UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitni ček. raiun tt. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz in abbonamento postale II Oruppo
Leto IV. Štev 19.
GORICA DNE 12. MAJA 1948.
Cena L. 15
Posvetimo družine brezmadežnemu Srcu Marijinemu!
Nov poziv sv. očeta krščanskemu svetu
Letos 1. maja je sv. oče Pij XH. poslal v svet novo encikliko. Začenja se z latinskimi beseda* mi »Auspicia quaedam«. V tej -encikliki ugotavlja sv. oče najprej, da so nekateri znaki, ki pričajo, da se človeštvo v svojih širokih plasteh vrača na pot mi* ru, naveličano vojnih grozot in neprestanih nemirov. Kljub temu pa so še vedno na svetu gro* zeči oblaki, katerih ne morejo razpršiti zgolj človeška prizade* vanja. temveč edinole božja moč. Zato se obrača sv. oče le* tos, kakor se je obrnil že prejš* n ja leta, na otroke vsega sveta ter jih vabi, naj prihajajo k maj* niškemu oltarju ter molijo, da bi se države končno pomirile in spravile med seboj in da bi se polegli notranji nemiri in upori ter bi tako Cerkev mogla uživati tisto svobodo, ki ji je potrebna, da bo mogla uspešno vršiti svo* je poslanstvo v blagor vseh.
N ato se spominja sv. oče Pale* stine, ki je dežela, kjer so sedaj največji nemiri, da ne rečemo vojna. Sveta dežela je vsakemu kristjanu najdražji kraj na zem-
lji, saj hrani spomenike na bi* vanje Sina božjega na zemlji. Zato pa poziva papež vse, naj z molitvami izprosijo tej pokrajini mirno ureditev sporov, ki so nastali med Arabci in Judi za* radi njene posesti.
Pred par leti, nadaljuje sv. oče, se je obrnil na ves svet s prošnjo, naj se vsi posvete brez* madežnemu Srcu Marijinemu. Mnogi so to storili. Toda želja papeževa in tudi Marijina je, da bi se ne posvetile Srcu Marijine* mu samo škofije in župnije, am* pak tudi posamezne družine, da se bo tako razlival obilnejši zemeljski in nebeški blagoslov na človeški rod.
Ob tem klicu sv. očeta zdru* žimo se tudi mi, otroci in od* rasli, ter prosimo Marijo Devi* co, naj tudi naši deželi prinese sadov, ki jih je obljubila po če* ščenju svojega brezm. Srca. Za* to pa izpolnimo še njeno zadnjo željo :	posvetitev posameznih
družin njenemu brezmadežnemu Srcu. Mesec maj je za to najbolj primeren čas.
za vzhodne kristjane in druge take po« bude. Pri tej skrbi moramo hiti udele* ženi tudi mi, ker smo katoličani in Slo« vani.
Počasi spregledujejo
Človeštvo je hilo do nedavnega v od* nosu do komunizma tako, kakor so psic* ki takoj po rojstvu, namreč slepo. Sedaj pa počasi spregleduje. Vsak dan poro* čajo časopisi o^ kakem novem spregleda* nju. To je doletelo tudi bivšega uredni* ka edinega angleškega komunističnega dnevnika »Dailv Worker*ja« Douglasa A. Hvldea. Ta mož je pred nekaj sme* seci odložil' svojo službo, izstopil iz kom. pantije in sklenil, da stopi v katol. Cerkev. Pred javnostjo je opravičil ta
svoj korak v nekem članku, kjer izjav Ija med drugim, da je bil že leta 1945. vznemirjen zaradi zunanje politike sov* jetske Rusije. Dokončno pa se je odtr* gal od svoje stranke po komunističnem državnem udaru na Češkoslovaškem. »Postalo mi je jasno, da gibanje, za ka tero sem se boril toliko let, ugonablja vse .tiste svoboščine, o katerih je trdilo da sc zanje bori«, zaključuje Hvlde.
Ia mož ima sedaj 38 let. V mladosti je bil metodist in je hotel postati mi sijonar; potem se je navdušil za mark* sizem in se vpisal v partijo, ko mu jc bilo 20 let. Njegova žena je tudi bila odločna komunistka in se je sedaj spre* obrnila skupaj z možem.
Tako torej kužki spregledujejo. O da bi čim prej v,si spregledali.
Apel iz mesta Gorice Italiianoml!
Papežev dan v svetu
Obletnica kronanja sv. očeta, ki se praznuje 12. marca. ■ je vsako leto za vse katoliške narode prilika, da poka* žejo svojo zvesttobo in vdanost sv. očetu. Sedaj prihajajo poročila iz vsega sveta, kako so letos praznovali obletni* co kronanja. Med najlepšimi im najbolj ganljivimi je poročilo iz Nemčije. Gan* Ijivo je zato, ker nam priča, da je zve* stoba nemških katoličanov do sv. stolice ostala nedotaknjena kljub najhujši naci* 'tičnj propagandi in vzgoji nemške mla* dine v sovraštvu do Rima in kaitolici* zrna. Po vseh nemških mestih ,so ta dan škofje maševali ob obilni udeležbi ver* nikov in ob navzočnosti zastopnikov oblasti. V Monakovem je ob tej prilik: Pridigal kardinal Faulhaber, stari bo* rec pravice sv. stplicc, ki je tudi za časa A. Hitlerja vzpodbujal nemške ka» toličane k zvestobi do papeža. Opozoril je med drugim na dobrodelno akcijo sv. očeta v prid Nemcev, katerim je med drugim preskrbel tudi papirja za tiskanje 160 tisoč katekizmov in celo °lje za sv. zakramente.
Posebnost papeževega dneva v Mo* nakovem je bilo praznovanje ki ga je organizirala »Cathunitas« (Katol. edi* n°«t), organizacija, ki druži skoro vse narode, ki so sedaj v begunstvu na Nemškem; je neke vrste katoliška dru* Sina, v kateri so zastopani Nemci, Ogri, Lkrajmci, Poljaki, Letonci, Litvanci, Slovenci in Hrvati, vsi katol. narodi, kar jih sedaj živi tam v begunstvu. Pro* slavi, ki jo je organizirala »Cathunitas«, So prisostvovali tudi ministrski predsed* nik bavarske vlade in drugi ministri. Slavnostni govor je imel apostolski ad* ndni-trator /a Nemčijo m on s. Muench.
Delo za zedinjenje
< V Emiliji, ki se je zopet izkazala kot Najbolj rdeča pokrajina v Italiji, so škofje napovedali za prihodnji mesec september teden molitve in propagande za zedinjenje ločenih kristjanov s.katol. Cerkvijo.
V mesecu maju je pa glavni namen Apostolstva molitve »vrnitev ruskih los cenih kristjanov v katol. Cerkev.«
To živahno zanimanje za vzhodne cers kve, posebno za rusko pravoslavno cer* kev, izvira iz novih lazmer, v katerih Se po vojni nahaja ruska prevoslavna cerkev. Nasilno preganjanje je sedaj v ^ SSR prenehalo. Država priznava cer*
kev moskovskega patriarha in njeno or*
ganizaeijo. V nekem smislu ii nudi celo svoje pokroviteljstvo, da jo laže izrab* Ija za svoje politične in propagandne namene. Svoboda izvrševanja verskih obredov, ki je bila do sedaj le na pa* pirju, je postala resničnost.
Vendar ne smemo pretiravati ugod* nosti novega položaja pravosl. cerkve \ Rusiji. O kaki resnični verski svobodi kakor jo m j ralzumemo, n.i govora, ker je še vedno prepovedana vsaka verska propaganda in pouk otrok v verskih resnicah. Pač pa je odprto neko število cerkva, toda velika večina izmed njih je še vedno odvzeta cerkveni uporabi. \ Mosskvj n. pr. jc odprtih samo kakih 35 cerkev za 7 milijonov ljudi. Samo en odstotek prebivalstva ima možnost obiskovanja cerkve.
Brezbožna propaganda sc nadaljuje samo v bfflj dostojni' obliki. Brezbožni muzeji se danes imenujejo »verski« mu* žeji. Ivežim je ohranil svojo sovražnost do cerkve, čeprav pusti sedaj pravosl. cerkev životariti, da tako dvigne svoj ugled med še'vernim narodom in v ino* zemstvu, posebno pa med slovanskimi pravosl. narodi, pri katerih uživa ruska cerkev še vedno velik ugled. Sanje car* jev in ruskih patriarhov, da bi Moskva postala, tretji Rim, znova mičejo ruske mogtstce, cerkvene in politične. (Moskva bi bila tretji Rim v tem smislu, da bi postala cerkveno in politično središče vsega kulturnega sveta, posebno slo*' vanskega). Zato govorijo, da je ruska cerkev vesoljna in da mora objemati vse kristjane, tudi zapadne. V ta namen so organizirali leta 1945. vseruski kongres v Moskvi in povabili nanj tudi vse dru* ge pravoslavne -cerkve, ki so svoje za* stopnike tudi poslale. Potem iso šli pa* tnarh sam in še drugi odlični ruski škofje v inozemstvo, da bi tudi tiste ruske cerkvene občine, ki žive izven Rusije, pridobili za enotnost z moskevs skim patriarhom. Vzhodne katoličane v Galiciji hočejo z vsemi nasilnimi sred= stvi odtrgati od papeža in jih znova pridobiti za pravoslavje.
Tako e torej znova oživlja ruska ccr* kev :n z njo se vzbuja tudi zanimanje zanjo, posebno še radi precejšnjega Ste* vila pravoslavcev, ki so razkropljeni po raznih begunskih taboriščih po vsem svetu. C'c fai mogli te pridobiti za idejo zedinjenja, bi lahko pozneje kdaj po* stali najboljši apostoli zedinjenja v svoji domovini. V katol. Cerkvi ni skrb za ločene kristjane nikoli zamrla in tudi danes še živi, kot pričajo ravno »vzhod* ni tedni«, molitev Apostolstva molitve
Za časa volivne borbe je goriško žu panstvo skupno s 26 goriškimi nekomu nističnimi društvi izdalo pod tem našlo, vom za vse Italijane poziv, naj odprejo oči in sc z volitvami obvarujejo »najbolj kletega sovraga, ki je kdaj trapil našo domovino in človeštvo sploh.«
Poleg marsikatere netočnosti in tud nepravilnosti bereš na tem pozivu, ki je b;l nabit po mestnih ulicah, tudi sledečo trditev:
»Novi slovanski imperializem hlepi podjarmiti vso Evropo. Rusija se ne po služuje svoje moči, da bi razširila komu* nizem, ampak se poslužuje komunizma v svoje osvajalne in gospodovalne na: mene.«
Prav je, da S£ J.taMj*- ? otepajo, komu. n.izma, ki jim sedi na vratu kot v m a lokateri svobodni državi. Prav je, da so se v volivni borbi proti komunizmu po* služevali poleg v.seh drugih moralno d< voljenih sredstev tudi poudarjanja na* eionalnega momenta, kajti internacional* ni ali bolje anaeionalni komunizem po* meni veliko nesrečo tudi za vse narodne vrednote, ker zanika vsako kulturo in zlasti krščansko kulturo in civilizacijo ter vse tradicije, ki so pomagale obliko* vati narodni značaj vsakega ljudstva.
Ni pa prav, da se v borbi proti komu nizmu poslužujejo takih trditev, ki niso resnične in škodujejo dobrim odnošajem do drugih narodov, katerim delajo kri* vico. Vsi pošteni ljudje vseh narodov bi morali v sedanji veliki borbi iskreno sodelovati, za kar smo dali Slovenci v Italiji dober zgled.
Pn ti laži se pa ne smemo boriti z ne* resnico — im. proti krivici .ne s krivico. Tako so se borili proti komunizmu na* cisti in fašisti in zato so propadli.
Naj povemo ljudem, ki se borijo proti komunizmu, ne da bi ga resnično štu* dirali in poznali, koliko neresnice, netoč* nosti in tudi krivičnosti je v gori pod* črtanem stavku omenjenega poziva.
Internacionalni komunizem ni nikak slovanski imperializem, ki hoče podjar* miti vso Evropo, ampak jc 'brezbožna sanja ali materialistična vera brez Boga m proti Bogu, ki stremi za svetovno dik: taturo proletariata.
Če se komunizem kjer koli poslužuje narodnih gesel, dela to Te z namenom, da prevara in si pridobi ljudi, ki imajo zelo razvite narodne težnje po osvobojenju od tujega jarma. Da pa komunizmu ni prav nič do naroda, kažejo najbolj po* kolji lastnih Sorojakov in trditev I.cnina, da ne bi bilo škoda niti 90°U ruskega naroda, ako bi se s tem dosegla svetov* na rdeča diktatura. Podobne trditve so večkrat slišali tudi Slovenci med osvo* bodilno borbo. Nekdo je rekel:	»Tudi
če ostane le 25"/o Slovencev, samo da bodo ti pravi komunisti!«
Krivično je istovetiti Rusijo ali ,ka= tero koli od sovjetov podjarmljeno de*
Patentirane narodne dame
ki ne obiskujejo slovenskih pri* dig in odklanjajo slovensko ča* sopisje, so prav zoprna »hejslo* vanska« kasta.
želo s sovjetijo ali komunistično dikta* turo. Rusija ,je velika dežela, ki jo je s strašnim nasiljem usužnjila majhna sku* pina brezbožnih komunistov in jo do pred kratkim držala popolnoma nemo* teno v krempljih ob svetovni zaroti molka, kakor je tožil zlasti P'i.j XI.
Brezsrčnost do usode slovanskih naro-. dov je tem večje graje vredna, čim boli sedaj drugi narodi vpijejo na pomoč, ko jim grozi enaka usoda.
Če se komunizem razširi; tudi na druge narode, si Rusija kot laka ne bo pra ničesar osvojila in nikomur ne zagospo* dovala, ampak le njena sužnost in nesreča bi se utrdila, ako bi rdeči papež Stalin, ki n.i Rus, ampak aziatski Gruzin, dobil p<«t svoje gospostvo šc n. pr. italijanski narod pod diktaturo rdečega italijanske* ga Antikristovega primasa Togliattija.
Vsi dobri poznavalci razmer za želez* no zaveso trdijo, da bi rdeči diktaturi usužnjeni narodi dali komunizmu komaj 10"/» glasov, ako bi imeli tako svobodne volitve, kot jih je imel n. ipr. pri zadnjih volitvah italijanski narod, ki je dal kos munizmu .> 1 °/o glasov. To dvoje l>i bilo nemogoče, ako bi Slovani in Italijani gledali v komunizmu kak slovanski im* perializem. Vox populi!
\ si evropski narodi, ki so prišli sedaj pod rdečo diktatura so prišli v to ne* srečo le s pomočjo vsega sveta, ki se je boril ob Stalinovi strani. Niti en slovans ski narod si ni prostovoljno izbral seda* njega 'režima, ampak vsem jc bil vsiljen, kar 'bi gotovo ne hilo. tako, ako bi šlo pri komunizmu za kako gibanje, ki teži k združitvi slovanskih narodov; o slo* venskem imperializmu pa niti ne govo* rimo, ker miroljubni Slovani niso nikdar stremeli za podjarmljenjem drugih naro* dov, ampak so ,si želeli le svobode od tujega jarma.
Obžalovanja vredno je, da Italijani tako malo uvažujejo žrtve brezbožnega komunizma med Slovenci in drugimi slo* vanskimi narodi, ki so neprimerno večje od žrtev, ki jih je zahteval n. pr. od Go* ričanov — in tudi tu ne samo od Ita* lijanov.
Da so pa naši italijanski sodeželani tako krivo poučeni o tem, kako je ko= munizero tuj in zoprn mehki slovanski duši in da istovetijo slovanstvo s komus nističnim internacionalnim satanizmom, so mnogo krivi zaslepljeni primorski bivši ofarji in sedanji frontaši, ki so, zagrenjeni od fašističnega nasilja, po* stali slepi in gluhi za največjo slovan; sko nesrečo in še danes, — neverjetno zastrupljeni od rdeče propagande, — za* govarjajo in podpirajo komunizem, ki je največji grobokop sploh vsake svobo* de — tudi narodne.
In v tem je morda največji greh pri* morskih slovenskih frontašev. Zaradi njih se naše ime preklinja in se nam pripravljajo vedno nove nesreče,
Ne toliko avtorjem amenjenega po* živa, marveč predvsem frontašem in vsem Slovencem naj služijo te besede.
V naša deželi bi morali vprav Slovenci najbolj odklanjati komunizem, ker je ta naš narod najbolj kruto udaril, skoroda uničil.
Ubogi obrekovani komunisti!
Frontaški »Avanti« in vsi nje* govi priskledniki, ki so v pred* volivni borbi dosegli rekord ob* rekovanja proti vsem svojim na* sprotnikom, se po volitvah, ki so jih porazile, najbridkeje prito* žujejo, češ da so oni nedolžne ovčke, ki trpe grozno obrekova* nje.
Protikomunistični listi so nam* reč prinesli dokazane podatke o »proskripcijskih listah«, namreč o listinah, sestavljenih od komu* nistov, na katerih so bila napi* sana imena oseb, ki bi morale biti v primeru komunistične zmage hitro »likvidirane«. Na proskripcijski listi iz Genove je bil napisan tudi tamkajšnji nad* škof m>gr. Siri, na ferarski listi je bilo 2800 oseb, ki da so »ne* zaželene« in ki naj bodo lakvidi* rane od že vnaprej za to dolo* čenih oseb. Nekaj teh listin je zdaj v rokah državne oblasti. V južni Italiji so bili »compagni« še bolj' goreči. Že pred volitvami so se sklicevali na te listine in so celo po ulicah in cestah javno zaznamovali hiše, v katerih naj bi se kaka »likvidacija« izvršila.
Zdaj so pa protikomunistični časniki prišli s to zadevo na dan - in uboga nedolžna jagnjeta blejejo nad »krivico obrekova* n j a«, Ti ubogi obrekovani komunisti’ Pa le popolni norci jim morda verjamejo. Saj ta pojav proskripcijskih list ni nič nove* ga. V vseh državah, kjer je pri* šel komunizem do oblasti, se je uveljavil. „Zaznamovani" so bili pač likvidiram povsod, začenši od Moskve proti zahodu do Ljulv ljane. Ali se ne spomnijo »tova* riši«, kako je v duhovnika pre* oblečen komunist »likvidiral« tam bana Natlačena? Prav tako, cakor je te dni v Atenah v le* talca preoblečen komunist »li« cvidiral« pravosodnega ministra vadasa. Bila sta pač oba »za* znaniovana« na komunistični proskripcijski listi. Tako bi bilo gotovo tudi v Italiji, če bi zma* gala fronta.
A zmagal je De Gasperi in proskripcijske listine so le še. sramoten spomin na to, kaj so comunisti nameravali. S teror* jem so hoteli zmagati in po njih zmagi bi tekla kri v potokih. No, oni niso hudobni, hudoben je le De Gasperi, ki nobene pro* skripcijske liste ni napisal, in ni nikogar »likvidiral«, ki spoštuje osebno dostojansto tudi v ko* munistu — in ta mož je hudo* )cn, ker ni protikomunističnim časnikom prepovedal, take ne*' čedne stvari zdaj po volitvah objaviti. Kaj ne?
Slovenci so ob teh seznamih candidatov za likvidacijo sporni* njamo na desettisoče, ki so bili zabeleženi na takih listah Ljubljani za mesto in deželo in so jih našli v komunističnih arhivih 1. 1943.
Takrat so bile po ljubljanskih cerkvah posebne zadostilne po* možnosti za grozoviti zločin na* meravane množične morije, ki so jo komunisti izvršili pozneje, t. j. 1. 1945.
Opcija za italijansko državljanstvo
Državljani italijanskega jezica, ki so 10. VI. 1940 bivali na ozemlju, katero je po mirovni pogodbi pripadio Jugoslaviji, smejo do 15. IX. 1948 vložiti prošnjo za italijansko držav* ljanstvo.
SVETLOBE SE BOJIJO. — I. čilski zastopnik pri Varnostnem svetu ZN je stavil predlog, naj preišče razvoj dogod* kov v Češkoslovaški in vzroke, ki so tam privedli do komunistične diktature. Zadnje dni aprila je prišla ta točka na dnevni red. In uspeh je bil? Pač nava* den. Sovjetski zastopnik tov. Gromvko je zagrozil, da bo takoj vložil svoj veto, če bi horteli o tem razpravljati, ali če bi hoteli ustanoviti kak pododbor, ki naj bi zadevo preiskal. V temne kote Kominforme pač ne sme posvetiti no* ben žarek resnice.
II. Nadzorovalna komisija ZN' na Balkanu ob grški meji je poslala v Lake Success- poročilo, da je ugotovila stre« ljanje s topivi z jugoslovanskega ozem*
1 ja na grške vladne čete, da je nadalje ugotovila, da se grški komunisti zate* k a j o brez ovir na bolgarsko in jugoslo* vansko ozemlje po živež in munieijo in da tam dobivajo vso možno podporo od vojaških krogov.
Ker sta Jugoslavija in Bolgarija pre* povedali mednarodni nadzorovalni ko« misiji prestopiti svoje meje z grškega ozemlja, bi se mogel najti v teh deželah kak radoveden diplomat, ki bi hotel iti iz Beograda ali iz Zofije pogledat na grško mejo, če je poročilo nadzorovalne komisije resnično. A tudi tej radoved* nosti je vlada našla zdravilo. Čitamo namreč, da je 27. aprila jugoslovanska vlada obvestila diplomatska poslaništva v Beogradu, da je izdan zakon, ki odreja »zaporno področje« za ves pas ozemTTa v širini 70 km od grške meje. V ta pas ni dovoljeno nikomur vstopiti brez po* sobnega dovoljenja. — Uradna razlaga tega ukrepa je, da hoče jugoslovanska vlada preprečiti neljube incidente, ki bi se utegnili pripetiti inozemskim diplo« matom. Resnični vzrok bo pa le zopet isti: v temne kote Kominforme pač ne sme posvetiti noben žarek resnice.
RAZMERE V ČEŠKOSLOVAŠKI. Po državUiem komunističnem udaru v Pragi je prišlo na britansko področje Nemci« je 249 češkoslovaških političnih begun« cev. Računajo, da se je od 4 do 7 tisoč enakih beguncev zateklo na ameriško področje.
Češki begunci uživajo glede hrane in stanovanja enake pravice kot vsi ostali begunci.
Istočasno prihajajo iz Prage vesti, da komunisti nadzirajo življenje in svobo« do naroda v polni meri, toda tako, da lahko na.zunaj delajo videz, kot da so popustili vajeti.
Epuracija funkcionarjev in privatni« kov se nadaljuje, a no več tako mno« žično, ker so bili odpusti in razne za« kulisne spletke dober nauk vsem, ki so še mogli obdržati svoja mesta. Grožnja, da bodo odpuščeni, visi nad njihovo glavo kot Damoklejev meč.
Čistke se ne omejujejo samo na po« litično področje. Na glasbenem področ« ju na pr. so prisilili dekana glasbene fa« kultute v Brnu, da je odstopil; odpustili so tudi mnogo docentov z univerze Kar« la IV. Najmanj 6 članov so izključili iz sindikata čeških skladateljev. Ravnatelj narodnega gledališča je bil odpuščen, ker so ga obdolžili kolaboracionizma, čeprav so ga bili prej pripoznali za ne« dolžnega.
Na sodišču ni noben državljan gotov, da ga bodo sodili na podlagi pravice.
Za zločin smaitrajo vsako podporo protikomunistični stranki, četudi jo je kdo nudil že pred državnim udarom. Pravijo, da so na procesu proti slovaški zaroti obtoženci vse izpovedali, kar nas spominja na žalostne procese v Moskvi — in tudi v Ljubljani.
Tako je zdaj Češkoslovaška osvobo* jena, gotovo v veliko tolažbo frontaških »hejslovanarjev«, ki so za Fronto samo »!z ljubezni do naroda, njegovega osvo« bojenja in edinosti.«
BEGUNSKE ZADEVE. V ZDA prid« no delujejo katoliški odbori za naselitev beguncev v pričakovanju, da bo vlada v sporazumu z obema zbornicama letos dovolila sprejem 200.000 evropskih be« guncev v državo. Ti odbori so namešče« ni po župnijah in vodijo pregled o vseh Američanih, ki bi bili voljni poslati svo« jim sorodnikom in znancem sprejemno listino »affidavit« in jim preskrbeti za« poslitcv. Tudi slovanske župnije so usta« novile take odbore in se njih zastopniki pridno udeležujejo skupnih sej osred« njega Katoliškega odbora. — Tako v ZDA. Kanadski minister za emigracijo je pa tudi sporočil, da bodo letos spre« jeli v Kanado 30 tisoč beguncev iz ev« ropskih taborišč. — Dvajset narodnih zvez katoliških študentov je vložilo pri vladi ZDA spomenico, ki zahteva, naj bo med priseljenimi osebami zastopano primerno število študentov beguncev. Že tri leta se mnogo naših ljudi potika po raznih taboriščih v Avstriji, Nemčiji in Italiji v zelo težkih žvljenjskih prili« kah, a izseljeniško delovanje uradov gre prav po polževo naprej. Najnovejša sta« tistika ugotavlja, da je IRO, mednarod« na organizacija za pomoč beguncem, do sedaj preskrbela nov dom 125.374 begun« cem, ppmagala vrniti se domov (ali v smrt!) 67.098 ubežnikom, a da jih čaka še vedno okrog 900 tisoč na rešitev iz begunskega položaja. Njih število se množi še z novimi, ki beže v zadnjem času iz Češkoslovaške. Čim dalje bo se« gel sovjetski val, 'tem več bo novih re« vežev, ki bodo pred njim bežali.
Za sprejem v ZDA pa bi veljal na« slednji prednostni vrstni red: 1. Tujci ki so poljedelski delavci; zdravniki, z o* bo-zdravniki, bolniške strežnice, služki* nje, gradbeni in oblačilni delavci in tisti, ki imajo znanstvene, vzgojne ali tehnične kvalifikacije. 2. Osebe, ki so v krvnem sorodstvu z državljani Združc« nih držav ali pa s tujci, ki so že bili pravnomočno pripuščeni v Združene države.3, ostali tujci, ki imajo kvalifi« kacijo razseljenih oseb.
POROČILA MORAJO IMETI SVO«’ BODNO POT PO SVETU. »Louisville Curicr Journal« piše; Resnica je moč Združenih držav v besedni vojni ali v mirovni molitvi. Medsebojno razumeva« nje drobi stene nezaupanja in predira železtio zaveso, s katero je totalitarizem zagradil vse svoje narode. Če bi Ameri« čarni mogli pritisniti na čudodelni gumb ter dopovedati .Evropejcem in Azijcem tp, kar mi mislimo, potem ne bi bilo nikake nevarnosti za vojno. .Takrat bi namreč Rusi, Čehi, Kitajci, Grki, Polja« ki ter vsi ostali vedeli, kaj si v Zdru« Ženih državah želimo. Vedeli bi, da v Združenih državah nočemo vojne in da nočemo dopustiti nikakih napadov. Ve« deli bi, da želimo nuditi svetu možnost
za obnovo, da želimo, da bi mogli ljudje brez bojazni uživati svoje pravice, da že« limo, da bi na svetu zavladal mir, kate« rega ne bi mogel nihče zrušiti. V resnici pa nimamo takega čudodelnega gumba, da bi mogli svetu dopovedati naše želje, imamo pa kratkovalovne radijske posta« je. Te postaje dnevno uporablja zuna« nje ministrstvo za svoj informativni pro< gram. Kdor posluša »Glas Amerike« se more prepričati in priznati, da so ta po« ročila resnična, nepotvorjena, točna in popolna.
PRITOŽBA PROTI KOMUNISTIČ« N IM REŽIMOM V VZHODNI EVRO« PL Ameriški tisk poroča, da so politič« ni voditelji vzhodne Evrope, ki živijo v pregnanstvu, prosili Varnostni svet, naj razišče zadevo o sovjetskem »napadu« na Bolgarijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Romunijo, Poljsko in Albanijo. Ta for« malna zahteva je vsebovana v spomeni« ci osrednjega odbora mednarodne kmet« ske zveze, v kateri so včlanjeni zastop« niki strank vzhodnoevropskih držav. Spomenico sta osebno izročila članom Varnostnega sveta bivši poljski ministr« ski predsednik Stanislav Mikolajczvck in glavni tajnik bolgarske agrarne stran« ke dr. Dimitrov. Ta spomenica pa nima javnega značaja, dokler je ne podpre kaika država, ki je članica Združenih na« rodov. Poročajo ipa že, da bo zastopnik države Čile Herman Samta Cruz naprosil Varnostni svet, naj preuči pričevanje pregnan'h političnih voditeljev v zvezi z obtožbo proti sovjetskemu vmešavanju na Češkoslovaškem.
Omenjeni politični voditelji pravijo v svoji spomenici, da so sc Sovjeti na Če« škoslovaškem poslužili načina podjar« mljenja države in zavzetja oblasti, kate« rega so že prej uporabili pri svojih izkušnjah v drugih državah vzhodne Ev« rope.
Dopisniki te» spomenice trdijo, da takšno sovjetsko delovanje namerno ter trajnox krši Listino Združenih narodov. Da bi mednarodna kmetska zveza do« kazala svojo zahtevo, da mora Varnost« ni svat izvesti preiskavo o napadalnem dejanju Sovjetske zveze proti omenjc«
nim državam, je navedla 5 točk obtožbe: 1) komunistične stranke v Evropi so agenture Sovjetske zveze in aktivno de« lujejo za dosego spremembe političnega stanja v Evropi. 2) Sovjetski diplomat« ski predstavniki se vmešavajo v politič* ne zadeve evropskih držav. 3) Sovjetom podrejene lutkovne vlade se držijo na oblasti s terorjem politične policije. 4) Sovjetska zveza je aretirala in poslala v svoje zapore veliko število državljanov 'z vzhodne Evrope. 5) Pogodbe, ki jih sklepa Sovjetska zveza z državami vz« hodne Evrope so del sovjetskih agresiv« nih načrtov ter ogrožajo mir.
Vsi člani osrednjega odbora medna« rodne kmetske zveze — 6 po številu — so izjavili, da so pripravljeni nastopiti kot priče pred Varnostnim svetom. Ti člani so Dimitrov, Mikolajczvck, pred« sednik hrvaitske kmetske stranke, dr. Vladko Maček, predsednik madžarske kmetske stranke Fercnz Nagv, zastopnik romunske narodne kmetske stranke Gri« goro Buzesti in predsednik zemljoradni« ške stranke dr. Milan Gavrilovič. Spe« menica poleg tega navaja imena 29 dry* gih ljudi iz vzhodne Evrope, ki imajo iz .prve roke poročila o tamkajšnjih raz« merah in ki so pripravljeni nastopiti kot priče pred Varnostnim svetom. Omenjena spomenica je že druga pritož* ba mednarodne kmetske zveze proti Sovjetski zvezi, naslovljena na Združene narode. Prvo pritožbo so vložil- vzhod« noevropski. politični voditelji konec lan« skega leta, ko je zasedala Glavna skup« ščina Združenih narodov.
LONDON. Pred kraitkim sc je v Al« bert Hallu v britanski prestolici zbralo 8000 mož in jžena vseh političnih strank in vseh različnih veroizpovedi, da bi mobilizirali krščanstvo zahodne Evrope.
Na zborovanju je govoril sir Stafford Cripps, ki je pozval vse kristjane, da naj se združijo v skupnem političnem, socialnem in gospodarskem pokretu, da bodo bodočnost sveta usmerili proti mi« ru, soglasju in sreči.
Tudi ministrsiki predsednik Attlee in VVinston Churchill sta poslala brzojavki na nasedanje.
REVOLUCIJA
Zre svoje otroke
Pred višjim vojaškim sodiščem v Ljub« ljani se je vršil od 19. do 26. aprila nov proces, takrat proti čistokrvnim partij« cem: starim komunistom, španskim bor« cem, torej ljudem »della prima ora«, ki so zavzemali v Titovi Jugoslaviji visoke položaje. Tako je bil obteženi Osvald Stane namestnik ministra za industrijo, Branko Diehl gospodarski inšpektor kontrolne komisije LR Slovenije, Barle Karol tajnik gospodarske komisije pri centralnem komitetu slovenske komuni« stične partije, Oskar Juranič tajnik v ku* nainjem ministrstvu v Beogradu (kako neznaten je slučaj Cippico, katerega so komunisti tako razkričali, v primeri s temi velikimi ribami!) Tožili so jih, da so v svojstvu gestapovskih agentov so« delovali pri moriji v Daehau«u, kjer so baje organizirali običajno »protifašistič« no zvezo«, ter da so vstopili po osvobo« ditva v službo neke tuje vohunske orga« niz.aeije. Pri tem so izkoriščali svoje vi« sokc položaje, da so laže vršili sabotažo in vohunstvo. Komunistično sodišče se
je hotelo prikazati ljudstvu nepristran« sko in je zato obsodilo na smrt z ustre lrtvijo kar 11 izmed 15 obtožencev, osta« le ipa na od 15 do 20 let prisilnega dela.
Ta proces je verna kopija proslulih moskovskih procesov: strti obtoženci, ki odkrito priznavajo vse zločine, odkla« njajo obrambo zagovornikov m zahteva« jo ostrih kazni; ki se proglašajo srečne in zadovoljne, da bodo mogli s smrtjo oprati lastno .krivdo in tako služiti kot svarilen zgled vsem onim, ».Idi hi se mor da utegnili odmakniti od edino pravilne linije« im zabresti v izdajo ljudstva in partije.
Prozorni namen procesa je bil, dati ljudem, zlasti komunistom, svarilen zgled, kaj jih doleti, ako ne bodo pridni Ta krvavi opomin je izzvenel iz. posled« njih zagovorov obtožencev. Obtožen Derviševič je to izdal kar preveč od krito, ko je zavfecl pozo cirkuškega klov na in izačel: »Visoko sodišče! Gospe in gospodje! V meni imate zgled, kam za« brede, kdor stopi v boj zoper ljudstvo
Bil sem komunist, španski boroc, pa sem izdal partijo, ljudstvo, in tako s,tojim ; danes pred vami kot beden'zločinec, da : sprejmem zasluženo kazen. Rotim vas, I da mi ne sledite na poti izdaje in da se ne spustite v borbo zoper ljudstvo...«
Vloge v tej krvavi tragediji so bile ; načrtno preračunane. Predsednik sodi* . šča je igral vlogo umirjenega in prij-az* nega inkvizitorja; javni tožilec Vlado Krivec je predstavljal brezsrčnega sadi« sta, ki uživa, ko obmetava z najbolj umazanim blatom nesrečne žrtve; po* močnik javnega tožilca se je odlikoval z besnim rjovenjem in divjanjem, da bi tako še bol j zbegal in fizično ustrahoval že itak neprisebne obtožence.; zagovor* naki so morali predstavljati bedaste pri* kimovalce, ki niso imeli, nikoli kaj |pri* , pomniti, ker je bilo vse »tako jasno«, a ki so kljub temu zaslužili grom in pekel s strani javnega tožilca, ki je odklonil njih »filozofijo in sofizme«, s katerimi so skušali razložiti »zločinsko miselnost«, kot »anaeionalno in amoralno obrambo«; obtožencem je pripadla v vsej svoji pretresljivi in resnični tragediji vloga skrušenih in skesanih zločincev; občin* stvo pa je bilo koreografični privesek ploskačev, katerih ploskanje je bilo ogabnejše in nazkotnejše ikot udarec v obraz.
Nesrečni obtoženci — ni naš namen, ugotavljati njih stvarno krivdo — so bili živčno in duhovno docela strti, pra« ve razvaline človeškega dostojanstva. Glupi in otopeli, zgolj gramofonske "plo* šče, so pridno recitirali zaukazano jim pesem. Ali more' normalen človek go* ,-oriti kot Barle, ki je izjavil: »Moja mo« ralna pokvarjenost in propalost mi ni dopuščala, da bi spoznal umazanost teh dejanj... Moj nesrečni karalkter me je ,'zapeljal, da sem tako zabredel...«? Ni li nerazumljiva, protinaravna, torej pri razsodnem človeku nemogoča, Koširjeva sklepna beseda: »Ne sprejmem obrani* be, te stare advokatske obrambe! Naša ljudska oblast je razkrila moje zločine, sam priznavam svojo krivdo, zato no* čem, da bi kdo zakrival in olepšaval moje hudobije ter pred ljudstvom za* senčeval njih odvratnost. Dajte mi naj* strožjo kazen!«
Gorje mu, kdor pride komunistom v kremplje! Pa bodi oče ali mati, brat ali sestra, simpatizer ali telo — komunist!
Zgodovinski rek: »revolucija žre svo* je otroke« velja ne samo za francosko prekucijo in za boljševiško revolucijo«, ampak tudi za slovensko komunistično diktaturo.
Nisem mogel drugače
Dne 20. aprila ob'13. uri'sem odprl ljubljanski radio. Prenašali so proces iz* pred višjega vojaškega sodišča proti Osvaldovi »gestapovski vohunski skupi* ni«. Zasliševali so Janka Puflerja, rav* natelja steklarne v Hrastniku. Zahtevali so, naj prizna, da je v Dachau*u sode* loval z gestapovci v načrtnem morjenju ljudi na poizkusni postaji z mrzlo vodo n zrakom. Ko je to zanikal, ga jo pred* sednik sodišča opozoril, da je to priznal v izpovedi v preiskavi. A Pufler: H>^a ni res! Nisem bil pri sebi, tko sem to iz* povedal!«
Višje vojaško sodišče je bilo v ne* majhni zadregi. Zato so preskočili na vprašanje, če je poznal Schefflerja. Pufler je spet zanikal. Sodnik: »Ali ni* ste rekli v preiskavi, da sto ga poznali?« — »Da! iRokel sem.« — »Če ga torej ni* ste poznali, Ikot zdaj trdite, zakaj ste to
„T IG RI “ • APOSTOLI
@14 0
Fant si požvižguje, ko gre v hišo groze in nese Zveličarja na svojih prsih. Stražniki ga gledajo in se smejejo za njim. Ta pa je krasen dečko; tako majhen, pa že tako navihan ! S 14 leti že v službi vsemogočne in strašne G.P.U. ! Kdo mu bo enak ? Pavel mora iti mimo še marsikatere straže. Slednjič je pred celico štev. 94 ! Izkaznica mu povsod da prost prehod. Straž* nik mu odpre vrata celice, Miša pa smukne noter. Naj* prej postoji in se prepriča, da ni nikogar zunaj, ki bi prisluškoval. Stražnikov korak izginja nekje v daljavi. Duhovnik je sedel na svojem pogradu in je zdaj vstal. Žareč nasmeh obkroži usta bogonosca, ko pokaže z desnico na svoja prsa.
>» Nisem sam, gospod župnik ! «
Gregor razume in pade na kolena, ko si fant odpne suknjo. Ta pa je v zadregi, kam bi položil satuljo. Du* hovnik opazi to.
» Le obdrži ta največji zaklad. Pri tebi je šc najbolj zavarovan. Zdaj pa mi boš podelil sveto obhajilo ! « Pavel meni, da ga je slabo razumel.
»Hočem Boga od tebe; saj veš, kako se to stori.« In duhovnik začne takoj moliti »Confiteor«. Fant odpre s trepetajočim srcem šatuljo in vzame malo ho*
stijo iz nje. » Glejte, Jagnje božje «... govori in položi nebeški kruh duhovniku na jezik. Kratke trenutke ostane ta v zahvalni molitvi... Nato vstane in sede s Pavlom na pograd.
» Pavel, zdaj si postal bogonosec in si svojo stvar dobro opravil. Bodi tak tudi vnaprej ! Namesto mene boš odslej obiskoval bolnike in jih krepčal z nebeškim Kruhom, ker jaz tega ne morem več delati. Tudi dru* gim jetnikom ga smeš prinesti. Hočeš delati tako ? « » Oh, z veseljem ! Snoči sem bral zgodbo o svetem Tarciziju in sem pri tem zaspal. Sanjalo se mi je o njem. Ko sem se prebudil, je bila že enajsta ura. Zato sem prišel včeraj prepozno. «
»Ne delaj si skrbi radi tega. Je že božja volja tako. Bog te je izbral za svoje orodje, meni pa ponuja počitek. Ali si vse prebral o svetem Tarciziju V Tudi o onih rimskih fantih ? «
» O, da ! Dobro vem, kaj me čaka, če me zasačijo. Branil pa se bom in bil s pestmi okoli sebe. To vendar smem ? «
»Da, gotovo! Odslej boš branil Najsvetejše v svojem domu, da bo tako obvarovano vsake oneča* stitve ! «
» Ampak , gospod župnik ! Z menoj v stanovanju je se mlad pogan ... Saj veste vendar ? «
»Ta ne bo več dolgo pogan. Nad njim lahko upo* rabiš zdaj vso svojo umetnost. Seme, ki sem ti ga jaz položil v srce, ti je prineslo že lepe sadove. Vzemi od
tega semena in ga položi v srce svojega brata, da tudi tam vzkali. «
»Že dolgo sem mislil na to; kar težko mi je bilo pričakati ta trenutek. Takoj nocoj bom začel. Kaj pa naj storim potem, če ga spravim tako daleč, da bo tudi on veroval ? «
Poučeval ga boš. Ko bo znal vse in bo pokazal svojo pripravljenost, mu lahko podeliš sveti krst. Saj sem te naučil, kako se to dela. Pozneje mu lahko po* deliš sveto obhajilo. Tudi sam se smeš obhajati, ko to želiš. Živimo pač v izjemnih okoliščinah. Ko ne boš imel več hostij, oglasi se pri duhovniku pri poljskem poslaništvu. Ne zabi pa. da ga ne smeš spraviti v za* drego. On sme skrbeti v dušnem pastirstvu le za svoje Poljake. Prihodnjič vzemi papir in svinčnik s seboj; napišem ti priporočilo za duhovnika na poljskem po* slaništvu. Poglej tudi na moje stanovanje; tam so moje knjige, katere sfheš ohraniti zase. Tudi sveta olja so še v omari. O priložnosti mi jih prinesi ! «'
Sola je končala že pred četrt ure. Nekaj starejših fantov stoji še na trgu. V svoji sredi imajo malega Dimitrija. Zdaj pa zdaj bruhnejo v glasen smeh, ko posluša Dimitrij, rdeč do ušes, njih razlage.
Medtem pride Pavel mimo, zagleda brata in takoj spozna ves položaj. To ne more biti le preprosta za* bava. Tovariši so sumljivi in tudi njih smeh zveni sa*
rekli v preiskavi?« — »Ker mi je bilo tako ukazano!« Sodni zbor je kar besnel. Tla so mu postajala goreča pod nogami. Na dan bi znale priti neljube reči... »Niste li rekli v preiskavi, da poznate Schefflerja?« — »Rekel sem, a ne odgo« varja resnici!« —
Izpraševalci so tedaj prešli jadrno k novemu vpraševanju, če je oddajal pošto Schefflerju. Pufler je spet zanikal. Sod; •tik je besnel: »A saj ste priznali v pre« iskavi!« »A sedaj zanikam, ker ne od« govarja resnici!« — Pa so mu pomolili Pod nos izpoved iz preiskave: »Ste to izjavili? Ste to podpisali?« — »Izjavil sem, podpisal sem, a ni res!« — »Če ni res, kako da ste to' izjavili?« — »Ni res! Izjavil pa sem, ker nisem mogel druga« če!« ,— »Zakaj niste! mogli drugače?« — »Izjavil sem, a ne prostovoljno! Podpi« sal sem, ker nisem mogel drugače!« Sodniki, so bili kot na trnju. Samo be« sedica in na dan pride, da... Pa so se le odločili za vprašanje, kateremu so se skušali izogniti: »Je bil v preiskavi iz«
vršen na vas pritisk?« Pufler je molčal. Ni odgovoril. Zakaj ni'odgovoril? Kdo mu je zavezal je’zik? Samo dahnil je: »Nisem mogel drugače!« Predsednik so« dišča, javni tožilec in njegov pomočnik so bili v mučnem položaju. Pufler pa je izjavil: »V preiskavi sem to rekel, a se« daj obžalujem, da sem to rekel, ker ni res. A tam nisem mogel drugače! Zdaj pa odklanjam one zapisnike. Resnico hočem povedati, zgolj resnico!V preiska« vi sem dal one izjave. Obžalujem, da sem jih dal, a niso resnične. A nisem mogel drugače... Tr...« več ni mogel povedati.
Predsednik sodišča se kar ni .znašel, prekinil je izpraševanje in odredil 10 mi« nut odmora...
»Nisem mogel drugače!« Tri besede, ki vsebujejo strašno obsodbo komuni« stičnih preiskovalnih zaporov, ki so ne« človeške mučilnice, kraj joka in škripa« nja z zobmi, kraj muk in groze...
To kaže, koliko sme svet verjeti izja« vam, ki jih dajejo obtoženci pred komu« nističnimi sodišči. Nič!
Rflzno iz Shooenoc
Da bodo imeli naši čitateljS vsaj ne« kaj pojmov o gospodarskih razmerah v Titovem raju, jim podajamo poročilo, ki
smo ga dobili od verodostojne strani. Iz tega poročila spoznajo lahko naši kmetje in obrtniki, kakšne dobrote bi jih čakale, če bi komunizem zavladal t>ad nami.
Živilske nakaznice
Z mesecem marcem so bile za pode« zelje v Sloveniji ukinjene skoro vse ži« ■rilske nakaznice. Dobi jih le še kak re« hek zaupnik rdečega režima. Podežel« sidrn obrtnikom so bile te nakaznice že Preje odvzete, tako da so morali in še redno morajo iskati živila pri tistih, ka« terim prodajajo svoje izdelke. Toda tu« di večina mestnih obrtnikov se nahaja v istem stanju. Tudi ti se poskušajo pre« zivljati s kupovanjem živil na črni bor« zi. Radi tega in radi prevelikega davčne« ga bremena so obrtniki zapisani gospo« darskemu poginu. Tudi nakaznice za sladkor, sol, milo in žigice so za pode« zelje skoro popolnoma ukinjene. Pred« siavljajte si življenje brez teh potreb« ščin.
it	•
Prodaja na bone
S 15. marcem tega leta se je začelo v Sloveniji prodajanje oz. kupovanje na tako zvane bone. Kdor prodaja državi žito, fižol ali krompir, dobi poleg pla« žila po vezanih, to je uradnih cenah tudi poseben bon, s katerim dobi pravi« c° do. nakupa tekstilnega blaga, železni« ne, posode, soli, sladkorja, mila, vžiga« l'c in drugega blaga. Ker pa je Sloveni« la že od nekdaj glede žita pasivna, je jasno, da nimajo .kmetje kaj prodati in da zato ne morejo dobiti teh bonov, hrez katerih nc morejo dobiti ne soli ne petroleja ne sladkorja me žigic, da o °butvj in obleki niti ne govorimo. In tako bodo morali ljudje na deželi jesti hrano brez soli, ogenj pa bodo morali hraniti iz dneva, v dan, ali si pa preškr« beti kresilne kamne kot v starih časih.
Pritisk na vstop v Zadruge
■Sedanja vlada je dobro preračunala, Žcsa ljudje no morejo prodati, zato je vPeljala bone le za odda.jo 'tistega bla §a, ki ga kmetje nimajo. Za prodani ; 'es, mlečno izdelke in jajca pa. ne do« hijo kmetje nobenih bonov. Pri živini
in prašičih pa dobijo bone samo za bla« go, ki presega količino, ki so jo dolžni oddati po uredbi o odkupu živine in prašičevi Vse je urejeno tako, da spra« v.ijo kmete v obupen gospodarski polo« žaj m da jih prisilijo, da vstopijo v zadruge, ki pa niso nobene zadruge, ampak pravi kolhozi. V teh zadrugah, ki služijo izkoriščanju ubogega ljudstva, nimajo člani nobenih pravic, ampak sa« mo dolžnosti. Te zadruge vodijo im nad« zirajo funkcionarji sindikatov, OF in Krajevni odbori, ki nimajo navadno o zadružništvu nobenega pojma. Stari in izkušeni zadrugarj.i pa morajo molčati ter stati ob strani.
Zadružni domovi
V Sloveniji je v načrtu postavitev ka« kih 500 zadružnih domov. Stroške bo moralo nositi podeželsko ljudstvo. Zna« na nam je neka vas, kjer bodo postavili dom, ki bo stal štiri milijone dinarjev in kjer bo prišlo okoli trli tisoč dinarjev stroškov na vsakega človeka. Za deset« člansko družino, kakršnih je ma kmetih vse polno, znaša breme okrog 30 tisoč dinarjev. Ker vsi ne morejo enako pri« spevatfi, pride na drugo še več. To je zopet eno izmed sredstev za uničenje slovenskega kmeta. — Proti graditvi teh domov je močan odpor po vsej. Slove« ni ji, tako da kaže, da bo oblast komaj uspela izsiliti graditev polovice predvi« denih domov. Tozadevni sestanki so bi« li marsikje zelo burni. Znan nam je pri« mer, ko je ljudstvo na nekem sestanku dvignilo močan protest in zahtevalo: »Zgradite .nam štale, hiše ju kozolce, ki ste nam jiih požgali, in šele potem gra« dite domove!«
Če kdo ne more prispevati predpisa« nega zneska, mu očitajo, da noče, ter ga smatrajo1 za saboterja in sovražnika ljudstva ter temu primerno z njim tudi ravnajo. — Da ljudstvo z navdušenjem gradi domove, jo debela laž, ki jo zmore le komunistična propaganda.
Ti domovi bodo prave komunistične kasarne, nekako središče slovenskih kol« hozov. Tu bodo zbirali slovensko mla« di-iio ter jo po svoje vzgajali. V te kol« hoze bo moral slovenski kmet oddajati svojo pridelke, tu sem bo moral pri« hajati po trudapolnem delu ter poslu« šati dolgovezne in prazne govore rdečih funkcionarjev.
Izsekavanje gozdov in lesna trgovina
Sekanje gozdov se vrši nk debelo. Če se bo to nadaljevalo, bodo slovenski gozdovi, bogastvo našega naroda, v kratkem popolnoma uničeni. Devet de« set in lesa se izvodi, ostalo se .porabi do« ma.
Les nima danes, nobene cene. Na sred« njem prometnem kraju stane 1 kub. me« ter lesa okrog 500 dinarjev. Za ta denar kupi lahko kmet največ 2 metra tblaga za srajce ali predpasnike, ali 30 cm bla« ga za vrhnjo obleko, ali 2 kg in pol bele moke. V stari Jugoslaviji .je na istem kraju- dobil kmet za 1 kub. meter lesa 250 — 280 dinarjev; za tai jdenar .je, pa lahko kupil najmanj 25 m flainele ali blaga za srajce ali predpasnike, ali za eno obleko dobrega blaga, ali 10 kg bele moke. — Zares velik napredek v primeri z »gnilo« Jugoslavijo prejšnjih let.
Najprej je kmet primoran prodati svoj les in nato ga še visoko obdavčijo. Kmet je pri gozdu zelo občutljiv. Zato gleda z žalostjo .v srcu, 'kako mu da« našnje oblasti uničujejo gozdove, ki so jih on in njegovi predniki tako .skrbno gojili.
Okrajne volitve
Po vsej Sloveniji je bilo od strani oblastev veliko zanimanje za volitve v okrajne odbore, od strani ljudstva pa n-i bilo za nobene volitve tako malo za« nimanja kot za te. Dosedanji okrajni odbori so bili za oblasti vse preveč reak« cionarni, zato je bilo treba temeljitega čiščenja. — Volitve so bile kljub vsemu pritisku in terorju za sedanji režim ve« lika polomija. Znani so primeri, da je volilo komaj 30 odstotkov votivnih upra« vičencev. Po nekaterih krajih so zmetali volivci večino glasov v tako zvano črno skrinjico.
Žensko delo v Jugoslaviji
V petletnem planu je tudi zahteva, da se sprav.i čim večje število žensk v »produktivno delo« izven domače hiše in družine. Pri dosedanjem mišljenju in ustroju družbe bi Titov režim le z ve« liko težavo to dosegel. Naše žene so namreč še vedno zelo navezane na dru« žino. Toda v državnem aparatu, kot ga v rdeči Jugoslaviji uvajajo, pada moral« ni odpor jugoslovanskih žen sam od sebe. Sistem nakazovanja živilskih na« kaznic je tisto sredstvo, ki komunistom v Jugoslaviji daje prostovoljne ženske delavke. .Stvar je namreč ta, da kdor ne dela po volji režima, ne dobi živilskih nakaznic. Težki delavci, pa najsi bodo moški ali ženske, dobijo še razmeroma dobre živilske obroke, dobre vsaj za ju« goslovanske razmere. (Posebna nakazila za milo, za krušno in koruzno moko, za olje, za obleko in idrugo). V delavskih družinah, ki nimajo svoje zemlje, ali pa je imajo premalo, ne morejo živeti ne šoli odrasla dekleta in tudi ne matere, posebno če so vdove, brez živilskih na« kaznic. Zato so po večini prisiljene, da stopijo v javno delo, in sicer v težko javno delo, da dobe »živilske nakaznice za težke delavce. Tako rekrutira Tito veliko število deklet in žena za »pro« duktivno delo«. Tako sc dogaja n. pr. v Vrtojbi, Biljah, Solkanu, da dela veliko število domačih deklet in mladih mater v ondotnih opekarnah zato, da dobijo nakaznice za težke delavce, ker sicer bi ne mogle živeti. Število takih delavk, vedno narašča, kakor narašča revščina po slovenskih družinah. Ko pa enkrat stopi kdo v delo, ga ne more več zapu« stiti; novi jugosl. zakon o delu pravi, da
delavec ne sme zapustiti dela in gospo« dar ga ne sme odsloviti. Če bi delavec zapusti! delo, bi bil saboter in bi prišel pred sodišče. Torej je delavec navezan na delo, kakor je bil kdaj kmet navezan na graščakovo zemljo, katero je obde« loval, le s to razliko, da je kmet tlača« nil graščaku, moderni delavec pa tlačani komunistični državi.
Iz tega se vidi, da bo režimu uspelo, pritegniti jugoslovansko ženo v javno
delo in jo iztrgati iz družine.
Pripovedujejo itudi, da zelo vabijo de« Jdota v policijsko službo kot agentinje pri OZNI. Y to službo sc je vpisalo tudi nekaj primorskih deklet. Poslali so jih v službo v notranjost države. Tukaj bi jih najbrž bilo preveč sram, zakaj »tovarišica«, ki pregleduje na blokih (»baba« ji pravijo ženske), je brez dvo« ma najbolj osovražena oseba, kar jih živi pod Titovim soncem.
SONCE SIJE . . .
Sonce lije luč svetlo, nebes valovi,
v mladi barvi grm, drevo, trata se iskri.
Cvet in bil se sklanjata, tešita oko, svetle so poti sveta, kam bi ti z boljo?
Nežnih setev prvi klas z vetrom se igra, od nekje otroški glas vriska do neba.
Zemlja nudi svežo rast trav, polja, gozdov — duh, ne misli na propast, vstani z zarjo nov.
KULTURA
Nekaj vtisov o , ,Petem evangelij u“
Ko odložiš najnovejše Novačanovo delo »Peti evangelij«, se ne moreš ubra« niti nekemu občutku zbeganosti, ki ga knjiga napravi nate. »Čudna knjiga!« je tvoj prvi vtis. Ze po obliki — pripo« vedna pesnitev v tipično lirični pesniški tvorbi, v sonetu — še bolj pa ipo vse« bini. Priznati moraš sicer, da stojiš pred pristnim in velikim pesniškim delom, ki ni kakšna več ali manj spretno izvede« na »metrična naloga«, ob kateri je hotel pesnik meriti svojo verzifikacijsko silo, temveč je v resnici, kot jo sam imenuje, »kos življenja«, pesnitev velike zamisli, ki bo ostala kot mejnik v slovenskem slovstvu.
Pri vsem tem pa vpliva knjiga nate nekako zbegajoče. In mislim, da pred« vsem radi vsebine. Pesnitev — ki je le prvi del velike celote, ki ho baje opevala vse Jezusovo življenje — nam riše v 12 spevih prvo dobo Kristusovega živ« ljenja od začetka pa do javnega nasto« pa, ki se je otvoril nekako z ženitnino v Kani Galilejski. Pesnik obdeluje to svetopisemsko snov s tisto svobodo, ki je lastna pesniku, tako da se pristno evangeljski prizori in evangeljske oseb« nosti prepletajo in spajajo s čisto iz« mišljenimi prizori jn osebami, ki so plod pesnikove ustvarjalne domišljije. Tega dejstva seveda ne more nihče pesniku zameriti, saj menda le«ta ni imel namena, čisto preprosto preliti evangelij v pesem (dasi bi njegovo tolmačenje naslova Peti, t. j. zapeti evangelij, nekako kazalo na to), temveč podati nam Jezusovo živ. ljenjsko usodo tako, kot jo je pesni^ doživel ob svoji lastni in narodovi živ« Ijenjski usodi. Vkljub temu pa imaš vtis — in to je tisto, kar te bega — da nam Novačan ni »zapel« evangelija, na« šega evangelija, ki ga poznamo, ki smo ga vajeni, ki nam s čudovito preprosto«
»tjo obenem riše sveto Jezusovo življe« nje in delo, temveč da nam je podal ne« ki čisto drug evangelij, ki nam je tuj, v katerem sicer nastopajo evangeljske osebe, se vrstijo evangeljski prizori, vendar boš v njem zaman iskal onega duha, ki preveva zgodovinski evangelij, one preproste bogočloveške vzvišenosti, ki je temu lasitna, one čudovite izobliko« vanosti posameznih evangeljskih osebno« sti. Morda je to nekoliko trdo rečeno. Toda vsaj prvi vtisi so taki. kot da imaš pred seboj v resnici »peti« (v pomenu vrstilnega števnika) evangelij, to je nov evangelij, pesnikov, različen od štirih zgodovinskih evangelijev. Vtis imaš, da so osebe, kot Jezus, Marija, Jožef, Ja« nez, popolnoma različne od istoimenskih evangeljskih oseb. Težko boš razumel, zakaj se nekateri prizori tako zelo od« daljujejo od evangeljskih (rojstvo, naj« denje v templju). Še bolj nerazumljivo ti bo, zakaj je pesnik vpletel v svoje pripovedovanje nekaj motivov apokrif« nega ali celo izmišljenega značaja, ki bi se dali zelo krivo tolmačiti, kot n. pr. motiv v 9. 'spevu: Jezus izgine v svojem 20. letu iz Nazareta in 10 let potuje po svetu in ,se uči vseh človeških modrosti in umetnosti. Ker gre pri »Petem e« vangeliju« predvsem za pripovedno pe« snitev, bi si človek pri vsem upošteva« nju pesniške svobode lc želel nekaj več skladnosti z zgodovinskimi evangeliji vsaj glede .na osnovne potege, ki označu« jejo posamezne prizore in osebnosti.
To je le nekaj bežnih vtisov, ki se ti vzbudijo ob branju ^Petega evangeli« ja«. Ti vtisi nikakor nočejo biti dokonč« ni in izvirajo deloma tudi iz dejstva, da imaš pred seboj le del celotne umetnine. Vsekakor pa moramo smatrati za zelo razveseljiv pojav, da si moderen pesnik izbere za snov svojega umetniškega ustvarjanja Kristusa in ob njem preiz« kuša vzpon svojih pesniških energij (či« sto po besedah francoskega simbolista Rimbauda, ki si jih je Novačan izbral za geslo:	»Kristus, Kristus, večni tat
energij . . .«). In prav zato, ker vemo, da vodi in navdihuje pesnika pri njego« vem ustvarjanju, ki si ga je zamislil kot svoje življenjsko delo, velika ljubezen do Jezusa, pozdravljamo to knjigo prav prisrčno in ji želimo nadaljevanja, da bomo lahko kaj kmalu v harmonični celoti občudovali celo življenje Jezuso« vo, pretopljeno in prežarjeno v ognju pesniškega genija. Takrat se bodo tudi, upamo, razblinili vsi vtisi nedostatnosti, ki nastajajo sedaj ob čitanju prvega de« la radi pomanjkanja prave perspektive.
SHOD TRETJEGA REDA bo v nedeljo 16. junija ob 4: uri popoldne v cerkvi sv. Ivana.
Našemu listu določa obse g število naročnikov in dobrotnikov. Komunističnim listom pa določa obse g izkoriščanje delovnega ljudstva.
lansko. Velik strah se oklene njegovega srca, ko misli na nedolžnost svojega brata. Odločno stopi proti fan« Ioni in zagrabi malega za ramo :
» Pridi, Dimitrij ! Mi boš še nekaj pomagal.«
» Ta ostane zdaj še pri nas ! « se oglase jezni pro« lesti od vsepovsod, dokler ne najdemo katerega, ki bo 2 nami bil žogo. Manjka nam še en igralec. Medtem Pa si kratimo čas z vprašanji in odgovori tvojega brata.
marsičesa se bo moral naučiti, « je izrekel govornik ifi satanski nasmeh mu je obkrožil usta.
Pavel pomisli. Zdaj naj bije žogo ? Z Zveličarjem Pa prsih ? Kaj naj stori ? Kaj bi storil Jezus kot fant v tem položaju? »Igraj, tako preprečiš greh; tako Papraviš tudi tovarišem veselje,« mu pravi notranji glas.
» Dobro, bom igral ! Kar začnlimo ! Jaz bom vra« *ar, ker sem še nekoliko truden od včeraj. «
» Prav, Miša ! Ti si izvrsten fant ! Ti, Dimitrij, Pa prideš spet jutri k nam ! «
Pavel si dobro zapne jopič in stopi na igrišče. Mali bratec sloni zdaj sam ob zidu in jih gleda.
» Miša, ali ti je mraz v tem junijskem soncu, da s tako zapetim jopičem biješ žogo ? Obleci še kožuh Povrhu ! « se smejejo igralci.
» Saj ne moreš igrati tako! Kako sc moreš gibati? « »Bomo takoj videli! Prav zdaj bom igral v jo« Picu ! «
» Najbrž nimaš čiste srajce spodaj ! Pokaži! Pred Panii ne smeš imeti obzira ! «
» Naj se me le kdo dotakne ! To vas nič ne briga; vsak dela, kakor hoče ! Igrajmo naprej ! Boste videli, da ne prezrem nobenega lučaja žoge ! «
In žoga že trka po tleh in leti po zraku, Pavel pa igra krepko in zanosno kot nikoli prej, dasi mu pot v potokih lije čez čelo in se mu mokra srajca lepi na telo. Ko blodi žoga okrog drugih vrat, se Pavel oddahne in smehlja. To je vendar smešen položaj ; Zveličar igra žogo !
Končno pride odrešenje ! Sirena v tovarni zapiska. Poldan je ! Večina igralcev mora zdaj h kosilu v mla« dinski dom. Tudi Miša in Dimitrij. Tako korakajo po cesti navzdol...
» Krasno si vendar igral ! Držal si^besedo ! Niti enega lučaja nisi prezrl ! Povej mi, Miša, kaj pa je ta šatulja v tvojem jopiču ?« pravi Dimitrij in trka s prsti po obrisih šatulje, ki so se odražali pod suknom.
»Nič pomembnega ni!« je odgovoril in rdečica mu je splavala na obraz, ki mu je očitala laž.
» Pokaži ! «
» Da j mi mir ! «
» Aha ! Zato nisi slekel jopiča pri igri. Bo najbrž kaj dobrega v nji ! Pokaži vendar ! «
»Tega vam ne morem pokazati ! Prav za nič nc ! « In Pavel začne teči v divjem teku, tovariši pa takoj za njim. Zgrabijo ga za jopič in ustavijo. Pavel bije divje s pestmi okoli sebe, a napadalci mu vračajo. Posreči se mu, da se jih otrese. Ko hoče s skokom ubežati, zadene ob nogo tovariša in pade na cestni tlak
Z divjimi rokami mu tovariši grabijo po žepih in trgajo po jopiču. Pavel bije s pestmi in nogami divje okoli sebe in varuje z nadčloveško močjo svojo skrivnost pred onečaščenjem. Na tleh leži z obrazom proti zem« lji. Tarcizij mu pride v misel. Prav tako je moralo biti v Rimu. Umreti za Zveličarja kakor Tarcizij, to bi bilo lepo! Kaj naj se pa zgodi z Najsvetejšim? Groza ga obhaja, če le pomisli na to. Ne, zdaj ni še čas smrti ! Vrli junak moli na tihem, da bi mu Bog poslal rešitelja. Ne le zanj samega, ampak predvsem za Zveličarja, ki ga nosi. Kristus v teh nečistih rokah ! Grozno si je že predstavljati zasmeh in bogokletje, ki bi prišlo iz teh podivjanih src ! Glasno kličte na pomoč, ko padajo pesti in kamni nanj. In že je nekdo potegnil nož in skuša prerezati suknjo. Zdaj pa zasliši Pavel v največji stiski glas, ki mu je znan in zaupen.
»Paglavci nasilni! Ne ubijte vendar ubogega fanta ! Takoj ga pustite ! Sicer vam pokažem! «
To je bil isti glas, ki ga je nekdaj v kleti imenoval vohuna.
Z medvedovo močjo razžene velikan paglavce na vse strani. S težavo se Pavel dvigne od tal, ko se nje« govi mučitelji razpode po cesti navzdol.
»Kako izgledaš, ubožec! Kaj si jim pa storil?«
»To sem moral varovati !« Skrivnostno pokaže Miša na svoje prsi. Velikan vidi raztrgan jopič in ble« ščečo se šatuljo. Miša stoji tu kot podoba žalosti in vendar tudi kot junak.
( Nadaljevanje)
DOMkCE novice
| nam bo tudi ta milost našo od* govornost pred Bogom le še bolj otežila.
Opomba : O prireditvi Marijine druž*
be poroča Žef Urhu.
SV. BIRMA
Prevzvišeni gospod nadškof bo delil zakrament sv. birme v sledečem redu:
V soboto 15. maja, na binko* štno vigilijo, ob 9. uri v nadško* fijski kapelici sv. Križa.
V nedeljo na binkoštni praznik 16. V. ob 9. uri v stolnici in ob 12. uri pri Sv. Ignaciju.
Na binkoštni ponedeljek ob 8.30 in ob devetih v nadškofijski kapelici sv. Križa.
Proslava štiridesetletnice Slovenske dekliške Marijine družbe v Gorici — v zvezi z „Marijinim romanjem"
Napovedana proslava je bila pri notrdamkah v Gorici v obli-ki svojevrstne prireditve, ki je zelo dobro uspela in o kateri bo* mo prihodnjič kaj več poročali.
Danes bi radi ugotovili, da se je ta proslava vršila prav na dan sklepne pobožnosti »romanja Marije misijonarke« po sloven* skih duhovnijah naše nadškofi« je, ki je bila v Gorici pri Sv. Ignaciju v nedeljo 9. V. ob treh pop. ob nabito polni cerkvi.
Vodstvo Marijine družbe niti najmanj ni mislilo na to, da bi določilo proslavo družbene šti* ridesetletnice prav na ta dan. Sovpada teh dveh slovesnosti pa tudi ne moremo pripisati le go* lemu slučaju.
Ali ni morda Marija sama ho* tela pokazati slovenski dekliški mladini pot, na katero mora sto* pjti, da ne bodo sadovi njenega »romanja« po naši deželi le mu* he enodnevnice? Marija si ne želi le zunanjih proslav, ampak trajnega posvečenja in življenja v duhu tega posvečenja.
Zlasti dekleta naj bi imela vedno pred očmi svoj naj lepši vzor in oblikovala svoj značaj po značaju svoje nebeške Ma* tere. In to dosežejo najlaže, ako se oklenejo Marijinih družb ali kongregacij, katere goji sv. Cer* kev že več stoletij prav s tem namenom, da bi se družbeniki in družbenicc Mariji posvetili, njej posvečeni ostali in po Ma* rijinem zgledu svoje* življenje urejevali.
Po dokončanem »Marijinem romanju« smo v nedeljo stopili v vrt Marijinih družb in ob pre* mišljevanju zgodovine njih de* lovanja se nam je zdelo, kakor da bi Marija klicala duhovni* kom, staršem in mladini:
Obnovite po mojih družbah moje kraljestvo, ki je kraljestvo dobrote, svetosti, apostolske Ijut bežni, miru in svetega veselja!
Ne ostajajmo na pol poti ali tudi samo na začetku poti, na katero nas je Marija klicala ob svojem »romanju«, kajti sicer
cJIada:
(Pci o)Tlaclji na oJlTerigocafi
dJljo se lipcgi&ajo fcuJna kolena, božajo plahe, •skeleče oči — 6cictkoe£ neizmerna je o rtjif\ potopljena: . oHTacija, pomagaj nam. Gi! *
HD po6o§ni mofitoi cote leepeiajo — pceoeč je sol$a in pcečuEifi noči...
ustnice tifio fco o snu šepetajo: .Goltanja, pomagaj nam Gl! "
^Use kliče, ose pcosi, ose išče pokoja pci soeti ^Deoici, ti utefio deti:
, oJRacija, otmi nas tenkega Goja, <5Ttacija, pomagaj nam gir
Misijonski dan za bolnike
Opozorite vse bolnike, naj prejmejo za binkošti sv. obhaji* lo in ta dan darujejo tudi svoje molitve in bolečine za širjenje sv. vere med pogani. Spomnijo naj se še prav posebno na tisti novi rod, ki brez zakramentov in vere raste po deželah, katere so prišle pod oblast borbenih brezbožnikov, ki bi radi zbrisali iz človeškega življenja celo vsa* ko misel na Boga.
t ANTON SOK
Došla je vest, da je pred par tedni umrl v Spodnji Trebuši tamkajšnji župnik č. g. Anton Sok. Rodil se je v Kredu pri Ko* baridu 3. 1. 1880, v mašnika pa je bil posvečen v Gorici 31.7. 1904. Bolehal je na želodcu vse svoje življenje. N. p. v m.!-
Ljudstvo naj sodi
Priobčujem odstavek članka »Potek volitev«, ki ga je priob* čila »Soča« 24. aprila, štev.' 37, str. 2, ter tisti del svoje hude pridige, ki sem jo imel v nedeljo pred volitvami in ki naj bi bila po mnenju »Soče« višek politične podlosti.
Tega nisem mogel storiti pre* je, ker me ni nihče na to sporm nil. In to je dobro znamenje. Če bi bil gospod urednik tisto nedeljo navzoč pri sveti maši na Travniku, bi gotovo omenjenega članka ne priobčil, kajti preveč imam prič tudi pri »komuni; stih«, ki se nad dotično pridigo niso pohujšali, ampak jo popob noma odobravali kot strogo ver; sko in nepolitično. Vendar gospod urednik ni brez krivde, ker je sprejel in priobčil dopis ne* resnega in plitvega človeka, ki v svoji slepoti ne zna več ločiti, kaj je vera in kaj politika in v koliko se sme in mora duhovnik pečati tudi s politiko, ako nanv reč ta sega v področje vere in morah.
Gospod urednik! Če boste še kdaj dopustili, da se bo kalna voda ali gnojnica izlila v »Sočo«, tedaj bom predlagal ljudstvu, da prekrsti vaš list in ga imenuje — Kom.
Sedaj pa, ljudstvo, beri in zabavaj se, sodi in obsodi!
„ Soča 24. IV. 1948:
Jasen dokaz, kako podlo so hoteli vplivati na izid volitev in so se pri tem'posluževali verskih čustev, posebno pri ženah, neka* teri duhovniki, je nedeljski pri* mer pri slovenski maši na Trav* niku.
Neki znan duhovnik je pri pridigi rohnel in klical proklet* stvo ne samo na starše, ki bodo volili za Ljudsko fronto, temveč tudi na njihove sinove; žena ne* kega zavednega Slovenca je po pridigi prijokala domov in de* jala možu, da sc boji glasovati za Fronto zaradi prokletstva, ki bi visel nad otroci. To je pač lep primer Kristusovega sluge! Kri* stus je še na križu odpustil svo*
jim sovražnikom in mislimo, da bo oprostil tudi temu nekrščan* skemu duhovniku.
Neznani dopisnik oz. dopisnica
Iz slov. pridige na Travniku — 11. IV. 1948:
Dobesedno: »Kakšna je torej tvoja dolžnost v tem času? Ta, da želiš zmago kraljestva božje* ga na zemlji; da podpreš tisto stranko, ki se ti zdi, da bo naj* bolj spoštovala božje in naravne zakone ter bo najbolj skrbela za srečo in blagostanje državljanov.
Seveda nastane tu vprašanje, katera je tista stranka, kajti vsa* ka se hvali, da je prava, da pri* naša svobodo, da bo spoštovala vero in Cerkev...
Radi svoje lahkovernosti smo bili že večkrat prevarani... Kako torej najbolj zanesljivo zveš, kaj je res dobro, pravično, krščan* sko — in kaj je slabo, krivično, pogansko? — Bog ti je dal s po j min, razum in vest, da lahko sam presojaš, kaj je prav in kaj ne... Če bi vsi ljudje vedno mi* slili s svojo glavo in bi se ne pu* stili vplivati od besed, kričanja, laži malovrednih ljudi, — potem bi ne bilo toliko nemirnih vesti, toliko prevaranih ljudi, toliko kesanja in razočaranja.
Prvo je torej to, da misliš s svojo glavo. Zato se ozri malo okrog sebe, poglej na preteklost, na sedanjost, premisli to in ono — in resnica bo zablestela v tvo* jem razumu.
Dnugo pa je, da upoštevaš tu* di mnenje, nauk pametnih in vestnih ljudi; ne vsakega kričača in brezvestneža, ne vsakega laž* nika in preklinjevalca, ampak človeka, ki res nosi v svojem srcu ljubezen do Boga in do svo* jega naroda.
Ko na tak način resnico spo* znaš, potem si v vesti dolžan vo* liti za tisto stranko, ki si jo spo* znal za pravo, o kateri si moral* no prepričan, da bo spoštovala predvsem Boga in uveljavila nje* gove zakone.
Če bi kdo volil za stranko, o kateri je v svoji duši prepričan, da je proti Bogu in njegovi Cer= kvi, tak bi smrtno grešil; če bi kdo proti svojemu prepričanju dal svoj glas veri in križu so* vražni stranki — radi denarja, radi svojih osebnih materialnih koristi — bi smrtno grešil.
To je beseda služabnika Kri* stusovega, to je beseda vašega duhovnika, to je tudi logično sklepanje vsakega zdravega kr* ščanskega razuma.
Seveda, če kdo greha sploh ne prizna, takemu ni mogoče takih krščanskih resnic dopovedati. Jaz govorim ljudem, ki niso kri* stjani samo po imenu, ampak tudi v dejanju in resnici...«
Znani duhovnik
Kriza krščanskega sveta
»Times« razpravlja 24. VI. v zelo dol* gem članku o globljih vprašanjih in o krščanskih vrednotah, za katere gre da* nes, ko doživljamo »krizo zahoda.«
Krščanske cerkve, oziroma njihovi zastopniki, ki so sc 25. aprila zbrali v Albert Hallu, da bi kot zastopniki kr* ščanske skupnosti podprli idejo zahod* neevropske zveze, bodo imeli priložnost, podati diagnozo omenjene kri/c. Zbrali se bodo namreč zastopniki anglikanske cer* kve, katoliške cerkve in svobodnih kr* ščanski cerkva. Bistveni značaj tc krize je notranji, ne zunanji. Kominforma in politbiro nista vzrok za duhovno stisko,
v katero je zašla zahodna Evropa. Ta notranja kriza, ki jo danes doživlja za* hodna Evropa, izpostavlja zahodno E« vropo nevarnosti infekcije po psevdore* ligiji komunizma. Zato ni dovolj, če Evropa obtožuje komunizem, ko se rušijo njeni nasipi in se majajo njeni temelji. Njena prva naloga je, da obno*
vi ter okrepi svoje notranje temelje, predvsem pa je potrebno vedeti, kateri so ti temelji.
»Times« nato preide od nizmotrivanja evropske tradicije na današnje dogodke in pravi: »Tragedija italijanskega socia* lizma je v tem, da Nenni noče ali ne more uvideti tega, kar sta uvidela Sara* gat in Silone, to je, da it»lijanski socia* ližem nima bodočnosti, razen v sodelo* vanju s krščanskimi demokrati. Fran* coski in nizozemski socialisti vedo, da
je njihova usoda povezana z usodo kršeankih strank. Prepričani so, da je mnenje, da bi megla socialna demokra* cija s svojimi- lastnimi silami jamčiti politično bodočnost zahodne Evrope, prav tako zgrešeno in nepraktično ka* kor mnenje, da bi mogle zahodnoevrop* ske krščanske stranke z lastnimi silami braniti zahodne vrednote. Priznati mo* ramo, da bodo britanski socialisti in konservativci, evropski sociaLni demo* krati in krščanski demokrati ali skupno obstali ali skupno propadli.
Krize ne bo mogoče premagati zgolj s političnimi pakti. Ruski filozof Nikolaj Rerdjajev, ki je pred kratkim umrl v Parizu, je na koncu svojega življenja napisal globoko in preroško študijo o izvorih ruskega komunizma in rekel: »Danes je krščanstvo ponovno poklica* no, da ščiti človeka pred sužnostjo. To more storiti le pomlajeno krščanstvo, ki bo zvesto svojemu preroškemu duhu in ki se bo usmerilo h kraljestvu božjemu.«
T isti1, katerim bodo jutri govorili zastopniki cerkva v upanju, da bodo pri njih naleteli na razumevanje, so morda le neznatna manjšina naroda. Toda na splošno prevladuje občutek, da v zahod* ni Evropi še živi krščansko izročilo, čeprav morda prihaja do izraza na bolj posveten način, to je v veri v poštenost, dostojnost, socialno pravičnost ali v prepričanju, da posameznik ne živi zgolj zato, da bi služil državi, in v prepriča* raju, da o mišljenju in delovanju ne odločajo popolnoma le materialne in go* spodarske sile. Mnogi, ki sicer odklanja* jo krščansko teologijo, vendar priznava* jo moralo, ki izhaja iz nje. Pri širjenju in uveljavljanju splošnih človečanskih vrednot morajo kristjani sodelovati s temi ljudmi, ti ljudje pa s kristjani. Kr« ščanske cerkve nudijo za reševanje se* danjih težav specifično krščanske pri* pomočke, katerih noben praktičen dr* žavoik ne more prezreti. Vlade zahodne Evrope ne morejo zgolj z zunanjimi sredstvi siliti svojih podanikov k disciplini, ki je potrebna za obnovo. Če bi tako ravnale, bi zašle v totalitari* zem. Le splošna in doslej nepoznana samodisciplina (samozatajevanje) lahko reši zahodno Evropo.Vse to pa predpo* stavlja sodelovanje med kristjani in dru* gimi dobrimi Evropci.
GOSPODARSTVO
ZVIŠANJE IZVOZA ŽITARIC IZ ZDRUŽENIH DRŽAV. Odbor za pre* hrano je zvišal izvozno kvoto žitaric za leto, ki se konča 30. junija, na 200 milijo* nov hi, katere količine do sedaj niso ni* koli dosegli. Ta številka je za. dva in pol milijona hi višja kot lani in presega za okoli 1,76 milijonov lil skupno količino lanskega žitnega izvoza.
Do povišanja kvote je prišlo po ob j a* vi, da so bile žitne zaloge Združenih dr* žav 1. aprila višje kot 168 milijonov hi.
ZA POTREBNE OTROKE VSEGA SVETA. V Združenih državah se vrši kampanja za prostovoljne prispevke za bedne otroki,’ na svetu. Ta kampanja je v okviru dejavnosti 1 'NAG, ki hoče izvesti po celem svetu zbirke denarja za otroke.
Ameriški odbor UNAC je objavil, da so že v prvih dveh dneh kampanje zbrali nad en milijon dolarjev. Vsega skupaj hočejo zbrati 60 milijonov dolarjev.
Zbrani denar bodo priključili denarju, ki ga je nakazal Mednarodni fond za nujne potrebe otrok, h kateremu prispe* va vlada Združenih držav največ,
KAMPANJA PROTI OPUSTOŠE* VANJU POLJ. Na pobudo poljedelske* ga ministrstva in Jamsa Stilhvela, načel* nika »National Food Conservation« se vrši v Združenih državah proti polje* delskemu opustoševanju intenzivna kampanja, pri kateri sodelujejo pred* sitavniki industrije in poljedelstva. Fi* nančna sredstva za to kampanjo je odo* bril kongres na svojem posebnem zaseb* nem zasedanju jeseni 1947. Bitka proti podganam in mrčesu, ki uničujejo pri* delke in žetev ter zaloge, se vrši po vseh 3000 pokrajinah države. Organizirali so »dan podgane«, na katerem trosijo vse rodbine poljedelcev strup, in vršijo po* polno čiščenje skladišč. Poljedelski fuk* denarji posameznih pokrajin so odredili prekaditev žetve, pri kateri sodelujejo skupine mladine in lokalne civilne or* ganizacije. Tisk in radio dajeta opozo« rila za boljši uspeh kampanje, kater glavni smoter je rešiti čimveč poljedel* skega pridelka v ZDA.
Slovencev v, Italiji je tako malo, da mora imeti vsaka naša družina katoliški list, do bo mogel doseči dostojen obseg in kulturno višino.
URH in ŽEF
Dragi Urh!
Še vedno čakam na Tvoje pismo o potovanju naših beguncov in o njiho* vem življenju tam. Ne bom čakal na Tvoje poročilo, ampak mojemu zadnje* mu pismu naj takoj sledi še eno, ker Ti želim pisati enkrat nekaj zelo razveseljiv v ega.
Slavica me je prisilila, da sem šel z njo k proslavi štiridesetletnice goriške Ma* rijine družbe k notrdamkam.
Stvar me ni posebno zanimala, ker se mi je zdelo, da je to le bolj zadeva kakih pobožnih ali celo pobožnjaškib žensk. Pa sem vkljub temu šel zaradi hčere, ker ni marala iti sama, da bo imela v begunstvu vsaj kako veselje.
Pri prireditvi sem premočil srajco m rnajco pa še jopič in vendar mi ni bilo žal, da sem, prišel. Ob tej ipriliki sem se prepričal, kako koristno delo vrši ta družba med slovenskimi dekleti v Goriv ci. Predavateljica je popisala njeno šti* ridesetletno delo na verskem, vzgojnem in tudi narodno*prosvetnem polju. Vmes smo Slišali in videli za čudo veliko reči’ Otroci so peli, rajali, pa še dirindaj in kraval uganjali, da je bilo pravo veselje. Gospodične in dekleta so se na odru prepirale kot zapadne in vzhodne demo* kracije, pa so se na koncu le spravita Mimo nas je šla cela procesija romaric na Sv. goro, ki je stala tako živo pred nami, da sem tri solze potočil, ker nisetn mogel tudi jaz spett enkrat romati na to našo slavno in priljubljeno božjo pot. Vesele romarice so nas peljale v duhu tudi na vse ostale primorske božje poti. Potem so nam še na pisani trati prire* dile prosito zabavo. Te šmentane dekline, preproste in gospodične, so nam prire* dile tudi koncert in so tekmovale z oper# nim pevcem iz Črnič, ki je prišel med nas. To ti je pravi hajd. Spomnil sem se ob pogledu nanj na tri ljudi. Na kralja Savla, ki je bil za eno glavo višji od vseh svojih vojakov, na Martina Krpana Z njegovo kobilo po dunajskih cestah in na bivšega in, kakor upamo, bodočega podžupana goriškega mesta. Operni pe* vec se imenuje baje Cvetko. Pel je že Y Zagrebu, v Ziirichu v Švici in v slavnem milanskem gledališču. Ker je previsok ni šel na oder, ampak se je postavil kar pred oder. Zapeti je moral neko lepo Marijino pesem dvakrat. Prišel je n* obisk v Gorico in tu so ga povabili k omenjeni prireditvi, da ga bomo enkrat itudi v Gorici slišali. V eni pesmi je pro* sil z Gregorčičem. Boga, naj zjasni Slo* vencem »zvezde temne«. — Tam za odrom pa je bil še neki tiček. Ta se ra* izume ina slikanje zaves in kulis ter ti zna spreminjati svetlobo in njene barve ka* kor kak čarovnik:	zdaj je bil mrak,
zdaj noč, zdaj jutranja, zdaj večerna zar* ja, zdaj poldnevna svetloba, zdaj vsa pokrajina plava, zdaj vijolčasta, zdaj rdeča itd., kakor je delala Marija v F a* timi, da so vsi ljudje sitrmeli. Vprašal sem, kdo zna te coprnije in so mi ime*' novali .nekega Dragota iz Trsta. Tej družbi bopi ot> prvi priliki napravil sijai* no kosilo, ako. bo šla kaj dobro moja kupčija s cunjami in starino. - Rečem ti, da so me v dveh urah spravili deset* krat v smeh in v jok, pa še moliti sem moral z njimi, zlasti pri sklepni živi sliki, ko sem videl, kako se je vsa m lat dina ob angelskem petju posvetila Ma* riji. — Ta dan. sem popolnoma pozabil na peklensko politiko, ki nam greni živ* ljenje. Če bo še kdaj kaj takega, ne bo' več vlekla k prireditvi Slavica mene, ampak jaz njo.
Le skrbite, da tudi v Argentini usta* novite kako tako družbo, kjer bodo mladi ljudje tako družili pravo pobož* nost s poštenim veseljem. Brez pobožno* sti ne bo več dobrega na svetu. Jaz sem sc pomladil za štirideset let ob tej sti* ridesetletniei.
Živelo pravo rodoljubje in vesela p O* božrost! Živeli vsi pošteni Slovenci do* ma in v tujini! kliče Tvoj	ŽEF.
DAROVI:
Cilka M. iz Gorice 200; za Sl. Pr. nav* dušeni ženi iz Opčin 605; N. N. iz Go* riee 200 4- 100; nekdo iz Gorice 5000; dekleta iz goriškega sanatorija za pre* plačilo 200; g. umetnik Gorše 500; štirje duhovniki iz Brcscije 1000; Elka Repič, begunka, v čast Sv. Duhu, da bi raz* svetli) zakrknjene komuniste, 500: F. C. pred odhodom v Argentino 200 L,
Bog povrnil
ZA »SLQVENSKO SIROTI5ČE« :
VI. v Gorici 500; N. N. 50 L.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica