UroluUtv« | sprava, Ljubljana. Kopitarjeva 4. Telefon 4001—4001, Mesečna naročnina C lir, aa ino-ismstro 40 Ur, — Oek. rad. Ljub. IJtna 10.650 m naročnine la 10194 u tnasratft. • Izključno sastopstvo ta oglase ll ItaltJ« la Inoiemstvai DPI 8. A. Milano. Rokopisov ■ • vrstama. SCOVENEC MA). 1944 21 NEDELJA Die grosse Abwehrschlacht in Siiditalien Erbitterte Kampfe zwischen Gaeta und Pontecorvo — Ent-schlossene deutsche Gegenangriffe — An der Ostfront nur ortliche Kampfe — 71 Feindflugzeuge bei Terrorangriff auf Berlin und Braunschweig abgeschossen DNB, Ans dem F0hrerhauptquartier, 20. Mai. Das Oberkommando der Wehr-niacht gibi bekannti An der italienischen S u d - front balt die grosse Abvvchrschlacht ununterbrochen an. Unsere Truppen kampfen sich im Abschnitt zvvischen Gaeta und Pontecorvo in erbit-terlem Ringen mit weit iibcrlegenen iciadlichen Infanterie. und Panzer-kraften au! neue Stellungen zuriick. Der vorspringeude Frontbogen von Gaeta wurdc geraumt. Einige Hohen nordlich liri end der Ort Campodimele lielcn nach hartem Kampf in Feindes-band. In anderen Abschnitten brachten imsere Panzergrenadiere in entschlosse-nen Gcgenangriffen die feindliehen An-griffsspitzen zum Stehen. Beiderseits Pontecorvo wurden alle Angrifie des Gegners trotz stundenlnngcn Artille-rie-Trommelleuers und massicrten Pan-icrcirsatzes abgeschlagen. Im Raum siidostlich A q u i n o brachen dic von star-uer Artillerie und zahlreichen Panzer-kamplwagen untcrstutzteu feindliehen Angriffe in zusammengefassten Fcuer unsrcr Waffen zum Teil im Nahkampf lusamraen. In den N o r d t e 11 des Ortcs elnge-Srungene feindliche Infanterie mit Pan-rem wurde im Gegenangriff gcworfen. Der Feind verlor hierbci 30 Panzer. Die 1. Fallschirmjager-Division hat selt Be-ginn der Schlacht an 12. Mai 100 Panzer abgeschossen. In der A d r I a beschadlgten Siche-rungsfahrzeuge der Kriegsmarine zwei feindliche Schnellboote. Von der Ostfront werden nor Srt-llche Kampfe am anteren Dnjestr, im Karpatliev orland und siidostlich W i t e b s k gemcldet. Wach!ahrzeuge der Kriegsmarine schossen uber dem Finnischen Meerbusen 5 bolschewistiscbe Bomber ab. Ein finnisclier Kampllllegerverband griff in der letzten Nacht einen feindliehen Nachschub-Stiitzpunkt hinter der Swir-Front mit gutem Erfolg an. Nordaraerikanische Bomber drangen gestern unter starkem Jagdschntz in das Reichsgebiet ein nnd verursachten durch wahllosen Bombenabwurf auf versehiedene Wohnvlertel der R e i c h s-h a u p t s t a d t sowie auf Braunschweig Gebaudeschaden nnd Verlaste unter der Bevolkerung. Jiiger, Flakartlllerie der Lnltwaffe so-wie Einheiten and Sicherungslahrzeuge der Kriegsmarine schossen 71 feindliche Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorige Bomber, ab. In der vergangenen Nacht warfen elnzelne britische Flagzeuge Bomben im Raum von K o 1 n. ¥@Sika obrambna bitka v južni Italiji Ogorčeni boji med Gaeto in Pontecorvom — Odločni nemški protinapadi — Na vzhodnem bojišču samo krajevni boji — 71 sovražnih letal sestreljenih pri strahovalnem napadu na Berlin in Braunschweig Fiihrerjev (davni stan, 20. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Italijanskem južnem bojišču traja brez presledka velika obrambna bitka. Naše čete se na odseku med Gaeto in Pontecorvom umikajo v ojorčenih bojih z daleko nadmoiniini sovražnikovimi pehotnimi in ol.lrpniskiini silami na nove položaje. Izpraznili smo naprej moleč bnjiščni lok pri <» a e t i. Nekatero višine severno od 11 r i j a in kraj C a m p o d i -m e 1 e so padlo po hudih bojih v roke sovražnika. Nn drugih odsekih ro zaustavili naši oklepniški grenadirji v odločujočih protinapadih sovražnikova napadalna čela. Na obeh bregovih I* o n -t e c o r v a so bili odbiti vsi sovražnikovi napadi kljub večurnemu neprestanemu sovražnikovemu topniškemu ognju in množičnemn napadu oklepnikov. Na področju jugovzhodno od A q u i n a so so v osredotočenem ognju našega orožja. deloma tudi v bojih iz bližine, izjalovili sovražni napadi, ki so jih podpirali močno topništvo in številni oklepniški bojni vozovi. Sovražnikova pehota, ki jo vdrla v severni del kraja i oklepniki, je bila vržena iz kraja v protinapadu. Sovražnik je izgubil pri tem 30 oklepnikov. Prva divizija padalskih lov- ee«T je nničila od pričetka bitke 12. maja 100 oklepnikov. Na Jadranskem morja io poškodovale zaščitne ladje vojne mornarice dva sovražna hitra bojna čolna. / vzhodnega bojišča poročajo le • krajevnih bojih ob spodnjem Dnjestra, na karpatskem pred. gorja in jugovzhodno od .V i t e b • s k a. Varnostne ladje vojne mornarice «« sestrelile nad Finskim morskim zalivom 5 bnljševiskih bombnikov. Nek oddelek finskih bojnih letal je napadel v pretekli noči sovražnikova proskrboralna oporišča za s v i r s k i m bojiščem z dobrim nspehom. Severnoameriški bombniki so prodrli včeraj z doliro zaščito lovskih letal nad nemško državno področje ler povzročili e odmftom bomb na slepo srečo v različnih stanovanjskih okrajih prestolnice, knkor tudi t Brann-s c h w e i g n škodo na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Ijovci. protiletalsko topništve letalstva, kakor tudi edinice in varnostne ladjo vojne mornarice so sestrelili 71 sovražnikovih letal, večinoma štirimo-torne bombnike. V pretekli noči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na k d I n -s k o področje. Iz bojev v južni Italiji Berlin, 20. maja. Na južnoitalijanskem bojišču je napadel sovražnik predvsem na obalnem odseku in na področju Ponte-corva. Na južnem krilu so pritisnili Amerikanci ob obalni cesti in ob pobočjih Monte Pctrelle preko Maranole in For-mije proti tisoč metrov visokemu gorskemu grebenu vzhodno od Ilrija. Nemške zaščitnice so zadale napadalcem težke izgube ter določevale s svojim odporom brzino sovražnikovega gibanja. Med Esperijo ln cassinskiml gorami sta se stekla oba doslej ločeno napadajoča sovražna klina na področju ceste Tiedimonte —Aquino — Pontecorvo — San Olivo—Esperia k napadu na najširšem bojišču s težiščem pri Pontecorvu in Olivi. Od Esperije so silile po težki topniški predpripravi zamorske čete in severnoameriški oklepniki v smeri proti severo-zapadu ter so sunile na obeh straneh mimo Mnote d'Arro ter dosegle vasico San Oliva, ki leži v naslednji dolinici. Z nemškim napadom, ki je bil izveden iz okoliških višin, so bili sovražni oddelki, ki so sunili precej naprej, presekani in obkoljeni. Boji, ki so zadali Maročanom in Alžirccm izredno mnogo izgub, so še v teku. Na severnem robu pogorja Au-runzi so napadli nadaljnji oddelki sovražnika ob Liriju navzgor v smeli proti Pontecorvu. Istočasno so se pomikale od vzhoda v nekako 6 do 8 km široki dolini med reko Liri in Vio Cassilino divizije peščev in oklepnikov, ki so jih podpirali številni bombniki proti cesti Pontecorvo— Aquino. Sovražnik je osredotočil glavna prizadevanja na področje Pontccorva. Tukaj je obstreljeval nemške položaje z neprestanim topniškim ognjem ter napadel kolono, četudi vsakokrat zaman, s pehoto in oklepniki. Nemško topništvo in težke baterije mctalcev so zadale sovražnim napadalcem visoke izgube ter uničile dognane oklepne pripravljalne položaje. Nič manj uspešen ni bil odpor nemških bojnih skupin na področju južno od Vie Cassiline, Te čete so silile počasi in obo- tavljaje napadajočega sovražnika do izgub polnih in zadržavajočih bitk za nasad oliv in vinogradov. V celotnem pogledu so nudile bitke v četrtek isto sliko kot v sredo. Vkljub največji potrošnji gradiva in najhujših izgub v moštvu in oklepnikih ni uspel sovražniku nameravan probojni uspeh. Poleg glavnega napada so se razvili le brezpomembni napadi. Jugovzhodno od Arielle so razbile čete za borbo iz bližine več sovražnih oklepnikov in tudi na nettunskem predmostju je potekel dan, če izvzamemo dva krajevna sovražna napada proti severnemu robu gozda Vallicclle Grandi, brez posebnih dogodkov, j j t Boljševiške želje po nadvladi na Balkanu Senzacionalno poročilo kairskega dopisnika listov »Daily Mail« in »Daily Herald« Sovjetska republika ob Dardanelah z vključitvijo Carigrada Berlin, 19. maja. Kairski zastopnik angleških listov >Daily Heralda« in »Daily Maila« je poslal svojima časopisoma dne 13. maja nek izredno inlere-santen dokument, ki ga je dobil v roke. Gro za sporazum, ki tO ga sklenili grški in bolgarski boljševiki o ustanovitvi zveze sovjetskih balkanskih republik. Dopisnik »Daily Maila« piše v svojem poročilu: »Dokument, ki ga laliko šele sedaj priobčim, je prišel v mojo roke tajnim potom in sicer kmalu i>olem, ko so pa v kopijah razširili po Macedoniji ter je od tamkaj prispel v Egipt, Dokument, ki ima nnslov »sporazume in ki sta ga podpisala za grško komunistično stranko Jani Joanides, za bolgarsko pa Dušan Daskalov v Petrici, ima naslednja bespdilo: »Po razpustu komunistične lnternia-clonale sla sklenili grška komunistična stranka in liolgarska komunistična stranka glede na politiko in zadnja na- Angloameriško izdajstvo nad Poljsko Stockholm. 19. maja. Stalno naraščajoči pritisk Ixmdona in Wa-shingtona na poljsko begunsko vlado, naj so pokori trdovratnim Kremljevim zahtevam, je sedaj dosegel tako ska begunska vlada očividno ne bo mogla več dolgo upirati. Odstavitev generalov Sosnkovskega in Kuklela je tik pred uresničitvijo. Izločitev obeh dveh poljskih generalov, ki veljata kot brezkompromisna nasprotnika proti vključitvi Poljske v Sovjetsko zvezo, bo za Moskvo pomenila nov diplomatski uspeh, za katerega se mora zahvalili Churchillovi in Itoosevollovi podreditvi sovjetskim željam. Sosnkov-ttUi in Ktikiel imata kot zastopnika izrecnega poljskega nacionializtna v emigraciji mnogo pristašev. Njihov prisiljen izstop iz begunske vlade bi poslal temeljni kamen za izročitev Poljske Sovjetom. Ta razvoj je bil že tedne točno viden na političuem področju. Rooseveltova in Churchilloma Izročitev poljske emigracije na milost in nemilost moskovskemu djktatu predstavlja novo izdajstvo zaveznika, ki je bil prisegal na Angloamerikance. . __ evim zahtevam, je 'er goro Umbusoin i stopnjo, dn se polj- "a Jugu z otokom T moskovskim željam l r|l(>, neodvisno, avtoi Beograd zopet bombardiran Beograd, 20. maja. V dopoldanskih urah 18. maja so močni oddelki britansko - severnoameriških bombnikov po daljšem odmoru ponovno napadli srbsko prestolnico, /opet so odvrgli številne razstrelilne in zažigalne bombe na stanovanjske okraje ubožnega prebivalstva in na mestna predmestja, kjer so našli oni, ki so pri prejšnjih napadih izgubili streho nad glavo, potrebno zatočišče. Močno nemško protiletalsko topništvo je razbilo napadajoče sovražnikove oiiclke, ki so prileteli nad mesto v več valovih, pri od-letu pa so jih napadli nemški lovci. Pri lem jo bilo sestreljenih več štirimotornih bombnikov. _>-■ Angloameriško izdajstvo W " nad Evropo Lizbona, 20. maja. Na Portugalskem je vzbudila najostrejšo kritiko ustanovitev oddelka G 5, ki ga je odredil Eisenhower in kateri bi naj prevzel civilno upravo evropskih dežel. Predvsem kažejo časopisi na to, da nc obstoja več nobeden dvom, da sta se Anglija in Amerika končno sporazumeli, da pridejo bivša Poljska, Finska in Balkanske države pod boljševiško nadoblast. Pariz. V zadnjih dneh sta zapustila francosko prestolnico v smeri proti vzhodu dva transporta prostovoljcev francoske legije proti boljševizmu. Massenkundgebung gegen den Kommnnlsma« ln Ježica — Množica na protikomu-Bističnem azborovanju na JežicL vodila razpuščenih organizacij ter v želji, da bi sodelovali v svrho hitre in uspešne akcije s ciljem ustanovitve Zveze sovjetskih socialističnih republik na Balkanu, po svojih zastopnikih in podpisnikih lega sporazuma — tovarišu Ja-niju Joauidesu za grško komunistično stranko in tovarišu Daskalovu za bolgarsko komunistično stranko — naslednje: 1. Končni ril! obeh strank je ustvaritev Zveze sovjetskih socialističnih republik na Balkanu, ki l>o ot>segala Grčijo. Macodonijo, Bolgarijo in Srbijo. 2. Grška in bolgarska komunistična stranka so smola |x*lužiti vsake taktike, ki jo smatrata kot najbolj primemo za dosego zgoraj omenjenega dogovora. 3. Obe stranki bosta delovali za varnost severne meje Zveze in sirer 8 ciljem, da dosežeta Donavo, ki bo meja Bolgarije in Srbije. Ta meja se bo končala nulo severno od Reke ob Jadranu. 4. Bolgarija bo dobila doslop do Egej-skega morja. 5. Carigrad in Dardanele bosta tvorila |k>1 nadzorstvom Zveze ruskih sovjetskih socialističnih republik neodvisno avtonomno republiko. B. Grško-srbska in bolgarska Mace-dotiija, lo je ozemlje med reko Milo in Rodopskim pogorjem na vzhodu, Kilo (Kogovsko in šnr planino na severu, 'induškini gorskim hrbtom na zahodu ter goro Umbusoin in Egejttkim morjem bassos vred bo tvo-tonomno sovjetsko socialistično republik v tej zvezi. K lomu pripominja Nemška diplomatska koresjiondenca: Londonska časopisa »Dailv Mail« in »Dailv Herald« sla le dni dobila iz Kaira besedilo političnega dokumenta, ki ga lahko štejemo med naj-enzacionalnejše dokumente od vseh onih, ki v sedanji vojni razkrivajo tnjne cilje naših nasprotnikov. Ne gre za nič manjšega, kot za točen načrt i/.ročitve Balkana boljševizmu v obliki ustvaritve balkanske Zveze sovjetskih socialističnih republik. Kairski zaslopnik obeh lislov poroča, da je dobil dokument že konec januarja. Ne izjavlja, čemu ga je do sedaj zadrževal ln šelo sedaj poslal svojim časopisom. Razlaga je jasna: Bilo mu je jasno, da angleški in ameriški narod takoj po bombastičnih izjavah o uspehu konference, takega udarca ne bi prenesla. Knže. da so hoteli angleški uradni krogi tudi sedaj preprečiti, da bi javnost zvedela za ta dokument, kajti doslej sla bila oba angleška časopisa sicer že poročala o priiiodu tega dokumenta, vendar pa nista bila objavila njegovo vsebine, čeprav so številna dejanja novega približevanja nenasilnemu Stalinu in obsežno preparira-nje angleškega in ameriškega tiska že ustvarila vzdušje za šo močnejše anglo-ameriške odpovedi. Dokument priznava v nvodn, da sla dobili grška in bolgarska komunistična stranka po navideznem razpustu komunistične internacionale nalog, da delujeta po smernicah, ki naj omogočijo ustvaritev »Zveze sovjetskih socialističnih republik na Balkanu«. Ta zveza držav naj lii vsebovala Grčijo, Macedonijo, Bolgarijo in Srbijo. Njene meje »o podrobno določene. Točka peta, najsenzacionalnejša točka dokumenta, navaja nameravano ustanovitev posebne sovjetske republiko ob Dardanelah z vključitvijo Carigrada. Komunističnim strankam na Balkanu je dovoljeno, dn za dosego tega cilja uporabljajo »poljubno taktiko«. Točen pomen teh besed razkriva zadnje uganke, ki so morda še obstojale v balkanski politiki Sovjetske zveze in anglosaških sil. V okviru gornjega načrla dobe Titovo tolovajske spletke popolnoma jasen značiij; on ni nič drugega kot borec za nameravano Zvezo balkanskih sovjetskih republik. Ta izjava nam razkriva tudi ozadje slalne krize v grškem emigrantskem taboru. Prav v zadnjih lednih je vzbudilo pozornost, da tudi najširše koncesije kralja Jurija niso mogle spraviti skupaj grških emigrantov in lolovnjev. To je naravno, ker so grški tolovaji izdali geslo za boj za grško sovjetsko republiko v »balkanski federaciji sovjetskih republik, ki bi jo vodila Moskva. Najzanimivejšo sliko pa nam nudi v luči najdbe >Daily Maila« in >Daily He-ralda« turška politika zaveznikov. S tem so odstranjeni poslednji dvomi o vlogi, ki so jo v Moskvi in Teheranu namenili Turčiji po vojni. Kot jc pokazal že zadnji Lippmannov člen, je Roosevelt načelno priznal Sovjetski zvezi zahtevo po dostopu k toplim morjem. Najnovejša sovjetsko-turška pogajanja so po listu »Exchange« ponovno obravnavala vprašanje »skupne obrambe morskih ožin«, to se pravi udeležbe Sovjetske zveze pri turški straži ob morskih ožinah v primeru, da bi se Turčija udeležila voine. Velika Britanija in Združene države sta s tem zadovoljni. Zato sla tudi pristili na izročitev tretjine badoglievske italijanske vojne mornarice Sovjetski zvezi. Sedaj postaja jesno, da se za novim gospodarskim pritiskom Angležev in Amerikancev skriva vse kaj hujšega, namreč ogrožanje turške zgodovinske vloge pri straži ob morskih ožinah v korist sovjetskih teženj, za katere je, kot znano, Mo-lotov pri svojem obisku v Berlinu leto 1940, zjman iskal nemškega pristanki, ^ Jasno je, da bi bila taki dardaneltka republika le pričetek popolnega absor-biranja vse Turčije. Presojanje tega dokumenta, ki smo za njega izvedeli iz angleškega vira, prepuščamo glede Turčijo lurkom samim Ako gledamo s »kupnega glcdi;če na diplomatske in vojaške zahteve Sovjetov od Norveške pa do morskih ožin in Sredozemlja, ler na zunanjepolitični umik Angležev in Amerikancev, poleni gre ludi to harmonično v »liko o končnih ciljih sovjetske politike v Evropi. To pa tudi znova potrjuje dejstvo, da ne gre v nemško boljieviSkcm spopadu le za nemške koristi, temveč da vrši Nemčija svojo zgodovinsko vlogo pri obrambi evropske celovitosti. Obenem vidimo, da noben Evropec ne more ničesar pričakovali od Anglije in Amerike ter da nemška zmaga lahko zaščiti Evropo pred imperialističnim in boljševiškim pritiskom proti zahodu .Doslej so v inozemstvu često hoteli odpraviti nemško svarilo o boljševiški nevarnosti in o njenih angloameriških zaveznikih kot propagando. Toda tu imamo dokument, čigar dokazni moči sc tudi Angleži nc bodo mogli izviti, čeprav bodo brez dvema poskušali vse, da ga angleškemu narodu nli zataje, ali pa da ga s pomočjo boljševikov zanikalo. Možat odgovor Beograd, 15. maja. Kdor je kot vojak doživel tako duše v n o, kol moralno nesrečo, da je pri~e| v vojno ujetništvo, ve, kaj pomeni dobili tu pa tam kako pošiljko od svojih ljubih iz domovino ali par od kaegn. čeprav osebno nepoznanega »prijatelja«, lakoj te obide nek o^rčujoč pogum: >ša mislijo name!« Nič več se ne počutiš zapuščenega in iio/.abljenega. Upanje in mogočo najredkejše izmed vseh Cuslev, t. j. veselje do življenja, ludi pod pogoji, ki lakorekoč izključujejo vsako veselje do življenja, vrnejo človeku zopet duševno in moralno silo. da lahko čaka na oni trenutek, ko se bo smel vruili domov, »nazaj v življenje«. Mednarodni Rdeči križ Je ona organizacija, ki posreduje razpošiljanje tak» šnih ljubeznivih daril med vojne ujetnike. Dovolj je znano, kako radi združujejo Angleži in predvsem Amerikanci tudi to čisto človečansko akcijo z izdatno porrijo reklame in propagande. V naravi vladajoče plasti obeli imenovanih narodov tiči namreč — in nihče se ne zgraža nad tem — da igra »več milijonov težki« lastnik javnih hiš istočasno ludi vlogo krščanskega apostola in da ra/.deljujo po stotisočo izvodov biblijo ntcd »nevernike«. Iz precej prozornih ozirov prejmejo ne samo angleški in amerikanski. temveč tudi francoski, poljski in končno tudi srbski vojni ujetniki v Nemčiji vsak mesec »ljubeznive pošiljke« iz Anglije in iz USA, katere vsebujejo — prav tako iz tnko jako prozornih razlogov — predvsem dragocenosti, kot n. pr. čokolado, kakao, kavo ali čaj, t. j. predmete, ki spadajo v Evropi, katera se bori za svoj obstanek, med največje redkosti. Dobro premišljena in »psihološko« dobro utemeljena akcija Angloamerikanrev pa se je končala sedaj i zvenečo klofuto, katero sta morala prenesti London ili Washinglon verjetno r stojo največjo razočaranje. Srbski vojni ujetniki r Nemčiji so odklonili sprejem pošiljk od strani Angleiev in Severnoamerikancev. Razlog: Ne morejo sprejemati daril od onih, ki jim morijo in ubijajo njihove žene in otroke, matere in sestre, očete in hra»e. Ta vredni odgovor srbskih vojnih uiot-nikov na hritansko-amerikanske stralio-Talne letalsko napade, zaradi katerih je padlo t Srbiji na lisoče nedolžnih in miroljubnih žrtev, je nilnree v ohraz Tsem puritsnskim hinavcem Velike Britanije in USA, udarec, čigar sledov niti desetletja ne bodo mogla zbrisati. Vojnk jo pljunil v lice morilskega kramarja in noben propagandni aparat vsega sveta ne more reč nntvesti, da gre le za »majhen nesporazume . -»kr. t , i Ko smo dobili to poročilo, m nismo prav nič začudili, saj vemo kako Brbski vojiik ljubi svoj dom in knko v ujetništvu, v katerega je zašel brez svoje krivde, misli na svojce in si želi Čimprejšnjega povratka v domovino. Sodni pa pomislimo, kako grozen mora bili njegov občutek, ko izve, da so njegovo prestolnico in v njej njegove drage bombardirali njegovi nekdanji zavezniki Angleži in Amerikanri. Noben izgovor nn vojaške razloge ne more opravičiti tega koraka. Co je morda prej še gojil kako naklonejnost do bivših zaveznikov, je se. daj splahnela v nič in se spremeniln v trpko obsodbo in prezir. Temu čustvu je dal srbski ujetnik vidni izraz v odpovedi edini dobroli. ki jo uživa, lo je v odpovedi angleškim in ameriškim pošiljkam. To dejstvo je samo po sebi lako zgovorno, da ne potrebuje nikakega komentarja, saj pomeni res največjo moralno klofuto Aneloamerikflnrem in obenem strahotno obsodbo njihovega b^mb-niškepa strabovanja nad nedolžnim prebivalstvom, »bLuvi^.LCi, sobota, 20. maja 1944. St. 115. Ispelo prdikomonistična zSidrovanje na Jezici Ježica, 18. maja. Za ostalimi slovenskimi kraji, ki so se uvrstili v protikomunistično visto, noče v ničemer zaostati tudi Ježica. Saj je tudi to lepo slovensko naselje še skoro do lanskega leta strahovala gmajnarska »vojat ter je tudi tu polagala svojo krvavo roko na najboljše in najpoštenejše ljudi. Tako ic tudi na Ježici moral pasti nedolžni France Strah in še drugi, ker so ostali verni in zavedni Slovenci in se niso hoteli podvreči tiraniji raznih mestnih in pode-; ,'lskih pokvarjencev, delomržnežev in potepuhov ter so ostali narodu ob strani v največji njegovi nesreči, ttdno prepričani, da je komunizem res največja nesreča, ki sploh more priti nad kak n^rod in da zato :-nnj tudi na slovenskih tleh ni in ne sme biti prostora. Protikomunistično tborovanie je bilo ni prostoru pred cerkvijo in šolo. Govorniški oder je bil okrašen z zelenjem in zastavami. Ob enajstih je začel zborovanje g. Rigler Matjaž s pozdravom zastop-rika g. prezidenta kapetana fregate g. Kregarja in ostalih gostov iz Ljubljane. Domobranski pevski zbor je zapel himno »Naj čuje nas presvetli Bog.« Pozdrav gospoda prezidenta Na govorniški oder je stopil g. knpe-tan fregate Kregar ter je protikomunistična rborovalcc pozdravil v imenu g. pre-identa generala Rupnika, ter poudarjal, da mo je g. prezident naročil naj poleg njegovih pozdravov sporoči vsem zooro-valccm, da mu je točno znano trpljenje !:udstva tudi na Ježici ter da je trdno rrepričan, da «e bodo tudi Jcžičani pridružili našim borcem, da bo uspešno dokončan proti komunizmu započe.i boj. Žito je nujno, da se odloči prav vsak in to ali za lepšo bodočnost slovenskega naroda ali pa za komunizem. Govornik zatem poudarja kako se g. general Rupnik trudi, da bi rešil slovenski narod. Da se So pa to zgodilo, je porok slovensko do-i"obranstvo, ki je danes že sila, kateri se komunisti nikjer vtč roperstavljati ne • rejo. Dolžnost vseh pa je, da to domo-1 rar.stvo še bolj podpro, kakor tudi vsak urug zdrav pokret, ki se bori proti komu-rlzmu. Končno g. Kregar vse tiste Jcžiča-re, ki imajo še svoje ljudi po hostah poziva, naj jih spravijo domov in naj sc priključijo protikomunističnim borcem. Zadnjo misel v pozdravnem nagovora g. Kregarja je tako| povzel predsednik !:■ rovanja ter je njegov poziv tistim Jc-"čmom, ki imajo svojce šc v gmajni, na-?'ovil predvsem na nekatere železničarje !n nekatere ježenske petičnike. Vse je resno opozoril, da jim je bilo zaenkrat e prizanešeno. Toda vsake mere je enkrat eadostl. In če se danes ta terenska rvo:st »prašuje, zakaj je bilo protikomu-ristično zborovanje potrebno tudi na Jerici, ji domobranstvo na ves glas »poroča, 'a domobranci tudi na Ježici niso za pa-i da, temveč zato, da uničijo komunizem tudi na Ježici ln pravtako vse nicgove r -.močnike in finančnike-terence. Govor-r kova Izvajanja »o vzeli številni zborovale! z navdušenim odobravanjem na zna-rie. Medtem je pa »topil na oder prvi govornik prolikomunističnega zborovanja Nikolaj Jeločnfk Izjavlja, da govori v itnenn »!ov»nske mladine in da že polna tri leta teko po »'ovcnskl zemlji potoki «loven«ke krvi, c'ivjajo boji, ki jih pošteni »lovenski človek ni želel fn »o mu bili vsiljeni. To je ' rba za slovenski narod, za domovino in vero v Boga. V 1500 letfh zgodovine slovenski narod še nikdar ni bil postavljen pred tako važno odločitev, da bi moral izbirati med življenjem in smrtjo, med nadaljnjim obstojem ali suženjstvom. Danes ita samo dve poti. Ena pelje skozi ruševine, ogenj in smrt, skozi kom. OF, druga pa vodi v nasprotno smer, v pravo ln resnično slovenstvo. To pot je nastopilo do-mobranstvo in pošteno »lov. ljudstvo, Med obema taboroma zija prepad Sedanji dogodki na Slovenskem se tičejo prav slehernega Slovenca. Zato govornik poziva vse navzoče naj nikar ne pričakujejo rešitve od zunaj. V nadaljnjih izvajanjih g. Jeločnik napada vse tiste, ki podpirajo Brozove komunistične tolpe z orožjem in živili ter poudarja, da hočejo Slovenci pravo slovenstvo brez kakih rdečih ali judovskih vplivov. Izjavlja nadalje, da je slovenska mladina dane« zbrana !n »toji za domobranstvom, trdno odločena za borbo proti komunizmu. Ta mladina je že v zadnjem polletu »trla komunističen teror po slovenskih šolah, na deželi pobi;a rdeči teror ter bo tudi na Ježic! žc v kali zatrla vsak poskus komunističnega »tra-hovanja. Ta mladina nima za geslo ropa, požiga ln umora temveč mater, domovino in Boga. Za lepšo bodočnost je slovenska mladina že do danes plačala strahotni krvni davek in kljub temu ni klcnila in tudi v bodoče ne bo. Časi, ko so komunisti »trahovali to mladino, so minili. Mladina hoče graditi in noče imeti nič skupnega i tistimi pokvarjenci in izpriienkami, ki so se po 8. septembru odšli vlačugarit v hoste. Zborovale! »o govornika nagradil! z odobravaniem za nicgova izvajanja. Pred-no jc predsednik zborovanja podal besedo naslednjemu govorniku, je zopet porabil priliko za izpraševanje vesti ježenskim terencem. Pobijal je njihove stalne izgovore. Odločno pribijal če je 25.000 slovenskih grobov »amo politika, potem bodo domobranci tudi a politiko napravili red in »pravili v»e zločince na mesta, na katera »padajo. Vsem tistim pa, ki pričakujejo rešitve od zunaj pa sporoča naj »e v»alc »amo zaveda tega, da si bomo morali na novo zgraditi in popraviti vse to, kar »mo st sami razdejali in požgali, prav sami. Tega nam nihče na svetu povrnil ne bo. Po teh besedah je domobranski pevski zbor zapel najprej »Dom braniti, domobranci«, nato pa še »Domovini«. Na govorniški oder je pa med tem stopil mladi slovenski pisatelj Stanko Kociper V svojem nastopu je med drugim poudarjal: V najtežjih trenutkih ko gre narodu za biti ali ne biti, se pokaže, če je narod »ploh vreden, da še živi in obstane. To težko preizkušnjo doživlja »lovenski narod že od leta 1941 dalje. Pripravili so mu jo pa komunisti, ki »o se na krvavo revolucijo pripravljali že leta ln leta, ker to vedeli, da na pošten način slovenskemu narodu nikdar zavladati ne bodo mogli. Slovenski narod je pa pošten !n veren in v vsej »vojl zgodovini ni poskušal pustolovščin, temveč jc ■ tvojim trpljenjem in žulji ustvarjal in bogatil svoje m&teri-jalne in kulturne vrednote. Med tem t* je pa skupina Izprijencev pripravljala po fiariških beznicah na krvavo revolucijo, n nič drugega t! zločine! »lovenskemn narodu niso mogli pripravit!, kakor 25.000 tlovcnskih grobov to 3 milijarde škode na slovenskem narodnem premoženju. In ker (lovenski narod tvojih voditeljev ni in tu- Ospešsii boji proti tolovajem Berlin, 90. maja. V napada sovražnika na dalmatinski otok Sol ta, ki je bil omenjen v vojnem poročilu v četrtek, ?o napadale pole«; tolovajev tudi čete zaveznikov. Pri obrambi napada v jutranjih urah 10. maja so prizadali ha-roverskl grenadirji pod vodstvom rezervnega kirpetana Mohrmanna sovražniku najtežje izgube. Sovražnik je pričel z napadi z otoškega oporišča Vis, ki so ga pred kratkim bombardirala nemška lofala in katerega ime je prišlo v zgodovino z, zmago admirala TegelhoHa v letu 1S06. Sovražniki so skušali na več mestih otoka pristati z dvema ladjama in 9 pristajalnimi čolni. Preden so ge iv:rcali, so jih opazili grenadirji ln z jndranske obale jih je uspešno obstreljevalo topništvo vojske. Sovražnikove čete so sku?ale, podprte z večjim številom britanskih letalcev, ki eo z bombami in letalskim orož- jem napadali nemške položaje, priti na kopno ter uničiti nemška oporišča. Nekatere sovražne skupine, ki jim je uspelo poediusko priti na obalo, so bile v protinapadu uničene. Zadnji in najhujši napad Je Izvedel sovražnik v večernih urah, toda tudi ta je ostal brez uspeha. Ker je medtem uspelo branilcem, dobiti s kopnega več ojačenj, se je napadajoči sovražnik umaknil. Na obali jo obležalo mnogo mrtvih. Otoško oporišče Solta je ostalo čvrsto v nemških rokah. Berlin, 20. maja. Poskus močnejših komunističnih sil, da bi vdrle na srbsko področje, lahko smatramo za Vončno-veljavno izjalovljen. Pri tem so izgubili komunisti v času od 18. marca do 17. maja 1944. skupno 2736 mrtvih, nekako 2400 ranjenih, številne ujetnike in pre-bežnike. Velik plen orožja in vojne opreme je padel v nemške roke. dl ne misli likati po pariških beznicah, zato to morali ti izprijenci dvigniti irp in kladivo. Ko pa je bila nesreča nad narodom največja, j« slovenski kmet resnično pokazal, da je pravilno razumel klic in zahtevo časa Ur je šel po svoji poti naprej. Govornik zatem prikazuje »liko gorja, ki to ga nad slovenskim narodom uprizarjali komunisti ter poudarja, da »ta pač »lovenski kmet in delavec sedaj že mogla tpoznati, da komunist ni in ne more biti njun rešitelj, temveč tamo zapeljevalec. To je komunizem na Slovenskem t svojim krvavim početjem že dokazal in potrdil. Govornik zatem poudarja, da je nemški narod tisti, ki se edini bori proti boljševizmu in ki bo boljševizem tudi premagal. V tej vojni so meje med obema tabo- roma jasno potegnjena. Ali bo zmagal boljševizem ali pa poitana Evropa. Govornik tu navaja misli t zadnja izjav« nemškega zunanjega miniitra, in naglaša, da to podane vse garancije, da komunizem na bo zmagal. Kakor je propadel na Slovenikem, tako bo propadel tudi drugod. G. Kociper nadalje izjavlia, da je mladina zbrana v domobranstvu. Revolucijo na Slovenskem so hoteli komunisti in jo bodo tudi imeli. Gotovo )e pa že danes, da komunisti do oblasti ne bodo prišli. Slovensko ljudstvo hoče nov socialni red, pošteno plačilo in mir S pozivom na bratsko slogo, je govornik zaključil svoja izvajanja ter je žel zanje odobravanje. Predsednik zborovanja je pa znova krepko prijel domače terence ter jim povedal, da je res nastopil zadnji čas za njihovo odločitev, ker časi so preresni, da da bi se šel kdo še nadalje »mancc«. S himno »Hej Slovenci« je bilo uspelo protikomunistično zborovanje zaključeno. UtUtltUiilU Spori *************** ŽSK Hermes i SK Mars Tekmo med Mnnsorn ln Hermcsom »o bile vedno jako zanimive tn dobro obiskane. Dobro se spominjamo lanskoletnih srečanj med obema ena jstoricama, v katerih sta vsnkokrat zaigrali jako poletno in živahno. Maraovco odlikuje hitrost, vzdržnost ln član; vse to dobre lastnosti dajejo ieram poseben Sar. TTermeianl m marljivo pripravljaj« na proslavo Z5 letuioe svoje obstoja. Pripravljeni so, da dostojno proslav« ovoj jubilej tor »o ss v zadnjih todnih marljivo pripravili, Pomladili so svoje moštvo ln uverjonl amo, da bodo tokrat zaigrali, kakor se spodobi. Ta tekma ho obema dobra predprl-pravs r.a binko^tnt turnir, ki bo letošnja največja športna priredltov. V prodtckml, ki prifine oh 15, se bosta seMali mo&tvt Zabjako, ki Ima letos v svojih vrstah nekaj Izvrstnih starih knnonov, in rezerva Ilermesa, ki Jo v neidoljskl Igri pokazala kar dobro znanje. Tudi ta tekma bo jako zanimiva, ker bodo ftabjačnnl pro-ir.kuS&ll starejše, Ilormežaul pa mlajše igrelee. Pričete* glavne toVme Je določen na 1«.S0, vodstvo tekma pa poverjeno g. Makovcu. BK Zabjak. Tokma t dne 1«. maja, ki Je odpadla, eo bo vršila v nedeljo, 21. maja. ob 15 na Herme.su. Vsi Igralci naj bodo oh 14.30 v garderobi, I.oJz.o sigurno! — Od tega tedna dalje bodo skupni treningi vsak četrtek od 18 dalje m igrišču Ilermosa. Prvi troning bo v četrtek, 25. maja. Vsi vabljeni. Načelnik. 6D Iztok. Jnntnrske moštvo tgra danes ob pol 11 dopoldne na igrilčn Mladike proti Juntorjem Mladike. Tostava kakor navadno. — Mladinsko moštva danes nt more Igrati Gospodarstvo Ljnblfacska borza za blago In vrednote Ima redni občni zbor v ponedeljek, 22. maja, ob 16 v Trgovikem domu. Dnevni red obsega poročilo za leto 1943 in pa delne volitve borznega »veta finančnega odbora in borznega razsodišča. Italijanski delavci v organizaciji Tmlt. Od oktobra leta 10-13 do srede maja 1944 se jo več kot 200.000 Ita'ija-nov prostovoljno stavilo na razpolago organizaciji Todt, piše večerna izdaja milanskega >(V>ntiere della Sera«. Te italijanske delovne sile so ustanovile posebno gardo za varstvo v Italiji delujočih vojakov pri organiziclji Todt in zgradb, ki jih je ta organizacija postavila. Ta oboroženi italijanski zbor OT tvorijo izključno mladi italijanski prostovoljci, ki so se odlikovali v zadnjih mesecih in ki niso starejši kot 81 let. Razvojna nagibnost oblike zavarovalnega podjetja. V posebnem odtisu je objavil naš znanj zavarovalni matematik g. Ivo Lah svojo kritiko doktorske disertacijo Ivana "Martelanca »Razvojna nagibnost oblike zavarovalnega podjetja«. Kritika vsebuje najprej vsebino, nato pa samo kritiko in oceno te inav-gu rahie doktorske disertacijo, ki je vzbudila pozornost tudi izven zavaro-valskih krogov. Iz knjižice navajamo naslednjo zanimivo številko: okroglo tri milijarde dinarjbric« grdo maščeval. Ko je zibajoči se Paskval lezel po stopnicah, mu je spodrsnilo in je tako močno butnil z glavo ob kamnito stopnišče, da se je onesvestil. Ko ie po kratkih hipih prišel k sebi, jc bil kar trezen; bolečina mu je pregnala vinske duhove. Odšel je v bolnišnico, kjer so mu očistili in obvezali grdo in bolečo bunko na čelu. Prijave za mesec junij. Pokrajinski prehranjevalni urad sporoča, da se je zaradi dobave racioniranih živil za junij treba priglasiti pri trgovcu najpozneje do 23. t. m. Trgovci so napro-šeni, da oddnjo prijavne odrezke najkasneje do 23. t. m. Prehranjevalnemu uradu (Ufficio annonario). Niso dopuščene prijave z živilskimi izkaznicami drugih občin. Izmnknjena tobačna izkaznica. Ko je šel 50 letni Alojz Simoniti zvečer z dela proti svojemu stanovanju nn Rafalu, sc je mimogrede ustavil v neki mestni proda jalni. Ko je vzel iz žc- fia listnico, je brez posebne pa/nje po-ožil tobačno izkaznico na prodajno mizo. Trenutek raztresenosti je zadostoval. da mu jo je neznan zlikovecizmaknil. Po brezuspešnem iskanju in povpraševanju je možakar potrt krenil proti domu. Kar otožen jc bil, ker je mornl tako nenadoma dati slovo priljubljenim cigaretam. Iz Trsta 8prcmemba voznega reda. Od 19. t. m. dO preklica ne vozita na progi Trst —Benetke in obratno naslednja vlaka; odhod: brzovlak 12.15, osebni vlak 18.55; prihod: brzovlak 19.05, osebni vlak 11.53. Na prdgi Trst—Videm je začasno ustavljen osebni vlak, ki odhaja iz Trsta ob 11.50 in prihaja ob 15.28. Zabavni vefer za delavce. Radio Jadransko primorje bo priredil v ponede. ljek zabavni večer za delavce v gledališču Verdi. Igral bo radijski oike-tor pod vodstvom dirigentov Giacoma Ci]>-cija in Maxa Schonherra. Sodelovali bodo: gopranistka Cariuen Picinl, Roce Schvvaiger, članica dunajske državna opere, solistka dunajskega radia Stepha. nia Proske, prva plesalka dunajskega gledališča Lucl Breuer, pinnist \Valter Panhofer, profesor dunaiske glasbeno akademije, tenorist Kari Friedrich, član dunajske opere, Marij Karlin, tenorist v tržaškem radiu, in \Villy Franzl, ravnatelj plesnega zbora dunajske opere. Prvi del programa l>o obsegal glasbo Ver-di.ia, Leonravalla, Pecceja, Rossinija, Ca rn i ela, lllershcrga in Sinica, drugi del pa bo posvečen Straussovim melodi-jam. Koncert bo prenašal radio Jadrau-sko primorje. Mladostni tntovi. V preteklih tednih je bilo v Pulju izvedenih več malih tatvin, šlo je večinoma za krajo ko-vinastih predmetov. Sedaj je policiji uspelo izslediti tatove: 5 dečkov in 1 deklico v starosti okrog H let. Ustanovili so bili nekako »tatinsko tolpo«, ki je poslovala po načrtu. Pri zaslišanju so po daljšem oklevanju povedali, clu so nakradene predmete prodajali nekemu starinarju, skupiček pa razdelili meti seboj. Seveda je policija dala pod ključ tudi zločinskega zapcljivca. Gospodinje Pošljite svoje služkinje v nedeljo, dno 21. maja 1914 na protikomunistično predavanje, ki se ho vršilo ob 5 popoldne v dvorani Delavske zbornice. Zaplenjena imovina upornikov Z odločbo šefa pokrajinske" uprave je zaplenjena vsa premična in nepremična imovina upornika Gostiše Jakoba, lesnega manipulanta. stanujočega nazadnje v Gor. Logatcu št. 4. ■HMnnnnnRi H V Gospodu je zaspal po kratki in mučni bolezni naš ljubljeni soprog, oče in dedek, gospod industrijalce Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti r ponedeljek, dne 22. maja ob K5. uri popoldne z Žal, iz kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križa Sveta maša zadušnica bo ▼ torek, 23. maja ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 20. maja 1944. Žalujoči: Ana, goproga, Anton in Ciril, sinova, I ▼ i e a, snaha, Nuška, Pctcrčck, vnuka. 18 snar, m Kri... Kot dober trgovec je ponudil svojo iz.najdl>o vojnemu ministrstvu v Parizu. Takoj je prejel odgovor: »Vaša iznajdba nas zanima. Pridite, da «e bomo pogajali!« Krupp je odpotoval v Pariz. Precejšnje naročilo je bil njegov nspeh. Za puškami je pričel Krupp L 1847. izdelovati tudi jeklene topove. Berlin ima vedno prednost! Toda Kruppovo ["inndbo »o sprejeli šele v — pretres. Medtem pa so prihajala naročila iz Pariza in iz Egipta. V času Krimske vojne je Napoleon III. Kruppa zelo zaposlil. Pa tudi ruski car je naročil pri iijem precejšnjo množino jeklenega nrožija. Krupp je postregel obema medsebojnima sovražnikoma. V povračilo ga je imenoval ruski car za kava-lirja reda Petra Velikega in člana častne legije. In Prusija? Na we načine je poskušal Krnpp, da bi dobil naročila tudi v svoji domovini. L 1802. je vlil krasen top. Ta top je vzbujal pozornost relo na Ix>ndonski mednarodni razstavi. Top je poklonil pruskemu kralju. Top so jKistaviji kakor kakšno i rrnčko v marmornato dvorano grada Potadam. Krupp p« je zaman čakal na naročila. Preteklo je pet let. preden se je kralj Viljem I. spomnil Kruppa. Med tem je ruski car, ki je dobil bitko na Krimu, hotel preurediti vse svoje topništvo. Krupp je o tem zvedel in se jo požuril. Vlil je močan top. Postavil ga je na z zlatom in srebrom okrašen podstavek in ga poslal carju v dar. Carja je darilo ganilo; Krupp je dobil namočilo za 500 topov. Poklonitev tujim vladarjem, ki jih je Krupp srečava! na raznih morskih letoviščih, se je vedno obneslo in prinašalo darovalcu vedno nova naročila. Nekoč pa je imel Krupp s tnkim darom tudi smolo. Namesto naročila za poklonjcni top mu je turški sultan poslal polno pest drnjih kamnov. Napoleona lTT. in rtrskega carja pn vi darovi topov vedno ganili. 1858, je Krupp sklenil pogodbo s francoskim vojnim ministrom zn dobavo 300 topov. Naročilo je potrdil tudi ccfar, toda v zadnjem trenutku so naročilo preklicali. Kaj se, je bilo zgodilo? Schneide.r. ki jc že dve leti vlival topove in delal orožje, je pretental Napoleona lil., da je rini prednost francoskim izdelkom. Zdaj sc je pričel med 1 Kruppom in med Schneiderjem hud boi in srdita tekma. Krnpp je odpotoval v Pariz. Vedel je, kje tiči zajec. Da hi ngnal svojega nasprotnika, jc ponudil banki Crodit Mobilier v Parizu, da postane soudeleženec. Sclineider pa je odbil udarec s tem, da je jxiku-pil večino delnic te družbe. Ob času vojne 1. 1870. sta se znašla oba, Krupp in Sclineider, vsak v svoji domovini, kot vojna dobavitelja. Sclineider je dobavljal orožje francoski armadi. Dobil je naročilo za 25 poljskih baterij in z.a 16 baterij s težkimi topovi, skupaj 230 topov, ki so bili vliti večinoma iz brona. Krupp pa je dal na posktišnjo svoje nove brz.o-strelne poljske topove iz jekla. Uspehi teh tonov so bili odlični. Viljem I., ki se je nil dal oklicati za cesarja Nemčije, se je izrazil, da so mu pripomogli k zmagi Krtipnovi topovi. Zdaj se jo silno množilo elelo v Kru.ppovih tovarnah v Essenu. Naročila \-6em štabom bataljonov in baterije. .Va položaju. Zadnje čase je naša vojska popolnoma popustila, iu sicer v vojaškem in političnem pogledu. Kakor pa veste, da je to nujno potrebno in da mi moramo vojsko graditi istotako v najhujših stiskah ali borbah. Stalno se štabi pritožujejo, da jim borci ne delajo tako, kakor bi morali in funkcionarji ne izvršujejo nalog, ki jih dobivajo od štabov, ker jim popuščajo in jih no kličejo na odgovornost. Istotako je velik vzrok od štabov, ker jim popuščajo na ta način, da ne kontrolirajo svoje edinice in jim pustijo, da lahko delajo, kar sami bočejo. Vsi štabi oziroma Slani štabov ste stari borci in stari partizani, pa se ne zavedate, kakšna dolžnost je od vsakega, da mora slalno gradili nezgrajeno moštvo. Člani štabov ne smejo nikdar puščati, da bi vojska ne bila stalno kontrolirana. Zadnje čase so se bataljoni zmanjšali v moštvu in v orožju, zato moramo razporediti, da bodo bataljoni enako močni v ljudstvu in orožju in nam zato takoj pošljite spiske moštva in orožja.,.< Take naredbe pač ne bodo dvignile morale komunističnim tolpam. Ce brigad-ni štab zahteva sezname moštva in orožja zalo, da bo odvzel tam, kjer je še kaj, bo morala še tam popustila, kjer še vsaj malo morda drži. Nič več ne bo ustavilo razkroja, ki se je začet v komunističnih vrstah. Naveličanost je prispela do vrhunca. Znakov za splošno naveličanost med komunisti je še več. Slab Gnbfere brigade nkaiuje dne 6. V. V6em štabom bataljonov in baterije: »Opozarjamo vse štabe, da imajo strogo kontrolo nad moštvom in da preko dneva ne smejo puščati vojske v vaseh, temveč jo je treba potegniti ob prvi zori v gozdove. Znaki razkroja med tolpami Da bo prej konec. Ko so komunisti napadali Žužemberk, so ga neprestano obdelovali z izstrelki iz težkega orožja. Z munieijo niso štedili. Dovažali so vedno novo iz Kočevskih gozdov. Topniški »oficir« se je takrat izrazil: »Čim prej bomo vso munieijo porabili, prej bomo »frejc, saj tega hudiča tako ne moremo vlačiti s seboj, ker so ti beli vedno za nami.« ln jim ga res ni bilo treba vlačiti, ker so ljubljanski domobranci pozneje zaplenili komunistom skoraj vse težko orožje. Komandanti jim uhajajo. Pred nedavnim bi se bil moral izvršiti napad na neko dolenjsko domobransko postojanko, pa jo je tik pred napadom komandant III. bataljona XV. brigade, Kosec Vinko, Skrivnostni sij nad Veliko Slevico »Domoljub« prinaša v zadnji številki zanimivo poročilo o skrivnostnem siju, ki se je po soglasnem pričevanju prikazal nad cerkvico Matere božje na Veliki Slo-vici. Bilo je to 4. in 5. grudna 1943, ko so hoteli komunisti cerkvico na Slevici porušiti, iu še kasneje, dne f>. januarja 1944. Iz poročila v »Domoljubu« posnemamo: Iz velikih Lašč smo sprejeli tole • pričami izpričano poročilo: Dne 4. grudna 1943 so komunistične tolpe razdejalo zvonik in požgale cerkev sv. Roka nnd Vel. Laščami. Zvečer istega dne je prišel oddelek komunistov tudi na Veliko Slevico, da bi tudi tukajšnjo cer-kcv podminirali in požgali. Niso se še dobro pripravili k delu, ko začudeni «»trme. Bilo Je devet zvečer. Kar nenadoma se nad zvonikom prikaže velik in bleščeč s:j, ki se je vedno bolj nižal in bližal zakristiji, kjer je shranjen kip ro-ženvenske Matere božje, ki ga ljudstvo vsak mesec nosi v procesiji. Komunistična tolpa je bila od tega pogleda tnko prepadena, da je na mah pobrala svoje orodje in zbežala. To se je zgodilo dne 4. grudna ob 9 zvečer. Komunistov je postalo sram, da »o se dali zbegati. Tistim, ki so bili zvečer tam gori in so pobegnili, so se tovariši kajpada rogali. Zato so sklenili, da mora drugega dne Marijina cerkvica na Slevici brez usmiljenja pasti. Zato je drugi dan. dne 5. grudna 1943 prišlo na Veliko Slevico kar 200 komunistov. ki so hoteli zdaj cerkvico še bolj podminirati in uničiti. Bilo je ob sedmih zjutraj, ko »o se lolili dela. A v tistem hipu se nad cerkvenim zvonikom spet pokaže neznansko velik bleščeč sij, ki se spet počasi niža in bliža Marijinemu kipu v zakristiji. Vseh 200 komunistov je zdaj prevzela strašna groza, da so pobrali šila in kopita ter pobegnili, ne da bi se bili še kdaj vrnili z namenom cerkvico uničevali. To se je zgodilo dne 5. grudna 1943 ob 7 ijutraj. Se tretjič se je pokazal sij na predvečer praznika sv. Treh kraljev. Tokrat se je prikazal 5. januarja 1944 med 7. in 5. uro zvečer. Komunistov takrat ni bilo blizu in tudi kasneje so se izogibali tega kraja. Od 5. januarja leta 1944 se sij ni več pokazal. .Vse te tri sije so ljudje videli daleč na okoli po bližnjih in daljnih vaseh. Ljudi je prijela sveta groza ter so po-vaod po hišah goreče molili k Materi božji. Vse, kar je tukaj povedano, je videlo stotine ljudi in so pričo na razpolago. Kakor pripovedujejo prisilni mobilizirana, ki so jih iz tamkajšnjih krajev komunisti svoj čas odvedli s seboj na Hrvaško, pa so jiin [>oteni ušli domov, so tudi na Hrvaškem govorili o tem siju. Dejstvo vsekakor je tole: Komunisti so dvakrat poskušali cerkvico na Veliki Slevici pognali v zrak in požgati, pa tega niso storili, ker so poprej pobegnili, tako da cerkvica še danes sloji, dasi jo na zelo izpostavljenem kraju. Dejslvo je dalje, da je tiste tri sije dne 4. in S. grudna 1943 ter 5. januarja 1044 videlo mnogo ljudi od blizu in daleč. Med ljudstvom v tamkajšnji okolici kroži o tem dogodku žo ljudska pesmica, ki jo prinaša »Domoljub« v celoti. Najbolj zanimivo pri vsej stvari je, da se je po ljudskem izročilu nekaj podobnega zgodilo že v turških časih in je naš pesnik Stritar zložil po ljudskem izročilu znano pesem »Turki na Slevici«. Vsa seseska se je pred Turki umaknila v cerkvico na Slevici, junaški možje in fantje so pa za okopi branili svoje pred turškimi nasilniki. 2e je mala hrabra četa omahovala, že je sam turški paša prijezdil do cerkvenega praga. Tedaj pa: — čudo čudovito glej! Konj ne premakne se naprej, ne gane ga ostroga, pribita mu je noga. Marija — kdo se slavi v brani — grozečo roko dviga; glej. iz oči — pogled strašan! — ognjen plamen ji šviga. Plašan spusti se paša v beg. za njim neverniki vsi vprek. Oteti so kristjani: — Marija svoje brani. „ Sedanji časi so ▼ marsičem podobni turškim časom. Tudi sedaj se verni Slo-venci za okopi borijo pred neverniki in gotovo je tudi sedaj z njimi posebna pomoč božja. Kot »Domoljub« pa tudi ml pripominjamo. da poročamo te suhe dogodke po dolžnosti vestnega časnikarstva, ne da bi se spuščali v obravnavanje dogodkov samih. KULTURNI OBZORNIK Nova pobuda v delu 0 za zedinjenje (»Orlentalis Ecclesiae«, okrožnica Pija XII. ob tisočpetstoletnir.i smrti sv. Cirila Aleksandrijskega, patriarha in eerkve-nega učitelja.) Misel za zedinjenje vzhodnih kristjanov s Petrovo stolico ni v katoliški Cerkvi nikoli nehala živo goreti. Značilno je, da je celo sedaj, med vojsko, prišla z najvišjega mesta nova pobuda. Ob tisoč-petstolelnici smrti učitelja vzhodne Cerkve aleksandrijskega patriarha sv. Cirila (f 444) je Pij XII. izdal kratko okrožnico, ki je nje vsebina vsa usmerjena v misel oerkvene edinosti, za katero se je ravno sv. Ciril tako dosledno in pogumno boril. Pomen te okrožnice je toliko večji, ker da slutiti, da se bo po vojni zedinjevalno gibanje med zapaduo in vzhodno Cerkvijo pospešilo. Okrožnica se najprej v uvodu spominja velikega patriarha in učitelja z vznesenimi besedami. Imenuje ga ponos vzhodne Cerkve, slavnega borca za čast Device Marije. Dali so mu veliko priznanje razni cerkveni zbori, predvsem kalcedonski in V. carigrajski zbor, proslavil ra je tudi papež Leon Veliki. Bil ki ga je odlikovala čuječnost, hrabrost in borbenost, prodoren duh, ki je takoj prepoznal Nestrijevo zmoto in sprevidel nje pogubne posledice. Svoje glavno delo je izvršil na efeškein vesoljnem cerkvenem zboru (1. 431), kjer je bil proti Nestoriju vodilen in zmagovit borec za čast »Bogorodice«, za pravilen nauk o dveh naravah in eni osebi v Kristusu in kjer je uveljavljal pravice Petrovega prvenstva v Cerkvi. Vse svoje življenje je uporabil v to. da vodi na pravo pot liste, ki so zašli. Vzhodna Cerkev ga časti kot svojega velikega svetnika, katoliška Cerkev pa ga je. 1. 1SS2. proglasila za cerkvenega učitelja. Priložnost, ki jo daje ta obletnica, uporabi sv. oče in z modrimi ter umerjenimi besedami poziva k cerkvenemu edinstvu, ki ga je sv. Ciril tako ljubil in se toliko zanj boril. F.dinost je potrebna zlasti danes, »ko se morajo vsi kristjani združiti v eno samo falango, da morejo kljubovati vedno bolj grozečemu brezboštvu«. Okrožnica ima torej stvaren povod v nujnosti sedanjih razmer, ko naval brezboštva grozi obema Cerkvama, zlasti vzhodni, kjer brezboštvo že dolgo pustoši in divja. Tri vezi morejo ustvariti potrebno iilfaMft: tm MM.kjttgliSfr* vere, ve* tmb ZA MESEC MA); MARIJA NAM GOVORI zgrda. Dne J zav r.aletavali in J . mistične iz- J n.-f.nl. V bl bivši jugoslovanski aktivni topniški pod-narednik, pobrisal od komunistov. Napada zalo ni bilo. — Co moštvo uhaja, zakaj pa ue bi šo konianduntil Ubogi Primorci! Gubčeva brigada vlači s seboj veliko Primorcev in Istranov, ki jih je prisilno mobilizirala. Ti ljudjo so vsega usmiljenja vredni. Sirer se predajajo, kolikor le morejo, a večini je pobeg silno otežkočen, ker neprenehoma pazijo nanje, Heveži so strgani in bosi. Včasih po cele dnevo ne dobijo hrane. Večina niti ne ve, po katerih krajih so jih vlačili. Kdor te uboge ljudi vidi — k domobrancem se stalno javljajo — se mu morajo v srre zasmiliti. Tako OF osvobaja slovenskega človeka! Zastonj si razbijajo glave. Ko so pred 14 dnevi domobranske operativne i-ete začasno zasedle Trebnje, a se po načrtu po nekaj dneh umaknile v drugo smer, so komunisti smatrali za svojo zmago, kar so domobranci zapustili. Ni jim pa šlo v glavo, da so že čez par dni domobranci Trebnje zopet zasedli. KCr dom>-brnnci nočejo zopet zlepa iz Trebnjega bi jih komunisti radi prisilili zgrda. Dne 14. maja so se zato z vso silo zaletav; napadali, a vse zastonj. Komu gube so velikanske. Števila mrtvih do- . mobranci n:so mogli ugotoviti, ker so jih komunisti odvlekli s seboj. Kanjenih je pa bilo samo v eni hiši 15. Po mlakah krvi okrog hiš sodeč, je število njihovih ranjencev veliko. Prav tako jim ne gre v račun, da držijo domobranci Mirno peč. 15. maja eo se zaletavali od 10 do 1 ponoči. Na strani domobranrev ni bilo izgub. na komunistični 2 mrtva in več ranjenih. Pred žico je bilo neprenehno čuti klice: »Pomagajte, ranjen sem!« Istočasno, ko je padel >f'ort«, jo bil ubit tudi komandant brigade Mirko Gorski. Poleg drugih mrtvecev, ki w» jih v tem boju utrpeli komunisti, je bil tudi divizijski radiooddajni in sprejemni telegrafist z dvema radiooddajuiina postajama na hrbtu. Preprečen požar. Zvestii načelu: naš Bog, požig, umor in rop, so komunisti na enein delu zažgali Žužemberk. Požar se je hitro širil in nastala je nevarnost, da bo ves trg |>ogore|. Tedaj pa je dal komandir domobrancem povelje za gašenje in se ludi sam vrgel v boj proti uničujočim plamenom. Fantje so sledili njegovemu zgledu in so gasili * tako ljubeznijo, kot da hi gorel njihov lastni dom. Po dve-urnem trudapolne-m delu je bil požar udu-šen, Žužemberk pa rešen popolnega uničenja. Ljudstvo je domobrancem za njih trud neizmerno hvaležna K posrednemu, četudi čudovito uspešnemu apostolatu molitve in trpljenja se mora priključiti tudi neposredno delovanje za pridobivanje duš. Na apostolstvo besede misliš, ki je sicer važno, a je še neko drugo, ki mora biti pred njim in ga mora spremljati in še za njim hoditi: apostolstvo življenja. Ni ti treba posebnih skušenj, da bi ugotovil, kako se nekaterih duš ne prime nobena beseda, pa če je še tako zgovorna. Beseda obrodi le tedaj sad, čc pade v dušo, ki je pripravljena, da jo sprejme. Kako naj obrodi seme, če pade na peščena tla ali med trnje osat. Zgled tvojega življenja pripravi duše, da sprejmejo tvojo besedo. Večkrat povzroči najmanjše opravilo, že sam pogled ali smehljaj, več dobrega kakor šc tako dolg govor. Izsili s svojo osebo spoštovanje do vere, ki jo izpoveduješ. Misli vedno, kako vzvišeno je biti kristjan, in zavedaj se božje navzočnosti v sebi se je izkazi vreden! V tvoji bližini bi morali ljudje čutiti kakor v sve- f čc L Jpr tišču nekaj skrivnostnega. Sredi splošne skvarjenosti mora biti tvoja krepost nad sleherni dvom. Bodi plemenit in pošten, četudi sleherni okoli tebe le na to misli, kako bi obogatel na račun drugihl Bodi značajen in odkritosrčen, četudi sta laž in hinavščina postala tako rekoč žc splošno uzakonjena. Bodi vesten in izvršuj svoje dolžnosti tudi med ljudmi, ki nimajo več pojma o vesti in dolžnostil Bodi tak, da bodo morali tudi tisti, ki niso tvoje vere, da, cclo tisti, ki sc borijo zoper vero, spoštovati Kristusa v tebi in v tvojem krščanskem življenju. Nekaj velikega je žc pridobiti z življenjem nauku Kristusovemu spoštovanje. Pa moraš šc več: pridobi nv.i ljubezen ljudi! Zavzemi se za druge, izkazuj jim dobra dela, kjer le moreš! Poslušaj njihove tožbe, lajšaj njihovo bedo, leči jim rane, pomagaj jim pri njihovem delu, bodi postrež-1 ji v in ljubezniv z vsemi, ki sc ti bližajo! Kratko in malo: bodi vsem vse in vse boš pridobil za Kristusa! Umorili so nedolžnega pohabljena Preska, 19. maja. Zadnjo nedeljo — 14. maja — je v Preski precej daleč od doma p«sel svojo edino domačo živino — kozo z mladičema — France Kosenina. star 35 let. Proti mraku ste se na njegovem skromnem domu oglasila dva komunista. Povprašala sestro Francko po Francetu, lil ko sta dobila odgovor, da ga ni doma. sta v jezi premetala vso hišo. Nato pa s'a od svoje straže dobil« obvestilo, da se Francelj s paše že vrača. Brž »topila k njemu in mu velita, da mora 7 njima v četo. Francelj pokaže na svojo od rojstva pohabljeno nogo in pove. da nikdar ni bil vojak in zato tudi nikamor ne more iti. Tedaj ga je eden hotel udariti s puškinim kopitom, pa je navzoča sos'ra to preprečila. Nato pa mu je na srco nastavil pu- škino rev in rekel: »Z nami ali pa...« Frnncelj je v svesli si svoje nedolžnosti pogumno dejal: »če sem kaj zagrešil, knr streljaj!« In komunist jo sprožil strel v prša. Ko je Francelj s sestro padel, mu je zločinec dal še en strel nnd levo oko. Komunista sla nalo Izginila. 1'inirajočegn fanta sta sestra in neka nečakinja odnesli v hišo. kjer so šo vsi skupaj molili in obudili kosanj«. Pruv tedaj je pri Preski zazvonilo »Zdraviunarijo« iu fant jo izdihnil. Francelj KoSenlnn ie bil daleč nn okoli dobro znan in prilju* jen. ! Prav zalo je njegov umor zbudil po vs-j Preski in daleč na okoli val ogrče-n;a. Njegovega pogreba na Vnebohod so se udeležili vsi moški in vsaka zavedni in pošten« Slovenka. ?.rtev h!ag°ga slovenskega fanta, ki je v vsem svojem življenju in mišljenju bil vseskozi krščan-ki in ki so ga komunistični terenci vprav zaradi njegovo krščanske doslednosti ua vak način hoteli »praviti s poln, je pri ljudeh dosegla vprav nasprotno, kol so boleli komunisti. Kako Izgleda »enakost In tovarlltvo« t hribih, lepo kažeta sliki, kl to fn "domobranci naili pri padlem komunista iz Cankarjeve »brigade«. Razlika med »tova-rišem« in »tovarišem komandirjem« bije t obraz vsakemu resničnemu tovarištvu Schon nniJormlerte nnd gut geliittcrte tKommandirrende Gcnossen« aus der »Cankar Brigade« — Lepo oblečeni in rejeni »tovariii komandirji« iz Cankarjev« »brigade« Ein »Genosse« aus der »Cankar-Brigade« in I.umpen — Raztrgan »tovariš« iz iste Cankarjeve »brigade« ljubezni do Boga in bližnjega in vez ene pokorščine do zakonite, od Kristusa določene hierarhije. Po teh treh vidikih razvija okrožnica svoje misli in poziva k edinosti. 1. Temelj edinosti je prava vera. Koliko se je zanjo boril sv. Ciril! Z veliko energijo je pbsegel v spore, ki jih je bil povzročil Nestorij s svojim krivim naukom. Ker so nekateri mislili, da je za zavrnitev Nestorijevih zinot zadosten nicejski cerkveni zbor, je sv. Ciril postavil zahtevo, da se morajo njegove zmote posebej obsodiii, kajti vedel je, di ni dovolj, če poslušno sprejemamo starodavne dokumente cerkvenega učitelja, temveč moramo sprejeli vse tiste opredelitve, ki nam jih cerkvena avtoriteta s časom predlaga. (Očividno okrožnica tu namiguje na zgrešenost one teorije, ki poudarja in priznava le prvih sedem cerkvenih zborov, izključuje pa potrebnost in celo možnost nadaljnjih.) Prava vera je brezpogojni temelj edinosti: »želeli si mir, pomeni, prizadevati si za največjo in najodličnejšo dobrino; toda zaradi tega ne smemo zapraviti krepost vere v Kristusa.« In zato »ne vodi do lako zaželenega povratka zašlih sinov k resnični in prnvi Kristusovi edinosti teorija, ki postavlja kot temelj edinosti vernikov tista poglavja, ki se z njimi strinjajo vsa krščanska olfčestva nli njih večji del, temveč tista teorija, ki sprejema vse od Boga rnzodete resnice, ne da ti katero skušala izvzeti ali jo zmanj- _JIHI«M—«WH—!■ ———■ šati.t (Pod prvo teorijo je mišljen predvsem oni pokret za zedinjenje krščanskih cerkva, ki pa poznamo pod imenoma »latitudinarizenu in »pankristiani-zem'; nnslnl je in se vzdržuje predvsem v območju anglikanske cerkve; načela lo teorije zedinjenja je zavrgel Pij XI. 0. januarja 1928 v okrožnici »Mortalium ani inos<.) V tem pravilnem prizadevanju za cerkveno edinost naj bi bil sv. Ciril Ale-ksandrijski nam vsem v zgled. Z neod-jenljivo vnemo se je boril za pravo vero proti zmoti. Zaradi svoje vneme je trpel preganjanje, bil izgnan s škotijskega sedeža, bil celo vržen v ječo in se ni strašil kljubovati samemu cesarju, ko je šlo za obrambo prave vere. Spisal je v ta namen tudi več knjig, odkoder žari njegova učenost, njegov pogum in njegova dušnopaslirska skrb. 2. Druga vez, ki je potrebna kol temelj edinosti, je ver. ene ljubezni. Delovanje sv. Cirila kljub vsej borbenosti le ljubezni ni izključevalo. Tiste, ki so zašli, je treba kljub vsemu smatrati kot brate; treba je z njimi postopati milo in rahločutno. Delovanje sv. Cirila v borbi za pravovernost je bilo polno dobrohotnosti: izogibal se je prepirov in bil ves zavzet za slogo. Ta njegov način postopanja se je zlasli pokazal takrat, ko je prigovarjal k spravi škore nnliohijske province. Da ne hi dni povoda za doktri-nalne razprtije, je svojih tako imenovanih »dvanajst ločko« še bolj razložil in jih ponižno ugladil. In tnko, z miloho, se mu je posrečilo, da jc dosegel spravo na temelju resnice. Prav tako bo tudi dnnes k edinosti najbolj pripomoglo iskrena in uspešna dobrohotnost, ki jo najbolj pospešuje medsebojno poznavanje. S tem namenom je bil v Rimu ustanovljen »Zavod za vzhodne študije«. Tu okrožnica postavlja ali bolje potrjuje važno in preizkušeno pravilo: »Treba je upoštevati vse to, kar pomeni /.a Vzhod dragoceno dediščino, podedovano od prednikov; torej to, kar se nanaša na liturgijo, na hierarhične stopnje ter na druga važna poglavja krščanskega življenj«, seveda s pogojem, da se vse to sklada s pristnostjo krščanskega življenja in s pravimi uravnimi normami. Potrebno je namreč, da so vsi narodi vzhodnega obreda deležni zakonite svobode v vsem, kar se nanaša na zeodovino, na duha in ni značaj vsakega posebej, svobode, ki pa vendar no sme nasprotovali pravemu in neokrnjenemu Kristusovemu nauku.« Zato nnj nihče ne misli, d« hoče zapadna Cerkev siliti vzhodne kristjane k spremembi njih obreda in njih ustanov. Različnost obreda nikakor ne nasprotuje bistvu cerkvene edinosti. — S tem pravilom je ponovno poudarjeno zadržanje Cerkve, ki pušč« vzhodnim kristjanom nedotaknjeno njih liturgijo in njih ustanove, obenem pa je odbit očitek, češ da hoče katoliška Cerkev »latinizirati« vzhodne kristjane. (Zato se tudi »Zakonik cerkvenega pra- Sveti d?*evi s@ blEialo! ' Bliža »e obletnica ganljive vsenarodne pobožnosti, ki smo jo obhajali konec lanskega majnika, ko so se po vsej naši deželi, kjer koli je bilo to le mogoče, apravile »pokorne svečanosti z večine s procesijo in so se vsi Slovenci posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Gotovo nc bo nihče tako kmalu pozabil kako mogočno je tiste dneve praznovala Ljubljana, ko se je pod vodstvom svojega pastirja škofa dr. Gregorija Rozmana podala v veličastni spokorni procesiji na Rakovnik in tam svečano obljubila brezmadežnemu Srcu Marijinemu po-boljšanje in spreobrnitev. Spomin na te milostne dneve bomo Slovenci obhajali vsako loto zadnjo nedeljo v maju. V smislu Marijinih naročil v Fatimi bomo na zadnjo nedeljo v meja vsako lelo opravili obnovitev posvetitve v zbranosti, spokornem duhu, pa z radostnim zaupanjem, da bo po Marijinem Srcu tudi naSernu narodu zasijala doba trajnega miru. Obnovitev posvetitve bo letos 23. maja prav r.a biukošti. Obnovitev posvetitve bo po vseh cerkvah Ljubljanske škofije kjer se opravlja služba božja, in sicer po vsaki maši. Pri vsaki posvetitvi bomo dodali še slovesne obljube, ki smo jih izjavili o priliki lanskoletne svečanosti na Rakovniku. Podobice z obljubami naj si verniki pravočasno oskrbe pri župnih uradih! Prve sobote, katerih novo vrsto smo 7 lelošniim majnikom zaključili so nam bile lahko globoka priprava na obnovitev posvetitev brezmadežnemu Marijinemu Srcu oziroma njih obnovitve so lepa priprava na ta vsenarodni praznik, ki ga bomo obhajali na binkoštno nedeljo. Poleg vsega tega pa je prav, da sc tudi kolikor le moremo neposredno pripravimo na to lepo obnovitev. Spravno-spokornl dan v soboto 27. maja naj bi bil dan skrbne priprave na obnovo posvetitev. Sprava, pokora, za-doščevnnje so tista sredstva, s katerim bomo odkupili grehe, ki jih je naš narod kdaj koli storil ln jih ie dela, da il po Mariji izprosimo modrih voditeljev, Cerkvi vdanih vzgojiteljev in pravičnih Boga boječih oblastnikov, Ljudje naj se ta dan med sabo spravijo, naj poravnajo vse kar jih loči saj zijajo med mnogimi Slovenci tako strašni prepadi, da jih more premostiti le božja pomoč. Po Materi in Kraljici naši pa bomo lahko v duhu Kristusovem zopet zaživeli človeka vredno življenje v bratski »logi. Danes ne živi nihče v razkošju, vendar komur je le mogoče naj se na »prav-no-spokorni dan posti, bodisi, da se ome|i v kaki jedi, ki mu je ljuba, da se odreče kajenju, pijači, gledališču, kinu, prijetni družbi in podobno. Se tako malenkostna žrtev je dragocena, ako je darovana v pravi namen. Sprano-spokor dan naj bo tudi dan miloščine. Darujmo kolikor moremo in kar moremo predvsem za domače reveže, pa tudi za druge, za katere skrbe razne človekoljubne organizacije in akcije, ki so vsakomur znane, saj danes toliko Slovencev trpi razno pomanjkanje, gmotno In duhovno, da je miloščina nujna, tem lepša pa, če je izkazana v zadoščenje brezmadežnemu Marijinemu Srcu za socialne krivice, ki smo jih sami ali so jih drugi prizadeli. To leto ne bo procesije, zato pa naj verniki obiskujejo Najsvetejše in naj i molitvami zadoščujejo k Bogu za skrunje-nje Gospodovih dni, za preklinievanje, za neposlušanje božje besede itd. Najsvetejše bo izpostavljeno po cerkvah ob določenem času, S skrbno globoko pripravo dvlgnimo svoje duše iz dnevnih nadlog in tegob k Materi in Kraljici naši, da bo obnova posvetitve, ki se letos tako lepo združuje z enim največjim praznikom »v. Cerkve, znak najtrdnejše vere in zaupanja v boljše dnil Škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot v Ljubljani. Ih ■ 32 - 69 - 51 - 86 - 59 -17 - 85 -12 - 70 so nove izžrebane številke za petoriee knjižne tombole retorico zadene, kdor ima izmed vseh do sedaj objavljenih številk pet številk v i>ti vodoravni vrsti, torej kdor je prečrtal vse številke v eni vrsti. Poleg gornjih številk so bile do sedaj objavljene že naslednje številke: 30, 23, 41, dalje 46, 36, 63, 20, 49, potem 77, 88, 21, 44, 8, 76, 48. V petorici bodo naslednjo knjige: T. .lurčič: Cvet in sad; 2. Gregorčič: Oljki; 3. Dular: Krka umira, odnoano Bevk: Po živalskem svetu; 4. Slapšak: Fn starček je živel...; 5. Velikonja: 888 auekdot; 6. Meško: Mir božji, Ob tihih večerih; 7. Mntičič: Petrlnka; R. Vašle: Unirajoče duše; 9. Podlimbarski: Oospo-din Franjo. in 10. Mlakar: Spomini, od-nosno Pregelj: Olroci sonca. Dan, ko bomo začeli oddajati dobitke, bo objavljen v torek, 23. t. m. Številke za tombolo bomo objavljali od torka, 23. t. m. do vštete binkoštno nedolje, 28. t. m. Žrebanje za denarno dobitke tombolo ho v nedeljo, 4. junija ob 10 dopoldne in ne, kakor jo bilo pomotoma objavljeno v nedeljo, 28. t. m. Kraj žrebanja bo pravočasno objavljen. Pelan Vlado — 50-Ietnik Kdo ga ne pozna tega ljubljanskega »slavčka prepeva včka«? Saj že trideset let prepeva pri Glasbeni matici in skoraj prav toliko tudi pri frančiškanskem cerkvenem zboru ter je absolviral nešteto koncertov in nastopov v skupnih zborih, v gledališču ali pa v znanem ljubljanskem Završni-kovem kvartetu. Ne praznujemo radi 50 letnikov, toda Vlado Pelan jo tako popularna osebnost v Ljubljani, da zasluži ob svoji Abrahamovim pozornost vse Ljubljane, saj spada med njene najpopularnejše pevce. 22. maja 1894 se je rodil glasbeno zelo nadarjenim staršem, ki sta bila tudi iz glasbena družine, saj je mati bila sestra opernega tenorja Favška ter je tudi sama pela v Čitalnici. Že pred vojsko je nastopal v dijaškem zboru Glasbene matice ter jo leta 1912 nastopil s prviin pevskim oktetom v Trstu. Od 1. 1913 pa je pri Glasbeni matici z malimi presledki, kjer je bil tainik, pa tudi dolgoletni predsednik. Z njo je nastopil po vseh turnejah v inozemstvu ter v vseh naslopih doma. Prav tako je sodeloval pri Ljubljanskem zvonu, pri pevskem društvu Merkur, zla- sti pa Se od L 1918 prt Sattnerjevem cerkvenem pevskem zboru pri frančiškanih, v katerem je nastopil preko 2000-krat. Pelan je tudi priznan kvartetni tenor. Pel je v prvem kvintetu Glasbene Matice, posebno pa za časa prve svetovne vojne pri vojakih v Admontu, v Gradcu, kjer je sodeloval kot pevec tudi pri slovenskem društvu »Kres«, ki ga je vodil župnik Ljubša. Od 1. 1926 nastopa v Završnikovem kvartetu, ki obstaja še danes. Poleg tega pa poje tudi v Operi v Zboru in kot solist. O Pelanu so lahko reče, da je polovico svojega življenja posvetil pevski kulturi med nami. Drugo polovico pa pomeni sodelovanje v raznih stanovskih društvih. Bil je dolga leta marljiv tainik Zvezo mestnih uslužbencev v Ljubljani, sodeloval je pri vseh socialnih prireditvah mestne občine. K petdesetemu lelu mu iskreno čestitamol Starši! Krstni botri In botrice! Ne premišljajte, kaj bi dali za darilo otrokn. Dajte mu krasno spominsko knjigo: MOjA MLADA LETA. Uredila Krista Hafner. Opremil arh. VI. Gajšek. Cena kart. 55 lir, v pol-platno 60 lir. Vezave v celo platno po izbiri. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI ■BBaaBBflSBBBBBBBBflBBCBBBBB va — Codex Inris canonlci« na vzhodno Cerkev ne nanaša, razen če gre za to, kar tudi vzhodno Cerkev zadeva že po naravi sami.) 3. Seveda bi bilo prizadevanje za cerkveno edinost neuspešno in iluzorno, čo ta edinost ne bi slonela na Petrovi skali, to je, na vrhovni avtoriteti Petra in njegovih naslednikov, rimskih škofov. Stališče sv. Cirila Aleksandrijskega je tukaj zopet vsem svetal zgled. Bil je ved-iio v tesnih stikih s papežem in se obračal nanj po pomoč, nanj se je skliceval v svoji borbi za resnico in cerkveno edinost. Na eleškem vesoljnem cerkvenem zboru (1. 431) je bil celo papežev zastopnik. Zboru je predsedoval v njegovem imenu, in zbor je v tem znamenju opredelil pravilnost nauka. Isto povezanost, isto pokorščino rimskemu škofu je dokazal tudi takrat, ko so je trudil za spravo s škofi antiohijske cerkvene province, in nič čudnega, če jo dobil zato od rimskih škofov najvišje priznanje in polivalo. Tu poziva okrožnica vse tiste, ki so odlikovani s krščanskim imenom, da se trudijo za povratek ločenih vzhodnih kristjanov k edinosti, k edino pravi Kristusovi Cerkvi. Ena naj bo za vse ne-omadeževanost vere, ena ljubezen, a ena tudi zvestoba Petrovi stolici. K tem naj nomaeajo ne samo tisti, kl žive med vzhodnimi kristjani, temveč tudi vsi verniki, ki raj molijo za edinost. Veliki, skupni cerkveni učenik pa naj bo učitelj in vodnik vilaodnijn kristjanom, zlasti Škofom, da se doseže edinost v trojni vezi eno vere, ene ljubezni in ene pokorščine. Za to edinost se je nekdaj sv. Ciril Aleksandrijski obračal do rini skega škofa, in rimski škof je tudi danes tisti, ki se trudi za spravo in zedi-njenje. Zlasti pa se obrača sv. oče v okrožnici do tistih vzhodnih kristjanov, ki ne priznavajo kaludonskega cerkveno ga zbora (1. 451; to je do monofizitov, ki so šli v razlaganju Ciriloveua nauka predaleč in zašli v zmoto o eni sami naravi v Kristusu). Vsa okrožnira se odlikuje po izredni milini in prisrčnosti in bo gotovo pomenila važen korak naprej na poti k zedinjenju Vzhoda in Zapada. Omembe vredno je dejstvo, da je okrožnica take vsebine izšla prav v sedanjem času, ko zlasli na Vzhodu divja boj na življenje in smrt. To dokazuje daljnovidnost misli sv. očeta, ki v duhu predvideva, da bo po dolgoletni in strašni preizkušnji tud' za vzhodne kristjane prišel čas, ko bodo mogli spet obnoviti nekdaj tako bujno versko življenje in v dejanju zahrepenet' po zopelnein združenju s prvo izmed vseh cerkva, z rimsko Cerkvijo, s katero »morajo soglašali vse cerkve zaradi njenega prvenstva« (Ircnej, Adv. liaer. 3, 3, 2). Okrožnica nosi datum 9. aprila 1914 (Velika noč), v »Osservatore Romano« pa je izšla dne 23. aprila 1944. V slovenščini bo izšla v »Škofijskem listu t v prevodu dr. L. Cepona. France Glavač. Za danaSnji dan Koledar Nedelja, tL velikega travna: I. povellko noina; •Kolika KantalinSki, spoznavaleoj Andrej Bobola, mučonee. Ponedeljek, 21. velikega travnai Emil In Kant, mučenca; Bita, vd. 1 Roman, opat. Lnnlna »premeinha: Mlaj ob 7.12. Her- ■chel napoveduje »premonljivo vrerno. Torek, 2). velikega travnai Janet Rossi, sjiosnavalee; DezidorlJ, Skof ln mučenoo; BazlUJ, Ikof ln mučenoo. Dramsko gledališče »Onjc.nlk«, Izven. Ob U. Operno gledališče »Manon«. Izven. Ob M. Kino Matica »Indijski nagrobni spomenik« predstave Ob 10.3(1, IS, 17 in 19. Kino tlnion »Bal Pare. ob 10.30, 15, 17 tn 1». Kino Sloga »Vestnost obmejnega uradnika« predstave ob 10.30, IS, 17 in 19. Kino Kodcljevo »Opereta« ob 14.30, 16.44 ln IS. Lekarniška služba Noto* »l o t bo inili lekarne: v nedoljo: dr. Kmet, Ciril Metodova 43; mr. Trnkocz.y ded., Mestni trg 4; mr. Cstar, Selcnburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Bakarflč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Mrnmor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Muriuayer, Sv. Petra cesta "8, Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško dežurno »lužbo ho opravljal od sobote od 20 do ponedoljka do S meatni zdravnik dr. Vinko Igličar, LJubljana, TržnSka cesta 14, tel. 22-89. novice. Novi grobovi "t* Anton Janeiif. V Ljubljani Je po kratki, a mučni bolezni zaspal v Bogu, gospod Anton Janežič, industrijalec. Blagega rajnega bodo pokopali v ponedeljek, 22. maja ob pol petih iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v torek, 23. maja ob sedmih v cerkvi sv. Jakoba. ■+■ Leopold Mlakar. V splošni bolnišnici je izdihnil g. Leopold Mlakar, državni uradnik v pokoju. Blagega rajnega bodo pokopali v nedeljo ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče v Stopanji vasi. Naj rajna počivata v mira! Vsem nju-nuin dragim naše iskreno sožalje. Zgodovinski paberki 21. velikega travna Leta 1254. je umrl nemSM kralj Konrad IV., sin ln naslednik Friderika II, sedanjega krepkega predstavnika Staufov, zapustil je dveletnega sinčka Konrada, ki so ga Italijani imenovali Konradina. V sijajnem, zmagoslavnem pohodu je branil tedaj stauforsko oblast v Italiji Konradov polbrat Man-fred. V kratkem se je polastil vse Južne Italije in Siciiljo ter se dal v Palermu okronati za kralja. Ko je Manfred nato 1266. leta v bitki pri Benevestu padel, se je staufovska oblast v Italiji zrušila. Usodnejša pa jo bila Konradova smrt za Nemčijo. Nemški knezi, katerih moč se je v dobi borbe med cesarjem in papežem silno oiačila, niso marali močnega vladarja, ker so se bali za svoje privilegije. Izvolili so tujca za vladarja in sicer se jo ena stranka odločila za Riharda, brata angleškega kralja Henrika III., druga pa za Alfonza X., kralja kastiljskega. Toda obema je bilo le malo do Nemčije, država je bila v resnici brez vladarja, zato zovemo to dobo v zgodovini medvladje ali interreguum. Povsod je vladala pravica pesti — surova sila. Knezi so delali po svoji volji in širili oblast na škodo in izgubo slabših, posebno mest; vitezi so plenili trgovske ladje in tovorne vozove ali pa samovoljno pobirali cesin!no, zapirali trgovce in jim izvijali denar. Razmere so se izboljšale šele po letu 1273., ko je bil izvoljen za nemškega kralja Rudolf iz Ilabsburga. Leta 1S09. je bil Napoleon prvič premagan; ko je skušal prekoračiti Donavo, ga je napadel nadvojvoda Karel in mu v dva dni tra jajočih bojih pri A s-pernu zadal občuten poraz. Marmont zatrjuje, da bi bili mogli Lakrat Avstrije! francosko armado popolnoma uničiti; toda nadvojvodi Karlu se je zdelo tako čudnpolno in izredno, ker ni bil od občudovanega Napoleona premagan, da je skoro sam dvomil nad lastno zmago; kaj šele da bi se drznil napraviti hojem odločilni konec. Karel svojega uspeha ni znal izrabiti; čutil se .je tudi preslabega in je'zato čakal na ojačenje s četami nadvojvode Janeza, ki sc je na Ogrskem zapletel v nesrečne boje z armado podkralja Evgena. Dobrih šest tednov je minilo, ne da bi nasprotnika pred Dunajem kaj pomembnega ukrenila. Napoleon se je za novo borbo temeljito pripravil. Pridružil si je italijansko Evgenovo armado in udaril čez Donavo. Preden je mogel prihiteli obotavljajoči se Janez s svojimi četami, je Napoleon porazil Avstrijce pri Wa-gramu. Nekaj dni nato jo 141 o sklenjeno premirje v Lionu, nato pa v oktobru mir na Dunaju. Po določbah tega miru je morala Avstrija Napoleonu odstopiti Goriško, Trst, Kranjsko, del Koroške in Hrvaške, kar je ta združil v Ilirske pokrajine. Lota 1831. se Je rodil v Radomljah pisatelj Anton Koder. Bilje poštni uradnik, še kot dijak je zlagal pesmi in sodeloval pri Stritarjevem Zvonu. Kasneje se je posvetil pripovedništvu in bil glavni pisec, pri Kresu. Učitelj mu jo bil Jurčič. Njegovi junaki so bili večkrat preveč pretepaški in surovi, tako da jo Mencinger napravil nanj svojo satiro Cmokavzar in Ušperna, Mohorjeve knjige še redno lahko naročite v Mohorjevi prodajalni na Miklošičevi cesti 10. Ma£a saduSnlca za pokojno Ivano Erbot- nik bo v potek, 2G. maja, ob 7 v cerkvi sv. Jakoba. Za stolno Ettzabetno konferenco je darovala ga, Petellno Anioa, Gosposka 19, v spomin ge. Berte Zamlda in ge. Mnrlje Ter-ček 800 llr. Plemeniti dar naj Bog povrne. Gg. ljubljanski katelietje se opozarjajo, da pridejo iskat v pisarno Škofijskega or-dinariata birmsko polo, ki naj jih pravilno in točno Izpolnjen« vrnejo takoj po binko-Stih Škofijski pisarni. Škofijski ordinariat v Ljubljani. Ljubljanske služkinje! V nedeljo. 21. maja, ob 17 vse v Delavsko »bor-nlco. kjer ho za vas protikomunistično predavanje. Pokažite svojo narodno zavest In svoje protikomunistično prepričanje. Na Jutrišnji produkciji Šolo Glasbene Matice, ki ho ol> 1H v mali filharinoniAni dvorani, bodo nnstopill iz klavirskega oddelka gojenci Zorke Bradačeve, Majdo Bon. saekove, Gojuiirja Demšarja, Ksenije Ogri-novo, Herte Seiferlove, Vido Soskove in Viktorja Sonca: iz violinskega oddelka gojenci Jurija Gregorca; Iz oddelka za čelo gojenci Oli Jerajovo in iz oddelka za solo-petjo gojeneo Vande \Vistinghausnove. To-drobnl spored so dobi v knjigarni Glasbene Matico. Učite »e strojepisja! Novi eno-, dva- In trimesečni tečaji (dnevni In večerni) priča, njajo 22., 23. In 24. maja. Pouk dopoldne, popoldne ali »večer po želji obiskovalcev. — Modoma strojepisntea. Učnina zmerna. Informacijo, prospekte dajo: Trgovsko učl-llšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska IS. Podporno druStvo «» glnhonemo mladino t LJubljani jo prejelo iz pisnrne dr. M. Bleiweia-TrstonlSkcga od neko izvensodne poravnavo znnsek 500 lir. Darovalcom ee druStvo najtopleje zahvaljuje, Profinja oslepelega mladeniča. Kdo od Ljubljančanov bi bil tako dobrega in usmiljenega srca, dn bi daroval ali pa po zmerni ceni posodil 30 letnemu prod dobrim letom oslepelemu fantu trlvrstno harmoniko Lu-banovega sistema, da bi lajšal solil In So Štirim drugim svojim sotrpinom prehod v tegobo večno tomet Evontuelnl darovalci oz. ponudniki naj so zglase v pisarni ravnateljstva ljubljanske gluhonemniae, kjer so začasno nastanjeni ludi slepci. V zadnjem času sc ponavljajo proSnje državnih In zasebnih ustanov In tvrdk zaradi nakupa raznovrstnih nogavic. — Otijasnltl moramo, da naSe podjetje nI opravičeno prodajati direktno koiisumcntn, nego samo določenemu Številu veletrgnvcev preko tekstilnega konzorcija. Zaradi tega, žal. takih prošenj ne moremo In ne smemo vpoStevatl. Prva Kranjska tvornlca pletenin In tkanin DRAGOTIN HRIBAR v LJubljani DrugI tečaj rtaanja po ttvlh modelih bom odprl 1. Junija. Tečaj bo trajal itlrl mesece ln ho redni pouk vaak dan dve url od iS—20, razen eobote, nedelje ln praznikov, po istem učnem načrtn kot pri prvem tečaja. Vsi oni, ki »o želeli ndeložltl »e prvega tečaja, pa so ntso mogli, bodo zamujeno priliko sedaj lahko nadomestili. Pripravniki naj se s predložitvijo dosedanjih del (2—5) priglasijo do 27. t m. ob navadnih urah pri akad. kiparju Francetu Gor-Setu na Oosposvetskl cesti 18, levo dvorišče. Pomočnlkl(lee) »a hISno prvo pumo«, kl so napravili teoretični dol tečaja, bodo imeli praktično vajo o prvi pomoči prihodnji todon, in sicor 13. tečaj v ponedeljek, 22. maja, 14. (industrijska podjetja) v »redo, 24. maja, a magistralne uradnice, kt so loto« tudi že dovršilo teoretični del tečaja, v p«, tok, 26. maja, vsakokrat od 17.80—19 v aejnt dvorani mostnega županstva. Nikar ne mislite da v vašem stanovanju ni odviSncga starega papirja. Umetniška monografija z esejem ln 25 reprodukcijami Zorana MuSiča, ki izido v Ilenotkah, se prednaroča v knjigarni Žužek, prehod nebotičnika (tel. 32 2(1). Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega druStva Moste sporoča, da jo prejela večjo količino semenskega krompirja. Interesenti ga naj dvignejo do 21. t. m. pri g. Lavriču. Za deslnfekcljo ust in grla uporabljajte pastile Meutboforin. Dobite v vsaki lekarni, Nikar ne trdite da nimate časa brskati po stanovanju ta starim papirjem. Vzgojiteljice, Strlto med mladino lop živ. ljonjepls pokojno Mnrico Nnrtnikove. Njen »Krvavi cvet« (naslov knjižico) so dobi v Mladinski založbi. Stari trg 30, in v drugih knjigarnah. Cena 1 lira. »1» domovino In tujine«, planinski spisi Josipa \V ostra, izidejo junija. Prodnnročbe po znižani eenl 100 llr sprejoma Slovensko planinsko društvo, Aleksandrova 5-1., do 5. junija. Pohitite! Knjigotržna cena bo viSjn. Gg. profesorji In profesorico srednjih ter nJim sorodnih Sol so bodo od torka, 23. maja t. 1.. daljo predavanj v beli dvorani Uni-ona udeleževali eno uro pozneje, torej oh 17.30 (pol šestih in ue več ob pol polili pop.). Nikar ne govorite da sr np izplala zbirati tudi majhnih količin starega papirja. Nabavljalna zadrnga železničarjev v Ljubljani obveSča svojo člano, da jo redna letna skupščina zadrugo dno 19, maja oh S.30 v Špecerijski prodnjalnl poslovalnico Ljubljana gl. kol. Obenem vabimo vso vpo-kojeneo, vdove in ostale Mano, ki tega niso Se storili, nnj dvignejo obvestila 7.a 40% povračila, ki jih daje letos zndrugn od nakupov robo, čimprej v kreditni pisarni na CVsti 800 lot Ljubljane 5-1, soba 11. Upravni odbor. Trgovsko bolniško In podporno drnStvo v Ljubljani skliculo redni letni občni zbor delegatov r.a nedeljo, 4. junija 1944, ob 10 v uradnih prostorih društva, Vordijeva 2-1., z naslednjim dnevnim redom: 1. poslovno poročilo, 2. zaključni računi za 1. 1913, ,1. poročilo nadzorstva, in 4. morebitni samostojni predlogi. Ampak pohitite da vas prihodnji leden ne spravi v ta-drego mladina, ki bo potrkala va vaia vrata in nabirala papir za Rdeli kri!. Mestni proksrbovalnl nrad — odsek za ■prejemanje odrezkov — se je preselil v palačo Bata v Ulici J. maja St. 1, II. nadstropje. Od ponedeljka, 22. maja t. 1. da) io naj trgovci ln zadruge prinafiajo avoje od-rezke v te nove prostore. Formleot pastile za dostnfekeljo ust ln grla dobite v vsaki lekarni. Za Sternenovo razstavo Z veseljem lahko poročamo, da ®e ie Narodni galeriji naznanilo več srečnih lastnikov porlretnih del mojstra Sterne-na kot smo pričakovali. Seveda vsi soglašajo s pokroviteljem razstave, gospodom prezidentom, div, generalom Leonom Rupnikom, da je treba tako velikega mojstra, kot. je naš Matej Sternen, čim bolj podpirati pri prireditvi toko zanimive slikarske razstave. Narodni galeriji naznanjena in tudi že zbrana portretna dela prof. Sternena kažejo, kako pestra in zanimiva bo ta razstava, čeprav bodo na njej razstavljeni farno portreti ter tudi skice in študije zanje, da bodo obiskovalci lahko spoznali postanek portreta, te tako žlahtne in cenjene panoge slikarstva. Zastopane bodo seveda najrazličnejše tehnike od risbe s svinčnikom, peresom in ogljem, od plemenite ujedenke in apartne mono-tipiie ter lahkega akvarela do velikih portretov, slikanih z oljnimi barvami, ki seveda prevladuicio. Morda bomo videli celo al fresco, torej ro mokri omet slikano portretno študijo, če bo dosegljiva. Kar se najraznovrstnejših tehnik tiče, razstava gotovo ne bo v zadregi. Obenem bodo prijatelji slovenske umetnosti na razstavi videli poleg portreta gospodo prezidenta, div. generala Leona Rupnika, ki ga je prof. Sternen naslikal nalašč za razstavo, tudi precej naših najznamenitejših mož iz zadnjih časov, Znan je že portret nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča iz Vzaiemne zavarovalnice, prav tako portret sedanjega škofa liubljanskega dr. Gregorija Rož-mana iz Narodne galeriie, žal nam pa ni dosegljiv portret škofa dr. Tomažiča. Med temi verskimi vodniki našega naroda bomo s spoštovanjem občudovali portret velike žrtve, nekdanjega bana dr. Marka Natlačena. Posebno všeč bosta prijateljem umetnosti portret zaslužnega predsednika Narodne galerije dr. Frana Win-diseherja, ki se z izredno vnemo zavzema za razstavo, ter mojstrovega prijatelja, umetnostnega zgodovinarja univ. prof. dr. Franceta Steleta, ki prof. Sternena ceni za svojega najboljšega sodelavca za ohranitev slikarskih spomenikov naše umetnostne zgodovine. Predsednika Pokrajinske hranilnice, industrijalca Karla čeča, bomo opazovali, kako si v krogu svoje družinice išče razvedrila s škropljenjem svojega prekrasno urejenega vrta. Koliko lepili spominov bo zbudil sijajni portret pisatelja in psihiatra, pokojnega primarija dr, Ivana Ro- bide, kl nas kot v življenju s svojim! ie-gavimi očmi ter dobrohotnim, nekoliko sarkastičnim nasmeškom, opozarja, da ga ne moremo pozabiti. In tako bomo srečali še dolgo vrsto vsej Ljubljani znanih predstavnikov najrazličnejših poklicev, toda največ občudovanja bo imela peč zelo dolga vrsta podob znanih ljubljanskih dam in lepotic. Večkrat je pa prof. Sternen ilikal svojo gospo soprogo, pred leti prav delavno in cenjeno našo slikarico Rozo Kleinovo, večkrat je pa morala papančku sedeti model seveda njegova hčerka, gdč. Rozi, saj jo bomo videli že, kako spančka v zibki. Tudi mojstra samega bomo lahko opazovali na lastnih portretih, kako se razvija, od mladeniča, svežega in podjetnega, pe do današnjih dni — še vedno krepkega, do skrajnosti mar-liivega ter neprecenljivo ljubeznivega velikega mojstra. S pismom pokrovitelja razstave, gospoda prezidenta, se voziio pooblaščenci Socialne pomoči od hiše do hiše z lepim avtomobilom ter z radostjo sprejemajo umetnikova portretna dela. S seboj imajo mehke, nove odeje ter vanje zavijejo vsako sliko posebei. da ne bo niti najmanjše poškodbe niti na okviru, kaj pa šele na dragoceni umetnini. Vsa zbrana dela so do prenosa v Jakopičev paviljon popolnoma varno shranjena v Narodni galeriji, v Jakopičevem paviljonu bo pa razstava noč in dan najstrožje zastražena. Lastniki naj bodo prepričani, da bodo vso stoie umetnostne zaklade vsaj 8 dni po zaključku razstave spet lahko obesili na njih dosedanje prostore. Se vedno se oglašajo lastniki najraz-novrslnejših portretnih del prof. Sterne-no, da bo razstava zares na najpestrejši nači»l pokazala vso veličino mojstra Sternena ter bo tako tudi najdostojnejša proslava žtiridesetletnice dunajske razstave slovenskih impresionistov, ki pomeni nrvo zmago slovenske umetnosti pred velikim svetom. In ko bomo pri oddaji svojih umetnin za razstavo ter pri obisku razstave pomislili še na to, da ie dohodek razstave namenjen Socialni pomoči, nam bo e bolj toplo pri srcu. Če se Narodni galeriji morda Se vedno ni naznanil t aali oni lastnik kakega Ster-nenovega portretnega dela, lahko še vedno upošteva prnšnjn gnsnodn prezidenta ter portret takoj naznani, saj vendar ni nikogar, ki bi pro.fnjo tako resničnega pokrovitelja slovensko uipetnosli namenoma odklonil, Pečatna psilcijska ura v pokrajin! Izven LJubljana Ka podlagi pooblastila, danega ml i iT* redbo Vrhovnega komisarja na operaoljakem oiemlju »Jadransko primorje« o prepovedi kretanja prebivalstva ln o policijski url z rtuo 2J. deoembra 191.1, »t. 15, »Verordnungs-»nd AmUblutt dna Oberaton Kommissars In ilor Oseratlons?.one »Adriatiseher Kilaten-Und« L ud 1 U leta 1944, « d r • j a m i Člen 1. I>o nove odrodbo ata hoja ln vot-nja po javuih cestah, trgih ln poteh na obmo-ju Ljuhljan-iko pokrajine, iiviorail ozemlje mc-stuo oWine Ljubl/ana In tlavfih dolov sosednih občin, ki »o vključeni v ljubljansko zaporno oaomljo, od 21 do 4 prepo-vodanl. £atja po znancu je r vsakem človeku. Gibljemo se t sredi življenja, ki nam odkriva svoje svetle in temne stvari. Lepa ' njiga, ki zna ločiti dobro od hudega, nam riše življenje, nas dviguje in nam budi zaupanje vase. — »Slovenčeva knjižnica« ima namen omogočiti lepo knjigo vsakomur in mil za mai denar širiti obzorje. Najbrž že imate knjigo IVAN MATIČIČ: FANT S KRESINJ A, kmalu boste lahko brali novi dve: DUŠAN RADIČ: VAS in MAKS METZGER: MONIKA POTUJE NA MADAGASKAR. Člen I. Kdor M po uri prepovedanega kretanja zaloti na javnih poteh, eestah in trgih, mora na poz.lv takoj obstati na mestu, sicer se bo uporabilo strelno oroJJe. Člen 3. Prekrvitve določh t« naredbe se kaznnjejo i globo od MO—lfloo nr *n , zaporom od 1—10 dni, v bujslh primerih pa z obema kaznima. Olen 4. Ta naredba stopi v veljavo i da-naAnjim dnem. Ljubljana, dne 30. maja 1944. Kazni zaradi neurejenih zaklonišč V dobi od 15. aprila do 17. inaj« so bile kaznovane zaradi neureditve »aklonlM sledeče osebe: Lewlekr Leon. hl»nl upravitelj. Oorupo-va 4; Kugovnik Marjeta, posostnica, ZaloSka 2«; dr. Tavčar Ivan, posestnik, Ilreg 8: BizilJ Alojzija, posestnic-a. Pred Škofi o 14; Bartol Štefan, posestnik, Groharjeva 22; Ore-goro Ivan, trgovec in posestnik, Gregorčičeva 19: Orehek Matej, trgoveo ln posestnik, Kolodvorska 28. Za nabirko Slovenskega Rdečega križa j« dober vsak papir: stare nerabne knjige in brošure, popisani zvezki, spisi in pisma, časopisni in ovojni papir, stara lepenka in vsi papirni odpadki in odpadki lepenke. Osebne novice Diplomiral je t Firenci umet-nostno-kiparskl akademiji g. Ahčin France in sicer r. odličnimi uspehi. Naše iskrene čestitke 1 jubilej dela. V ponedeljek, 22. mnja bo obhajal g. Jakob Stefančič, ste-reoliper Ljudske tiskarne, 35-letnico »ve-stega dela pri istem podjetju. Ob tako lepem jubileju dela naše iskrene čestitke! Poroka. Poročila sta se včeraj, v soboto 20 .maja, v frančiškanski cerkvi t Ljubljani gdč. Jadka Suša in r. Ml'j» Sara bon. Za pridi sla bila pesnik S«-verin ftali in slikar Riko Dehenjak. Poročal je pisatelj Janez .Talen. M'ndemu pesniku in njegovi ženi želimo na skupni življenjski poti vso srečol Malikovanie zločina je n*slov knjižice, ki bo izšla te dni v založbi Luč. Njen avtor. naA znani pisatelj NARTB VELTRONJA ki kljub svojim sivim lasem noče gledati od strani boj slovenskega naroda za svoj obstanek, nam v njem odkriva zločinske poleže komunističnega Mololin, ki je zahteval doslej ie toliko življenj, hkrati pa izprašuja vest vsem t'stlm, ki so 5e med njegovimi malikovalci. Knjižica l>o za neznatno reno na razpolago v vseh ljubljanskih knjigarnah. I® novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Vnžn« predavanj« v Kranja. Te dni je govoril v Kranju SS Sturmbahnfiihrer Kari Fritz iz Celovca o zanimivi snovi: Državna naloga Korožka za časa turškth vpadov. Predavanja je bilo t dvorani krajevne skupine in jo prišlo Izredno mnogo poslušalcev. Predavatelj je opisal zgodovinski razvoj, ki je privedel do tega, ila je časa turških vpadov bila ustanovljena tako imenovana koroška kmečka zvo/.a. Ko je predavatelj omenjal požrtvovalnost koroških prednikov, je primerjal sedanji Čas s časom turških vpadov. Poudaril je, da je politika Anglije ia Rusije pokrajinam na jugovzhodu nemške države vsilila podobno nalogo, kakor »o jo imeli ti kraji ob turških vpadih. Vesel ve?er v Tržiča Je bil prirejen pred nedavnim v dvorani »Na Skalrl« pod geslom: Poseben dodatek humorja. Nastopili so številni umetniki s pevskimi, ple&niml in šaljivimi točkami. S Spodnje Štajerskega Večer za star*« v Mariboru. Skupin« ženskega naraščaja je pred nedavnim povabila »tarše in ranjene vojak« T zboro-valnico tvrdk« Ehrlich. Tam »o dekleta godle in pele. Tudi plesne točke io poživit« prireditev iti pokazal« «tar« na-rodue plese. Po»ebnost večera fe bila pravljica, katero j« skupina deklic ob pripovedovanju I« igrala. Pridne žen« na Mutl to priredil« i« drugi Šivalni tečaj ▼ letošnjem letu. Tečaja se je udeležilo 37 žena. Ob zaključku tečaja je bilo ugotovljeno, da so žen« sešile 50 kosov po načelu iz starega novo in 85 novih oblačil. Ljudska umetnost ▼ iolL V jeseni leta 1043 so bile sklicane vae učiteljic« ročnih del okrožja Maribor-okolica na posebno zborovanj«. Tam jim je okrožna referentka Ana Lorbert predavala o ročnih delih. Šolski svetnik Schneider ie obravnaval ljudsko umetnost v ročnih delih. Bila so šc druga predavanja. Sedaj, ob zaključku šolskega leta so se zbrale učiteljice vnovič, da poročajo o uspehih v šoli. V ljudskih šolah so deklice pri ročnih delih zlasti z uspehom pletle in spretno izdelovale tudi copate iz slame. Drugod so dekleta ročno izdelovala torbice in cclo obuvala iz slame, popolnoma primerna za cesto. Iz Hrvaške Priznanje diplom prejšnje rrfko- ortodoksne teološke šole v Karlovcu. V Zagrebu so izdali odredbo, s katero so priznali fakultetsko izobraz.Ko vsem absolventom prejšnje grško-or-todoksne teološke šole v Karlovcu. Zadostna preskrba hercegovskih vinogradnikov 7. modro galico. Hercegovski vinogradniki v okolici Mostarja so se nedavno zadružno organizirali ter preko svoje zadruge skupne naročajo vsa vinogradniške potrebščine. Tako so r zadnjem času dobili potom zadruge zadostne količine modre galice za vsa škropljenja v vinogradih. Seja Unije nacionalnih novinarskih zvei iia Dunaju. Na Dunaju je bila pred dnravi seja predsedništva Unije nacionalnih novinarskih zvez. Vodil jo je predsednik tmije glavni urednik SA višji skupinski vodja Weiss. Navzoči so bili vsi člani preds&dništva, med ostalimi tudi šef hrvatske državne propagande Ivo Bogdan. Komisija za izvoz snhih češpelj. Hrvatsko ministrslvo za kmetijstvo in prebrano je v zvezi z nedavno objavljeno odrodbo o uvedbi državnega nadzorstva nad letošnjim sadnim pridelkom in izvozom imenovalo po=ebno komisijo za izvoz suhih češpelj. Komisija bo poslovala v Brčkem. Civilna nprava v vseh dalmatinskih krajih. Po časopisnih poročilih je dosedanjo vojaško upravo zamenjala civilna tudi v vseh krajih južno od Dubrovnika. Prepoved izvoza živilskih paketov iz Hrvatske. V poročilih zagrebškega časopisja 6o so v zadnjem času vedno bolj ihkjosio javljali primeri, da so posamezniki pošiljali v inozemstvo po pošli živilske pakete do 2 kg brez dovoljenja pristojnih oblasti. Na predlog oddelka za zunanjo trgovino je sedaj hrvatsko finančno ministrstvo naročilo vsem obmejnim carinskim uradom, da morajo zadržati vsako živilsko pošiljko v inozemstvo, če ni opremljena e potrebnim izvomkn dovoljenjem, Poslovanje Hranilnic« NDI1 v Zagrebu. Hranilnica Neodvisne Države Hrvatske je v letu 1043 znatno razširila svoj delokrog. Iz poslovnega poročila za leto 1943 Je namreč razvidno, da je bil poslovni promet v tem letu za 60 milijard kun večji, kakor pa leta 1012. Ob koncu leta 1943 so znašale vse vloge 2.801 milijonov kun. Od tega zneska odpade na hranilne knjižice 51)6.7 milijonov kun, na tekoči račun pa 2.264 milijonov kun. V primerjavi i letom 1042 pomenijo te postavke zvišanje za 1.007,880.000 kun. Vloge na knjižice so so zvišalo za 121 milijonov, na tekočem računu pa za RSfl,3 milijonov. Od lanskoletnih kreditov je odpadlo na državne institucije 1.186 milijonov, «a Industrijska podjetja 93 milijonov, na denarne zavodo 70 milijonov in na privatnike 102 milijona kun. Skupni poslovni promet v preteklem letu je znašal nad 103 milijarde kun ter se je v primerjavi z letom 1042 potrojil. Hranilnica NDH ima svoje podružnice v Brodu, Crikvenlcf, Daruvarju, Dubrovniku. Gospičn, Karlovcu, Makarski. Novi Gradiški ln Poiegi. Iz Srbije Nedff na obisku ▼ otroškem zavetišču. Srbski ministrski predsednik je nedavno obiskal otroško zavetišče pod Avnlo ter si je ogledal vse njegove prostore. Srbski modri kamen w» RoIsariJo. Bolgarska vlada je pooblastila Poljedelsko banko, da lahko uvozi iz Srbije 2500 ton modreea kamna, katerega neobhodno potrebuje bolgarsko sadjarstvo. Poljedelska banka bo kuril jem količino modre giliee plačala z 7 tonami bakra, 1250 tonami premog« in 52.000 komadi dvojnih vreč. Letalski nnpad nn Podgorico. Beograjska »Donau Zeitungc poroča, da se je dne 5. maja pojavilo nad črnogorskim mestom Podgorica kakih 150 angloameriških bombnikov, ki so začeli obmetavati mesto z bombami. Po poročilu omenjenega dnevnika je 60?ž vseh hiš porušenih. Pred 1'udgorico je bil bombardiran šo Nikšič ter je skoraj ves razdejan. Izkoriščanje murv ▼ Ranafn. Okrožni predstojnik v Bnnntu je izdal odredijo o izkoriščanju murv v Banatu. Odredba je bila iz*iann predvsem zaradi pospeševanjn gojitve sviloprejk. l'o njenih določilih bo lahko vsak gojitelj sviloprejk pri oddaji 16 kg sviloprej-kinih kokonov dobil dovoljenje za kuhanje žganja iz 600 1 murv. Na ta način dobljeno žganje bo lahko porabil samo zn svoje potrebe ter bo prost vake oddaje. Splošna dovoljenja za kuhanje žganja iz murv dobe gojitelji sviloprejk na 200 I murv. Ce gojitelji sviloprejk sami ne bi imeli dovolj nmrvi-nih nas-dov, ialiko nabirajo murve po cestah, javnih nasadih in pred hišami tistih lastnikov, ki sami ne goje sviloprejk. Zato se bo moral vsak gojitelj sviloprejk, ki bi rad kuhal žganje iz murv, priglasiti pri krajevnem nadzorniku za gojitev sviloprejk s točno na-veo količine sviloprpjkinih kokonov. Vsakega 15. mnja bodo morali krajevni pregledniki finančne kontrole sestaviti točen seznam vseh gojifeliev sviloprejk ter vise podatke, iz katerih ho rnzvidna pričakovan« količina sviloprejkinih kokonov. Ce ie določen kontingent sviloprejkinih kokonov v celoti dosežen, lahko dobe gojitelji sviloprejk še nn-knadnn dovoljenja z« kuhanje žganja iz, 100 litrov murv, vendar p« morajo polovico pridobljenega žganja oddati okrožnemu predstojništvn. Vse kazni, ki jih predvideva ta odredba zaradi neizpolnjevanja njenih določil, se immio stekale v sklad nospcševanje kmetijstva. Križanca št. 133 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lu U 12 13 14 15 16 17 1« lu 20 21 >2 23 24 25 •26 27 28 29 35 30 31 32 33 34 3b 37 to 39 40 41 42 43 14 45 4tj 47 4« 49 50 51 52 53 54 55 56 57 i* •i9 60 61 62 t-d 64 Ii5 66 67 68 Vodoravno: 1. jern, 4, tlakomer, 12 lmielnost (lat.), 15. ognjeniški izmeček, 16. pojdi (ital.), 17. moški glas, 18. šlevnik, 10. slog (tujka), 20. osebni zaimek, 21. ostanek pri gorenju, 22. zločin, 24. oče (hebrejsko), 25. kup, 27. gostija, 29. tatarski poglavar. 31. del spovedi. 33. brani domovino, 35. mehko perje. 37. del noge, 38. starorimski zakladnik, 39. sadno drevo, 41. del živalskega telesa, 43. držami zbor v starem Rimu, 45. velelnik glagola dajati. 47. spodnja obleka, 51. proga, 52. obrtnik, 55. mednarodni Jezik, 57. dišeča smola, 58. prioslren košček lesa, 50. grška .l>c-ginjn, 60. vrednost, 61. nikalnica, 62. Man družine, 64. veznik. 65. utežna enota, 66. žensko ime, 67. potomcc, GS. ži-n-eko ime. Navpično: 1. edinost, 2. zgodaj, 3. število, 5. grič pri Beogradu, 6. nižje ljudstvo. 7. ruska reka, S. deški zavod v Ljubljani, 9. nota, 10. nasprotje luči. 11. računski pojpm, 12. očo, 13. vodna žival, 14. padavina, 21. oblika osebnega zaimka. 23. egipčanski bog. 26. merilna eno'a. 27. elan. 2,8. orač. 30. turški sultan, 31. veznik, 32. kraj pri Šmarjah. 33. selo, 34. morska žival, 85. tla, 80. vzklik, 40. pragozdna žival, 12. kiparji jo uporabljajo, 44. spreminjajo žilo x P oje, poje moko, 40. sredozemski o'ok, 4-3. domnevni kraj, kjer naj bi bil paradiž. 40. začetnici imena iu priimka slovenskega pisatelja, 50. opi3, 52. češko nivto. 53. nemški predlog, 54. naimnniši delec snovi, 50. osebni zaimek, 50. glej 50 vo-dor., 62. slaroslovanska pijača. 63. italijanski veznik. Rešitev križanke št. 137 Vodoravno: 1. on, 3. Snegu!jč.ica, 13. ri, 15. por, 17. I tok. 18. ergo, 19. jez., 20. ogem, 22. ad, 23. sme, 25. lo, 20. Meža, 27. la, 28. koš, 29 krema. 31. val, 32, ar, 33. Mav, 31. ure, 35. prt, 36. zob, 39. ave. 40. Kač, 42. oho. 43 Ivo, 45 up, 47. ilo, 48. ftkala, 49 sli, 50. me. 51. raca. 52. Ob, 53. AH, 51. st.. 55. oct. 56. ara, 67. obod. 59. Mar«, 61. Ate, 62. na, 63. Rdeča kapica, 64. A k. Navpično: 1. opolo, 2. noj;«, 4. ni, 5 Ela, C. god, 7. uk, 8. lemež, 9. je, 10. Crt. 11. igo, 12. Col., 13. reža, 14. izaro. 16. rokavica, 19. Jelovica, 21. novela, 23. srečka, 21. Empoli, 26. mazilo. 29. Kras, 30. arha. 88. ma, 34. uk. 37. bo, 38 puran. 41. ma-lik, 44. petek, 46 para. 50. meta, 52. obe. 54. Sap, 57. od, 5S. da, 59. M. A. (Medved Anton), G0. So. (Heinz Tieseen, znani skladatelj in profoMtr državne glasbene akademijo v Berlinu, je napisal za list >Ueut.4elie Allgemeine 7.ei-tung< pričujoči članek, ki bo zanimal tudi naAe čilalelje, zlarli tiste, ki so ljubitelji glasbe.) Naše navdušenje za slavčka in kosa je povsem različne vrste. Zakaj, kar nudila oba ta kr(alja ptičjega petja, je sleherni od njiju v svojem petju na višku, vendar na dveh tako različnih področjih, da ju ni moči primerjati drugega z drugim, saj ni merila, da bi ga mogli za lo uporabiti. Pač utegnemo primerjati oba pevca — Carusa in Ui-glija, ne moremo pa primerjali Carusa z Rihardom Straussom. S tem smo povedali žo nekaj bistvenega: v komorni glasbi ptičev spada slavčck izrazilo k solistom, kos pa lzključuo k — skladateljem. Kar ilavjek poje, to nas očara s čudeži glasov v sestavi tonov. Njegovi toni kipijo in se drobijo, vabijo in ilitijo, m prisrčna erolila njegovega pelja se ujema z romantičnim ozračjem, ki v njem izzveneva njegova pesem. Ce pa se odvrnemo od zvenenja njegovega petja in postavimo njegove tone na note, tla bi jih zapeli sami ali jih zaigrali na kako glasbilo, tedaj ohranimo le glasbeno |>o-manjkljivo snov pevskih vaj, kt se dozdeva, da izvirajo iz kake učne snovi. Ves č.ir je izginil in nehote se »luninima besed clasbenega kritika: »fckoda je le, da slavni pevec ni vdinjal svoje visoke umetnosti v shubo vrednejših nalog.< Povsem drugače pa je s kopom. Res je, da kot prvi od ptičev pozdravi vzhajajoče sonce. Ko sem bil na nekem pomladanskem potovanju, sem mogel vsak dan nadzirati vzhod soura za minute, ker me je kos vsak dan s svojo jutranjo molitvijo za tiste nanute prej zbudil. Kos pa tudi kot zadnji od ptičev obhaja svoje prekrasne večernico, ko i vršička kake smreke ali s hišnega slemena zrG za odhajajočim soncem, vendar ne potrebuje nobenega romantičnega okoliša. Brez kako sitnoili muzicira z nespremenjeno radostjo kadarkoli Čez. dan in kjerkoli — liodi na drevesu, grmu, na tleh, na balkonu, med hišami, na dvorišču — povsod na« obdaruje in črpa iz obilice, ne da bi potrcl>oval kakega posebnega pogona. Njegovo podajanje tonov je zmeraj preželo s poživljajočo objokiivno in »apolonskot ljubkostjo in ni tako izključno »erotične barve«, kakor naša človeška čustva občutijo slavčka, po drugi plati pa tudi nima tako pestrih odtenkov kol petje slavčka, čigar nedose-žua virtuoznost grla in način prednašanja spreminjala glasbene spojke v doživetju, kos pa je sam glasbenik, ki je neizčrpen v svojih odličnih domislekih odlično muzikalne-ga jedra. Kos zmeraj Vaj novega iznaj-de, oblikuje, pili. obdelava, kombinira — njegova božanska podzaveet »komjK)-nira«. Od več ko 800 kosovih pesmi, ki »cm si jih bil zapisal, trna ena posebno zanimivo zgoto vračali po isti kotlini, je bil ko« že zložil svo.o pesem: iz obeh, še nedc.gi-anih delnih motivov, je bil zložil in organsko obdelal izrazit lema. ki se nam ie zdaj zmagovito zablestel v dokončni standardni obliki: (Glasilo se je za oktavo više.) Ta moliv sem kmalu zalem uporabil v eni svojih pesmi z besedilom Maksa Dauthendeya. Najlepši kwv>vi napevi, kar sem jih sploh '.-Hšnl. 'o v mojem iSepteliu in v klavirskem delcu iMajhna šolska naloga rA rapevu kosu.« Ta napev so takole glasi: črni l^os ... ^MdMihm (Glasilo se je za oktavo više.) L*>pota leua ko*ovega inotiva — kar ni moja z-aslug«, zato ga lahko hvalim — le leni bolj obupne, ker ne izvira ol kakega podeželskega ko->a, temveč ki«r iz. okolice Berlina (Berlin—Zehlendorf). Saj sem bil že večkrat opszil. da imajo mestni koi-i splošno manj harvik*ti v 9vojem petju kot pa kosi iz proste narave. in da pojoio ko«i iz goratih )»■>-krajin najbolj pestre pesmi, medlem ko se dozdeva da enakomerna ravnina proizvaja ludi enakomerne kosove napevc. Najbolj monotono vpliva v njih iima daljina morskih obrežnih pokrajin, zlasli na severu. Na Syllu lela 1930 še sploh ni bilo nobenega kosa. I.ela 1933 pa je bil že eden tam. a njegovo petje je hilo mnouo manj izoblikovano in pestro kot peljo kosov iz Ornega lesa, iz zgornio Bavarske, iz Švice, štajerske ali Tu-rinške. (l'o vsem tem je petje nnših kosov brez dvoma ludi jako barvito iu izoblikovano. f*p. prev.) Intervali ko^ovega petja so neskončno polni sprememb, o čemer pričala ž> pričujoča dva primera, in jc v njih vse, karkoli je med malo sekundo in oktavo. Tudi ritmi so na moč vseslrnn.ki in izraziti. Kot stilistični ekstremi so na eni strani atonalni elementi, na drugi pa Čislo lomljenje ilurovega trizveka. Od akordne vrste je najslavnejši vseh kosovih motivov nesmrtni Krisalov motiv v Beethovnovem vi^lin-kem koncertu, kl ne vsebuje le resnično pristneoa kosovena izraba, ampak sem nekoč celo sam slišni, kako je la motiv zapel neUi Vos (rnzen enega samega Iona) natančno tako 7 Intervali in ritmom. Tudi posle.I-nln Beethovnova violinska sonata ('i-dur) se začenja z motivom, kakršnega nam Jn neki kos zapel v \Yeiliiaru. Glede nn »kompozicijsko potenro« ne moro s kosom noben ptič primerjati, niti slavček niti drozg. Noben pesnik pa ni kosa toiikrat in tako lepo opeval kot Maks I)aulhendey. Ena nje-govih najlepših tozadevnih In hkr.Vi ena najlft|wih pomladanskih pe-oi i sploh) se r-afcenja z verzi: Ko«i sonce so pili. iz vseh -vrtov se pesmi blestijo, v vseh srcih kosi gnezdijo, vsa srra vrb vi postanejo in se v rvetj. razvnamejo. %%% v « ti fiJ m Za mlada dekleta primerna hnlero obleka. Za to lahko uporabimo kakršno koli staro volneno obleko, kater« smo s« ie naveličale. Obleka je v enem kosu; bolero dobimo • »Iroklm preAitlm robom. Stisnjen In 4irok opasek se lapenja i gumbi. Krilo js malo zvončasto uresano s H, 8 ali 10 deli ln prnv tolikimi liroklmi prMItlmi robovi, kot je oni na gornjem deln obleke. Pod holerom imamo naguban napranik ali pa pulover v drugačni barvL Naznanila l|ubl|ansklh prireditev Promnaini koncert godbe Slovanskega Domobranstva v Ljubljani dne 21 maia 1914 dopoldan ob 11.30 pred N.irodtim domom. Dirigiral bo vodja godbe višji narednik g. Strah Henrik. Spored: 1. Uč.ikar: Cinkole«, končnica; 2 Jenko: »Kosovo«, ouvertura; 3 Jaki: ^Odmevi iz r.iših kraiev«, pot-p-uri; 4 Gounod: »Fattst«, odlomki iz opere; 5. Pnrrpn: -Caričine Amazonke«, koračnica; b. »Boj pod Ljaojar.om«, koračnica. Dramsko gledališče Ponedeljek, !!. maja: Zaprto. Opozarjamo na predstavo Strlndbergove pravljične Ijre v petih slikah »Nevesta s krono«, katere uprizoritev bo v torek, dne !3. maja. za red Prvi. Operno gledališče Ponedrljek, JI. maja: Zaprto. Vodstvo Opere »poroča p. n. darnvaleem cvetličnih daril, namenjenih opernim umetnikom pri prndslavnh, da bodo ta darila iz ročena naslovijencem pred znstorjeni samo v primeru, čo bodo dostavljena najkasneje pol ure pred pritetksim predstave, in to vratnrjn v Operi, pri zadnjem vbodu, na levi strani poslopja. Frančiškanski oder Nedelja, 31. maja. ob lSi »Kraljlea Vzhoda«. Zgodovinska drnma. FILMI TEGA TEDNA »Vestnost obmejnega uradnika« je najdov filmu, ki ga vrti t« dni kino flloga. V goratem obmejnem kraju Je sln).ba earinlkov posebno težka, kajti tibotspel poznajo vse globeli, skozi kalere se skrivoma prebijajo s svojimi bremeni. Večja tihotapska druf.ba pa zaplet« mladega carinskega uradnika v svoje mreže ln ga hode pridobiti *a sebe. Kljub vsemu, kar mu grozi, pa vendarle ostane fant posten ln tako pade v roke carinskega urada plen. kl ao ga dolgo Iskali. Film je bogat posnetkov zimske gorske krajine, lepih prizorov In pa zapletov, tako da nns ves čaa dril v napetosti. Prepričani smo ves čns, da Je mladi earlnlk padel v tihotapske mreie, končno pa vidimo, da pin je dolžnost prva In da a avojlm dejanjem ne reM le lastne časti, ampak tudi čast avojega očeta In nevest«. Lahke rečemo, da so tak*nl filmi pri nas zelo redki In nam morda la film ravno zaradi tega ugaja, ker nI tako vsakdanji ln ker Je »je-gnva snov jedrnata. Predvsem nam nga.a glavni igralec, mladi carinik, ki koleha med dolžnostjo ln ljubeznijo, vendar pa premaga samega aeba ln častno izvrii svojo aa. logo. Oddajnlška shtiptna »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 21. in rt J E T Poročila v nemSčini — 7.10 Voaoli zvoki za nedeljsko jutro, vmes 8.30 Poročila v »lo. venSčini — 0 Orgelska glasba, versko predavanje, praznična glasba — 10 Poročita v nemščini, napoved »poroda — 10.15 Otroci proslavljajo materinski dan — 10.4.r> NaSini materam izvajata Truda Kellner in Dušan Portot — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Opoldanski koneert — 12..10 Poročila v nomSčini ln slovenščini — 12.45 Nemški ljudski koneert — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pojo pevski zbor »Ljubljanski Zvon«, rodi gosp. Dore Matul, sodeluje sopranistka Praga Štajnor — 16 Koncert za vojake — 37 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Komorna glasba — 17.45 Inž. Jože Kr-pič: Ravnanje z mlekom poleti — 18 Filhar-monlčnl koneert — 19 Mali koneert, sodeluje V. Heybal, sopran, M. Lipovšek, klavir — 39.30 Poročila v slovenščini, napovod sporeda — 19.45 Kaj prinaša prihodnji toden — 20 Foročila v nemščini — 20.15 Veliki koncert za krajši čas — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Drago Kričej s svojim orkestrom »Najl mlajših«. Dnevni spored za 22. maj: T Poročila v nemščini — 7.10 jutranji pozdrav, vmes 7..10 Poročila v slovenščini i— 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini In slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koneert — 32.10 Poročila v nemščini ln alovenSčinl — 32.15 Mali orkoater vodi Dermelj — 14 Porodila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 1'isano polje, daj žldane voljo! — 18.45 Sega-ve besede, Frnno Lipah: Gledališke zgodbe — 39 Sramel »Veseli Kranjci« — 19.30 Poročila v slovenščini, nnpoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Glasbo velikih mojstrov: Vagner. izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca — 21 Valček tate in zame — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glas. bn ia lahko noč. tEL KIIV O »UNIOK* " " Za mlado monakovsko operno rleealko se atočnsno navdušujeta oče in »in. Kako ie je zgodba začela in končala, ho»to tideli v nadvse zabavnem filmu protestnega šarma in prekrasno glasbe »Bal Pare« V glavnih vlogah: Paul Hartmann, Tise \Verner. Hannes Stelzer. Kathe Hanck itd. Glasba: Theo Mackeben. Predstave ob U.3». IS. 17 ln 1». ,EL KINO »SLOGA* vu Težka preizkušnja obmejnega carin, uradnika v nepreglednem gorskem odseku in pretkano«! liliotaprcv t prelepem, obenem uapetetu Bavaria - filmn po romana Curta Corrintha »Vestnost obmejnega uradnika« lvrfl.nl naravni po«nclkl, ljubezen, Jarx. An. nelics Reinhold, VjUnria v. Balla»ko. Rlldolf 1'rnok, Oskar Sima itd. - Reiija: Paul Mary Predstave danes ob lt, 15, 17 ln It. ,EL KINO »MATICA* ** Dragi del epohalnega filma »ESNAPURSK1 TIGER« z Utimi igralci ia !e nčinkovitejlim dejanjem Indijski nagrobni spomenik Eno najboljlih del evropske produkcije Predstavo ob nedeljah: 10.50, 11, 17 In 19 Predprodaj« od 10—12 KINO »KODELtJEVO« Biseri Iz. opojne Straussove glasbe v odličnem muzikalnem Slagcrju » Opereta« V grl. vlogah Willy For*t — Mar!a Holst. Predstave t nedeljo zaradi Izredne dolžine filma ob 14.39» Ui IS In 19; ob delavnikih ob 19 T globoki fcalosti naznanjsmo, rta na« je nenadoma 7a vedno zapustila naša nad vse ljubljena mati, stara mati itd., gospa Ana Brancelj roj. Kos Pogreb predrage pokojniee bo v nedeljo ob 4 popolnne na farno pokopališče v Borovnici. Borovnica, Laze, 21. maja 1944. žal«joči otroci: Pavli, Francka, Tončka, Anica, I^ojzka, Marijn, Jože, Ivaa in ostalo sorodstvo. ^nsa Umrli so na Robu naša dobra ljubljena mati, stara mati iu sestra, gospa Marifa Skcrlj roj. Samec Po trudapolnem življenju, dolgi in mučni bolezni, so nas dne 16. maja v starosti 65 let za vedno zapustili. Sv. maša zadušnica bo v torek 23. t. m. ob 7 zjutraj na Rakovniku pri Mariji PomočnicL Rob, Velike Lašče, Ljubljana, Javor, Dobrepolje, dne 15. maja 1944. Žalujoči ostali MULI OGLASI [ [ Službe g Utajo M "gospodična popolna v kuhi. gre brezplačno kuhati sa-nin ra hrano, k boljši roditi ni nli menzi. Po. nudb« im ogl. oddel, »Slovenca« pod Šifro »Izurjena«. 45V. (a Službe I dobe | I) RUJ.I NA treh odraslih išče po-Steno, pridno dekle od 15 let dalje, za la?ja gospodinjska dela. VSe po dogovoru. Zglasiti: Kadire Anton, treovi-na. Sv. Petra nasip t. Gospod. POMOtNICO v starosti 1R—26 let, Coštcno se sprejme ta-oj. Povšetova ulica 72-1. OGLAS >Borzi delac je za neko Čevljar. podjetje v Kranju nujno potrebno pre-gledovalka (repa-sirka) nogavic. - Javiti se dopoldne. ■■■■■■■■■■■■ SLUŽKINJO pošteno in delavoljno, 7,a hi*na in vrtna dela, sprejmem k dvema osebama v predmestju. Naslov ▼ upr. >Slov.« pod št. 4287_(b HLAPCA sprejmem na kmetijo v Šiški. Vodnikova c. št. 56.__(b SLUŽKINJA dobi takoj službo n« Sv. Petra ccsti št. 61. DEKLE . rednje starosti, *a vsa gospodinjska dela in pomoč v buffelu. »ridno, znneslji^o, ta-coj sprejmem. Naslov v npravi »Slov.« pod št. 4295. (b GOSPODIČNO za v pisarno, tudi začetnico - z znonjem nemščine, takoj sprejmemo. Naslov v upr. Slov.« p ml št. 4298. PlSARNISKO MOč z znanjem nemščine in stenografije, sprejme indnstri isko podjetje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Podjetje« št. 4266. (b DEKLE za poljska dela, sprej-mem tnkoj. 7an Ivo, mesarski mojrter, Bohoričeva ulica 11. (b Gospod. POMOČNICO z veseljem do kuhe sprejmem takoj. Plača in hrana dobri. 7,plašiti se dopoldne, Stari trg 5-11. (b URADNIŠKO MESTO stalno, nndimo. Pogoje, trgovsko izobrazbo in ev. prakso, pošljite na upravo »Slovenca« pod šifro »Trgovsko-kn jigovodski poslic. 4306. (b VSLED OBOLELOSTI iščem za svoie veliko podjetje v Ljubljani, zanesljivo gospodično s perfektnim znanjem knjigovodstva in jezikov zn samostojno vodstvo pisarne. Visoka plača. Reference poslati na oglasni od. >Slov.« pod značko: »Vstop a 1. julijem«. 4349. (b HIŠNIKA iščem, tudi za pomoč pri vrtnih delih in v gospodinjstvu. Ponudbe zakonskih parov s stalno službo na upravo »Slovenca« pod »Takoj«. 4350. (b Gospod. POMOČNICO ali postrcžnico za ves dan sprejmem takoj. Hrana in plača dobra. Naslov v upruvi »Slovenca« pod št. 4353. MLADO DEKLE sprejmem takoj kot raznašalko v cvetličarno. Šimenc Pavel, cvetličarna, Sv. Petra cesta 26. (b HLAPCA za kmečka dela sprejmem takoj. Lovše Jo že. Zg. Kašelj 23. -Pošta D. M. v Polju. DELAVCA v stalno službo »prej. me špedicija Ranzinger, L lica 600 let Ljubi ja ne. 1: I Sobe f »*ge*o 1 OPREMLJENO SOBO i*če gospod. Ponudbe na upr. »Slov« pod »Upokojenec« št. 4273. MIRNA ZAKONCA sama, srednjih let, begunca. z last. perilom in odejo, iščeta opr. sobo in kuhinjo si. junijem nli pozneje, f.nhko je tudi samo opremljena sobft s štedilnikom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mirna« št. 4253. (s SOBICO skromno za 17 letno deklico iščem (tudi periferija) ze takoj. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 4332. (s I Sobe 1 j oddalo B SOBO opremljeno, oddam. -Kapiteljska ulica 5. (s OPREMLJENO SOBO oddam gospodu, Stritarjeva 7-111.» levo. (» ODDAM »vetlo, sončno, opremljeno »obo, v sredini mosta. Naslov v lipr. »Slov.« pod St. 4296. (s SOBO i eno posteljo v »tro-gein centru oddam, ločen vhod. Interesenti noj pustijo svoj potni naslov v upravi »Slov.« št. 4579. » I Zaslužek | REVNIM OSEBAM pobožnim, tudi priletnim in bolnim, nudim skromen zaslužek. Pridem na dom. Ponudbe s točnim naslovom nn uprnvo »Slovenca« pod značko »Pomoč v sti- HLAPCA k paru konj išče špedicija Ranzinger, Ulica. 800 let Ljubljane, KUHARICO perfektno, iščem; pla Ča in hrana dobra - Predstaviti se je Smoletovi ul. 3._ j Pohišivo j »ki« št. 4303. 1 Objava"! NAZNANILO 1 Cenj. občinstva najvljudneje javljam, da »em odprla »buffct« na Dunnjski cesti 17, poleg ze obstoječe mo. je špecerijske trgovine. Cene zmernel — Solidna postre/bat Za obisk »e priporoča FRANJA MARTINC ■■■■■■■■■■aa j Poizvedbe 1 »CKMO GOSPODA, ki poluje v Bolgarijo, dn nam proti odškodnini oskrbi poslovne informacije. Naslov v upravi »Slovenca« pod »lev. 4227. r I Posestva I ZAMENJAM enodružinsko hišo z vrtom za kaj »ličnega. Ponudbe na uprnvo »Slov.« pod: »Znotraj bloka« št. 4276. ll> TRAVNIK 6000 m', občina Polje, tudi zazidljiv, prodam. Ponudbe upravi »SI.« pod »\vlobus postaja« št. 4286. (p l&vto-moterl TOVORNI AVTO (Sasija) brez koles -zelo ugodno naprodaj, in en tovorni avtomobil. Merkur, Puharjeva 6. (f 2 MOTOR. TRIKOUCI nosilnost 1S00 in 700 kg - in moderno motorno kolo zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puhairjcva 6. (f | Kolesa | VEČ KOLES damskih in moških, najboljše znamke — ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (oo Knpimo STARE B1CIKLJF, bieikelj.gume, motorna kolesa ter gumo zn motorna kolesa. -Merkur, Puharjeva 6. (oo VEČ KOLES damskih in moških najboljše znamke — ugodno naprodaj pri Merkur, Puharjeva 6. (oo 1 Prodamo 1 DVE PISALNI MIZI, klop z omarico za čakalnico, in obešalnik, vse orehovo ples'.ano, v dobrem stanju, prodam ugodno. Ogled: Slapničarjcva nI. 5. (1 POZOR ČEBELARJI novo gatnicc prodam, loizve se pri vratarju Cotodvorska 22. PEGE IN LIAAJ ram »ane.lji.o od it r .i n I »Al HA« krema DKOGERIJA KANC. £idov»ka nlica 1. PRODAM 10.000 kg konjskem sena po zelo ugodni ceni; v okolici Ljubljane. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4267. (1 MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bothe, ščurke, molje, miši, »odgane, voluharje in iramorje zanesljivo lokončale » »trapom, it ca dobite v droge-r i vi Kane. židovska t. PRAVE IUTA VREČE lep« prav« jaia »reče, dokler traja taloga agodno naprodaj Ps-tronnda, Ljubljana — Ciril-Metodova tL 55». pre| Tjrševa. MARMORNA KREDA tlela marmorna sreda kalijev karbonat 0. 00, 000. 0000. . Plastiko!. Sinlespomlee. Karkoli-aej • katran. Olj« ta jermena stalno »a »a-logi: PE1 RON AKl A Ljuhllana. Ciril Metodov« 55 a. prel Tjr-leva. (I PLETENE KOSE priklodne 7» »eleniavo in krompir, prodnm. Naslov v upravi »SI.« pod št. 42S2. (1 »SANEOI.IN« __ razkuževanje dft- mnčih živali in hlevov dobite pri »Chemo-terhna« družba r. o. z., i jubljana. Mestni trg št. 10. (1 NARODNO NOŠO slavonsko, z. zlatom in »rebrom obšito, prodam. Ponudbe nn upr. »Stov.« pod »Slavonska narodna noša« • št. 4189. (1 t NOVIH BRISAČ frotirk prodnm. Stro«s-maj-erjeva 4-1., desno^. CISTO SVILO za bluzo prodnm, — Ogled iz prijaznosti v trgovini Mahkola ni Go»po»vetski c. 10. (1 PLATNO n deške kralke hlačke io nekaj metrov gradla. temnega, prodam. Naslov v ogl. oddel. »Slovcnc«« pod šl. 4321. <1 PRODA SK vrč praznih »odov od kondenziranega mie.ka. Poizve se pri »Mleko-trgu«. Poljanska 13-11. (1 RADIO aparat, nemški mali sprejemnik, 2 cevni, prodam za 2.300 lir. Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (1 KOLO športno, žensko, novo in dva moška kolesa dobro ohrnnjena, pro dam. - Ogleda »e (-o-sposvel.ska cesta 55-1. NAPRODAJ dobro ohranjeno moško športno kolo na prestave ter damsko »Elite«. Naslov v ogl. odd. »Slov.« šl. 4367. | Vajenci | SPREJMEM , krepkrga. nadarjenega Kovaškega vajenca. Franc, Jc- Kunavcr žica 25. (v patentne postelln« mreže, otomone, nio dame kauče in foto-U* nudi solidno ln pc nizki oenl RUDOLF RAD0VAN tapetnik LJUBLJANA Mestni trg štev. 18- VAJENKO za šiviljo sprejmem proti nagradi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4281. __ (v VAJENCA za pleskarstvo, sobo in črkosliknrstvo sprejme Jane/.ič, Ciril Metodova 66, dvorišče. VAJENKO za strojno pletenje, sprejmem takoj. — De/man, Knezova 36. OTROŠKI VOZIČEK gohok, naprotlaj. — Vprašati: Bohor.ičeva 11-1., Dular. 3.20 m BLAGA najfinejšega, za obleko, čisto volna, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov pri upravi »Slovenca«. 4359. (1 ^ PRODAM dobro ohranjene bele Krmiš čevlje £t. 36-37. Kolodvorska 5. (1 LEPO KRISTALNO bogato brušcuio varo, in posebno lepo košarico za cvetje (v baročnem slogu), 2 nastavka za pecivo in sndjc in 2 oljnati sli. ki prodam. Ogleda se samo od 11—12. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 4360. (1 BIRMANSKO OBLEKO 7ii dečka proosrebren, prodam po nizki ceni. Istotam tudi violino in cilre. Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (1 Dotrpel je naš ljubljeni moj, dobri oče, »tari oče in stric, gospod Leopold Mlakar drž. nradnlk v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 2t. t. m. ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče v šlepanji vasi. Ljubljana, dne 20. maja 1944. Žalujoči: Josipina rojen« Repše, soprog«; Mirko in Slavo, »inova; Matilda in Stana, hčerki; Stevo Ma-tušinec, zet; Traudi in Milica, snahi; Slcvek, vnuk — in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo predrago mamo, staro mamo, prababico, sestro, teto in taščo Marijo Vrhunec ln e nami sočustvovali, se iskreno e.ahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. M. Rusu, č, sestri Teo-dolini v Mestnem zavetišču za njeno požrtvovalno skrb in pomoč za časa njene bolezni, ter vsem darovalcem cvetja. Sveta maša zadušnica bo v četrtek, 25. maja, ob 8 v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 21. maja 1944. Žalujoče hčere, sinovi in ostalo sorodstvo. Fik »Ljudska tiskarni - Za Ljudsko tLskanio.i Jože Ki&amria - Heraasgefeer, ta^jatelji U* J<*> Sodi« - SchritUalferj andoik} J&aka flilner«