi-kova hi: iz Marija Gradca 20 let.
— Nič mu ni prav. Namreč »Slovencu, oziroma nie-govtmu poročevalcu. »1'e^ica mojega srca« je za njega vse premalo. Njegovo umetniško čustvovanje Je u a.ie-no, ker je uravnano samo na kakega Stra-hnnra al; pн Utikivefo. Pa Dan.lo mu je p;ornaio гои.гЛ. ker ie lm<« premajlino vlogo. No, bo že še! Da ne boste več ro-govilili. vam povemo, da nastopi Danilo p > veliki n.tči v v K. g: Dolefa v .Desetem bra-■iu«. Celjsko gledal-šče pa popravlja haupt-maimovo Elzo v zasedb' domač.h igralcev. Užicka se nam obeta torej še več. s-mo po-trpljenija je treba, še več pa sevtxla smisla za d -jlo.
e— Nov list V Celju je začel izhajati kot mesečnik »Državni upokojei.ee«. Izdaja ga društvo državnih upokojencev v Celju, tiska pa Zvezna tskarna.
e— Se en porotni slučaj, t Kida t no k že objavljenim slučaiem, ki so b li nastavljeni na čas od 1. do 4. marca, pride dne 5 marca aa vrsto mjzar.imivej-ia razprava tega zasedanja celjske porote. Na zaiožm Iclijpi bo I. Kene љ Brežic zaradi pone verbe uradnega denarja v znesku nad 160 tisoč dinarjev.
e— Cu:!en slučaj. Tekom enega dneva j Je pobrala srčva kap dve start Celjiinki. V n či na sredo dne 3. t m. Je umrla ga. Karoina Szbukošek, h 5na po e^t iicn in vd iva pj kreru rju, v visoki starosti 84 let. Zvečer se je vlegla še čila In vese a k p«*-čiaku, zjutraj pa so Jo našli mrtvo. Mega dne Je uirtrla za sično kapjo ga. P.lomena Siinrlechner, vdova po sodnem n dofioja-hi, v starosti 75 let. N. v m. p.!
e— Soareja francoskega krožka. V sredo dne 24 t. m. zvečer prired francoski krožek v veliki dvorani Narodne a doma s*ajo st-areio. Na sporedu sta dva fr;>n coska salonska k mada, francosko petje la dekJamacHe. Temu sledi veselica s plesom. Začetek ob 30. url.
e— Obsoja po paragrafa 104 sTb h. g. Pred nekad dnevi se Je vrSila v Celju pri okrožnem sodšču razprava po paragrafu 104 proti Jožefu Zumru. hoteJirJu v Ce-'hi. ta I. St>abarju. gOKillntčarJu na Savi prt Ceiju Oba sta očitala v рмпепЈ v!<*l na »reškega poglavarja v Cellu eo«4K)du Škofu, poltalskermi kanclwtu, ргМтапом v todalanju licenc čez uro. Ke» pa tega nista mogla dokazati. Ju le paragTal 104 potipaJ hi prisodil 2umru kaeeti v znesku 60n On oziroma 10 dni zapora, ftpajzarlu pa ДГМ1 Dn oziroma 5 dni zapora. Prvi |e d^M za to ve«3o merco, ker se pri nlem rtrfal pn-nav*|a. Pobr.llšatrle Je p?č ni*!*. ро*ге»*н> zlasti za ljudi, ki nepremišljeno blebetajo
Birmanske ure
PPBÈBFnoua 1. F. Čuden
in ne pomislijo, da s tem Škodujejo svojemu bližnjemu. Bo že počasi bolie, če ne drugače, pa s paragrafi.i
e— Koncert pevskega društva »Oljka« v Celju se bo vrSil v nedeljo dne 14. t m. zvečer ob 7. urt v dvorani g. Voden ka v Petrovčah. Priporočam, celjskim prijateljem petja, da se tega koncerta udeležijo.
e— Tedenski Izkaz mestne klavnice. Pretekli teden od 22. do 28. februarja so zaklali v mestni klavnici : 15 volov. 9 krav. 2 tel cl. 32 telet, 64 *vinj. 1 b ka m I k n)a. Uvoženega mesa le bilo: 229 kg goved ne. 1529 kg lelciine m 297 k« svinjine. Izvozili so 23 telet.
Iz Trbovelj
t— Vhoko odllkcn-anje Trhoveljčana. Z redom oficirja rumunske krone je bil odliko van pretekle dni g. dr. Teo Vod Sek. ataše naše države pri poslaništvu v Budimpešti. Odlikovani je sin bivšega dolgoletnega žu» pana trboveljske občine in sedamega geren» ta g. Gustava Voduška. Iskreno čestitamo!
t— Število uradnikov v občim je daleko višje od onega, ki je bilo naveditio v tnr» kovi številki «Jutra». Mišljeno le namreč bi» lo zgolj uradništvo TPD Kajti samo uči» teljev in učiteljic je okoli 70. raznih drug h uradnikov pa okoli 50. tako da znaša število vseh uradnikov okoli 200, poduradnikov pa pieko 300.
t— V nadzorst\>enl odhor Rratovske sklad nlce sta bila izvoljena kot zastopnika delo»
Jcmalcev rudarja Ivan Vrtačnik id Jože Skri» njar, kot zastopnik delodajalca pa stavbe» nik Ivan Kralj.
t— Znižanje prispevkov v bolniško blat gajno. Na II. redni krajevni skupščini Bra» tovske skladnice v Trbovljah je dokončno obveljal predlog g. Grabnarja, da se znižajo prispevki v bolniško blagajno za 20 odst.. t. j. od 5 od-.t. ne. 4 odst. zavarovane mezde od l. februarja dalje. Vendar njegov pred« log ni bil gladko sprejet, ker je predlagal g. Pliberšck, da se znižajo prispevki v bol« piško blagaino na najvišjo po zakonu za za» varovanje delavcev določeno mero, ki dolo» ti skupni prispevek 3 odst na zavarovanca in 3 odst. na delodajalca od zavarovane mez de. Če bi obveljal predlog g Pliberška, bi se morale takoj ukiniti razne bonitete, zdrav Ijcnje v kopališčih in zdraviliščih, ter priče« ta dela. kakor renovirar.je stare bolnice, na» prava hlad Inice v novi bolnici, zgradba okre vališča v Gaberskem itd. Vse to so uvideli delegati in se odločili predlog g. Grab» narja.
t— Zborovanje obrtnikov v Trboi'ljah se bo vršilo noeoj ob 20. pri Forteju na Vodi. No dnevnem red i je poročilo o stanju Obrt nega društva Trhovlje»Hrastnik«Dol. obrtni« ški praznik in bodoče delo. kot naivažncj» ša točka pa redukciia delavstva in krediti delavstva.
t— Na zastrupljenju krvi je obolel g. Lu« či Flnren ni, imetnik reklamne pisarne v Trbovljah.
t_ po količkaj obljudenih krajih v Tr. bovljah križanjo te dni v gotovih razdaljah orožniške patmlie. Povsod vlada mir. ki pa kali le red'ci obupanec. ki se je napil, da pozabi na razmere, ki ga obdajajo.
t— Avteudružba se je v zadnjem času kompletirala. ker sta pristopila k niej dva nova drožabnika: gg. Pust vulgo Vol a j in Arzenšek.
t— Nov redavrater v Trbovljah Gostil« niško koncesijo v SokoJskem domu je pre» vzel g. R'dolf Dolničar, dosedanji resta v» rater v Mariboru.
Naši onstran éranîc
Reka
Leta 1776 le razdelila Marlia Terezija Prtmorie na tri dele. Reka s svoiim okra->em ie pripadla Hrvatski. Uiediniene ie b'o slovesno In prebivalstvo zadovoljno Reka e štela takrat 5"2 prebivalcev Cesar Josip H. j. stvoril »Ogrsko Primorje«. Leta 18'"i. jc prišla Reka t>nd Napo'eona. Leta 1822. e zopet pdpa lla Hrvatski in I. IS25. je bila Reka zastopana v hrvatskem saboru v Zagrebu Leta 1.432. so začeli Madžari zahtevati da se mora Reka oddellti od Hrvatske Leta 18-W. so se v boiu med Madžari In Hrvati Rečani postavili na stran prvih, ker so iim mnogo obetali In so vlde i v n'ih činitelie. ki so silneiši od hr-vaiski'i. Reko pa so zavzeli Hrvat!e In Je-lačič ie bil guverner na Reki d« 1859. Leta 1851 le Sfe'a Re\-a s svoMm okra em 12 598 prebivalcev Od teh ie bilo Hrvatov 11.581. Italijanov 601. Reka ie hib še leta 1865. zastopana v hrvatskem saboru a»i Madžarska ie segala po RekL Pr! nagodbi let? 18f>4. se ;e beležilo, da 4'ede Reke nI pri.Uo do sporazuma. Nairodbo ie podpisal tesar in krali Fran Josip s samovolino iz-premen'enim tekstom, da Reka. pristanišče In okrai tvorio posebno z ogrsko krono spo eno rolo (separaium ^зстае regni co-ronae adne\um corpus). I.eta 1871. je prevzela ogrska v'ada upravo na Rekf. Madžari sa vladali pristno madžarsko. Dovolili niso niti er.e hravatske fo'e. da hi se Reka docela ne pohrvatila. Madžarska vlada je podpirala ma'ostevllre Ita'iane in uvedla pntuičevan^e. Tal'o ie zakrivila da so pričeli v Italiji smatrali Reio za lta'1-iansko mesto. Vendar na e Iialita v londonskem paktu pri :aia na to. da se Reka (7г«<м Hrvatski sledil Pa ie Papallo in pod Mussolinliem prikliirčiiev lialiii. Hrvati dolže sedai ob spominu na I50-'etn!co u edinje-n.ia neiskreno madi^arsko politiko, da ie mesto padlo končno pod italiianskn oblast toda bo fe ne!;ai krivde tml! na Hr.va:ih. kakor sledš iz poteka zgodovine . 2iv-lieniskl inreresl ve?eio Reko in n eno pristanišče na luaos'aviio. Ze sedai prevladu'e na Reki prepričanie. da le živlien e pod italijansko trikoioro vedno neznosneiše In se vedno boli odmika od «"lili sani. s katerimi so Reko navezali na Italijo nekateri n eni pregoreči sinovi...
p— V plemenitem In aristokratskem diu hu f^ibma se iir-. vjgaiari mlud na v itali« itm-k h osnovnih šolah Tako se r zano om nag'aša na rhornvanju faSisfnvskih učiteliev v Krminu. LfdsVa šoln <e vedro bi»lj "dtn. iuie svoji pedagoški »vrhi. seiliij ie tr.ln le op-tlje fašistovske stranke, katera hoče. da prihajajo iz nie otroci prežeti «plemenitega in aristokratskega fašistovskega d':ha». to se pravi, d* bodo boli šibki v tem. kar jim ima dati re-nična 5<i!a, močni pa v fašistov, sk: zavesti. V K-uiimi so nadalje postavili fašistovssim učitelicm strogo nalogo, da mo rajo v šoli in izven nie vedno r«zlngati fa» <:stovsko revolucijo n govm-it' o sijajni bo» doi^nnsfi italijanskega riKl i Tako ime biti povsodi. med Ital-'iani. mod Forlani in Slo» vmei. Fašizem od-ni' a šolo od potrebe re» alnega znania za realno ž vlienie. Ko sc fa» 4;*em pre/ivi. se povrne Italija sigorno k norma'n?mti poimovan'u osnovne šote.
p— Pnžr.r V »klad šču voiaške ženij» skega oddelVa v f^izxah na \'ipnvskem le izbruhnil požar, ki ie napravil veliko škodo. Pri gašeniu b:li ran'en; trije vojaki S';la« H'šče ie blo v desn m krilu gospodarskih poslopij posestnika E. Zvanuta. Voiaška uprava je Imela tam sh'anien materijal za gradbo vo>aške ce^te na Vnnw. I prava ima «kod- okoli 200 000 lir. g ^vanut pa Л0 000 lir. Ognjcganci iz St. Vida ao reSili levo kr'lo in središče poslopij.
p— Vedno Milne/še potujfex'anle. Jugo» slovenske Sole so odpravljene, obstoie le Italijanske Sole. Kliub temu otvoriato «Le» ga». «Dante Alighieri» in «Italla Redent»» med naš'm ljudstvom tole in otroška *«ba» vltča. «Lega» vzd-hije v Julliski Krtiini 64 zabavišč » V72 ofmki. V Istri ie takih zavodov S8 Rikreatorilev in zaposlovaln'C za Soli odraslo mladino |e 0. učence» l"77. Te Številne p« ra«tcio dnevno in te dni «e ot*T>ri v Istri 13 novih otroSkih azilov in 5 z»poslovalnic. ^c«to »c priTiaio plesi » ko» rlsf «L'-g^» Na marsikaterem takem plesu »e tudi iiigoslovpirsk« m1«d:n»M
p— Pmlnp/c nekdnnle realke v litrifi bo služilo kmalu povwem dnig'rn namenom ka» kor |e bilo pri zgradbi določno Sorlai le » tem Irtvtn. modernem po-W>p|u te (r zad« r.ii razrrd tehničnega zavoda. Iti pren^h* • koncem letošntega Šolskega leta. V prrwto. rib nekdanja realke bo stanoval mostni
zdravnik, nastanieni so tam novoustanovlje ni kmetijski urad in posadka milice. Idrij» èuni ugibajo, kaj pravzaprav bodo deLli miličniki v ni hovem mestu?
p— Djvca l'as mole. «Istarska Riječ» pri« občuje to prošnio: Oc:, majke, braco. pri« jatelji i znanci! Dieca V'ss mole. da im po» kažete, kako se srpsko»hrvatski čitaju i pi« šu slova Svi Vi. koji to umijete, pročitajte s njima svaki dan po koje štivo i protuma» čite im ga, kako sami najbolje znate. Djeca Vas mole!
t— Revizija se je vršila v davčni izterje» valnici v Idriji. Govori se marsikaj. Zakaj se ni o stvari povprašalo tudi davkoplače« valeev? t gotovilo se je, da m vse v redi. Tako pač je. kakor se le dognalo tudi že po daven h interjevalnicah v nekaterih dru» g h kraiih Davki so ogromni, vedno večji, izterjevanje se vrši pod siln m pritiskom, na zadnic pa se pn reviziji pokaže, reci» mo. nered. To so lepe razmere!
p— V Sv. Križu pri Trstu so pokopali Iva» na Sulčiča. ki ie bil delaven član politične» ga društva «Kd noeti*. Naj počiva v mirul p— S/an<rvanjskih odpovedi je bilo poda« r.ih v Trstu do 24. februarja za 23. avgu-t 2 (>4. Pričakovalo se jih je okoli 7000. Proti odpovedim se vlagajo priz.vi. Od slednjih je odv.sno. koliko družin bo brez strehe konecm avg ista.
r— l' črnem kalu v Istri Je umrl g. Sla» voj Makarovič, tamošnji učitelj. Lahka mu zemlja domača!
p— Jenka 2.1letni Marko Ferjančič od Kodretov si je prereza! žile na roki, ker je bil jetičen in ker ga ni marala mladenka, v katera je bil zaljubljen, baš radi bolezni. Samomor je izvršil v h pnem razburjenju.
n— Nesreča v Tolminu. V prvem tečaju toliiiin-kega učiteljišča sc je pri kemičnih ivii/kin. h /.giHÎila velika nesreča. Kksplod» ral je natrij m težko ranil po v-.em telesu prof K'iželička. Dnak Srečko Logar je do» bil težko rano na levem licu.
p— Tržaški odvetnik dr Dompieri izgnan I/ laSisttnske stranke. Dr. Dompieri se je preilrznil v vlnulnem p smu vprašati faši» lovskega ocliw-lane* iz R ma Kiecija. kako 'o. da pri I lortisevem pogrebu ni korakala četa dubrovsiljeev pred milico, kakor je od« red I municrpij. Rieci ogorčeno zavrača D<mi picriia in dostavlja, da je on tako odredil, ter ga poučuie. de ie fašizem d^nes stran» ka. vlada in rež:m tn se ne sme zapostaviti za nikomur. Rieci očita Dompieriju pomanj kanie discipl ne in ncrazumevHnje fašistov, sl.ega g hania. Zato mu sjx>n»ča. da je iz« gnan iz stranke. V Trstu sc to razno ko. nient;ra. Dompieri je ug'e«len Tržačan in pn dseiln k julijskih, rešk h in dalmatinskih dobrovolicev. Kaj so proti tem miličniki?
p— Usoda invalida. Na Ponikvah si ie ii.valid Karel Crv prerezal grlo. izkrvavel je in našli so ga mrtvega Revež je trpel pomanikanje in bolan ie bil. Na bojišču ic dobil bolezen, ki ga ie mučila. Vedno manj ie bil sposoben za d.-to. Sleclniič je napra, vil sam konec svojemu življenju, ki ni bilo nič dr"g: ga nego trpljenje.
k— Driišh-eno pf-anje Pri Sv. Jakobu » Rožu bo imelo izobraž valno društvo «Kot» v ncdeln svoi sestanek v Narodnem fbimu. Govoril bo tudi po-lanec Poliancc Kako so taki sestanki potrebni, pričalo najbolie »Freie Stimmen». ki napadaio Poljanca radi nicgovih shnduv in poničaio o nrh seveda pov-sem napa no. — Slovensko pevsko in izobraževalno dništvo Loga vas bo ime'o v r.cdelio swi redni letni občni zbor. Obeta se polna iidrlfžba.
k— V Rellaku se plete dalie sovraštvo proti Italijanom. Pri predpustnem plesu otrok so ee razdajale razglednice a karika« turo Mussol niia z žaljivimi pripisi. Tele« fonično ie bil obveščen o tem italijanski konzul v Celovcu, ki |c hitro posredoval in oblast (e zaplenila razglednice, kar Jih ie še dobila. V Beljaku dcluieta tudi odvetni» ka Nemec dr. Gasaner in Italiian Di Gaspe« ro. oba bivša italilanska državllana. katera označaio fašisti za s vol a najhujši srrvraž« nik» in zahtev«io. da Jih Italijanski lesni tr. govcl bojkotiralo.
k— šnhkl nadrornfkl Razpisana «o me« »»a Šolskih nadzornikov za vclikovšlcl in heliaški okrai ter deielnega Šolskega nad« zomika Gospodje, ki so opravljali dos|c) te »lufbe. »o povzročali Slovencem veliko zlo. ker so Imeli prrd očmi vedno le po. nemčevanle slovenskih otrok. Novi časi na« stopalo tn maniSinsIto rpraSanfe se obrav. nav« r»-<vsori' tako. d» se Ko moralo končno pravično rešiti. Zato pa mora deželni Šolski nadzornik kakor tudi pod'eleni mu nadzor» nikl znati slovensko, «ko hoče|o ve-stno opr«vl'«f' avoio službo po sloven«kih šolah, katere mor«(o dobiti Slovenci povsod, kjer la potreba za njel
Dopisi
TR21C. Kako že pr&vi Prešeren? Pred-ригл, u čas presneu, da bi več ne pioel viirugo! Da ga m b.k>. bi bil tuu Tržič doali na boljšem. Tako pa so Ijiwie vese-Ijačili kar za stavo ш menda tuvii strusK« krili od zastave. Imeli srrt-j, če se nismo ušteli, kar Je lahko mogoče, pet maškerad-nih prireditev, lu so se vse prav lopo ob-ntile za pr.rt-dvtelje. Udeleženci so pa izgubi gilavo, ki Je še itanes niso na.Ji Predpust je kriv, da so Je sedaj, ko srn.; že precej daJeč v р.лш, vse dru^e kuliuine priredii.ve slabše obiskane. Cesar ni pred-pust pobral, to sta storila dva nav.hanta a bratske Bosne s svojo vaaij vo «то. 1 žič se iima le tzikazal prav hvaležnega, tisti dan Je vse norelo «i stavilo na Igro, da Je btlo veseije. Kotlino ie žiupansivo uvidelo hazardno odiranje občms.va n nadebudna bratca pognalo iz Tržiča, čeprav sta imela dovoljenje cd vel župana, ki pa goti/vo m igre po<uuii, ker bi sicej ne m -gei daa dovoljenja. Prav jo. da je neka znana gospa v srenorku dala pet sto in več difiarikov Delavci So ves rats4wek lepo spravili pri dobrih iiudeh, k! ga nikdar ne vrnejo. Imenovana p iporočam.i taerkoli se pokažeta, pomoči sia nuino potrebna. Tržič iima je da! okoli IO.hOO Din za prazen n č. Ce рз prideš po kak daT za resni čno dobro stvar, pa je takoj izgovor na jeziku. — Pevoi Sl(№. bral. dr uši v a, čiiar predsednik je sedaj g. sodim predstojnik Cemoš, napravijo svoj koncert 25. t m., arkeste; Kernc 14 marca, tako da bo marec mesec kuncenov. Oba obetata bili prav zanim va. Se neko reč treba zabeležiti. Slov. br.iL druSrvo Je prevzelo kaoijat vo in pozo v? vse tržiSke igralce, ki so svoj čae vprtzo-rill na korist kuhinje meščanske šole v Tnžiiču igro »Deseti brat« v Govekarjevl dramatizaciji, da io igro ponove in v gostovanje se pozove nes*or slovensk h bralcev g. Danilo, kateremu dolguje Tržič mnogo, mnogo tn mu sedaj ob njegovem 501emem jubileju lahko p kaže. da ga spoštuje in ljubi. G. jubilant se bo povabilu radevolje odzval, kako« le že zagotovi!.
ŠMARTNO PRI LITIJI. Preteklo nede-IJo se Je vršil v prosioiih sok. telovad ne« dobro obiskani občni zbor krajevne orsa-nizacije SDS. katerega so se udeležili tudi zastopnik, kmetov «z okolice. V svoji sredi noizdravili poleg delegata okTOinegz tajništva tudi delegata cen.raie g. dr. Joit Bohinjca. Id je navzočim pojaisnil sl.ko današnjega političnega piiožaja ш zak.na o kitnetij-Jkih kreditih. Vsa poročila so b la i odoiwavanjem sprejeta. Pri volitvah v odbor je bil z malim, spremembami izvoljen siari odbor pod predsedstvom g. Ognje-siava Fmoingerja, kar nam daje garancijo, da bo organizacija tudi v bodoče na pravi poti. Od zadnjega občnega zbor« Je d* bila organizacija na glasovih pri vollrvah v Narodno skupščino kako« tudi na članstvu, kar Izpričuje tudi zanimanje knnetov in delavcev iz okolice. — Tako Je prav, le pogumno naprej po poti, ki srno Jo začrtali a omaga bo gotova 1
0RM02. Kako neverjetne srtvari so prt nas moteče! Bw5o avsuijisikl straiinojMer ] Johann Krischan Je za časa svet vn« vojne neusmiljeno preganjal orm ^Зке m okoliške SK)vence. Slučaji Petovar, Ster-man. Puôko. Košar, Iva ruša, Ro|s, Zemijič, tir. Sernec in drugi še n so p zabjent Krischan Jc bil od bvie Avstrije za nje-8<лго p ižrtvovalno delo napram SkrveJKetn odlikovan s STebrnim križcem s krono. V naS državi pa Je bil rmrf pravkar pov šhb v čin državnega uradnika. Sliiš4 se to neverjetno, a le resnično. Da zamujeni in nekdaj preganjani Slovenci m po-trih™ in-vakdi ne dobijo službe, to Je seie p.rsuaa-чка stvar.
SV. KRfSTOP PRI LAŠKEM. Pri tuk-rudniku Huda lama Je b lo do sedaj v-t m.mo, ker smo mislili, da nas ne bo d -letela nesrečna usoda reshtkc le. ki je pri drugih rudnikih Trb. prem. diružbe na dnevnem redu. Po zadnji kota-vdaciji čisti!* b naprav pri separacrji. k- se le vršila 27 februarja, pa se le doznalo iz zane Ij ve^j vrra. da so tukajšnji rudarji m nameščenci še v večji nevarnosti kot pri druj: h rudn -kih. Kolavdacija se le vršila b.ife na isti načn kot leta 1893., ko le TPL) vsh<d pretiranih zahtev mejaAev ob p.<toku Reč.cs in drugih tnieresentov obratovanje pr rudniku us.iavila. Nismo za to. da b. mejaši ie«roma prbadetl utrpeli šk do vsled obratovanja, pač pa ne od bravamo p.iM panja okrajnega zasitopa. rbarskega drušiva n nekaterih nahujskanih mejašev. kj ne uvidevajo oziroma ne upoštevajo nevor e-ga položaja delavMva m natneščcncev. zaposlenega pri rudniku. Ol^udii i eno p stopanje likalnih lak'orjev, ki si h čejo pridobiti med delavci, obrtn ki in кте: zaupanje. obenem pa dajejo mogočni TPD poivod za reduciranje delavstva, oz:r tn2 UNtavitev nbra.ta, ne glede na to. da bi pahnili s tem preko 50.1 delavcev tn 30 nameščencev na ces^o. Nadalje, kaj bi rekli k temu naài obrtnik* in mali p «est ik'? Opozarjamo na nepremišljene korake nekih zastopnikov, ki br»do v tem slučaju od prazadeiega delavstva prvi poklicani na odgovornost. Omenimo, da bo naša kraj. orgamtzaciia storila najositrelše kor.ke prod raznim osebnim špekulacijam in vprašali Javnost. aH Je umrs.tno vzeti kruh na stotine HiaJctn :n podpirati галпе tukMize. katerih nimata ne narod in ne država ničesar. — Kra.ievria organizacija SDS u bčlno Sv. Krištof.
MARENBERO. Oortadek drušna Rdečega Krifc. na osnovni Soli v Mareniberga priredi v nedeljo 7. marca nb 15. urt svoj" akademijo. Vršila se bo na (Solnem oda' In bo obsegala deklamaciJe. pevske točk« zbora Pormladkartev tn pravljično gro «Ijo-la« v 4 slikah. Vabimo prijatelje mladine, da posetfjo prireditev našega Ponrad.Va. Obilen obisk bo dal па<тп obmeln m Po-miadtcarlem novo vzpodbudo pri njihove® stremljenju.
м. M*
Pomladanska selitev ptic
Človeška misel strmi nad mogočnim pojavom ptičje selitve, ki v živalskem življenju nima primere. Milijoni ptic menjajo dvakrat na leto svoje bivali» šče. Jesenska selitev ptic je podobna nekakemu bojazljivemu begu pred zi» mo, dočim je pomladanska povratek v kraje, kamor vleče ptice spolni nagon in hrepenenje po rojstnem kraju, ki je tudi pri pticah zelo razvito. Zato leté' ptice spomladi drugo pot, večinoma nepretrgoma in v naglem tempu. Med jesensko in pomladansko selitvijo je pa k druga razlika. Jeseni odleté ptice» selivke v večjih jatah, dočim se vrača« jo spomladi v manjših. Jeseni leté naj» prej mladiči, potem samice in za njimi sele stari samci, dočim je pri spomla» danskem povratku taš tiarobc.
Večina ptic preživi večji del svojega življenja v zraku in vendar je med nji» mi malo takih, ki bi bile sposobne za daljši r.olet. To velja celo za lastovke, ki so žnape kot izvrstne letalke. Tudi lastavke se morajo spustiti, da si odpo» čijejo. V izjemnih slučajih lahko lete več ur brez presledka, drugače pa tra» ja njihov polet samo nekaj minut. Vzrok je ta, da ptica pri naglem leta» nju ne more pravilno dihati, ker so le» talne mišice na prsni kosti stalno nape» te tako, da vdihava ptica tekoči zrak, ki prihaja iz prostranstva in ki nima do» volj kisika. Pri selitvi se pa drže dolgo v zraku tudi take ptice, ki sicer redko rabijo peroti za daljši polet. Med selitvijo rabijo ptice zelo malo hrane in sploh se njihov način življenja popol» noma spremeni. Jeseni, ko se spolni na» gon poleže, nudi pticam pri selitvi po» trebno energijo maščoba, spomladi pa črpajo ptice»selivke energijo za polet iz potencirancga spolnega nagona. Hi» trost ptice»selivke se ne razlikuje mno» So od navadne hitrosti pri poletu na večje razdalje. Največjo hitrost dose» žejo lastovke, in sicer 60 metrov v se» kundi, torej nad 200 km na uro, seve» da samo, če ni vetra. Hitrost drugih ptic je pa manjša. Vrana preleti v mi* nuti 14 m, krokar 14.5, kavka 17, ško» rec 20.5 itd.
Kako najdejo ptice pri selitvi pot in kaj jih vodi, da se ne izgube? Ne samo podedovani nagon, nego tudi spozna« vanje okolice. Cim lepše je vreme, tem lažje se spoznajo in najdejo pravo smer. V megli prekinejo večkrat polet ali pa celo zablodijo. Tudi tistim pti» cam, ki se selijo ponoči, služijo pri po» ietu oči. Ponoči se selijo večinoma pti» ce z velikimi očmi. Ce bi se ptice ne ravnale po obliki pokrajin, nad kate» rimi lete, in če bi letele zelo visoko, bi jim ne delalo nobeno evropsko pogorje ovir. Tako pa vemo, da lete naravnost čez Alpe samo nekateri najboljši letalci, kakor n. pr. divje gosi. Opazovalci l tic»selivk so že davno ugotovili, da le» te ptice vedno isto pot. Vsaka ptičja družina ima svojo pot. Zanimivo je, da se nobena ptica po povratku ne vrne tja, kjer je preživela zimo, pa naj jo preseneti v našiti krajih še tako mrzlo reme. Vsaka ptica»selivka • izčrpa na povratku v naše kraje vso energijo in edina skrb ji je gnezdo, kamor položi svoj zarod. Ptica ne more vedeti, da bi se rešila, če bi odletela na/aj v južne kraje, kadar jo zaloti pri nas pozna zima. Sicer bi se ji pa to tudi ne posre» čilo, ker je spolni nagon tako moč m, da vzame ptici vso energijo zi eventu» :ini polet nazaj, odkoder jo je prignalo hrepenenje po gnezdu. Ce zaloti otice, ki se spomladi vračajo v naše kraje, trajno slabo vreme, jih mnogo Dogine vsled pomanjkanja hrane.
Ptice se sploh ne ravnajo po vreme» nu. temveč po koledarju. Pravega ko» ledarja sice.* nimajo, pač pa vedo zelo dobro, kdaj mora nastati pomlad. La» stovke se vrnejo k nam iz neznanih afriških krajev v najboljšem slučaju sredi aprila, dočim so na Irskem že sre» di marca, v Petrogradu pa šele sredi maja. V Istri prepeva slavček že kon» cem marca, dočim se vrne v Nemčijo ali na Češkoslovaško šele koncem apri» la. Pri povratku ptic iz južnih krajev odločuje torej podnebje.
K Irancosko-ruski koiiierenci v Parizu
25. februarja se je pričela v Parizu francosko - ruska konferenca za ureditev dolgov caristične Rusije v Franciji. Konferenco je svečano otvoril ministrski predsednik Briand. Sovjetski dele-
gaciji načeluje ruski pariški poslanik Rakovski. francoski pa minister de Mcnzie. Na sliki od leve na desno: Rakovski. Briand, de Monzie. Dausset. Dalbiez.
Kazenski mandat avstrijske policije
Od novega leta dalje je uvedlo policijsko ravnateljstvo novo postopanje, ki daje zlasti redarjem na ulici daleko-sežna pooblastila. Pri nas mora policaj, če se kai zgodi, krivca aretirati ter ga odvesti na komisarijat, ki spada v njegov rajon. Na Dunaju je drugače. Lahke prestopke sme redar kar sam kaznovati in pobrati denarno globo ter izročiti kaznovanemu človeku pobotnico, da je vplačal toliko in toliko šilingov.
Da je dobila avstrijska policija na Dunaju to polnomoč, so bili merodajni čisto gotovo posebni vzroki. Tako se n. pr. govori. da je bil eden izmed glavnih povodov onesnaženje javnih prostorov. Danes je v tem pogledu zelo strogo. Če tp zasači redar na mestu, kjer je taka in taka reč prepovedana, te ne pelje več na komisarijat. marveč te kratkomalo pritisne za predpisano globo. Baje se ta praksa prav dobro obnaša — za policijsko blagajno namreč. iz vrst občinstva pa se čuiejo pritožbe. da redarstveni organi, odkar jim je poverjen kazenski mandat, zanemarjajo svojo pravo službo in posvečajo ranogo preveliko pozornost zadevam malenkostnega značaja.
Primeri globljenja na cesti so baje posebno česti. Za občinstvo je to sicer tu in tam res nekoliko lažje. Prej je moral marsikdo često potratiti mnogo dragocenega časa preden se je njegova stvar razčistila. Sedai je obratno. Policaj na Dunaju sam presodi, če je majhna zadeva na mestu kazniva, vzame
listek, napiše pobotnico, ti jo izroči, pa si absolviran.
Dogajajo pa se. kakor rečeno, primeri. ko se zgodi kai nehote in že izvleče redar svojo belcžnico in te obsodi. Ce n. pr. greš po dunajski ulici in čitaš pismo, pa ti pade kuverta slučajno na tla, bo takoi stopil k tebi policaj, te kaz-noval. povrhu tega pa te še primoral, da zalepko pobereš in jo neseš do bližnjega koša. kjer se odlaga papir. Ce se mu upreš, sledi nova kazen. Časih nastanejo na ta način naravnost komične situacije. Zgodilo se je že. da je potnik skočil s tramvaja med vožnjo, kar je tudi kaznivo. Pristopil je stražnik, kasi-ral globo, kaznjenec pa je listek vrgel proč in se je moral pri drugem policaju vnovič ustaviti ter plačati še dva šilinga. Sveti Birokracij torej na Dunaju tudi na cesti krepko posluje in ne štedi ljudi, samo da zadovolji paragrafu, ki je nad pametjo.
Bacili usmrtili iznajditelja seruma proti tuberkulozi
Iz Ženeve poročajo o tragični smrti znanega švicarskega bakteriologa Henrika Spahlingerja, znanega iznajditelja antituberkuloznega seruma.
Mož. ki si je pridobil naravnost odlične zasluge v protituberkuloznem gibanju. je te dni bil zaposlen v svojem laboratoriju in je vzel v roke epruveto, v kateri ie bil velikanski zarod prena-ševalcev ietike. Nesreča je hotela, da je cevka eksplodirala, nakar so mikrobi napolnili ves prostor m ubogi profesor ie bil seveda izročen sigurni smrti.
Drago plač aua iirznosi
Poročali smo že o drznem poskusu francoskega letalca Callota, ki je stavil, da bo s svojim letalom poletel skozi obok Eiffelovega stolpa. Poskus se mu ie posrečil, stave pa žal ni dobil izplačane. ker se je. čim je zapustil obok. zapletel v žice antene in padel na tla.
Aparat se je popolnoma razbil, od nesrečnega letalca pa so med ruševinami dobili zgolj kup zogljenelih kosti. Naša slika prikazuje (zgoraj) polet skozi obok. na desni spodaj pa ruševine aparata. V medaljonu letalec Collot.
JAZ TE LJUBIM!
Krasna pesem ljubezni iz solnčne Italije — V vloei lepe pevke M «nuele dobro znana Lady H:! ml ton iz istoimeneea filma, srčkana
LIANE HAID
Kot mornarski častnik brilj ra vedno elegantni in lepi
ALFONS FRYLAND
; Lepa vsebina — Izvrstna igra — Napete 1 scene — Krasni naravni posnetki — Bogate najnovejše toalete — Iz malega var eteja do I prve zvezde londonske opere — Izgubljeno premoženje — Zapuščena — Od mornar skega častnika do navadnega krmilarja — Na odprtem moriu— Karamboi elegantne jahte in velik< ga ledenika — V smr;ni nevarnosti — .Jaz te ljubim ...!' — Biezžični brzo av kliče na pomoč S O S! S. O. S: S. O. S! — Zmaga prave ljubezni...
Prekrasno Griegovo pesem „Jaz te ljubim" poje solo pri vseh predstavah operna pevka gospa Olga Kolarjeva.
Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1 (Cene nezvišane). Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
ELITNI KINO MATICA — vodilni kino v Ljubljani — telefon 124.
Pomočniki bakteriologa se niso držali posebno pogumno, čim se je zgodila nesreča, so se spustili v beg ter so io z naglimi koraki odkurili. Baš to je postalo zanj usodno. Spahlinger je namreč hotel v svoji učenjaški gorečnosti popraviti nastalo škodo. Ker pa je moral dihati kljub opasnosti. o kateri je vedel, da ji je izpostavljen, je zbolel. Popolnoma onemoglega so ga prenesli v bolnišnico, potem pa so ga poslali na francosko rivijero, kjer je po zadnjih po ročilih že umrl.
Spahlinger je bil veščak v svoji stroki ter je nameraval v kratkem odpotovati v Crewe na Angleško, kjer so ga naročili za cepljenje otrok proti jetiki. Tako pa se je na tem bakteriologu izpolnilo reklo o nehvaležnem zarodu, ki nima nikoli obzirnosti napram očetu, ki ga je redil in pazil, da se mu ni zgodilo kaj žalega.___
Afera Jiirgens
Na Nemškem imajo zopet veliko škandalno afero, o kateri govore vsi ljudje in piše.io vse nov in e. Policija je namreč zaprla ravnatelja deželnega sodišča Jurgensa in njegovo ženo teT oba izročila preiskovalnemu sodniku. Zakonski par Jiirgens ima na vesti celo vrsto deliktov. Ri jje na navajanje svoje žene izvrševal gospod predstojnik sodišča.
Že po svoji preteklosti je Jflrgsns zelo sumljiva prikazen. Med vojno je bil vodja špionažnega oddelka pri vojaškem generalnem poveljstvu v Hanno-veru. Poleg vohunskega referata mu je bilo poverjeno nadzorovanje oderuštva z živili. Mož je napravil svojo uradno funkcijo za molzno kravo in je pridno in vztrajno izsesaval svoje žrtve. Če se mu je kdo zameril, je običaval napraviti kratek proces in ga je poslal na fronto. Izdajal je ob takih prilikah natančna navodila, kako je treba postopati z žrtvami. Baje je zlorabil svojo uradno moč v kakih šestdesetih primerih, ki tvorijo poglavitni obtožil ii materija! proti njemu. Ze v Hannoveru so se svoj čas našli dokumenti, ki so Jurgensa težko kompromitirali. Mož je imel že koncem vojne priti pred sodišče. izrezala pa ga je splošna amnestija, ki mu je pomagala zopet na površje. V splošni smeri, ki ie nastala po prevratu, so oblasti čisto prezrle Jur-gensovo preteklost in so mu dale mesto sodnega svetnika. Poslali so ga v Stet-tin kjer je ostal dokaj časa. nato pa je šel v Cassel. kjer je začel kmalu živeti po starem receptu
Naiočitnejšo potezo tvori pri Jflr-gensu dejstvo, da sP je posebno vneto udeleževal ščuvania proti komunistično orientiranemu delavstvu, katerega ie kadar je nanesla prilika pritiskal z ostrimi obsodbami Obtožnica, ki io ie zdaj
proti Jiirgensu dvignil državni pravd-nik, predvsem navaja 60 primerov goljufije, kratenja prostosti ter zlorabljanja uradne oblasti Dokazano je tudi, da je Jiirgens strahoval priče, samo, da so izpovedovale, kakor so velevali njegovi interesi.
Jiirgensova žena. ki je osumljena, da je navajala svojega moža k vsem navedenim zločinom, ie živela zelo potratno in je dolgo varala svojega moža s pripovedovanjem o ogromnem premoženju. ki ga ima. dasi v resnici ni imela nič. Parkrat ie tudi. samo da bi prišla k denarju, fingirala vlom. potem pa zahtevala od zavarovalnice odškodnino. Materiial. ki ga je sedaj dobilo v roke drž. pravdništvo. je skrajno ob-težilen. postal pa bo še zanimivejši, ko se oglasik) vsi Jiirgensovi upniki.
Karel v Parizu
Rumunski princ in bivši prestolonaslednik Karel na lyonskem kolodvoru.
Drama v ruskem cirkusu
V prvem državnem cirkusu v Ljenin» gradu se je zgodila čudna nesreča. Švi» carja, brata Canonce, sta nastopala z umetnim streljanjem. Mlajši brat je imel na glavi piramido is sedmih kro» gel različne velikosti, starejši pa mu jih je zbijal s streli z glave. Dobro merje» ni strel" so odnesli že tri krogle, četrti strel pa je zdrknil navzgor v orkester, odskočil in zadel dirigenta Novickega v levi 'el lica. Krogln ga ie opraskala
Janko J. Srimšek:
Pri vsihajočem studencu
Ljubica! Anica!
Daleč ie vse to! Nedosežno daleč! Daleč tako kokor zlo od dobrega! Pa vendar tako blizu! Bližje skoro. se mi zdi. kakor ie zlo blizu dobremu ...
Blizu?
Joj, Anica!
V polju klije pomlad; kos se je prebudil v zelenem smrekovju in zad'^h-tcle so livade in bukove hoste onkraj Dotoka Vrba ie široko razpela svilene mačice. rumeno drenovje se smeje ob Doti. ptice prepevajo svatovske pesmi in od daleč nekje raz plavo planino veje veter, mehak in topel, poln zdravja in nebeških dišav. Vse solnčno in sreče Polno se smeje stvarstvo božje, srebrni kraguljci mladoletja gredo v pritajenih spevih skozi zvezdnate noči in duša in srce jim prisluškujeta v bolnem hrepenenju. Zato je morda vse tako blizu, zato morda, ker sem za trenotek pozabil, da se ob šumeči reki za mojim domom vije cesta, bahata in prostrana, v zlatu Pomladnega solnca se kopajoča in nevzdržno m živo bežeča iz jutra v poldan. iz poldneva v večer in v brezkončno ncc. Anica! Cesta prostrana.
cesta življenja za me nikoli zgrajena in zgrešena za vselej...
Da. ljubica! Zato! Samo zato!
1.
Ali se spominjaš?
V širokem ribiškem čolnu sva slonela roko v roki.
Veter je dvigal valove na jezeru, Slivnica se je zavila v zloveščo črnino in vrh Javornika so se vžigale strele.
»S teboi pojdem. kamorkoli boš hotel! V blisku in viharju in neurju po kame-nitih potih skozi polnočno temo vse v dalj. dokler se na jutranji strani ne vname solnčna zarja...«
Zakaj si se skesala?
Ali pa si morda lagala že takrat?
2.
»Ptički se ženijo ta čas. dekle! Kdaj spleteva tudi midva gnezdo? Kdaj bova mož in žena?«
Sklonila si glavo in rekla trdo:
»Nikoli!«
Solnčni majniški dan se je nagibal h koncu, ko si izgovorila quo težko besedo:
»Pojdi —!«
Veter ie močneje zaplul preko vrta h nasul snežnega jablanovega cvetja v tvoje naročje, na tvoje bele, v mrki muki sklenjene roke.
Poletnega večera, ko se je polegla julijska vročina, smo sedeli pred hišo.
Bosa si bila in si visoko prekrižala belo koleno nad belim kolenom.
In so prihajali mimo, ozirali se v nas širokih oči in so govorili:
»Nesramiica! Kako ne zardi v obraz in kdaj je bila zadnjikrat pri spovedi?« Tako ie stalo pisano v starkinih očeh.
»O. samo enkrat, samo enkrat, da ti objamem ta tvoja bela kolena, da ti ob-iamem beli vrat in da boš moja!« je šepetal fant in pogledi njegovi so se pohotno vpirali v tvoje naročje. Starec pa je sanjaril: »Tudi moja mlada je bila nekdaj kakor si danes ti. Bele grudi, bele roke in... Zakai je človek v življenju samo enkrat mlad!«
»Zakai mi je šele petnajst let? Zakaj nisem kakor ti? Pa da tudi jaz posedim v vijoličastem somraku prvih sanj pred svojim stanom in da gledam- v njega, ki bo prišel ves solnčen in zlat. da zrem v njega kakor ti v Janka, in mu vriskaje in odprtih dlani ponudim svojo mladost kot ti. srečna in presrečna...« ie žlobudralo dekle v kratkem krilcu, kratko izpodrezanih kostanjevih las in kakor plavica modrih oči. Ti pa si me pogledala udano in lju-
bezni polno, da je zavrelo v prsih in tiho, da te ne čuje sestra, si izprego-vorila:
»Tvoje, fantič moj, tvoje je vse to! Tvoje so moje bele roke, tvoj moi be.i trrat, moja bela kolena, tvoja vsa moja mladost. Janko!«
4.
Dve beli krizantemi si mi darovala hladnega jesenskega jutra.
»Pobič moj! Njive so požete. vrtovi so zapuščeni in prazni, kostanji ob ce^ti so se osuli in samevajo goli in pusti. Zakaj ne bi govorila resnice? Cesa se boliva? Kadar poletje vnovič zažubori preko njiv. se bodo prepelice v žitu in škrjanci v polju spominjali najine ljubezni. Seda' pa, vidiš, trkajo zimski vetrovi na duri najinega srca in pripovedujejo žalostno povest o dveh izgubljenih dušah. ki iima na poti življenja ni sojeno potovati stran ob strani, roko v roki...«
»Ljubica, to je smrt!«
»Vem...!«
Objokanih oči in bledih lic si zaprla okno.
5.
Pridi!
Da vidiš moto sobo. svetlo In belo kakor ie bila bela in svetla* tvoja dekliška kamrica.
Desno kraj vrat se košati prostrana
in široka, sveži prti bleste na njej in mehke blazine Rožast baldahin se razpenja nad njo in gospodinja, vdovica petindvajsetih let. io ie prepojila vso z dehtečimi vodami pa zastrla okna s čipkastimi zavesami. Mrak kakor v cerkvi obdaja moio glavo, ko sam v samotnih nočeh polegam v njenem objemu.
»Zakaj si ne dovedeš družice?« jeto-likrat poizvedovala gospodinja z lahkim Dodrhtevaniem nosnic in rahlim posmehom v črnih očeh.
Ali nikoli me ni vprašala, zakaj se ne oženim...
6.
Veš!
Pred letom, sredi mlačne aprilove noči ko ie nad'studencem muževila vrba in ie favn ob potoku sviral zaljubljeno pesem na je nenadoma stala ob moji postelji.
Dolgi črni lasie so se vsuli na moi obraz in nie.i topli dih mi ie nobožal lica. S prebelimi prsti mi ie zablodila v lase in polglasno Poklicala:
»Janko!«
Oumbič na levem ramenu se ii ie odpel. razgalilo se krasno oblo rame. nizko. nizko se je sklonila do mojega obraza.
»Janko I«1
po obrazu, mu presekala nos in ranila
zgornjo čeljust, nato pa je padla na tla. Novički je kljub temu junaško vodil orkester dalje in si le z robcem zatisnil privrelo kri, a po ■ reteku treh minut je moral vsled neznosnih bolečin zapustiti dirigentski pult in se odstraniti. Zakli» cal je godcem: »Svirajte brez mene!« in je zbežal po stopnicah.
V cirkusu slučajno navzoči kirurg mu je takoj zašil rane. Novički je kmalu ozdravel in čez dva dni je že zopet vo» dil orkester. Nesrečni strel Wilhelma Telia pa bo im"l zanj usodne posledice. Novički je bil umetnik na oboi. Strel mu je prebil živec, ki veže tri zgornje zobe, vsled česar ne bo mogel ranjenec nikdar več pihati trobente.
Nova opojna sredstva
Na Kitajskem se zadnje čase vedno bolj širi novo opojno sredstvo, ki bo, kakor vse kaže, v doglednem času izpodrinilo opij. To opojno sredstvo je po sodbi veščakov mnogo opasnejše od opija, kajti človek, ki ga zavživa, se mu ne more dolgo upirati, marveč zapade v štirih do petih letih sigurni smrti.
Zavživanje.tega novega sredstva je skrajno raiinirano. Ljudje ga zavživajo v obliki cigarete, ki je sestavljena iz raznih strupov. Sestava pa je tako do-zirana, da ne more povzročiti takojšnje smrti, temveč pripravlja svojo žrtev na počasno propadanje. Med strupi, ki jih vsebuje to novo opojno sredstvo, najdemo tudi strihnin, kinin. kofein ter več vrst sladkorja. 2e najmanjša količina enega navedenih strupov zadostuje za izgotovitev deset in desettisočev teh opasnih cigaret. Kako velik pa je konsum tega sredstva, nam kaže najjasnejše statistika uvoza kofeina in strihnina na Kitajsko.
Uvozna statistika namreč pravi, da se je v teku enega samega leta uvozilo v Shangaj 22.234 kg kofeina in 1304 kg strihnina. Poraba cigaret je ogromna in kajenje opija spričo prodaje novega opojnega sredstva neverjetno nazaduje. Razume se, da je kitajska država radi tega silno zaskrbljena in da skuša z vsemi sredstvi omejiti porabo tega strupa, ki preti ugonabljati Kitajce še bolj kruto, naglo in brezobzirno, kakor doslej opij. _
Koliko ljudi lahko živi na zemlji?
Profesor dr. Albreht Penck, ki predava na berlinski univerzi zemljepisje, je te dni nastopil v pruski akademiji znanosti pred izbranim občinstvom ter je govoril o obljudenosti našega planeta. Poglavitno vprašanje, ki ga je raz-motrival. se je glasilo: Za koliko ljudi je prostora na zemlji?
Po njegovi sodbi je na našem planetu mesta za celih 8 milijard ljudi. Ce bi izkoristili vse možnosti, ki nam jih nudi življenje, bi lahko naselili na vsakem kvadratnem kilometru po 53 ljudi. In še vedno se nam bo zdelo, da je na zemlji dosti praznine. Profesor pa je računal tudi s to možnostjo, ker mu ni ušlo. da 40 odst. kopnega tvori tako ozemlje, na katerem je življenje skoraj izključeno: puščave in stepe. Le najbolj rodovitne kraje bi bilo treba naseliti, tako, da bi prišlo 90 prebivalcev na kvadratni kilometer.
Število ljudi, ki žive danes na zemlji, znaša iedva 1 milijardo in 800.000 oseb. To je torej jedva ena četrtina tega, kar bi zemlja lahko preživela. Ce bi se pa človeštvo množilo še nadalje tako, kakor se množi zadnje stoletje, bi potrebovali samo par sto let in zemlja bi dosegla maksimalno število ljudi, ki bi jih še bila v stanu preživeti. V ostalem pa je treba pripomniti, da je število prebivalstva v kulturnih deželah že daleč previsoko. Narodi, ki se težko prehranjujejo. so začeli omejevati porode, kar je sicer s stališča narave nesprejemljivo. njim pa vendar orija.
Ozemlja, ki bi lahko prehranila mnogo več ljudi, kakor jih preživljajo, so tropični kraji. Primer otoka Jave nam kaže, da prenesejo tropične dežele zelo gosto obljudenost. samo žal. da je avtohtono prebivalstvo za toliko obljudenost nezmožno, belo pleme pa ne prenese težkih klimatičnih pogojev v teh krajih. Vsekakor pa bi morali belokož-ci paziti na to. da se postopoma priva-
dijo na vse zahteve tropičnlh ozemelj. Naseljevati bi se morali najprej v ama-zonskem ozemlju, na področju Konga, v srednji in južni Ameriki In v južni Afriki, ter bi morali skušati od generacije do generacije premagati ovire, ki jim danes branijo vstop v te dežele. V Južni Ameriki živi n. pr. danes srmo 70 milijonov duš. Življenski pogoji pa so taki, da bi se to število lahko pomnožilo in doseglo število dveh milijard.
Francoski poslanec Fabry
vojni invalid, polkovnik, ki je ob priliki debate o locarnskih pogodbah v imenu desnice ostro kritiziral locarnski pakt. s katerim se je no njegovem mnenju žrtvovala sigurnost Francije.
Letalska ekspedicija iz Kaira v Kapstadt
Angleška zračna mornarica je poslala na pot letalsko ekspedicijo. ki ima preleteti zračno črto od Kaira do Kap-stadta. Ekspedicija. ki zasleduje v prvi vrsti praktične cilje, bo v glavnem preletela razdalio. ki jo je pred njo premeril že izvrstni britanski letalec Allan Cobham. ki se nahaja sedaj na povrat-ku iz Kapstadta v London.
Ekspedicija. ki je že "na poti v glavno mesto južne Afrike, ima na razpolago tri stroje, opremljene z letalskimi košarami. Za hitrostne rekorde se ta ekspedicija gotovo ne bo tepla. Svojo progo bo absolvirala v počasnem letu in angleška vlada ji je celo dovolila, da se sme na posameznih točkah ustaviti tri do štiri dni in prirejati ooiizkusne polete za afriško prebivalstvo. Po splošnem načrtu se računa, da bo ekspediciia na potu poldrugi mesec in da prispe na mesto, v Kapstadt. sredi aprila. Tam se ustavi samo par dni. nakar se poda na povratno pot v London.
Dasi angleška vlada noče izdati pravega namena tega poleta, vendar je iasno že sedaj, da bo ta polet nekaka neoficielna otvoritev zračnega prometa med britansko državo in južno Afriko. Ce se ekspedicija posreči, o čemur skoro ni dvoma, je verjetno, da bo angleška vlada šla takoi na delo in otvo-rila čim prej zračni promet s svojimi kolonijami, ki leže med veliko Britanijo in Atlantskim oceanom.
Oporoka na suknu
Ze davno smo preživeli čase. ko so ljudje delali testamente ter ;;h zapisovali na pergament. Danes se poslužujejo notarji v ta namen čisto navadnega papirja. Da na bi kdo napisal oporok«, na kos sukna. o tem se še ni slišalo. Pa vendar se je tudi to pred kratkim zgodilo.
V bolnišnici v Los Angelesu je ležal že delj časa na smrt bolan starec. Njegove moči so pešale od dne do dne. Ko je bil starec že čisto na koncu, je poklical k sebi strežnico ter ji pomolil pod obraz zavitek blaga, o katerem ni bolničarka vedela, kai na.i počne ž njim. Polagoma ji je starec razodel, da je sukno zelo važna reč. ker je nanj napisal svojo oporoko — s kredo. Strežnici se je zdela stvar malo verietna. Vzela je sukno In ga spravila, zraven pa si ie mislila svoie. Bila je namreč prepričana, da se starcu blede.
Ko pa je mož umrl in so začeli pregledovati niegove dokumente, je strež-* niča povedala, da ii je pokojnik izro-
čil v varstvo večji zavitek Prinesla ga je komisiji in ta je sukno razvila. Izkazalo se je. da je bil starec, ko je govoril sestri o oporoki, pisani s kredo na sukno. pri pravi pameti in da je bil celo zelo bogat. Pisal se je George W. Hageltine ter je ostavil svoje premoženje v znesku pol milijona dolarjev svoji nečakinji, po 10.000 dolarjev pa zavodu. v katerem je zatisnil oči in strežnici ki je skrbela zanj v zadnjem času in kateri je izročil v varstvo oporoko. Najinteresantnejše pa je to. da so ameriške oblasti oporoko priznale, jo dale fotografirati rn protokolirati, kakor vsak pisan testament, ter da se ni nihče od sorodnikov uprl. ko je bila vsebina oporoke razglašena.
Čitanje misli iz daljave
Nedavno je imel akademik Behterov v državnem možganskem institutu v Ljeningradu zanimivo javno predava« nje o čitanju misli. Daljava ne ovira či« tanja. Delujoči možgani ustvarjajo elektromagnetične valove. Koščeni po« krov lobanje jih ne ovin v ničemer. Posebni elektroštevci lahko be'ezijo tudi napetost (intenzivnost) mišljenja.
Po lapidarnem poročilu Behterova je nastopil moskovski psihiater Čehov, ski z uspelimi eksperimenti. Ena oseba v vlogi »oddajne postaje« je mislila na poljubno geometrično obliko ali pre. prosto sliko: zajca, žlice itd. Druga oseba v drugi sobi je sprejemala nevidno mi. sel in narisala na polo papirja mišljeni predmet. Eksperimenti so uspešno do. kazali, da človek lahko sprejema misli ne le v drugi sobi. temveč tudi v drugi , hiši ali pa celo na večje razdalje.
Pri povprečnih visokošolcih se je ob« neslo do 40 odstotkov poizkusov, pri treniranih osebah pa celo do 70 odstot« kov. Eksperimentatorji so se končno prepričali tudi o tem, da moški svoje misli bolje oddajajo, ženske pa jih bolj. še sprejemajo. Posebno zanimivo je končno še naslednje dognanje: čim bolj je človek izobražen, s tem večjim uspe« hom lahko pošilja misli, toda slabše jih sprejema.
Originalna preizkušnja
Američani so praktični in štedljivi ljudje. Le poslušajte!
Komisija, ki ima nalog, da oskrbi ameriško armado z oblačili, je dobila celo goro ofert za biagove, ki bi naj bili najprimernejši za vojaške hlače. Toda komisija ni izbirala med temi bla-! govi, kakor bi morda izbirali mi Evropejci (bognedaj da bi hoteli na miga vati na razne procente in korupcijo, ki bojda tlači razne evroipejske komisije), nego je izbirala in izbrala po docela no-| vem kriteriiu. Napravila ie poskus, ko-j likokrat lahko sede človek, oblečen v hlače iz dobrega-b'aga. preden se hla-; če strgajo. Poskusi so bili silno dolgotrajni; znamenje, da so bili vsi oferirani biagovi dobri. Po končanem eksperimentiranju je komisija ugotovila, da je dobro in porabno za vojaške hlače le tisto blago, ki dovoljuje mesovetnu lastniku. da sede ž njim 97.000 krat. In še potem hlače ne smejo imeti luknje, temveč smejo biti le malo obrabljene.
Ukraden spomenik
Ruski listi neprestano zahtevajo, da se ometi sedanje nevzdržno propadanje zapuščenih palač v Ljeningradu. V žalostnem stanju je na pr. vila knjeginie Jurjevske. druge (morgaiatične) soproge Aleksandra II. Sredi velike bele dvorane leže visoki snežni zameti na dragem parketu iz črne ebenovine, okrašene z biserno matico. Stekleni stropi so se vdrli pod težo snega, ki je popolnoma zasul sobe. tako da ne more človek noter. Iz snega štrlijo dragoceni marmorni kipi, delo slavnega Pimenova.
Zadnjič je preiel mestni sovjet prošnjo več podnajemnikov, da bi se postavil stražnik na Ma rijinskem trgu. ker na padajo tam ponoči razbojniki potnike. Sovjet ie poslal komisijo na lice mesta, ki se ie prepričala, da so imeli potepuhi pravo taborišče v luknji, katera je ostala od temelja nekdaniega spomenika Nikolaja I Spomenik sam. bronasta soha caria na konju, je izginil. Začela se ie preiskava, tekom katere bilo dognano. da so javljali stražniki že
pred dobrim letom dni o tatvinah delov umetniške ograie okoli spomenika. Sov-ieti pa se niso genili. Stvar je zaspala in oživela na novo šele. ko je bil okraden že cel spomenik. In sedaj čisto upravičeno sprašujejo listi, če ne bi bilo morda koristneje, ko bi bila mestna občina sama dala razbiti soho in prodati ali kakorkoli porabiti dragoceni materijah Seveda bi bilo to bolje m pametneje, toda baš radi tega se to ni izvedlo.
X Upokojitev v dobi delanezmožnosfl. Na Nemškem je doslej veljala kot starost» na meja za državne uradnike 63. življenjsko leto. Ko je dosegel to starost, je moral vsak uradnik zapustiti državno službo jr stopiti
v -"»koi. Sedaj pa 'e sklenil ministrski svet v Berlinu, da se uvedejo nova tozadevna določila. Uradniki ne bodo vpokojeni samo na oodlagi doseženega 63. leta, temveč šele na -odlagi delan zmožnosti, ki jo bodo do« kaz;li z zdravnišKimi dokumenti. Seveda pa ostaneio ostale določbe glede -ravice do T>o olnine v \.l:avi in je zamišljeno po« dališan•■» ' jljenia službovanja samo za tiste, ki bi v svoji gorečnosti radi služili do smrti.
X Poljski kolonljalni načrti v Peruju. Sku pina poljskih tehnikov s prof. Bialobrzeo kim na čelu projektira poljsko ekspedicijo v Peru, kjer bi poljska vlada rada naselila večje število svojih ljuui. Peruanska vlada podpira ta načrt in obeta ekspediciji dale« kosežno podporo.
Levi in hijene
(Iz zapiskov opazovalca F. B. Schellendoriia.)
Krvavo rdeče je bila zatonila solnč« na plošča za položnimi, temnosinjimi gorami, ki obrobljajo širno travno ste. po. Nebes, pretkan z neštetimi fanta« stičnimi nežnimi oblačinami, je bil po« doben zlato prežarjem velikanski lu» pini školjke bisernice. Tam» kjer so se gunji in zebre pred nočjo še brž okopali v prahu na peščenih tleh, se je rdeča stepna sopara vzvrtinčila v stebričkih prahu navpik v brezvetrnem, toplem večernem vzdušju in daleč na obzorju se je potegnil dolg oblak prahu nekaj stotin elandskih antilop, bežečih pred leopardi, je oddirjaio visoko skakaje mill'ti
Kadar meče solnce v teh stepah, gu» bečih se v neskončnost, svetlobo tik pred zaronom plameneče oble preko pokrajine, se prav zaveš, da bivaš na nebesnem telesu, plava jočem v vsemir» ju, ki prejema svetlobo jd velikanske ognjene krogle od solnca; / ii se ti ce« lo. da čutiš, kako se premika zemlja po svetovju.
Ta občutek, kako plapolajoči ogenj vnema vso pokrajino, je trajal le prav malo časa: potem se je znzilelo. da pri. roda pridržuie sapo. Velike črede div. jadi 9o nekoliko hipov nepremično ob» stale. Brezglasna tišina povsod.
Brž. ko ie zginilo solnce, pa so zarez-getale tu in tam posamezne /corc, ne» kje je zakrulil gunj in kmalu so začele nevoljno. lačno tuliti hijene tam, kjer je gozd, goščava ali gore s tokavami.
Zdaj je legal mrak zmiraj hitreje, in preden si se dodobra zavedel, se je znočilo. Toda ni se stemnilo docela, zakaj že se je nebo na vzhodu srebrno jasno razsvetlilo, in medtem, ko so dr» getali na zahodu še poslednji rdeči soji v oblakih, se je prikazal ščip nad mrač» nim gozdom. Najpreje je bleščalo tako, da je bilo slabo videti v stepo, a že ra pol ure je postalo razločneje, in svetlo» ba se je stopnjevala počasi, a i.epresta» no, dokler ni mtssc o polneči Mal v zenitu.
Razen posameznih živalskih glasov popolna tišina. In vendar se ti zdi, da čuješ neko ponočno brnenje, tiho, než« no šumenje in zvenenje. In v to sve» čano nočno ugodje zadoni nenadoma grozeče, mogočno levje rjovenje, glase« če se od daleč in vendar čisto blizu. Po» tem spet tišina. Prisluhnem. Se li bli* žajo? Tu je spet, čisto blizu. Nekaj nevoljnega. odločnega je v teh levjih glasovih, nekaj neubranljivega.
Ko so izzveneli poslednji globoki zvoki, se je zaslišalo nedaleč, kako pe» ketajo stotine kopit; vivki so se tožeč odklatili mimo.
Pridejo levi sem? Oko je v jasni mesečini, ki napravi vse tako razblinje» no, iskalo zaman, da bi ugledalo kaj premikajočega se od tam, kjer so rjuli levi. So odšli mimo?
Še dokler sem to preudarjal je zado» nelo čisto blizu, globoko kakor iz vot» lega soda, in evo: dve, tri, pet, sedem srebrno sivih senc, levi, nekateri med njimi grivati, spredaj črni kakor oglje, so hiteli v prostrano stepo mimo, jed» va kakih trideset metrov od mene; po majhnem presledku še en. težak, okoren, ve'ikanski grivat lev, spredaj ves črn.
Še nekaj kratov sa zatulili, a vedno nekoliko bolj daleč, potem so prišli v loku spet bližje proti kamenitemu gri» ču na severu, kjer je zarjula štirikrat vsa tolpa: levi so bili zajeli plen.
Torej tjal Ko pridem previdno bli» že, zahreščijo zdaj in zdaj v pravem peklenskem hrušču h'jenski in šukalji glasovi, nepopisna zmeda togotnih, ne» umnih, deročih se in lajajočih zvokov.
Potem spet nekaj č sa tišina. Napo« sled se mi odpre iz majhne skalne pla« note razgled na nižjo gredino in na pe« ščeno ravan, na kateri so se videli v jarki mesečini trije levi ob neki temni snovi. Po gredini so se podile progaste hijene; nekatere so škilile radovedno preko skalnega roba k levom, druge so se potikale po suhem drogastem lesov, ju; tudi mladiči so bili poleg.
Zdaj in zdaj so se od različnih strani približevale levom drznejše lisaste hi» jene; nekatere so posedale kakor psi štirideset do petdeset metrov naokoli Cim pa se je katera izmed hijen le preveč približala, se je eden izmed levov odtrgal od pojedine in zapodil hijene z globokim, besnečim mrmranjem na vse strani. In iz daljave nato pa polagoma zopet bližje se je čulo mnogoglasno zmerjanje gladnih hijen. To se je tako ponavljalo, dokler niso prve hladne sa« pe najavljale jutra.
Grivati lev je nenadoma zapustil plen in oddirjal na skalno gredino. Pro« gaste hijene so se čisto tiho stisnile na pesku. Navzgor orišedši. je spustil stari lev glavo globoko k tlom in zatulil tri» krat votlo: »Uuumpff!« Glas se je več» krat ponovil in odzval se mu je drugi iz majhne daljave. Stari je zbiral svo» jat. Toda onih pet levov, njegovih to. varišev, se je bilo pri lovu ločilo in zajelo drug plen. Stari je torej ostal sam, ležeč na skalni gredini. in si obli» zova! noge, dočim so se levinje spodaj gostile dalje s poslednjimi ostanki.
Se trikrat je stari poklica! svojat, od« ziv se je oglasil zmeraj bliže, in ob pr» vem svitu so se hijene, sedeče in pre« žeče v spoštljivi razdalji, razbežale na različne strani. Kajti takoj nato se je pojavilo v diru pet levov drug za dru» gim. stari jim je v par skokih pohitel čez peščeni prostor naproti in v lahnem diru se je pričela cela tropa pomikati tja, odkoder se je zvečer priklatila. Vsak trenutek se je odločila iz kopice kako hijena, da je odnesla v skoku s podvitim repom svoj borni delež na varno.
Prva zora je našla na prizorišču le še dva šakala, vse drugo se je bilo razpo» dilo.
Od levjega plena je ostal le še razrit, pomandran rdečkast prostor in ono, kar je imela raztrgana žival v drobov« ju. Niti vranom In marabujem ni osta« lo ničesar.
Takoj, ko je vzšlo solnce nad dali« nim gozdom, se je od daleč oglasilo levje rjovenje in odzivanje od mnogih strani. Levi se podnevi zabavajo mno« go tisoč metrov naokrog, ako niso za» spani in gladni in ne slutijo lovcev.
Kakor sen so se razblinili ponočni dogodki, kakor prikazen izginili levi in druga zverjad. Dan je prevzel svoje pravice.
Čuvajte M\\\m\\ sïoîo
P* „
fscstjmc /J .Асшмд Patt I 7
lic?.
^anžanka slovi kot lena žem zato, ker uporablja za lice emulzijo «
VISAGIXE ADELINA PATT1 Stek'eničicasta"e D n 30 — in se lobiva v v-eh le-srnah, drogeri-".h in parfumerl-Oiav. zaloga a Jugoslavijo : Zagreb, Gaieva u ii.a 8.
Razpaljene ustnice so se žejno vsesale v poljub, sklenile se roke...
Ej, ljubica! Zaman sem klical tvoje
ime!
7.
Ali s prvo zoro ie spoznanje potrkalo na vrata moje sebe.
»Fantič, kje si?«
Zavese na oknih so bile spuščene do tal. zamišljen somrak je visel pod
stropom.
Sosedov petelin je pozdravljal mladi dan. v sladki utrujenosti udov so se odprle o^i. Tvoie lice se ie pojavilo iz pol-teme in spoznal sem, da sem beden in
ubog.
Ledeno mrzla roka je stisnila srce in лјеј. ki ie odhajala od mene, sem klical v slovo:
»Prokleta! ProkletaU
8.
Moja traieva sladka Kalvarlja! Nikoli nisem štej veselo - žalostnih postaj, nikoli se vprašal pri žrtvah, ki so zaeno z menoj nosile težki, pretežki križ gorja in slasti in bolečine, kdo so In kaj so. nikoli r.e poizvedoval za njihovo na-daljno pot skozi življenje. Nikoli! Cemu tudi? Saj niti samega «ebe nisem pobaral. ali sem jaz kriv vsega storjenega ali kdo drugi Igralke to pevke, de-
kleta in žene .stare in mlade, modistki-nje m šivilje, poštarice in učiteljice, bogate in revne, iz spoštovanih hiš in uma zanih tavem ciganke in vlačuge. vseeno je bilo: skupaj smo romali, skupaj vriskali, skupaj se smejali in jokali, sre-čavali se in se razstaiali in pozabljali drug na drugega. Pozabljali na vse. prav tako. kakor sem jaz pozabil davno na tebe. da se še v sanjah nisem več spomnil nit» najine ljubezni niti tvojega imena.
9.
Nocoi pa leži pred menoj poslednje pismo, ki si mi ga pisala:
«Kadar bom utrujena in ne bom vedela kod bi m kam bi pridem in bom obstala pred tvojimi vrati Ali mi boš odprl, da iz mrzlega in blatnega dne vstopim v tvoj beli. topli stan?»
Z drobnimi prsti trka na okno pomladanski dež. v polnočni uri bevska na ulici izgubljen pes
Ali ni zaklicalo v mraku avliie s tožečim glasom? Ali se ni pojavil za rosnimi šipami okna tvoj obraz?
Pridi! Popotnica ti moja daljna, pridi! ------------
Ljubica! Anica!
Zakai sem govoril? Zakaj sem raz-kooal raco. Bog vé. kdaj že zdravo in
zacel.ieno. ko so vendar zapisali, da mrtvih ne budi?
V polju klije nomlad in zelenega Jurija vranec rezgeta in hrza pred vrtnimi vrati. Mlada ljubezen se je zasme-iala izza zelenih holmov in gajev in kos zla toki runi v sinje pred večerje prepeva otožno pesem o utrujenih src h . . .
Lahko bi bil lagal. Nisem hotel! Povedal sem ti vse tako. kakor je bilo in mi je na srcu. Po resnici in pTavici! Ali se morda huduješ zato. ker sem bil iskren in odkritosrčen? Nikar! Ako sem te razžalil. odpustit In to edino željo in orošnio. ki io še it^am, mi izr>olni: Kadar bodo zacvetele rože v tvojem }o bo to — pojdi in najbednejši cvet. Vseh lističev ga tfopaj in razsuj jih v veter — za spomft na mene!
vrtu — skoro. sk; vtrgaj najrevnejši
Ljubica! Anica! Prvzdravjl sem
»! Bog te obvari!
авввваааваавс ј^ аававававввава
jle vprainite zakaj,
ampak poskusite „JrtJMJK" bonbone in prepričali se boste o izvrstni ka-klosti.
шДавхаввввв!
Fr. Ž.:
Zadeva gospoda V. Vodnika
Temu gospodu ie bilo namignjeno z merodajne strani, naj se pripravi: seliti da se bo moral!
Bridka usoda selitve dandanes marsikoga doleti in. so potem jako razburljivi prizori. Pride dan selitve in se ni kam seliti! Selijo jih s silo. Pa so premnogi. ki se v obupni stiski upirajo sili ; Nekateri se ii upirajo z gorjupo besedo, j In so drugi, ki se sili upirajo celo z de-j janjem: tako rekoč s sekiro ali z "re-I volverjem ali pa. zlasti ako so nežnega spola. s krilom .ki ga vzad dvignejo do pasu. Tako skušajo nemilo silo preprečiti in v beg pognati njene plačane služabnike.
Ni prav takšno početje, ni pohvaliti takih prizorov. Toda kdor je že bil v enakem bridkem položaju, oni razume sekiro, razume revolver, razume krilo in jih ne zameri.
Tudi gospodu z Vodnikovega trga ne bo smeti preživo šteti v zlo, ako bo storil to ali ono. kadar mu bo v grlo tekla selitve ura. novi prostor pa mu bo figo dodeljen plesnjivo.
Bojim se. da mu ne bo dodeljen. Vsaj ne o pravem času. Ia se bojim, da
bo moral gospod za pol leta ali še za dlje med bedne vagonarje ali v deževno barako z okni iz papirja in s straniščem nikjer in povsod.
Imamo sicer umetniški svet. ki nikakor križem ne drži jezika in črnila, nego si z izbrano besedo prizadeva, osi-gurati omenjenemu gospodu pravočasno zavetje Toda živč ljudje v Ljubljani ki razpolagajo s skušnjami v stanovanjskih stvareh; ki dvomijo, da bo umetniškemu svetu uspelo hvalevredno prizadevanje. in pravijo, da odpovedi pri nas gredo jadrno. dodelitve pa sporo-vozno . . -
Jaz nič ne vem. Jaz nič ne rečem. Jaz le želim: Bilo srečno!
Umetniški svet je ugeail in meroda;ni strani priporočil, naj bi se gospodu V. Vodniku za primer izselitve z Vodnikovega trga dodelil prostor za stolno cerkvijo na Pogačarievem trgu. Tržno lopo na tem trgu da bo sicer porušiti iti takisto branjevk strnjeno vrsto cb Ljubljanici. Lopa in branjevke da niso v umetniškem skladu s predmetnim gospodom. In naj bi bil branjevkam vstop na ta trg potem sploh prepovedan! — Drugače pa da bi Pogačarjev trg povsem ustrezal potrebam večkrat omenjenega gospoda. Kvečjemu če bi se v ozadju zazidal oni prelaz s
knjige in revije
Geograîskî vestnik
Časopis za geografijo tn sorodne vede. I. letnik 1925. št. 2. Po svoji bogati vsebini se lahko tudi ta številka meri s publikacijami ostdih našh znanstvenih krožkov.
Maš francoski prijatelj prof. Chataigneau nam oipira v francoščini interesanten pogled današnje smeri francoske geografske šole. Temeljiti poznavalec naših Visokih Alp nam na podlagi zemljiščnih oblik daje lepe razlage za vrsto krajevnih imen. Univ. prof. Hinterlechner ponatiskuje svoj sveto-savsiki rektorski govor: Premoško bogastvo posameznih držav in n-jiih medsebojno razmerje. [>r. Jože Rus preiskuje postanek velikih kraških kotlin na Notranjskem, ki se kakor stopnjema zapored postavil eni predali spiKčaio proti Батји. Z gorsko vegetacijo Ličke Plieševce se bavi dr Ivo Hcrvat v hrvatskem jeziku. Prof. Kranjec daie krit'cen pregled slovenskih geografskih učnih knjig za srednje šole in temeljito obdela n»š tozndevn enotni tičmi načrt. Mladi f'to7eo<rraf Gabrijel Tomažič daje pregled dolgoletnih razislkavanj svojega beograjskega kolege univ. prof. N. Ko-šanina po Južni Srbiji Zelezn Sko gr.dbe-no politiko prvih minulih let .lugoslavile ocenjuje prrrf. Franijo Baš. Dr. R. Savnik pa končava krHčn, pregled vseh zemljevidov J ugo slavile. ki so domačega izvora.
Kakor vidimo prav bogata vsebina za 60 strani debeli zvezek. In po vrhu prideta še dve kamti in 7 sl:k pa geografske novice in knrževni in znanstveno-onganizačni pregled.
Mlado a čredno a«ilno Geografsko društvo v Ljubljani (Untverra) dovršuje s to številVo prvi letnik svr-jega gladila. Odislej nam obeta že кгг po štiri številke na leto. Naj brdo s tem ponovno opozorjeni vsi prijatelj' lepe geografske vede, pascbno pa vodstva na.šth strokovnih in šo№h knjižnic. Geografski vestnik stane 50 Din na leto.
Dostojevskega «Idijot»
Po »Zapiskih iz mrtvega doma« je dala Zvezrra knjigarna v Ljubljani na svedo prvo knjigo Dostojevskega »fdiiijota«. Celotna izdaja romana, najljubšega deia ruskega. pisatelja, je preračunana na štiri zvezke.
»Idijot« spada med najboljša pripovedna dela velikega rusfkega slovstva. Psiholog Dostojevski nam v njem razglablja bednega kneza Miškina, ki ravnokar prihaja iz švicarskega zdravilišča v Rusijo ter Ima za seboj strašne doživljaje. Vsem ljudem je Miškin na prvi pogled tarča, v katero streljajo svoje bedaste opazke. Pisateij sam pa, pravičen napram bolnemu ep lep-tiiku, stoji za njim z vso svojo dušo in s celim srcem. Kmalu se pokaže, da je »Idijot« prav za prav človek neprecenljive sr&te kulture, nedvomno višji od tistih, ki ga zasmehujeio.
Poleg MiSkina Je v »Idijotu« mojstrsko naslikan Rogožiin, ki deli na kraju dela usodo btenosti z MiSkinom. Vse kar leži vmes: pretresljive ljubezenske zgodbe, v katerih se vrši tih boj med MišStinom ter Rogožinom za eno in isto žensko bitje, je tako živo opi'sano. da bo držalo bralca v napetosti! do konca. Izdanje »klijo-ta« je kulturno delanje, vredno pohvale in podpore: o prevodu kot takem pa bo Mak govorila strokovna kritika.
Zvezna knjigarna je nastavila za prvi zveze Mijota« ceno na 32 Din. Izdaja celotnega romana bo oblegala tisoč strani. Knjiga se dobi tudi v Ttsikovni zadrug! v Liublijanl, Prešernova ul. 54.
Bado Staut: Grof Monte Christo
(Samozaložba. — Tisk Ameriško - jugoslovanske tiskovne družbe. — Cleveland, Ohio, USA. 1925.)
če se ne oziramo na vsebino romana slavnega francoskega pisatelja Aleksandra Du-masa ter upoštevamo, da je priredil pričujoče delo za oder v obliki dramskega igro-kaza v osmih slikah začetnik, in to v Ameriki, kjer niso slovstvene razmere baš po-volne, lahko rečemo, da je dramatizacija še prilično dobra, povprečna namreč. Diletan-tizem ie vsepovsod opaziti, ne samo v strukturi dela samega, temveč tudi v posameznih dialogih, kar je zelo značilno za povprečno spisane igre. Da mrgoli v delu vse polno slovniških napak, je menda za slovenske pisatelje v Ameriki docela razumljivo. Vendar pa nas je osupnilo, da smo naleteli v tem delu na tako grobe napake, ka-
kršnih kljub tenni nismo vajeni.
Kakor nam poroča avtor sati», bo delo vprizorjeno v letošnji sezoni na cleveland-skem slovenskem odru in sicer v korist Domu slepih v Ljubljani. Spričo velikega zanimanja, ki vlada med tamošnjim občinstvom, in dobro rutiniranega igralskega osobja, s katerim baje razpolagajo Slovenci v Cle-vclandu, se je nadejati lepega gmotnega in moralnega uspeha. Kn igo Je Izdal g. Rado Staut v omejenem številu. Naročila sprejema avtorjev brat g. Vitko Staut, poštni uradnik v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1 /II- Cena kniigi je za Jugoslavijo 35 Din. za Ameriko 1 dolar.	A. P.
«Zbori»
Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec Izdata In za'aga pevsko društvo »LhibKanski Zvon« v Ljubljani. 1926. Letnik II.. štev. I. za ianuar.
Prvo voino leto nam ie vzelo vodilni, zgledno uretevarai glasbeni časopis »Nove Akorde«, ki je pod veščim, smotrenim vodstvom dra Goimira Kreka stal trlna'st let naši muzikalni (vokalni In instrumentalni) ob krstnem kamnu in ii dal not v razrast. usmerja! njeno udeistvovanie v glasbeno sodobnost In seznania! publiko z važni,ni dogodki iz muzlkalnega sveta. Dolgo že pogrešamo med na.rri take reviie. ki bi kot »Novi Akordi« prinašata krajše skladbe in obenem kritično presojala naše glasbene zadeve ter se znala eklektično ozreii tudi po mitzlkalni produkciji drugih, zlasti slovanskih narodov Nikdar še taka revija ni bila boli potrebna kot v današniih dneh. ko ie hvala bogu tudi pri nas očitno in dokaj široko naraslo glasbeno tvorstvo in po njem zaniman:e za vse, kar ie z njim v tesni ali rahlejši zvezi.
Zdaj tâko toli potrebno revi» imamo — in saimo cd nas ie odvisno, ali bo novi glasbeni časopis mogel uspešno do začrtani poti, da se še spopolni. razširi, dale razgleda in v impozantno. odločutočo smotro zraste!
Prva letošnja številka »Zborov« nas Je razveselila. Pevskemu društvu »Lhiblianski Zvon« moramo biti hvaležni, da ie organiziralo to izda;an!e. In mu želeti le uspeha tn razcvita. Njegovega zborovodlo. gosp. Zorka Prelovca. ki z vnemo m razumevanjem za naše glasbene potrebe ureiuie »Zbore«, pa naj vsi. ki mnzikalno tvoriio. skušaio ola'šat1 v naših razmerah tako težke uredniške posle.
Reviia je v prvi vrsti posvečena vokalni, zborovski skladbi. Za Ianuar ie prinesla smotra tri zborovske skladbe: K. P. Manoi-lovičevo »Orlui orle«, po harmoniii doka) enostavno, po ritmu Pa mestoma razgibano kompozicijo, našega moistra E. Adamiča razgibano pesem »Za nio. kot riba za vodo« (na besedilo iz Strekljeve zbirke) in Ivana Ocvirka »Jabuka« (Г>отп ia niče v tekst), ki ima interesanten larghetto stavek. Po vseh treh skladbah bodo naš! zbori kaj radi posegli.
Vrlo zanimiva je glasbeno - kn''ievna priloga, ki se bo — če se še spopolni — razvila v važen kritičen in Informativen faktor našega muzlkalnega produciranla. To pot se urednik še išče, to le videti zlasti na zadnji strani, ki io ie g. Prelovec moral spisati na!brže na brzo roko.
Od dokai pestrega ETadiva, ki ga uvaja urednikov predgovor o nameri, ciliih in mi-siii »Zborov«, ie zlasti tehten dria. Stanka Vurnrka članek o Potrebah slovenskega glasbenega živlienia v letu 1926 Avtor pod sedmimi kratkimi odstavki formulira svo:a .Tinenja in želje o važnih naših muzikalnth zadevah, o operni in sinfonični orodnkciH. o Orkestralnem društvu In naši bodoči Filharmoniji. o mu-zikološki stolici na naši univerzi, o potrebni organlzaciii za zbiranje. obdelovanje in fzdaianie našega mirai-kalnega folklora, o potrebi zopetnih »Novih Akordov« za Instrumentalno in operno glasbo. o genijalffl površnosti vsega našega kultur. udeistvovan'a In končno o nalogah kritike, ki ima postati znanstvena, obiektlvna. ostra. Želeti bi bilo. da se o tem članku vname debata, ki bi še deloma razčistila ta razširila pisateljeve zahteve do naštetih potrebah. — Zanimal bo pregleden spis o skladatelju Adamiču (ob 251etnici kompo-zitorskega dela) in Dolfnarev članek, ki piše o Novih Akordih rn niih uredniku dr. Goj.niru Kreku, čigar sliko prinaša priloga na pri strani. Skladatelj Anton Dobronič piše pod zaglavjem »In hoc signo vinces« za narodnostno usmeritev našega glasbenega tvorstva, Silvester Cerut pa o dveh naših učiteliskih pevskih zborih.
Kar še obsega priloga, se ne dviga nad nivô naših časopisnih »Drobnih kulturnih vesti« in je v taki reviji skoro odveč. Treba se bo tudi ozreti preko meiâ. Prihodnla številka objublja ocene našega glasbenega delovanja (koncerti in opera). — Za našo muziko važno smotro toplo priporočamo. Od naročnikov bo zavisno. kako se bo razvila v leta in tehost.	— n.
Kino
Filmski teden
Matttca: Mati in dete (Henny Port en, Brina Morena, W. Diegelmann). — Henny Ponton je Izmed tistih redkih Igralk, kj so stale ob zibki Mma. Ni bilo takrat lahko fSimovati, ali zato pa tudi publika ni bila izbirčna in Je s hvaležnostjo konzumtrala vse, kar so ii nudil. Filmska kritika je bila tallerat še neznan pojem... Henny Por-ten si je svojo veliko popularnost ohranila do današnjega dne m le njej se ima njen najnovejši film «Mati m dete» zahvaliti za tolik uspeli, kakor ga doživlja po Nemčiijii In pri nas.
«Mati in dete» naj bi bila apoteoza materinske ljubezni. Sideč po reklami, s katero so Nema lans-irali ta film v svet, smo mis liki, da se nam obeta pravcata mojstrovima svoje vrste. Na vsem tem ni bšlo nič: «Mati in dete» ie bil prav iako d ber ali slab film. kakor ie dober ali slab vsak netnSki film, ki trpi na slabem manuskrip-tu in na pomarrjikaniju d' brih igralcev. Zakaj manuslkript ne sami ni d ber, neio je «iza apoteozo» uiprav slab. Vidi se mu. da je šlo njegovemu avt rju z.-iJJ za senzacijo, pri čemer se ni strašil malo verjetnih m пепаталлп h in zbog tega ponesrečenih dotroslelkov. Več pr »prostosti in manj rafinerije v ideji, pa bi bil film d'ber po vsebini
Igra ie v celoti dobra, nn tudi Henny Porten se le malokje dvigne čez povprečnost. Ultra posse nemo tenetUT velja pri nijej kakor pri vsakem drugem igralcu. Kar pa je pri nje) pod «ultra». Je za da-našmie razmere, ko imamo malone vsak dan priliko gledati res d bno igro. p~ema-lo. Henny Porten Je še vedno talka kak т 'e bila »red deseim.i leti: svet pa je od takrat zelo, zelo napredoval, posebno na polju filma. Pred leti je bila Porten skoro-da edina zastopnica filmske tragedke; danes nam dobrih ne manjka.
V-zllc vsem hibam pa se filmu «Mati in dete-» nečesa le ne more odrekaitil: da je dober, če že ne v umetniškem pogledu, vsaj v pogledu filmske morale. Če že ni mogel navdni.Çitii filrmsikiib estetov, je pa ogrel In gan i dirugio pub'iko. In v tem tiči dobršen del nie? rtv e vrednosti.
Od mstafth fHrroov navajamo radi po-ma>mi!kania pmtsrora le boljše:
Mail cvn'ar ( ladWe Co-tran, Dvrr). ladkie vra-žije hitro raste. Skoda, velika šfcoda! V «Malem cunj ar ju» se mu leta že močno poznajo. Film sicer ni bil sl'b in «ounii.aričeV» s svojo igro še vejn-> nr^oč-tro nadlkr-iliule sv~jo когЉш-епигтцјо Raby PeTigv. A'ii talko pr+cirčen in naraven какт le bil n. pr. v «Kidu», «My boyu», «OHvtu TwikSfu» in «Deddvju» ni ve*- Takirat je mal' deSko zmal кат zmsjo le rcdM njegovih «tarejiših koleT^v: vl'^e živeti. Danes jih IgTa. In z^>to je škoda, da je Jaokle talko httiro zraLStel.
Tri hišnik n ve hčerke (Hanni Wefcse, Margareta Kajpfer, Bruno Kastner, Her-mann Pieha: Ideal) je dunajska in beril-ln-ska strokovna kiririlka snrejeh sitripatično. Film si Je vredno ogledati. Skoda, da Je igra preveč Sab'otiislka. Bruno Kastner n. pr„ Je vse prej kalkor dober Igralec. Sarna lepota je za film mnogo premalo, treh" je znati kaj več katar zigrilj statiraiii. Odi-Cen igralec ie v tem filmu edilrt He-ma"n Pioha, znani nemSkl komik, ki pa žal nastopa navadno le v vïogah sekumdarnega značaia.
Mattca: Korzar Piefro. (Paul Richter, Ru» dolf K!ein»Rog6e, Aud Egede Nissen: L'fa Berlin) je po svoii vsebini, še bolj pa sce» neriii močno podoben «Morskemu vragu». Vsebina je vrlo romantična in močno pri ja okusu široke publike: škoda le, da kvariio iluziio premalo južniaško maskirani igral» ci. tudi v igri le preveč očitujoče počasni nordijski temperament. Ta očitek velja do» mala za vse igralce, ne izvzemši n:ti nosi« ttlja nadovne vloge junaka Paula Richter» ja. — Film je v Ljubljani doživel velik uspeh.
Dvor: Ljubav princese Aleksandre (The Swan; Adolphe Menjou, Ricardo Cortez. Režija Buchowetski, tvornica Paramount). Film je ena izmed boliših produkcij pozna» ne ameriške firme Paramount. Fabula se dogaia v aristokratskih krogih na nekem evropskem dvoru. Režiserju Buhowetskemu
Dosedai n4jb"liš< nemški film Je bil jlndijski nagrobni spomenik*. Od sedaj nap>ej je pa:
je treba priznati, da je znal dobro zadeti aristokratski ton. Izmed igralcev velja po« sebej oifieniti Adolpha Mcnjouja, ki je po» dal v princu tako minucijozno izdelano kre» acijo, da bi ga zanjo smel zavidati mar« sikateri pravi princ. Ricardo Cortez, Va» lentinov naslednik, pa v tem filmu ni pri» šel kaj do veljave.	Qu.
Film «1905»
Državno kinematografsko podietie v Lje-nlmgradu pripravlja velikanski film »1905«. (Prva ruska revoluciia.) Nekateri snimki bodo nad vse naravni. Vprizorltev znane »krvave nedelte« ie zahtevala celo človeške žrtve. Množico s carskimi slikami v rokah, ki e šla prepevaie »Bože caria hrani« proti zimski palači so napadli kozaški oddelki. Konjeniki so igrali svoio vlogo s tako vnemo. da ie nastala pravcata panika. Največ priprav ie zahtevalo »Bogoiavlienie«. prizor s posvetitvijo vode na Nevskem ledu. Leta 19H5. so namreč podtaknili neznani revolucionarji ostre nabo'e v topove, ki so imeli oddati pozdravne strele. Carski šotor na ledu ie tiil z granatami razstrelien na kose in car se ;e rešil le slučaino. Vlogo caria je prevzel njegov znani dvojnik, neki pek Aleksander JevJakov. Toda igralci niso bili kos cerkvenim obredom, zato so režiserji končno poklicali prave škofe in župnike (seveda pristaše »obnovlienske«. sovietom vdane struje) ki so se radi odzvali vabilu. Dobili so po 15 rubliev (415 Din) za vsak snitnek. Ornate so oblačili na zgodovinskem kraju pri »jordanskem vhodu« zimske palače. od koder 'e vedno šla crocesiia s carjem na čelu. Obnovlienci si dandanes bri.iejo brade, zato iim ;e mora! pomagati lasuljar. Znano ie namreč, da tvorijo dolgi lasje in brade glavni znak pravoslavnega (sedaj Tihonovskega) duhovnika v Rusiii. Obred posvetitve vode ie Izvršil metropolit Ve-njamin. Sov'etski filmi se predvaiajo sedaj v Berlinu in Pragi, izgotovilo pa tih ie podietie »Palače in Sibiri e« (naslov znane družbe). Pri nas na iih menda ne bomo tako kmalu videli, dasi so zelo zanimivi.
Pride v kino , DVOR'1.
Kaj' îgrsjo drugod?
v Zagrebu: Kavalir z rožo (Huguette Duflos, Jaque C'atelain. Carmen Cartellieri). — Ciganska» valir (Dorothv Dalton, Fcod-or Kozlov). — Lov za zlatom (drama v 7 dejanjih. Manu» skript: Charlie Chaplin, v glavni vlogi Char lie Chaplin).
v Beogradu: Pariška igračka (Le bijou de Paris; Lilly Damita). — Povest njene ljubezni (Gloria Swanson). — Tartuffe (film prirejen po isto imenski Molierovi komediji Emil Jannings).
v Gradcu:
Mo2 z dvema življenjema (Artur Holl). — Kri v snegu (gorska drama v 5 aktih; Grete Reinwald). — Vrt pregrehe (ameri» ška nravstvena drama v 6 aktih; Eleonor Boardmann). — Kitty se vse posreči (vese» loigra; Viola Dana). — Monsieur Beaucai» re (historični opremni film iz dobe Louisa XV.; Rodolfo Valentino). — Osamele žen» eke (Corinne Griffith). — Dezerterji živ!je» Rja (Paramount: Rod la Rocque, Leatrice Joy). — Izpred oltarja v samostan (trage» dija; Hennv Porten, Wilhclm Diegelmann, Uka Griining).
na Dunaju: Vladaričina izpoved (Alice Terry).' — De» mimondka (pikantha avantura; v glavnih vlogah Doris Kenvon in Lloyd Hughes). — Mož na kometu (senzacijska drama z L. Al» bertinijem v glavni vlogi). — Variété (Emil Jannings in Lya de Putti).
v Parizu:
Doktor X. (Lon Chanev). — Don X, Zor» rov sin (Douglas l-'airbanks). — Buster Kea» ton se ženi. — Črni orel (Rodolfo Valenti» no). — Polet okoli sveta (Ellen Richter). — LHica bede in greha (Asta Nielsen). — Jean Chouan (francoski historični film). — Amundsenov polet na severni tečaj leta 1925.
Paberki
»Orel« Je naslov poslednjega Valentinovega filma in obenem prvega, v katerem je bivši Paramoumovec nastopil za »United Artists«. Po vsebini je »Orel« dramatična komedija, kole dejanje se odigrava v Rusiji pred revolucijo. Valentino nastopa v filmu v treh maskah: najprej kot kozaški častnik, potem kot tajinstven bandit, ki pretresa s svojimi groaovitos'tmi vso Rusijo, ta slednjič nastopa v vlogi učitelja, ki se je zmal prikraeti v hišo svojega največjega sovražnika. Posebna znamenitost fiilma pa Je rekonstrukcija moskovskega Kremlja, ki so ga znali Američani ponarediti nič manj frapantno kakor malo poprej pariško opero za film »Fantom v operi«. Načrte za dekoracije In" vso scenerijo je zasnoval ameriški arhitekt William Cameron Mezies,
teti, ki Je fungiral kot umetniška direktor v Fairbanksovem filmu »Bagdadska tat.«
Adolphe Menjou, nedosežn: bonvivan (•samo v filmu, kakopak!) igra glavno vlogo v Kaiterjohnovem filmu »1*11 see you to-night« (Drevi!). Poleg njega nastopajo v filmu še: Roger Davis, Gretta Nissen, Louise, Brocks, Chester Conklin in Hugh Bentley. Režira Malcolm Saint-Clair.
D. W. Griffith pripravlja film, ki bo po sodbi ameriškega tiska ena Izmed največjih letošnjih Paramountovih atrakcij. Naslov mu bo »The Sorrows of Satan« (Satanove brige). Glavno žensiko vlogo Igra Caroie Dempster.
«шииш ишш mil '-------1
Da najboljši je to znaj, ( Colombo Ceylon čaj!1
60
J. Suchy:
V Veîesovem
(Fragment.)
Velesovo je romarska cerkev blizu Komende v kamniškem okraju. Takrat je bila zelo obiskovana. Št. Limbarška gora, sv. Višarje in Velésovo so bile tiri postojanke, katerim se ni smela izogniti nobena tačasna pobožna in brumna ženica.
Ni tedaj čuda, če sem se nekega le-pesa jutra zarana v spremstvu svoje stare mamiice napotil tja — i jaz.
Pram Miško, ki ga je fijakaril hlapec Jernej, je ponosno dvigal v vis svoje uhlje ter s pozornostjo (takrat konji še niso imeli plašnic) motril okolico, češ: «Glej, glej Krištofovo mamo pa Pep-čka, bo treba že malce previdnejše voziti!» S oramom sva si bila dobra prijatelja. Miško ni potreboval biča kakor tudi jaz ne, zakaj čim bi se kdo pre-drznil naju udariti, sva postala le še bolj trmasta.
Za kočijo odvzad je Jernej pritrdil precejšnjo kopo sena in pod sedalo je spravil ovsa, ki bi zadostoval kar za tri prame. Stara mama pa je v torbico vtaknila pet prekajenih klobas, nekaj reberc in cel hlebec kruha (za 20 krajcarjev). Tudi nekaj brinjevca je bilo za not.
Hi-hct, in Miško je potegnil. V dobri uri smo bili vsi čili in zdravi na licu mesta.
Jernej je konja spravil v hlev ter mu položiPovsa in sena, da je sosedni konj kar zavistno obračal svoje velike oči na novodošleca.
Jaz in mama pa sva se kar naravnost r.aootiia v cerkev, zakaj skrajni čas je bil, da nohitiv?, ker je bil skoraj že evangelij na vrsti. Po opravljenem opravilu sva šla trikrat okoli oltarja ter vsakikrat položila v pripravljeno košaro no en voščeni 'ofer»; jaz tri konjičke, mama pa dva Ježuščka in sv. Nežo.
V	zakristiji je imela stara mati gotovo poseben privilegij, zakaj izven nie nisem videl tam nobene romance Tam so mama dali za maše.
Ker so bile tistega dne odprte katakombe pod cerkvijo, sva tudi midva po vijugastih stopnicah stopicala niz-dol. V teh katakombah je bilo deloma v stenskih vdolbinah, deloma ob zidu nešteto krst, vse odprte. Menda je tam stal nekdaj samostan.
Še danes se spominjam, kako me je spreletela groza, videč v krsti ležečega duhovna z baretom na glavi. Kakor sem bil že radoveden, sem se s prstom dotaknil obleke mrtveca, ki pa se je — čudežno udala prstu, tako, da je prst prodrl skozi obleko in kar ie bilo pod njo.
«Ježeš, mama!» sem zavpil ter pokazal na prst, ki je tičal v mrtvecu.
Mumificirani mrtveci so kot v paler-mitanskih katakombah pod vplivom suhega zraka v grobnici ostali kakor so jih pred več nego 200 leti položili, samo z razločkom, da so ti dozdevni mrliči bili zgolj — pepel.
Stara mama se je ozrla oo ljudeh, da li me ni kdo videl, me prijela za roko ter jadrno pohitela proti izhodu.
V	mežnariji je potem dala še za eno mašo — za pokoro.
Nekam tiha je bila vso pot, še klobase jej niso teknile, samo dva požir-ka brinjevca si je privoščila. Zato sem se pa jaz bolj podvizal ter spravil kar dve klobasi v prostorni želodček.
Pogačarjevega trga pred škofijo, da ne ' bo gospodu škodoval prepih.
Odkrito povedano — zastran prepiha me ne bi skrbelo, saj ima gospod na glavi čepico. In če bi se mu uteknilo v ušesa še malo bombaža, ne bo dobil trgan:a — iaz imam vedno bombaž v ušesih in morem reči, da mi prav dobro dé.
Ampak je drug zadržek, ki nanj go-sooda od umetniškega sveta ni mislila. Ta je zadržek Vodnikov trg. Oospod ima svoj trg — mar mu hočejo sedaj na stara leta trg vzeti? Da ne bo več na svojem nego kakor zaničevan go-stač in pretepenec na tujem, na gospoda Pogačar.ia trgu? Ne. to se ne sme zgoditi! V tem sem si brez ozira na Politično pripadnost edin kakor en mož in ne odneham. Ako sc preseli Vodnik, se mora z njim preseliti tudi Vodnikov trg!
Za cba vkupe pa Pogačarjev trg očitno in žalibog ne nudi zadostnega prostora. Morala bj se ali podreti stolna cerkev ali pa preložiti Ljubljanica tjakaj do očetov frančiškanov. Temu bi pa merodaina stran nedvomno nasprotovala iz ozirov na denarne ozire . . .
Zato se mi zdi da ne bo nič s Poga-čarjevim trgom.
In bi potem prihajala v poštev edino
le Zvezda Kar se tiče prostora, bi bil ta prostor vsekako dovolj prostoren, zlasti še z ožirom na prostor na Kongresnem trgu.
Kostanji v Zvezdi bi se pač posekali. Zato pa ni v Zvezdi ne tržnih lop, ne branjevk. da bi jih bilo treba rušiti. Fin edini možak je tukaj s turško kapo in turško vero in prodaja turški med. Mislim. da ta edini možak ne bo kvaril celokupnega umetniškega utiska. Sicer pa ie možak dovolj možaka, da bo odložil turško kapo i.i vero. če bo umetniški svet to smatral za potrebno.
Nič manj enako se bo dala stvar povoljno urediti zastran dvojjie godbe. zastran one v kavarni in one v restavraciji, da ne bosta moteče učinkovali na vsesplošno umetniško razpoložene prostora ako bi se namreč resnično tukaj nastanil gospod z Vodnikovega trga. Oba orkestra, oni iz kavarne in oni iz restavracije, naj bi vsakdanji svoj spored predlagala umetniškemu svetu, ta Da bo po umetniškem svojem preudarku iz sporeda črtal, kar bi se mu ne zdelo v skladu z umetniškimi zahtevami kraja, časa, osebnosti »n sploh.
Tako bo odstranjen sleherni pomislek zastran Zvezde.
Izpregovorila pa se Je še beseda:
»Narodni dom«.
Toda prostor pred »Narodnim domom« že glede prostora ne bi ustrezal zahtevam, ki jih zahteva prostor.
Poglavitna ovira na tem prostoru pa je Trubar. Po pravici se je poudarjalo, da se gospod z Vodnikovega trga in Trubar ne bi harmonično slagala na istem prostoru — kazila bi umetniško simetriio. Ne le simetrijo v veroiz-povedanjih. ki je nikakor ni šteti za mačjo srago. Ampak predvsem simetrijo v bradah. Njunima bradama nedo-staje potrebne simetrije. Razen ako bi se Trubar dal obriti ali bi si dal drugi gospod brado rasti. Tega Da slovenski narod ne bo nehvaležen zahteval ne od prvega, ne od drugega.
Zato resnično ni izbire m bo moral gospod v Zvezdo, kadar ga bo merodaina stran pregnala z Vodnikovega trga
Kakor rečeno — jaz nič ne rečem, nego: Bilo srečno!
Ne vem — naši pisatelji № sploh umetniki, dokler so živi. vsi so silno skromni. Prav nič niso razvajeni Kdo naj bi Sh pač razvajal? Posedajo po ozkih, zakajenih krčmah aH kleteh in Iim niso preslabe- čisto zadovoljni so notri, še zapojejo katero.
Komai pa umro. iim ni noben prostor več dovolj dober za spomenik, same
sitnosti so z njimi Še cerkve bi bilo treba podirati njim na čast, reke prelagati in iz ene edino zveličavne vere prestopiti v drugo!
Ali ni to čudno?
Prav zares sem vesel da je vsaj naš slavljeni Danilo še živ. če bi bil mrtev in bi mu sedajle navdušeni postavljali spomenik — nemara bi magistrat podrli in Grad odkopali noter do Gruberjevega kanala in gerentski svet da dobe zanj primeren prostor, takšen, da bo z umetniškega vidika odgovarjal njemu in njegovi cigari.
Hvala Bogu, da je še živ — naj bi živel vsai še 50 let!
Charles-Henry Hirscht
Telefonski naročnik št. 03 - 23
—	Ljubim vaš glas.
—	Katero številko želite, gospod?
—	Ljubim vaš glas.
—	Katero številko?
—	Ljubim vaš glas. gospodična.
—	To me presneto malo zanima, gospod.
—	Govorite ml še kaj!
—	Nel
—	2e samo ta »ne« je naravnost očarujoč.
—	Meša se vam!
—	Ljubim vaš glas.
—	Naznanjam vam. da prekinem.
—	Ne prekinite, prosim vas.
—	Torej zahtevajte številko!
—	številko vaše hiše bi rad... Na smejali ste se?... Ljubim vaš smeh... Rad bi vedel za vaše krstno ime.
—	Vj ste neznosni gospod.
—	In vi srčkana. božanstvena...
—	Jaz nisem tu. da poslušam plehko govoričenje.
—	Jaz sein tu samo. da vas poslušam.
—	Sedai pa res prekinem, če ne zahtevate številke.
—	Zahteval jo bom. Nekdaj...
—	Z menoj se ne boste šalili, gospod.
—	Nikoli ne bi mogel verjeti, da s tem igasom...
—	Ze spet!
—	Dvajset let ima vaš glas in z juga }s. Vroč ie. kakor južno sclnce.
—	Vrag vas vzeim. vam pravi ta moj glas.
—	Ne prekinite! Ne prekinite vendar!
Telefonski naročnik št. 03-23 je spet obesil slušalo. Zaloitivo ie zledal v nemi
Domače ognjišče
Zakonski mož v gospodinjstvu
iše nekaj praktičnih nasvetov zakonskim možem.)
Gospod urednik!
Vaša modna rubrika skrbi za vse. Zadnjič ste priporočali zakonskim možem, naj se etnancipirajo in likajo hlače sami. Ker imam tudi jaz ženo iz tretje kategorije, sem poskusil in moram priznati, da so bili vaši nasveti dobri. Slo je brez termometru. Hlače sem zlikal tako imenitno, da je žena kar strmela. Zdaj bi mi rada vsilila še svojo robo, toda tako daleč moška emancipacija ne gre. Ker smo že pri nasvetih, mi dovolite, da povem tudi jaz svoje mnenje o tem, kako se lahko mož uveljavi v gospodinjstvu.
imel sem prijatelja, dobrega in poštenega prijatelja, ki mi je dejal nekega večera, ko sva se razgovorila o križih in težavah samskega stanu:
—	Oženim se, potem bo pa konec skrbi. Hudo je na svetu samcu. Kdo bi vodil evidenco vseh robcev, košulj in spodnjih hlač. kdo si more zapomniti, koliko komadov perila je vzela perica in koliko jih je prinesla nazaj, kje naj vzame samec toliko časa, da pospravi za seboj vso ropotijo, ki se nabere čez dan in ponoči v sobi? Brez ženskih rok ta reč ne gre. Oženim se. bom imel • red in udobnost.
Nisem mu odgovoril. Včasih je dobro molčati. Posebno kadar vpraša samec zakonskega moža za svet glede ženitve.
—	No, kaj porečeš na to?
Nič nisem rekel. Dobro je. če človek včasih nič ne reče.
In prijatelj se je res oženil. Stožilo se mi je po njem in posetil sem ga. Človeku stori dobro, če vidi tujo srečo, lepo, prijazno prijateljevo ženo in novo gnezdo, ki sta si ga zvila on in ona za svoje bodoče čivkarje. Dece menda še ne bosta imela, sem si mislil gredoč po stopnicah v drugo nadstropje.
Pozvonim ... čakam ... nič. Morda se je zvonec v zakonski sreči polomil. Potrkam torej in zopet... nič. Morda sta pa v kinu. Smola. Daj, poskusimo še odpreti In slej — vrata se odpro. Poprej sem pa zvonil in trkal, ne da bi se kdo oglasil. Takoj mi aplešejo pred očmi senzacionalni na; .si v novinah: »Umorjena rodbina... Kaj pripoveduje hišnik ... Mož z zmršeno brado in oguljeno suknjo ... Turobno tnlenje psa itd.«
Po hodniku pridem v predsobo... ha, kakšni zvoki so to? Morilec? Tat? Ne, nekdo drgne parket. Zakašliam in takoj se pokaže prijatelj, tisti, ki se je oženil, da bi imel doma red in udobnost. Pride mi naproti z ogromno krtačo v eni in prašno cunjo v drugi roki.
—	Stoj. noga! pravi, še korak, pa stopiš tja, kamor ne sme stopiti nobena noga, razen če je v copatah.
Ne iščimo vzrokov, zakaj se je zgodilo tako in ne drugače. n;i vprašuimo, kje je bila ta čas žena in kaj se je odigralo poprej, kaj potem in kako mi je padel prijatelj s krtačo okrog vratu ter se bridko razjokal. Vse to ne spada w naše poglavje. To je kriza zakonskega življenja, o kateri bi se lahko pomenili v posebnem poglavju z napisom »Žena je uganka« ali »Žena in križanka«, če le mogoče reklamna križanka. Petorica izžrebanih dobi skromne nagrade, tisočem in tisočem neizžrebanih se pa cede samo sline in zbujajo skomine. Tudi to ne spada sem. Omenim samo zato. da zakonski možje ne bodo godrnjali in da si ženini ne bi mislili:
-	»Tega nikoli ne bomo potrebovali., Naše bodo drugačne!« Človek ne sme ničesar odklanjati in noben samec bi ne smel zlesti v zakonski jarem pre i, pred-no ni temeljito poučen o gospodinjstvu.
Torej da ostanemo pri parketu ali navadnih deskah, ki jih je treba vsaj pred večjimi prazniki umiti. Za to potrebujemo milo (ni treba, da bi bilo parfumira-no). ostro krtačo in dve cunji. Eno mokro. drugo suho. Komur razmere dovoljujejo in hoče imeti kar tri cunje, naj jih ima. samo paziti mora, da jih ne zamenja. Poleg tega rabi zakonski mož, ki hoče v gospodinjstvu kaj veljati, še velik čeber za vodo. Tla umivamo tako-!e: Najprej jih namilimo, potem drgnemo na vso moč s krtačo in splakiemo s cunjo.
Cunjo ožmemo, potem obrišemo tla s suho cunjo, vmes pa lahko za kratek čas pojemo ali žvižgamo. Vodo je treba pogosto menjati, da se ne zarede \ nji žabe. Trikrat pokleknemo in že mora biti sveža voda. Sicer je pa vse odvisno od tega. kako so tla umazana.
Druga sladkost zakonskega življenja je deca. Deco kopljemo v banjici, kjer pa banjice ni, vzamemo škafček, ki ga pred in po kopanju splahnemo. Nekateri zakonski možie si znajo pomagati tudi z drugo domačo r>osodo. Dete položimo v banjico z noživami naprej. Z nožicanii nikoli pa ne z glavico, to si le dobro zapomnite. Ne-smete misliti, da storite de-ci s kopanjem bogve kakšno uslugo. Nasprotno. Deca se vode boji. Najbrž misli, da se bo v banjici utonila. Zato dvomim, da bi bila čistoča pol zdravja — sicer bi se zdrav detski instinkt vode gotovo ne branil. Ce je deca še zelo majhna, jo je treba pogosto previjati in ji peti uspavanke. To ie pa že težje in bi priporočili mladim mamicam, da pouče zakonske može, kako in kaj je s pleničkami. Sploh bi kazalo bolj propagirati moško delo v gospodinjstvu. Zakaj bi moški zaostajali za ženskami? Tako pa zanemarjamo to važno panogo družabnega življenja in mrški pade v zakonski raj kakor karp v ponev.
Premočenih čevljev ne smeš nikdar po» staviti k vroči peči ali štedilniku, ker postas ne usnje trdo in se začne lomiti. Napolni čevlje z ovsom ali pšeničnimi otrobi in jih natlači s papirjem ter namasti dobro zuna» r.jo stran čevljev. Najboljši zato je glicerin ki varuje usnje pred mokroto, ga omehča in poveča njegovo trpežnost.
Sepregorna posoda nikakor ni nrazbit» na. Ako jo postaviš v prevročo pečico, lah« ko razpoka. Temu zlu odpomoreš, ako peči» co dobro potreseš s soljo in šele nato po» staviš vanjo posodo. Sol potegne nase vroči» no in ne škoduje pecivu.
Pohištvo je počrnelo. Raztopi 60 g še» laka v pol litru špirita napravi si iz volne» nih krp, kakor jabolko veliko žogo, prevle» cl jo z na dvoje zganjenim starim platnom in jo zašij ali zavezi. Kani na platno lane« nega olja in malo šelakove raztopine, drg» ni pohištvo, dokler se les ne sveti, kakor nov. Ko je žoga suha, jo nakapai znova. Po» tem odrgni vse z mehkim stiknom. Treba je močnih rok.
Čuvanje ogledal v vlažnem stanox'anfu. Zelo dobro očuvaš ogledala, ako jih prevle» češ zada i s katranovim papirjem, ki ga do» bro prilepi. Ako vstopi vlažni zrak le pri eni špranji, dobi celo ogledalo madeže, ki jih ne moreš odstraniti. Male pegice od» straniš le, ako izpraskaš zadaj dotično in-e» sto, očistiš s špiritom in prilepiš košček sta» nijola. Na to namaži vso zadnjo stran na tenko z vazelinom.
Jelenovo in srnino rogovje. Ne smeš ga umivati nikdar z milom in sodo, ker bi pri tem zelo utrpelo na naravni lepoti. Očisti, ga samo z mlačno vodo in krtačo. Rogov» je, ki je že po naravi gladko, kakor antilop» ni in bivolovi rogovi, dobi svoj prvotni
Bečja pomladanska oprema
1.)	Kratka jopica za slabo vreme.
2.)	Okusen dekliški ptašček iz modrega platna, opremljen s širokim obrob-
jem sivih vrvic
3.)	Oblačilce iz belega platna z vezenino v pestrih narodnih motivih.
blesk, ako ga odrgneš s petrolejem. Ako ima črvive luknjice, nakapljaj vanje petro* le'a. Tako ravnanje ohrani rogovje dolgo časa.
Motno ogledalo očisliš z zelo razred» ceno solno kislino. Namoči v njo g-obo in odrgni steklo. Kislina ne sme ostati predol» go na ogledalii. Moraš pa biti previdna, ker kislina razje kožo. Nato umij steklo z vo» do in posuši. Ogledalo lahko očistiš tudi z razredčenim špiritom ali salmijakom. Pazi pa da tekočina ne prodre do vkladnega ro» ta. Namoči torej malo, mehko krpo, zdrgni z njo madeže in zgladi s suhim mehkim usnjem steklo in okvir.
Ako hočeš pobledelemu beržunastemu ir. volnenemu pohištvu dati zopet prejšnjo barvo, stori to s «Phcniks»»praškom, ki ga dobiš v vseh barvah. Ta osveži prevleko, ne da bi jo bilo treba sneti.
Najvei|o zafcgto rasne aluminijaste ter ездШгзае ^ssoite dsSfà 1-3 nri twdfeî
Jj	«S* DO
trgovina x žsleznina
Ljubljana	Sv. Pefra c. 35*
Ali ste naročili vsîj enega znanca ali znanko na tednik «Domovino»?
Broširana vestija
ki se nosi pod pomladanskimi kostumom, je vrlo elegantna in si jo lahko izgotovi vsaka dama, tem prej, ker so stroški zanjo vrlo majhni. V to svrho namreč lahko porabiš kakršen koli
ostanek. Tako svetli moiré kakega ne več porabnega večernega modela kakor tudi brokat kake starejše plesne toalete se da dobro porabiti za takšno
Otroška kostumna prireditev v Mariboru
Slovensko žensko društvo v Mariboru je priredilo dne 11. iebruarja v veliki Ciôtzovi dvorani v prid otroške bolnice v Maribora otroško kostumno prireditev, ki je nad pričakovanje dobro izpadla. Nastopilo je več originalnih skupin otrok, izmed katerih prinašamo gorenjsko narodno svatbo z malim ženinom in nevesto ter nevestinem bališem v ozadju. Skupino mladih vojakov, ki so io izvajale sirote iz dečjega doma, pa smo priobčili v nedeljskem «Jutru».
aparat. Vse, kar je bil govoril vanj, mu ie bilo prišlo iz srca. Ta glas telefonske uradnice ga je naravnost očaral. Že pred nekaj dnevi je bil sklenil, da ji to izjavi. Zahteval je telefonskih zvez samo iz vzroka, da čuje njen topli, mehki, malo pevajoči glas. Domišljal si je. da mora gospodična imeti temno rjave lase in da ie ponosna ženska.
Vznemirjen je spet vzel slušalo v roke. Srce mu .ie divje bilo.
—	Halo!
Ni odgovoril, samo da ie morala klic ponoviti.
—	Halo!
—	Gospodična, prosim vas. ne bodite hudi.
—	Aa... To ste spet vi?... Vrag
vas vzemi!
—	Da... A predvsem ste to vl gospodična!... Rekli ste mi: Vrag vas vzemi.
_Pripravljena sem vam to ponoviti.
_ Naj bo. Samo. da čujem vaš glas. Nikdar mfe ni noben glas, tudi v operi ne...
—	Vi se norčujete iz mene.
—	Nikakor ne, gospodična. Jaz strastno ljubim godbo. Vaš glas pa mi le več kakor vsa godba!
—	Zahtevajte številko, pa amen besedi!
—	42.
—	42 in kaj?
—	5... največ 5 in en četrt.
—	Kai se spet norčujete?
—	Ne. gospodična: 42 je številka vašega pasu in 5 številka vaših rokavic.
—	Moj soprog nosi rokavice št. S. in če vam primaže eno s svojo roko na obraz...
—	Bom morda videl tri solnca, a nič manj ne bom mislil na vas ter obžaloval, da morate živeti s tako nasilnim človekom... in vrnil bi mu milo za drago. Boksam precej dobro, gospodična ... Zame ste namreč gospodična ... Ne, ne. niste poročeni.
—	Ali mislite, da me nihče ni maral?
—	Moški so silno bedasti... in jaz imam vedno velikansko srečo . . . tako, da še morate biti prosti.
—	To se pa motite, gospod!
—	Vi niste več prosti?
—	Ne!
—	Res ne?
—	Ne!
—	Vaš glas ni čisto siguren... ne la-žete dovoli dobro.
—	Bodite vendar vljudni!
—	Prosim odpuščanja... Jaz sem najponižne.iši in naiuliudaejši vseh tele-
fonskih naročnikov, ki vam izjavlja, da ljubi... da, da.. « ljubi vaš glas... ki želi...
—Katero številko, gospa?
—	O ... prekinili ste me ... in imenujete me gospo, in to ravno v trenutku. ko sem radi vaše pozornosti imel pogum, da vam izjavim...
—	Nadzornica je bila tu.
—	In ie že odšla?
—	Toda tako ne moreva nadaljevati, gospod. Ena mojih številk že postaja nestrpna. In to pot ima vzrok za to.
—	Pošljite jo spat!
—	Lep nasvet! Kaj če bi ga dala vam?
—	Šel bi. gospodična. Predvsem če bi mogli priti in se osebno prepričati o moji ubogljivosti... Vi se smejete?... Cujte. gospodična .kje bi se mogla midva sestati?... Halo! Cujte vendar!... Halo!
—	Ne zvonite vendar ves čas!
—	Cujte: poljub v aparat... tako... sprejmite ga... Ponižen je. prosjak je... Gospodična?... Gospodična!... Ce sem vas užalil, ga vzamem nazaj.
—	Gospod naročnik št. 03-23 jaz sem nadzornica. Javim vam, da 'dobi radi vaše usiljivosti uradnica strog ukor.
—	To ni pravično, gospa nadzornica, dovolite, da vam stvar razložim.
Nadzornica je pogovor, uradno prekinila in galantni naročnik je spet obesil slušalo na aparat. Prižgal si je cigareto, toda ni mu dišala.
Cez deset minut je spet pozvonil.
—	Da. iaz sem. draga gospodična.
—	Vi ste pa naravnost nesramni.
—	Zelo mi je žal. iz vsega srca... alj mi morete oprostiti? Lepo vas prosim!
—	Haio, halo!
—	Cujte. prosim vas. Jaz sem sam. Čaka! vas bom danes ves večer. Ime mi je Vital, stanujem v rue Bosse, št 37. Ali pridete?... Halo... Kaj pa je spet to? Že spet nadzornica?
—	Ne. gospod, tu višji nadzornik! Vi motite javno službo. Prisilili ste me. da premestim izborno uradnico.
—	Gospod višji nadzornik, dovolite vendar, da vam razložim ...
—	Oprostite gospod, ne utegnem. Sluga pokoren!
Prasket v aparatu: zveza je bila prekinjena.
Naročnik št. 03-23. petdesetleten samec je melanholično odložil slušalo, si pripalil novo cigareto, stopil ored zrcalo in žalostno gledal veliko plešo in gube na obrazu in se zasanjal v svoje ljubezenske pustolovščine mladih let.
(Po francoskem izvirniku —ž—).
vestijo, opremljeno s kristalnimi gumbi. Takšna dolgorokavna vestija (tudi manšeti so na povsem moški način peti s kristalnimi gumbi) omogoča „nostavnemu temnejšemu kostumu z aavadno jopico uporabnost za popoldanske prilike in za obiske, a krilo samo v zvezi z broširano vestijo lahko :elo posluži za večerni ples v pomladi hi poletju.
čas
Romani in resnica. Slavni angleški romanopisec Georges Meredith je živel zelo preprost i. N'a stara leta si je dal sezidati majhno hišo. Ko ga je v njegovem domu obiskala mlada dama in ga začudeno vprašala, čemu si je sezidal hišico, ko vendar v svojih knjigah vedno popisuje nogočne gradove, bogato opremljene obane in za čudo krasne vile, .ie od-rnil romanopisec: »To je čisto um-iivo; besede ne stanejo nič, zidava pa lane dosti.«
Učinkovito sredstvo.
\'a angleški univerzi v OxforJu ie biLi hiša tel jem strogo prepovedano p:ti x>jne pijače ter jih imeti na domu. .'ekoč pa je rektor izvedel, da je neki študent dobil po pošti sod vina. Takoj ga je poklical k sebi in ga vprašal, kako da se drzne kršiti nredpise.
Brž je odgovoril študent: »Gospod rektor, zdravnik rni je predpisal vin > kot okrepčilno sredstvo.«
»Pa menite, da pomaga,« je vprašal rektor.
»Vsekakor,« mu je odvrnil študent. »Ko sem sod dobil, sem ga z obema rokama komaj dvignil s tal, tako sem bil slab, zdaj ga pa z eno samo roko lahko dvignem kvišku.«
Kakor nanese . . .
Gostilničarka: »In kdaj naj vas ziu-trai pokličemo?«
Študent: »Ce bom ležal na stopnicah takoj, če pa v postelji sploh ne!«
Logična utemeljitev
»No, gospod Suhač, ali niste včeraj padli s konja?«
»Seveda sem. saj veš, da pametne i s: odneha!«
Mož: »Oh — ko bi le bilo res!« Po enem letu.
Angleški general Horsford je bil velik nasprotnik vojaških porok. Nekoč ga prosi preprost vojak za dovoljenje, da se sme poročiti. Svojo prošnjo je utemeljeval z dvojnim odlikovanjem v angleški armadi in s precejšnjo vsoto prihranjenega denaria.
»Oglasi se zopet čez eno leto,« reče general, »če boš tedaj še tega mnenja, se smeš poročiti.«
Po preteku enega 'leta se vojak oglasi in točno ponovi svojo prošnjo.
»Ali si še vedno pripravljen, da sc poročiš?« »Seveda, gospod general!« »Torej se poroči! Jaz ti poklonim celo poročno darilo, ker bi nikoli ne bii mislil, da je v vojaku toliko zvestobe.
Vojak je bil zadovoljen. Vesel je spravil denar, šel do vrat, se obrni! in rekel: »Najlepša hvala, gospod general, za denar in za dovol.ienje.toda vedi; \ da sc zdaj poročim z drugo!«
Pesimist.
Žena: »Danes ne dobiš od vežnili vrat ključa — to je moja zadnia beseda!«
Zasukan odgovor
—	Gospodična, alj bi imeli kaj proti temu, da postane vaša mati moia tašča?
—	Nič. dragi prijatelj .... če bi le imela kako sestro.
I I !»■■! И I I Ш	*У.Г
Svita
oa
l ilnowi
je najboljša za šivanje, vezenje tn luknjičanje.
Dcbi sc v vs^ki modni trgovini Glavna zaloga pri	44
jSjakootc i Spiller,
Zagreb. 2rinjsfa trg 15.
bHiHHuiimmiimnmiHiminM»
Prva češka opera in Slovenci

Stoletnica prve če*ke orere «Dratenk*: skladatelj Fr. Skroup. pisatelj dramatik J. S-epanek in staro Stanovsko gledališče v Pragi.
Cehoslovaki slave stoletnico rojstva prve češke opere. Cehoslovak fe po krvi muz.kant in pevec: zato pravijo. £a je češkoslovaškemu dojenčku že v Zibelki prva igrača — instrument, gosli ali klarinet Pravzaprav je čudno, da ie п-inilo šele sto let. odkar ima ta po vsem kulturnem svetu priznani vele-ciasbeni .iarod svojo prvo opero. Toda v avstrijski dobi so bili pač tudi Cehoslovaki samo materiial. s katerim se ji gradila nemška kultura: Siovani so je mogli uveljavljati le pod nomško taioblastto bodisi kot znanstveniki, bodisi kot umetn;ki. glasbeniki, igralci. Kar ie bilo slovansko nacijonalno. ni snielo na dan in ie utonilo v pozabnost.
Kranja», k) se je dolgo držala na odrih
podeželskih čitalnic
Od J. K. Ty!a smo od I 1871. dalje igrali lokalizirano pravljično veselo gi o «Jurčkove prikazni (sar.še)». dramo «Po žigalčeva hči», pravljico «Trdng'ava ženska», dramo «Ljubljanski postopač» '<v. seveda tudi lokal z rano čarobno pravliico «Zaloški godec» (Strakonick.v dudak).
Poleg teh dveh sp je pojavljal na našem odru prvih let V KI. Klicpera (Dobro 'utro. Čudodelni klobuk. Zlato ne blaži in Na mostu) F S a m b e r k (Ultra. Blaznica v 1. nadstropju. Bene-fica). K Sabina (l.iserat) V J. Ne-ruda (2enlm od glada). VI. S t a n k o v
domače opere, ker tuje opere so tudi že gojili. Spočetka L 1825_ po češki predstavi Mehulove opere «Jožei in njegovi bratje» je češki skladatelj Fr. Skroup v družbi prijateljev pozval pisatelja Chmelenskega. naj mu napiše operni libretto z naslovom «Dratenik». t. i. slovaški loncevez ali piskrovez. ki smo jim včasih Slovenci rekli tudi «Trenčinarji». Dandanes hh ni več k nam.
Skroup iti Chmelensky sta bila 2 ope-to «Dratenik» v enem letu gotova Igrana je bila prvič 2. februarja 1826 v sta
kot učiteljski sin v Voslvcih pri Pardu-bicah rojen 3. junija 1801 in je umrl kot kapelnik Stanov, gledališča 7. februarja 1862
«Dratenik» je priprosto delo vesele vsebine, polno komike. Do I. 1895. ga ie izvajalo Narodni divadlo; uprizarjajo oa ga vedno tudi majhni odri. ker ne zahteva nikakih dekoracij in nima zbora, a ima več zelo komičnih ulog. Nerazumltivo je. čemu ga niso izvajali Slovenci, zlasti ker bi. kakor na reškem. z vložko «Kje dom je moj» nedvomno dosezal uspeh. «Dratenikova» godba izdaja vpliv sodobne gla-be. zlasti Mozartove, a kaže povsod dober okus in serioznost.
V Skroupovem duhu ie — do neuspelih poskusih Seboria ki ie hodil za
Toda tovo Narodni divadlo ie že I 1882. deloma pogorelo in se nanovo otvoriio 1883. zopet z «Libušo». Medtem se :p uprizorila Smetanova «Prodana nevesta» že nad 100 krat. Dne 12. marca 1884 pa ie Smetana umrl. V Litomišlu in Po mnogih češkoslovaških mestih ima spomenike, razna društva svojega irnena. sloves velikega glasbenika oa oo vsi zemlji.
Po Blodkovi češki narodni operi «V voduaku» in Rozkošnega operi «Miklavž». Bendlovem «Starem ženinu» je prišel Smetana na repertoar mlade slovenska opcie 1. 1894. s «Prodano nevesto» in ostal tu enako živ in svež doslej. L. 1895. smo dobili v Ljubljani Smetanovo opero «Poljub». 1 1899. ope ro «Dalibor» ! i923 pa «Tajnost» Ope
Bedrih Smetana I* 2. 3. 1824. t 12. S. IS84). skladatelj mnogih oper. siinio-nii in raznih skladb.
Red riti Smetana med svojimi prljatfcl.il In čestitam! i. 1865. ko se îe v^ntlbot svetovno slaven pian:st in b vš direb'-or Filharmonije na Švedskem v Prago. kjer ie ustanovil pevsko društvo «Hlahol» in začel komponirati svojo prvo opero «Brauibor» aa Češkem.
Narodno gled
Kdor je hotel kot g'asbenik živeti, se к moral vslužbiti nemški, avstrijski misli.
A žc od 1. 1771. je nvkai zavednih Ce-bosluvakov. od 1. Ï7S6. so več nn-ma vsi ItSkoilovaški pisatelji, od I. 1845. ie vsa iSkoslovaška inteligenca praška z me-iCanstvom vred in od 1. 1850. je ves češkoslovaški narod glasno zahteval in k-loval. da se zgradi pristojno č,š'.o ^arodni divadlo. zibel in vzgaiahšje :.J.oslovaške operne in dramske ume t :'isti Temeljni kamen oa se je vz dal Lie !. I s68.
Dotlei 'p bilo torei še daleč, a medtem so Cehi goiili svoio dramatiko go 'orieno in prepevano. po skritih skro :i lih dvoranah in končno v lesenem gL-
VSl
češki
s k y (G režiser. Od stopnje do stopnje). los IMner (Kralj Voudra XXVI.). G. Pfleger - Moravsky (Telegram. Ona me ljubi. Pog'avje L—III ). V H a u s m a n n. J. J. K o i a r. Fr. R. H o c k e in dr.
Skratka, malone prve dobe so se iglami v večinoma d,h ob začetku slovenskp Talije tudi na^naš h odnh
Čehi pa «o stremeli medtem že davno tud' po izvirni nacijonalni operi Napredovali so že toliko da so stm-li >gra-ti včasih tud: v Stanovskem g'edališču Prage. Razni češki komponisti so začeli prispevati glasbene in pevske toč-
dramatiki poiavliali s svojimi lokal ziranili prevo
Mayerbeerom — privedel češko opero do naivišiega razvoja in svetovnega ugleda B-.drih Smetana rojen 2 marca 1824 v Litomišlu Nacijonalna v besedilu. de;anju iri giasbi ter umetn ška dovršena v tehniki ie bila šele Smetanova opera. Take si je želel češki na rod. Ko ,;e otvoril 14. novembra 1862. prav v letu Skroupovp smrti Začasno češko gledališče v Pragi, ie gojil predvsem češki narodni program, v tem predvsem Smetanove in druge narodie opere Ko so Cehi 11. iuni.ia 1881 otvo-rili novo Narodni divadlo. se ie izva-tala prvič Smetanova «Libuša». ki še doslei ni prišla na slovenski oder dasi bi bda za slavnostne prilike tudi Slovencem zelo Kuba. Sai ie umotvor Drve vrste in po glasbi in vseb.ni velezani-mi va-
ri «Dve vdovi» ln «Libuša» še čakata slovenske premiere. Kovafovičevj «Pso glavci» ianačkova «lenufa». Dvofako-va «Rusalka» ii Foersterjeva «Eva» so edini moderni češki repertoar naše opere.
Danes trna Praga razen Narodnega divadla in Stanovskega gledališča tudi Mestno gledališče vinogradsko ter celo vrsto manjših, ličnih gledališč. V vseh se goji češki repertoar. Velika češka gledališča so tudi v Brnu Plzm ln Bratislavi. Lepa deloma moderna gledališča oa imaio vsa češka mesta in velike gledal.ške dvorane že vsak večji trg. Cehoslovaki so dosegli tekom sto let velikaiski napredek v svoji dramski, zlasti glasbeni umetnosti. zato se SDO-minjairt Skrouoa s hvaležnostjo.
Fr. G«
Grob B Smetane na Višehradu v Pra-
sri. kier le h I skladatelj «Prodane neveste». «Daliboria». «Poliuha». «Tajnosti», «L^uše». «Muje d un vine». «Iz ni' jega življenja» In drugih m J trških del 14. maja 1881. n tožen k večnemu počitku.
Hynalsa. češkega slikarja rnijstra vlavnî zastor Narodnega aivadla v Pragi. pri katerem je sodeloval tudi slovenski umetnik J. Subie.
ûa!;$îu. pravzaprav veliki baraki, ki so ii tudi rekli «Bouda» (buda).
Takrat sta pisala Čehom zlasti dva iramatika J. K Tyl in J. N. Stepanek. Oba sta s svojimi deli zalagala tud» Drv slovenski repertoar. Kakor v denarništvu. zemljemerstvu. arhitekton-stv;>. graščinskem upravništva lovstvu, »a^cie v igralstvu, onertiem pevstvu te glasbi, so natn bili bratje Cehi tudi gledališkem repertoarju prvi pomočniki m za'agatelji.
Od J. N. S t e p a n k a smo igrali v '-jubliani že I. 1848. lokalizirano satirično veseloigro «Tat v mlinu ali Slovenec m Nemec» ter Jo uprizarjali preko SO ;»t: dalje wkai'zirano burko <Bob is
ke k dramam: tako so se rodile prve češke spivo>srre. Haiblov «Janek iz Domažlic aH Veselost v Nuslah» se je izvaial v Stanovskem gledališču že leta 1815., «Praški sladci» z Bartakovo godbo 1. 1823 v Teisingerjevem gloda-l.šču in Waiglova «Rodbina švicarska» istega leta v Stanov, gledališču. Vse te igre pa so bile pravzaprav le burke s petjem, prav tako. kakor slovenske prve spevoigre- Ipavčev «Tičnik». Vil-harjeva «Jamska Ivanka» m FoersteT-jev prvotni «Gorenjski slavček». Kakor pri nas 60 let kasneje, je moral biti češki repertoar predvsem burkast in opereten večinoma pa je bil preveden.
A «»ja^cencl» (rodoljubi) so s| želeli
Mestno aledallšče vtnogradsko v Pragi, kl mu le hi! 28. septembra 1405, torei pred dobrimi 20 let>. p>l >žen temeljni kamen. To gledališče ie danes za Narodn'm divadl m najuglednejše na Češkoslovaškem, kjer je razen v Brna ln Plzni že mnogo lepih In velikih gleiališč. Prvi ravnatelj vinogradskega gledališča le bil dramat pisa'eli Fr. Šuhert. vel h prijatelj in podpiratelj ljubljanskega slovenskega gledališča.
Spnmen?k češkega skladatelja Bedr.
Smetane v Litomišlu. kjer se je earo-dil 2. marca 1824.
rem Stanovskem gledališču v Pragi, in letos so to istega dne na istem odru uprizorili iznova s prav posebno ljubeznijo
Skroup ie uglasbil še opere «Oldrlh in Božena». «Libušin zakon» im «Fidlo-vačka». v kateri je pesem «Kje dom it-moj» ki je postala češkoslovaška narodna himna in slavnostna pesem vseh Slovanov. Tudi Slovenci ig prepevamo ob vsaki slovesni priliki okrom te M
VSE LJUBITELJE JURČIČEVIH ROMANOV
opozarjamo, da je IzSel
Jurčičevih spisov 4« zvezek.
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
V » e b I n a : Urednikov uvod Oolida. Hči -nestnega sodu ka. Nemiki valpeL Dva brata — Božidar T.rtelj - Koz ovska sodia - Črti Iz življenia polit, agitatorla — Sin kmetskega cesarji Sosedov sin — Urednikove opombe — Sti. 475.
BroSirana knjiga velja Din 72-—. v celo platno vezana 86-—, v polfrancosko umje
vezana 92-—. Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernov* une* nasprot gia n>- poŠte
i
I
1!
Razni snodni listi
za pomlad in poletje 1926
«e dobe v veliki izberi v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI
Prešernova ulica štev. 94
Ntfscotf glavo« со5,л)
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri.
Četrtek. 4.: «Zapeljivka». F.
Petek. 5.: «Naša kri». B.
Sobota. 6.: ob 15.: Pcgica mojega srca». Di« jaška predstava po znižanih cenah. lzv. Ob 20. uri: Ana Christie. Ljudska predstava. Znižane cene. Izven.
Ponedeljek. 8.: «Deseti brat». Red E.
Ljubljanska opera Začetek oh pol 20 uri
Četrtek, 4.: Zongler Naše fjube Gospe. Red D. (Premiera.)
Petek. 5.: Zaprto.
Sobota. 6.: «Večni mornar». F
Nedelja. ?.: Ob IS. url: Zongler Naše ljube Gospe. Ljudska iiredstava. Znižane cene. Izven. — Ob pol 20.: Grofica Marica. Izven. (Prerriiera.)
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
Četrtek. 4.: «Sluga tiveh gospodov». A. Pre« mijera.
Petek. 5..: »Grofica Marica«. D. (Kuponi.)
Sobota. 6.: «Hlapec Jernej in megova pravica«.. A. Zadnjič v sezoni. (Kuponi.)
Nedelja. 7.: «Prešernova proslava».
Žongler Naše ljube Gospe. Ljubljanska opera ie popolnoma nanovo naštudirala znano Massenetovo opeto Zongler Naše rjube Gospe«, ki se ie prvikrat izvajala na našem odru takoj po prevratu. Massenetova Klasba ie izredno lepa ter ie ta opera staino na repertoarju vsen velikih svetovnih odrov. Nocoišnio prerriiero ie naštudiral dirigent Neffat. režija pa :e v rokah režiserja Zdenka Knittla. ki se s to opero prvikrat predstavi naši gledališki publiki kot operni režiser. Vloge so sledeče zasedene: Jean — Kr.ittl. Boniface. samostanski kuhar — Betetto. prior — Ru.npeli. menih pesnik — Mohorič. menih slikar — Janko, menih glasbenik — Suhelj. menih kiDar — Sekula. Angela Da sta ga. Ribičeva in gdčna. Po-tuckova. Predstava se vrši za D. Isti večeT je v drami Golarieva »Zapeljivka« za red F.
Dijaška predstava v drami. Danes, v soboto. 6. marca, se vprizori v dramskem gledališču ob treh popoldne »Pegica mojega srca«. Ta jako priliubliena veseloigra se igra ta dan zadnjikrat v letošnii sezoni in '•e namenjena v prvi vrsti diiaštvu. lahko pa jo poseti tudi drugo občinstvo. Cene so znatno znižane.
Prernijera Go!donijevP veseloigre »Sluga dveh gospodov» na mariborskem odru. Noooj. dne 4 marca ob 2U. uri. ie v Mariboru premrera velezabavne veseloigre italijanskega klasika Goldoniia «Sluga dveh gospodov». Med italijanskimi klasiki 16. stoletja zavzema Goldoni kot komediograf naj-odiičneiše mesto In ie takorekoč stvaritelj takozvane «Comediae della arte». Njegove komedije so živ izraz vročekrvnega Benečana. polne temperamenta in šegavosti. — «Sluga dveh zospodov» ie veseloigra, Id nima visnkotetečih pretenzii. temveč je usmeriena zgolj na veselost, razigranost in šegavost.
Književnik Dragutin Ilič
Srbsko slovstvo le Izgubilo 1. marca pes-eika starejše šole romantičnega kova. (kletnega Dragutina Iliča. ki ie stopil v književnost med sedemdesetimi in osemdesetimi leti prošleea veka.
Iltč le odrasel v času. ko so bili srbski pisatelji pod največjim vplivom ruske literature in njenih velikih tvorcev: Zukovskega. Puškina. Gogolja in Lermontova. Ti klasiki so Imeli na tedanjo književno generacijo pri Srbih veKkanski vpliv, ki se mu ni mogei nihče ubraniti. Dragutin flič sin znanega Jovana liča in bližnji sorodnik Vojislava Iliča. se ie začel še v svojih dijaških letih daviti s poezi'o: pisal ie pesmi in drame. Pesmi ie objavljal v »Bosanski vili« in v »Otadžbini«. V dramski stroki sta posebno znani njegovi deli ».lakvinta« in »Prihislav in Božana«. Kliub temu. da ie število njegovih literarnih del precej veliko, pa ga Skerlič v slovstveni zgodovini niri ne omenja. Zadnia leta ie izdala lličeva dela tudi Srpska Kniiževna Zadruga v Beogradu.
Dragutin liič se ie poleg literature bavil I s publicistiko in politiko. Za časa Milanove avstrofilske politike ie krepko pobral škodljivo stališče, ki ga ie zastopal ta vladar in se ie тогз! radi tega umakniti iz Srbije. Potika! se je leta in leta po Rumunitj m Rusiji. kjer je bil med vojno tudi v posebni misiji.
Zadnja leta je bil Dragotin Ilič knjižničar v skupščini, umrl pa ie. ne da bi vlada njegovi družini nakazala pokojnino. Tudi v tem oziru ie deležen usode mnogih ostalih književnikov. ki izkazuiejo domovini celo življenje velike usluge, nazadnte pa umirajo na smrtni postelji od gladu
Benedetto Croce
Ena najpomembnejših prikazni v dušev» nem življenju Italije zadnjih desetletij je Benedetto Croce, filozof in estet, pisec «Estetike», «Logike» in številnih drugih deJ — filozof idealizma, zastopnik Hegelove smeri v Italiji.
Croce je začel v mladih letih pri zgodo« vini. Plod njegovih zgodovinskih študij je knjiga «Teorija in zgodovina historiografi» je». V tem delu vidimo, kako se stekajo v Crocejevih rokah vse niti dveh tisočletij človeške povestnice. On, filozof, ki je di>bro pretresel vso preteklost, je našel določeno stališče napram vsem velikim pojavom, ki so vredni, da se človek ob njih ustavi. Osrednja postava, kateri velja vsa Cmceje» va pozornost, pa je Nemec Hegel. Njegovo delo je za Croceja tako pomembno, da se odloči sam nadaljevati ga v duhu slavne tra« dicije in tudi res postane propagator ideali» stične kritike pri Italijanih. Študirajoč Heg» la do zadnje podrobnosti, se mu nabere pod peresom ogromno gradivo, katerega izda v posebni knjigi «Ciô che e vivo e ciô che e morto di filosofia di Hegel».
V zrelih letih, ko se dovršuje razvoj mi» sleca Croceja. gre vsportdno s tem razvo» jem tudi njegovo znanstveno delo na viso» ki šoli. Predvsem polaga Croce v tej dobi svojega življenja veliko važnost na vzgojo mlad.ne. In res Mladi svet se zbira okolu njega, se zgrinja okrog učitelja. Croce iz» daja glasovito «Critico», ki mu kmalu pri« bori prvenstvo v vrstah italijanske polemike in kritike ter ga posadi naravnost na prestol v zadevah avtoritativne sodbe. S tega pre» stola gleda Croce ne samo na Italijo — mar» več na ves svet, pri tem pa nikoli ne po» zabija, da je izšel od Hegla. Tedaj se obra« čajo oči vseh resnih estetov in kritikov v Napoli, kjer živi prevajalec Hegla za Itali» jane, izvrsten poznavalec nemške klasične filozofije.
Ko trka petdesetletnica na duri, pa se ozre filozof Croce nazaj po svoji njivi ter napiše ik pred vstopom Italije v svetovno vojno «Doneske k kritiki samega sebe». V tem djlu podaja analizo samega sebe in ustvarja važen dokument za vse. ki ga ho« čejo razumeti ter študirajo njegova dela. Njegovi pogledi pa veljajo nato zopet sve« tovnemu slovesu. Z visokega priedestala zrelega kritika presoja še enkrat zgodovin» ska stališča, ki so ga čestokrat vod la pri delu. Nato se dvigne višje nego kdaj prej: to je doba nastanka razprave o Goetheju. Izpod njegovega peresa pridejo nadalie še spisi o Danteju. Shakespeareju ter o pesni» kih 19. stoletja. Obenem piše o vseh nrav» stvenih vprašanjih časa. govori o vojni in miru ne da bi se čutil pri tem vezanega in omejenega v pisateljski svohndi. A baš ta neustrašenost, s katero zagovarja pravično
stvar, je najlepša dika Crocejeve osebnosti. •
Croceja. ki se je rodil I. 1866. v Pescasse» roli, predaval na napolitanski univerzi ter je bil I. 1919. imenovan za senatorja in eno leto pozneje za naučnega ministra v Rimu. je težko oceniti. Celo tisti, ki je ves čas za. sledoval njegovo delo, bi to težko storil s kratkimi besedami. Zakaj Crocejeve zasluge za kult estetike in kritike so resnično ogrom« ne. Njegova filozofija ie v pravem pomenu besede filozofija duha. njegovo življenje pa najlepši primer, kako mora delati filozof, da pride do resn'h in velikih rezultatov. Od L 1903 dalje izhaja Croceieva «Critica» in okrog nje se zbira cvet intelektualne Italije. V zadnjem času se je vrgel Croce še na no» vo polje — začel je raziskovati stoletje ba« roka v Itali ii. Ni dvoma, da bo tudi tukaj dovršil svoje delo kakor povsod, kjer se je doslej lotil kakega važnega vprašanja: jas« no, trezno m mirno. kak or zahteva vest pravega filozofa in poklic svobodnega zgo» dovinarja.
Prva lugoslovenska drama v Ameriki.
Prof. Srečko Albini v Zagrebu ie sklenil pogodbo z angleško-ameriškim manegeriem radi vprizarjanja Begovičeve drame .Božji človek« v angleškem »eziku na ameriških odrih. Drama bo tudi predelana za film. Ta koi pri podpisu pogodbe za vprizoritev je ameriški poslovni vodla izplačal avtorju okolu 3f) tisoč Din na račun. Isti maneger ie prosil od prof. Albiniia tudi za druge Drevo de naših pisateljev in dramatikov, katerim se bodo na ta način otvorlla vrata v svet.
Češki repertoar v novodobni slovenski dramatiki (1848—192-11 se zove članek ki ga je spisal Ijublianski vseučiiiščni lektor češkega iezrka. dr. Vaclav Burlan za zbornik proi. Jana Machala. Članek je zdaj izšel tudi v posebnem odtisku na 34 straneh. Dr. Burian ie Izčrpal vso literaturo, novine in gledališki arhiv ter oodaia na1'-točneie izvirne naslove čeških iger. oper in operet ter niih avtoriev ter naslove prevodov in imena prevajalcev, uDrizorienih na slovenskih odrih od I. 1848 do konca m. I. Spominja se tudi raznih čeških reži-
serjev, Igralcev, Igralk in pevcev na našem ljubljanskem odru. Hkratu ie popravil nekaj zmot v A. Trstenjakovi zgodovini sloven. gledališča.
Razstava Josa Bužana v Washington!!. V Wa.shingtonu ie priredil poseben odbor razstavo del portretista Jose Bužana. Razstava ie traiala od 5. do 20. februarja in ie imela, kakor beremo v poročilih. Drav dober uspeh. Na dan otvoritve Bužanove razstave. katero so posetili odlični naši rojaki v Inozemstvu ter ugledni predstavniki ameriške države, ie sviral slovenski gos'ač Bela Golob, ki ie dosegel pri dirigentskem pultu v New Yorku že krasne uspehe. Bužanova razstava s« preseli seda) v mesta Baltimore. Détroit. Pittsburg in v Cleveland.
Zagrebško Nar. gledališče Donavlia Cal-deronovo komediio »Gospa hudičevka«. Steriie Popoviča komediio »Kir Janja« in bo imelo v nedeljo premiiero nanovo na-študirane »Zenitve. od Nikola a GoToIia. Glavno vlogo Podkolesina bo igra! gosp. Branko Tepavac. bivši član mariborske drame. Opera ira na sj>oredu veliko delo »Evgenij Oniegin« ter Puccinijevo mladostno opero »Manon l.escaut«.
Drama Dušana N'kola eviča »Mnoga'a Ijeta«. ki ie doživela te dni v Beogradu prvo vprizoritev. ie dosegla pri občinstvu in kritiki velikanski uspeh. Listi pišeio. da ie drama neobičaino dobro delo. v katerem je pisatelj zavrgel vsako šablono in pogledal svojim 1'udem globoko v dušo. Stvar Izziva posebno po7ornost. ker obravnava aktualne probleme v sedanii beograjski družbi.
Dramatik Srg?an Tuclč težko bolan. Iz
New-Yorka poročajo, da ie tamkaj težko zbolel dramatik Srg.ian Tucič. kateremu le sedai 54 let ter ie bil svnie čase eden izmed stebrov modernistične smeri v srbo-hrvatskem slovstvu. Po srečno uspel! operaciji na črevesih ter na žolčnem mehurju 'e polozi'a Tuciča na posteljo njegova stara bolezen tuberkuloza.
Dve novi skulptur! kiparja Frangeša. Prof. Framreš-Mihanovič v Zagrebu je pravkar dovršil dve novi plastiki. Prva ie tlmpanon. ki predstavila uiedimenie Srbov. Hrvatov in Slovencev in osvoboienje izpod tuega jarma. Druga prikazuie skladatelja »Lepe naše domovine«, komponista Miha-noviča. Piva skulptura ie nameniena za okras palače Narodne skupščine v Beogradu. druga pa se postavi na iavnem mestu v Zagrebu.
Kulturna proslava v Sara'evti. Gledališče v Sara;evu proslavi te dni stoletnico srbskega pesnika, dramatika, zgodovinarja in nabfratelja narodnih pesmi, bosanskega ro:aka Siire Milutinoviča Saratliie. Proslava bo veliala sto'etmici njegovih »Serbi-jantk«. ki so izšle 1. 1826. Slavnostni govor bo imel knntževnik Veliko Petrovič, pisatel* in akademik, v glasbenem delu bodo pa sodelovali gg. Pero Batialovič. dr. Jovan Lovčevič. dr. Aleksander Leko. Bogič Kne-ževič. Jmre Banrovič. gdčna Zcra Sinička In g. Mii'an Predič.
Naše mladinsko slovstvo v češkem pre vod«. V zbirki »Umelcke snahy«, ki Izhaia pil K'XTiiu v Pragi. Ie oravkar izšla brošura »Dve slovirasike detske hrv«. ki prinaša dve raši Igri za deco. prvo iz neTesa Frana Miilčin^jkega. drtt-go od Josina Ribičiča. Obe stvarci ie preve! g. Oton F. Babler. ki ie prevodom dodal še Prešernov sonet »Me-mento mori«.
Repertoar beogra;ske cnere In drame ie ta teden na sled Tri: Boris Godunov. Mno-gaia lie ta. Labodje iezero. Boheme (Cerga-ri). Carmen. S.mrt Uroša V.. Carjeva nevesta: Pljusak (proslqva odrske 20!etnice igralca Sotiroviča). Osma žena. Pegica. Tartpffe.
Nov hrvatski prevod Shakespeare'a.
Hrvatska Matica v Zagrebu ie pravkar izdala v prevodu dria. Milana Bogdanoviča Shakespeare'evo komedijo .Mnogo hrupa za nič«. Publikacija ie izš'a kot Izredna iz-da!a letošnjega kola M. H. ter stane v knjigarnah 30 dinariev.
Langerieva »Periferija« na Dunaju. V dunajskem Carltheatru se ie pred par dnevi Igrala Langerieva »Periferiia« z lepim uspehom. Gostovalo je slovaško gledališče Iz Bratislave.
Gostovanša dunajskega Biirgtheatra. ki so se doslei vršila v Uncu. Salzhurgu ter v Innsbrucku. se v bodoče raztegneio še na mesti Gradec in Ce'ovec Burgthea'er hoče dati s temi gostovami smernice za gledališko delo v celi avstriiski republiki.
Km"'ek orl'atel'ev slovanske gledališke umetnosti v Varšavi. Na pohudo Društva prliatel'ev mladih Slovanov se ie v Varšavi osnoval krotek DriiatePev slovanskega gle-da'išča Krožek priredi v kratkem času cikel predavan' o slovansekm gledališču v zgradbi varšavskega «Teatra Polskiega«.
»Hamlet, v smoking» na Dunaju. Sredi marca nastop na Dima ti Aleksander Moissl dališe gostovanie. Igral bo med drugim tudi naslovno vlogo Shakespearievega »Hamleta. v smokingu. Ostali igralci in igralke bodo nastopali v večernih oblekah in toaletah. Režiio modernega «Hamleta« bo vodil poseben režiser iz Londona
Iz glasbenega življenja
Zagrebški koncerti
Zagreb, v začetku marca.
Zagreb stoji glede koncertnih prireditev na mnogo višji stopnji kakor Ljubljana. Malokaten teden mine tu brez gostovanja tega ali onega umetnika večjega formata, pa najsi bo gost pianist ali pevec ali virtuoz na gosli. Največji dogodek za Zagreb pa je bil v zadnjem času nastop češkega goslača Jana Kubelika. Poklicni glasbeniki so našli Kubelika po treh desetletjih tehnično neko« liko razrahljanega in so se mu to upali po» vedati javno in odkrito. Drugače pa je pre« davanje oboževanega umetnika še vedno sil no zanimivo: njegovo pojmovanje progra« ma je napredovalo in priča, da je Kubelik zrel virtuoz prve veste. Temperament mu je vedno vroč in sposoben, da potegne po. slušalca za seboj z velikim elanom.
Takoj za Kubelikom sta nastopila dva mlada umetnika: ugledna beograjska kon» certna pevka gdčna. Jelka Stamatovičeva in jedva 14 letni pianist, «čudežni otrok» Ro» bert Gold^and
Gdčno. Stamatovičevo je Zagreb pozdra» vil izredno toplo dne 26. II. t. I. Dama je prinesla reprezentativen program srbskih komponistov, ki so vplivali na zagrebška, od koncertov dokaj razvajena ušesa, v nje» ni interpretaciji res kot razodetja. Gdčna. Stamatovičeva, absolventinja praškega kon» servatorija in nastavnica glasbene šole v Beogradu, je pevka velike inteligence ter že stdaj dostojne umetniške višine. Njen mez« zosopran je zdrav, zvočen in topel, frazi« ranje ji je plastično, vokalizacija vzorna. Takoj s prvimi točkami je pevka navdušila publiko. Pela je stvar; skladateljev Manoj« loviča. Milojeviča, Hrističa in Konjovida ter nekaj Mokranjčevih prireditev narodnih pesmi.
Robert Goldsand (28. februarja) ni imel v zagrebški koncertni dvorani posebne sre« če. Dasi je deček izredno muzikalen ter je njegovo predavanje zaneseno, je očividno, da se pri «čudežnem otroku» preveč zane« rnarja tehnična stran igre, ki je zelo površna ter utegne tega sicer izredno nadarjenega pianista docela pokvariti. Goldsand je svi« ral Beethovna. Chopina, Bachovo Kromatič« no fantazijo. Schtimannov Karneval in Lisz» tï-vo «Campancllo».
Prihodnje dni se vršita v Zagrebu dve le« pi koncertni prireditvi. Na prvi nastopita sopranistka Zlata Gjungienac in Drago Hr» žič. oba odlična člana zagrebške opere. — Drugi koncert prinese nove skladbe kompo» nista Krste Odaka. Vendar so to zaenkrat le običajni zagrebški koncertni akordi, kajti Zagrebčan si tudi v muziki želi ekstrava» gance. in prilika, da se izživi v posebnosti, se mu baš sedai bliža v osebi največjega stxlobnega ruskega skladatelja Igorja Stra» vinskega, ki pride koncertirat v Zagreb v drugi polovici meseca marca.
Simfonični koncert Glasbene Matice.
Ta sultni koncert orkestralnega društva dirigira skladateli Emil Adamič, ki ie. na skoro soglasno želio članov orkestralnega društva z odobreniem glavnega Matičnega odbora, spreiel začasno vodstvo orkestra. Prvo točko tvori Mihevčeva overtura k operi Planeti, katero ie svoičas Izkopal iz arhiva F»lharmon.ične družbe dr. Josip Ce-rin ter io na eni svoiih koncertov tudi že lzvaal. Mihevc ie naš rojak ter ie bi1 sodobnik klasične glasbene strerl. Predigra »Planeti« ie Interesanten glasbeno historié čen dokument Po kratkem uvodu prestopi v alabrevni Allegro s karakterističnim ostrim vstopom dveh rogov. Pregledano prinese ves ♦ematični rr<ateriial. ki ga zelo spretno stonniuie in meniava v raznih instrumenta 'nih grupah. Predigra konča s krepko in močno odo. Poleg te nredigre sta na sporedu dve izvirni sulti Santlova iti Adamičeva ter Cakovskesra in Borodi-rtovi Karakteristični plesi Orkester šteje okrog 60 sodeluiočih. Predprodaja vstopnic v Matični kmigarni.
V torek, dne 9. t. m. se vrši v Unionski dvorani komorni koncert znamenitega češke ga komornega kvarteta tkzv. »Ševčfkovega kvarteta«. Ta kvartet ie poleg s'avno iti sve tovno znanega, takorekoč ofici'elnega češkega komornega kvarteta: »Češki kvartet« . eno naiodličneiših komornih društev na evropski celini. Predprodaja vstotmic od danes naprei v Matični kn:igarni. Cene običajne koncertne.
Vel'k uspeh Lidije VVisIakove v Beogradu. Nastop Lidije VVisiakove v Beogradu. kier ie gostovala pod pokrovitelistvom Materinskega udruženia. te naši simpatični in ambiclioznl plesni umetnici prinesel velik uspeh. Predstavi ie prisostvovala nailzbra-bpogra'ska publika 7 raznimi predstav
znana iz ve'efilma ..Guilotin " p- de v velefilmu!
.Pisma, M m%Q dos^gSs1
Kino «Dvor».
niki vlade in generalitete na čelu. Gdč. Wj. siakova ie bila po vsaki točki burno aklami rana. višek večera pa ie dosegla s Srbskim kolom, ki ga ie morala ponoviti. To n;eno točko Imenuje današn e »Vreme« »pobedo nad dosadašnjim kolom« in Wisiakovo gletle stila primerja z Nidy ImpekovenovO, znano iz filma »Moč in lepota«.
Ogromni uspehi dirigenta Vaclava Talicha na Škotskem. Prošli teden v četrtek se ie vrr.il češki dirigent Vaclav Ta-lich s Škotskega v London. Zel ie na sv-oji turneji po Škotskem velikanske triumfe m ie bil pozvan za prihodnjo sezono v Glasgow. Sedaj se pripravlja Talich na d:r:xi. ranje dveh koncertov v Londonu. Koncerta bosta po sodbi Londotičanov pravcata glasbena dogodka za prestolnico Anglije.
Francoska sodba o naši vokalni glasbi Ugledna francoska revija »La Revue de Paris« od 15. februarja objavlja večje poročilo o letošnjih koncertnih prireditvah v Parizu. Lep del referata, ki govori o predmetu, je posvečen jugoslovenski muziki. Poročeva-lec govori o nekaterih skladbah, katere ie izvajalo v Parizu zagrebško »Kolo« ter so iih zložili- Anton Laiovic. Jakov Gotovac, Lhotka. Dobronič in Oskar Jozefovič. Pišoč o Antonu Laiovcu. hvali kritik zlasti zbor »Žabe«, pri Gotovcu govori o »Jadovankl za teletom«, pri Dobroniču o »Dodolskih pesmih«, pri Jozefoviču o »Jadrem brodu« pri Lhotki oa o »Oblačku«. Oči\idno pa ;e napravila najgloblji vtis na Parižane Gotov-čeva originalna »Jadovanka za teletom«.
Nova uprava beograiskega glasbenega društva »Stankovič«. Te dni se ie vršil občni zbor beograjskega glasbenega društva »Stankovič«. Izvoljena je bila nova иргача za leto 1926. Predsednik društva je letos к Petar Odavič, književnik, podpredsednik ca Živojin Paunovič, inšpektor v poštnem nistrstvu Orkester upravlja zdravnik Milan Fotič. rektor Starrkovičeve šole :e Radovan Ivankovič. predstavnik orkestra pa Aleksander Giaja, asistent beograjskega vseučilišča.
Nove muzlkalije. Glasbeno založništvo v Zagrebu je prejelo v zadnjem času več pisem, v katerih se izraža želja, naj bi se dovolil natis delca »Minijature«. kompozici j Žige Hirschlerja. Za natis se potegujejo glasbena založništva v Curihu. na Dunaju v Lipskem fn Brusliu.
Kubelikov koncert v Gradcu. Violinski virtuoz Jan Kubelik ie te dni nastopil v Gradcu. Sviral ie Mendelssohnov koncert v E-molu, lastni koncert v H.nolu ter Рага ninijevi skladbi »Caimpanella« in »Ples rovnic«.
Nemiri pri predstavi »Travlate« v Mo-kovem. V monakovski operi le prišlo te dni do velikih nemirov. Na sporedu je bi! Verdijeva »Travijata«. katero ie občinstvo ogorčeno odklanjalo radi politične nape tosti med Italijo in Nemčijo. Demonsrrac: so veijale delu kot italiianskemu produktu in jih ni mogla preprečiti niti poiačena policija. Primadona Alina Sandenova. ki i pela naslovno vlogo opere, ie prejela ve grozilnih pisem in ie morala svo:e gostova nje v italijanskih operah prekiniti.
Gledališke novice. Ottorina Resplghlja opera v treh dejanjih »Beliagor« je doči vela svo'o premiiero na odru nemškega g'e dališča v Diisseldorfu. — Newyorska Me tropolitanka se pripravlja na gostovanje Nemčiji. Nastopiti kani v Berlinu ter na glasbenih svečanosti v Baden-Badnu. — Letošnje Wagnerjeve svečanosti v Mona kovem bo vodil dirigent dr. Muck. — Dr 4. marca bo v mestu Karlsrtihe prerrier opere Siegfrieda Wagneria »Angel miru — Opera v Monte Carlu obeta francosko premijero Straussovega »Rosenkavalirja dalje prvo predstavo Gounodove opere »Jeanne d' Are« in krstno predstavo nove ga italijanskega dela »Nazaret« od sklada tel'a Vitadinija. — Gledališče v Mannhcip je vprizorilo Evripidove »Bakhantke«. s..e dal išče V Fraakfurtu Da komedi o Kar' Svobode »Stava«. O'Neillova drama »L.u bežen pod brestom«, katero odklanjajo Ameriki radi nemoralnostl. ie doživela Diisseldorfu dober uspeh.
Straussov teden v Berlinu. V Bcriir imajo gledališča ta teden »Straussov teden Na vseh pevskih odrih se vprizarjaio r gove opere in skladateli ie deležeii nenopi nega odobravanja, kakor še nikoli nikier svojem živi enju.
Smetanova »Prodana nevesta« v New Yorku. Newyorška Metropolitanka ;s spr jela v svoj repertoar Smetanovo »Prodat-nevesto«, ki se bo izva;ala v izvrstni zase bi Keca'a bo pel znani basist Mihael Bo nen. Marenko Mariia Miilierieva. dirigir pa bo kapelnik Bogdanski.
Češka glasba v inozemstvu. -Velike uspehe Vaclava Talicha na Angleškem s.no že omenili Sloviti dirigent se odpravl'a dai na gostovan'e v Stockholm. — Londonska Music Society bo izvaiala letos v aprilu nekatera lanačknva deia v osebni navzočnosti komponista.
Shawova vesoljna izpoved
»Nazaj k Metuzalemu«.
Metabiološki oentateuh »Nazai k Metuzalemu«. katerega ie napisal angleški dramar tik Bernard Shaw leta 1920.. ko mu ie bilo 64 let, zastopa sledeče osnovno spoznanje, ki ie vodilo pisatelja pri ustvarianju tega pomembnega dela. njegove vesoline Izpovedi: Človeško žrvlienie ie prekratko in bi se moralo brezpogojno podališati Človek bi moral živeti deli časa kakor ž'.vi. ne zato seveda, da bi več uživa i kakor uživa, temveč zato. da popolnoma dozori, razvije In izrabi svoje sile ter izvede dela. za katera ie poklican. Ena glavnih nastopajočih oseb v drami razloži tozac'evnn avtorievo tezo takole: »Muhe — enodnevnice v človeški podobi, ki propadaio m umro čim se jim začne iasniti modrost in čim začutijo su-gestivnost znana, ne moreio biti kos političnim in sociialnim problemom naše dobe«. Treba ie torej ustvariti tip novega človeka in ta tip skuša Shaw opredeliti v svojem »Metuzalemu«.
Čoveško življenje le kratko. To pravilo poznamo vsi. zato pravimo, da ie žtvlienje kratko radi človekove usode, katero določa nabava Bernard Shaw Pa n« soglaša s tem splošnim stališčem. On protestira zoper »resignacijo«. ki ie spravila ta nazor na dan 'n se postavlja na čisto svoisko stališče z vso svojo učenostjo In erudlciio. katero premore. Cikel dram »Nazal k Metuzalemu. nI pravzaprav nič drugega nego močan In velikopotezen ter dirtu.vh protest zoper krat-kost človeškega življenja. Kritika pravi'»» flritneria »MetuzaJemsu S Gflthvtevim »Faa-
stom«. ker skuše tudi Shaw v svojem Fau-stu — Metuzalemu pronikniti v globine človeškega živlienia ter ga obdelati tudi na zunai koirkor mogoče monumentaino.
Toda katero pot nam ie izbrati, da v resnici podaljšamo naše življenie? Eno edino sredstvo ie. ki nam lahko služi in pomaga: to sredstvo ie v o 1 i a. Od nas sn;nih zavisi, če bomo v prihodnosti živeli deti časa kakor sedai.
Shaw se Dri razvijanju teoriie o volji kot gonilni sili človeka poslužuje v Drvi vrsti evolucijonizrra. katerega ie oznanial La-marek v začetku 19 stoletja. Lamarckov osnovni nauk pa se glasi, da se živi organizmi samo zato izpreminaio. ker to sami hočejo. Če nimaš oči. pravi na nekem mestu Lamarck Da si trajno prizadevaš, da bi vendarle videl, ti bodo naDosl-ed oči zrasle. — Na Drvi pogled se zdi ta trditev ne-Drevdarnim liudem smešna, izkustvo Da uči. da le le resnična.
Bernard Shaw poDoinoma usvoia teorijo stvariteljske evolucije v La ma rek «vem s.nisln. Nekako Dodobno se izraža tudi Schopenhauer. znani utemelfitell nazora o svetu kot vola fn predstavi. V žlvlieniu vlada neka sila. ki ustvaria «vlienie. sila. ki ie samo na sebi živlienfe. To silo 'menu-lemo evolucijo, volio. življenjsko silo rU pa tudi Boga. Lahko in imenu >ето. a zapupa-stl ie ne moremo. To Da radi tega. ker ie ta sila bistvo živlienia samega in spada po svojem značaiu v svet dtKe^nostl.
\z tega razloga zavrača Shaw evolucij-sko teorijo darviniz.ma. ki orenušča razvo) slepemu zakonu nature Poglaviten Shawov «govor zoeej darvintzem veha mehanizaciji >
nature ki ubija duha ter nanravlia shičal. za Boga. ko ie v resnici baš nasprotno.
Volia ie torei faktor, ki ustvaria nove telesne zmožnosti in celo — nove organe. K stvarem, ki so podvržene vplivu, spada po Shawu tudi dolgost človeškega življenja. Smrt ni nobena nutnost. ona ie zgoli pripomoček narave, poizkus ki se ga natura do-služuie. ve<i Shaw. Narava namreč neprestano eksperimentira, da preizkusi vrednost bitii. ki so povržene n enim zakonnm. ; Гп skrivnostna «ttvariteHska sila nature ne- ! presta no deluje, eksperimentira, da spozna j zmote. Človek Se ni zadnia beseda Boga. j Kadar človek ne bo več trogel izpolnie- ; vati nalog one sile. ki ga ie oostaviia na j svet. ga bo narava i-zfrebMa. Prtme^ iz- : umrlih mastodontov nam nudi popoln dokaz za to resnico.
Človek ie po naziraniu B. Shawa samo eno izmed številnih oblik živlienia. dočim je živlien'e samo večno. Trditev Geneze, da sta bila Adam m Eva neumrioča. ie Pravilna in resnična, res pa ie tudi. da se ie
videla večnost in neumriočnost prvim staršem neznosna Zato sta morala iznajti rojstvo In smrt. ki nista pravzaprav irlč drugega. kot sredstvi za nada'«varne človeškega fivfenia. Večno živlienie se namreč neprestano nadaiuie: končne In mfnljive so samo ntegove telesne oblike.
Skoda, katero povzroča človeku telesnost. le neizmerna Telo se izrabi nrekmalu. zato ie treba na »ti mesto niega drugo obliko flvliema. To obliko mora ustvariti vo''a. In lo tud» bo ustvarila. Ltndie umiramo samo zategideli. ker hočemo umreti: či.n bomo hoteU žh/eti dein časa. home tud! zares dol-
go živeli. Rad živeti, ne pomeni nič. šele hoteti živeti pomeni biti v posesti čudotvorne sile ki nam lahko podaKša živ-'jen:e. Šele takrat, ko bodo ljudie prepričani. da morajo živeti 3<!0 let. bodo vse težave premagane, svet In civilizacija pa bosta rešena.
•Nazai k Metuzalemu« obsega pet dram. Prvi ie naslov »V začetku«. Odigrava se v maiu. Adam m Eva spoznata smrt po neki živali, ki si z'o.ri tilnik. Tega se silno prestrašita. Strah iu ie večnega živliema. a tudi smrti. Kmalu 'ima pomaga iz zadrege kača. ki iima pove sredstvo zooet smrt. To sredstvo ie roistvo novega človeka. Z niim se živl'enie nadaliuje. na svet prihajajo novi Adami nove Mve — živlienie ne preneha in to ie g'avno. V drugem dewn'u prve drame ubiie Kain svoiega brata Abla !n Shaw porabi to priliko, da razdeli liudi na borce, ki so gosnodarji zemlje, in na grobarje, ki bodo vedno hlapci. Eva pa pripomni. da ie mogoča še tretia vrsta ljudi — rod mislecev pesnikov ter izumite! iev. Nanie ie posebno ponosna, zakai »svet bo naposled podkožen samo pametnim in se bo dal samo niim vladati.«
DrugI drami ie ime »Evangelij bratov Barnabas«. Dva brata. Drvi bivši svečenik, drugi profesor bio'ogiie. sta napisala evangelij. ki se glasi, da ie treba človeško živlienie nodališati na tristo let. To pa se da doseči samo s skrainhn naporom volje. Shaw porabi priliko da osmeši v tem delu drame dva ang'eška politika. Llovda Ge-orgea in Asauitha.
Tret a drama se vrši 'eta 2170. S'ika nam velike Izoremembe ki so se zgodil« na
svetu. Premagane so velike tehnične tež-koče. Anglia ie republika, katero uprav 'a častni predsednik, v resnici pa io vodi — kitajski sekretar Konfucii. Tu že srečatro !iudi. ki so 274 in 283 let stari, pa se čuti o še vedno mlade in hečeio še naprej žive.
Četrta drama se odigrava v letu 3000 po Kr. r. Posamezni pojavi, katere vidimo, imaio že značai splošnosti. Stvarilc.'V-a evo!uci;a se ie razvia iti ie podališala življenje celemu narodu
Peta drama, posiednia v ciklu, sega •'-<> me^e človeške misli« Odigrava se v let« 31.920. Človeštvo se razvita vedno dal:?, mnogi so zavrgli umetnost in našli so ljudje, ki so ustvarili resttičnegc člove i Stvariteliska moč in volja sta stvoriii čt:.' -že. Dva starčka pripovedujeta, kako sta ro lastni volil izprememla svo'i podobi. S:■• 1-njič prideta do spoznanja, da ie telo človeku samo v napotle. Želita si smrti, kaiti č''-vek. ki ie vklenjen v to borno te'o. re podvržen smrti in se ie r,e more rešiti, človekova usoda pa ie nesmrtnost, zato se mora oprosti'! telesnosti. Na ta način se bo rekoč ^godilo, da bodo telesni liudie srl'h izginifi. ostale pa bodo same misli, in baš to ie tisto, kar imenu'e Shaw »večno življenje*.
Dramski cikel' B Shawa nam prikazi: e človeško živlien:e in ne'nanie v dobi tridesetih tisoč 'et. Delo ie po'no ironHe in skepse in satire, sinteza vsega skuP2i pa ie modrost in paniemost. Doslei so igraii •Metuzalema« v Angliii. na Nemškem (v Berlinu) in v Pragi: pri nas oa seveda zaenkrat še ne moremo gojiti cade. da bi e» videli na odra
slovanskem svetu
Praško pismo
Politični položaj. — Drž. proračun. — Slovaški klerikalci in vlada. — Predavanja o Slovaški. — O dr Zahradni ku. — Jubilej Mestianske Besede.
V Pragi, 1. marca.
V	ospredju zanimanja stoje še vedno zakonski načrti glede državnih nameščencev. Splošno se je pričakovalo, da bo razprava o teh zakonih brzo končana Toda vse je. obtičalo na mrtvi točki, ker ni nobena stranka zadovoljna s temi zakonskimi načrti in hoče vsaka stranka v tem vprašanju staviti svoje spreminjevalne predloge. Do končne rešitve teh zakonov je torej še dolga pot. Največje težave povzroča vprašanje pokritja. O tem so se pričela nova pogajanja. Socijalnd demo-kratje se odločno upirajo zvišanju cen sladkorju in predlagajo mesto tega, naj bi se podražil tobak in tobačni izdelki. Toda ta predlog je neizvedljiv, zakaj zvišanje cen izdelkom tobačne režije je silno nevaren že z ozirom na to. ker je tobačna režija eden glavnih virov izdatnih dohodkov za državne finance. Tudi drugi sKčni predlogi glede pokritja niso premaknili vprašanja niti za en korak bližje k cilju in rešitvi.
Finančno ministrstvo se že pripravlja, da izdela proračun za L 1927. Ne gre pravzaprav za proračun v besede pravem smislu, marveč preje za sestavo posebnega budžetnega zakona, ki naj ugotovi smernice in temelje, po katerih se imajo sestavljati bodoči državni proračuni. Za vzor v tem oziru služi Anglija, kjer veljajo za sestavo državnega budžeta posebna znanstve-no-strokovna načela.
Slovaška klerikalna stranka bi rada, kakor kažejo vsi znaki, prešla iz opozicije v vladni tabor. V njenih vrstah se borita med sabo dve struji: Hlin-kova, ki je napram Cehom izrazito ne-prijateljsko razpoložena, o čemer sve-doči tfiinka sam v različnih razgovorih s tujimi novinarji, in struja dr. Vuke, ki je mnogo zmernejši. Prav te dn5 je imelo vodstvo slovaške klerikalne stranke v Bratislavi konferenco, na kateri se je razpravljalo o nadaljni strankini politiki in o dolooivi konkretnih strankinih zahtev, ki bi naj bile podlaga za oficijalna pogajanja z vlado. Zahteve, ki so bile formulirane po dolgi debati, so bile nato prepisane v spomenico, ki jo posebna deputacija predloži ministrskemu predsedniku dr. Švehli. Kakšno stališče pa slovaški klerikalci končno zavzemo, je odvisno od uspeha pogajanj te deputacije z ministrskim predsednikom.
V	zadnjem času smo imeli v Pragi celo vrsto zanimivih predavanj o Slovaški. Predavali so odlični politični in kulturni delavci s Slovaškega kakor dr. S k u 11 e t f, dr. Ivanka, dr. Krčme ry in drugi. Predavali so o slovaških razmerah, o kulturnih in političnih vprašanjih, sploh o vsem, kar zanima našo javnost glede Slovaške. Naša javnost je tako dobila priliko, da se temeljito pouči o vseh perečih problemih, ki zanimajo enako Čehe, kakor Slovake. Prireditev teh predavanj, ki so znatno poživila interes za Slovaško in Slovake, je omogočil politični klub narodne demokracije. Enaka predavanja se priredé tudi po drugih mestih.
Iz našega javnega življenja je izginila odlična politična osebnost: dr. Bohdan Z a h r a d n i k, ki je nedavno tega umiri na Dunaju. Cim je stopil v politično življenje, se je pokazal odločnega Čeha in sijajnega govornika, katerega smelim besedam je rad prisluškoval dunajski parlament kjer je deloval od 1. 1907. kot agrarni poslanec. Bil je duhovnik reda premonstracen-zov, toda po prevratu je vstopil v češkoslovaško narodno, kasneje pa v pravoslavno cerkev. Hvaležen spomin je treba ohraniti njegovemu delovanju pred prevratom, v času prevrata in tudi kasneje. Takrat je z mogočno svojo besedo, polno narodne odločnosti, dajal smer in zaupanje češkemu brodu, kj je plu! v lepšo bodočnost. V živem spominu so njegove besede, izgovorjene pri slavnostih Narodnega Divadla v maju 1. 1918., ko je govoril z balkona hotela pri «Zlati husi» in s kretnjo proti jugu zaklical: *Čnjte. dunajska gospodi! V imenu podjarmljenetra naroda vas kličem na božjo sodbo! Ne poznamo vas več. Mi hočemo svobodo! Naj živi neodvisna in svobodna češka država!» V tako energičnem tonu je znal govoriti samo še en poslanec: An-tonin Kalina, naš prvi poslanec v Beogradu. Po prevratu je bil Zahrad-nik imenovan za železniškega ministra, a v marcu 1. 1920 je odšel na Dunaj kot naš reoaracijski komisar. Ko se je vrnil z Dunaja, je bil imenovan za generalnega ravnatelja Hipotekarne banke. Bi! je pravi tribun svojega ljudstva, eden najodločnejših bojevnikov za našo neodvisnost. Njegov pogreb je pokazal. da zna češkoslovaški narod ceniti zasluge svojih borcev za svobodo in neodvisnost.
Praška «Meštanska Beseda» je otvo-rila 28. februarja svojo osemdesetletnico. Ustanovljena je bila 1. 1846. Od svojega rojstva do danes je bilo to društvo središče narodnega življenja v Pragi. Pri ustanovitvi te «Meštanske Besede» so sodelovali naši narodni buditelji Jungmann. Palacki, Šafarik in drugi, v nji so našli gostoljubno streho tudi množi v Prago došli slovanski gostje in danes ima krov v njenem poslopju tudi društvo praške jugoslovenske kolonije ^Jugoslovensko Kolo». «Meštanska Be-
seda» je zlasti v dobi našega narodnega vstajenja izvršila veliko delo s tem. da je pridobila praško meščanstvo za češko narodno stvar. Iz nje se je širil pa-trijotski duh in narodno navdušenje v široke sloje češkega naroda pod njeno streho so se često rodili načrti za razne velevažne politične akcije. Na čelu te zaslužne narodne organizacije stoji danes poslanec dr. Karel Kramaf. čigar ime jamči, da, bo njena bodočnost prav tako svetla, kakor je bila njena minulost.
_ J. K. S.
Pismo iz Poljske
Varšava, 27. februarja.
Diskusija o poljsko-češkoslovaški uniji je dobila v zadnjem času v poljski javnosti širši karakter ter se je že pojavila ideja, ali naj bi se unija, bilo v kakršnikoli obliki, razširila tudi na Rusijo. Tako je n. pr. poljski publicist Lu-cijan Freytag imel te dni v Varšavi predavanje o socijoloških pogojih češko-slovaško-poljsko-ruske federacije.
Narodna demokratska stranka je na svojih zadnjih sejah ugotovila potrebo važnih reform v zunanji in notranji politiki. Stranka je opozorila svoj parlamentarni klub predvsem na nemško nevarnost. Istočasno zahteva spremembo ustave v smislu ojačanja izvršilne moči vlade in pa izboljšanje administracije. Volilni red je treba reformirati v smislu ojačanja narodnega značaja države in sestave močne vlade. Število poslancev in senatorjev naj bi se zmanjšalo na polovico. Nadalje zahteva stranka pravično in racijonalno davčno politiko In ustanovitev potrebnih socijalnih institucij.
Ker poljske oblasti dosedaj niso priznavale legalnosti sionističnih organizacij. je prišlo dosedaj v raznih vojvo-dinah ob priliki Izvrševanja upravnih poslov do številnih nesporazumljenj. kar bo v bodoče odstranjeno, ker pripravlja politični odbor ministrskega sveta ukrepe za legaliziranje sionističnih organizacij.
V sejmu je socijalistični poslanec Niedzialkowski stavil predlog. ' da so mora smatrati predlog ratifikacije lo-carnskih pogodb nerazdružljiv z vprašanjem dodelitve stalnega mesta Poljski v Svetu Zveze narodov. Isti predlog je stavil desnoradikaini poslanec Stronski. Imenoval se je petčlanski odbor, ki bo ta predlog proučil in predelal.
Odlikovan češkoslovaški novinar. Glavni urednik »Slovenskega Deimika- v Bratislavi Karel H a š e k je bil odlikovan z oficirskim redom rumuntke krone v priznanje njegovih zaslug za pog* Mjende rumun-sko-češikoisfovašikih prijatelj-fcb stilkov.
Cankar v češkem prevodu. Bivši češkoslovaški podkonizul v Ljubljani dr. û. Z a h o r s k y, ki sedaj službuje v mmi-smtsiivu v Pra?i, je prevedel na češfc jezik Carterjevo draimo »Za narodov blagor«.
»Pripravljenost poli »kili patrijotov« se imenuje na Poljskem društvo, ki zasleduje siične cilje, какот fašisti v Italiji. Кет ie ta organizacija baje pripravljala državen prervrait m Je nameravala proglasiti na Pol i sik em diktaturo, ie bilo več nlemh vodilnih članov aretiranih In uvedeno proti пјлп kazensko post-ipanje. Državno pravd-ništvo je sedaj dvignilo proti aretirancem obtožbo, ki je postala pravomočna. Sodišče ie razpisalo obravnavo na dan 4. maja. Na razpravo, ki bo traiala 4 tedne, je pozvanih 150 svedokov. Ta »veleizdajntšk « proces vzbuja v poësiki javnosti — povsem naravno veliko zaniimanle.
locijama
Naraščanje brezposelnosti v Avstriji
Sredi februarja je v Avstriji narastlo število brezposelnih, ki prejemajo podporo, na 223.000. K tem je treba prišteti še 30.000 brezposelnih, ki ne dobivajo nobene podpore. Sodijo, da je brezposelnost v Avstriji dosegla s tem svoj višek in da se bo z nastopom milejših letnih časov zmanjšala. Ker pa se z malimi izjemami ne more še kmalu pričakovati zboljšanje gospodarskega položaja, brezposelnost v Avstriji tudi še ne bo izginila v doglednem č?c" Zato je umljivo, ako išče Avstrija razne druge načine za omiljenje vprašanja brezposelnosti V času zredne br.zpose'nosti se je koncem lanskega leta uveljavil zakon za varstvo domačih delavcev, po katerem ne smejo delodajalci zaposliti nikogar, ki ni avstrijski državljan in ki ne biva v Avstriji stalno že od 1. januarja 1923. Za zaposlenje delojemalca, ki je bil ob uveljavljenju tega zakona že v kakšni službi, veljajo nove določbe v slučaui. a^r> st^o> v novo službeno razmerje. Dovoljenje za zaposlenje inozemskega delavca se sme izdati samo tedaj, ako to dopušča položaj delovnega trga. ako zahtevajo to interesi narodnega gospodarstva ali pa drugi nujni vzroki, predvsem važni družinski oziri oziroma zahteve humanosti. Slične zakonite odredbe imamo tudi v Jugoslavija. a se žal ne izvajajo dovolj točno. Stroške za brezposelne podoore nosijo delodajalci in delojemalci, pokazala pa se je potreba gotove reforme, ker to ustanovo izkoriščajo tudi delomržneži.
Za brezposelne podpore in za znatne upravne stroške prispevajo 4 odstotke občine, polovico 80 odstotkov plačajo delodajalci, polovico delojemalci, ostalo pa država. Ker tozadevne stroške za delojemalce večinoma plačujejo delodajalci. je n.'ihova obremenitev skupno z ostalimi socijalnimi in javnimi dajatvami precejšnja, radi česar zmanjšuje konkurenčno zmožnost produkcî'e. To priznavajo tudi socijalni demokrati, ki imajo v svojem gospodarskem programu zahtevo, naj država prevzame vsaj tretjino stroškov za brezposelno zavarovanje ter jih krije s posebnimi davki, posebno pa z zvišanjem prometnega davka. Razen tega naj bi se delodajalcem, ki z gotovim dnem zvišajo število svojih delavcev in nastavljencev. nakazala brezposelna podpora, ki bi jo v nasprotnem slučaju prejemali brezposelni delavci.
Prizadevanja dunajske delavske zbornice, da bi Zedinjene države severne Amerike dovolile naselitev 50.000 avstrijskih delavcev, so ostala doslej brez uspeha. Zato so v zadnjem času pričeli v Avstriji misliti na izseljevanje j v druge dežele. V kirgiško republiko : nameravajo izseliti 600 brezposelnih z i družinami vred, skupno 1100 oseb. V kirgiški republiki bi dobili v najem zemljo za obdelovanje. Država in dunajska občina bosta prispevali 800 šilingov vsakemu izseljencu, ki prejema sedaj brezposelno podporo, za pokritje potnih stroškov in nabavo orodja. Skoro prav toliko ljudi nameravalo izseliti v Sai Paolo, kjer naj bi kolonizirali obširna zemljišča. To vse pa je le kaplja v morje. Ker je industrija zelo orizadeta vsled zmanjšanega domačega konzuma ter se Ima boriti z velikimi izvoznimi težkočami in ker se je gradbena delavnost zadnja leta znatno omejila, so brezposelni večinoma industrijski in stavbni delavci. Na drugi strani pa se opaža v poljedelstvu zaradi intenzivnejšega obdelovanja zemlje v zadnjih letih pomanjkanje delovnih moči. Zato nameravajo
s sistematičnim navajanjem industrijskega delavstva k poljedelstvu na eni strani zmanjšati brezposelnost med industrijskimi delavci, na drugi strani pa odpomoči kmetijstvu. Dunajska občina namerava pospešiti grajenje velikih stanovanjskih hiš. Do konca 1. 1927 bo zgrajenih 25.000 novih stanovanj.
Z ozirom na ogromno število brezposelnih je postalo za industrijo vnra-šanjje reforme podpor ia brezposelne zelo pereče. Glasna zveza industrijcev je predložila vladi gotove predloge, ki temelje na 'naziraniu. da je zavarovanje proti brezposelnosti mišljeno kot ustanova, primerna za normalne gospodarske razmere, da pa ne odgovarja razmeram v težki gospodarski krizi, ker more s preobremenitvijo samo še nadalje omejiti obratovanje posameznih podjetij in tako le pomnožiti brezposelnost. Ne glede na vse to pa obstoja po mnenju industrijske zveze f,'di skrb. da mnogo brezposelnih v industriji snloh ne bo več mogoče zaposliti. Po predlogih industrijske zveze bi moralo pri zavarovanju proti brezposelnosti veljati temeljno načelo, da se sme produkcija obremeniti največ s stroški i ormalnega zavarovanja proti brezposelnosti, vsako drugo breme za preskrbo brezposelnih pa naj bi nosila splošnost. Reforma podpor za brezposelne naj bi predvsem vplivala na to da bi si delavci že v prvem času brezposelnosti skušali poiskati kak zaslužek in da bi se na ta način pospešila prilagoditev ene stroke delavstva drugi stroki. Z ozirom na to naj bi se zavarovanje proti brezposelnosti vzdržalo le pod pogojem,, da se odpravijo izredne odredbe za preskrbo brezposelnih in da se uvedejo gotove omejitve za sezonske delavce, mladoletne, ženske in nepoklicne delavce. Stmški za redno zavarovanje brezposelnih naj bi se pokrivali na dosedanji način, vendar pa le za gotovo normalno število brezposelnih, ki se približno ceni na 3 odstotke obveznih zavarovancev, medtem ko naj bi se stroški za večje število brezposelnih pokrivali iz javnih sredstev. Industrijci so pripravljeni pristati na primerno zvišanje prometnem davka pod pogojem, da se povračilo za varstvo izvoza zviša na 100 odstotkov. Izdatki za podpore naj bi se po odpravi izredne zasilne podnore pokrivali iz ubožnega zaklada, pri čemer na; bi priskočila na pomoč občinam država. Seveda se industrijski krogi, ki hoče.io glavno breme prevaliti na splošnost, upirajo tudi drugim socijalnim dajatvam in zahtevajo zanje znatne reforme.
Iz vsega pa je jasno razvidno, da se vprašanje brezposelnosti ne da rešiti na enostaven način spričo sedanjih oma.ia-nih gospodarskih razmer. Zadovoljitev obeh strani je v večini slučajev skqro izključena. Ako bi se vse breme za pre-
fT

šte emo Budalov
Križev pot Petra Kupljenika.
Povest se godi v protestantski dobi na Slovenskem.
Ctna broš. 1Г—. ml22—,poštnina V50 Karata sa «
Kajlgirni Tiskovne zadruge v loMiani.
skrbo brezposelnih preneslo na splošnost. t. j. na državo oziroma občine, kakor žele industrijci, tudi ni mogoče pričakovati rešitve tega perečega vprašanja. ker bi preobremenitev državnih izdatkov ne mogla zboljšati splošnega gospodarskega položaja.
Kakor je videti iz navedenega, bo vprašanje brezposelnosti ostalo v Avstriji še dolgo časa nerešeno.
Brezposelnost v Rusiji
Po socialističnih nazorih je brezposelnost posledica kapitalističnega gospodarskega reda. zato ie zanimivo vprašanje brezposelnosti v komunistični Rusiji, idealu vseh socijalnih demokratov in komunistov. Gre predvsem za ugotovitev, v koliko so razmere v sovjetski Rusiji vzrok brezposelnosti in v koliko obstoje posebni ukrepi za pobijanje brezposelnosti.
Po ruskih uradnih podatkih je bilo začetkom l. 1925 2.500.000 brezposelnih. Značilno je dejstvo, da je število brezposelnih v zadnjih treh letih stalno naraščalo. Predvsem je gotovo, da v nobeni drugi evropski državi ni brezposelnost zavzela tolik obseg kakor v Rusiji. Trdi se. da število prebivalstva na deželi tako narašča, da odhaja znaten del v mesta, veliko več, kakor pa jih more industrija prevzeti. Ta prirastek znaša na leto 2.300.000 liudi. Po podatkih »Pravde« od I0. oktobra 1925 se mora vsako leto izseliti 350.000 ljudi v mesta, kjer pomnožujejo število brezposelnih. To pa je samo prirastek ne glede na ostala preseljevanja prebivalstva. Sovjetska statistika seveda ni dovolj zanesljiva, da bi mogla nuditi popolnoma jasno sliko. V glavnem pa zadostuje za označbo najznačilnejših smeri razvoja brezposelnosti.
Industrijski razvoj Rusije napreduje vsekakor zelo počasi. Temu je vzrok pomanjkanje kapitala, ki tudi v drugih evropskih državah ni neznano. Industrijski razvoj je odvisen od načina, kako nastaja kapital. V tem pogledu so razmere v Rusiji zelo slabe in tu so se v glavnem tudi pokazale pomanjkljivosti socialističnega gospodarskega sistema. Tudi vprašanje delovne discipline ni mogel rešiti socijalistični sistem v zadovoljivi meri. Razen tega pa obremenjujejo splošno gospodarstvo tudi preveliki neproduktivni izdatki, ki niso sorazmerno nikjer tako veliki kakor v Rusiji. Ruski državni proračun izkazuje po podatkih iz socialističnih virov 250 milijonov zlatih rubljev na leto za po-
trebe komunistične strankine organizacije in sicer pri skupnih izdatkih 3 in tri četrt milijarde rubljev. Ker pa dobiva komunistični strankini aparat tudi od krajevnih oblasti denarne podpore, ki se cenijo na več kot 100 milijonov rubljev, znaša vse skupaj okroglo 10 odstotkov celotnih državnih izdatkov. Iz državne blagajne izvirajo namreč indirektno tudi krajevni izdatki za komunistično stranko. Ti podatki temelje na izjavah komunističnih organov o kreditih, ki jih državne oblasti dovoljujejo za kritje izdatkov komunistične stranke.
Brez dvoma je, da se na ta način odvzemajo ogromne vsote iz narodnega gospodarstva in da tiči v tem važen razleg brezposelnosti, ki postaja že nerešljivo vprašanje.
Z ozirom na to je že manj pomembno dejstvo, da so odpovedali tudi običajni ukrepi sovjetskega režima proti brezposelnosti. Vsi napori za ureditev delavskega posredovanja so ostali brezuspešni. Celo v Moskvi so v prvem četrtletju leta 1925 preskrbele delavske posredovalnice samo 19 odstotkov brezposelnim delo. Zasilna dela imajo tako malenkosten obseg, da pri veliki množici brezposelnih sploh ne pridejo v poštev. L. 1924-25 so izdali okroglo 16 in tri četrtine milijona rubljev za ta dela. za 1. 1925-26 je bilo zanje določenih 80 milijonov rubljev. da bi za 8 mesecev preskrbeli 100.000 brezposelnih z delom. Kakim 90.000 brezposelnim so preskrbeli delo na ta način, da so osnovali produktivne zadruge, ki dobivajo močila od oblasti. To so seveda naročila, ki jih potem ne dobe druga podjetja, vsléd česar postanejo na ta način brezposelni zopet drugi delavci. L. 1924 je dobivalo državno podporo 330.000 brezposelnih ni sicer v Moskvi in Petrogra-du povprečno po 18 do 20 rubljev za osebo na mesec, v provinci na 7 do 10 rubljev. Rusko vprašanje brezposelnosti se seveda tudi z obsežno uporabo teh sredstev ni moglo rešiti. Kakor povsod je tudi v Rusiji ta stvar vprašanje gospodarskega reda. ki ne prenese nobc nega eksperimentiranja.
»Borba protiv alkoholu«, poljudno pisana razprava izpod peresa dr. Mikiča, pri-občena v Hočevarjev! »Vojnički čitanki«, je izšla v ponatisu In bo radi obilnih drobnih pedatkov gotovo dobrodošla vsem, ki so vneti za propagando abstinent^kega gibr-nja. Stane s poštnino vred samo 1 Din in se naroča pri dr. Mlkiču, Bakteriološki zavod v Ljubljani.
Srednješolska mladina na vse-sokolskem zletu v Pragi
Takoi po prevratu se ie porodila med češkimi srednješolskimi profesorji misel, da bi prirejali s srednješolsko mladino večje telo vadne slavnosti pri katerih r.ai bi bila udele žena večina diiaštva v srednjih in soro-dnili šol iz vse češkoslovaške republike. Prvo priliko zato ie nudil Vil. vsesokolski zlet. ki se ie vršil leta 1920. v Pragi. Res ;e nasto pilo v predzletnih dneh sredn;ešnlsko dija-štvo toda le iz praških srednjih šol. ker ie bilo težavno spraviti vse diiaštvo iz repubH ke v Prago.
Takoj prihodnje leto nato so se vršile v Pardubicah labkoatletske tekme in tekme v igrah, ki so se Hn udeležiti diiaki srednjih šol Iz raznih delov češkoslovaške. Te tekme so se vršile pod imenom »Igre srednješolske mladine«. Tedaj ie sklenila sekcija srednješolskih profesorjev, ki ie imela vod stvo iger v rokah, da se bo podobna prireditev — toda v večjem obsegu in z večjimi zahtevami vršiia vsako tretje leto. Od tedaj so se vršile že dvakrat priprave za tako pri reditev, toda do izvedbe nI prišlo, ker ni bilo na razpolago primernega prostora, če tudi ie bilo priglašenih veliko število ude-ležnikov. Za tako obvezne tekme je pač treba velikih In dragih priprav, ki jih organizacija srednješolskih profesorjev seveda ni zmogla.
Ko ie bil razglašen VIII. vsesokolski zlet ie sklenila sekolja. da uporabi to priliko in da priredi zopet »Igre srednješolske mladine«. Kmalu ie bil dosežen sporazum z zlet-nim odborom in sestavljen spored in sicer 4 in 5. iuniia kot predzletnl dan diiaštva, na katerem bodo tekme, dopoldanske Izkušnje, pohod po Pragi, iaven telovadni nastop, prihodnje <tai pa Izleti in ogledovanje mesta Prage.
Sestavljena so bila tozadevna navodila, vaje In tekmovalne vaie. kar vse je bilo razposlano na vse srednje šole v Ceškoslo vaški. Priglasitve k prireditvi so nepričako vano obilno uspele. Udeležbo ie priglasilo 152 srednjih šol z 11.000 diiaki in dijakinjami In same praške šole so prijavile 2100 di iakov In 1050 diiakini
Ministrstvo prosvete ie odobrilo ves načrt in dovolilo pouka proste dni za udeležence zleta srednješolskega diiaštva. Zaradi prenočišč. ki so bila spočetka določene srednješolske telovadnice v Pragi, ki pa ne zadoščajo, ie bilo naprošeno ministrstvo narodne obrambe, da dovoli uporabo vojašnic in hangarjev. S tem ie bila tudi ta skrb odpravljena. Ostale priprave za ta zlet na zletišču ie prevzel zletm odbor sam, oziroma njegovi odseki. Dijaki bodo dobili svoj poseben od znak za ta zlet. kakor naTaščaj-niki fn članstvo. V zadrnem času ie bilo sklenjeno, da bodo diiaki in dijakinje Iz Pra ge prevzeli vse udeiežence In Slovaške v svoia privatna stanovanja, da tako dejansko pokažejo ljubezen ta bratstvo Cehov do Slo vakov.
Za zmagovalca pri dlja&tti tekmah so do ločena posebna darila, ki so že razstavljena v kniigotržnicf COS v TyrSevem domu. Med temi vzbuja posebno pozornost krasna soha sv. Jurija, ki sta io darova« ministrstvo prosvete In ministrstvo narodnega zdravja ter telesne v-zsoie za oni zavod. Id doseže najboljše uspehe pri dljaSklh tekmah.
Tako bo ob času VID. vsesok. zleta v Pragi podan pregled o vsej telesni vzgoji češkoslovaškega naroda, ker bo poleg So-kolstva nastopilo volaštvo bi diiaštvo. Na Češkem se pač tudi državni vodilni krogi zavedajo kakšen pomen Ima telesa* vzgoja
za napredek naroda in skušajo ob vsesokol skem zletu vzbuditi zanimanje za to važno stroko med 'vsemi v to poklicanimi stanovi. Mislimo, da bi bilo nad vse umestno, da bi se tudi naši državni faktorji zanimali za ta ke prireditve in da bi poslali ob tel priliki nekaj naših srednješolskih telovadnih učiteljev v Praco. da na licu mesta vidijo napredek telesne vzgoje na Češkem, ki je v ti stroki brezdvorrtio na vodilnm mestu meC srdnjeevropskimi državami.
Polovična vožnja za udeležence glavne marca t. i. na državnih železnicah ie dovoljena.
<: Ljubljanski Sokol» (Narodni dom) naznanja svojemu članstvu in naraščaju, da priredi v soboto, dne 6. marca ob 20. uri v društveni čitalnici tečer v počaščenje Prešernovega spomina ob 125 letnici njegovega rojstva. Spored: 1. Uvodno predavanje. Govori br. M. Benčina. 2. Prešeren hi Slovanstvo. Predava br. ar. N. Preobražen slci. 3. Recitacije Prešernovih pesmi. Recitira br. V. Markič. Bratje in sestre! Udeležite se tega večera polnoštevilno! Bratie ljubljanskih okoliških sokolskih društev dobro došli. — Prosvetni odsek.	328
Sokol I. prosi vse brate in sestre, katerim dopušča čas, da poravnajo članarino za pr« vo polletje tega let» v pisarni na Taboru dnevno med 16. in 19. uro. Vse ostalo član» stvo obišče v najkrajšem času inkasantinja oziroma inkasant, da izterja potom listov članarino. Bratsko članstvo prosimo, naj ne otežkočuje delo inkasanta in matrikarja. Sleherni naj pokaže, da pojmuje sokolsko disciplino in red. Ustanovniki so kot taki oproščeni plačevanja članarine, razne pore» ze pa morajo plačati kakor navadni člani. To razvidijo iz plačilnega listka, na katerem je vse točno navedeno. Dvakrat da, kdor pravočasno da; zato bratsko članstvo, po» ravnaj svoje gmotne dolžnosti do društva. Zdravo! — Matrikar.
Na akademiji Sokola 1. v Ljubljani, ki še bo vršila dne 14. marca ob 8. zvečer, se bodo izvajale med drugim tudi proste vaje, ki so določene za vsesokolski zlet v Pragi za leto 1926. in pa proste vaje francoskih gimnastov za njihov 48. zlet v Lyonu (21. —• 24. maja 1926), ki so tudi določene za med« narodne tekme v Lvonu. Češko Sokolstvo je vedno polagalo največjo pažnjo na skup« ne proste vaje članov in članic, ter izdalo zato vaje, primerne za maso, to je nekom« plicirane vaje z mnogimi držami v efektnih pologah. Soko'stvo pa gre naprej: za VIII. vsesokolski zlet so za člane določene proste vaje v raznih formacijah. Pričetek vaje v strnjenih peterostopih, iz katerih se razvi» je razstop, nato med vajo ponoven sestop in prehod v zastope, pa zopet prehod v pro« ati razstop in za zaključno vajo sestop v peterostop. Novost pri teh vajah bo vsklik ob prvem gibu: «Vlasti zdar!» (Domovini zdravol) in po zaključnem gibu zadnje vaje trikratni: «Zdar!» Nad 12.000 grl borcev za domovino bo vsklikalo te pozdrave pred več stotisoči gledalcev. Zastopniki raznih telo» vadnih organizacij, vojaštvo iz raznih dr« žav in vsa ogromna množica bo gotovo zelektrizirana s temi vskliki. Ljubezen do domovine tisočev discipliniranih telovadcev bo napravila gotovo na vse najgloblji vtisk,
Criznanje. spoštovanje, vpožtevanje, pa lju« ezen in rešpekt pred državo, ki ima take sinove za svoje državljane. Uspeh Sokolstva bo gotovo velikanski. Sokol I. je v živih pri« pravah za zlet v Prago; na svoji akademiji to pokazal tudi kompletno sestavo prostih vaj za ta zlet.
Filatelija
Avstrijske dobrodelne znamke
s prizori Iz pesmi O Nibelungih. Znamke so očividna manifestacija za priključitev Avstrije k Nemčiji Obširneje «mo o njih pisali v št. 46. našega lista.
Naše nove znamke, lïazen 50 par in 1
tMn ie Izšla tudi znamka po 25 pair temuoze lene barve. Sedal se tiska znamka za 10 Din a za njo Izide 2 dinarska, ker bodo ti dve vrednosti londonske Izd aie v kratkem porab IjenL Zbiralci so gotovo opazili, da Je bila iz pole endinarsklh znamk ena znamka fetr-gana in na njeno mesto prilepljena druga. Ker Je bil namreč v stroju pokvarjen en barvni valjar, Je bflv ena znamka v levi spodnji četrt! cele tiskane prte po 400 komadov zamazana tako zelo, da b! se bila cela ta Cert, torej vsaka četrta pok po 100 komadov, morala izročiti v maklaturo. kar bi pomenijo znatno škodo tn zamudo ča ša. Da se tiskarna temu izogne, so na ta na čfn rešffl 99 dobrih znamk, da so zamo zama zano nadomestili z dobro znamko.
»Kolekton fzîde te dni na petdesetih straneh s sledečo vsebino: E. Derocco: Domina pregleda rr.araka prvo« slovenačkog iz-danja sa nastavcima od iraraka drugih vred nostl (s tabelo) — Isti članek v nemškem jeziku — Vffim Gregorčič: Poštna znamka kot historični dokument (samo v nemškem jeziku). — ing. Avrel Konič: Palziflkovanl petiscl na prvom fedanlu baranjskîh maraka — Isti članek v nemškem prevodu. Villm Gregorčič: Naša filatelistična mladež. — Fi-lateSsfični kongres to razstava v Zagrebu. Opazka zbiralcev (v nemškem jeziku.) — I^azno: Nove jugoslov. znamke. Isto nemški Fii. rubrika v »Vremenu«. »Jutro«. — Novi članski seznam. Razdelitev po deželnih Številkah (nemški). Nova znamenja Isto nemški Zastopniki. Isto nemški Prispevek. Isto nemški. — Naš uradni del: Podpirajte naS domač! krožek. VaTStvo interesov zbiralcev Isto nemški. — Iz dospelih dopisov. — Nabiralci za tuje klube (nemškll. Objava fcrož ka. — Poročila kluba (nemški). Krožne pošiljke. Nekaj pravi! za zamenjavo razglednic (nemški). Krožne pošiljke (nemSki). Ra dio-amaterji. Nagrade. Oglasi.
Beograjsko «Vreme» Ima ffiatelistično rob riko vsako soboto. Urejuje io g. Evgen Derocco.
Časopisna znamka za volno granico: 1S6-3. 1 krajcer, modra, spada med največje redkosti sploh, ker Je znanih samo Par rdb-ijenih komadov, in nerabljenih le nekai ducatov. Tudi v znamenit! Ferraridevi zbirki s« je nahajal le en komad, ki ie pri razprodaji v Parizu meseca novembra lanskega le ta bfl prodan za 3900 francoskih frankov, 6e prav je znamka mnogo več vredna.
Cene naših znamk. Glas ovita, angleška Ër ma Stanley Gîbons prerokuje v svoji reviji »S. O. M. J.« znatno dviganje cen znamk Irske, Rodezije, jugoistočne Afrike, Poljske, Odanske. Češkoslovaške in Jugoslavije. Z droge strani nam pa javljajo, da Je začelo v Severni Ameriki nenavadno rasti zanima nje za češkoslovaške to jngoslovenske. posebno pa še za slovenske znamke. Na te tolažlftve vesti smo že dolgo čakali posebno zato. ker je radi pomanjkanja denarja doma vedno manj prometa z znamkami, a inozemska zlasti avstrijska in nemška tržišča so cene naših znamk pritisnila do afcsur da. Če pride do hausse, moramo biti pripravljeni vsestransko in pri tem nam zlasti morajo pomagati naši trgovci hi eksporterï znamk na ta način, da ne bodo več razrneta vali na pol zaston! znamke na Dunaj in v Nemčijo, drugače se bodo okoristili nemški trgovci, ki so postali gospodarji sltuaci je po krivdi naših trgovcev, ki znamk niso dovolj poznali, jih niso znali ceniti fn so jih hitel! prodajati, samo da pridejo naglo do-dobička. ki pa nI v nobenem razmerju s pra vo vrednostjo blaga.
Pomladanska senzacija ! !
Damski ševro špangarji vseh velikosti Din 159'—. Isto znižanje pri drugih čevljih. „VOIKA", Ljubljana, nasproti 125--1 Mestnega doma.
Espéranto
Pereče vprašanje svetovnega pomožnega fezika se krepko razvija- Z vsaMm dnem postajajo vedno večje postojanke medn. pomožnega jezika »Espéranto«. Svet je pač 2e uvide! nujno potrebo mednarodnega Jezika radi stalno naraščajočega medsebojnega občevanja. Espéranto le tekom 37 let svojega obstoja pokazal svojo vsestransko praktično vrednost tako, da ga lahko brez-dvomno Imenujemo jezik bodočnost!. Radi j praktične sestave nikakor ne more pasti v ! razne dialekte, kar posebno povečuje njegovo vrednost
V	Jugoslaviji se Je začel širit} pravza- j prav v zadnllh letih, dasiravno je že pred j svetovno vojno izhajalo krog ISO časopisov ! in revij v najrazličnejših krajih sveta
Japonska je Imela do sedaj že 13 espe- ! rantskfh kongresov, na katerih so sodefo- j vali razni anhr. profesorji svetovnega slo-vesa. Vrše se priprave za I. vsevzhodni esp. kongres.
Rusija Je sprejela esperanto za tvoi tretji uradni Jezik. V veliki nakladi Je izdala tudi znamke z esp. besedilom.
Posebno pa se uveljavlja esperanto v Nemčiji, kjer !e po stati stfci iz 1. 1925. okrog i ЗП.000 ljudi, ki popolnoma obvladajo espe- i ranto.
V	Londonu je bilo ravnokar ustanovljeno podjetie »The Esperanto Institute Limited«, ki ima v veliki zalogi esperantske gramofonske plošče, kar Je važno za one. ki žele poznati esperanto, a nimajo prilike.
Zelo zanimiva je tudi korespondenca esperanto, ki s pomočjo svojega jezika б-riio svoje obzorje.
Pri nas se marljivo pripravlja Iu. Imposte venski esperantskl kongre» r Maribora. Ц м bo vršil o Btakoštfc.
Sport
Službene objave LLAP.
V nastopnem se objavljajo termini lahfco-atletskih prireditev, Ici se vrše v L 1926. na področju LLAP. (vse v Ljubljani), kakor tudi termini prireditev JLAS-a, ki ee vrše v Zagrebu.
1.	21. IIL LLAP. Prvenstvo Slovenije v cross-countryju za L 1926.
2.	4. IV. JLAS. Prvenstvo JLAS. v cross-contrvju za L 1926. v Zagrebu.
3.	25. IV. SK. Ilirija: ldubovo prvenstvo (mošlci) za L 1926.
4.	1. in 2. V. SK. Ilirija damski juniorski miting.
5- Z V. ASK. Primorje: Nacijonalni pro» pagandni 5taf. tek skozi Ljubljano xc Scnwabov pokal.
6.	8. in 9. V. SK. Ilirija: Jubilejni damski nacijonalni miting.
7.	8. — 15. V. SK. Ilirija. Nacijonalni mo» Ski lahkoatletskl miting.
3. 13. V. Atena: Propagandni damski lah»
koatletski miting. 9. 23. — 24. V. Trst : Ljubljana v Ljubljani (se vrše še pogajanja).
10.	6. VL SK. Ilirija. Juniorski miting.
11.	13. VL LLAP. Zagreb : Ljubljana (datum akceptiran, z* ostalo se vrše ie po« gajanja).
12.	20. VI. SK. Dirija: Srednješolski damski miting za prehodni pokal.
13.	27. — 29. Trst : Ljubljana, revanža v Tr. stu (se vrše še pogajanja).
14.	21. — 22. VIII. LLAP. Moško prvenstvo LLAP. za L 1926.
15.	28. — 29. Vin. Damsko prvenstvo LLAP za 1. 1926.
16.	4 — 5. IX. JLAS. Moško državno prvenstvo za 1. 1926.
17.	11. — 12. IX. JLAS. Damsko državno prvenstvo za L 1926.
18.	19. IX. LLAP. Moško in damsko prven. stvt» LLAP. v olimp. petoboju za L 1926
19.	26. IX LLAP. Moški m damski srednješolski prvenstvi Slovenije 1. 1926.
20.	26. — 30. IX. SK. Ilirija. Damski miting za klubovo prvenstvo.
21.	2. — 3. X ASK. Primorje: Internacijo-na!ni miting.
22.	10. X LLAP. Propagandna štafeta Kranj Ljubljana (24 km).
Budimpeštanska nogometna konferenca
Prošlo nedeljo se je vršila v Budimpešti predkonferenca za bodoče zborovanje FIFA Na tej predkonferenci so bile zastopane Avstrija, Češkoslovaška in Madžarska Določile so se nastopne smernice za zastopnike imenovanih držav za kongres FIFA.
1. Pri olimpijadi v Amsterdamu smejo na stopiti le oni športniki, Id od oktobra 1925 niso dobili nobene odškodnine za svoje športno udejstvovanje. Savezi Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske želijo, da v tem vprašanju ne bi odločal mednarodni olimpijski komite, temveč FIFA. Z Nemčija naj ukine proglašeni bojkot, ker ni primerno bojkotirati države, ki so se pošteno izjavile za profesiooalizem. Savezi so dolžni nadzorovati termine in obveznosti svojih klubov. 3. Profesionalno posredništvo se mora odpraviti 4. Nogometni savezi Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske zavzemajo stališče, da se morata profesionalizem in imi» terstvo strogo ločiti 5. Nove določbe ▼ statutih FIFA se sprejmejo s malenkostnimi izpremembani.
Iz damske sekcije S. K. Ilirija. Danes popoldne točno ob 16.30 trening v jahalnici Trening je obvezen za sledeče igralke: Ro» tar, Spora, Petan, Jermol П, Privšek, Schwei» ger, Koch II, Tratnik, Vizjak, Pevalek. Tre-ninga naj se po možnosti poleg imenovanih udeleže še gdč. Bernilc, Chnan, Vider. Ker traja trening samo do 18. ure je potrebna absolutna točnost Prihodnji trening te ob. jevi pravočasno. — Načelnik.
Službeno Iz LNP. Današnja izredna gL skupščina LNP-a se vrši v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Pričetek ob 20., na kar se opozarjajo vsi klubi LNP. Tajnik I.
Nov teniSki klub v Zagrebu. Radi razmer, ld so v zadnjem času vladale med upr. odborom in teniško sekcijo Haška, je približno 30 tenis igračev izstopilo iz Jduba ter ustanovilo nov klub, ld se imenuje «Tenis klub Zagreb». Odbor novega kluba bo izvoljen, ko bodo potrjena klubska pravila. CIani tega kluba bodo igrali na teniščih Concordije.
Rekordni program Švedske nogometne reprezentance. Svedsld listi objavljajo program letošnjih mednarodnih tekem švedske reprezentance, ki je precej obširen in se glasi: 10. junija proti Norveški v Stockhok mu, 13. junija proti Italiji v Stockholmu, julija meseca tekme proti Finski, Estonski in Lettmski, 3. oktobra v Kodanju proti Danski, 31, oktobra v Budimpešti proti Madžarski, I. novembra na Dunaju proti Avstriji, 7. novembra v Niirnbergu proti Nemčiji in končno najbrže še eno tekmo v Ino-mostu.
Ženski svetovni rekord v streljanju
Madame Catherlneau iz Lisabone, ld je pred nekaj dnevi dosegla za žensko precej nenavaden svetovni rekord: Dosegla Je v streljanju s karabinko na 50 metrov 393 točk Izmed 400.
Kritika državnih financ
(Iz knjige: »Našo finanslje«, dr. Slavko Se-čerov, član finančnega odbora, J3eograd 1926.; Izdavačka knjižarnica »Napredak«).
Stanje tečajev ni merodajno za javni kredit. Ko so bile nemška, pa tudi avstrijska, madžarska ln poljska valuta na svojem najnižjem nivoju, so dobivale te države velika posojila v svrho ozdravljenja financ. Angleški, ameriški in francoski kapital je sodeloval pri posojilih v svojem lastnem inteersu. Iz tega sledi, da stanje tečajev n! merilo za vfšftto Javnega državnega kredita.
O tem, kakšen je javni kredit naše države, najbolje Izpričujejo denarna središča v Newyorku ln Londonu. To središče je mednarodno. Tu se poavljajo In potegujejo za posojila države celega sveta. To tržišče ocenjuje plačilno zmožnost dolžnFkov. Tudi to ocenjevanje je merodajno za javni kredit. Kako smo ml taksirani v Londonu in Newyorku nam pa najjasnejše kaže stanje Blal-rovega posojila.
Pri nas je bil izglasovan zakon o zunanjem posojilu, ki smo ga sicer zaključili, toda še ne uresničili. Po prvi tranšl v znesku 15 milijonov iz leta 1922. smo dobili samo še 3 miHjone avansa. L. 1934. smo stali na sve tovnem denarnem tržišču na poslednjem me stu. In ravno v tem času le bUo leto emisij velrkth posojil tujim državam ln mestom. In medtem, ko so posamezna mesta v Nemčiji dobila posojilo po 10 in 15 milijnoov dolarjev, je dobila naša država le avans, niti ne posojilo, v znesku 3 milijonov dolarjev. V Londonu so dobite: Japonska 25 milijonov, Nemčija 12 milijonov. Madžarska 7,902.700, Grška 7 fn pol milijona, Slam 3 milijone In Češkoslovaška 1,850.000 posojila v funtih šterlingov.
V Newyorku, v dolarjih pa so dobile Japonska 150 milijonov, Argentinija 125 .milita nov, Nemčija 110 milijonov. Francija 100 nrflJonov Belgija 80 milil.. Holandska 40 milijonov. Švedska 30 milijonov. Švica 30 milijonov. Norveška 25 milj., Grčlla 11 mi!].. Češka 9250.000, Madžarska 9 milijonov, Peru 7 mflj., Bolivija 5,765.000. Jugoslavija 3 milijone in Domingo 2.5 milijona. Le zamor ska republika Domingo Je torej dobila manj in Je bila slabSe ocenjena nego J-ugoslavlia. Mislim, da je to mišljenje mnogo važnejše za Javni kredit naše domovine, kakor večno hvallsanje o stabilnosti dinarja ali o dvigu tečaja vojne odškodnine.
Pozornost hočem obrniti na dve. še nerešeni finančni vprašanji. V finančnih podatkih kraljevine SHS, ki jih le Izdalo finančno ministrstvo, so navedene svete, k! smo jih pre Jell na račun reparacij za I. 1925. Toda zanima nas, k;e se dobe podatki o vseh dosedanjih prejemkih v materijalu ln v denarju to kje so podatki, kako so se te svote (ipo-rabfle? T! dohodki znašajo nekai milijard. Porabila!! so se samo na osnovi sklepov ministrskega sveta. Mislim, da ne obstoji niti en zakon, ki bi dovoljeval ministrskemu sve tu, da po svoji voli! razpolaga s temi dohod ki. Narodna skupščina, finančni odbor in cela naša Javnost mora vedeti, za kal se uporabljajo te svote in vsi nekontrolirani dohodki. Toda to Je za enkrat samo želia. Rav notalco je samo želja kontrola budžetiranja Južne železnice s strani Narodne skupščine.
Ne zadostuje samo Informiranje javnosti o financah, potrebna Je tudi kontrola. Pri nas se trošfjo reparacije, dohodki deviznega fonda ln dohodki sekvestriranlh posestev brez informiranja Javnosti, tajno, finansira-rrje Južne železnice se pa vrši brez kontrole, И Jo zahteva ustava. Javnost in kontro. la so osnovni pogoji za dobre finance.
To Je kratek citat Iz Izvrstne Šečerove knjfge, ki jo toplo priporočamo vsem, ki se interesirajo za naše državno gospodarstvo. Pisana Je v mirnem tonu. Morebiti b! bila mogoča posebna izdaja v latinici, ker ie iz-šhi le v cirilici da bo tudi našim širšim krogom pristopna
NaSIm rodbinam priporočamo
KOLENSKO M
izvrsten pridatek h kavi. s
Posojilnica v Maribcm
(Narodni dom) le imela v letu 1925. prometa Din 196,084.261. Na zadružnih deležih se je prejelo 90.505. izplačalo pa 635. hra-nttnih vlog se te vplačalo 21.974.844.95, izplačalo pa 9.205.142.32, v tekočem računu je bilo prejemkov 72,748.879.34 in Izdatkov pa 79.287.168.57. navadnih posojil pa ie bilo vrnjenih 1,018.013.18 izdanih Pa 6.555.240. Na obresti se Je vplačalo 1.018.013.18. izplačalo pa 66.333.22. prehodni račun znaša 164.289.23 Hiše in zemljišča so donesla 44.234, izdalo pa vključno za prezidave 431.521.19. V nove stavbe na Betnavskl cesti se ie Investirate 194.933. upravni dohodki 723.470.62 izdatki Din 439.173. upravni davki 321.310.83. Na račun podpor in nagrad se Je Izdate 322 tisoč 614.43.
Bilanca z dnem 31. decembra 1925. izkazuje sledeče glavne aktivne postavke: navadna posojila Din 11,125.275. tekočI račun 30,851.636.73, vrednostne listine 1.080.3П.64 zaostale obresti poso«! 55.605.16. vrednost hiš to zertrtjišč 333X89.34, Pasiva: deleži 187.485. hranilne vloge na krni žice 32 mi'1-jonov 349.818.48 v tekočem računu 9 milijonov 483.905.81. skupaj hranilne vloge 41 miftionov 833.724.29, nrednlačane obresti po soii! 227.960.08, rezervni zakladi 928.973.86 ln čisti dobiček za leto 1925. 436.740.11.
Iz navedenih postavk se razvidi mogočen porast tega prvega slovenskega denarnega zavoda v Mariboru. Zlasti ie razveseljivo dejstvo^ da so se vtege leta 1925. nomnožite za Din 18-500.000, kar ie najbolišl dokaz velikega zaupanja, k! ga Ima občinstvo v Posojilnico v Narodnem domu. Občni zbor Posojilnice bo koncem tega meseca.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza. (3. marca) Noti raie so pšenica, baška 5 in pol va-gona 277.50—280, ječmen, baškl »0«. 1 vagon 450.
Dunajska produktna borza. 2. marca Na prekomorskih žitnih tržiščih so cene nenadoma precej padle. To se ie naiboli opažalo na chicaškl borzi, tembol! ker so se konoem preteklega tedna tamkai cene nekoliko popravile. Izgube so povprečno znašale 6 centov. Pod vtisom tega deistva ie bi la danes tendenca precej mlačna in skoraj nI brio kupčije, ker so Interesentie zelo rezervirani. ker nI bilo niti ponudb. Mlačna Je bila tudi tendenca za rž. Nižje taksacije so bile tudi v turščicl Notlrale so vštevšl davek na blagovni promet brez carine za 10 kg v šilingih : pšenica: 38.25—47, rž: 25.23—27.75, t ur š čl ca 20.25—2120. oves «7 JO—29.
—	Povišanje prevozntoe za pivo. S pon-
deljkom, 8. t. m. stopi v veliavo naredba pro rcetnega ministrstva, po kateri se s tem dnem uvaja nova tarifa I. 3a —3b za prevoz piva mesto dosedanje II. A—A. Za pivo bo odslej veljala ena naidražiih prevoz nin v Jugoslaviji. Pri vagonskih pošiljkah bo od pondeljka dalje zvišana prevcznlna za 100 km za 9S0. za 200 km daleč pa za 1665 dinarjev. Trgovska zbornica v Ljubljani je že vložila protest proti tej naredbi ministrstva
—	Načrt meničnega in čekovnega zakona.
V ministrstvu pravde je začela proučavatl podkomisija zakonodavnega sveta načrt me ničnega in čekovnega zakona. Člani te podkomisije so: svet. G.joka Maistorovič. nrofe sor beograjske univerze, dr. Velizar Mitro-vič profesor zagrebške univerze dr. Milorad Stražnickl In prof. ljubljanske univerze dr. Milan Škerlj. Računati je. da bode naši gospodarski krogi podali tei podkomisiji svoje mnenje o načrtu tega zakona pred njegovo končno redakcijo.
= Naša trgovinska mornarica Do pred dobrim letom je Imela naša država 37 velikih prekomorskih parnikov s 103.000 registrskimi tonami prostornine. 10 malih parni kov in kakih 100 dobrih jadrnic za obrežno plovbo, potem 22 iadernlc s pomožnim motorjem in 585 manjših iadernlc, skupa' neka ko 50.000 reg. ton. Jadranska plovidba je imela tedaj 67 ladij z 22.096 tonami, Dubro vačka ptevitba v Dubrovniku 14 ladli s 34.452 tonami, družba »Ivo Račič 10 ladii z 38.953 t., Oceanla 7 ladii z 18.435 t.. Boka 5 ladij s 1111 t.. Transoceanla 5 ladij s 15758 tonami, Jugoslavia-Amerika 4 !ad?e z 38.850 t.. In brodarska družba UzovK en parnik s 3185 in 33 iadernlc s 7932 tonami. Naše trgovinsko ladjevje se le lani povečalo za približno 40.000 ton.
=r Izplačilo kuponov Inv. posojila. Po na redb! finančnega ministrstva je dobila generalna direkcija državnih dolgov uri Narod nI banki v Beogradu 17.456.950 dinarjev na razpolago za Izplačilo novih kimonov 7% fnvesticilskega posojila Iz leta 1921 ki dospo dne 15. t. m. Kupone honorirak) generalna di rekcija državnih dolgov, finančne delegacij« in njene podružnice, poštni uradi fn banke pri katerih je bilo podpisano posojilo.
= Pospeševanje naše industrije. Ministrstvo za trgovino In industrijo zMra podatke za nov zakonski načrt o pospeševanju doma če Industrije. Da bo ta načrt zakona čim popolnejši se namerava trgovinsko ministrstvo v prvi vrsti obrniti do zastoimfkov industrijskih organizacij, ustanov Itd., da podajo svoje trme nie to nasvete.
—	Čebelarski zakon, V poljedelskem mini strstvu fe bila te dni sestavljena posebna komisija, ki Ima nalogo, ^a izde a nov zakonski načrt o čebelarstvu. K de'.ti bodo pri tegnieni tudi zastopniki Jugoslovanske čebe larske zveze. Kakor več drugih, bo tudi ta zakonski osnutek poljedelskem ministrstva predložen narodni skupščin! v pnletni'in za-sedaniu.
= Prodaje. Pri direkci.fi državnih železnic v Ljubljani se bo vršila 9. marca ofertalna licitacija glede prodaje 2000 kg pepela od bele kovine ln prodaje kovinskih stružcev (mešani s smetmi). Predmetni pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te <Нтек ci je.
= Dobave. Direkcija državnih železnic y Ljubljani siprejema do 9. marca ponudbe za dobavo sanitetnega Inventara do 12. marca lesenih zamaškov ta do 15. marca razne pločevine Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. marca ponudbe za dobavo ene ure do 1. aprila pa 1000 metrov Jeklenih vrvi. — Vršile se bodo naslednja ofertalne licitaclre: dne 16. marca pri teten dantuTl Savske diviztjske oblast! v Zagrebu glede dobave govejega mesa za čas od 1. aprila do 1. oktobra; 29. marca Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 3 kladiv (Luftdrudkhammer) ln 9 komadov stružnic; do 30. marca 5 komadov šeping-stroiev. vijakov z maticam!, vrvic ra mašenie ter greinih ln manesrranovih cevi. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubl'ani na vpogled.
= Mednarodni selem v Solunu. Za mednarodni sejem v Solunu, ki se bo vršil od 15. do 31. maja dobe interesenti prijavnice in prospekte v pisarni Zbornice za trgovino, obrt tn Industrijo v Ljubljani.
= Novi telefonski progi Te dni se začne graditi nova telefonska proga med Zagrebom in Splitom. Potem pride na vrsto proga Zagreb-Sibenik. Upati je, da bosta ti dve progi v nekoliko mesecih dovršeni, tako da bosta mogli prevzeti velik del dosedanjega prometa preko Bosne. Materiial na progi je že pripravljen ln je večinoma naročen v Nemčiji na račun voine odškodnine.
= Insolvence v Avstriji Iz obli ve zveze upnikov na Dunaju ie razvidu j. da je zadnje čase zabred'o v Avstriji mmgo predvojnih podjetij v plačilne t*žko2>» Do lanske jeseni se je to dogajalo večinoma s tvrdka-ml. k! so nastale po vojni ln niso tako solidne kakor one, k! obstojajo že dolgo iT ima io predvojno Izkustvo. Sedai pa ni splošna gospodarska kriza prizanesla niti starim, predvojnim tvrdkam. ki Hh te bilo do novega leta med onimi, k! so prišle v težkoče, četrtina, sedaj pa fih ie že kar dobra polovica. in to celo pri dejstvu, da število in-solvenc zadnje čase v Avstriji pada. N: čuda, da so gospodarski krogi v Avstriji vetb-no bolj vznemirjeni radi tega novega pojava splošne krize.
Borze
3. marca.
LJUBLJANA. (Prve številke T>ovpraševt nja, druge pomidbe In v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: posoiilo 77—7S Vojna škoda 279—281, zastavni Kranjske de že i ne 20—22, zadolžnice 20—22: Celjska 200—202, Ljubljanska kredita 200—220. Mer kantilna 100—102 (102): Slavenska 50—0, KredttnI zavod 175-185; Strojne 0-125, Vevče 110—0. Stavbna 90—100. ŠeSlr 115— 120. (115). — Blago: les: tramiči 3-3 ali 4-3 In sicer: 4 m 250 kosov, 5 m 400 kosov, 6 m 200 kosov, Ico meja, 2 vagona 385—385, (385); bukova drva. cepanice. nanol suha. ico Podbrdo, 5 vagonov 21—21. (21). buko vi plohi 40, 50, 60, 70, 80. 90, 100 mm, od 2 m napr.. I.. II., fco nak! post. 4 vagoni 425— 425 (425V brstovi hlodi od 25 cm napr., od 2 m napr., fco nakl. post 0—450: orehovi hlodi, ravni, zdravi, enostranska krivina, do pustna, od 30 cm prem. to od 2 m dlož.. na prej fco vas. nakl. post.. 1 vagon 850—850 (850); borovi brzojavni drogovi, od 7—9 m, od 14—17 cm na tanjšem koncu, fco vas. nakl. post. 0—250; bukova drva. suha, uzančna, fco va g. Reka 0—25. hrastov pra Sovi: 1.80 m, 13+18, fco vas. meja 0—24; hrastovi plohi neobroblient. od 60 mm napr. od 2 m napr., fco va g. me la 0—1050; —prt m o g: nespremenjen, poljski pridelki: pšenica baška 76-77, 2%, fco vag. Novi Sad 0—287: turščica nova za takoj, fco vag. Novi Sad 0—116. za marc, fco vag. Novi Sad 0—120, za april, fco vag. Novi Sad 0— 127, stara, fco vas. Novi Sad 0—145, trm. suš., fco vag. Novi sad 0—135. Inzulanka. fco vag. Čakovec 0—155, fižol zeleni, okrogel in podolgovat, fco vag. Maribor 0—270, oves sremski, rešet. foo vag. sremska post. 0—180, krompir beti. tlnf., fco vag. slov. p. 0—80, rani, roža, fco vas. slov. p. 0—75. gradbeni materijal: nesprene-niea.
ZAGREB. Dinar se nadalje popravlja in beleži v Curihu 9.15—9.18. Od drugih de vlz so mednarodno oslabele Italija, London in Praga dočtm sta Newyork ta Pariz nekoliko porasla Vsled večje ponudbe je bi'i nanašem tržišču tendenca nekoliko slab "a Sklepni tečaji beležijo majhno nazadova:» e. Vsega skupa! Je bik» za dobrih sedem milijonov dinarjev premeta. V efektih so bančni In Industrijski patrirll ob navadnem Prometu obdržal! svojo višino. Volna škoda Js nespremenjena. Takojšnie blago se je :r govate po 280—280.50. dočim ni bi!o v ter-mlnski kupčij! zaključkov. Za april !e trgovala Volna Skoda po 285. — Notirale so devize: Dralaj 798.90—802.90. Berlin 1349.80—1353.80, Italija izplačilo 227.16-228.36, London, Izplačilo 275.35-276.55. Newyork. бек 56.578—56.878. Parte 211— 213, Praga 167.876—168.876. ček 167.80-168.80, Švica 1091.60—105.60, ček 0—1093.25 valute: dolarji 56—56.30. efekti: bančni: Eskomtptna 130—121. Polio 17—17.5^. Kreditna Zagreb 114—115. Hipo M—57. Ju-so 104—105, LjuWjanska kreditna 200—0, Obrtna 73—74. Praštedlona 970—972.50, Etno 170—0, Srpska 144—146. Industrijski: Ekspteatecrtla 21—22. Drava 0—205. Šeče-rana Osllek 400—410. Narodna šumska. zaključek 17, Nfhas 0—34. Gutmann 2ЗД—300. Slaveks 0—150, Slavonija 43-45. Trbov^e 340-350. Union 360—370, Vagon 62.50—6.1 Vevče 100-0. Danice 63—64; državni: Po safflo 77—78. Agrarne 0—45, Votaa škoda. takojSnJa 279.50—280. za татс 282.50— 283.50, za april 284.50—2S5.
BEOGRAD. Devize: London 275.90-276, Newyork 56.73—56.74, MIlan 227.50-227.90. Praga 168.35—168.40. Dunal 800—801 Berlin 1352—1353. Cnrfh 1093—1093.50. Ani sterdam 0—2275, Atene 80—82.
CURIH. Beograd 9.155. Berlin 123.70, New york 519.50. London 25.245. Pariz 19.4375. Milan 20.845, Praga 15385, Budimpešta 0.00728, Bukarešta 2.255. Soflla 3.75, Dima! 73.20.
TRST. Devize: Beograd 43.90—44.1.5. Dunaj 350—.354. Praga 73.50—74. London 120.07—121.17, Newyork 24.85—24.95, Curih 479—481. Budimpešta 0.0349—0.0352, Bukarešta 10.50—1!. valute dinarji 43.50-44, dolarji 24.80—24.90.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.485-12.525 Berlin 168.62—169.12, Budimpešta 99.27— 99.57, Bukarešta 3.0875—3.1075. London 34.43—34.53, MIlan 28.43—28.53. Newyorï 708.15—710.65. Pariz 26.44—26.54. Pra sta 20.98—21.06, Sofija 5.115—5.155. Varšava 91.20—91.70, Curih 136.35—136.85: valute dinarji 12.44-12.50, dolar« 707.60—711.50.
Devlza Beograd na drugih borzah. V Pragi 59.755, Berlinu 7.395. Budimpešti 1255.50—1260.50, Londonu (opoldne) 275.
Darujte za sokolski Tabcr!
so najboljše ln najcenejše kajti trpežnost enega pare nogavic z ligom in znamka (rdečo, modro ali zlato)
„ključ"
Je Ista kot trpežnost štirih drugih parov, вз-t <
ШШ ie ШШ112!
M^emensko poročilo
Meteorološki isvod v Ljubljeni, 3 marca 192S	Višina barometra 308.8 e
Kraj	Čas	Barom.	Teraper.	Hei. vis-	Smer vetra in	Oblačnost	Vrsta padavine	
				ga	brzina v m			
opazovanja				t «/o		0-10	ob opazovanja	» mm do 7 uri
	7-	774 1	— 1-5	82	SW 0-5	4		0
i Ljubljana . .1	8.	774-1	-26	81	S 0.5	3		
! (dvorec) ;	14.	7686	86	43	mirno	0		
	21.	767 1	64	54	S 1	0		
1 Zagreb . . .	8.	7738	— 20	87	W 5	0		0
Beograd . . .	8.	774 1	— 30	85	mirno	1		0
Sara evo . . .	8.	7753	— 50	73	E 1	0		0
j Skoplje . . .	8.	7748	— 30	76	mirno	0		0
Gruž-Dubrovnik	7.	7695	50	29	NE 3	0		0
i Praga ....	7.	767-9	6-0	—	N 5	10	dež	dež 1.0
Solnce vzhaja ob 6 35, zahaja ob 17-49, luna vzhaja ob 21-38, zahaja ob 8 33
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Spremenljivo oblačno, bolj topla Zapadni in celo juzozapadni vetrovi.
Sah
Turnir na Semmeringu in njega
udeleženci
V soboto. 6. t. m. se oficijelno prične «liki mednarodni mojstrski turnir v botelu Panhaus na Semmeringu. Ker se turnirja udeleži tudi naš jugoslovenski prvak dr Milan Vidmar, je potrebno, da naše čitatehe seznanimo s posa-..zninri "igralci tega turnirja. Predvsem Toramo omeniti dr. Aljehina. enega naj'ispešneiš h turnirskih igralcev na etu. s katerim je dr. Vidmar nedav-nov Hastirgsu delil prvo in drugo meto. Aljehina moramo smatrati za ene-glavnih favoritov tega izredno močila turnirja, zlasti po nenavadnem uspehu, ki ga je preteklo leto dosegel Baden - Badenu. Po dunajski, zelo
objektivni prognozi mojstra H. Wolfa. ki je voditeli tega turnirja, ima naš dr. Vidmar mnogo šans za prvo mesto, ker se trenotno nahaja v izvrstni formi. Poleg tega ga smatrajo priznani šahovski mojstri za enega najnevarnejših turnirskih igralcev. Njegova igra Je samonikla in izredno globoko zasnovana, kar dokazujejo partije iz hastmškega in londonskega turnirja. Med prijavljenci opažamo tudi genijalnega balt škena velemojstra Niemcoviča. kj ima zadnja leta zaznamovati velike turnir-ske uspehe. V lanskem turnirju v Mariji nih Lažnih je del.l prvo in drugo mesto z RubiTisteinom. Niemcovič je ed-n tistih redkih igralcev, pri katerem ni mogoče niti približno v naprej uganiti izida partij, ker nagiba zelo k ekstrava-ganci. Na vsak način pa spada takoj za prej imenovanima. — Rubinstein ie gotovo igralec izrednih kvalitet, vendar ie zajnja leta trpel mnogo na po-
sledicah svoje bolezni. Lahko pa doživim« ravno Pri njem veliko presenečenje. R e t i in T a r t a k o v e r sta mojstra nove šole. imata približno iste tur-nirske uspehe in se placirata vedno med zmagovalce. Reti ima še to zanimivo posebnost, da pazi na prvake, katerim skoro vedno odvzame nekoliko točk. V Moskvi le n. pr. premagaj Bogoljubova, proti Laskerju in Capa-blanci pa ie remiziral. Z dobrimi izgle. di prihaia na turnir Spielmann. zrna govalec «Trebisch memor al turnirja» na fhmaiu. ki ie ravnokar končal. Spiel marin ie-bil pred vo.ino eden najuspešnejših šahovskih mojstrov, po vojni pa ie nekoliko popusti O r 0 n f e I d je danes eden največjih teoretikov in ga rodno srečujemo mod nagradniki. Iz Švice se udeleži turnirja mladi dr. Michel, ki ie lansko leto v nekem rnanišem turniriu nrerrasal Aljehina in. ki mu moister H. Wolf prorokuje lepo
bodočnost. Tamlsch, Treybal. dr. J Vajda in Rosselli so stalni turnir-ski igralci z dobrimi povprečnimi uspehi Po najnovejših poročilih se udeleži turhirja tudi Bogoljubov.
O turniriu in njega poteku botno redno prinašali izvirna poročila
Prvi damski šahovski turnir v ljubljanskem šahovskem klubu. Te dni ie končal prvi damski šahovski turnir v naši državi, ki ga je priredil naš ljubljanski šahovski klub. Turnir se ie v najlepšem redu igraj in so članice pokazale lepe uspehe Posebno moramo povdarjati uspeh zmagovalke gJč. Vere Va d nai. ki je dobila v izvrstni formi vse partije. Gdč. Vadnalova ima brez dvoma lepo šahovsko bodočnost in bo delala čast ljubljanskemu klubu. Druga zmagovalka ie gdč. Son.a Lapa j n e. ki pa te imela v par partijah I očividno smolo. Tretie in četrto mesto ' si delita gdč Ljuba Kozina in ga. Sa-
va Serbanova. ki sta obe dobri ša-histovki. Turnirja se je v celem udeležilo osem dam. kar dokazuje, da so se tudi dame pričele zanimati za šahovsko igro v našem mestu.
Sâmisch ie igral v Vratislavi slepo simultanko proti 20 nasprotnikom, dobil 14 partij. 5 remiziral in samo eno izgubil. kar ie jako lep uspeh. Nabol.iši igralci na slepo na svetu so: Aljehrn. Réti. Kostič in Sâmisch.
Revanžna medmestna tekma LJub'jana Trst. Koncem tega meseca je pričakovati da se bo vršil v Ljubljani drugi match Ljubliana - Trst. ki bo gotovo vzbudil veliko zanimanje.
Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik
„DOMOVINO"?
Mati oglasi, ki «lu?ijn v posredovalne In socialne namene ohflnstva. vtaka heseris r0 par. N»jman|4l inesek Din 5 —.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znafaja. vsaka beseda Din I —. Najmanjši t n e « f k Din 10'-^
! Soba se odda
g go>|Mi-lt>ota I vso „skrb© ! Mitu kavarne «Evropa» — Naslov pove a prava .Jutra» «51
Dijak
«prejme oa stanovanje hrano v *re<lini mesta Naslov pove oprava «Jutra* 5970
VinrtdiUn
Pozor, vpo^cllw»;
»a &a telo vaien uvor in sestanek pretilo ta tajniki (torej ae Д.аш)
vseh društev vpol.ojencev
vrši v nedeljo 7. t m. 10 uri dopoldne v Kopti «Novem «vetu»,
Vajenec
a f o t o g r a f • k « ob r»
9 »prejme. Prednost imajo г dežele. Hrano dobi pri mojstru. Pouu.be na upr. «Jutra» pod «25». 59o9
posvetska ceita ittv. H i dajalka
вш j ------i
Prodajalka
meSaee, delikatesne in ga-lanterijske strok«. t večletnimi dobrimi izpričevali. j*o možnosti s kvarijo, se sprejme, t onudhe na upr. Jutra» rod značko
Mladenič
jJCŠten ia treZeO. prost vo-a.-č.ue. nekaznovan ter pri-tnerno izo' ražen. ifcče jvri-tnerne službe, najraje v kaki trgovini ali skladišču: vajen je tudi konj Ponudb« na upr. «Jutra» pod éiiro « Poâten 1127».	5975
Nekaj starih oblek
se proda med I —K^i uro na Go>posvelski cesti 2/1, levo.	6870
Več pohištva
se radi selitvi* po olzki ceni proda n? Drenikovem vrhu. Ljubljana.	6024
Za lovce in ribiče!
i5».
«1'ro-5943
Prikrojevaîec
I dobro izurjen modelir franc
' angl. modnega kroja, mo- j prvovrstni gumijevi *U.»mji Skih uniform in dnm-Uih лт#,гике prov..nijence. -1
le.f
Pisarniško opravo
pisalno mizo. omaro, mizo
m stole kupim Ponudite na . , - . . __ - , »pr..„ .J„'ua. p«,I wu ^ftV^'
Stanovanje
b I sobo iti kuhiuio napravim » novi hièi do I. avgusta in je oddam tistemu.
• Pisarna».
6Ш 2
Motorno kolo
v dobrem «tanju. od % -4 HP kupim — Ponudlu* oa U(*r«Vf> «.I utra* pod ehul.ro motorno kolo *t 4». 5932
lo jugosl. sester !
ubijanj bo imelo v Če-4. marca ob 16. uri
Manipulant
i večletno prakso. veS3
manipulaciji s mehkizn trdita lerom, f« iSde za ta-
toalct, iJie službe is gT#
tu i v. nkaj #jvat J oim b«-«Zmožen II» na up^vn «Jutra».	5972
__ji	^^ вл*л i c^o v £i:oveniji. Ponu 'be je !
noodborovose.o ^ ti na uJ ravo лЈихт^\ ............4722 ;
, j.-cd «Manipulant».
Lovce
srjamo na «»tanovnl ui 2:>or «Kluba Ijuirite-jr jauiarjt-v» danes ut k) ob 8. uri zvečer «Slonu». Pa ne lo za tu ii iz ostale I ju bi-jazbečarji v in terijer- j _ iT.a klub svoj pornrn, ; bo vo lil rodovno knji- |
te vr^te p!i«v. — Po ih in na deželi vidimo rj jazbi fiarjev ia feks-rj. v :n sicer doka; krvi Hilo M »kola. » tfh p^ov ne rpi^e v vao knjigo, ki bo za celo r.a>o <î7?.avo priznana tudi s strani m t va Pf§, ki j« vpi-ima neprimerno virfjo in za mla liče vjHî-a-П-ov je vedno dovolj i.alcev — Članarino bo 1 sicer obfni zbor, ur že se'aj lahko re-•la bo i»r*»dno nizka.
Začetnica
e trgov.-ko lolNko naobrax-bo, išče službe kot blagaj-nif'arka. pisarniška moč ali I prodajalka Cenjene dopi*** j »od «Začetnica 2» oa ud? Tr£0V?k5 ро^ГСП"' ;Jutra».	5931
rae'-ine stroke, spreten pro----------
dajair.* tudi manulakture fprejm'». Ponudbe e pre-
pisi pričeval na tvr'lko Jos. Pauer v Braelovčnh. Savinjska dolina. 5043
Instrukcijo
sa Vft^ predmete humanistične gimnazije sprejme mlad državni uradnik, ki se ž9 0'i gimnazijskih le! bavi t ia?trukcij;:ini, proti zmermmu honorarju — Po-nndbe pod «Sigurna metc-da» na upravo «Jutra».
4750
Gospodična
ki je v dru trt-m trimestru
izstopila iz 4 gimnazije, želi brezplačno praktirirati v kaki pisarni, eajrajf pri kakem odvetniku Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» j»cd «Vestna in točna»
5982
Gospodična
kavcije cmo?.na. trg na-obraîena. želi priti v kako trgovino kot blagajničarka. erert tudi kot prodaja'ka CVnjf-n* dopice pod tnrčko «Zanesljiva 7» na upravo «Jutra».	5977
ameriške tirove-nijence. vi >4»ki do ledij. р<>|чНпита novi. (o vredno naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra» 4433
Ponudite na upra»o «Jutra» pod iiiro «Kužna dolina».
5905
Opremljena soba
zračna, t električno raa-»VKtljavo. »e odda » brano • 15 marcem, event e l aprilom i gozdoma aH dijakoma. Naalov pove ui>r. «Jutra»	5933
Trgovci
postrezite *voje odjemalce Z najboljšo «LUX» pasto 1л čevlje.	Ô9.V7
l epe hmelovke
od 6 m naprej naprodaj. — v Celje.
Ponudbe & ceno Gaber je 21.
59.»9

::alni
S001 i
^anizac'J"! strojnih
TlidîîÇn. tC<1î!!-OV
Prîî'ro?ev?!ec
Vrtnice
olika, triletne repljenke.
vrtnice - plezalk». vTtnice-f.alujk»- га grobove, po zmernih e»*nah A»t«»r. F e r a n t. trgov-ki vrtnar. Ljubljana. Ambrožev trg 3 59"»1
Krompir in ajdo
««minsko blago. ratjHiftilja v rn*ki množini |Ч) nainižji dnevni celii Marija St» 11-«ггц;, Briljin. Novo eif>to ^	5911
Sladko seno otava i
11 H» Ц (.e proda V Celju, Gaberje £1.	5940
vcKt v damski in moSki
-troki najino frnej^ega kroja. e prakso, zna več jezikov. išče ta takoj aH r>ozneje s'uiho pri večjem j podjetju, kjerkoli v Jugo-; tlaviii. brv Primorju ali ë.- ïfiiajîa go-podična. ki j Dalmaciji. — Ponudbe pod ; mhljani javlja svojim : jo dokončala triletno go- j «Zmožen in vesten 86» na ia vrti nj.-n ( :i>o ir.,;. ko àolo ter enoletno . upravo «Jutra» v Ljubljani.
' prakso. Gre tudi izven Slo- I	5975
venije. Naslov pove uprava I «Jutra».	5929
-sibaTii-ss
ïîte o •Mesto gospodinje
:dn; o':čnl zbor
4. ajrila t. 1. t dcevnira reilom. C907
Sestanek ašltih gonpod'n.î
. r t e k ob 4. url p-i
vem % v.1' b ..	5^87
Kuharica
ïamostojra, pri In» in po-
iteiia. srednjih let. e »lol^u-tetnimi spričevali, iiSe шј-^ta pri boljših liu-l.h. — Naslov pove uprava «Jutra» 691S
Ekonom
iïvr'tna mof M vino-^ra-l-niSks ter v=a pol)'"'elska •'eia. i5?e nnni'-??enja. — Pon>:-'be ca upravo «.lutra. pod àifro «SlroV.ovnjak 7».
•r,9S4
Kočija
enovpreina. pf»lia^»rta. dobro ohranjena, rt pro-la v Kopališki ulici 8. 6988
Čevljarski stroj
levoročni. se ceno proda. Ogleda se v GradiMu И. pritličja, desno.	5990
Žago
(Kreutzgatser). zraven dve " hiši, kovaču ira. 4 občinski deli, v.»e u«vu zidano, ob železnihki {K»staji. prodam ali zamenjam za goMiino ali drugo dobičkano-no |к>-sentvo. Plačilni (M>goji Zelo Ugodni. Jo». Sernko. Račje 4551
Hiša (vîîa)
novo prexidana, » Novem
nie*tu. s 2 stanovanjema (eno pru.-to), t elektr ra> svetljavo. vodovodom, virom in njivo ttf proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 4475
Opremljena soba
s pot-ebuiin vhodom io električno raz.-v«tlja v« «e odda t 11 m M b o i U Naslov pri po-iružnici «Jutra» v Mariboru.	Ô99»
Oddam stanovanje
4 »ob, kopalnice in priti» klin. Ponuiibe oa «pravo «Jutra» pod «Centu?
tjane».
Ljule 6U04
I-—2 prazni sobi
iščem * centru Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «l isarna &».	«UUS
Manufaktnrîst
t dolgoletno prakso. prlMo-
fkot »o«lelujoči družabnik dobro idoči trgovini
In
lina kajtitala
meno. (Vnjene [ionu<lbe pod
Vi-ilmgo pis-
«Reelnost» na upr.
«Jutra» 5949
'•J*
Gospod
28 le« star. trgovsko I»-vežban. ta čas v Franciji, ločen, teli snanja « ločeno feno Preteklost in premoženje postranska stvar — vendar pa mora imeti veselje do trgovine in posestva Dopise * sliko, «amo resne, je nasloviti do 10 aprila na upravo «Jutra» pod éilro «Francija». 5947
Nižji drž. nameščenec
s pravico do pokojnine 37 let. star «• želi sieinaniti « zdravo, premožno go-po-djčno ali v<lovo brez otrok staro do let Prednost imajo samostojne obrtnice. Ponudbe џ «liko po-lati na upravo «Jutra» pod tnačko «Pokojnina 1940».
Znanja želita
dve spomladanski cvetki
Kitaro
rabljeno, kupim. Ponadb« pod «Dobra kitara» na npr. «Jutra».	5967
Davčne zadeve I Štiri gospodje
nizkemu ho- ! sprejmejo na <lobro
mačo hrano po zmerni ceni. Naslov pove oprava «Jutra» 5900
proti
Cenj ponudbe pod «Davki» na upr. «Jetra»
5962
Psica
volčje pasme. 6 mesecev stara se je izgubila. Najditelj se ргои, da jo vrne lastniku v Mariboru. Stritarjeva ulica 25.	6001
Dosmrtno oskrbo
prvovrstno, dobi starejSa ženska
za 50.000 Din
Ponudile na upravo «Jutra»
pod «Priložnost».	6005
Krasen pes
hrt) se ceno tiaslov pove uprava
pre
«Jutra»
5966
sooe
t>kimi trni) Ne!y » In Lilly upravo «Jutra».
6959
Stanovanje
2—S sob • pn ti k linami, v *redini mesta ali v bližini. » i č e zakonski par brez otrok. Najemnina postranska «tvar Ponudbe na upr. «Jutra» pod «inteiigeut 2» «881
Mlada P^ica
dobermanske pasme.	lepa
črna. se proda Poirvr	ee v
upravi «Jutra».	5991
Velesejem na Dunaju
od 7. do 13. t. m.
25^ popusta na jugo>lovan-ukih in ev-arijt-kih železnicah. brezplačen vitum — Predprodaja voznih listkov, sejmskib legitimacij, prednaročila prenoči?-! in vse toza'evne informacije pri Pu t nik — Touriat - Office, Ljubljana.	5980
Sp?3îm2 se
jïeir11
samo 3326-1 papirnate slro e prvovrstna moč,
zanesljiva in pridna. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plače na upravo
»Jutra* pod ..PENKAIA"
Ruski Tisk. d. z o. z.
prodaja rurte knjiga, bel» tri^titne In strokovne, m*-tikalij*. ratglwlBic», ikom, krite. Ambulantna knjiinl-ra, antikvariat. Pipama » VVoHovi «liri lil. ikladiM« v futrr-t. proKtorib Jadra»-ako-Podoaavak* banke.
«3
Oddajte take]
moške slamnike v sna žen je
da jili dobite pravo^aesa.
Sprejema do 15 aprila Uagdi«, Ljubljana.
Is horotnnsVe xgo-
dov'ne je za:et romae
Angelin Htdar
Spisal Ivzn Lah, Cena vezani knjigi Din j3, po pošti Din 1 '50 več.
Izdala : Tiskovna zadruga « Ljubljani.
^□□(Ж-ОСЗ
n ;t opnf TITTKJ

Naslednika
•aet^ičocga, marljivega, a in sposobnega pri n )K>ljede1?kih strojih ka-tudi pri poljedelskem i-če vele*,K>sestvo. — i i>e na opravo «Jutra» ko «Strokovnjak».
6
Kontoristinja
7. večletno prakso, vešča vseh pisarniških in blagaj-r.ižkih fwslov. iSče stažbe. «ire tu li kot blagajničarka. Naslov pove uprava «Jutra» 5912
Manufakturist
spreten prodajalec, želi pre-meniii svoje dosedanje me-6io. Nastopi rakoj Cenj'
Trgovski pomočnik
muč. «-preten proda- ; se sprejme takoj v j no trgovino za gospode, udbe s prepisi spričeval poštni predal S8. 5S57
; vpražanja na upr. ] pod «5000».
«Jutra» 5893
izdeluje S Petan v Mariboru. nasproti givanega kolodvora.	7I-a
Vulkanlzira
re« V»."te gum
7ulkan?zactja P ciumjani rim«ki
j a parna Škafa» v
<f»sîa 11 27«
Gospodična
Uiljše h i Je, izučena liki ima veselje in užnost za samostojne kom-arije in «nretra v ročnih h, ве sprejme takoj.
TG^podicna
{widna in poštena, izvežba-iiâ v izdelovanju oblek in perila, ječe mesto pomočnice pri boljài živil ji — Naslov pove uprava «Jutra»
Gospodična
k! je v drugem trimeseëju
KorespondentinJo
^iistojno v fiov., hrv. in mikt-m jeziku, perfektno "o^rafinjo. iSče industrij-Г"? i jet je v Mariboru — mn 'be pod «Korespondenca» na A loma Company, Pijana, Cankarjevo na-!j« 1.	44S5
^-Cf o fr
,1'9 moč. iffera <• tako}.
0;^*7tt. na naslov. Gjud Ljubljana. Kon^res-«rj в.	5952
il ji. Cenjene ponu'lhe pod «Veeelje» na upr. «Jutra».
»64
Kipar
ornanentalne?» In figuralnega dela v le*u in kamna ïmolen, kakor tudi ribanja, ieli primerne «luibe ta takoj »li pozneje. — Cenjene ponuHï.. ca upravo «Jutra« ped «Kipar».	5968
Stare s'amnike
*|д-ејета v moderniziranje, barvanje in moSke v beie-nje. — Done?ite takoj, da dobite pravočasno Svilene klobuke od !2f> Din naprej, šnarri forme po 4« Din — Ji Stemberger - ReS, Dunajska Cesta 8.	5B73
PREMOG — CERIN
Woifova ITI Telefon: 56.
«81/1
Motorno liolo
1'uch	Hi', v lul.renl
«tanju. ee pro'!*» ta 45ih» Din Pismen*. f.xlU'Ibe [ia (Kidruf. [licu «Jutra» v Mariboru [M>d «Pueh».
Mnško l<oIo
-kuro novo »e proda ca
17Ш Din v Ljubljani. Blei-oreisova sesaa 3/il. demo.
6ПОН
Špargljeve sadike
enoletne, uajbuljèe. »e po-eeiii prodajo Naalov j.»ve uprava «Jutra».	&9U3
Izvrstni travniki
Celju. №4)
ee oddajo v uajem Gaherje ii.
Raznovrstno
pohištvo
prodam po ugodni eenl vsled lelitva. Naslov v upr «Jutra».	6995
Stiskalnca
n izdelovanj* eementnlh plosê ee kupi Ponudbe na l»drninieo «Jutra» v Celju pod značko «Stiskalnica»
5868
Hlode
smrekove in jelove. o.. 25 cm sr. premera franko Domžale, kupim - Cenj.
Esnudbe na naslov. Jos. us, parna žaga. Dom«» ® 4308
Stcklenice
od ki&le vode. ee kupijo v večji množini ali tudi posamezni komad» Naslov pove uprava «Jutra». 8105
Posestvo
16 oralov zemlje, travnika, sadoiiosnika. njiv in gozda: v hi$i najboljša gostilna v Dravt-ki dolini, se proda. Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Potreiien kapital Din 150.0(MI».	6000
h:šo
obstoječo iz 1 sobe. II ku binje. 1 «hrambe. 1 stranišča In I drvarnice, napravim «lo I av^u^ta in prodam a 8M m' veliko [«ir-celo v bližini klavnice ta 39.000 Din - Na?lov fH>vf uprava «Jutra».	5996
Hišo z gostilno
prodam Ponudb* na upravo ! «Jutra» pod «promet Ljubljana».	60O6
Hišo
i manj&o trgovino €e tno ffoêe • gostilno vzamem v najem Ponudlie po«t značko «Prometni kraj» na upravo
Prazno sobico
solr.fcno. p o » e b • e vhod, oddam stalnemu gospodu aii gospodični. — Maslov v upravi «Jutra».	5985
Gospodična
pofitenega značaja, se sprejme oa rdanovanje v Rožni dolini f*oti mesečni oajem-oini 75 I>in Več se poizv« v trafiki CesU na Rožnik.
6971
Lepo sobo in malo
kuhinjo
oddam e l. aprilom proti mesečni najemnini 5<Ki Din Plačali je za 4 mesece oa-prej. Naslov v z« «Jutra» 5979
Sostanovalec
ali dijak se sprejme k akademiku v lepo «obe na Rimski cesti 12.
Opremljeno sobo
tisto, » hrano starojli. soliden privatni uradnik u takoj. Ponudbe oa u|iravo «Jutra» pod «fitef. 2323».
5094
dliiri li
Krojač
akademsko eaobražen. ilAe
sebi primerno gospodično Riviljo v »vrbo ženitva. staro 20—27 let, ki ima nekaj premoženja ali že vpeljano svojo obrt na prometnem kraju, v kateremkoli mesto aH trgu Mlade vdove nI «o (sključene. Le reene ponudbe o sl(ko pod «Samostojna U» oa apr. «Jutra» 507S
Katera
premolna gdč ali mlada V4|ova bi hotela poročiti mladt-ga. simpatičnega, sa mostojnega obrtnika D«»pi-• sliko na upr «Jutra» pod lifro «Podjeten». Tajnost «ajamč.ena.	4727
Podeielske odre
opozarjamo
na veseloigro v enem âojaniu (4 osebe)
Z« predpust Izdana. (Cena 15 Dtn). (V istem .Odru* je še enode;anka: »Bogatin In smrt).
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
jUULjuUULiL-iLii-iUDDOOrinC
■ Jutra»
№44
Lokal
a dobro idofo trgovino t meftanim blagom e etanova-njem išiein. Ponudbe fiod Jifro «Takoj S74» na upr. «Jutra».	5Ô45
Drva
odpadke od lase in parie- Çfnrn žplprn
tov. kratko Ja-aoe do-tav.	/.eit.7.0
Ija n.-. dom po znîJ.anl een! in etare kovine veeb vrel parna taga V Seagnetti. kupuje Fr Stupira. trpovi-i.jubljana.	63 ca z ieleznino in poljedel-
___skimi etroji v Ljubljani, ;
Gospoaveteka cesta Jtev. l. !
43S6 :
Sostanovalka
ali dijakinja ee rprejme v lepo eobo t elektr. razsvetljavo Nasiov pove uprava •Jutra».	5883
!ST.
a?p!s službe mest-ns?a knjigovodje
4110 tuj>an*tro v Breii-oddaja elufbo meetneea ";ovodje. — Kolkovane j? vladati najkaa-do tfl msrea 19-Л. ^•nljene morajo biti « ~ «pričevali o nrav. "''И dotnovinftvu in lol-itobrazbi ter o pred-°tl>ah NVtop elnfbe • tri^-f-m. ^iaikaenei. pa «P'i'ont 1Î>-J€. — Obeeç - in et,i?y>enl prejtrDtkl - i -on, JTnïba je za-*' -i prnvizorna. definitivna. — Mestno čustvo Brežice. 495»
вдвжгааввввзшв
Sol'cltator
. IBletno «odno. odvetni-	KOOI.)
iko In notarsko prakso i5fe : aparate in dele najrenej. službe. - Zmožen Je vseh . pri J Goree - palača Lj. i kor.eeptnih del Ore tudi na kreditne banke debelo. Cenj. ponudbe pod «Solieltator» na upravništvo «Jutra».	6963
Dekle
vajeno Šivanja. iMe primerne službe: rre tudi k otrokom. — N.vtov na «pravo «Jutra» pod «Marljiva 18» 5984
Sprejmem
zastopstvo
vsake vrste 8eu trso-sko
i-peljan in potujem po vaej (^теје : Jugoslaviji Dopise n» upr.
<Jutra» pod tnaCko «Apflen potnik 2».
?sne?l'iva oseba
priproste k tihe. hflt-^ rr> in tr0ep0''ar«tva. se 8pri?evaîa in zahteve opr «Jutra» pod lifro Шва 4i».	Ш! i
Trsrovec
Izobražen. ll»e službe vod la vefcje obrti ali primernera. — Ka«lov «Veatea 78» B» «p»
25-a
Vsakovretao
zlato kupuje
najvišjih cenah J
erne, juvel'r j
Ljubliana, Woifova ulica S 64
če
Antikvitete____
Proda se zelo lepa bela ro-
koko garnitura in ve« dru- Z3 stare moške ob-
gih starin v Tavčarjevi nI. St 5/1. desno Ogleda se dnevno od 10—11. nre.
4606
Kot sostanovalka
Sr? sprejme poštena go^po-tična. ki je čez dan od-sotna Naslov pove uprava «Jutra».	4752
Nova soba
na dvorišču se takoj odda Naslov pove oprava «Jutra» 5954
Tvorniškj
soudeležba!
Za moderno, rentabilno, staro vpeljano tvornico želea. «troke v večjem mestu Slovenije
se išče družabnik
s 250 0U0 Din »©udeležbe in uloge (4 deleža vsled družinskih razmer odstopajoče-ga sedanjega družabnikaV Pogoj -odelovanje v vodstvu (honorirano) Lepo sta» Qovanje takoj v tvornu j ua razpolago. — Pojasnila dobi resen intereaent pod značko «Redka prilika 7» na upr «Jutra» v Ljubljani.
>•• :' - ■ ^ t - i-7'ч-; i.
Žage iarmenlce
((rateriee) in za veneeijanke ta remSeidski irdelek tvTO-ke J. Clou-h. Remseheld — zastopstvo in zaloira Rndolf Deri a j. Ljubliana, Kolodvore** ulica £8. 4044
leke
èevlje in per.lo plažam najboljše cene. Dopisnica la-dostuje. Jureéiè. Gallusove nabrežje It. 81, Ljubljana.
6915
Otroški voziček
le dobro ohranjen, ee kup» Cenjene ponudbe naj M pošljejo na upravo «Jutra» {»d «Vosiêek».	6953
Svileni klobuki 1 . . ___.
najmod-rnejm . v.eb mod. Kupim totoaparat
kot nth barvah se dobe od tSfl ka' Din naprM pri Z Mabniî-pod Oorjane. Kopitarjeva nI. t. .Jatra> i Jstotam ee iprejeoajo vsa
■MS SODravila.	MO «Jutra».
Ju. .
»udbe
9 X 12 v dobrem stanj železnim stativom Ponur z navedbo cene pod znamko «Prvovrstna optika» aa up».
Soba za 2 osebi
s hrano se odda pri realki Kaalov pcv. uprava «Jutra»
45S5
Stanova ; je
8—б sob t komfortom, v sredini mesU aH bližini tovarne Pollak i*č»»m Plačam dobro Ponudbe na naslov Zagreb l. po41 pretinae 222 4124
Separirar^a soba
fino opremljena, s elektr. razsvetljavo, se o<fda s 15. marcem »olidnemu boliSemu gospode Naalov "«ve upr «Jntm».	5902
cfUišeje vseh vrst
poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času
n r
JVGOGRA f ih A" KLtSARISA
hI ! m.f 4 M. SP. l'El rt A Л A S / / SI
illSiliSkSlltSAIIIlêai:I lititiltSIlttt!lltltZASIIIIAlItilllltilt•ItlttSteilliiiftllitiiiSltt«lllllllltklllllll:tllll
23
m
JVaročua sprejema tudi oglasni oaaelek uprave „jutra", Jreiemova ulica i
Sax Rohmer:	59
Rôeci ôetektiu
—	Izborno! je vzkliknil Gray. Meni je v tej zadevi marsikaj nejasno.
Svojo mladeniško zatelebanost je že zdavnaj prebolel, vendar pa bi se gotovo spet približal Riti, če bi bila svobodna. Toda nikakor si ni želel obnoviti starih vezi. Hladna, a vljudna prijaznos, je stopila na mesto blaznosti njegove prejšnje strasti. Tudi Rita se je spremenila; naučila se je spoznavati samo sebe in spoznavati svojega moža.
Ko se je Seton paša vrnil k svojim gostom, je vladala med njimi popolna harmonija. Prinesel je s seboj debelo beležnico in udarjajoč na zobe s svojim zlato obrobljenim monokljem je dejal s čudnim glasom:
—	Cenjeni gospodje in gospe, na kratko vam hočem poročati o izrednih dogodkih, ki se tičejo Kazmine zadeve.
Margareta je sedla v veliki naslonjač, v katerem je prej sedel njen mož, in Seton je sedel na njegov široki ročaj. Vsi so začeli poslušati z napetim zanimanjem.
—	Tri važne osebe so tvorile takozvano »Kazmino društvo«, je nadaljeval Seton. Sin Sin Wa, Sir Lucien Рупе in gospa Sin.
Rita Irvin je globoko vzdihnila, a ni prekinila govornika.
—	Začel bom s Sirom Lucienom, je nadaljeval Seton. Nekaj let pred očetovo smrtjo je menda živel zelo čudno življenje v različnih krajih sveta. Bil je strasten igralec in se je gibal v zelo dvomljivi družbi. V Buenos Ayresu se je spoznal — kdaj. to ni važno — z igralko v varijetéju. poznano pod imenom La Belle Lola, Židinjo iz Kube, lepo žensko brez vsake morale. Ne morem reči, ali je bilo Siru Lucienu v začetku znano, da je artistka poročena. Gotovo pa je, da je njen mož, Sin Sin Wa, zvedel za razmerje in se mu ni protivil.
—	Kako sta ta ženska in njen mož ujela Sira Luciena v svoje zanke, ne vem. Toda brezdvomno se je to zgodilo. Jaz za svojo osebo mislim, da je bilo kajenje opija temu krivo. In Sin Sin Wa je bil že od početka prodajalec in prekupčevalec opojnin.
—	Ti trije ljudje postanejo za r.as zanimivi v trenutku, ko zapusti La Belle Lola oder in stopi svojemu možu ob stran pri vodstvu društva za razpečavanje opojnin v Buenos Ayresu. To trgovino so nato prenesli v London in se ustalili v 0!d Bond Streetu. Od nekega potujočega komedijanta so kupili orijentalski k:p iz voska, ki je pozneje varal tisoče praznovernih ijudi. Bil je delo znamenitega francoskega kiparja, ki je bil specijalist v izdelovanju voščenih kipov, in ki je bil pravzaprav narejen, da predstavlja faraona Ramzesa II. za neko pariško razstavo. Kip so oblekli v ori-jentalska oblačila in mu dodali mehanizem, ki mu je dvigal desno roko. Tako je nastal »Kazma. razlagalec sanj«.
—	V Buenos Ayresu je imel Sir Lucien Pyne dostop v najboljšo družbo, ki jo sploh more to mesto nuditi, in cn je bil vir čudovito točnih »odkritij«, ki jih je dajal »razlagalec sanj« svojim posetnikom. Najprej so trgovino z opo.ininami vodili posebej in neodvisno od
»Kazme«, pozneje je pa spretni Sin Si Wa spoznal, kolike prednosti bi bilo, če se oba posla združita in bi slednji služil za krinko prvega. Zato so vso zadevo preuredili na podlagi, na kateri so jo pozneje vodili v Old Bond Streetu. Kazmino proročišče je postala tajna prodajalna za opojnine in v zvezi s tem je bil organiziran »chandu-khan«, opijska kadilnica, ki jo je vodil Kitajec. Gospa Sin pa je bila ona, ki je privabljala žrtve.
—	Vas vse zan;ma zvedeti, ali bolje rečeno, samo dva izmed vas, kajti Gray in Margareta že vesta, kdo je govoril kot »Kazrr.a« skozi malo okno za naslonjačem. Govornik, ki je imel lep, globok glas, je bil Juan Mareno, brat gospe Sin! Dekliško ime gospe Sin je namreč bilo Lola Mareno.
—	Mnogo teh posameznosti je povedal Mareno sam, ki je po smrti svoje sestre, katero je zelo ljubil, rad vse pričal. Večino tega so nam pa tudi potrdili drugi viri.
—	»Kazma. razlagalec sanj«, je torej najprej imel svoje proročišče v Buenos Ayresu. Ljudje, ki so imeli to stvar v rokah, so zelo naglo obogateli. Sir Lucien, ki se je tam zval samo Mr. Pyne, je prišel večkrat domov in je živel v Londonu kot milijonar. Ni dvoma, da je kmalu spoznal, kako dobičkanosno bi bilo, če bi se dala ustanoviti v Londonu podružnica podjetja.
—	Moj Bog! je dejal Monte Irvin. Kako strašno je to!
—	V istini strašno! je priznal Seton. Toda dvoje stvari je pri tem, ki jih ne smemo spregledati, če hočemo biti pravični napram Siru Lucienu. On. ki je bil revež, je postal bogat in okusil vse sladkosti bogastva. Vendar pa jc bil brezupno ujet v mreže lepe Lole.
—	Ne bom vas dolgočasil z ženijalno finančno organizacijo društva, ki so ga vodili pod imenom »Jose Santos Company«. Pre-idern k drugi dobi. k času, ko je postalo prazno podstrešno stanovanje v Albcmarle Streetu in obe trgovini v Oid Bond Streetu. Na povelje Sira Luciena jih je takoj vzel v najem Mareno, ki se je enkrat imenoval Mr. Isaacs. drugič pa Mr. Jakobs. ali pa je včasih nastopal pod drugimi imeni kot zastopnik Jose Santos Company-je.
—	Vse je šlo dobro. Društvo je imelo dovolj kapitala na razpolago in vodili so ga spretni ljudje. Sin Sin VVa si je poiskal stanovanje v kitajskem predmestju Londona. Kupil je polovico hiš v neki ulici in celo staro ladjedelnico.
—	Življenje Sira Luciena je bilo čisto navaden bluf. Redko je živel na stanovanju. Živel je večinoma po restavracijah in klubih. Skrivni vhod v Kazmino stanovanje je bilo strešno okno'urada Cuban s Cigarette Company. Za Marena je bila igrača priti ne-opažen iz tega urada po zadnjem stopnjišču hiše navzdol do vrat Kazminega stanovan:a. Sir Lucien je igral vlogo zasebnega atrenta in Mareno je dobival od njega vse podatke, ki jih je rabilo Kazmino proročišče.
—	Toda »razlaganie sanj* je bila le postranska stvar. Nedavno smo zvedeli, da so v proročišču razprodali vsako leto za približno trideset tisoč funtov šterlingov opojnin! Posebej je pa treba računati dobiček »Hiše stoterih naslad« in zasebnih opijskih partij, ki jih je organizirala gospa Sin.
—	Kazmino društvo si ie polagoma pridobilo kontrolo nad vsem trgom, in zvedeli smo dejstvo, da so ti ljudje dobavljali med vojno
posrednim potom kokain nič manj kot dvanajstim vojaškim bolnišnicam. Kako zelo je bil njih sistem razširjen, ne bomo nikoli zvedeli.
—	Prihajam sedaj k tragediji, ali bolje rečeno vrsti tragedij, ki je spravila do padca najženijalnejšo kriminalno organizacijo, ki je menda sploh kdaj tako imenitno uspevala na svetu. Skuša! vam bom razložiti vso zadevo nepristransko. Sir Lucien je postal žrtev ženske ljubosumnosti. Ali naj nadaljujem svoja izvajanja?
Seton je prenehal in pogledal svoje slušatelje.
—	Prosim, je rekla Rita. Monte in jaz veva... zakaj... ga je umorila. Toda niso nama znane ...
—	Podrobnosti, jo je prekinil Quentin Gray. Kar naprej, Seton! Ali vam je prav. Irvin?
—	Prav rad bi zvedel vse, je odgovoril Irvin, kajti po mojem mnenju je Sir Lucien ravnal proti meni pošteno, čeprav proti drugim ne.
Seton je zaploskal in egipčanski sluga se je pokazal, tiho in skrivnostno, kot je to navada teh ljudi.
—	Mahmud, kokteb!
Egipčan je izginil.
—	Ravno imamo še časa pred solnčnim zahodom, je dejala Margareta, ki se je ozrla po obzorju.
43. poglavje. Kako se j s izvTŠil zločin.
—	Vsi veste, je nadaljeval Seton. da je bil Sir Lucien oboževalec gospe Irvin. Odkrito moram reči, da se mi zdi. da je bila ta ljubezen svetla stran njegovega zločinskega življenja. Kdaj in kako se je ljubezen začela, vam ne morem povedati, toda bila je njegova edina dobra lastnost, ki jo je imel. Da vas je, gospa Irvin, privedel do nesrečnega zavživanja opojnin. ne morete zanikati; toda pozneje je prav iskreno poskušal, vas od tega odvaditi. V vaši rešitvi je videl svojo, kajti znano mi je, da se je ob času svoje smrti skušal umakniti iz Kazminega opojninskega društva. Mogli bi reči, da je postal bogat in tako zadovoljen; to je tvoje mnenje, Gray. Jaz pa sem prepričan, da je hotel pričeti novo življenje in je hotel postati vreder spoštovanja one. ki jo je ljubil.
—	Ena ovira pa je bila zanj prevelika — gospa Sin. Ona je bila vodilni duh celega društva. Vse načrte Sira Luciena. da odvadi gospo Irvinovo zavživanja opojnin, je ta ženska na hudoben način premišljeno uničevala. Ona je hotela, da se Gray čim ožje seznani z gospo Irvin. in sicer na ta način, da tudi on začenja zavživati opojnine. Ker se ji to ni posrečilo, jo je sklenila uničiti na ta način, da ji odtegne opojnine, ki so ji po tako dolgem zavživanju postale slednjič za življenje neobhodno potrebne. Njena zastrupljena ljubosumnost jo je dovedla do ukrepov, ki so bili zanjo naravnost nevarni. Bila je v nevarnosti, da samo sebe izpostavi in uniči s svojim delovanjem zoper ono. ki jo je smatrala za tekmovalko.
—	Za časa večkratne odsotnosti Sira Luciena iz Londona je bila posebno delavna in to me privede k zadnjemu prizoru drame. Ono noč. gospa Irvin. ko ste v svojem obuffu sklenili, iti osebno h Kazmi. je kot se spominjate, Sir Lucien stopil iz svoje sobe, da mu telefonira.
Bolni na Dliuiih
Tisoč že ozdravljenih!
Zahtevajte takoj kn} go o moji novi Umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga reš la smrti. Ona more poeg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen h tro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča, ter po vseobčem po ipneniti skrajša bolezen. Kesni možje zdravn ške vede po'rju eo prednost te moje metode in jo radi priporočajo Č'tn preje pričnete z moj m načinom prehranjevanju, tem boljše.	1301 a
Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v ce'em razposlal samo
10 000 izvodov zastonj vsled tega pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito km ço. Pišite na naslon AUGUST MÂRZKE, Berlin, Wilmeisdort, Bn!ch~aler»uasse tsr. 5.
Abt 870.
tBSffiSSSSSfflBBSfflBBLl
It JlJt II » I
NAJSOUI im ZA KURJE OČI
SMRT 2UDEYIMA'
Zahtevajte samo orig nalnl „Sznrt iulje« vima"i U apotekama in dro^erijaraa 1 zavoi lODnara. LABORATORIJA LAMICO,
Beograd. Kondina U,	ei-«
»'•«•■•••••(•••■•••••«•••vimmmMMHnMM'iiuMrao'i'Kn' •
Speci alna mehanična delavnica
zi popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmn"?ev Inih strnje kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pi<aln' stroje vseh sstemov s-vemen m ro naročilu in vzo cu. Tehnična /namen a
L UD BARAGA, Ljubljana,
Telefon it. 080.
Selenburgova u'îca 6.
Telefon it. 980
smerne
so pasiilje
ki preprečujejo in od-nvliajo prehlajen;e, nahod, griobol, vne'je, krhlja, akutne in kron čne katar e, hripe, influenco, naduho, zasop ost i. t. d. Poiskusiie vsaj eno škat-ijico pravih francoskih razkužilnih pastiij Valda, du se uverite o njihovi
čudoviti učinkovitosti. Toda pazile in zahtevajle h v vseh lekarnah in drogerijah v škatljicah z napisom 55
Stefan Virtcek
ento-tapetr.lk In sedlar
Tržaška «sta 9. Gl nce
Specijalna delavn ea zr tapecira»je avtomnbicv in otiofjih vozičkov Izdelovan e d narnir i'.lovk, damsk h torbe, ter vseh usi'jatih popotnih predmetov.
Vsled ugodne nabave surovin smo
znatno
r. e n «5
1104-a
nogavicam
in drugim
pleteninam
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike, ter se pr.poročamo
M- FrsnzS & sinovi
Poštni preda! 44.	Ljubljana, Pr.voz 10.
ш>м|ф>т««,»,»»»»ж1ш»>1
LO A
Izkušen elektrotehnik,
akademski nanbrnžcn, e'eUro-ipženier, sod ii izvedenec, z več kot 30 letno uspešno prakso pri svetovni elekt-otvrdki išče ob umer rnih zahtevah poverijivo nameščen e pri jav< i električni centrali ali pri večji industriji. -Želi, da se mu nudi možno;t eksaktnegi produktivnega dela pri organiziran u, grad ni pogonu, upravi ali kontioli, kjer se polaga osobita važnost na teme jitost, previdnost in popolno Izvežbanost v pnslovan u.
Uopir-i pod „Izkušeni praktičar" naj se naslnvijo na P.,blidtas. d. d. og asni zavod. Zagreb, Ounduličeva ul ca II. 13 8
Klanjajoči se volji Najvišjega, naznanjamo potrtim srcem vsem sorodnikom, prijattliem in znancem pretužno vest, da Je naš prei|ubljen! soprog, oče itd., gospod
Matevž Krassnig
vodja vrelnice pivovarno „Union" in bifini posestnik
danes po dolgi mučni^bolezni, v starosti 6* let za vedno zaspal.
Pogreb nepozabnega se bo vi8.1 v četrtek, dne 4. marca ob 4. popoldne Iz hiše žalosti Spodnja ŠiSka, Slovanska c SL 278 na pokopališče v Dravlje
Sv. maše zadušnice se bodo brale v S.šenski cerkvi v petek, 5 marca ob 8 url zjutraj.	1338 a
V Ljubljani, dne 2. marca 1926.
Globoko žalujoSi ostàli.
El mu mi
Jur šičeva ul. 6 Sjdička •il. 3 dnb,-vl|a i rivatni-kom dvo4ole?a (b c k1 je in dele za iste šivalne stroje, gramofone, gramofonske plošče, nogo meine žoge, 'ehn čne potitbščine po nain ž ih cenah. Športna dfuštva mehaniki in ob tniki
dobe popust 79 Zah'evajte fcrezp'ačnl ti ust ovani ceniKl
«Jutrov» roman
LUCIFER
fcat**rt«£» «kozintko» oap^ta vw**lnna iirt>|i|fi»-Di ■ fao j laiitiAnim« Mf»l»>tli*j) o«l z» j 4»*tk» I. kiti.*» ki (irina j Aajo qsv>luft**o**(Do ftttaMjtl j • tnt**r**»antnim razmotri vnnjfB v«4k toi |>ги»**о»
Iôroja k mu «|fi]i raz Obiranj* «n k.tnMtfrn»«*!!a m so|«*t рг"»нп»'£»'Ој*' tako '1» §o fitaf^lji o^lrjinu »tri^a kovali v<ako nadaljevanj« romana i*- izfol io «f» <io Hva OP 0|»f avi c J titra» • LjuMian«
Vsi M so ea čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače kntižnice. to!) zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
% ииоа «lan«	65 UlD
Broftirana t»	4Л Dir
Posestnik večjega imetja v notranjosti Srbije blizu Beograda, poleg glavne prog*», želi organizirati moderno » lekarno in sirarno Na svo em po estvu ima vsa potrebna pos'ooja in hrano za najmanj -0 krav. Potrebuje pa .volane. a. poštenega in spretnega *ir r a s prakso za org niza» ciio in de o. Sirar bi imel poleg piače in stan »v an a korist od izdelkov in živin«-. Samo resne ponudb^ je p« slati na
ALO - .A CO MPANY.
Beograd, Koarčeva 7 pod et. 170 r opisom, starosti, o dose ai e ч delu v kate em so sjkCij.iI zirani kakšno pulso imajo, kolika je rodb na (n kje se nahaja
Г"

M. GALEŠIČ in ANICA SREBOČAN
razrofena CELJE, 11. februarja 1926.

SF
Odlikovano Tovarne !
VUII»««lie I ташс g-. ..........: ... !
S E. Frette e C JI
3 Monza i
(itaila) S;;: S
II Tkanine Д____
, r * 1 Prte"io I_______ j
ЈП§ Огтепз y	j
za daia	Nniililii;;;;
za aeseste5 {
s-
lil С'3!32?0 S________' :
iï 2al!i0tele,rcslaïr3cj]eiazdtiv!îilca jj
:: —----rrr-j^jz-ïm-vr -

OBRNITI SE NA PODRUŽNICO • ;
v TRSTU
[i:
VIA MAZZINI, 30
iiiiiipili
v LJUBLJANI
aja preriio
is sïtîvcnskîh premogovnikov
»seli kekovosti » ctl b f.igon h po orlirt-n. lnih cen b premogovnih« za donačo apo-abo k It .» tudi га industrijska poJjet.i is razpečava na debelo
ïr ~r?3raski premog tn koks
f^ake trste in fiiltega izvora tet nripo reča pusebno pivovistni Češkoslovaški la angieiki koks ta livarne in dom^to uporabo. kovaški premog, trm premoj m bnkete
ïï&siw. Presni mod za рзд t H v L:noI]sni
•fliklosičeva ces.a šte«. 15 I.	?o->
reditni zavod za trgovino in i
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem posSopfia)
Obrestovani vlng. naltm in orodaia vsako^ vrstnih vrednostnih panrjev. deviz in valut, borzna n ročila. nredu m in krediti vsake vrste, eskomu in nk^S'i menic 1er nakazila v lu- in inozemstvo, »afe-dep-sits itd, itd.
Brzojavke: Krtdi'. Liuh"ana fe'efoi 4П. «57. 54?. 805 in 806
Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja xa Konzorcij «Jutra» Adoli Riboikar. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarnaria bran Jezeršek. Za inseratni del ie odaovoren Aloizii Novak. Vsi v Liubljani.