yu issn 0040-1978 leto xxxvi, St. 40 Ptuj, 13. oktobra 1983 cena 11 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega uudstva Zaradi zgibnikov prekinili delo (stran 2) Vtisi o kmetijstvu Makedonije (stran 4) Kako do obrtnega dovoljenja (stran 5) Šport (stran 9) Za razvedrilo (stran 10) POROK ZA USPEH JE - DELO! PO 8. SEJI CK Zk SLOVENIJE Mnogi so pričakovali, da bo 8. seja Centralne- ga komiteja Zveza komunistov Slovenije pre- lomnica v delu komunistov. Prelomnica, ki bi naj pomenila rešitev vseh nakopičenih težav. Pa jc bilo tako pričakovanje nesmiselno. Le tisti, ki so pričakovali kritično razpravo, so imeli prav. člani CK ZKS so odkrito spregovorili o ne- pravilnostih, ki jih je iz dneva v dan več, o počasnem reševanju znanih problemov, o neure- sničevanju odgovornosti na vseh nivojih, o oportunizmu, mlačnosti v vrstah zveze ko- munistov. Na drugi strani pa so jasno povedali — in to je tudi osrednja misel vseh razprav — da je mogoče stvari spreminjati le z zavzetim in vestnim delom. Komunisti morajo biti zgled vsem delavcem. Za omahljivce in neodločneže v zvezi komu- nistov ni prostora. Angažirano delo in pospešena aktivnost v vseh okoljih je tisto, kar sedaj pričakujejo vsi, pri katerih je zaupanje v to družbenopolitično organizacijo omajano. Vse aktivnosti, tako komunistov kot ostalih subjektivnih sil, so vezane na uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije. Zato je treba takoj in brez odlašanja preveriti uresničevanje stabilizacijskih programov, predvsem pro- izvodnih in izvoznih načrtov, hkrati pa pripraviti osnove za izdelavo planov za leto 1984. Ti mo- rajo pomeniti korak naprej v prizadevanjih za stabilno in trajno rast proizvodnje, izvoza na konvertibilni trg in dohodka. Komunisti v osnovnih organizacijah ZK mo- rajo sedaj pregledati svoje akcijske programe, ki so jih sprejeli v pripravah na 8. sejo CK ZK Slo- venije, jih smiselno dopolniti z nalogami, spre- jetimi na omenjeni seji, predvsem pa poskrbeti, du jih bodo tudi uresničevali. N. Dobljekar S SEJE PREDSEDSTVA OK ZKS PTUJ Stabilizacija - stalna naloga komunistov! v pripravah na 8. sejo Centralnega komiteja ZK Slovenije, ki je bila v petek, 7. oktobra, so komunisti ptujske občine izjazili in dokazali pripravljenost za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije. Takšna je bila tudi ocena članov predsedstva OK ZKS Ptuj, ki so se sestali dva dni pred omenjeno sejo CK ZKS. Sodeč po razpravah v osnovnih organizacijah ZK so komunisti predvsem ocenili stanje v svojem okolju, iskali tu tudi vzroke za slabosti in za njihovo odpravljanje. V večini organizacij ugotavljajo, da je delovna disciplina boljša kot v pretekih letih, da so delavci precej vplivali na zmanjšanje stroškov proizvodnje in povečaliproduktivnost. Da so ugotovitve točne, povedo tudi dokaj ugodni gospodarski rezuhati za osem mesecev tega leta. Člani predsedstva pa so v raz- pravi opozorili še na nekatere rezerve, ki jih v občini nismo izkoVistili. Tako menijo, da bi morali v izvršnem svetu in upravnih organih pripraviti konkretne programe sodelovanja z združenim delom in mu tako pomagati pri reševanju vprašanj, za katera so uradno in v okviru svojih pristojnosti zadolženi. Gre predvsem za investicijsko politiko in nekatera druga vprašanja. Očitno je torej, da komunisti želijo priprevati svoj delež k stabilizaciji, da bi k temu pritegnili tudi ostale delavce pa morajo biti ustrezno usposobljeni za akcijsko delovanje. Nato bodo svojo aktivnost morali pokazati v vseh družbenopolitičnih organizacijah, še posebej pa v delegatskem samoupravnem sistemu. Na podlagi sklepov 8. seje CK ZKS bodo dopolnili lastne programe aktivnosti, njihovo uresničevanje pa sproti spremljali. Se posebej se bodo angažirali pri izdelavi planov za leto 1984, kjer mora biti osrednja pozor- nost namenjena rasti industrijske proizvodnje izvoza. Na seji predsedstva so člani sklenili, da bodo sklicali posvete s sekretarji OO ZKS s posameznih področij, pripravili pa bodo tudi oceno dela v osnovnih organizacijah, ki niso razpravljale o pripravah na 8. sejo in pripravile programov aktivnosti. O vsem skupaj bodo razpravljali tudi člani komiteja ZK, ki se bodo sestali v drugi polovici tega meseca. N. D. Otvoritev bungalovov v Ptujskih toplicah bo jutri, 14. oktobra dopoldan skromna sloves- nost ob otvorritvi štirih bungalovov. V njih je 13 enot, od tega so sredstva za 10 enot prispevale toplice, ostalo so sredstva mariborske Metalne; v bungalovih je skupno 30 postelj. Ne glede na vse ostalo je potrebno poudariti, da se s prvimi nočitve- nimi zmogljivostmi odpirajo širše možnosti za razvoj turizma v pravem pomenu besede. Bungalovi so torej prvi korak na poti iz težav, ki sprem- ljajo toplice od začetka poslovanja. MG Buagalovi v iSuJskih topikah foto: Ladvik Kotar Slovenski slavisti so zborovali Od 6. do 8. oktobra je bilo v Ptuju, strokovno posvetovanje sloven- skih slavistov v organizaciji Slavističnega društva Slovenije in Slavistične- ga društva Maribor ob sodelovanju Zavoda SRS za šolstvo ter ob finančni podpori slovenske Izobraževalne skupnosti. Prvi dan posvetovanja so udeleženci poslušali predavanje Štefana Bar- bariča: Anton Slodnjak in njegova rodna drfela, Bernarda Rajha: Znamenite osebnosti Ptuja in okolice, Antona Ingoliča: Spomini na Ptuj, Franca Zadravca: Impresionizem in dramatika ter Aleksandra Skaze: Bahtinova teorija romana in problemi sodobne poetike. Popoldne so si ogledali mesto in njegove znamenitosti, zatem pa izvedli razprave v petih sekcijah. V fjetek dopoldan je Jože Toporišič govoril o Matiji Valjavcu kot jezikoslovcu, Ada Vidovič-Muha o besedotvorni ureditvi zloženk, Viktor Majdič pa o slovenščini v narodnoosvobodilni vojski in partizanskih odredih Slovenije. Zatem so izvedli plenarno razpravo o položaju in pro- blemih pouka slovenščine ter podprli naslednje predloge: porazdeliti pro- gram za pouk književnosti iz dveh na tri leta, povečati število ur za pouk slovenskega jezika in zmanjšati učno obvezo učiteljev slovenščine na 18 ur v tednu. Na FKjpoldansKem občnem zboru so slavisti razpravljali tudi o pro- gramskih jedrih za enoten jugoslovanski načrt pouka književnosti. V celoti so se strinjali s stališči slovenskih družbenopolitičnih organizacij in strokovnih teles o sedanji zasnovi jeder. Strokovno posvetovanje so zaključili v soboto, ko so odpotovali na strokovno ekskurzijo po južnih Slovenskih goricah, v Varaždin in v Haloze. N. Dobljekar FRANC ŠETINC GOVORIL AKTIVISTOM POORAVJA „Nova kakovost Življenja" v okviru seminarja za predavatelje in mentorje idejnopolitičnega usposobljanja v ZK je v ponedel- jek, 10. oktobra popoldne v domu družbenih orga- nizacij v Mariboru govoril Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije. Čeprav je bil naslov njegove te- me ,,Aktualne naloge ZKS pri formiranju in razvija- nju socialistične samoupravne zavesti v pogojih ekonomske stabilizacije", je govoril predvsem o nalogah, skupno dogovorjenih na osmi seji CK ZKS. Nad 150 članov političnega aktiva Podravja je sku- paj z udeleženci seminarja pozorno sledilo besedam Šetinca, ko je govoril o nalogah na področju stabili- zacije, ki ne terja samo materialnih premikov, temveč mora pomeniti novo kakovost življenja na vseh področjih, več resničnega samoupravljanja, kulture dela in odnosov, odgovornosti in socialistične etike. Zaostriti je treba konkretno odgovornost in povsod tam, kjer stvari ne gredo zamenjati vodstvo. Etika seea v svet odnosov med ljudmi, poštenost in vzgled- nost. Etika mora priti do polne veljave čudi na pod- ročju obveščanja, ne gre le za etiko novinarjev in njihov kodeks, temveč enako tudi za etiko vsake jav- ne besede, za kar mora biti polno odgovoren vsak nosilec javne funkcije. Tako novinarji kot nosilci javnih funkcij morajo vedno biti zvesti objektivni resnici, stalno v iskanju resnice, dogodke, pojave, dejanja in besede pa ocenjevati po tem, če vodijo k napredku . . . Stanje popolne mobilizacije v ZK in v celotni družbi še nismo dosegli, čeprav program imamo, nje- govo uresničevanje pa terja revolucionarne spremem- be tudi v naši zavesti. Pri tem nam mora biti delo podlaga vsemu, delo v povezavi z drugimi ljudmi, skupno delo za skupne interese in spoštovanje ljudi zaradi rezultatov dela, ne pa po nadrejenosti ali podrejenosti. Ob tem je potrebna večja medsebojna odgovornost, doslednejše povezovanje dohodka, z delom, stalno pridobivanje znanja za delo, kultura dela in moralno etična zavest. Vsega tega ne bo moč uveljaviti čez noč — je ob koncu poudaril tov. Šetinc, ki je za tcni odgovoril še na več vprašanj navzočih. FF Svečano o6dnevu topništva Tudi v enoti, ki nadaljuje tradi- cije NOB in nosi ime slavnega komandanta in narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža, so prej- šnji petek slovesno proslavili Dan topništva. O razvoju in uspehih te- ga pomembnega dela naše armade je govoril starešina Stanislav Omerzu, pozdravno brzojavko pa je vojakom in starešinam poslal tudi komandant ljubljanskega armadnega območja general Bran- ko Jerkič. V imenu občanov jim je čestital Stanko Meglič, načelnik oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj, slovesnost pa so že po običa- ju sklenili s podelitvijo priznanj, odlikovanj, nagrad, objavili napredovanja ter izvedli športna srečanja in zabavni program, i. ^ ' Podelitev značk vzornim vojakom in dobrim strelcem Zasebniki končali, kombinat še trga Minuli vikend so Še zadnji zase- bni vinogradniki končali s trgatvi- jo. Letos je tudi trgatev potekala brez težav, tako vremenskih kot organizacijskih. Gneče na prevze- mnih mestih ni bilo, saj so se v za- drugi temeljito pripravili, pa tudi količine grozdja so letos kar za polovico manjše. Kot smo poročali pred trgatvijo, je imela kmetijska zadruga Ptuj sklenjenih pogodb za okoli 150 vagonov, odkupili pa so le okoli 100 vagonov grozdja. Medtem trgatev v kmetijskem kombinatu še teče in bo končana v naslednjem tednu. Ostalo pa bo še nekaj grozdja za pozno trgatev, to pa bodo opravili v zadnjem tednu tega meseca. JB Vsi pogoji za dobro setev Najprimernejši čas setve, ki je pri nas od 5. do 20. oktobra, bo kot vse kaže maksimalno izkoriščen. Pravzaprav je za letošnji setvi po- leg vremena, naklonjeno tudi vse ostalo, mislimo na oskrbo z mine- ralnimi gnojili, kvalitetnim seme- nom, pa tudi pogonskega goriva doslej ni primanjkovalo v taki me- ri, da bi bilo ogroženo delo na po- ljih. Na naših poljih najbolje uspeva- jo sorte pšenice — mačvanka, ba- ranjka, superzlata in zlatoklasa. Poleg teh so v poslovalnicah za- drug na voljo tudi še nekatere dru- ge ustrezne sorte, vse pa ob upo- števanju in izvajanju vseh agroteh- ničnih ukrepov zagotavljajo pride- lek okoli 6 tisoč kilogramov na hektar. Metltem so v zveznem izvršnem svetu že določili ceno pšenice v A^il^odnjem letu — za prvorazre- dno ^bodo pridelovalci prejeli 17 dinarfei^a kilogram. JB Tudi vreme je letos nakk)njeao setvi Foto: I. aani OB TEDNU OTROKA Poročali smo, da je Vzgojno varstveni zavod Ptuj ob lednu otroka od 3. do 7. oktobra pripravil vrsto privlačnih aktivno- sti za tiste predšolske otroke, ki si- cer vrtca ne obiskujejo. V vseh enotah so obvestili starše, da naj pripeljejo v vrtec svoje ali sosedo- ve malčke, da bi tudi oni doživeli dnevni utrip v tej ustanovi. Zal z odzivom niso zadovoljni. V večini enot so imeli le po enega ali dva otroka, ponekod ni bilo nobenega, le v Gorišnici jih je bilo sedem. Največji je bil odziv v enoti Rajče- va, kjer je bilo v prejšnjem tednu 79 otrok, od teh jih je v vrtec hodilo redno 12. Omeniti velja, da je v tej enoti sicer redno vpisanih 98 otrok, tako da so imele vzgoji- teljice res polne roke dela. V tednu otroka so v vrtcu pripravili za malčke, ki so prvič obiskali vrtec, pravljične ure, raz- ne piknike s kuhanimi in pečenimi kostanji, lutkovne igrice, dramati- zacije, vključevali so jih tudi v re- dne zaposlitve hodili z njimi na sprehode in tako dalje. Kot so povedale vzgojiteljice, so bili otro- ci zadovoljni in so radi prihajali v vrtec. Zakaj je bil odziv staršev tako majhen? V vrtcu menijo, da so starše premalo obvestili, kar dokazuje enota v Rajčevi ulici, ki je razobesila lično izdelane plakate v skorajda vseh stanovanjskih stavbah. Zato bodo tako storili tu- di prihodnje leto in to v vseh enotah v občini. Bolj kot to pa zaskrbljuje podatek, da se je ob tednu otroka spomnil na naše predšolske otroke le Vzgojno varstveni zavod Ptuj. Ostali otroci kakšne posebne pozornosti niso bili deležni, tako kot je tudi sicer v velikem številu primerov niso. Lakote naši otroci ne poznajo, smo zapisali. Zapisali pa smo, da naša družba — torej mi vsi — še nismo zagotovili vsaj približno enakih razvojnih možnosti vsem otrokom. Mar to ni izziv naši ve- sti? N. Dobljekar 2 - DRU2BA iN GOSPODARSTVO 13. oktober 1983- TEDNIK USPEL TEDEN OBRTI V ORMOŽU Sodelovalo okoli 40 obrtnikov v sredo, 5. oktobra so v Ormožu sklenili letošnji že 3. teden obrti. Na njem so se letos predstavili obrtniki s področja kovinarstva, mesarstva, plastičarstva, gostinstva, avtopre\\)zništva in predelave kovin. Vsak ude- leženec se je predstavil s specifičnim izdelkom. Inovacijskih izdelkov je bilo malo, prav tako tudi izdelkov, ki nadomeSčajo dosedanji uvoz. Med slednjimi omenimo izdelek — žičniki za beton — Antona Jurkoviča ter izdelek Edija Voljča, ki letos dela samo za izvoz. Izdeluje filtre iz prokrona* za Gorenje. Kot je povedal Edi Voljč, predsednik ormoSkega obrtnega združenja, ormoška razstava nima komercialnega namena. Edini motiv je pred- stavitev dosežkov ormoškega obrtništva širši javnosti. Na razstavi je z izcielki sodelovalo okrog 30 odstotkov vseh ormoških obrtnikov. V Ormožu je sedaj 137 obrtnikov; v povprečju pa zaposlujejo manj kot enega delavca. Tako, da razpolaga obrt v resnici z rezervnimi delovnimi mesti. Edi Voljč je tudi povedal, da nekateri obrtniki nočejo sodelovati na razstavi. To opravičujejo z ugotovitvijo, da tudi družba zanje nima posluha in da taki družbi nimajo kaj pokazati. Podobno vsebino so imeli :udi delovni razgovori z obrtniki, ki so sodelovali na razstavi. Ponovili so veliko, vendar gre v glavnem za stare, nerešene probleme. Strnili bi, da smo za obrtništvo mnogo naredili na papirju, v konkretni družbeni praksi pa se je le malo spremenilo. V jesensko-zimski sezoni čaka ormoške obrtnike precej aktivnosti. Najprej bodo sodelovali na obrtniški razstavi v Murski Soboti, zatem pa bodo glavno pozornost namenili pripravam na 10-letnico združenja. V letu 1984 praznuje ormoško združenje 10-letnico obstoja. Začeli pa bodo tudi s pripravami na 4. razstavo obrti, ki bo prihodnje leto v okviru krajevnega praznika mesta Ormož. MG Letos se je predstavOo okrog 40 obrtnikov foto: OM SEZONA 83 V MOTELU POGLEHNiK Sorazmerno dobri rezultati Glavna turistična sezona za leto 1983 je za nami. V teku je po- sežena. O glavni sezoni je Franc Hercog, direktor motela Pod- lehnik povedal: ,,Pri oceni sezone moramo upoštevati dvoje podatkov: obisk tujih in obisk domačih gostov. Na podlagi podatkov za julij in avgust ugotavljamo, da je letošnji julij mnogo boljši od julija 82, avgustovski rezultati pa dosegajo rezultate avgusta 82. Letos smo imeli več tujih gostov, manj pa domačih. Povedati moram, da je več tujih gostov, kot prejšnja leta, pri nas koristilo gostinske usluge. To pa zato, ker smo uspeli naš jedilnik prilagoditi našim gostom. Ocenju- jemo, da je k temu prispevala tudi ugodna menjava deviz. Letos so bile gostinske usluge cenejše, kot leta 1982. S turističnimi čeki imamo deljene izkušnje. Nekega navala nismo zabeležili. Največ jih je bilo sedaj ob koncu sezone. Mi smo podpisniki sporazuma, po katerem smo se obvezali za 10-odstotni popust. S temi čeki smo se šli razprodaje našega gostinstva. Kljub temu, da smo za tujca letos cenejši, smo mu s čeki za- gotovili še dodatni popust. Niso redki tujci, ki so se ob plačilu veselo nasmihali. Kaj tudi ne bi! Po mojem mnenju to za tujca ni zanimivo. Tujec želi dobro kvaliteto in kvaliteti primerno ceno. Mnenja sem, da bi te čeke morali ukiniti. Upati je le, da bomo v letu 1984 poslovali po starem. To je, da bi 68. člen deviznega za- kona menjali in bi lahko tudi gostinci prodajali za devize in si tako zagotovili devizno stimulacijo. Prejšnja leta smo bili dobri izvozniki, letos nas je ta sprememba zelo prizadela, močno so se nam za- ostrili pogoji gospodarjenja. Samo v juliju letos smo imeli 69 odstotkov tujih nočitev, v avgustu je ta rezultat 67'odstotkov. To pomenim, da tri četrtine naših uslug koristi tuji gost. V motelu Podlehnik imajo sedaj že posezono, ki bo po oceni slaba. Tujih gostov dejansko ni več. Sedaj so usmerjeni k doma- čemu tranzitnemu prometu. Močno jih prizadeva tudi pomanjkanje nafte. Tuji prevozniki poznajo stanje in se sedaj preusmerjajo na druge poti — mimo Jugoslavije. S tem pa izgubljajo precej pro- meta. Več o posezoni bomo zapisali v eni izmed prihodnjih številk. MG O zgodovini in razvoju KGP Ptuj je govoril direktor Drago Krepfl Zaslužnim in dolgoletnim sodelavcem so izro^^ili priznanja 30 let komunale, gradbeništva in prometa Blizu 500članski kolektiv delovne organizacije Komunala, gradbeništvo in promet iz Ptuja je v petek, 7. oktobra na slovesnosti v delavskem domu Franc Kramberger proslavil 30-letnico obstoja. O zgodovinskem razvoju nekdanjega Komunalnega podjetja Ptuj je govoril sedanji direktor Drago Krepil, ki je ob koncu vsem de- lavcem ob jubileju tudi čestital. Zaslužnir.: in dolgoletnim članom kolektiva KGP Ptuj so zatem izročili številna priznanja, prebrali pa so tudi seznam sorodnih »delovnih organizacij in poslovnih partnerjev, ki so jim poslali priznanja za 30-letno sodelovanje. V imenu družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj je delovnim ljudem ob jubileju čestital tudi sekretar komiteja občinske konference ZKS Stanko Lepej, v imenu dobitnikov priznanj pase je zahvalil Ivan Vidovič, tajnik samoupravnih or<^anov v tej delovni organizaciji. Več o zgo- dovini in razvoju KGP Ptuj pa v naslednji številki Tednika. M. Ozmec Zaradi zgibnikov prekinili delo CERTUS TOZD POTRUŠKI PROMET PTUJ v petek, 7. septembra, so delavci tozda Pot- niški promet začasno prekinili delo. Vzrok je bila neuradna vest, da bodo dve zgibni vozili, ki so jih kupili z lastnimi sredstvi, vendar zaradi prepovedi vožnje že deset mesecev stojita na dvorišču, odpeljali v Maribor. Za oba členkasta avtobusa so odšteli 2,5 milijarde starih dinarjev, zaradi neprimernih avtobusnih postajališč na progi Ptuj—Maribor pa jih ne smejo upo- rabljati. Vendar so delavci povedali, da je bila vest o tem, da bi naj odpeljali zgibnika v Maribor, le povod za prekinitev dela — vzroki so globlji. Ze vrsto let so vozniki opozarjali na mnoge nepra- vilnosti in nedoslednosti v delu samoupravnih in vodstvenih organov. Povedali so, da so avto- busi, ki jih sedaj uporabljajo, že 70-odstotno iztrošeni, delovne razmere so izredno slabe, posebej še v garažah oziroma mehanični delav- nici, delavci so slabo informirani, osebni dohodki so pod poprečjem v delovni organizaciji Certus. S prekinitvami dela gotovo ni mogoče reševati takih problemov, je dejal Stanko Lepej, sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj. Zato so se dogovorili, da bodo to soboto izvedli zbor delavcev, na njem pa razpravljali o zahtevah, ki so jih delavci ob prekinitvi dela postavljali. Tako bodo ocenili delo samoupravnih organov, vodje tozda in vodje prometne operative, pogovorili se bodo o nadaljnji usodi tozda — ali bo ostal v okviru Certusa ali se bodo združili s ptujsko komunalo. Tudi o osebnih dohodkih bi naj razpravljali, vendar je vršilec dolžnosti direktorja Certusa Mirko Majhenič povedal, da je v pripravi novi pravilnik o nagrajevanju, ki bi naj pričel veljati s 1. januarjem 1984. Kako bodo torej v tem tozdu končno začeli razreševati probleme, na katere opozarjajo družbenopolitične organizacije in skupščino občine že nekaj let. Celo tako daleč je prišlo, da je 75 delavcev od 117 predlagalo uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva. In kaj so storili na višjih nivojih? Predsedstvo OK ZKS Ptuj je izvršnemu svetu predlagalo ustanovitev komisije, ki bo tozdu pomagala pri reševanju problemov. Komisija je imenovana, o tem, kaj je naredila doslej, pa vodja tozda Egon Vauda ni vedel nič povedati. Delavci so torej na svoj način izrazili nezadovoljstvo zaradi vsega ^ omenjenega. Ob tem pa se niso vprašali, kolikšen je bil zaradi prekinitve dela izpad njihovega dohodka in kolikšen je bil izpad v ostalih organizacijah zdmženega dela, ker delavci, niso prišli pravočasno na delo. Pa še to velja omeniti — ob vseh problemih, posebej še glede na iztrošenost in tehnično nepopolnost avtobusov, se malokdo vpraša, kako je poskrbljeno za varnost potnikov in voznikov. So pa vozniki glasno opozorili na nerešeno vprašanje avtobusnih postajališč. Menili so, da bi za to morali poskrbeti preden so kupili zgib- nika in da mora-zato nekdo odgovarjati. Najbrž pa bo moral kdo odgovarjati tudi za vse ostale nakopičene probleme, ki so povzročili začasno prekinitev dela. Ob tem pa bi se odgovorni v občini morali vprašati, zakaj vse pogosteje pri- haja do začasnih prekinitev dela ali pa do zah- tev po uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva. N. Dobljekar Z zgibnim avtobusom so voznilil zaprli vhod v temeljno organizacijo PotnBki promet Ptuj (foto OM) Še ena možnost za živinorejce V ormoški tovarni sladkorja imajo na zalogi še enega izmed stranskih proizvodov, ki nastanejo ob predelavi sladkorne pese. Gre za pesne repe in sveže pesne rezan- ce, torej nestisnjene rezance. Cena za kilogram pesnih repov ali re- zancev je 15 par, oboje pa je pri- merno za siliranje. Tudi z uporabo omenjenih stranskih proiz\'odov lahko živinorejci prihranijo doslej pridelano krmo, ki jo bodo potre- bovali za prehrano živine v dolgih zimskih dneh. Interesenti za nakup repov oziroma rezancev lahko le-te dobijo z naročilnico kmetijske za- druge, ki jo lahko dobijo na zadružnih enotah. JB Delegati skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Ptuj so prejšnji teden razpravljali o pri- pravi načrtov zaposlovanja v orga- nizacijah združenega dela, občini in v Podravju v prihodnjem letu. Razpravljale! so ugotavljali, da je kakovost načrtovanja bistveno boljša odkar sprejemamo samo- upravne sporazume o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, ki so tudi spremljevalni dokumenti ob- činske resolucije. To pa pomeni, da morajo biti sprejeti do konca tekočega leta ali najkasneje do zadnjega januarja v prihodnjem letu. Problem, ki vsako leto spremlja nastajanje načrta zaposlovanja so netočni podatki organizacij zdru- ženega dela. Zato so delegati skle- nili, da bodo opozorili kadrovske službe v ozdih in ustrezne samo- upravne organe, da naj pravoča- sno pripravijo točne podatke o po- trebah po zaposlovanju v prihod- njem letu. Kadrovski plani v zdru- ženem delu namreč niso realni, ni- so odraz potreb. V mnogih prime- rih kadrovske službe posredujejo podatke iz srednjeročnih progra- mov, ne upoštevajo pa, da se je od sprejetja teh programov marsikaj spremenilo, posebej še na podro- čju zaposlovanja. Precej kadrov- skih služb tudi nima zapdslenih ustreznih karov, ki bi bili sposob- ni sodelovati pri izdelavi kadrov- skih potreb v organizacijah zdru- -ženega dela. Zal so te ugotovitve stare le nekaj let, delegati nanje opozarjajo, spremenilo pa se ni skorajda nič. Skupnost za zaposlovanje je za letos pripravila rokovnik za pri- pravo načrtov zaposlovanja v or- ganizacijah združenega dela za pri- hodnje leto. Največ aktivnosti se v tem obdobju nanaša prav na skup- nost za zaposlovanje, ki je nosilka akcij. Do novembra pa bodo mo- rale razpravljati o teh načrtih tudi organizacije združenega dela, da bi pravočasno zagotovile podatke, ki so osnova za izdelavo načrta. Predvideno je, da bo načrt sprejet najkasneje januarja 1984, najbolj pomembno pa je, da bodo vanj zajeti dejanski podatki, ki izhajajo iz razvojnih planov združenega de- la. Se posebej pomembno je to za zaposlovanje pripravnikov, saj v večini primerov organizacije zdru- ženega dela zaposlujejo pripravni- ke le za določen čas, kar gotovo ni v prid nadaljnjemu razvoju, pose- bej še ne prestrukturiranju gospo- darstva. N. Dobljekar lfyOUSTRIJA DROBILA OBRT PREMALO SODELUJETA v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da so v zadnjih nekaj letih storili pomemben korak v razvoju drobne obrti, ta pa je še vedno manjši od načrtovanj, ki so slonela predvsem na večjem izkoriščanju možnosti, ki jih daje bogato zaledje, predvsem aluminijske in lesne industrije. Zal pri tem kaže manjše zanimanje prav industrija. V občini Slovenska Bistrica deluje trenutno okoli 340 nosilcev drobne obrti, v kateri je zaposleno skupno okoli 450 občanov. K temu je potrebno prišteti še 77 nosilcev popoldanske obrti, za katero v občini menijo, da so v največ primerih dobra obnova za prehod na redno obrt. Za takšen korak pa bodo morali v občini izdelati še posebne kriterije. Pri ocenjevanju še vedno prepočasnega razvoja drobne obrti navajajo predvsem nedovoljno zanimanje industrije za takšno obliko sodelovanja, zlasti pri izdelavi zahtevnejših artiklov, predvsem finalnih z manjšimi in zahtevnejšimi serijami. Se vedno je preslabo urejena davčna politika, ki z^ivira večja odločanja občanov za to obliko dela. Kljub temu, da v bistriški občini ugotavljajo, da je največ obrtnikov s področja predelave kovin, predvsem aluminija in lesa, pa je prav v tej smeri še vedno največ neizkoriščenih možnosti. Veliko je bilo zaposlenih tudi v gradbeni operativi, ki pa zaradi gospodarskih težav beleži upadanje, kar velja tudi za obrtnike prevoznike. V občini Slovenska Bistrica je z obrtniki najtesneje povezana trgovina, ki v okviru trgovskega podjetja Planika vključuje tudi posebno kooperacijsko enoto, ki skrbi za zagotavljanje surovin in drugega potrebnega materiala. Ze vsa leta pa v občini pogrešajo obrtnike na področju storitvenih dejavnosti, med njimi šivilj, servisov za popravila gospodinjskih in drugih aparatov ter strojev. Viktor Horvat PRVI KONKRETNI REZULTATI Delavci DO HIKO Olga Meglič so se na referendumu 30. septeeibra odločili za vključitev v SOZD Agros. Z vključitvijo v ta SOZD se delovni organizaciji odpirajo nove perspektive za hitrejši razvoj. Kot je povedal Simon Pešec, direktor DO, jim je ponujen obsežen program, ki ga je možno delno realizirati brez večjih dodatnih vlaganj že v letu 1984. S tem bodo dosedaj slabo' izkoriščene zmogljivosti opreme in prostorov v celoti izkoriščene. Doseženi večji dohodek pa bo zagotovil hitrejše vračanje obveznosti iz preteklih obdobij in in- vestiranje v novo opremo. Ponujeni program kmetijske mehanizacije, ki ga je možno osvojiti in postopno realizirati že v letu 1984 in v naslednjih letih zajema: traktorske nakladalnike v razhčnih izvedbah in siloreznice, hidravlične cilindre iCi u« u^O koprodukcijsko storitveno proizvodnjo za OZD, združene v Agrosu. Omenjeni dodatni program kmetijske mehanizacije predstavlja prvo fazo razširitve oziroma prestrukturiranja proizvodnje in se nanaša na ob- stoječe zmogljivosti. Analiza ekonomsKe upravičenosti proizvodno programske preusmeritve tudi kaže, da je proiz- vodnja kmetijske mehanizacije iz programa sestavljene organizacije Agros izredno zanimiva. Bolj kot doslej bodo izkoriščene proizvodne zmogljivosti, poleg dvoizmenskega dela, bo po potrel^ uvedeno tudi troizmensko delo. V drugi fazi bodo na podlagi skupnega razvojnega programa razvijali nove izdelke, kot so siloreznice, zahtevnejše hidravlične komponente; povečala bi se naj tudi proizvodnja nakladalnikov. Program je res zanimiv in zagotavlja dolgoročnejši perspektivnejši razvoj delovne organizacije. MG TEDNIK - 13. oktober 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Položaj osnovnega šolstva in kulturnih dejavnosti v kakšnem položaju je trenutno osnovnošoistvo v občini ter stanje in problematika kulturnih dejav- nosti — sta področji, ki se jima v zadnjem obdobju posveča precejšnja pozornost. Ne le v obeh interesnih skupnostih, temveč tudi na občinskem nivoju — v izvršnem svetu iz komiteja za družbe noekonomski razvoj in planiranje. O šolstvu in kulturi pa bo tekla tu- di beseda na zasedanjih zborov občinske skupščine. Gradivo o problematiki osnovnega šolstva v občini je pripravila strokovna služba DERPA, za področje kulturnih dejavnosti pa strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. V prvem primeru gre za povsem sta- bilizacijsko naravnani program, v drugem pa za dokaj realno prikazano problematiko, ki počasi že postaja zaskrbljujoča. Članica občinskega izvršnega sveta — zadolžena za področje družbenih dejavnosti Dragica VODA je tako- le ocenila sedanje aktivnosti na teh dveh področjih: ..Izvršni svet je podrobno proučil položaj osnovnega šolstva in ugotovil, da smo v obdobju zadnjih desetih let na tem pod- ročju veliko dosegli. Tako na področju izboljšanja materialnih pogojev dela kot tudi v izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih v šolstvu, čeprav tu še ni vse stor- jeno in je izobraževanje učiteljev stalna naloga. Le tako bomo lahko še izboljšali kvaliteto vzgojno izobraževalnega procesa v osnovni šoli. V sedanjih zaostrenih gospodar- skih pogojih je povsem razum- ljivo. da se pojavljajo določeni problemi v zvezi z omejevanjem sredstev, ki jih namenjamo za družbene dejavnosti. Tudi denarja za izobraževanje je manj, zlasti v zadnjih štirih letih. Posledice so vidne v zmanjšanju obsega dopol- nilnega programa, ki smo ga že skoraj v celoti skrčili, tisto kar je še ostalo pa sra0 prenesli na breme staršev. Zato naš izvršni svet daje pobudo vsem justreznim republi- škim organom, da proučijo možnost plačevanja dela pri- spevkov za izobraževanje tudi iz kmetijske dejavnosti, to je kmetje. Menimo, da bi lahko na ta način zbrali več sredstev, hkrati pa delno razbremenili združeno delo, ki sedaj v celoti združuje denar za šolstvo. V naši občini dobivamo za po- trebe izobraževanja, to je za pokrivanje zajamčenega programa od 18 do 19 odstotkov solidar- nostnih sredstev iz republike. To je denar, ki ga združujejo ekonom- sko močnejše občine v SR Slove- niji. Pri tem pa opažamo, da je v zadnjem času pripravljenost za solidarnost vedno manjša, zato predlagamo, da bi v republiki uvedli enotno stopnjo iz osebnih dohodkov za potrebe izobraže- vanja, hkrati pa se kaže potreba, da postavimo merila za solidarnost na drugačne osnove, take, ki bodo zagotavljali približno enake pogoje izobraževanja za vse otroke, ne glede na to, v katerem kraju se šolajo. Ptujska občina se srečuje z velikimi težavami, zlasti v podružničnih šolah na manj razvitih področjih Haloz in Slovenskih goric, saj je število otrok iz leta v leto manjše, zaradi česar moramo nekatere podružnične šole ukinjati (v zad- njih treh letih dve). Prihaja tudi do kombiniranega pouka, za katerega pa vemo, da ne more biti kvali- teten. Da bi to zaustavili, oziroma v prihodnje preprečevali, moramo v občini zagotoviti še hitrejši raz- voj teh območij in ohraniti pKJseli- tev, hkrati pa doseči, da se v Slo- veniji normativ za oddelek na manj razvitem področju zniža od sedanjih 16 učencev na manj. Ugotavljamo tudi, da so materialni pogoji delavcev in njihov položaj v zadnjih letih vse slabši, tudi zato, ker smo jim namenjali manj sredstev. Njihovi osebni dohodki so v bistvu pod povprečjem družbenih dejavnosti v občini in republiki. Potrebno pa je še dodati, da so tudi precejšnje razlike med posameznimi šolami v občini. V nekaterih so kot kaže zaposlovali preveč tehničnega in administrativnega osebja, kar ni v skladu s sprejetimi normativi in prav tu so še rezerve. Ocenjujemo, da smo na področju osnovnega šolstva v podaljšanem bivanju in celodnevni šoli storili tisto, kar smo v danih ekonomskih možnostih lahko in temu bo potrebno posvečati še večjo pozornost. Ugotavljamo tudi, da je bilo doslej vse premalo strojenega, da bi odpravili prevelike razlike med osebnimi dohodki med šolami, vse preveč je še pogodb o delu in nadur. Tako čaka osnovne šole v pripravah stabilizacijskih programov velika naloga. Se vedno smo mnenja, da bi v enotni organizaciji osnovnih šol v občini lahko marsikareri problem lažje rešili. Na koncu naj dodam še , da je nujno potrebna revizija šolskih okolišev. V ta namen so pri izobraževalni skupnosti že imeno- vali po.sebno komisijo, ki mora svoje delo pospešiti in do konca leta pripraviti delovno gradivo za javno razpravo. Šolski okoliši so še vedno nerešeno vprašanje, zlasti na ožjem mestnem področju, pa tudi v drugih območjih občine jih je čutiti. Le s pravilno razpore- ditvijo šolarjev bomo enakomer- neje obremenjevali šole in tudi učitelji sami bodo lažje opravljali svoje pedagoško delo. Seveda pa to ni lahko, zlasti še, če na pro- blem gledamo z vidika staršev. Res pa je, da bodo morali v sedanjih težjih razmerah tudi starši spre- meniti svojo miselnost, komisije pa v svojem predlogu upoštevati, da bodo imeli otroci čim bliže do šole, da bodo čim boljši pogoji učenja, zlasti pa ne tako različni kot so danes. Za področje kulturnih dejav- nosti v občini pa smo v izvršnem svetu ocenili, da je gradivo pripravljeno dovolj celovito za prikaz stanja in razmer v kulturi ptujske občine s tem, da so pro- blematika in težave v kulturnih institucijah, upoštevajoč ekonom- sko moč naše občine, nekoliko preveč poudarjene. V obdobju 1978/82 so bili v vseh kulturnih institucijah in kulturni skupnosti vloženi veliki napori za ohranitev doseženega nivoja kulturnih dobrin, ki pa relativno presegajo poprečje naše republike. S tem smo lahko zago- tovo zadovoljni, neprestano pa se srečujemo z zmanjševanjem sred- stev. Zelo nas je prizadela ukinitev republiške solidarnosti v vzdrže- vanju kulturnih spomenikov, ki niso le nacionalnega, temveč tudi evropskega pomena. Ne moremo sprejeti take odločitve, zato zahte- vamo, da republiška kulturna skupnost ponovno preveri vse do sedaj financirane dejavnosti in uvrsti v svoj program tudi delno financiranje vzdrževanja kulturnih spomenikov. Tudi tu moramo pripraviti stabilizacijski program, ki mora nakazati še bolj racionalno up>orabo sredstev in zato morajo izvajalske organizacije in kulturna skupnost določiti prioriteto tistih dejavnosti, ki iih bomo lahko v okviru — teh zmanjšanih sredstev še izvajali. Izvršni svet zato poziva vse odgovorne, da proučiio svojo organiziranost in preverijo možno- sti združevanja v enotni organi- zaciji, s čimer bi lahko dosegli bolj gospodarno izkoriščanje strokov- nih kadrov, sredstev ter admini- strativnega in tehničnega osebja. Tu je bilo vse premalo storjenega in morda je prav v enotni organizaciji tudi več možnosti za razreševnje sedanjih težav v kulturi. Prevelika je poraba sredstev za strokovne službe in za funkcional- ne izdatke kulturne skupnosti, premalo pa skrbi za reorganizacijo strokovnih služb ter interesnih dejavnosti v občini. Izvajalske organizacije lahko prav tako več storijo za povečanje svoje poslovnosti in s tem pridobijo več sredstev z neposredno svobodno menjavo dela z uporabniki. Okrepiti bomo morali skrb za ohranitev vrednejših eksponatov ter za njihovo dostopnost oziroma prikazovanje javnosti. Zavod za spomeniško varstvo Maribor in ptujski muzej bi že morala pripraviti strokovne podlage za odlok o kategorizaciji in varstvu kulturnih spomenikov. Pri tem pa je potreben razum in realna ocena, katere spomenike bomo lahko v ta nseznam vpisali, ker vseh, ki jih imamo, gotovo ne bomo mogli vzdrževati. Ugotavljamo tudi, da smo v preteklih letih dosegli pomembne uspehe v ljubiteljski kulturni dejavnosti, zato jo je potrebno še pospeševati, da bodo uspehi še boljši. Pričakujemo, da bodo na zborih občinske skupščine delegati — neposredni uporabniki teh storitev, povedali svoje mnenje in ocenili obseg dela. Pri tem pa se zavedali, da je ta poraba samo del združe- nega dela in ničesar izven njega. Prav zato moramo vedeti kaj lahko financiramo in naprej raz- vijamo v skladu s svojimi interesi in tistim kar prigospodarimo." mš Dragka Voda PREHRANA ZA UČENCE IN DELAVCE Ni enostavno zagotoviti prehra- no za 2604 ljudi v esto Slovensko Bistrico. Letos so se tega dogodka spomnili s posebno pozornostjo v dneh od 6. do 10. oktobra. Tako je bilo 6. oktobra popoldne srečanje borcev in mladincev ob tabornem ognju, 7. oktobra pofX5ldne pa v domu kulture Slovenska Bistrica srečanje starejših občanov. Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program z zakusko. V soboto, 8. popoldne so pripravili nogometni turnir, prome- nadni koncert Franjhajmske godbe s Pohorja in vlečenje vrvi, ki so se je udeležile ekipe sosednjih krajevnih skupnosti. Zvečer pa so v grajski kleti Slovenska Bistrica pripravili ples. V nedeljo, 10. okto- bra dopMDidne je bil šahovski turnir za krajane, nato pa slavnostna seja skupščine KS, družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov drugih organizacij ter društev KS. Ob tej priložnosti so izvedli tudi bogat kultumi program. Posebna komisija je v počastitev krajevnega praznika izdala glasilo, v katerem so predstavljeni dosežki krajevne skupnosti kot tudi sama KS s svojimi znamenitostmi. Glasilo je prejelo vsako go- spodinjstvo. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat SrecMče KS Alfonz Sarfi se odlikuje po urafenosti In tudi ne- Icaterih kulturno zgodovinskih spomenikih Vtisi O Icmetijstvu Makedonije Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj združuje danes že 167 strokovnjakov kmetijstva. Da bi uresničilo svoj ustanoviteljski namen, dlje in smotre delovanja v prvi vrsti posveča največjo skrb nenehnemu dvigu strokovne ravni članstva; saj je stalno strokovno izpopolnjevanje kadrov v kmetijstvu nujno, izmenjavva izkušenj med strokovnjaki pa so vedno dobrodošle. V okviru programa dela je DKIT Ptuj v letošnjem letu organiziralo dve strokovni ekskurziji. Prvo 21. maja v Prekmurje, drugo pa v dneh od 15. do 18. septembra v najjužnejšo jugoslovansko republiko Makedonijo, ob udeležbi 50 članov društva. _ Kljub heterogeni sestavi udeležencev je vsakdo v programu strokovne ekskurzije našel nekaj posebno zanimivega s svojega strokovnega področja; zato ni čudno, če smo si udeleženci ekskurzije bili enotni v oceni, da je bila strokovna ekskurzija dobro izbrana in odlično organizirana. Zahodna Makedonija, skozi ka- tero nas je vodila pot iz Skopja, je gorata, porasla z obsežnimi gozdovi. Sar planina s Popovo šapko (1785 m). Suha gora, Korab in Bistra so poleg svojih prirodnih lepot znane tudi po razviti reji goveda in ovčereji (v državi se tod proizvaja najkvalitetnejši sir šarplaninski kačkavalj), saj samo v tem rajonu redijo prek 10.000 ovac.Južno od Tetova se razteza Tetovska kotlina, ki se zaradi bogatih polj imenuje za žitnico Makedonije. Napajajo jo reke, ki izvirajo v prej omenjenih gorah, zato ne trpi suše, kot je to značil- nost vseh ostalih kmetijskih pokrajin v Makedoniji. Na Tetovskem polju je razvito poljedelstvo, vrtnarstvo (fižol tetovac, lubenice) ter sadjarstvo (že od nekdaj znana tetovska jabolka na evropskih tržnicah), ki sega vse do Gostivarja ob reki Vardar. Drugi dan našega potovanja je veljal ogledu največjega kmetijsko živilskega kombinata v Makedoniji AGROPLOD v Resnu. Ses- tavljajo ga štirje kompleksi proiz- vodnih in prometnih OZD. Iz primarne proizvodnje smo si ogle- dali organizacijo TOZD Sadjars- tvo in hladilnice, v sestavi katere je med drugim najmodernejši sadov- njak s 60.000 jablanami naj- kvalitetnejšega sortnega sestava v pilar sistemu in opremljen z najmodernejšim namakalnim kapljično elektronsko vodenim sistemom. Nehote, smo se udeleženci ekskurzije spraševali, ali je res smotrno takšne koncentracije pridelovanja sadja na ravnih poljih in če bodo ves ta pridelek, ki v nasadih že prezoreva, uspešno in pravočasno pospravili in kako bo ob naši (ne)sposobnosti prometa in trgovine dosegel cenen in kva- liteten tudi potrošnika ali tuji trg. Udeležencem ekskurzije, ki se ukvarjajo s perutninsko rejo se je nudila priložnost, da so jim pokazali TOZD Kokošjo farmo, v kateri vzrejajo 136.000 nesnic z letno prirejo 30 milijonov kon- zumnih jajc, kjer je med strokov- njaki na tem področju prišlo do izmenjave nekaterih izkušenj. Agroplod je OZD zgrajen po najsodobnejših konceptih velikih dimenzij v zadnjih petih letih. Kompleks Prehrambene industrije vključuje tovarne: za predelavo kave, tovarne za predelavo kikiriki- ja, biskvita, krem, snek in drugih proizvodov, v katerih letno pre- delajo in odpremijo 20.000 ton raznih vrst prehrambenih proiz- vodov. Četrta TOZD pa je Agroplod-promet, ki letno plasira na domačem in tujem tržišču 60.000 t raznih vrst prehrambnih proizvodov v svežem ali predela- nem stanju, ter opravlja nabavo okrog 20.000 ton raznih reproduk- cijskih materialov. Med Biiolo in Prilepom se razteza znana ravnina Pelagonija, skozi katero nas je vodila pot. V 50 in 60 letih so bila tod izvedena obširna hidro in agromelioracijska dela, saj je to, poleg sistema Donava-Tisa-Donava v Vojvodini, bil takrat največji projekt urejanja zemljišč v Jugoslaviji. Zemljišča so bila namenjena pridelavi krušnih in krmnih žit, vrtnin in industrijs- kih rastlin (sladkorne pese, bom- baža, tobaka, maka), ki pa danes niso tako intenzivno izrabljena kot to omogočajo naravne danosti in izvedene melioracije. Naš obisk je nadalje veljal Agrokombinatu TIKVEŠ v Kava- darcih, ki sodi med največje vinogradniško-vinarske delovne organizacije v Jugoslaviji. Več tisoč ha veliki plantažni nasadi vinogradov namiznih in vinskih sort v Kavadarcih slovijo po lem, ker so to prvi moderni špalimi nasadi ob žici v Jugoslaviji. 65 * grozda je namiznega, od česar je večina namenjena izvozu. Nepregledni hodniki kleti in na- prav za predelavo gro^ja (7 prevzemnih ramp za grozdje) so na nas udeležence napravili izreden vtis. Značilna je pri njih predelava sekundarnih surovin iz grozdja, saj predelujejo iz tropin in vinskih droži destilate žganja komovioe in masti ke ter vršijo seperadjo vinskega kamna. V agrokombinatu ,, Tik veš" pa je močno razviu še govedoreja, prašičereja 30.000 svinj, konjereja, farma ovac 6000 in čebelarstvo 500 družin. Iz doline Vardarja skozi Negoti- no, kjer je tudi močno razvito vinogradništvo, nas je tretji dan našega potovanja pot vodila ob reki Bregalnk:i v vzhodno Ma- kedonijo, kjer se v Gornem Podlogu pri Kočanih ob bolgarski meji že 35 let nadvse uspešno razvija in dduje Zemljodelska zadruga** ,,Moša Pijade." 1220 združenih kmetov in 280 deiavce\ te zadruge se ukvarja s poljedd- skqvrtnarsko (paprika, kumaiice), vinogradniško, živinorejsko in proizvodnjo specialnih kultur (bombaž, tobak, zdra\ilna zdSca, mak), med katerimi pa je gotovo najobsežnejša in najpomembnejša pridelovaje in dodelava rižwc arpe. Na Kočanskem polju se riž prideluje na 9.000 ha, od tega ima ZZ „Moše Pijade" kapacitete skladišča, luščenja, glaziranja in pakiranja za 3.000 ton liža. Nepregledna riževa polja na Kočanskem polju ter obsežni za to proizvodnjo potrebni namakaliu sistemi, so na nas udelšence ekskurzije napravili izreden vtis, saj smo videli poljščino, ki nam jc manj poznana. Severovzhodna Makedonija med rekama Bregalnico in Vardanem. oziroma območje med Stipom mimo Titovega Velesa proti Skop- ju imenovano Ovče polje, je v 70 letih dalje; v cdoviti preobrazbi, saj z obsežnimi melioradjsldmi posegi usposabljajo nepregledne velike komplekse za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Zemljo- delsko industrijski kombiiiat ,,Crvena zvezda" v Štipu, katerega ogled smo opravili na kraju našega potovanja po Makedoinji; vodi to poslanstvo skupaj z ZIK „Ovče polje". V Stipu smo viddi dobro organizirano farmo 600 krav molznic in svinjsko fanno s kapaciteto 30.000 praS£ev ter far- mo 140.000 nesnic. Pri Sv. Isfik«^ pa so nas presenetil nepregledni plantažni vinogradi, ki se raz- tezajo na obšrnih metioriraoih planjavah Ovce polja. Makedonija ima povsem drugačne klimatske razmere od naših. Le na južni dd Povardarja pri Gevgdiji ima nekolikšen vpliv Egejsko morje, sicer pa je v Makedoniji kot gorati deželi kontinentalna klima z močnimi /imami ter vročimi in suhimi poletji. Letno imajo SSO do 600 nun neenakomerno razporejenih padavin, kar terja, glede na to. da so tod dobre zemlje pretežno nafriavine ali tektonski nanosi, hidro in agromelioracije ter namakalne 9stefw Razvoj kmetijstva v Makedoniji, kofikor smo imeli udeležend potovanja v teh skromnih štirih dneh priložnost spoznati, je na nas napravil posdien vtis, saj smo spoznali, ^ se tod doeaiaio vdike stvari. Maogokaj so že storili, saj 4> tem pričajo objekti, ki smo jih imeli priId&H>f~faetf:" v^e' regulacije vodofckov, zajetja vode in i^pdjani refild namakalni sistsni. nepr^edna polja in plantažni vinogradov in sadotnjakov ter živinorejske farme, da ne govcMimo o objdctih živilsko predelovalne industrije; mnogokaj pa ^ ii^jo za storid, saj so že v nq>r^lednih planotah, 15 so poraščene z gnničevjem in dužijo kvečjemu za pašnike ali vojake manevre, velike rezerve in možnosti za priddovanje hrane. Kritično oko le čestokrat ne more spregledati, da mnoge naložbe v kmetijstvo Makedonije niso povsod intenzivno izraUjene in da bi iafako vec zemlje namenifi pridelovanju krušnih in krmnih žit ter sladkorne pese, pri čemer so močno defidtami, saj imajo tudi izredne naravne danosti za živino- rejo. S sadjem in vinom ter neka- terimi vrstami vrtnin pa ne vedo kam. Čeprav je program potovanja po Makedoniji dajal prednost strokovnim ogledom kmetijskih objdaov. smo vt^ljuSli v ogled tudi nekatere turistKne znameni- tosti te od nas najbolj oddaljene repuUike. Makedonija ima BOGATO ZGODOVINO. SLAVNO PRETEKLOST in ZANIMIVO SEDANJOST, o tem pričajo kraji vd spomeniki, ki smo jli videfi: manastir Sv. Jovan Bipinki, ki se kot zgodovinski spomenik iz XIX. stoletja v kanjonu reke Radike pri Debru pon^a po svoistveni arlutekturi in eifinstvenim lesorezi makedons- kega rezbaistva. Temu podobna je cerkev Sv. Spasa v Skopju iz XVIII. stoletja, pri kateri je sarko- fag s posmrtnimi ostanki vdikega revolucionaija in borca za svobodo in neodvisnost makedonskega naroda GOCE DELCEVA (1872-1903^. Ogledali smo si še zgodovinski spomenik manastir Sv. Nauma iz X. stoletia, ki leži na skrajno južm obali Ohrid^ega jezera ob izviru reke Drim na sami jugoslovanski- albanski mgi. Nepozaben vtis zapuščajo na obiskovalce tamkaj- šnji l^orezi (povrSnski in ^obins- ki) ikonostasi in ikone. Ne napos- led jc vdjala m^ pozornost ogledu izkopanin antičnega mesta Stobi, kater^ prvi ohranjeni vir sega v leto 197 fHcd našim štetjem v takratni poknjiiB PeonijL Izred- na zanimivost je organizacija in funkcija takratnega mesta z im- pozantnim amliteatToai .baziliko, kopališčem, vodovodom, kanalizacijo, bogate marmorne in bronaste sku^iture, nadvse lepi pa soživopisani mozaikL Končno vdja Se omeniti, da smo na zaionmo in strokovno bogati poti po Makedoniji potovaS skozi tri narionatae parke: Sare na vzhodu ter Galičkc (23.760 ha) in Penster (12.00 h^ na jugu Makedonije. Na predvečer našsga odhoda iz Makedonije pa jc vdjal ogiedu nekaterft onimivosti giavncga mesta SR Makedonije Skopja, ki je po katasirofakieai potresu, 26. jidija 1963 dobilo podobo vdikega sodobnega mesta. ing. Miran Glusič Ogled in izmenjava izkušeit} v sadovnjakih Agropioda RESEN 0|M riievlli poli pri Kočanih Po ogledu govedoniskc fmtmtt v ZIK ..CrvoM z«ea«a**v STIPU ZRNO DO ZRNA POGAČA... Vsi poznamo pregovor: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. V današnjem času pa se pomen tega pregovora vse bolj kaže. Vsaki najmanjši kos kruha je treba pobrati, a kaj šele odmetavati. Vendar pa se tega vse premalo zavedamo. Nekateri trdijo, da nam že zdaj gre slabo, da je vse drago, pa vendar nam je še predobro. Vedno gledamo samo zase. Le malokdo se spomni na tiste v Afriki, Iranu, Južni Ameriki in še bi lahko naštevali, ki od lakote umirajo in ne poznajo zlate besede kruh, dom. Njihovo življenje je v bedi in trpljenju. Po svetu se vse bolj širi pomanjkanje hrane. Vsi se borijo proti temu. Tudi pri nas se kaže vse večje pomanjkanje. Povsod so se zatrdno odločili, da bodo vse pridelk skrbno pospravili. Vsi hitijo, da bi čimmanj pustili v objonu zime. Pri delu pomagajo tudi šolarji. Lani smo tudi mi kot osmošolci pomagali KK Ptuj obirati grozdje. Storili smo veliko in s tem olajšali skrbi, da bi bilo vse grozdje pobrano. Ob delu pa smo tudi sami imeli korist, saj smo si prislužili denar, ki smo ga oorahili za izlet. Tudi v teh dneh so se mnogi učenci preselili iz u61nic v vinograde, i o je letos zame le spomin. Kljub temu, da smo de\ali, smo preživeli skupaj .d,ko lepih trcutkov. 1 znanjem proti premajhnim pridelkom Smo sredi jesenske setvfc. ki poteka letos ob spoznanju, da je od tega opravila v precejšnji meri odvisai tudi pridelek. Seveda ni za bogato žetev dovolj le kvalitetno in strokovno opravljena setev, temveč še cela vrsta vzporednih ukrepov — od izbire kvalitetnega in ustreznega semena, do pravilnega gnojenja, dognojevanja in zaščite. Letošnja žetev je pokazala, da se da z upoštevanjem strokovnih spoznanj doseči kar rekordne pridelke. Te so nekateri pridelovalci dosegli kljub suši, ki je letos pobrala precej pridelka. Drži, da so bili pridelki večji na ..težjih tleh", predvsem v Pesniški dolini in nekoliko manjši na | območju Ptujskega in Dravskega polja, kjer je zemlja prodnata in se je hitreje in bolj izsušila. So pa tudi na tem območju pridelovalci, ki so dosegli hektarske donose med 4 in pet tisoč kilogrami na hektar, medtem ko so zabeležili v Pesniški dolini tudi 7 tisoč kilogramov po hektaru. Smo torej že presegli tradicionalni način pridelovanja tudi pri pšenici. S tem načinom namreč ni mogoče pridelovanja te kulture ekonomsko upravičiti, poleg tega pa so donosi okoli 3 tisoč kilogramov na hektar že kar nerazumljivi in z vidika družbenih potreb nedopustni. Ze nekaj časa se v ptujski občini zavedamo, da lahko planirane pridelke in normabio oskrbljenost s hrano dosegamo z intenziviranjem kmetijske proizvodnje, saj površin obdelovalne zemlje ne bomo mogli širiti v nedogled. V kmetijski zadrugi Ptuj so letos že drugič zapored pripravili strokovno navodilo, ki bo razumljivo vsem kmetovalcem in ga bodo lahko dobili v vseh zadružnih enotah oziroma poslovalnicah. V navodilu so opisali cdoten postopek intenzivnega pridelovanja pšenice, od najprimernejših predkultur, do priprave zemlje, gnojenja, spomladansk^a dognojevanja in zaščite posevka. V navodilu so navalli tudi najprimernejše sorte pšenice, ki pridejo v poštev za setev na našem območju, poleg tega pa tudi njihove osnovne značilnosti. Praktično so že ugotovili, da lahko s sortami pšenice kot so mačvanka, baranjka. Superzlata in zlatoklasa dosežejo 6 ton in več pridelka na hektar. Začetek letc^nje setve, upajmo, da bo tako tudi naprej, je potekal v najboljših možnih pogojih. To pomeni, da je prvi pogoj za uspešno žetev izpolnjen. Skoda bi bilo, če dobro začetega dela ne bi dosledno izpeljali do konca. Zemlja zahteva poleg trdega dela tudi precej znanja. Tega imamo, to smo že dokazali. Le več bi moralo biti tistih, ki bi v celoti upoštevali nasvete strokovnjakov. jg REGRESIRAN NAKUP PESNIH REZANCEV Izvršilni odbor samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine Ptuj je sprejel pobudo kmetijske zadruge Ptuj in namenil nekaj nad milijon dinarjev za nakup 2 tisoč ton svežih pesnih rezancev. Te rezance bodo rjizdelile zadruge med svoje združene kmete, ki so pridelovalci sladkorne pese, poleg tega pa se ukvarjajo tudi z živinorejo. S tem ukrepom želijo omiliti težko stanje v živinoreji, ki ga je povzročila letošnja suša in s tem v zvezi pomanjkanje živinske krme. Prav pa je tudi, da pomagamo iz težav kmetom, ki redno sodelujejo z zadružno organizacijo in svoje delo podrejajo družbenim interesom. JB TEDNIK - 13. oktober 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE ~ 5 Bojan Golija razstavlja v Gorišnici Potem, ko >mo imeli Ptuil^ni priložnost K>biskaii razstavo del akademskega slikarja in grafika Bojana Golije v ptujskem raista-Tiem paviljonu, imajo to pri lomnost sedaj GoriSničani. Včeraj /večer so namreč v prostorih osnovne šole odprli razstavo del slikarja, rojenejra leta 1932 v Mari- boru, študenta Božidarja Jakca. Golija, kije eden naj- večjih grafikov v Jugoslaviji, poznajo tudi v tujini. Ži- vi in dela v Mariboru, kjer poučuje na Pedagoški akademiji. Srečanje z njim je svojevrsten dogodek, ki pušča v človeku občutek, da Golijo neprestano preganja ustvarjalni nemir. Svojega ateljeja nima, zato ustvarja kar doma ali pa v prostem času v prostorih akademije. Že enajst let je tega, ko je imel v Ptuju retrospektivno razstavo, ki jo za časa življenja doživi malo slikarjev. Zato je Golija čutil do Ptuja posebno obvezo — menil je, da je dolžan pokazati, kako in v katero smer je raz- vijal svoje umetniško ustvarjanje v minulih letih, prav ptujskemu občinstvu. Predstavil se je s tako imenova- nim Ribniškim ciklusom, kije naletel med obiskovalci razstave na ugoden odziv. V njegovih delih na svojstven način živi in dobesed- no žari etnografska značilnost Ribničanov — suha ro- ba. Kot sam pravi, so ga ljudje in kraji v tem delu slovenske dežele tako prevzeli, da je to — z njemu lastno izpovedano močjo — prikazal širši slovenski javnosti, v kratkem pa bodo dela razstavljena tudi na Mad/.u Nketr Ribnčan I'■"ban je res po celem svetu znan, kot pravi pesem. Suha roba je bila za Golijo ,,re3lna .'.podbuda, ki scm jo po svoje predel il in jo |H(^ki:^.»l V sodobni likovni guvurici podaii." Umetnika poleg retrospektivne razstave vežejo na Ptuj ie druge stvari. Po šolah v okolici Ptuj;- je mnogo njegovih nekdanjih študentov, s katerimi ima zelo d^ bre odnose. Je tudi mentor likovne kolonije na De- strniku, kjer si skupaj z likovniki amaterji prizadeva e^ ohranjanje etnografskih značilnosti Slovenskih go- ric. Poleg tega pa seveda svoje bogato umetniško zna- nje prenaša na druge. ,,Pedagoški poklic hii nudi mnogo in se z mojim umetniškim delom popolnoma dopolnjuje", pravi. ,,Res je, da mi vzame veliko časa. Vendar, če človek v pedagoško delo vlaga iste sile, obravnava iste probleme, ki bi jih sicer v svojem lastnem likovnem delu, se to med seboj čudovito dopi>lnjuje. Kot pedagog sem skušal vnašati spozna- nja, ki sem jih sam odkril na likovnem področju, tudi svojim Študentom, s tem pa seveda dopolnjujemo svo- jo likovno ustvarjalno delo." Kaj meni Bojan Golija o današnji generaciji likov- nih umetnikov? ,,Danes nas je ogromno število šolanih likovnih umetnikov. Kvaliteta je s tem brez dvoma tu- di narasla, vendar imamo eno kritično pripombo. To se v vsakdanjem življenju ne odraža. Poglejmo si obi- ske galerij, poglejmo naše javne prostore pa bomo vi- deli, da kljub velikemu številu umetnikov, njihovo de- lo ni naši'! pravega tr/K^ča, če gbvi.:^im K.'mv'rcialnein pomenu. Dela so po ateljejih, morda v galerij-.kih ron dih . . . Mislim, da morajo likovna dela priti ued lju- di, med narod. In to naj ne izzveni kot parola, to mi- slim čisto resno. Del krivde n^ mo likovni ustvarjalci sami. Vem, da nekateri m-Ceji raz,iavljati svojih del v javnih prostorih — trgovinah, bankah, gostilnah. Sam sem med tistimi, ki zelo d^sti rii.»sta- vljajo, seveda brez finančnega uspeha, ker to niso pro- dajne razstave. Ra/stavljam v osnovnih šolah, p*.- krajevnih skupnostih, kjer imam največje število obi- skovalcev. Krivda pa je tudi pri organizatorjih, ki ne financirajo razstavne dejavnosti. Priprava likovne raz- stave — oprema likovnih del, okvirji, prevoz — predstavlja velik strošek, ki ga s svojimi dohodki ne morem več krili. To je problem, ki obremenjuje likovnika. Razne pevke in pevci prejmejo za nastop dobre honorarje, za trajna likovna dela, kijih likovnik ustvari in jih gledalcu nudi, pa ta ne dobi razstavnine, ki bi bila nujno potrebna." Več kot 30-letno umetniško ustvarjanje pomeni pii Goliju tudi toliko let razdajanja svojega znanja, svojih moči. Tu in tam je čutiti zagrejenost v njegovih raz- mišljanjih, čeprav tega sam ne priznava. Moči in volje do dela ima dovolj, še preveč. O načrtih za bodoč- nost nisva govorila, pa vendar sem prepričana, da jih ima veliko, najbrž več kot jih bo ob obilici ostalega dela lahko uresničil. N. Dobljekar Volilno-programska konferenca V vseh mladinskih organizacijah imamo določen čas, ko volimo novega predsednika in ostale člane odbora. To pa je tudi čas, ko pregledamo svoje preteklo delo in pripravimo in sprejmemo plan za naslednje obdobje. Mladi imamo mnogo problemov, ki bi jih lahko sami rešili. .Skoraj vedno pa ostanejo nerešljivi, ker o njih ne govorimo na pravem me- stu. O marsičem, kar se nam zdi prav ali pa tudi ne, razpravljamo povsod drugje, le na mladinskih sestankih nikoli. Tokrat pa je ta- koj, po poročanju predsednika in blagajnika stekla razprava, ki je bila zelo zanimiva. Naše delo v preteklem obdobju je bilo zado- voljivo. Udeležili smo se mnogih akcij in pri tem sodelovali z drugi- mi osnovnimi organizacijami, sodelovali smo s posameznimi dru- štvi v krajevni skupnosti, imeli smo štiri udeležbe v MDB . . . Ugotovili pa siao, da bi lahko storili še mnogo več. A kje so glavni vzroki, da nismo? Vsak izmed nas ve, da temu botruje premajhna udeležba mladih na sestankih. Na sestanke, ki so vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, prihajajo vedno le eni in isti mladinci. Teh je okoli dvajset, včasih še celo manj. V celotni krajevni skupnosti pa je okrog dvesto mladih. Na konferenci jih je takrat prišlo le štirideset, čeprav so vsi dobili pismeno vabilo. Kje so ostali? To je vprašanje, ki ga sami mnogokrat poskusimo rešiti. Ta problem se ne pojavlja ravno pri nas, ampak skoraj ali pa v vsaki osnovni organizaciji. Mladi, ki končajo osnovno šolo, nikoli ne začnejo prihajati na sestanke in tu- di kasneje ne pridejo. Tako izgubljamo generacijo za generaci- jo. Vzroki so morda tudi v tem, da smo v mladinski organizaciji v krajevni skupnosti premalo povezani s šolskimi mladinci. Razpravljali smo še o mnogih dru- gih stvareh. Teme so bile zanimive. Bilo je živahno, kot že doogo ne. Mnogo jih je sodelovalo v razpravi in poskušali smo odkriti in rešiti vse probleme, ki nastajajo ob na- šem delu. Izvolili smo novega predsednika in mu zaželeli vso srečo pri vode- nju organizacije. Obljubili smo mu, da bomo vsi delali in sodelovali, da ne bo prihajalo do težav. Prijateljem, ki odhajajo na odsluženje vojaškega roka smo zaželeli, da jim čas čimprej mine in da se zdravi vrnejo med nas. Kaj pa smo sklenili, da bi pote- kalo v naslednjem obdobju vse ta- ko kot je treba? Vsi mladi se morajo zavedati, da so ob vstopu v mladinsko orga- nizacijo sprejeli pomembno nalo- go. Čeprav so še mlajši, morajo tudi oni pripravili nekaj, da bo de- lo čim bolje steklo. Poskušali bomo pritegniti čim- več prijateljev, znancev k sode- lovanju. To smo si zadali za nalo- go in je ena pomembnejših v na- šem planu dela. Naloge smo si razvrstili po mesecih in vedno je kaj pomembnega. Plan moramo v celoti izvršiti. Delo pa bo potekalo dosti lažje in hitreje, če bo udeležba na sestankih in ob akci- jah vsaj taka, kot je bila na konfe- renci ali pa še večja.Marjetka Sluga Kako do obrtnega dovoljenja Vprašanje smo postavili Jožici Bratušek, referentki za osebno obrt in gostinstvo. Povedala je: ,,Obrtni zakon v 74. členu točno določa, katere pogoje mora izpolnjevati prosilec, ki želi odpreti zasebno obratovalnico. Ti po- goji so: da je opravilno sposoben, da nI v delovnem razmerju, da ima strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost, ki je določena za opravljanje dejavnosti, da mu ni s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano samostojno opravljanje ustrezne dejavnosti oziroma poklica, da ima poslovni prostor, razen v primerih, ko ta ni potreben, da je poravnal vse zapadle davščine in druge družbene obveznosti, da izpolnjuje morebitne druge, s posebnimi predpisi določene pogoje. Avtoprevozniki morajo poleg omenjenih listin, predložiti še overjen prepis vozniškega dovoljenja in overjen prepis prometnega dovoljenja. Od prvega marca letos pa dokaz, da so poklicni vozniki. Gostinci morajo predložiti še na vpogled zdravstveno izkaznico živilcev, da izpolnjujejo pogoje za delo. Prosilec vloži zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja v spre- jemni pisarni, priloži vse potrebne listine ter kolkuje vlogo z 608 dinarji upravne takse. Ce so izpolnjeni vsi našteti pogoji, razpišemo komisijski ogled poslovnih prostorv, ki ga opravijo pristojni inšpektorji. Rok za izdajo obrtnega dovoljenja je en mesec, največ dva, lahko pa ga izdamo tudi v štirinajstih dneh, če so izpolnjeni vsi pogoji. Pripravila: MG Kako ostati do smrti zmeren pivec Seznanili smo se s sedmimi pravi- li, ki jih priporoča Ramovš v svoji knjigi „ALKOHOLNO OMAM- LJEN". Pravila so naslednja: I. Bodi zmeren — srce in pamet sta dragocenejša kot pivski užitek ali prepoln želodec. II. Ne pij, kadar si v zagati ali notranji stiski, to je beg pred stvar- nostjo v omamo. Človek si, spopri- mi se z njo. III. Ne pij, če te mika cenen piv- ski užitek, potrudi se za zdrave ra- dosti, ki jih v življenju ne manjka. IV. Ne navadi se gasiti žeje z alkoholno pijačo, telo potrebuje tekočino ne strupa. V. Ne pij močnih alkoholnih pi- jač in ne pij na prazen želodec. VI. Takoj se umakni iz pijane družbe. VII. Spoznaj sebe in alkoholizem ter imej odprte oči za ,,črno kroni- ko" in njegovih posledic okrog se- be. Tokrat bomo predstavili drugo pravilo — ,,Ne pij, kadar si v zagati ali notarnji stiski, to je beg pred stvarnostjo v omemo. Človek si, spoprimi se z njo. Človek je od vedno naravnan ta- ko, da se mu porajajo občutki žalo- sti, skrbi, bolečine, strahu, vzne- mirjenosti, žeje, lakote, smradu in mraza, ki ga opozarjajo, da je ne- kaj narobe. Takšni sproženi alarmi nas spravljajo v slabo voljo, težave, trpljenje . . . Hitro in lahko jih iz- klopimo samo z alkoholom (takoj smo veseli, brez skrbi, brez stra- hu). To delajo mnogi. Vendar vsak sproženi alarm prinaša tudi mnogo 2<^zitivnega. Vzamimo na primer alarm skrbi in vznemirjenosti, ta dva nas spod- bujata k delu (npr. če smo v skrbeh za denar več delamo). Kadar deluje alarm duševne ali telesne bolečine, si poiščemo zdravnika. (Človek, ki nima Številni ljudje se navadijo spro- žene alarme takoj izklopiti z alko- holom in s tem izgubljajo možnost, da se alarmi sploh uti- šajo z naravnimi vzpodbujajočimi sredstvimi (volja, delo, pogovor, aktivnosti). Tako se ne zavedajo, da korakajo proti alkoholizmu. Ko se tak človek strezni, se kesa, sramuje in alarmi se mu kopičijo. Takoj jih ponovno izklaplja z alko- holom in to se ponavlja. Normal- no ne ve več reagirati. Ramovš pravi o tem takole: ,,Stvarno vsakdanje življenje, ki ga mora vsak od nas živeti dan za dnem, postavlja pred nas velike zahteve, težke naloge, velike napo- re, težave, negotovost, dvome, poraze, včasih tudi nepričakovane uspehe (ki nas prav tako vržejo iz tira), razočaranja nad seboj in nad drugimi, potrtost . . . občutka bolečine je izpostavljen mnogim nevarnostim, poškodbam in podobno). Ce je prisoten alarm žeje pome- ni, da telo potrebuje tekočino. Ena- ko velja za alarm lakote. Naslednji alarm strahu narekuje na primer učencu učenje; ko pa ga izklopi z alkoholom, nima strahu in tudi po- trebe po uspehu. Sledi alarm žalo- sti, ki zahteva pogovor s prijatelji idr. Morda nam klecnejo kolena in omahuje glava. Nekateri primejo za steklenico in v rahli omami se jim zdi, da so pogumnejši za spoprijetje z življenjem. Toda v omami se z življenjem ni treba več spoprijemati, ker je kot sanjska zibelka, ki odnese človeka iz vsak- danjih težav v brezskrbne oblake otroške Indije Koromandije. S tem pa seveda še ničesar ne razrešimo. Ce je človek v notranji stiski, je zelo zdravilen naravni telesni na- por. PUSTI VSE IN ODIDI NA DOLG, NAPOREN POHOD V NARAVO! TELESNO SE BOŠ UTRUDIL IN PREPOTIL, PREZRAČIL BOŠ PLJUCA, DUHOVNO PA SE SPROSTIL IN OSVEZIL. TELESNI NAPOR BO PORABIL SILE, KI SO TE RAZGANJALE V DUŠEVNI STISKI." Svetujemo vam: premislite o tem, ali svoje alarme izklapljate z alko- holom. Zapisujte si, koliko v enem mesecu popijete zaradi teh vzro- kov. Ne slepite se, kajti v klubu moramo naučiti zdravljence, kako reagirati na sprožene alarme brez alkohola. To je dolga, težka pot, ki jo ti, dragi bralec, še vedno lah- ko opraviš z naravnimi spodbu- jajočimi sredstvi. Dr. Z. I. tiNaaaijevanje prihodnjič) »Obup od obupa.. Od Braneta G. iz Ljubljane smo dobili tole pisemce: ,,Pošiljam vam informativno gradivo s festivala znanstvene fantastike. Lep dokaz, kako neznanje in miselna revščina ustvarjata tudi slab jezik — in obratno. Gradivo ni ravno lepo spričevalo za jezikovno skrb Cankarjevega doma." Gradivo, ki nam ga je poslal dopisnik, je samo del spremnih besedil, natisnjenih v posebni programski knjižnici ob nedavnem festivalu zan- stvene fantastike v Ljubljani. Kakor lahko preberemo, je avtor te programske knjižnice eden izmed organizatorjev prireditve, Matjaž Šinkovec. Knjižica obsega 48 strani, prav na vsaki strani pa najdemo celo vrsto pomot, pravopisnih napak, stilnih slabosti, posebej pa še ,,miselne revščine" in ,,neznanja". Moti najprej že to, da je celotno gradivo natipkano na stroju, ki očitno nima slovenskih črk, tako da so vse strešice dodane ročno (precej jih tudi manjka). Nenavaden za takšno publikacijo je tudi poudarjeno prvoosebni ton, ki ustvarja vtis zasebnosd; posebej še, ker avtor navaja docela subjektivne in nepomembne podatke in misli. Besedila so večinoma dvojezična (v slovenščini in angleščini), kar je razumljivo, ker je bila prireditev mednarodna. Toda podatki o častnem gostu, Angležu Brianu Aldissu, so samo v angleščini: avtor našteva njegove ,,novels", ,,short story collections" in ,,awards", pa tudi knjige, ki so ,,edited by" (Aldiss). Na številnih mestih manjkajo vejice in druga ločila, uporabljeni so napačni skloni in spoli — vse pa ,>krasi" neskrben jezik, ki na mnogih mestih prerašča v docela privatniške slengizme in žargon, neprimeren za tako publikacijo (obup od obupa, zopet eden bolj za hec filmov, Lukatov oče nam. Lukov). Kar bralca najbolj osupi, pa so avtorjeve ,,strokovne" označitve filmov (v javnosti so bile že kritično ocenjene), npr.: ,,0 tem filmu se ve bore malo, v glavnem le to, da je edini slovenski znanstvenofantastični film; se prav,, kdor ga ni videl (torej skoraj vsi mi), naj si ga torej ogleda, film pa naj govori sam zase . . ."; ,,Dokaj znan film, čeprav morda ne toliko kot znanstvenofantastičen — a prav gotovo ga bi tudi sami uvrstili v zf, če bi o tem razmislili . . ."; ,,0 tem filmu ne vem takorekoč nič, zato ne bom blefiral". Takim označitvam se najbolje prilega izjava samega avtorja: ,,Jeez, let him translate that!" Besedila kažejo ne le izredno slabo jezikovno izražanje, ampak tudi odsotnost vsakršnega mišljenja, to je sposobnosti izražanja s pojmi, sodbami in sklepi. Kot da se avtor sploh ne zaveda, da so jezik, mišljenje in spoznanje neločljivo povezani, da se misli šele v ubeseditvi najpopolneje pokažejo. Ko bi bil napisano še katerikrat prebral, premislil in popravil, bi bila ta besedila gotovo boljša; tako pa jih niti genialni lektor ne more spraviti v red. Zakaj toliko besed o vsakomur očitni miselni in jezikovni bedi te knjižice? Zato, ker je namenjena javnosti, ki upravičeno pričakuje kulturne informacije, ne pa ,,blef". Pa zato, ker jo je izdal Cankarjev dom — naša osrednja kulturna ustanova — ki si kaj takega ne bi smela privoščiti. In nazadnje zato, ker se nenehno množijo publikacije, v katerih se za jezikovnim siromaštvom skriva tudi revnost misli in znanja. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Problemi zaposlovanja diabetikov v javnih službah Za pravilno presojo diabetikove- ga uravnovešenja je potrebno vključiti v naslednji točki navedene mejne vrednosti zasičenosti krvi s sladkorjem. Včasih je potrebno po- seči tudi po najnovejših specialnih preiskavah v odtenkih krvnega bar- vila (hemoglobina). Usposoblje- nost mora biti ugotovljena v spe- cializirani diabetološki službi. 7) PRESOJO KVALITETE NAD- ZORSTVA NAD OSNOVNO PRE- SNOVO JE TEB A OP^VLTl STROGO INDIVIDUALNO! Do- kumentirano mora biti pretežno dobro uranovešenje osnovne pre- snove. Pri diabetikih, ki prejemajo injekcije insulina, pa mora biti ve- čina urinskih preiskav negativna. Za presojo pravilnosti uravnove- šenja osnovne presnove posa- mične ugotovitve sladkorja v l^rvi niso zadostne, posebno ne v teščem stanju. Tudi posa- mičen urinski preizkus ne more bi- ti merodajen. Potrebno je temveč opraviti najmanj tri posamične krv- ne preiskave in to o različnih smotr- nih dnevnih obdobjih. Pridiabetikih zdravljenih z insulinom ne smejo najvišje vrednosti 1 do 2 uri po jedi presegati vrednosti 220 miligramov na deciliter krvi. Pri bolnikih pa, ki se zdravijo samo z dieto, oziroma kombinirano s tabletami, je dovolje- na najvišja zgornja meja 160 miligramov v enem del. krvi. 8) OSNOVNI PROGRAM POT- REBNIH PREISKAV: a) Celotna telesna preiskava vključno z izmeritvijo kr\ negatlaka, otipavanje žilnega utripa na tipičnih mestih in podrobnim pregledom nog. b) Elektrokardiogram in rentgen- ski pregled pljuč. c) Laboratorijske preiskave naj zajemajo obvezno le tiste, ki so za presojo diabetičnega štadija, oziro- ma njegovih komplikacij, nujno potrebni. Ob ugotovitvi nenormal- nih vrednosti preiskav je potrebno z izdajo ocenilnega mnenja počakati, dokler ponovne preiskave stanja ne razjasnijo. d) Očesne preiskave: Zdravnik za očesne bolezni mora z gotovostjo izključiti za diabetes značilne spre- membe na očesnem ozadju. Izvid mora biti objektivno dokumentiran. V slučaju zelo neznatnih sumljivih sprememb je potebno določiti ponovno preiskavo in sicer najmanj pol leta kasneje. e) OPAZOVANJA OSNOVNE PRESNOVE: Diabetik, ki išče delo mora redno prihajati k svojemu zdravniku na določena preverjanja osnovne presnove. Pravtako pa mora redno in vestno opravljati dogovorjene preiskave in opazovanja, ki so mu zaupana v domačem okolju. Za ovrednotenje in natančnosti doma izvedenih preiskav služijo lečečemu zdravniku primerjalne usporeditve s strokovnimi ugotovitvami. (Prirejeno po publkaciji prof. dr. med. Bruno Weber, predsednika društva diabetikov Zahodne Nemči- je). IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Sesiavni del in okras ženske nori- ško panonske noše so tudi sponke in pasovi. Obleko so spenjale na vsakem ramenu s po eno sponko, ki je imela nogo obrnjeno navzgor. V pašnem deiu pa so otiieKo oprije- male z lično izdelanim pasom, kate- rega posame/ni deli so bili posebej izdelani, nekateri pa celo okrašeni. V zadnjih 20.-tih letih tej pašni garnituri pripisujejo pašno spono, okov, gumbaste, žlebastein mandeljaste okove ter dva obeska. Pašna spona, ki je služila za pritrjevanje na jermen, je pravokotne oblike in ima po tri svitkaste odebelitve na krajših, rahlo usločenih stranicah. Rogla na sprednji podolgovati stranici sta z glavico in sta okrašena z motivom smrekove vejice. Okov spone je pravokoten in ima izbočeno ploskev, ki prekriva okrašeno zadnjo podolgovato stranico spone. Ploščica je okrašena v predrti tehniki in ima mrežast okras, v katerega so vstavljene tri vzporedne vrste manjših zakovic. Gumbasti okovi niso okrašeni in imajo na notranji strani trn za pritrditev na jermen. Žlebasti okovi imajo pregib na sredini in oblikovane končnice v obliki stilizirane živalske glave. Ob končnicah in pregibu so okrašene z vzporedni- mi prečnimi, po ostalem delu pa z vzporednimi diagonalnimi gravurami. Na jermen so jih pritrjevali z žebljički ob vzporednih prečnih gravurah. Mandeljnaste okove, ki se proti koncih zožujejo in zaključujejo v svitkasto profilirana podaljška, so pritrjevali na jermen v zoženem delu. Obeska na pasu sta podolgovata, oblikovana valjasto in imata profilirani zaključek ter razcepljen zgornji del za pritrditev v jermen. Za boljšo ponazoritev kakšen je bil pas, ki je krasil žensko noriško, panonsko nošo prikazujemo njegovo rekonstrukcijo, ki smo jo povzeli po J. Garbschu. Rekonstrukcija noriŠko panonskega pasu. B. Jevremov 6- NAŠIDOPISNIKi 13. oktober 1983 - TEPftffK Kmečki turizem v pravem pomenu v Slovenskih goricah, nedaleč od Ptuja in v smeri Polenšaka, obstaja močna kmečko-turistična postojanka, imenovana ,,Na Vinšaku". Sončni nedeljski dan. osvežen z malce svežim vetrom je privabil precej meščanov in tudi okoličanov v hribčke, v gozdove po gobe in kostanje, precejšnje Število pa še med neobrane trte, v vinograde. Od tu in tam se je slišal prešeren topa-topa-topa glas klopotcev, ki jih je sicer v teh krajih premalo. Izgleda, da mladi fantje res nimajo več časa za te lepe jesenske znanilce, ki premnogim vinogradom preganjajo vsiljive pernate goste. Po dobro gramozirani cesti smo prispeh na Vinšak. Lepa panorama z dokaj bogatim razgledom v širni svet nas je kar presenečala z raznobarv- nimi motivi vseh vrst. Mladi in stari obiralci (beroči) erozdia, pa veseli pUntarii s palicami^ v katere zarezujdo vsako odnešeno brento na prešo (stiskalnico). Domala v vsakem kotičku parkirani avtomobili. I/ raznih stranHe bilo slišati pesmi in le bolj poredko kakšen veseli ju-hu-hu. Izgleda, da tudi lepega vriskanja današnji mladi pobje ne zmorejo več, razen do gostilnah, ko se dodobra opijanijo. IZ velike kmečke hiše je prihajal zvok glasbe in tudi ubrane ljudske pesmi. Tu v tej hiši se odvija in poraja takoimenovani KMEČKI TURIZEM, resnično, v pravem pomenu, m^ samimi trtami. Na verandi mize, narejene iz deset in več tisočlitrskih sodov. V notranjosti sobe za goste. Vse polno veselih obrazov. Poseben vtis napravlja velika starinska preša (.stiskalnica), iz katere se jeprav tedaj cedil dišeč in sladei mošt. Da, to je bilo pravo turistično doživetje. Obiralci grozdja, ,putarji, gospodar z majoliko in lončenim vrčkom ob veliki preši, okrog pa gostje- turisti, seveda tudi z litrčki zlatorumenega starega vina. Pa zopet pesem in vesela srca. Nekatere ie to doživetie tako prevzelo,^ da bi se najraje kar za stalno naselili v tem kraju in prostoru.No, to bo kmalu. Kakor mi je gospodar Simon Toplak povedal in pokazal, bo že v nakrajšem času mogoče v tej hiši tudi prenočiti, celo s celotno družino ali manjšo družbo. Potem bo za ljubitelje naših goric in narave ter turistične romantike zadoščeno, ker bodo lahko ostali dalj časa na enem mestu. _ _ Gospodar mi je tudi povedal, da bo v soboto, 78. in 15. oktobra že prva pokušnja letošnjaka. Mene jesicer kot ljubitelja dobrih vin že tokrat ta letošnjak močno zamikal in Simon mi ga je že ponudil. Oh, to bo roba! Je sicer še malce gostote v njem, ampak svojo vrednost, že kaže. Zato vas vse prijatelje dobrega mošta vabim v svojo družbo. V kleti pa še čaka nekaj tisoč litrov okusnega starega. Tudi tega bi morali malce pospraviti, pa ga eden sam ali dva dobra ,,sovražnika" ne zmoreta. Mora jih biti več, da kar precej. Malic vam pa ni potrebno iskati po praznih mestnih mesnicah, kajti tukaj v tej nad tristo let stari hiši vam bo z dobrim mesom iz tiinke in kmečkim kruhom postregla mlada, brhka točajka. Pridimo samo s praznimi želodci, brez avtomobilov, če pa s temi, potem pa z rezervnim šoferjem-abstinentom. Z veseljem vas bo pričakala in sprejela mlada natakarica, pa gospodar z 20-litrsko majoliko, polno šarmantno dišečeiga trtnega soka, starega ali mladega, letošnjega in jaz veseli in zadovoljni turist in prijatelj narave. joža Lov se je začel Spet je zatrobil lovski rog in naznanil lovcem vesel pogon. Lovstvo v Halozah inna dve prednostni značilnosti, gojitev vse male in velike divjadi ter krmljenje divjadi v zimskem času. To nalogo imamo enako kot drugje lovci LD Cirkulane. Naša lovska družina ima tudi odstrel po planu. Odstrel parklarjev je bil doslej zado- voljiv. Mala divjad, zlasti zajec je bil zaščiten v enem od predelov lovišča. Tudi fazan je bil deloma zaščiten, saj te pernate male divjadi je vsak dan manj. Verjetno se bo postopoma to popra- vilo, da se stalež ogrožene vrste divjadi popravi. Imamo tudi rtekaj mladih lovcev, priptavnikov, ki imajo svoje mentorje, da jih pripravijo za lovski izpit, ki pa ni lahek. Potrebno je mnogo strpnosti in znanja, da postane izprašan lovec. Lovstvo in kmetijstvo Imata -mnogo skupnega, še zlasti v ha- loškem lovskem bazenu. Kadar naredi divjad škodo, recimo na poljščinah, je dolžna lovska organizacija to škodo poravnati. Seveda mora biti škoda dokazana in ocenjena. Da družba nekomu zaupa, da dobi poset za nošenje orožja, pa ni tako enostavno, saj je prej potrebno preveriti in ugotoviti, če prosilec izpolnjuje pogoje za nošenje orožja. Torej mora lovec vedeti mnogo, da je član zelene bratovščine, tako menijo člani LD Cirkulane. Stane Krajnc, Kidričevo člani LD Cirkulane pred svojim lovskim domom na dan občnega zbora 1983 IZLETI KRVODAJALCEV v prizadevanjih, da bi se krvodajalci občine Slovenska Bistrica tudi med seboj bolje spoznali organizira občinski odbor RK Slovenska Bistrica vsako leto po dva izleta. Ne samo, da na njih krvodajalci sklepajo nova poznanstva. Izleti so usmerjeni tako, da se v največji možni meri udeleženci seznanijo s spomeniki revolucije NOB ter z zgodovinskimi in turističnimi znamenitostmi krajev, kijih obiščejo. Koristnost takšnih izletov potrjujejo tudi podatki, da se jih v pov- prečju udeležuje med 300 in 400 krvodajalcev.Letošnjega septembra je občinski odbor RK Slovenska Bistrica organiziral dvodnevni izlet v kraje St' Hrvatske, SR BiH, in SR Srbije. V soboto, 8. oktobra 1983 pa je ok?3li 350 krvodajalcev bistriške občine, s sedmimi avtobusi odšlo na enodnevni izet v kraje slovenskega Primorja. Viktor Horvat CVETLIČARNA SPOMINČICA Bliža se zima, čas, ko so cvetlične gredice in okna pusta in prazna. Nič kaj prijeten pogled ni na tako pusto okolje. Kako urediti svet, da bo dajal prijeten vtis, kako ga napraviti pestrega? O cvetju smo se pogovarjali s cvetličarjem Janezom Kogejem, lastnikom cvetličarne Spominčiča. — Po katerem cvetju je največ povpraševanja? ,,Se vedno prodamo največ nageljnov. Vendar je izbira cvetja zelo pestra, zato ljudje kupujejo veči- noma šopke iz različnega cvetja. Imamo tudi najraz- ličnejše lončnice in sicer dekorativne in lončnice, ki cvetijo le ob določenem času." — Ob znižanju življenjskega standarda so verjetno nastale razlike. Kakšne? ,,Razlike so vsekakor nastale, saj ljudje kupujejo cenejše cvetje. Običajno ima glavno vlogo cena, ne pa tudi trajnost in kakovost rastline." — In.kakšen je promet? ,,Na promet vplivajo letni časi. Tako je zdaj v tem prehodnem času promet slabši. Predvsem lončnic prodamo največ pozfmi in spomladi, ostalo cvetje, posamezno pa prodajamo skozi vse leto."" — Ali povprašujejo kupci tudi za nasvete? ,,Svetujemo jim tudi brez vprašanj. Saj morajo ob nakupu lončnice spoznati nego, zaščito in ravnanje z rastlino, sicer ne uspeva. Tako mora biti tudi naše znanje precej obsežno. Vsako rastlino, ki jo vzgaja- mo, moramo dobro poznati." —- Katere rastline bi lahko popestrile naše vrtove in okna pozimi? ,,To so zimzelene rastline, ki spadajo pod grmovni- ce. Te kombiniramo s travicami in različnimi grmi- čki. Za notranje prostore pa so namenjene lončnice, ki cvetijo pozimi in zgodaj spomladi." — Kako pa je z ikebanami? ,,lkebana je japonska oblika aranžiranja cvetja. Cvetje urejamo v različnih oblikah v aranžmajih. Cvetje mora biti estetsko razvrščeno, to pa še ni pra- va ikebana, temveč le aranžma. Ikebane delamo red- kokdaj. Vse aranžmaje pa delamo po naročilu." —Kako je v vaši cvetličarni pred Dnevom mrtvih? ,,Takrat je velika gneča. Ob Dnevu mrtvih proda- mo veliko šopkov, temu primernih. To so predvsem šopki iz krizantem, pa tudi nageljev in nekoliko manj vrtnic. Takrat prodajamo tudi najrazličnejše aranžmaje." — Kako ste poskrbljeni za jesen? •,,V jesenskem času bo na izbiro največ čebulic (tu- lipanov, hijacint in krokosov . . .), razRcnih grmov- nic in ostalih sadik. Vedno pa so na izbiro tudi lon- čnice in različne cvetice za šopke." Za zimo so torej cvetice in druge rastline pripra- vljene. Le pravočasno bo treba urediti in pripraviti prostor, namenjen rastlinam. Da ne bo cvetlična gre- dica prazna, bomo na njo posadili grmičke in druge za zimo primerne rastline, ki so vam vedno na razpo- lago v cvetličarni Spominčica. Smiljana Cernezel in Marjetka Sluga POČITNICE - DRUGAČE! Svojo prvo terensko prakso sem opravljala v času od 3.—20. 8. 1983 v vasi Dornava pri Ptuju, v okviru ZMDA ,,Slovenske gorice 83". Zraven mene se je te prakse udeležilo še 5 štu- dentk — Eda, Marjetka, Breda, Maja in Nadja, mentor pa nam je bil kustos etnolog Pokrajinskega muzeja Ptuj Ralf Ceplak-Bibi. Naš delovni dan je izgledal takole: ker 7j& nas ni veljala brigadirska ura vstajanja, smo lahko spale do 6.00, ko so brigadirji že šli na traso. Pri- jazna mlada kuharica nam je vedno pustila zajtrk, tako da nismo odšli lačni. Ob 7.00 je pri- šel po nas kombi in nas odpeljal v eno od izbra- nih vasi. Razdelile smo se v tri skupine, Bibi pa se je vedno eni pridružil. V vasi smo si najprej poiskali informatorje — vprašali v trgovini, se obrnili na predsednika KS ali pa šli kar na slepo do prve hiše. Večinoma smo imeli srečo in takoj naleteli na dobrega informatorja, v nasprotnem primeru pa so nas poslali h komu drugemu. Ven- dar brez podatkov nismo ostali nikoli. Na terenu smo ostali do približno 13.00, ko nas je kombi odpeljal nazaj v Dornavo. V prvotnem planu je bilo, da bi se tudi po kosilu vračali na teren, ven- dar smo že po dveh dneh ugotovili, da to ne bo šlo, saj je z urejanjem zapiskov ogromno dela, ki ga ne bi bilo mogoče opraviti samo v času po ve- čerji. Zato smo vse popoldneve ostale v Dornavi ter v učilnici nove osnovne šole urejale zapiske s terena in jjh pretipkavale na evidenčne.kartone Pokrajinskega muzeja. Dela je bilo dovolj za cel popoldan do večerje in še po njej. Največkrat smo zaključili ob 21.00 in se nato udeležili zabavnega večera brigadirjev. Glede spanja pa je za nas veljalo isto kot za ostale v naselju — ob 22.30 smo morale biti v spalnicah. PODROBNEJŠI OPIS DELA: 3. 8. — sreda Naša praksa se je začela v sredo, 3. avgusta, ko smo se ob 10. uri zbrale na ptujskem gradu. Ze sprejem tukaj je bil prisrčen — čaj in piškoti. Preden smo se z avtobusom odpeljali v Dornavo, nas je Bibi okvirno seznanil z delom, ki nas čaka ter s težavami, ki jih je imel, saj je šele ta dan , uspel dobiti kombi. V brigadirskem naselju so nas fantje pozdravili z veselimi klici (ko so nam kasneje v štabu povedali, da je med 120 brigadir- ji samo nekaj več kot 10 deklet, nam je bilo ja- sno, zakaj!), pa tudi dekleta, s katerimi smo deli- le spalnico, so nas lepo sprejela. Po kosilu je pri- šel po nas kombi s šoferjem Borisom Kvasom, ki mu gre velika zasluga za uspešno izvedbo naše prakse, ter nas odpeljal na sondažni pregled te- rena. Obiskali smo vasi Polenšak, Destrnik (v teh dveh vaseh smo si že zagotovili informator- je), Ptujska gora, Majšpetk in grad Bori. Ker smo se držali nasveta, da je treba včasih tudi ,,koristno'fedružiti s prijetnim", smo se ustavili v- motelu Podlehnik in si privoščili okusne kremne' rezine. 4. 8. četrtek Prvi delovni dan smo ostali v Dornavi, Infor- matorje smo našli s pomočjo predsednika KS. Razdeljeni v tri skupine smo se razkropili po va- si, in z Edo sva odšli k Mari Cuš, ki dela na kra- jevni skupnosti. Povedala nama je precej stvari, pomagali pa so tudi vaščani, ki so vsi prišli v pi^ sarno kaj urejat. Kmet Valenko, ki sva ga'obis- kali za-tem, nama je povedal veliko stvari s pod- ročja kmetijskega gospodarstva. Ze sva lahko opazili različnost podatkov, ki pa smo jih po- zneje uskladili, ko smo primerjali podatke vseh treh skupin. Informatorka, pri kateri sva se ogla- sili po kosilu, nama je doživeto opHsovala,poro- ko njenega časa (med obema vojnama). Ko smo se pred večerjo vse zbrale, smo začele urejati za- piske, kar se je ta dan zavleklo do 22. ure. 5. 8. — petek f Ogledali smo si Ožbaltov sejem (na Ptuju imajo na leto tri velike sejme — na Jurjevo, na Ožbalta in na Katarinino). Izven centra je bil ži- vinski sejem, kjer so prodajali krave in konje. Ker sem bila na takšnem sejmu prvič, sem z zani- manjem opazovala kmete, ki so prodajali, kupo- vali, zbijali cene, se pogajali. Opaziti je bilo tudi kmečke gospode v oblekah in s kravatami, ki so gledali konju zobe ali merili kravin obseg. Po ulicah v centru mesta so stale številne stojnice s kičastimi predmeti, prinešenimi s cele Štajerske in Hrvaške. Na tleh so ljudje ponujali stare oble- ke in čevlje po smešno nizkih cenah. Ker je pa zdaj staro spet moderno, smo tudi me pobrskale po kupih oblek. Za kosilo smo se vrnile v Dorna- vo in celo popoldne urejale zapiske prejšnjega dne. 6. 8. — sobota Ta dan je bila na vrsti vas Destrnik. Najprej srno zavile k Francu Simeonovu, komandirju milice v pokoju. Ta nas je odpeljal k sosedu — dr. ekonomije. Tu smo doživele najbolj svečan sprejem, saj nam je Simeonov držal kar govor, potem ko nas je pozdravil v imenu krajevne skupnosti. Povedal nam je, kam naj gremo in z Edo sva izbrali Ivanko ISiarinič, lastnico vaške gostilne. Lepo naju je sprejela, nama pokazala številne stare slike, pred odhodom pa naju še po- gostila z domačim kruhom, zaseko in mesom iz tunke. Vedno znova me je presenečala prijaznost in gostoljubnost teh ljudi. Gostilničarka bi naju najraje obdržala pri sebi in nama razkazala oko- lico, vendar sva se morali posloviti, ker naju je še čakala pot v uro in pol oddaljeno vas Levanjci h kmetu Zelenku. Pri njemu sva dobili podatke s področja kmetijstva. Kombi naju je kar mimogrede ,,pobral". Po ko.silu pa sva spet ure- jali zapiske. 7. 8. — nedelja V nedeljo smo začele s sprehodom do Ptuja, ker ni bilo drugega prevoza. Ko smo na gradu spile čaj, smo si hitro opomogle in prisluhnile Bibiju, ki nam je opisoval svoje delo v muzeju. Potem smo si ga tudi ogledale — najbolj so mi bili všeč veliki gobelini, Bibi pa nam je še razka- zal staro (nekdanjo) vinsko klet in staro kaščo. slednjo nameravajo preurediti v meuzej, če bo denar. V primeru, da bi. uspelo, bo to brez dvo- ma eden ,,ta boljših" muzejev v Sloveniji. Po- pol-dan nas je naš kombi zapeljal nazaj v naselje in do večera smo se prepustile brigadirskemu življenju. 9. 8. — torek Današnji cilj je bila vas Cirkulane. V zadružni trgovini smo izvedeli za samo dva informatorja, tako da smo takrat delale samo v dveh skupinah. Z Majo in Nadjo smo odšle k enemu kmetu izven vasi. Najprej ni bil preveč pripravljen odgovarja- ti, po nekaj vprašanjih pa seje razgovoril. Tako nam je dve uri trosil razne podatke, ki smo jih zapisovale stoje, zvezek pa naslanjale na kom- bajn. Ko smo se vrnile v vas, smo z ostalimi po- čakale na upokojenega učitelja. Ko se je vrnil domov, smo šle kar vse k njemu, ker ni bilo dru- gih informatorjev. Učitelj nam je pripovedoval oziroma predaval kot učencem v razredu in to večinoma podatke iz knjig Vladimirja Bračiča o Halozah. Po vrnitvi v Dornavo smo se posvetile običajnemu delu. 11.8,— četrtek Zapeljali smo se v vas Cermožiše pod Dona- čko goro. Prvič smo se odpravile na ,,pravi te- ren", saj smo do sedaj obiskovale le strnjena naselja. Prvo, kar me je presenetilo in navduši- lo, je bila čudovita pokrajina. Nikoli si nisem mislila, da so Haloze tako lepe. In zraven tega prijaznost teh preprostih ljudi s samotnih kme-' tij, ki živijo še'tako daleč stran od pokvarjene civilizacije velikih mest. Ne da se opisati občut- ka, ko smo zagledali v stari hiši dve stari ženi- čki, ki sta nas veselo sprejeli. Mlajša, ki je glu- honema, je vsako pobožala, Bibija pocukala za brado, obe pa sta si hitro nadeli čiste predpasni- ke, preden ju je Bibi slikal.In ko smo nekje med potjo zašli na travnik, obsijan s soncem, se sku- šnjavi ni bilo več mogoče upreti. Ležeč v travi, smo se za nekaj minut prepustili vsak svojim mislim. Ko smo zvečer odhajali, mi je po glavi kar naprej rojila Sifrerjeva pesem o majhni šta- jerski vasici, ki jo je pozabil bog. Prav tako kot. on sem si zapela: ,,o, kako zares sem vzljubil te ljudi, fz te majhne haloške vasi" in tako kot on sem se vprašala: ,,kdo komu več pomeni, kdo komu več je dal!" 12. 8. — petek Ta dan nismo šli na teren. Ostali smo v Dor- navi in urejali zapiske prejšnjih dni. 13. 8. — sobota Danes je bil na vrsti Rodni vrh. To je vas, ki jo je pred časom že obdelala neka etnologinja in tudi posnela nekaj filmov. Zato so nam ljudje najprej rekli, naj vprašamo njo, da ima ona že tako vse napisano. Najbolj zanimivo je bilo sre- čanje s kmetom Vindišem — muzikantom, ki sva ga z Edo obiskali. Podrobno nama je opisal običaje ob raznih praznikih, ki so bili v navadi nekoč in od katerih jih je nekaj še danes ohra- njenih. Najbolj pa se je razgovoril pri vražah (res pa je, da šele potem, ko mu je Eda posta- vila nekaj bolj zavitih vprašanj). Pripovedoval nama je o svojem srečanju s čarovnico, o tem. kako mora ,,coprnjak" pred smrtjo oddati svo- je znanje nasledniku ker drugače ne more mirno umreti, kako mu je ,,coprnjak" uročil svinjo, ker ga ni povabil na koline, in še kaj. V pogo- voru je sodelovala tudi njegova hči, stara okrog 25 let, ki dela v Ptuju in tudi ona vse to ver- jame. Na poti nazaj v Dornavo smo imeli pro- metno nesrečo, ki pa se je na srečo končala brez posledic. 14. 8. — nedelja Za cilj nedeljskega izleta smo izbrali grad Trakoščan. Z nami so odšli tudi trije brigadirji iz domžalske brigade. Sam grad in predvsem njegova okolica sta me navdušila. Grad stoji na prelepem hribčku med samim zelenjem — tra- vniki in gozdovi. Tudi posamezne sobe so do- bro opremljene. Predvsem mi je ostala v spo- minu ena: v kotu lončena peč v obliki grajskega stolpa, oblazinjeni sedeži, bide, miza, na sredi sobe pa slikarsko stojalo s sliko, odloženi čopiči in paleta. Imela sem občutek, da bo vsak tre- nutek vstopil lastnik ter se z vprašujočim pogle- dom ozrl na nas — tujce, ki stikamo po njegovi sobi (mislim, da bi morali biti vsi muzeji, v takšnem okolju postavljeni tako, da bi te ob vstopu vanj prevzel ta občutek — da tukaj še zdaj nekdo živi). Pri jezeru pod gradom smo še nekaj časa uživali v zeleni lepoti, potem pa se vrnili v Dornavo. 15. 8. — ponedeljek Obiskali smo Lancovo vas blizu Ptuja. To je dolgo naselje, ki se vleče ob glavni vaški cesti. Najprej smo se obrnili na Žagarjevo Nico (po domače). Njen naslov je Bibi dobil od novinar- ja ptujskega radia. Namreč v tej vasi so za radio snemali staro kmečko poroko m Zagarjeva je bila glavni organizator tega. Prijazno nas je sprejela in z Edo in Bredo smo ostale pri njej kar ves dopoldan. Res je vedela ogromno stvari in pokazala nam je stare pesmi, ki jih še danes pojejo za novo leto, na Svečnico in nevesti na dekliščini. Ona je tudi vodja majhne pevske skupine vaških žena. Ob slovesu nam je poda- rila majhne šopke iz voska, ki so jih nosili svatje na porokah. Potem smo se še oglasile pri njenem sosedu, vendar nismo izvedele nič, saj je skoraj čisto gluh in sploh ni slišal naših vpra- šanj . Tako je potekalo naše delo na terenu. V svo- jem poročilu sem izpustila delo v vaseh Polen- šak in Apače, ker se ga nisem udeležila. V času od n! — 20m 8. pa smo ostale v Dornavi, ure- dile vse zapiske in jih pretipkale na evidenčne kartone Pokrajinskega muzeja Ptuj. V teh dneh sem sama spoznavala, kaj vse mora obvladati etnolog, kaj vse potrebuje, da lahko uspešno opravlja svoje delo na terenu. Miiogi načrti se mi rojevajo v glavi. Ne vem, če jih bom lahko uresničila. Naj še napišem nekaj stavkov o samem življe- nju v teh dneh. Brez dvoma je bilo tudi to do- živetje zase, ker smo živele med brigadirji, v okolju ki ga doslej nismo poznale. Lepo so nas sprejeli in nas vzeli za svoje, četudi nismo delale z njimi na trasi. Brigadirje je zelo zanimalo naše delo" in neštetokrat smo morali razlagati kaj sp- loh počnemo. Tudi pomagali so nam — prena- šali pisalne stroje iz stare šole v novo, nam narekovali tekst, da je šlo tipkanje hitreje itd. 17. 8. smo pripravili ,,Veseli večer etnologov". Na nesrečo se je ravno takrat strašno vlilo in nas pregnalo v jedilnico, kar je imelo za posle- dico manj poslušalcev. Brali smo ciganske pesmi in pesmi iz knjige ,,Klinček lešnikov", Bibi je igral na flavto in Eda na glavnik, za smeh sem poskušala poskrbeti jaz s kokošjo v naročju in s pesmijo ,,Majhna sem bila", na koncu pa smo brigadirjem postavili nekaj šalji- vih vprašanj o njihovem življenju. Zadnji večer pred odhodom je nastopil Andrej Šifrer. Ko je zapel pesem o ,,tisti majhni šta- jerski vasici", sem zapela z njim, v mislih pa ' sem se vrnila tja pod Donačko goro, med ljudi s samotnih kmetij, ki mi bodo še dolgo ostali v spominu. Teh 17 dni je bilo eno veliko in lepo doživetje. Hvala vsem, ki so nam to prakso omogočili in predvsem Bibiju, ki je v organizacijo vložil toli- ko truda. Majda Mirkovič. študentka 1. letnika etnologne Mislim, da je komentar k temu spisu povsem nepotreben. Zdelo pa se mi je vredno in potre- bno objaviti ga, da zve tudi širši krog ljudi za naše delo, ki je biio realizirano najmanjšimi finančnimi sredstvi, a z veliko dobre voje. Ni večje nagrade kot ta, da začutiš, da" je tvoj trud naletel na plodna tla. Ceplak Ralf TEDNIK - 13. oktober 1983 LITERARNA STRAN 41. nadaljevanje Bombastične ,,Sondermeldungen" so postajale redkejše. V zaledju nemškega rajha je nadutost nadomestilo prosjačenje za starimi kožuhi, da bi pogreli premrla telesa svojih si- nov v postojankah brezizgledne fronte. V strahotni zimi. kakršnih je malo v zgodovinni, so se dogajale srhljiv dogodivščine, ki opisuje- jo', kako se je temu ali onemu vojaku nalomilo zmrznjeno uho; ali nos, ko si ga je hotel obrisati. Se strašnejše'pa so bile vesti, kako so nacistični zločinci kaznovali upornike, ki so jih slečene do nagega obrzigavali z mrzlo vodo, da so živi zmrznili v smrt. Naduta nemška nacistična vladavina je sprva smatrala boj z orožjem v roki za častno deja- nje, ki bi ga naj bila vredna samo germanska rasa, manj vrednim rasam pa naj bi pripadala le nižja opravila. Tako so sprva, po zasedenih deželah novačili le za neuglednejša dela. Vojskovanje je dan za dnem postajalo težje in zahtevnejše, izgube pa tako velike, da niso iskali več le plavih oči in kostanjevih las, niti niso imeli več časa meriti lobanjskih premerov, temveč so ponovačili vedno več za vojskovanje spos^jbnih mož iz zasedenih pokrajin, jih po prusko izvežbali, preoblekli v nemške uniforme in jih pomešali med svoje vojake, da so se morali boriti z ramo ob rami s tujci za slavo sovražnikovega regimenta. Tako je tudi mno- goter mož iz slovenske dežele izkrvavel v boju proti rasnemu bratu na na poljanah velike Rusije. Minevali so dnevi, meseci in leta in čedalje bolj se je bližala izpolnitvi vizionarska prerokba največjega državnika dvajsetega stoletja Winstona Churchila, ki je napovedal v svojem dramatičnem govoru, da bo vojna dolgotrajna, nikakor bliskovita, kot je gobez- dal nasprotnik, krvava, opustošujoča in da ji ni videti konca pred štirimi leti. Do podrobnosti tako se je tudi iztekla. Revolucionarni pokret je zavzemal vedno večji obseg. Skoraj da ni bilo ne dneva, ne ure, da ne bi kako manjše ali večje sabotažno dejanje vznerpirilo lepe medgorske doline. Vsa štiri leta vojnega stanja je število partizanov iz dneva v dan naraščalo. Z naraščanjem številnosti pa so se množile tudi sabotaže, ki so sčasoma prešle v oborožene napade in spopade. Med domačini je ponekod nastopila nekakšna polarizacija. Nihče pa ni vedel, koliko jih je, ki se povsem strinjajo z eno ali drugo smerjo. Eno je bilo popolnoma jasno, da okupator med ljudstvom ni imel predanega pristaša. Redka je bila podkupljena bela vrana, ki se je iz vrst propalic in izkoreninjencev izdajalsko prodala sovražniku. Medsebojna nadzira- nja in opazovanja so bila tako zaostrena, da je , obračunanje hitro sledilo. Tudi Igor je imel svoje-ideale. Toda v majhnem tr- gu je bilo njegovo poreklo podrobno poznano in se ni mogel izpostavljati. Gozd pa je zahteval velike napo- re, ki mu njegovo skrhano zdravje ne bi bilo kos. Tako je moral hoditi kočljivo pot nekako po sredi, izogibaje se številnim čerem, na zunaj zvest edini Hipokratovi zaobljubi. Ko pa je prvi okupator položil orožje in so partizani prevzeli vojaško bolnišnico v dolini, se je vključil v delo. Potrebe so bile velike, primanjkovalo pa je vsega, najbolj pa medicinskih potrebščin. Najtežje je bilo proti koncu vojne, ko nekaj časa ni bilo stalne oblasti. Nenadoma je skozi naselje prihrumela sovražnikova vojaška kolona. Tedaj se je včasih ali slučajno, ali pa tudi po kakih direktivah pripetilo, da so vdrli v stanovanje: ,,A, ste še tukaj? Pretekle dni so tod gospodarili partizani! Kako, da vas niso vzeli s seboj? Kako, da vas niso ubili? To je sumljivo. Vi ste njihov sodela- vec, vohun! Z nami niste, torej ste proti nam! Bomo vas pa vzeli mi s seboj!" Po tako kratkem postopku so odvedli zdaj tega, zdaj onega od redkih mož, ki so živeli še na svojih domovih. Tako se je zgodilo tudi Igorju, ki se je šč posebno bal, da ne bi aretacije povezali z izgonom iz prvotnega doma. Bal se je, da bi odkrili pobeg iz^kraja, kamor so ga izgnali. To bi lahko bil povod za najhujše. V najboljšem primeru koncentracijsko taborišče in od tam v eno od smeri, ki so vodile iz taborišč. Brez redne zaposlitve je bilo še posebno težko opravičiti bivanje v trgu, ki je razmeroma majhen in so vsi občani vsak dan takorekoč drug drugemu na očeh. To so še bolj opazili tisti, ki so imeli tajne naloge opazovati ljudi in življenje v trgu. Bivanje je bilo treba nekako utemeljiti. Igorju je uspelo urediti javno ambulanto šolskega dispanzerja v majhnem zdravstvenem domu. Ko so mu dodelili tudi medicinsko sesttro, sta opravljala brezplačno zdravljenje šolarjev in majhnih otrok. Upravičenost manjših zalog nujnih zdravil in ob- vezilnega materiala sta, kolikor je bilo mogoče, izkoristila za pomoč odporniškemu gibanju. Kadar so pretile večje nevarnosti aretacij, ni bilo varno spati doma. Igor je imel več skrivališč pri z.anesljivih znancih in ženinih sorodnikih. Ce je racija prišla, so odgovarjali: Odšel je po opravkih v mesto, moral bi se že vrniti, pa ga ni od nikoder in smo v .skrbeh zanj, da se mu morda ni kaj pripetilo. Nava- dno so verjeli in odšli dalje. Včasih so naročili: Ko se vrne, se naj javi na naši komandi, včasih pa je sledila tudi ,,premetačina". Igor se .seveda ni vrnil, dokler nevarnost ni bila mimo, ker so ga poprej obvestili. Ko so se Nemiri in kvizlinški oddelki utrdili v stalni postojanki, je življenje postalo še bolj napeto. Poprej premične kolone, ki so se neznano in iznenada poja- vljale in so bile zdaj tu, zdaj tam, je bilo težko napa- dati z večjimi silami. Napad na stalno postojanko je bilo lažje pripraviti, jo neopazno obkoliti z minerji, težkimi strojnicami, minometi in celo s premičnimi topiči, ki so jih razmestili pK) bližnjih obronkih goz- dov. Ob primerni nočni uri je iznenada zagrmelo iz vse- ga težjega orožja in svinčena toča je obsula mestece. Na obrambne pregrade so padale mine in granate. Včasih je napad trajal dalj časa in je ogrozil postojanko, tedaj so hiteli na pomoč iz pokrajinske prestolnice. Skrite zasede v soteski ob starem gradu, kjer se cesta prevesi čez prelaz v južni del doline, so jih napadle, jih zapletle v boj, jih zadržavale, včasih pa tudi pri.silile k umiku. Podobno je potekal čas mesece in in leta. Lahko bi ga označili kot vojno in mir, ko niti prvo, niti drugo nikdar ni prešlo v neprekinjeno trajnost. Ko se je vojna nagnila v zadnjo Četrtino svojega časa, so se poleti jat mogočnih letečih trdnjav ameriškega letalstva, ki so preletavale dolino od juga proti severu, vedno bolj množili jn zgoščevali. Bobnenje močnih motorjev je bilo tako silovito, da so šklepetale šipe na oknih in je odmevalo od obeh gora. Leteče trdnjave so izpraznile bombne tovore nad večjimi sovražnikovimi mesti in se zopet vračale po isti poti nazaj. Včasih se je primerilo, da je V boju s protiletalskim topništvom zadeto letalo opešalo nad dolino. Tedaj so letalci odskočili in iskali zavetje pri samotnih hišah, ali pa so se zatekli v gozdove. Nekajkrat so iznenada priletele manjše eskadrile lov.skih bombnikov nad postojanko. Spustili so se nizko nad hiše, odvrgli botnbe in nato še obstreljevali s strojnicami. Vselej je bilo več mrtvih in ranjenih. vOb takih prilikah sta morala priskočiti na pomoč tudi Igor in doktor Janez, ki je bil uradni civilni zdravnik v tistem kraju. To so bile krvave scene. Podobno je bilo tudi, kadar .so partizani napadli z večjo silo vojaške kolone, ki so se včasih tudi po dvakrat na teden premikale med .stalnimi postojanka- mi po edini cesti vzdolž doline. Taki napadi so bili včasih zelo donosni, ker so tovorili orožje in strelivo, pa tudi ostalo oskrbo. Ob takih prilikah so bili ranje- ni vojaki in civilisti. Napadena kolona se je skušala čimprej prebiti do najbližje postojanke, kjer jim je bilo treba nuditi prvo pomoč. Odkar so zaradi pogo- stih napadov in sabotaž morali ukiniti železniški promet, so se tudi civilisti vozili z vojaškimi kolona- mi po svojih nujnih opravkih. Igor jeva družina se je morala večkrat preseliti. Za- radi bombardiranja, zaradi službe v partizanski bolnišnici, ali pa zaradi večjih vojaških akcij. Še najbolj prijetno je bilo življenje v mirni vasici onkraj pokopališča na južni strani trga. Tam so lju- dje še vsaj v glavnem živeli mirno kmetiško življenje. Ni bilo napetosti in zato nič vznemirjanja in ne sovraštva. Tudi najnujnejše osnovne hrane je bilo za skromnejše odmere dovolj. Dišečih rumenih koruznih žgancev, prelitih z vrelim mlekom, ki so bili nekoč narodna jed tistih krajev, nikdar ni zmanjkalo. V zimskih večerih, ko je zunaj v visokem snegu škripala ostra medgorska zima, so se družine, stisnile okrog zakurjenih kmečkih peči k zimskem opravilu luščenja koruze, ki je glavni pridelek tiste doline. Ob takih ve- čerih se je luščačem včasih pridružil tudi Igor in se potihoma spominjal podobnih večerov pri babici Ani. Pogovori so bili pestri, vendar previdni. Čeprav strnjeno domačinsko okolje, kakega posebno kočlji- vega pomenka nihče ni upal načenjati. Ne da bi se bali izdajstva v tej ali oni smeri. Vse je pač bilo še vedno časovno negotovo in previdnost je bila povsod umestna. Patrirhalna Gorička vas je bila rojstni kraj doktor- ja Janeza in intimnega prijatelja profesorja Franceta. Igor in .Janez sta bila po poklicu tesno povezana. Kadarkoli je imel v svojem velikem področju kaj bolj zapletenega, je Janez, čeprav je bil dokaj starejši, rad poklical na pomoč Igorja, ki je imel še sveže znanje novejših dni. Tako sta mnogokdaj in marsikomu v korist združila novejše s preizkušenim in odgo- vornost podelila na dvoje. V kasnejših letih seje Igor rad spominjal, kako sta se nekoč v ostri prvi zimi ruske vojne z dvema konje- ma na sankah peljala navkreber po ozki gozdni cesti- med visokimi zasneženimi smrekami, ki so globoko sklanjale z zamrlim snegom obložene veje. Bila je • pozna nočna ura in kraguljčki so glasno pozvanjali v nočni tišini, da je odmeval daleč okrog. Medel sij iz kočijaške petrolejke je tu in tam globoko v gozd za- blisnil med vejnimi razpokami. Kočijaž je previdno vodil konja čez poševne poprečne jarke, ki so bili po- nekod na debelo zametani s snegom. Sneg je na ja.sah segal konjema do kolen. S konjev seje kadila sopara. V ostrem mrazu sta se znojila od napora in srež jima je namrznil pod nozdrvami in po grebenu usločenih vratov. Od juga je prihajal toplejši nadih. Med za- sneženimi krošnjami, ki so se dotikale druga druge, pa se je mraz trdneje zagrizel. Župnik na fari pri Svetem Gregorju, Janezov sošo- lec in prijatelj, je že dolga leta bolehal na sladkorni. Poapnele so mu žile in palec na levi nogi mu je začel odmirati in je počasi počrnel. Doktor Janez takih za- dev ni rad sam opravljal, pa je povabil Igorja, da sta stvar skupno opravila, kar doma na postelji, da go- spodu ni bilo treba na tvegano pot do bolnišnice. . Po opravljenem poslu je kuharica po stari jiavadi bogato pogrnila mizo z dobrotami domačega prazni- ka, ki so ga opravili pred nekaj dnevi. Zalila sta z vročim šipkovim čajem, okrepljenim z domačim brinjevcem. V kmečki peči so medtem pregreli ogre- valne opeke, ki sta si jih zopet podložila pod noge, da so jima ogrevale debele podplate zimske obutve. Ja- nez se je fKJzimi mnogo vozil na domove k bolnikom, ki niso upuli na mrzlo potovanje in je rekel: ,,Veš, če človeka ne zebe v noge, ga sploh ne zebe. V nogah pregraeta kri krožj po telesu in pod kožuhom je prijetno toplo, tako da mnogokrat celo malo zadrem- Ijem, kakor da bi počival na zapečku. Tako -na- doknadim spanje in se malo odpočijem, saj me doma navadno že čaka drug voz." Časi so bili taki, da je bilo snovi za pogovarjanje dovolj in kmalu so dospeli v dolino. Kočijaž je po ravnini pognal konja v dir. Doktor Janez je bil raz- gledan mož. V prvi svetovni vojni je bil ujetnik v Ru- siji. Preživljal je dneve oktobrske revolucije. Dobro je vedel, kako je treba krmariti med čermi razburka- nega časa, ko večkrat brat bratu ne upa zaupati svo- jih misli in naklepov. Marsikatero uslugo je napravil partizanom tako spretno, da sovražnik niti zaslutil ni, da na skrivaj pomaga gozdovnikom. Mnogokdaj je posedel pri kavici tudi pri kolegih iz sovražnikovega tabora in mimogrede izvedel včasih pomembne stvari. ki jih je znal tako prikrojiti, da ga niso mogle nikdar izdati. Svoje tipalke je imel razpredene na obe strani in s srcem na eni strani je kot zdravnik imel zaupanje tudi na nasprotni strani. Tako je lahko mirno spal, saj je vsa svoja dejanja vedno lahko opravičeval s samaritansko dejavnostjo in Hipokratovo zaoblju- bo. Nikdar se mu ni zgodilo, da bi ga ta ali oni posu- mil in priprl. Kratko in malo, bil je persona grata, kakor smo takrat temu rekli. Podobnih opravkov v dvojS sta tekom vojne opra- vila več. Dobro sta se spoznala in drug drugemu zaupala. Igorju tako-sodelovanje ni prinašalo mate- rialnih koristi. Končno je bilo vojno stanje, ko je bila v.saka družina po svoje prizadeta in bolj ali manj v različnih stiskah. Igorju pa je taka dejavnost pomeni- la še več; nekako opravičilo za bivanje v kraju, v skrajni sili pa tudi opora, če bi se bilo nekega dne po- trebno umakniti izpod dosegljivosti sovražnikove ro- ke. V takih okolnostih je poznanstvo in prijateljstvo vredno mnogo več, kot še tako izdatno plačilo. Bliže koncu "vojne so postajali letalski napadi tudi na domači trg pogostejši. Profesor France je stanoval v svoji hiši, ki jo je zgradi! malo. pred vojno blizu vrnile na njivi, ki jo je kupil od Nevinega očeta. Hiša je stala ob prečni peški poti, ki je potekala poševno med postajno ulico in glavno cesto in je služila kot bližnjica, pa tudi za krajše sprehode. Na mirnem kra- ju, sredi narave, odmaknjena od hrupa glavnega pro- meta. Le nekajkrat na dan je ropot majhnega vlaka zmotil tišino, kadar je pihal vzhodnik z Male gore in prinašal osvežujoč zrak iz smrekovih gozdov. Železniška proga je bila kakor slepa ulica, ki je na enem koncu zaprta. Vlak je pripeljal do končne postaje, tam malo počakal, razložil tovor in se zopet vračal po isti progi v obratni smeri. Majhen hlapon- ček je glasno piskal, da je odmevalo med obema gorama. Tržani so radi hodili po ravni ulici na nekakšno promenado, da so si ob prihodu vlakov napasli malomeščansko radovednost. To navado so lahko gojile nekatere bogatejše trške dame, ki so bile mnerjja, da so imenitnejše od onih, ki niso imele gospodinjskih pomočnic. Tudi profesor si je, kakor mnogi drugi tržani, omislil v kleti majhno zaklonišče, kjer je preživel tudi po' več dni,, kadar je pretila večja nevarnost. Kletna sobica, prirejena iz prostora za ozimnico, je bila skromno opremljena: majhna" mizica z dvema stolo- , ma in v kot stisnjena stara i/trošena vegava postelja, ki je glasno škri^Dala, kadar j^! ponižna in vdana žena Ivanka prišla obračat telesno nemočnega moža. Doktor Janez je bil njegov svak in sosed in ga je pogosto obiskoval, posebno ob večerih, ko je opravil obiske pri svojih bolnikih, ki mu jih nikdar ni zmanj- kalo. Tudi profesor je bil bolnik. Bolehal je na težki kronični Zoisovi bolezni. Celo telo mu je otrdelo in vsi sklepi so zmanjšali ali pa celo zgubili svoje funk- cije. Sklepi na prstih rok so bili izoblikovani, z.akosteneli in nepremični, prsti pa skrotovičeni in skrivenčeni. Roki sta zgubili svojo prvotno obliko in se spremenili v nekakšno grčasto gmoto. Le oba kazalca sta ostala v svojih osnovnih sklepih delno premična in z njima je duhovitež med razhago in utemeljevanjem svojega mnenja nenehno vrtinčil svi- tek nanizanih kovinastih sponk. Zdelo se je, da mu tečejo misli tako bolj sproščeno. Cim bolj mu je telo zapadalo kronični onemoglo- sti, tembolj se je poglabljal v svoja filozofska in politična razmišljanja. Janez je rad izravnaval vrzeli in povabil je Igorja k profesorju na obisk. Igorje bil takorekoč brezposeln, češ obadva imata štiriindvajset ur časa na dan. Oba rada razglabljata, pa naj si kraj- šata čas. Profesor je rad mnogo govoril in priklenjenemu na posteljo je čas vedno prepočasi tekel. Uspešnega zdravila za njgovo bolezen ni bilo in ga — še danes ni. Igor je postal zanj razvedrilo in zdravilo obenem. Nastala je neločljiva trojka, ki se je sestajala redno, čim se je stemnilo. Doktor Janez je le v^sih zakasnil, če ga je zadržal kak nujen opravek. Profesor je bil res pravo kresalo duhov. Visoko izobražen, razgle- dan, načitan in bister. Nestrpno je čakal na priliko, da je lahko izpovedal vse, kar je razmislil tekom za- dnjega dne. Svoječasno, dokler je bil še zdrav, se je ukvarjal z aktivno politiko. Kot_^zgodovinar in geo- graf je dobro razumel tudi strateške probleme in so tako bile njegove analize frontnih položajev zanimi- ve in stvarne. Tudi svetovnonazorsko je bila trojka, čeprav posamezniki različno usmerjeni, dobro uravnoveše- na. Vse, mnogokrat' tudi zelo kočljive probleme z domačega področja, so obravnavali z medsebojnim razumevanjem. Profesor je nagibal nekoliko bolj v desno, doktorja je vleklo na levo, Igor pa je hodil po liberalni sredini, kar je za prišleka bilo tudi naj- primerneje. V razgretih debatah je bil najaktivnejši, pa tudi najostrejši profesor. On je imel vse probleme do globin razčlenjene in premišljene. Vse je imel tako ostro obrobljeno in podkrepljeno, da ni dopuščal ugibanja niti v desno skrajnost, še manj pa v levo. Vendar pa je bila njegova smer vsej za dober strešni naklon privzdignjena v desno. Okupator je dobro vedel, da smo vsi pri skromni mizi nujno z njim, s srci pa pri njegovih nasprotni- kih. Da bi pokosili duhovno pašo, so pobrali vse radijske aparate. Profesorju je uspelo prikriti manjši radio, ki ni bil prijavljen. Navijal ga je cel dan in lovil vesti z vsega sveta, z zahoda, pa tudi z vzhoda. Igor je imel na občini prijatelja Nandeja, ki je imel ključ shrambe, v kateri so bili spravljeni zaplenjeni aparati. Tudi on je vsak dan prisluhnil vestem iz sovražnega tabora. Doktor Janez seje svobodno gibal po terenu in je do večera nabral polno domačih zanimivosti. Profesorjeva kletna sobica je postala pravcata novostna agencija, kjer so vsak dan sproti obmejičili dogodke in situacije tekočega dne. Vse je bilo strogo zaupno in nobena vest, ki ni bila v skladu z javnimi, ni smela na svetlo. Počasi sta se profesor in Igor zlila v pravo zaupno prijateljstvo. Drug drugemu nista ničesar prikrivala. Dialogi so često potekali ostro, toda nikdar tvegano, popolnoma sproščeno in v popolnem zaupanju, pred- vsem pa brez bojazni za možnost izdajstva. V taki družbi tudi še tako kisel čas poteka gladko in prije- tno. Analize, ki so nastajale v tisti vfežni kletni sobici, so bile za istočasnost, pa tudi za daljšo bodočnost skorajda do podrobnosti točne. Profesor je bil res vsestranski. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da po svojem izključnem nastopanju ni bil vsakomur {X) volji. To so občutili predvsem tisti, ki jih ni priznal sebi doraslim. Posebno tragično doživetje za Igorja je bilo sporo- čilo, da je oče nevarno zbolel. Dolgoletna sladkorna bolezen ga je oslabila in ga začela ovirati tudi pri ho- ji. Pojavile so se krčevite bolečine v nogah, ki so mu ustavljale korak. Moral je pogosto počivati, da seje potem zopet lahko premaknil nekaj dalje. Palec na nogi je odmrl, začel ga je bolčti, obarval se je modri- kasto ogljeno. Odmiranje je zajelo tudi ostale prste in lezlo navzgor proti peti in čez. Na spodnjem koncu so se odprle rane, ki so se prisadile in mučila gaje trešli- ka z vročino. Razpad se je zajedal čedalje globlje in više. Bolezen je hitro napredovala. Ostal je edini izhod odrezati nogo. Zdravljenje v bolnišnici je oče odločno odklanjal, ker sta vodilna zdravnika odločilno pomagala spraviti sina v gestapovske zapore. Igor je zaprosil zdravnika domačega rodu, ki je kljub okupaciji ostal v službi v rodnem mestu pradeda Antona, da bi pomagal oče- tu. Ce ne drugače, pa z amputacijo noge na domači postelji. Prijatelj je pripravil vse potrebno, toda oče je odločil, da pristane le, če bo prisoten tudi sin Igor. V obreški vaši nad Dravo ob glavni cesti je bil doma najboljši očetov prijatelj z- domačim imenom Rošlin. Bil je srednji kmet in ribič obenem. Rad-je nastavljal mreže ob vijugavi in razjedeni obali Drave, kjer so se v številnih tolmunih, posebno ob drstitvi v mirni in topolejši vodi zbirali večje jate rib. Za ribiška opravila je imel tudi primeren čoln, ki ga je na globoki vodi krmaril z veslom, na plitvini pa poganjal in potiskal z dolgim okovanim drogom. Rošlin je bil do prijatelja nesebičen mož. Tvegal bi zanj toliko, kakor zase. Drava je v spodnjem toku meja med Slovenijo in Hrvaško. Tudi za časa okupacije je ostala meja med nemškim rajhom in u,staško endehazijo. Ob tistem delu reke je Rošlin poznal vsak grmiček in jelševe gozdičke globoko v zaledje desnega obrežja. Ponudil se je Potokarjevim, da bo pripravil nočni prevoz čez Dravo na skritem in varnem mestu. Obvestili so Igorja, naj se nemudoma odpravi na pot in naj se javi ob določeni uri na določenem mestu pri Rošlinovem prijatelju na hrvaški strani Drave. Pismo z obvestilom je potovalo do Igorja dalje časa, kakor pa 'so računali. Načrte je prehitela očetova smrt. Isti dan je prispelo pismo in že tudi brzojavka s sporočilom o smrti Potokarja tretjega. Igor je svoje starše 7£\o ljubil. Zakasneli študij mu je omogočil skrbni oče. Očetova smrt ga je prizadela tembolj, ker je bil odtrgan od doma. Ni mogel na pogreb lastnega očeta, niti ni mogel do mrtvaškega odra, da bi ga pokropil za zadnje slovo. Sovraštvo je grda lastnost. Toda sovraštvo do tistega, ki te je brez krivde pregnal z domačega ognjišča, je razumljivo in upravičeno. Globoko sovraštvo do zemlje lačnih tujcev se je v Igorju še poglobilo in še zakoreninilo, da ga nikdar več ni bilo mogoče izruvati. Nadaljevanje prihodnjič 8- NAŠIDOPISNIKI 13. oktober 1983- TEDNIK Zdravo mladi iz OŠ v Cirkulanah! Minile so počitnice in ste se vrnili v šolo. Eni ste razred na- prej, malčki pa so prišli v prvi razred. Pišem vam prek Tednika, enako kot sem vam bil napisal in vas pozdravil pred Tednika v lanskem letij^ko ste slavili 200 let šolstva v Cirkulanah. Takra* zaradi zdravja nisenvmogel priti med vas, čeprav sem želel. Slišal sem, da je tisti članek bil zelo dobro sprejet. Če bo možno, bom enkrat prišel med vas in vam povedal kako smo hodili mi v to šolo^ ko smo bili pri vaših letih. Od takrat je minilo 45 let, ko smo prvič prestopili prag te lepe učilne zidane pri takratni Barbari v Halozah. Prav tu naj povem, da je bil lep sončni dan v septembru 1938, ko se nas je zbralo okrog 29 otrok, oziroma 18 dečkov in 11 deklic. Verjetno ima šola boljše podatke (upam, da še obstajajo). Povem vam čisto resnico: ta dan je bil moj najlepši, dan v življenju. Ostal mi bo vedno v spominu. Dragi otroci, mi otroci tistega časa smo bili zelo revni, vendar ne revni pri učenju. Revni smo bili zato, ker je stara Jugoslavija bila zaostala dežela, vse to pa smo čutili mi otroci, še zlasti tisti, ki smo bili doma v Halozah. Vseeno pa nas veže nekaj lepih spomi- nov, ko smo mladi radi hodili ob bistrih potokih in poslušali žubo- renje čiste vode, ki je privlačila naša mlada srca z upanjem v boljšo prihodnost. Čutilo se je že, da bo vojna. Res ni bilo treba dolgo čakati. O tej strašni vojni vam napišem kdaj drugič, ali pa vam bom povedal, ko pridem med vas, saj se ne da vse opisati, koliko doživetij, pa tudi gorja smo pretrpeli tik pred vojno in med njo, vse do leta 1945, ko je prišla zlata svoboda. Vas iz srca pozdravlja učenec te šole od leta 1938 do 1945. Pozdravljam tudi vse razrednike! Stane Krajnc, Kajuhova 11, Kidričevo PIONIRSKI PRAZNIK 29. septembra praznujemo pio- nirji svoj praznik. Naš pionirski odred se imenuje PO Maksa Brači- ča Cirkulane. Vsi učenci našega razreda smo prisostvovali pionirski konferenci. Marjan, Breda in Si- mona so recitirali. V odbor pionir- skega odreda smo izvolili Denisa, Bredo in Simono. Na konferenci smo slišali poročilo o opravljenem delu v laaskem šolskem letu. Spre- jeli smo načrt za letošnje šolsko le- to. Tudi mi bomo pridno sodelo- vali v akcijah, na proslavah, pri- dno se bomo učili. ' Ze v mesecu septembru smo se dobro izkazali. Pridno smo prina- šali krompir in čebulo za šolsko mlečno kuhinjo, zbirali smo odpa- dni papir, steklovino, sadili smo rože in čistili okolico šole. Simona Dernikovič 3/a, 05 Maksa Bračiča Cirkulane JESENSKI KROS 29. septembra smo praznovali dan pionirjev. Najprej smo imeli pionirsko konferenco, nato smo se zbrali na igrišču. Tekmovali smo za prvaka v jesenskem krosu. Tekmovala sem v skupini učen- cev 3. in 4. razreda. Uvrstila sem se nekje v sredino. Vesela sem bila, da sem vzdržala to naporno progo. Rada se bom spominjala tega lepe- ga sončnega dne. Simona Zmazek, 3/a, OS Maksa Bračiča Cirkulane BIL SEM V BRIGADI Za brigado sem se navdušil že lansko leto, ker je bil v brigadi že starejši brat. Toda takrat me niso sprejeli, saj sem bil še premlad in premajhen. Letos sem se prijavil v pionirsko brigado, ki sta jo pripra- vila občini Ptuj in Maribor. Po predhodnih pripravah in srečanjih na akcijah v občini smo v začetku avgusta odšli na ZMDA Kozjan- sko 83, ki je nosila ime po bratih Sarh. Ločitev od staršev, bratov in prijateljev je bila težka, predvsem zato, ker d sošolcev ni odšel no- ben. Srečanja z novimi prijatelji, delo in vsa ostala opravila so nas kar hitro združila. Tukaj smo se zbrali pionirji i/ vseh koncev do- movine: iz Zenice, Osjeka, Mari- bora itd. Bivali smo v stari šoli, ki je bila lepo urejena. Komandirji so zaj^tevali red in disciplino. Mentor je bil zelo strog, saj so mu izmislili vzdevek ,,kaktus", ker je bil zelo oster in strog. Deloje potekalo na hribovitem terenu ponekod tudi po gozdu, kjer so izkop o\irale kore- nine dreves. Kljub temu smo nor- mo dosegali, celo presegali smo jo. Čeprav smo imeli žuljave roke, smo se ob koncu dneva vedno s pesmijo vračali v tabor. Ponosni smo bili, da je za nami ostalo spet nekaj metrov prekopane zemlje in jarka, kamor so kasneje položili vodovodne cevi. Tudi srečanja z domačini so bila prisrčna. Piisko- čili smo jim na pomoč pri pospra- vljanju pridelkov. Dnevi so hitro minevali. Za nami pa so ostali ki- lometri napeljanega vodovoda. Tako smo tudi pionirji prispevali k hitrejšemu napredku kraja. Ob slovesu nismo skrivali sol/a. Sklenili smo, da se naslednje leto spet vidimo v brigadi. Darko Simenko, 7/a, OS Videm pri Ptuju TRGALI SMO JABOLKA Učenci četrtega razreda vsako le- to trgajo jabolka za šolsko ozimni- co. Zbrali smo se pred šolo. Bili smo razpoloženi za delo. Ob pol devetih smo krenili v hri- be. Srečno smo prišli na vrh Ha- loz. Odpravili smo se v sadovnjak. Razdelili smo se v skuoine. V naši skupini so bili štirje dečki: Bog- dan, Maks, Sandi in jaz. Dobili smo štiri zaboje. Vsak je moral nabrati zaboj jabolk. Trgati smo morali samo lepa jabolka. Ko smo napolnili zaboje, smo bili prosti. Zapodili smo se v gozd, tekali naokrog in se lovili. Domov smo prišli utrujeni. Miran Selak, 4/b, OS Videm pri Ptuju OBIRALI SMO HMEU Prvi dan pouka nam je tovarišica povedala, da gremo naslednji dan obirat hmelj. Zjutraj smo se zbrali pred šolo. S sabo smo prinesli posodo, v katero smo obirali hmelj. Nato smo odšli v hmeljišče. Tam nam je tovarišica razložila, kako moramo obirati. Traktorist nam je pripeljal vreče, kamor smo vsipavali hmelj. Cez dve uri nam je tovariš ravnatelj pripeljal malico. Po malici smo odšli spet obirat. Ure so nam kar hitro minile in morali smo domov. Bilo je zelo le- po in živahno. Nabrali smo precei hmelja. Dragica Hostnik. 4/b, OŠ Videm pri Ptuju VII. GRAFIČNI BIENALE V KOSTANJEVICI Bilo je pri uri likovne vzgoje. Tovarišica Ančka Skok nam je da- la navodila za delo. Poudarila je, da se moramo potruditi, saj bo uspešne izdelke poslala na nagra- dni razpis za razstavo v Kostanje- vici. Risali smo na temo Moj dom. Po dveh urah risanja je pregledala naše izdelke. Se isti dan je poklica- la pet učencev ter nam povedala, da je z našim delom zelo zadovolj- na in da bomo izdelali linorez, ki ga bo pozneje poslala na razstavo. Tiho smo upali da bodo vse naše risbe na razstavi. Nelčaj časa je bi- lo vse tiho, kot da je tonilo v po- zabo. Pred nekaj dnevi pa smo do- bili sporočilo iz Kostanjevice, da sta dva naša linoreza na razstavi. V pismu smo dobili tudi povabilo za naši nagrajenki, Valerijo in So- njo ter tovarišico mentorico, ki ima pri tem največ zaslug, da se udeležijo otvoritve te razstave. Ker pa je Kostanjevica od nas preveč oddaljena, se te razstave ne more- mo udeležiti. Ponosni pa smo na naši sošolki in njune izdelke. Sedaj se bomo pri likovnem pouku še bolj potrudili, saj nam ta uspeh pomeni veliko moralno oporo pri našem nadaljnjem ustvarjanju. Stanka Belšak, 7/a, OS Videm pri Ptuju ADIJO, VESELE POČITNICE Med počitnicami sem bil veliko naokrog. Najlepše mi je bilo v Kr- škem pri teti, tam sem se igral s prijatelji, ki sem jih spoznal. Igrali smo nogomet, odbojko, med dve- ma ognjema. Najlepše se je bilo skrivati; skrivali smo se na pod- strešju, v hlevu, v šupi, vsepovsod, kjer smo se sploh lahko. Borut se je mislil skriti na drevo, a je stopil na posušeno vejo. Ta se mu je zlo- mila in je padel na tla. Zlomil si je roko v zapestju. Zelo gaje bolelo. Odpeljali so ga v bolnišnico, nazaj več ni prišel. Videli smo ga le drugi dan z mavcem na levi roki. Od ti- stega dne se ni nihče več upal skriti na drevo. Hodili smo se kopat v Cateške toplice, šli smo tudi na Trško go- ro. Odrasli so se peljali z avtom, otroci smo šli peš. Med potjo smo opazovali pokrajino, nabirali smo cvetje, deklice so pletle venčke in ogrlice iz rož. Ko smo mi otroci prišli na cilj, so naši vozači bili tam. Naredili so malico. Ko smo se najedli in napili smo šli malo nao- krog in v gozd, mi otroci pa smo se lovili in brcali žogo. Cez kakšni dve uri' m pol smo se vrnlTi nazaj k teti. Druge dneve sem preživel manj zanimivo in bolj delavno. Poma- gali smo teti pri delu na vrtu in v svinjaku. Na vrtu smo pobirali pa- radižnik, kumarice in jagode. V hlevu smo krmili prašiče in zajčke in nosili vodo za piščance ter ko- koši, pa za zalivanje. Pometali smo dvorišče. Malo smo se igrali hodili smo na sprehod s tetinim Bobijem. Napočil je dan, ki sem ga že tudi komaj čakal. Odpotovali smo na morje, Tudi na morju je bilo lepo, čeprav je bilo aekaj dni hladnih zaradi dežja in se nismo mogli ko- pat. Počitnice so minevale in zadnje dneve sem bil doma, tudi doma je bilo lepo. Napočil je tudi tisti dan, ki ga ni- sem nestrpno pričakoval, to je bil prvi šolski dan. Mislil sem si kako je bilo lepo. A lepo je minilo, se- daj je na vratih šola. Tudi med šolskim letom je nekaj lepih dni. Vilko Kramberger, 6. r., OS Olga Meglič, Ptuj OSLOVSKE DIRKE Letošnje letne počitnice sem pre- živela zelo raznoliko in veselo. Bila sem z dedkom in babico v Stubi- ških toplicah, s starši na fnorju v Sukošanih blizu Zadra, s kolonijo pa na Debelem rtiču. Najbolj všeč mi je bilo v Sukoša- nih. Vaščani so pripravili oslovsko dirko. Obala je bila polna veselih ljudi, glasba- je igrala, mi pa smo nestrpno pričakovali začetek dirke. Potem so nam predstavili jahalce in dirka se je začela. Bilo je polno smešnih dogodkov. Osli so metali jahalce izvedel in odšli med gledal- ce, ali se vsedli in se niso hoteli več premakniti. Jahalci so jih vlekli za vrvi, tepli s palico, osli pa so trma- sto vztrajali. Bilo je še več razburljivih trenut- kov. Ko smo nekega večera sedeli pred camp prikolico, smo opazili, kako na bližnji planjavi gori gozd. Trenutek kasneje smo zaslišali gasilske sirene. Trajalo je kratek čas, da so pogasili ogenj. Na srečo požar ni naredil velike škode, del planjave pa je pokrivala le še gola pogorela zemlja. Počitnice so hitro minile in spet smo se s sošolci sreča- li v šol^ih klopeh. Tamara Vršič, 6/b, OS Olga Meglič O RIBARJENJU IN O SLIVAH Zadnjo nedeljo v avgustu mi je Vlado rekel, če grem z njim ribarit. Domenila sva se za šesto uro zju- traj. Držal sem se ure in še sva se peljala proti Dravi. Ko sva prispela do Drave, sva si pripravila ribiško opremo. Ko je Vlado vrgel trnek, je riba takoj prijela. Ker dolgo ni prijelo nič, sva se preselila še niže. Tu je bilo še slabše, saj sva namesto rib vlačila iz vode veje. Spravila sva palice v avto in se odpeljala do- mov. Najina jeza pa ni trajala dol- go. Vlado je šel k Repovim, če mogoče gredo v Haloze. Ko je pri- šel domov, sva se ,,spokala" v avto in se odpeljala po Ivana. Do njiho- vih goric smo obiskali vse ,,posto- janke". Zmenili smo se, da njiho- vim ne povemo, da imamo ključe. Ko smo prispeli v Haloze, smo šli obirat slive. Ko smo polnili zadnjo vrečko, smo zaslišali Herbija, ki sem se ga prestrašil, vrečka mi je padla in se skotalila po bregu. Ko smo večerjali, sem bil ,,krščen" z vinom, bil sem pri njih v Hclozah prvič. Pri večerji in po njej sno se še dolgo šalili. Če.-, pol ure smo se že peljali do- mov. Med potjo domov smo si kar sami zapeli nekaj pesmi. Ko smo prišli domov, sta Vlado in Ivan šla na piknik, jaz pa sem rajši šel do- mov. Ivan Javnik, 8/b, OS Franc Belšak, Gorišnica SREČANJE S KAČO Pobirali smo kumarice. Ko smo jih pobrali, sem vprašal mamico, če se lahko grem kopat v Pesnico. Mamica mi je dovolila, ker sem pridno delal. Vzel sem brisačo in se odpeljal s kolesom k slapu. Tam je bilo zbra- nih še precej otrok, ki so plavali, se potapljali, kričali, skakali in se lovili. Kmalu sem se jim pridružil. Ker je bila voda plitva, smo naredili jez iz kamenja, ki je bilo na dnu Pesnice. S tem smo vodo poglobili za dober meter. Naredili smo si tudi skakalnico. Vsi smo veseli čofotali po vodi, ko naenkrat zaslišimo ,,kača!". V hipu smo vsi otroci po- skakali na brežino. Zagledali smo kačo, ki je priplavala po slapu v smeri toka. Vsi smo utihnili in se zazrli v kačo. Plavala je po slapu, dokler je ni starejši kopalec udaril z železno cevjo po glavi. Kačo smo s palico izvlekli iz vode. Čeprav je imela popolnoma zmečkano glavo, se je njen trup še vedno zvijal tako dolgo, dokler ni zašlo sonce. Kača nam je vsem vaškim kopal- cem vlila krepko merico strahu v kosti in se od takrat ne upamo več kopati na ti.stem mestu. Dušan Leben, 8/b, 0§ Franc Belšak, Gorišnica HVALISANJE SE JI JE MAŠČE- VALO Moj,najljubši letni čas je poletje, zato ker imamo takrat počitnice. Najbolj sem vesela, kadar gremo na morje. Tudi letos sem bila na morju v Filip Jakovu. Nekega ju- tra me je prebudil glas neke punce. Z radovednostjo sem prisluhnila. Slišala sem, kako se je hvalila, da ima vso opremo za plavanje. Po- tem sem se umila, oblekla in zajtr- kovala ter odšla na plažo. Zopet sem videla tisto punco, ki se je spet hvalila. Tedaj je govorila pred drugimi otroki, da ima ona najle- pše kopalke. Ko sta prišla atek in mamica, smo se šli kopat. Naen- krat sem zaslišala neko kričanje. Bila je ravno tista punca, ki se je ves dan hvalila. Sedaj se je hotela pohvaliti še s svojim plavanjem. Ker pa ni znala plavati, se je sko- raj utopila. Moj atek je odplaval k njej in jo zadnji trenutek potegnil iz vode. Kljub temu, da je imela vse najboljše in najlepše bi skoraj utonila. Torej, zaradi lepe obleke lahko tudi utoneš, če se ne naučiš plavati! Andreja Zagoranski, 5. r. OS Leskovec POČITNIŠKO POTEPANJE Počitnice! Bile so pestre, zato so tudi hitro minile. Zanimive so bile zato, ker sem neprestano spreminjala kraje bivanja. Takoj v začetku počitnic smo se preselili v Biš. Potem smo bili na morju. Ko smo se vrnili domov, so se kar naprej vrstili izleti s kolesi. Sestrična si je domislila, da bi se bilo dobro prepričati, ali stoji razgledni stolp v Zavrhu še na istem mestu. S težavo smo poti- skali kolesa proti Zavrhu. Končno smo utrujeni sedeli na vrhu stolpa. Vendar smo hoteli nadaljevati pot. Dogovorili smo se, da se bomo peljali proti Mariboru. Ko smo se vozili že precej časa, se nam je zdelo, da bi morali vsak čas zagledali predmestje. In res, pripeljali smo v nek kraj, ki pa ni bil preveč podoben predmestju. Bila je Korena. Na vrnitev domov so nas priganjali tudi nevihtni oblaki. Z vso hitrostjo smo šinili mimo Zavrha. Domov nam je uspelo priti tik pred prvimi dežev- nimi kapljami. Naše potepanje se je končalo v postelji. Jania Fras, 6/c, OS Tone Znidarič, Ptuj PRAVNIK PRI STARI MAMI Ob začetku veselih dni počitnic je že navada, da se zberemo pri stari mami na dan sv. Ane. Cerkev sv. Ane stoji v objemu Haloz, zato se do vznožja pri- peljemo z avtomobili, dalje pa gremo peš. Pri cerkvi je pravi živ /av, saj se tu srečajo ljudje iz vseh krajev in tu najdejo domače ali nekdanje prijatelje. Tudi jaz sem srečal nekaj svojih znancev. Ko smo se vrnili k stari mami, smo si napravili zasilne klopi in mrežo pod ,,brajdami", kjer smo imeli kosilo. Po kosilu je stric Slavko pekel kotlete, mi pa smo se igrali. Kmalu so se na. nebu pri- kradli oblaki, nato je začelo deže- vati, kar je deloma pokvarilo razpoloženje vseh, kar nas je povabila stara mama. Zalo je mama sklenila, da nas bo naslednji dan povabila na gibanice. Zadnjič sem videl, kako se pečejo gibanice pred šestimi leti, zato sem sklenil vse pogledati. Drugi dan, ko smo prispeli tja, smo takoj začutili prečudovit vonj gibanice. V peči je močno gorelo. Ko je bila peč dovolj vroča je mama razgrnila oglje na vsako stran, tako da je v sredini pustila prostor za gibanico, ki je bila z drugimi pripravljena na mizi. Vročina je kmalu .toril;; svoje in že je bila gibanica pečena^Ko sem jo opazoval v peči, so se mi iz ust kar cedile sline. Komaj sem doča- kal, da sem ugriznil v mehko a dobro gibanico. Pojedel sem prvi kos in že sem imel v rokah dru- gega. Najedel sem se tako kot Še nikoli. Vedno je tako, da si tudi dobre stvari sit, tako sem se tudi jaz nasitil. Kot je kmalu vsega konec, tako je bilo konec tudi tega vese- lega praznika, ki mi bo ostal še dolgo v spominu. Borut Kostanjevec, 7/a, OS Frame Belšak, Gorišnica IK)PUST NA PLANir^l Naša družina se je odpravila na dopust. V petek, smo se odpeljali iz Ptuja. Izstopili smo v Kamniku. Tam nas je že čakal stric s svojo družino. Odpeljali smo se do nihalke. Dolgo smo morali čakati, da je prišel voznik. Ko smo vstopili, nas je postalo strah. Ko smo prispeli, smo si vsi oddahnili. Tam nas je že pričakovala sedežnica. Mene je bilo strah, ko sem zagledala s čim se moram peljati. S strahom sem sedla na sedež in se odpeljala. S sedeža sem ODKRIVALA SEM LEPOTE SVOJE DOMOVINE Med počitnicami smo se odločili, da obiščemo v Radovljici babico in dedka. Zgodaj zjutraj smo se odpravili z vlakom do Ljubljane, od tam pa z avtobusom do Radovljice. Obiskali smo tudi prijatelje. Stric Franci nas je odpeljal do Zgoške, kjer imata babica in dedek vikend. Tam je ze- lo lepo. Pase se veliko krav. Zvečer smo šli vsi skupaj na lov košut. Jaz in dedek sva bila na preži. Atek in stric Franci sta pa z druge strani po- dila živali. Videli, smo srne in polha. Cez nekaj dni Smo šli peš v Draž- goše. Tam smo prespali pri domači- nih. Naslednje jutro smo si ogledali muzej, spomenik in Bičkovo skalo. Popoldan smo se odpravili v Kro- po. Tam smo videli Kovaški muzej in prvi slovenski plavž, njegov meh je poganjal potok Kroparnica. V potoku so danes zaščitene postrvi; ne smejo jih loviti. Kosmopomali- cali, nas je že čakal avtobus in brž z njim do Lipnice, od tam pa peš do Zgoške. En dan smo počivali, potem pa smo se odpravili v Begunje k teti. S sestrično Sabino in Anito smo šle v muzej talcev. Popoldan pa smo bile tudi v toplicah. Dan je hitro minil in že smo se odpravili domov. Damjana Slejko, 6/c, OS Tone Znidarič opazovala lepote planin: rože, skaie, ptice, brunarice in gozdove. .Na nekaterih^ drevesih so bile velike table z nbpisi: Mlečni izdelki kruh. Ko sem se pripeljala do prvega izstopa za Zeleni rob, se kar načuditi nisem mogla kakšen rai^gled ti daje ta del gora. Ko so prispeli še ostali, smo odhiteli- v kočo po informacije. Takoj smo izvedeli, po Icaterih kočah se moramo ravnati. Kmalu smo dospeli do Encijana (tako se ime- nuje koča). Zvedeli smo, da so to naši sosedje. Naša koča se je imenovala Gorenjka. Takoj , smo si jo ogledali. Bila je prostorna. Vsak dan smo hodili na sprehode. Neke- ga dne sva se s sestrično odpravili nabirat storže. Naenkrat se pripodita dve mali živali, Matejka se je prestrašila in skoraj bruhnila v jok. Imeli sva skoraj polno vrečko storžev, iz bližnje stezice je pridrvela krava. Matejka se je skrila za grm, a jaz za drevo. Krava pa, ko da bi vedela naravnost proti grmu. Matejka iz druge strani ven, krava za njo. Objokana Matejka priteče k meni. Prestrašeni sva tekli h koči. Zebm si še na tak oddih v planine, bila sem očarana. Metka Krapša, 6/b, OS Olga Meglič, Ptuj NA LOVU Počitnice sem preživela doma. Najbolj zanimiv dan v počitnicah je bil, ko sem z atekom šla na lov. Zjutraj sem se že rano zbudila, saj mi je atek zvečer obljubil, da bom šla z njim na lov. Oblekla sem se in odšla v spalnico, da bi pogledala, če se je atek že zbudil On pa je še lepo smrčal. Začela sem ga buditi. Po dolgem času mi je končno uspelo. Zaspano je vprašal: ,,Kaj je," — ,,Si pozabil, kaj si mi obljubil?" sem dejala in odšla v kuhinjo. Kmalu je tudi on prišel za mano. Vzel je daljnogled in puško. Tudi jaz sem si vzela svoj daljnogled. Odšla sva na bližnjo opazovalnico. Atek mi je rekel, da morava biti tiho, če hočeva, da bova kaj ulo- vila. Opazovala sva. Po dolgem času nekaj zašumi, iz gozd pride srnjak. Ovoha ozračje in stopi na travnik. ,,Tam, zakličem, ker sem pozabila, da moram biti tiho. Srnjak se ustraši in zbeži v gozd. Atek me je okregal, da sem ga prestrašila. Kmalu sva odšla do- mov. V mislih sem imela srnjaka z lepimi rogovi, ki sem ga videla, saj sem mu rešila življenje. Atek pa je bil jezen, ker mu je pred nosom odšla tako lepa tro- feja. Rekel mi je še, da z njim ne grem več na lov, ker potem ne bi nikoli nič ujel. Danica Turnšek, 7/a DAN PIONIRJEV V četrtek 29. septembra je bil dan pionirjev. V šoli smo se zbrali ob pol deveti uri. Najprej je bila pionirska konferenca na kateri sem bil tudi jaz. Delegati so brali poročila o delu v minulem šolskem letu. Sprejeli smo program dela za to šolsko leto. Po konferenci smo odšli v dom občanov na Bregu. Tam je bila pro- slava. Nastopal je pevski zbor, učenke višjih razredov so zaplesale dva ple.sa, učenci 6 razredov pa so pripravili igrico o čarovnicah. Vsi smo jo z zanimanjem gledah. Po proslavi smo se vrnili v šolo, kjer smo se namali- cali. Po malici smo priredili tekmovanje z učenci 2. b razreda med dvema ognjema. Igrali smo borbeno in tovariško. Vsi smo hoteli zmagati. Ko smo končali z igro, smo se napotili domov. Bil sem zelo utrujen, a si takih dnevov še želim. Jože Zupanič, 2.,a 29. septembra je bil dan pionirjev. Zbrali smo se pred šolo. Potem smo odšli v telovadnico, kjer smo imeli pionirsko konferenco. Pogovarja- li smo se o delu naše organizacije. Ugotovili smo, da smo v preteklem letu delali dobro. Po konferenci so pionirji šole priredili proslavo v domu občanov na Bregu. Nastopali so pionirji iz višjih razredov. Po proslavi smo se vrnili nazaj v šolo, kjer smo dobili malico. Nato smo igrali z 2. b razredom med dvema ognjema. Pionirski dan sem lepo preživela. ,, , .. , Tina Vukasovic, 2. a V četrtek smo proslavljali dan pionirjev. Zbrali smo se pred šolo. Nato smo vsi skupaj odšli v kulturni dom. V domu se je pričela proslava. Na njej so nastopali pionirji. Prikazali so igrico o čarovnicah. Pevski zbor je zapel tri pesmi. Po končani proslavi smo se vrnili v šolo. Na šolskem igrišču smo se še igrali z žogo. Tako smo lepo preživeli naš dan. Bogomir Mesarič, 2. a o. š. Ivan Spolenjka, PTUJ OH, TE POČITNICE! * Končane so počitnice, polne raznih doživljajev. Vsak jih je preživel po svoje. Letos smo se odločili, da ostanemo doma. Mamica, očka in Mojca so res ostali doma, meni pa se je nasmehnila sreča. Teta in stric sta me povabila s seboj na morje. Bila sem presrečna. Sli smo na otok Cres, v Martinščico. Potovanja sem se zelo veselila. V petek zvečer so prišli pome in me odpeljali na njihov dom. Sredi noči smo odpotovali. Pokrajine ni- sem mogla opazovati, ker je bila tema. Po poti sva s Smiljanom, moj^im malim bratrancem, spala. Že pred peto uro smo bili v vrsti za trajekt. Ča- kali smo zelo dolgo. Vsi smo že bili slabe volje. Na Cresu smo še vozili eno uro, dokler nismo prišli v Martinščico. Najprej smo znosili iz avta prtljago. Teta Marica, Smiljan ter jaz, smo šli na plažo že prvi dan, stric Zvone pa je še v prikolici pospravljal. Ker smo imeli čoln, smo se večkrat peljali na bolj oddaljene plaže. Uživala sem ob vožnji s čolnom. Opazovala sem morje, ki je bilo sinje modro. Več večerov smo šli poslušat glasbo na teraso. Bilo je prijetno. Sprehajali smo se ob obali ter gledali zahod, ki je bil zarisan v več barvah. Pihal je lahen vetrič, ki ti je le malo razmršil lase. Zadnji dan počitnic na morju sem bila otožna, saj bi še rada ostala. Popoldne smo se odpeljali. Oh, morje! Kako rada bi še ostala in občudo- vala tvojo sinjino! Peljali smo se po lepi pokrajini. Na trajekt tokrat ni- smo čakali niti pol ure. V Ilirski Bistrici smo se ustavili in se najedli. Nato smo se odpeljali proti domu. Doma so nas bili veseli. To je bil najlepši utrinek iz mojih počitniških dni. Suzana Menoni, 7/a, OS, Franjo Zgeč, Dornava TEDNIK ~ 13. oktober 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 PRVI TOČKI ZA PTUJSKE JUDOlSTE v soboto dopoldan je bil v Mladiki eden izmed turnirjev v prvenstvu vbodne skupine reubliSke lige. Nastopjle so tri eki|^: Ivo Reya iz Celja, Murska Sobota in domača Drava, ekipa iz Rač pa se tekmovanja ni udeležila. Zato sta bila le dva dvoboja. Domačini so premagali goste iz Celja, po pričakovanju pa izgubili z Mursko Soboto. DRAVA—IVO REVA 8:6 (40:23) Nasko—Sumrak Z^O, Sumenjak—CrepinSek 0:2, CuS—Koioiec 0:2, Lozinšek—Pliberšek U:2, Letonja—Palir 2:0, Solina—Erjavec 2:0 in Murko—Sišmanovič 2:0. DRAVA—MURSKA SOBOTA 2:12 (10:54) Nasko—Pajtinger 0:2 b. B., Sumenjak—Kisilak 0:2, Ličina—Mihalič 0:2, Lozinšek—Horvat 2:0, Tajhman—Semen 0:2, Murko—Apšner 0:2 in Letonja—Slak 0:2. L k. Trenutek pred uspeSnim tnetom Murka v dvoboju s Celjani (foto I. kotar) Manj uspeha v rokometu v soboto in nedeljo so tudi v republiških rokometnih ligah odi- grali redno kok). Članice Drave so gostovale v Radečah in z domačo ekipo izgubile s 17:21, člani Velike Nedelje pa so v gosteh s 16:32 izgubili s Ponikvami. Mladinci Drave so s 24:35 izgubili z Aero Celjem, mladinke pa so z 20:7 zmagale na Ravnah. Člani Drave so včeraj dopoldan nastopili doma in s 45:10 premagali slabo ekipo Slivnice. Srečanje v Radečah so članice Drave izgubile v zaključku. Večji del so namreč vodile, v začetku s kar petimi zadetki razlike. Zmaga domačink je zaslužena, vendar sta k porazu Drave veliko prispevala sodnika. Ta sta namreč v drugem polčasu dopustila ostro in grobo igro domačink, kar je mlade igral- ke Drave popolnoma zmedlo, saj tega niso vajene. Tako so Ptujčan- ke k starim dobile še nove poškod- be. Za Dravo, ki je četrta na lestvi- ci, so zadetke dosegle: Vičar 9, Hentak 4 ter Galun, Lah, Radano- vič in Vtič po enega. L. k. PREKINITEV V PTUJU! Nedeljsko srečanje za prvo mesto v vzhodni območni republiški nogometni ligi med Dravinjo iz Slovenskih Konjic in Dravo, ki je bUo na stadionu Drava v Ptuju, se bo končalo za zeleno mizo. Sodnik Vodušek iz Radelj ob Dravi gaje namreč prekinil v 52. minuti zaradi incidenta, rezultat pa je v tem času bil O:0. Gremo po vrsti. V prvem polčasu je 400 gledalcev videlo trdo vendar organizirano igro gostov in poskuse domačinov, da bi si priigrali prednost. Vendar jim je to preprečil odlični vratar Matul in brezkompromisna igra obeh bekov, ki sta večkrat ostro startala na krilna igralca Drave Miheliča in Cuša. Zato si je levi bek go- stov hitro prislužil rumeni karton, vendar mu je sod- nik dovolil, da z ostro igro nadaljuje, moral pa bi ga poslati z igrišča. Seveda so gostje naklonjenost sodni- ka izkoriščali. V začetku drugega polčasa je Drava pri- tisnila z vso močjo. Sodnik start branilca nad Miheli- čem v kazenskem prostoru ni kaznoval z enajstme- trovko, kar je pač v njegovi pristojnosti, takoj za tem pa je Hvaleč zamudil eno izmed priložnosti. Nato je prišla 52. minuta. Sodnik je dosodil prekršek na Cu- šem, ki je vrnil udarec gostujočemu branilcu. Zato mu je Vodušek pokazal rumeni karton, pred tem pa še zaradi ugovarjanja tudi Tementu. Branilec domačih Hofman je takrat nekaj rekel sodniku, ta pa ga je ta- koj izključil. Verjetno opravičeno. Na igri^u je prišlo do gneče okrog sodnika, vodstvo domačinov pa je mirilo^ svoje igralce. Ko je Hofman zapuščal igrišče, mu je rezervni vratar gostov Dover nekaj rekel, ali po- kazal. Domači igralec ga je brezobzirno napadel in so Dovra morali odpeljati k zdravniku. Sodnik je prišel iz gneče in takoj odpiskal konec srečanja. Po njegovih besedah ga je v gneči udaril nekdo od domačinov. Gle- dalci se s takšnim koncem in potekom srečanja niso mogli sprijazniti, zato je sodnik stadion zapustil v spremstvu miličnikov in domačih funkcionarjev. Za izpad Hofmana ni opravičila in ga bo zato klub Drava kaznoval tudi s svoje strani. Za vse ostalo pa so v klubu takoj ob prekinitvi dcbro reagirali in onemo- gočili večji incident. 2e pred tekmo smo vedeli, da bo to težko srečanje, saj je Dravinja znana po ostri igri. To pa očitno ni vedela ali pa na to ni mislila komisija za delegiranje sodnikov, ker bi morala v Ptuj poslati izkušenega sodnika, ki bi gotovo preprečil to kar se je zgodilo. Morda ni brez osnove, da je sodnik srečanje s strani kontrolorja sojenja ocenjen z nezadostno. Dra- va bo po vsej verjetnosti srečanje izgubila s 3:0, zraven običajnih kazni seveda. O tem bosta odločali tekmo- valna in disciplinska komisija nogometne zveze Slove- nije. Skoda za vse, saj bi ob dobrem sojenju gotovo videli kvalitetno srečanje. Toliko o srečanju Drava—Dravinja. Aluminij pa je gostoval v Poljčanah in domači Boč premagal s 3:0. Na lestvici je Drava s tekmo manj trenutno četrta. Aluminij pa peti. L. Kotar Program tekmovanj Danes zvečer se bodo člani KK Ptuj v Mladiki pomerili z Brani- kom, jutri zvečer pa še s Pomur- jem. Srečanji se bosta začeli ob 19. uri. Danes zvečer bo na rokomet- nem stadionu s pričetkom ob 19. uri zanimivo srečanje članov Dra- va-Ormož. V soboto popoldan bo v Mladiki srečanje zahodne medrepubliške namiznoteniške lige članic Petovia- Lokomotiva Vinkovd. Na roko- metnem stadionu pa bo dvojni program. Najprej lx) ob pol treh srečanje mladincev Drava-Bakov- d, za tem pa zek) zanimivo sreča- nje republiške lige članic Drava- Smartno. Pričelo se bo ob 16. uri. V Veliki Nedelji pa bo (ob 19. uri) člansko srečanje Velika Nedelja- Mokerc KIG. Gostje so vodilna ekipa lige. Na nogometnem stadio- nu v Ptuju bo medobčinska nogo- metna zveza Ptuj izvedla turnir kaaetskih reprezentanc Maribora, Koroške, Varaždina in Ptuja. Za- čeli ga bodo dopoldan, finalni obračuni pa bodo popoldan. V nedeljo dopoldan bo v Mladi- ki srečanje medrepubliške namiz- noteniške lige Petovia-Metalac Osijek, začelo pa se bo ob desetih. Ob isti uri se bo v Ljubljani začel tradicionalni republiški kros za pokale Dda, na katerem bo nasto- pila tudi reprezentanca ptujske ob- čine, najboljši s petkovega občin- skega prvenstva. V območni republiški nogometni ligi bo Aluminij v nedeljo popol- dan igral doma z Brežicami, Drava pa se bo v Lendavi pomerila z Nafto. L. Kotar Petovia-Sava 7:2 v tretjem kolu prvenstva v zahodni medrepubliški namiznote- niški ligi so se igralke Petovie iz Ptuja v Mladiki pomerile s Savo iz Kranja. Domačinke so zmagale zasluženo, vendar ne tako lahko kot kaže končni rezultat. Od točili sta peta in šesta igra, ko sta Kam- puševa in Marinkovičeva zmagali z 2:1. V domači ekipi je bila po pri- čakovanju najboljša izkušena ^n- ja Džankič. Kampuš — Bajždj 0:2, Džankič — Svetina 2:0, Marinkovič — Me- sec 1:2, Džankič — Bajželj 2:0, Kampuš — Mesec 2:1, Marinkovič — Svetina 2:1, Džankič — Mesec 2:0, Marinkovič — Bajželj 2:0 in Kampuš — Svetina 2:0. V treh kolih je Petovia zbrala štiri točke, nove pa bo poskušala osvojiti že konec tega tedna v svoji dvorani. i. k. Fužinar-Ormož 25:30 (15:13) Igrišče Fužinarja, gledakrev okrog 300, sodnika VereS A. . VereS J. oba Bakovd. Ormož: Gaberc, Krstič 9, Šalamun, Kačičnik 1, Fridrih. Polak 7, Zemljič, Pavlovič 5, Vukan 3, Zabavnik 4, Hedžet 1, Vaupotič. V derbiju kola kvaliteten rokomet in presenetljiva zmaga Ormoža. Začetek tekme je pripadal domačinom, saj so povedli z 9:5 vendar je gostom uspelo do konca polčasa, predvsem po zaslugi tokrat odličn^ vratarja Gaberca, zmanjšati vodstvo. V drugem ddu igre so Ormožani i odlično obrambo in zek) učinkovitim napadom, predvsem preko raz- položenega Krstiča, povedli z dvema zadetkoma prednosti. Prednost dveh zadetkov so rutinirano obdržali ter na koncu popolnoma zaslužejno premagali favorizirane domačine. Pri domačinih so bili najboljši Mrdavšič, Logar ter Iršič, pri gostih pa Gaberc, Krstič ter Vukan. Po lem kolu je Ormož prevzel vodstvo z 10 točkami pred Fužinar- jem 9, Krmeljem 9 itd. V soboto ob 16.30 bo Ormož gostO ekipo Radeč. t. M. Prvo mesto za Čevljarstvo Miloš Pred kratkim je MNZ Ptuj izvedla finalni turnir zmagovak«v turni- rjev v malem nogometu. Na rokometnem stadionu se je pomerilo osem ekip, zmago in s tem pravico nastopa v nadaljnjem tekmovanju pa si je priigrala ekipa Čevljarstvo Miloš. Nastopile so naslednje ekipe: Skorb^ Hajdoše, Tržeč, Gorišnica, Čevljarstvo Miloš, Luna park, JLA in Mar- kovci. Cetrtfinale: Skorba—Hajdoše 2:0, Tržeč—Gorišnica 1:0, Čevljarstvo Miloš—Luna Park 1:0 in JLA—Mark ovci 2:0; polfinale: Skorba—Tržeč 2:0 in Čevljarstvo Miloš—JLA 3:1; finale: Skor- ba—Čevljarstvo Miloš 2:3. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Zivkovič, Verdenik, Crnjakovič, Kavarič, Gobec, Zaje in Celan. L k. Tečaj za nogometne sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov znova pripravlja tečaj za sodnike. Prijave bodo do 20. oktobra sprejemali na sedežu društva, v domu JLA v Ptuju. L k. Štirje republiški naslovi! Atletski klub Ptuj je v s^iboto in nedeljo osvojil nove štiri republike na- slove. To jim je uspelo na republiškem prvenstvu v atletskih mnogobojih, ki je bilo v Novi Gorici. Naslon so osvojili: Sonja Pajenk v sedmeroboju pri mladinkah, Kristii^an Kovač pri pioninih, pravtako v sedmeroboju, vdesetc- roboju pa Oliver Sirec pri mladindh in E>uSan Koren pri članih. Bronasd me- dalji sta osvojila Marija Sečerko pri članicah in Damir Dimovski pri pionir- jih. Posebno priznanje si zasluži DuSan Koren, ki je naskiv osvojil že četrdC zapored. L. C. HITROPOTBNO PRVENSTVO ŠD MIR Na redriem oktobrskem tiu-niiju je zmagal Seruga s 15,5 točkami pred Brglezom in Bohakom s 15 točkami. Sledijo Pernat s 13,5, Bezjak i 11,5, Butolen 9,5, Sedlašek, Iljaž in Zupanič s po 7 točkami itd. Po enajstih turnirjih je v skupni uvrstitvi prevzel vodstvo Bohak s 67,5 točkami. Sledijo pa Seruga 62,5, točke, Butolen 60 točk, KneževiS 46 točk, Brglez in Sedlašek po 45 točk itd. Do konca leta so na sporedu še štirje turnirji, vendar se vrstni red lahko še bistveno spremeni, ker so nekateri igralci odigrali več turnirjev kot drugi. TB KOVINOSTRUGARSTVO EK> < o a P"^ IZDELAVA ZOBNIKOV IN REDUKTOUKV I^^PTiM^ IVAN GOMILSEK — 61K0 Ptuj. Kičcvina 18. — Telefon; (OB) 771-in t Kolektiv GOMILŠEK, Krčevina 27, Ptuj sprejme v : redno delovno razmerje za nedoločen čas strojnega inženirja s 3-letno prakso za dela v konstrukciji. Osebni dohodek po dogovoru. Poizkusno delo Sme- šeče. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Komisija za delovna razmena pri osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka v Ptuju objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1 defektologa — smer DPO za nedoločen čas — popoldansko delo 1 defektologa — smer DPO v oddelku za cMov- no usposabljanje za nedoločen čas. Rok prijave: 8 dni. Nastop službe s 1. novembrom 1983. ©emona kmetijski kombinat n so< o ptuj kmetijstvo, predelava, gostinstvo, trgovina, servis, izvoz-uvoz delovna skupnost skupnih služb / il \ 622S0 plu|, muz»tsU trg 2. |ugosla«i|a / t«l.«on (062) n. c- Tn-32\ ^-J--- tmimgrmm kmKkonOin« pkn MMts kk plui 33-20g iira raCun KomiaOa za cMovna laiiimija EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD TOVARNA MOCNiH KRMIL objavlja oglas naslednjih del In nak>g: 1. VZDRŽEVALEC STROJNIH NAPRAV Pogoj: K V ključavničar, 2 leti dekmtih izkuSertj in odslužen vojaški rok. 2. VZDRŽEVALEC ELEKTRO NAPRAV Pogoj: K V elektrikar, 2 leti deknmih izkušenj in odslužen vojaški rok. 3. KEMIJSKI TEHNIK - pripravnik Pogoj: končana srednja tehniška šola — kmetyska smer. Za deta navedena pod 1. in 2. se zahteva tronnesečrK) poskusno deto. Pismene prijave s kratkim živ^er^episom in dokazili o izobrazbi poš- ljite v roku 8 dni po objavi v Tedniku na naskjv: Komis^ za delovna razmerja Emone K merski kombinat Ptuj, TOZD Tovarna močni) krmil, Dražend 10. JESENSKO PRVENSTVO V KROSU Kari Horvat (AK Ptuj); mladinke veterani: Jakob Kodrič (SD Zeta- (1%5,66) — Frančiška Slodnjak ig). Atletski klub Ptuj je prejšnji petek v sodelovanju z ZTKO v Ptujskih toplicah izvedel tradici- onalno jesensko prvenstvo v krosu za vse starostne kategorije in za se- stavo občinske reprezentance, ki se bo v nedeljo udeležila krosa Dela v Ljubljani. Udeležba je bila v mlaj- ših starostnih kategorijah solidna, v starejših pa prej slaba kot zadovoljiva. Proge so bile dolge od 800 do 5000 metrov, vremenski pogoji pa zelo ugodni. Poglejmo kdo so zmagovalci? Pionirke (1971) — Marija Strelec (Videm); pionirji (1971) — Milenko Vnuk (Tone Znidarič); pionirke (1970) — Vilma Osojnik (Tone Znidarič); pionirji (1970) — Robert Horvat (Juršinci); pionirke (1%9) — Ida Vindiš (Leskovec); pionirji (1969) — Rikardo Flanjak (Tone Znida- rič); pionirke (1968) — Veronika Sitničič (Leskovec); pionirji (1%9) — Srečko Holc (KMKS); mladinke (1967) — Marica Pernek (TVD Le- skovec); mladinci (1967,66) — (Kovinarska, kmetijska, metalurška); mladinci (1964,65) —- Branko Krošl (AK Ptuj); člani in V pionirskih kategorijah so se zunanje šole popolnoma enakovre- dno kosale s ptujskimi, bile so celo nekoliko boljše. Se vedno pa ni- smo prišli tako daleč, da bi se tek- movanja udeležile ekipe prav vseh osnovnih šol. Ob tem velja dodati, da so imeli nekateri velike težave s prihodom na tekmovanje zaradi problemov v TOZD Potniški promet Certusa. Tako so se tek- movalke in tekmovalci iz Juršinc v Ptujske toplice pripeljali s tovo- rnjakom! V mladinskih kategori- jah je IX) pričakovanju največ dosegla Kovinarska, metalurška in kmetijska šola, vendar ne tako prepričljivo kot prejšnja leta. Pre- cejšnje presenečenje pa je zmaga Jakoba Kodriča med člani. V tem tednu bodo v Ptuju trije skupni treningi vseh tekmovalk in tekmo- valcev, ki bodo nastopili v reprezentanci občine. Treninge in reprezentanco vodi trener v AK Ptuj Franc Ivančič. Seveda jim v Ljubljani želimo čimveč usp>eha! Se to. Na prvenstvu je nastopilo 4(X) tekmovalk in tekmovakev. 1. kotar Najboljša udeležba je bfla v mlajših kategorijah (foto I. kotar) Strelci zaključili sezono za M K orožje Minulo nedeljo je bilo na ptuj- skem MK strelišču v organizaciji OSZ Ptuj tradicionalno jesensko ekipno meddružinsko tekmovanje z MK orožjem. Z MK puško se je pomerilo 5, z MK pištolo (Drulov) pa 3 članske ekipe. V prijetnem dopoldnevu so se ob številni udeležbi za najboljša mesta zopet kosali stari rivaU, toda žal so manjkali številni dobri strelci in mnogo ekip ni bilo v po- polni sestavi. Nastopilo je 67 strel- cev in strelk iz 11 strelskih družin. Rezultati: MK puška — ekipe: 1. Turnišče I 1166 krogov; 2. Kidričevo 1049 krogov; 3. MIP 934 krogov; 4. Železničar 866 krogov; 5. Gradb. Drava 769 krogov. Najboljši posamezniki: 1. Stan- ko Pulko (Turnišče) 245 krogov; 2. Jurij Lamut (Kidričevo) 233 kro- gov; 3. Albert Frčeč (Kidričevo) 231 krogov; 4. Albin Vrbnjak (Turnišče) 230 krogov; 5. Štefan Skok (Turnišče) 228 krogov itd. Rezultat 245 krogov je dosegla tudi najboljša članica, naša republiška prvakinja Zdenka .Matjašič iz Tumišč. Med mladinci je bil z 235 krogi najboljši Bojan .Mihdač tudi iz Turnišč. MK pištola — ekipe: 1. Kidri- čevo 623 krogov; 2. Agis 607 kro- gov; 3. Turnišče 588 krogov; Ostale ekipe so bile nepopolne. Najboljši posamezniki: Stanko Pulko (Turnišče) 245 krogov; 2. Juri Lamut (Kidričevo) 240 kro- gov; Slavko Ivanovič (J. L.) 234 krogov;4. Zvonko Hajduk (Agis) 227 krogov; 5: Štefan Skok (Turnišče) 207 krogov; itd. Čestitke zasluži naš dolgoletni strelec Stanko Pulko, član SD Turnišče, ki je tokrat dosegel dvojno zmago. S tekmovanjem so strefci naše občine zaključili sezono streljanja z MK orožjem za tekoče leto in že v nedeljo 23. t. m. se bodo pome- rili z zračno puško na tradicional- nem jesenskem tekmovanju. Nato se bo pričelo li^aško tekmovanje, ki bo spet poživdo ptujsko av- tomatsko zračno strelišče — Mla- dika, v pričakovanju novih strelcev in novih dosežkov. Alojz Koželj 10-ZA RAZVEDRILO 13. oktober 1983- TElHtflK TEDNIK 13. oktober 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 OB DNEVU KOVINARJEV JUGOSLAVIJE Proslavili 10-letnico šolskega športnega društva Na igrišču ob bivši kovinarski šoli v Rajčevi ulici v Ptuju je bila v ponedeljek, 10. oktobra slovesnost ob 10-letnici šolskega športnega društva Veljko Vlahovi.'' na srednji kovinarski, metalurški in kmetijski šoli v Ptuju. Slovesnost so povezali s praznovanjem dneva kovinarjev Jugoslavije, ki ga praznujemo v spomin na 10. oktober leta 1910, ko je takrat mladi kovinarski dela- vec Josip Broz .stopil v sindikat kovinarskih delavcev Hrvatske in Slovenije. Na slovesnosti je številnim učen- cem in učiteljem govoril ravnatelj srednje kovinarske, metalurške in kmetijske šole, Milan Cimerman. Poudaril je, da so v minulem ob- dobju v šolskem športnem društvu dosegli pomembne uspehe, tako v tekmovalnem, kot v rekreativnem smislu. Pomembno je, da so uspeli vključiti čimveč mladih kovinar- jev, metalurgov in kmetijcev v or- ganizirano športno dejavnost. Zal je ugotovil, da so delovni pogoji za šolski šport izredno skromni in vsi skupaj komaj čakajo, da bo zgra- jena nova športna dvorana za ce- loten Srednješolski center. Ob 10-letnici so se na slovesnosti spomnili vseh tistih ravnateljev in mentorjev, ki so kreirali šolski šport na tej šoli, zato so jim izroči- li posebna priznanja. Številni obi- skovalci pa so si zatem z zanima- njem ogledali rokometno srečanje dveh generacij kovinarjev. Tiste, ki je leta 1973 dosegla drugo mesto na republiškem srednješolskem tekmovanju v Ljubljani in seda- njo generacijo mladih kovinarjev. M. Ozmec Pred prtf etkoiB MrcCai^a 4veli gcacradj kovlBarJev. Ob koncu poti — trinska zaačka ZTKO Ptuj je v nedeljo dopoldan kljub nekoliko slabšemu vremenu v sodelovanju s TVD Partizan Markovci, Gorišnica in Dornava izvedla občinsko trimsko akcijo v kolesarjenju. Pot Ptuj—Markovci—Stojn- d—Gorišnica—Dornava—Ptuj je prevozilo blizu sto udeležencev razli- čne starosti, vsi pa so prejeli trimske značke. 1. k. Poznate bližnjo okolico? Na vprašanje, ki smo vam ga zastavili v 38. številki Tednika, smo prejeli 40 odgovorov, od tega 38 pravilnih. V stavbi, katere del je bil na posnetku, so upravni prostori DO Emona Merkur in prodajalna Peko, vse pa je na trgu mladinskih delovnih brigad in delno v Murko- vi ulici. Zreb je določil, da nagrade delovne organizacije Emona Mer- kur Ptuj prejmejo: kapo — Samo Slanič, Vide Aličeve 5, Ptuj; majico — Mateja Pajcur, Prežihova 7, Ptuj; kaseto Rezika Milošič, Trajano- va 2, Ptuj. Čestitamo! v prihodnji številki pa bo na vrsti novo vpraša- nje. Nagrade lahko nagrajenci dobijo v našem uredništvu, v Vošnja- kovi 5, Ptuj. V tednu od 3. do vključno 10. oktobra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali kar v osmih prometnih nesrečah in pri tem zabelefMi eno smrtno žrtev, tri osebe so bile huje, štiri pa lažje telesno poškodovane. Miličniki so ugotovili, da je kar štirim prometnim nesrečam botroval alkohol, v ostalih pa so bili vzroki neprevidna vožnja s traktorjem, neprimerna hitrost in neprimerno prehitevanje. SPET ŽRTEV TRAKTORJA v torek, 4. oktobra ob 19.00 se je na lokalni cesti v Medvedcih zgodila huda prometna nesreča, v kateri je za posledicami umrl voz- nik kmetijskega traktorja Leopold Doberšek iz Sestrž. Ta je peljal s traktorjem v smeri od Medvede proti Sestržarn brez luči in v temi. Iz še nepojasnjenih vzrokov je za- peljal v desno izven cestišča in se s traktorjem prevrnil okoli 2 m glo- boko v jarek. Pri prevračanju ga je traktor pokopal pod seboj, zaradi česar je Doberšek umrl na kraju nesreče. VELIK POŽAR - ZGORELA ŠTIRI POSLOPJA v ponedeljek, 10. oktobra okoli 17. ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Pepce Ekart iz Cirkovc 39. Od tod pa se je požar hitro razširil še na poslop- je Mlakar Franca iz Cirkovc 37 za- tem pa še na poslopje Vinka Kajserja Cirkovce 39 in Janeza Medveda Cirkovce 34. V akcijo so takoj stopili okoliški gasilci, na pomoč pa so prihiteli še člani GD Ptuj. V akciji je sodelovalo 65 gasilcev in požarni inšpektor. Kljub dobro zastavljeni akciji so vsa štiri poslopja do tal pogorela. Reševalci so uspeli pravočasno spraviti na varno vso živino in pretežni del orodja. Kljub temu ocenjujejo, da znaša materialna škoda prek 5 milijonov dinarjev. Kot smo zvedeli obstaja sum, da gre za požig, vendar natančne vzroke požara še raziskujejo. Ob tem je treba zapisati, da je ta požar eden najhujših zadnjih nekaj let — po požarih v Selah in v perutninski klavnici Ptuj. Zal se je ta požar zgodil tudi v razmeroma nenavadnem trenutku. Vsi namreč vemo, da je oktober mesec požar- ne varnosti, ko bi morali za požar- no varnost vsi bolje skrbeti. — OM UČENCI SO STRELJALI Minuli teden so v okviru pouka obrambne vzgoje učenci ptujskega srednješolskega centra opravili uspešen preizkus v streljanju s pravim orožjem. Na strelišču v Apačah pri Kidričevem so pod vodstvom svojih mentorjev in učiteljev streljali z vojaško puško M-48. Kot so povedali, so bili rezultati streljanja zadovoljivi. Sicer pa je pomembnejše spoznanje, da zna vsak od učencev pravilno uporabljati orožje. Foto: M. Ozmec 2. oktober je praznik KS Trnovska vas v spomin na žrtve fašističnega nasilja. V sklopu praznovanja smo organizirali vrsto športnih in kulturnih prireditev ter razstave. Tako je Lovska družina že 25. septembra pripravi- la tekmovanje v strlianju na glinaste golobe za prehodni pokal KS. 9. oktobra ob 8. uri je bila v OS otvoritev razstave ro^h del, pred- vsem vezenja. Razstavljenih je bilo okrog 80 izdelkov. Posebno pozornost so zbujali: prt izdelan okrog leta 1850, zavesa izdelana leta 1935 in skupi- na izdelkov izdelanih v obdobju med obema vojnama. Razstavo so pri- pravile Majda Drumlič, Hilda Murko in Zdenka Dvoršek. Strelska družina je 9. oktobra ob 9. uri pripravila tekmovanje v stre- ljanju z zračno puško za prehodni pokal KS. - Slavnostna seja skupščine in DPO je bila ob 14. uri v domu kraja- nov. Jože Majerič je v slavnostnem govoru poudaril, da smo v KS že veli- ko zgradili. Čaka nas še izgradnja telefonskega omrežja in obnova šole za samopostrežno trgovino. Opozoril je tudi na problem ceste Lenart—Ptuj, ki še vedno ni asfaltirana, zaradi česar se krajani Biša in Ločiča upraviče- no jezijo, saj je življenje ob prašni cesti nevzdržno. Ob tem pa se krajani sprašujejo kako je mogoče, da se na isti relaciji v vasi Gočova cesta asfal- tira, pri nas pa ne, če vemo, da je republiška. Zakaj tako? Po seji je sledil kulturni program, ki so ga pripravili učenci OS. Pro- gram so izvedli na odru, ki je bil okrašen z gozdnimi sadeži, poljskimi pridelki in sadjem. OO ZSMS je ob 14. uri pripravila mini igre. Zadnja prireditev v okviru krajevnega praznika bo 16. oktobra, ko OO ZSMS pripravlja tekmovanje v malem nogometu za prehodni pokal KS. Zdenka Dvoršek Zakaj so poginile race v ptujskem jezeru? v petek, 7. oktobra popoldne so inšpekcijske službe SO Ptuj obve- stih, da je iz doslej še nepojasnje- nega vzroka v ptujskem akumula- cijskem jezeru poginilo okoli loon divjih vodnih rac in različnih vrst voanih ptic, največ pa rac sivk in črnih lisk. Med pticami so našli tudi okoli 40 poginulih piščancev, kar daje misliti na marsikaj. V ak- cijo reševanja še živih in onemoglih ptic so se takoj vključili člani lovskih družin Ptuj, Spodnje Ptujsko polje in Jože Lacko, člani društva za varstvo in vzgojo ptic iz Ptuja. Kmetijski in ribiški inšpektor Marija Ljubeč nam je povedala da so takoj poslali vzorce vode v ana- lizo Zavodu za zdravstveno var- stvo Maribor. Vzorce poginulih ptic in perutnine pa so poslali v analizo inštitutu za fiziologijo in patologijo divjadi v Ljubljani, od koder pričakujejo rezultate po de- setih dneh. Prav zaradi tega ne morejo komentirati vzrokov t<» ekološke katastrofe. Vsekakor je večja od materialne prav ekološka škoda, ki ima lahko vidne posledi- ce. V nedeljo in ponedeljek se je stanje na jezeru izboljšalo in poča- si normaliziralo. O vzrokih pogina pa bomo poročali brž, ko bomo zanje zvedeli. -OM Število poginulih rac se Je hitro množflo Foto: J. SlodiUak Rodila so: Marija Raušl, Dragovič 4/d — de- klico; Dragica Žižek, Zupetinci 32 — Marka; Kristina Sirec, Dobrina 32/a — Hermino; Marta Rakuša, Obrez 126 — Davorina; Marjeta Stebih, Zagorci 82 — dečka; Jelka Knaus, Ziherlova pl. 7 — Benja- mina; Danica Turk, Majšperk 21 — deklico; Angela Kozel, Sp. Velovlak 3 — dečka; Marija Lah, Naraplje 12 — dečka; Irena Kukovec, Markovci 32/b — Janjo; Marija Korez, Kočice 53 — dekli- co; Jelka Trofenik, Kariževa 4 — Mitja; Marija Cajnkar, Savci 65 — Renato; Zdenka Sodeč, Pobrežje 25 — deklico; Marjeta Šalamun, Podgorci 11 — Sama; Marta Kolarič, Spuhlja 93/b — deklico; Silva Princi, Polska c. 41 — Gašperja in Miha; Silva Caf, Go- mila 11 — Davorina; Marija Tretinjak, Draženska c. 14/e — deklico; Hedvika Selinšek, Po- brežje 64 — deklico; Jožica Peršoh, Draženci 77 — deklico; Nada Djura, Vel. Okič 20 ; Robija; Poroke: Vinko Koražija, Grdina 8/b in Elizabeta Vinkler, Grdina 22; Ivan Galua, Stoperce 7 in Greta Flegar, Stoperce 65; Ivan Petrič, Ja- nežovski vrh 28 in Silva Mihelič, Janežovski vrh 28; Jožef Ivančič, Turški vrh 97 in Angela Lorber, Turški vrh 95; Branko Ojsteršek, Lovrenc na Dr. polju 113/a in Bri- gita Zupanič, Gerečja vas 56/a. Umrli so Ivana Krajnčič, Zabovci 84, roj. 1910, umrla 29. septembra 1983; Marija Masten, Obrež 79, roj. 1909, umrla 1. oktobra 1983; Konrad Krajnc, Vošnjakova 1, roj. 1897, umrl 30. septembra 1983; Marjan Tržan, Zavod dr. Marijana Borštnarja, roj. 1966, umrl 2. oktobra 1983; Janez Stager, Zamušani 97, roj. 1925, umrl 29. septembra 1983; Ivan Gašparič, Rogozniška 28, roj. 1925, umrl 2. oktobra 1983; Jožef Hentak, Hajdoše 43/b, roj. 1947, umrl 3. oktobra 1983; Slavko Hajduk, Čarmanova 3, roj. 1931, umrl 5. oktobra 1983; Kristina Kokol, Savci 58, roj. 1908, umrla 4. okto- bra 1983; Jakob Pohorec, Dom upokojencev Muretinci, roj. 1903, umrl 6. oktobra 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predaj 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekcir, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoietna oar očnioa zoaša 450 mli- narjev,^ za tujino 1.125 dinar- |ev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.