87. številka. Ljubljana, v sredo 17. aprila 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. htitaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-opcrske dežele za vae leto lf> gld., /a pol ItM 8 gld., ka Setti leta 1 *rld., za j vitsec 1 gld 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za ćotrt leta ;» gld. 3(> kr., za jeden mesec 1 gld. tu kr. Za pošiljanje »a dom rncuna se po 10 kr. na mesec, po IU> kr. /,a četrt leta. — Zu t ti je dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od štiri&topne petit-vrste po «> kr., če se ozmtn'lo jedenkrat tiska, po ft kr., če se dvakrat, iti pu » kr„ če so. trikrat sili večkrat tiska. Dopisi naj se i/.vole frankiraii. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 1*2. Up ra vii i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administraiivne stvari. Katastrofa VIIIIOIU ■!«>«• . Noe ima svojo moč! In čim se j« včeraj jolo mračiti, hiteli so ljudje zopet na varne kraje kampirat; le malo je bilo takih, ki so se upali prebiti vso noč doma; ogromna večina prebivalstva je prenočila na prostem, nekateri že v šotorih, katere so bili tekom popoldneva postavili vojaki na določenih krajih, ostali pa zopet po vagonih državne in južne železnice, primitivnih Šotorih in kolibah ali kar na prostem. Ker je noč zopet bila jasna dasi hladna, se je že že prebilo, a kaj, ko bi jelo deževati? Danes nadaljujejo vojaki postavljati šotore, a že sedaj se kaže, da jih ne bode dovolj ; zakaj tudi taki ljudje, katerih stanovanj potres ni nič ali le neznatno poškodil, se boje prenočevati doma in silijo v šotore. Nocojšnja noč je minila, ne da bi se bilo kaj posebnega primerilo. Čutili so se trije sunki, prvi ob ■/* na 10 drugi ob '/912. tretji ob 4. uri, a škode niso nikake naredili, pač pa povečali splošno zbeganost, in dražili domišljijo. Nadarjeni ljudje so liitro izmišljali novih vestij ter z njimi vzuemirjali prebivalstvo. O naravi potresa. Sodbe strokovnjakov soglašajo v tem, kar smo včeraj povedali glede narave tega potr« sa. (ig. prof. V od ušek in nadkomisar Putio k so dita, da je potres posledica obilnih voda, vsled katerih so se v zemlji zgodile velike pretm-mbe. Strokovnjaki meteorologiškega centralnega zavoda na Dunaji prerekajo na podlagi I arometriških opazovanj in po konstelaciji planetov z vso odločnostjo govorico, da je potres posledica zračnega tlaka, oziroma konstelaciju planetov. V nedeljo je bil zračni tlak povsem nepremenjen in barometer je popolnoma normalno padal in stopnjeval. Tudi Fal-bova teorija je dokaz, da ta potres, ki je pri nas pronzročil toliko nesrečo, ni posledica konstelacije planetov. Falb pravi v svojem koledarju „Kritischo Tage", da so primerjajo potresi navadno na dan, kadar je mlaj, da pa šesti dan po mlaju je za potrese najneugodnejši čas. Na dan potresa, dne" 14. aprila, je pa bilo prav šest d ni j po mlaju. Vse te okolnosti govore za teorijo nad komisarja Puticka in prof. Vodušeka. Središče potresa je brez dvoma Kras. Ker so se sunki hitro ponavljali in ker ho bili sila močni, je sklepati, da so se v kraških dolinah in jamah zgodile velike premembe, da je skalovje popokalo in da se je pod zemljo kaj podrlo. Ker se sunki ponavljajo, sklepajo strokovnjaki, da j« v naših krajih nastala potresna perijoda, da se bodo potresi morda še več tednov, a s čedalje bolj pojemajočo silo ponavljali. Strahu pa zato ni treba imeti, ker je popolnoma neverjetno, da bi prišli še močni potresi. Podoben sedanjemu potresu je bil tisti, ki se jo primeril na Krasu prav pred 25 leti. Središče mo je bila Klana poleg Opatije v Istri. Trajal je sevida s presledki štiri mesece. Začel se jedne 27. in 28, fobruvarja 1870, in sicer z lahkimi sunki, ter trajal do 8. julija. Močna sunka, ki sta prouzročila veliko škode, sta bila dne 1. marca in dne 10. maja. Iz teh podatkov razvidi vsakdo, da je teorija prof. Vodušeka in nadkomisarja Puticka mej vsemi najvnrjetnejša. Če nas na jedni strani bega strah, da bi se mogli sunki ponavljati de nekaj časa, imamo na drugi tolažilno zaveat, da bode njih moč vedno pojemala in da se nam ni bati takih velikih nesreč, kakeršna nas je zadela na velikonočno nedeljo. Škode* V Ljubljani se jo šele včeraj moglo površno pregledati, koliko škodo je prouzročil potres. Po slopja so dosti boje poškodovana, nego je soditi na prvi pogled, zakaj malo je hiš, kjer bi zidovje ne bilo hudo razpokano, in sicer tako hudo, da je nevarno v dotičnih prostorih prebivati. Komisije so včeraj začele pregledovati poškodovana poslopja in so koj đeloširale mno^n rodbin. Vse kaže, da utegne število deložiranih rodbin zelo narasti. Mej hiše, katere smo v včerajšnji številki navedli kot jako poškodovane, spada tudi hiša dra. Stareta na Marije Terezije cesti in hiša imenovana „Pri krajcarji", dočitn je Kolizej tako podrt in razbit, da bi po sodbi strokovnjakov najbolj kazalo, podreti celo poslopje, zakaj tudi če se še tako skrbno popravi, ne bo nikdar več varno stanovati v tej hiši. Poškodovano je tudi poštno poslopje, kranjska hranilnica — „Narodni dom" je povsem nepoškodovan — kazino in vse nove hiše na Tržaški cesti. Na Sv. Petra cesti je jako mnogo hudo poškodovanih hiš in takisto tudi na Sv. Petra naBipu. Celo na dra. Gregorča še nedozidani hiši se vidijo posamične pokotine. Hiše na Velikem trgu, kar jih obroblja grad, so primeroma prav malenkostno poškodovane, kaznilnica na gradu pa je hudo trpela. Včeraj so se že začele najnujnejše poprave in so se podprle nekatere hiše, tako Souvanova v Še-lenburgovih ulicah, v kateri je bila svoj čas nastanjena čitalnica, in Mavrjeva na sv. Petra cesti. Sploh pa bi bilo želeti, da se vsaj najpotrebnejše varnostne priprave čim prej store, dokler je vreme lepo. Ljudje bi potem z večjim zaupanjem se vrnili v svoja stanovanja. Krivo bi bilo misliti, daje potres naredil škodo samo na poslopjih. Mnogim ljudem je nastala čutna škoda na pohištvu, utrnilo se je tudi jako mnogo blaga po pr< dajalnicah in poškodovano je razno orodje. Kleinmayrovu tiskarna je hudo trpela, parni stroj v opekari Zupančič & Knežje zelo poškodovan, tovarniški veliki dimniki so vsi poškodovani. Hiša Kapacheva na Prešernovem trgu je znotraj grozno razdelana. V nedeljo po noči ljudje, v njej bivajoči, se ven niso mogli in so jih morali ognjegasci nesti po lestvah Pasaža v nekaterih ulicah, mej drugimi tudi v Špitalakih, je še vedno zaprta. Nesreča se rasen tistih, katere smo včeraj navedli, ni primerila nobena, pač pa je bilo na dan potresa nekaj konj ubitih ■'oškodovani* cerkve. Dopoludne je padel s stolpa stolne cerkve ondu za okras stoječi nekaki piramidi podobni kamen. V šenpeterski cerkvi so je utrgal manjši zvon in padel na spodaj stoječe trame, kjer je obležal. Iiuy.nl dobrotniki. Mej dobrotniki, ki so te dni jasno izpričali svojo požrtvovalnost in človekoljubnost, imenovali smo včeraj na kratko tudi posestnika gospoda Fr. Jakopiča v Krakovem. Gospod Jakopič ni samo izposodil vse svoje kadi (nad 150), da se je v njih nastanilo ljudstvo na njega posestvu na Mirji in takisto na vrtu, nego vsa njegova rodbina se neumorno trudi postrezati, kolikor je sploh mogoče, z vsakeršnimi potrebščinami za prenočevanje, ubožnejši ljudje vrhu tega popolnoma brezplačno dobivajo jedi, pijačo itd. Tako človekoljubje je pač vredno še posebnega in glasnega priznanja. Drugi pa so zopet porabili občno nesrečo, da bi svojega bližnjika čim izdntn jše odrli Zlasti ne kateri fijakarji so se odlikovali. Ko so v nedeljo ponoči pribežali ljudje na ulice, hoteli so nekater-n:ki proti primernemu plačilu najeti fijakarske vozove, d« bi v njih prebili noč. In dotični fijakarji so za neupreženi • oz, s katerim pozno po noči itak niso mogli ničesar zaslužiti, zahtevali po 15 do 18 gld ! Tolika lakomnost v očigled veliki splošni nesreči je ogorčila občinstvo v največji meri. Tuđi sicer zahtevajo fijakarji za vsako vožnjo po trii.r.* več, kakor jim gre. Opozarjamo občinstvo, da mor.\ fijakar voziti za ceno, kakor jo določa tarif; kdor bi se ustavljal, tistega naj vsakdo brezobzirno OVadi policiji. Mej dobrotnike je strti tudi zapovednika ftent-peterske vojašnice. Na prostoru pred vojašnico so te dni nočili ljudje, bivajoči v okolici. Zapovedujoči podpolkovnik je pa danes ljudem, kakor se nam poroča, to prepovedal, dasi nikomur napote niso delali, Čujemo, da so se nekateri gospodje pritožili pri kornera poveljništvu v Gradoi. Pretakava terena. Državni geologiški zavod je poslal svojega člana, gnanega geologa cbr. Suaaaa v Ljubljano, la preišče teren. Sness je že odpotoval. \OVl Ktlllki. Zemlja vibrira še vedno in potresni sunki dasi slabi, ča«ih celo komaj čutni, se ponavljajo. Včeraj in danes je bilo vseh skupaj 18 takih sunkov, a nobeden ni trajal nad tu sekunde. Kakor smo že rekli, niso ti minki nikake škode prouzročili. *ln#.hu h ožja. Tudi danes so se na javnih mestih darovale sv. maše. Mrrine In katante. Pri toliki nesreči morali bi pač omikunci ljudstvo miriti in ne begati n. pr. s tem, da šta-cun ne zapirajo tam, kjer nobene nevarnosti ni (in pri tleh je v obče ni), nego celo javne lokale, kavarne in gostilne. Ljudje, ki morajo kampirati, vender ne morejo celo noč zmrzo-vati. Mnogi ne morejo doma kuhati alt doma peči, a javni lokali, ki BO /a to patentirani, da Ijn-den postrežejo, jim uhod branijo brea potrebe, mesto da bi jim človekoljubno odprli pribežališče in jim postregli z neobhodno potrebno hrano. Če je gostilničarjem dober naš denar v sreči, zakaj bi ne bil tudi v nesreči? Dobrohoten nasvet. Še nekaj: Kjer mora mnogo ljudij kampirati, tam je treba tudi — latrin. Vrt deželnega dvorca bi bil za to pripraven. Prehlajenj bode tako preveč, a k tem ne potrebujemo še legala. Kaj pa javna peč, katero bi vojaštvo lahko postavilo? \o% i šotori. Mestni župan g. P. G r a s s e 11 i je potom tukajšnjega vojaškega Štaoljekega poveljništva prosil komo poveljništvo, naj bi prebivalcem ljubljanskim, ki so brez stanovanj, dalo na razpolaganje vse šotore, kar jih ima. Nadejati se je ugodne rešitve. Vagoni in obelnalvo. Župan G r a s s e 11 i je danes brzojavno prosil vodstvo drž. železnic , naj bi poslalo v Ljub -Ijano kar more največ železniških vagonov, da Be v njih nastanijo ljudje, ki ne morejo v hišah stanovati. Kaiijen vojak. Javili Brno včeraj, da je bil ranjen naUdesetnik vojaške godbe iteinholz in po došlih nam poročil.h pristavili, da je že umrl. Danes se nam poroča, da se je bdo pač bati, da umrje Reinholz, da pa se je .stvar obrnila na bolje in utegne Reinholz ozdraviti. 1 mrl je v bolnišnici stavec Praschek, kateremu je bil v nedeljo ponoči padla opeka na glavo. Danes nadaljujemo s poročili o potresu, kakor smo že včeraj obljubili. Vedno vidneje je, da je naravnost grozovita nesreča, ki je zadela slovensko domovino. Vič Potres je provzročil jako mnogo škode. Hudo je prizadeta Zdešarjeva nova hiša, nadalje znana hiša pri Bobenčkn, dočim je v Seemannovi tovarni se podrl veliki kamin. Ljubljanska okolica. V okraju ljubljanske okolice je bilo ubitih šest, ljudij. V Gorenji Šiški trije, v občini Vino jedno dete, v Bizoviku jedna ženska, v ('rnučah jedno dete. V Studeucu sta poškodovana šola in župnišče. V papirnici v Vevčah se je podrl tovarn ški dimnik, in je nevarnost, da se še drugi podere. Na Črnučah sta močno poškodovana cerkev in šoli in sta se moral" zapreti. Smlednik. (Jrožno noč prebili smo od velike nedelje na velikonočni ponedeljek. Po noči ob 1 1. uri lf> minut nastal je silen potres, kakeršnega najfttarejii ljudje ne pomnijo. Prvi sunek trajal je skoro 30 sekund. Bdo je strašno slišati, ko so ljudje vpili in je živina tulila. Hiše v vasi so vse več ali manj poškodovane. Župnišče, šola in grad barona Lazzarinija so zelo poškodovani, posebno zadnji dve poslopji. Šola morala se bode za nekoliko časa zapreti, da komisija vse pregleda in da 8>' bode vse popravdo. V gradu padel je v neki sobi strop na tla. Tudi cerkev je nekoliko poškodovana, križ na zvoniku je potres popolnoma na stran nagnil. Službe božje opravljale so se vse na ptostem. Škofjaloka V nedeljo zvečer ob 11. uri 17 minut prestrašil je silen potres prebivalce našega mesta. Prvi sunek trajal je 7 sekund. Drugi sunek sledil je prvemu čez pol minute, toda bil je krajši, a precej močnejši od prvega. Do jutra čutilo se je m 1<> stresov, izmej katerih je bil oni okoli četrte ure najmočnejši. Takoj pri prvih dveh sunkih zrušilo se je veliko število dimnikov. Prebivalci so se spočetka zbrali sredi trga, tako da jih raz strehe leteča opeka ni mogla doseči. Mestni gospod župnik dal je preplašenemu in plakajočemu ljudstvu blago-slov z Najsvetejšim. Ker se je še vedno treslo, drlo je vse iz mesta pod Kamenit ni k, kjer so zanetili več ognjev. Žalostno je bilo gledati na pol oblečene trepetajoče ljudi pri ognjih; in vse je molilo. Zjutraj, ko so se ljudje počasi zopet v mesto vračali, videli so še le škodo, ki jo jim je ponočni potres prizadel. Raz nekatere hiše popadali so vsi dimniki. Zidovje je povsod poškodovano. Nekaterim hišam je posebno v notranjih prostorih treba hitre po moči. Cerkve in grad nad mestom, ki se je pri zadnjem velikem potresu leta 1511. sesul, a na istem mestu zopet sezidal, niso veliko trpeli. Pač pa je S taro loška cerkev močno poškodovana in ravno tako tudi lepa starinska Crngrobška cerkev. V ponedeljek ob 4. uri pri nas ni bilo tako hudega stresa kakor se v Ljubljani govori, vender se je omet v mnogih hišah krušil. Radovljica. Dne 14. t. m. ob 1 t12.#uri ponoči je bil hud potres, ki je trajal najmanj 30 sekund. Po maštu je nastala velika panika. Ljudje so zapustili svoja stanovanja, v koja se isto noč niso več povrnila. Potres se je večkrat ponavljal. Nesreča se ni posebna zgodila in tudi škode ni, le grajščina je precej trpela. Tudi drugo noč ljudje niso mogli iti k počitku, ker se je pričakovalo, da se bode potres ponavljal. To se je tudi zgodilo. Po noći so se čutili večkrat, slabejši sunki. Planina pri Rakeku. Tu je bil z daljšimi in krajšimi presledki skoro vso noč potres. Najmočnejši in najdaljši, z votlo bobnečim grmenjem spremljani sunek, od juga |>roti severu so čutili ob četrt na polnoči, zadnjega pa ob sedmi uri zjutraj. Nesreča se sicer ni zgodila nobena, a ljudje so bili vender tako preplašeni, da so bežali iz hiš pod milo nebo. Voda, ki je zaprla zvezo z Rakekom in postajališčem Planino, le počasi vpada in gotovo bode preteklo ie mnogo dnij, ali celo tednov, predno bode zopet kazala dolina svoje prijazno pomladansko lice. Begunje nad Cerknico, dne 15. t. m.: Sinoči ob 1 -1 '2. uri se je čutil hud potres. IV-navljd se je v presledkih do 7. ure zjutraj. Pod- zemeljsko hučanje in hudi sunki so ljudi, ki so že spali, spravili iz postelj in nastal je silen strah. Preplašeno prebivalstvo je bežalo na ulice, boječ se hujše nezgode. Vseh sunkov je bilo 7—9. Najhuje je bila prizadeta, kakor se zdi, šola. Ta potres m je močno čutil po vsej Menišiji. Danes vlada tu velikansk strah, da bi se potres ponavljal. A do */4 na 12. ponoči, ko vam to pišem, novega potresa še ni bilo. Ljudje po hišah z večine čujejo. Novo mesto. V ponedeljek so se pri nas ponavljali potresi do desetih dopoludne. Okna so zvenela, živina je bila nemirna. Konji so prhali hoteč odtrgati se od jasli j. Zidovje v Novem mestu ni dosti razpokalo, ker mesto stoji na trdi skali. Na mehkejšem svetu so potres huje čutili. Pri nas potres ni spravil ljudij iz ravnotežja na ulici, kakor pred 14 leti v Zagrebu, kjer so nekateri ljudje spali na ulicah. V pogorelih Toplicah je potres razrušil ostale dimnike in nekaj zidovja. Trebnje V noči od 14. do 15. t. m. je bil tukaj močen potres. Prvi sunek je bil ob 11. uri 17 minut, potem smo pa čutili manjše sunke vso noč. Bostanj. V nedeljo ob 11. uri 17 minut po noči je bil tukaj silen potres. Ponavljal se je devetkrat. Cerkev je zelo trpela, pa tudi šola, in večja poslopja sploh. Pri neki hiši sta se podrla dva dimnika. Lukovica. V gotskem slogu zidana cerkev v Krtini pri Lukovici je zelo poškodovana, samo na notranji opravi je 500 gld. škode. Moravče. Pri nas je v nedeljo malo po jed-najsti uri bil silen potres. Podirali so se dimniki, ne-trdni oboki in slabo zidane hiše. Do polnoči so se vrstili manjši suuki drugi za drugim. O polnoči je bil zopet močnejši sunek, potem pa slabši do polu-petih zjutraj, ko se je zopet močneje stresla zemlja. Dopoludne se je zopet večkrat čutil potres. V cerkvah ne mašujejo, ker so razpokane. Sknda je velika. Bohinjska Bistrica. Pri nas je bil v nedeljo ob 11. uri 'JO minut nenavadno močen potres, ki je trajal 15 sekund. Ljudje so se prebudili iz najboljšega spanja in bežali na ulice. Slišalo se je močno podzemeljsko bobnenje. Do sedmih zjutraj se je streslo 23krat in sicer petkrat jako močno. Prvi in osemnajsti sunek sta napravila te-le nesreče: 1. V farni cerkvi na Boh. Bistrici padel je na desni strani velikega oltarja viseči lestenec na tla, da se je popolnoma zdrobil. 2. V farni cerkvi na Boh. Beli razpočil se je po sredi cerkve obok tako močno, da se v ponedeljek ni opravljala služba božja. 3. Drugih malih poškodeb je pa brezbrojno, da so se pokazale razpokline zidovja, zrušili so se dimniki, in da je bilo veliko ljudi omedlelo zaradi strahu. Skoraj največji strah pa je bil v Srednjivasi. Slučajno imeli so v neki hiši mrliča na odru in kakor po navadi, se tukaj mrlič straži ponoči; mej tem časom ko je nastal ob 11 uri 20 minut potres, bila je ista hiša napolnjena z ljudmi pri mrliču. Ko se je pa začel mrlič premikati, in razne cvetlice okoli odra padati ob tla, nastala je velika zmešnjava, in grozen strah. Kličoč: oh Marija! mrlič vstaja? pobegnili so ljudje iz hiše, dokler se niso prepričali, kaj da je to, namreč potres. Selca. V noči od 14. na 15. t. m. imeli smo tukaj silen potres, kateri je veliko strahu provzročil. Prvi potres je bil ob 11. uri 20 minut in je trajal kakih 25 sekund. Bil je to najsilnejši. Ljudje so strahotna bežali iz bivališč. Drugi bolj močni potres je bil ob 12. uri 30 minut. Zadnji bolj močni potres je bil ob 3,4 na 7. uro zjutraj. V celi noči smo čutili Mkrat potres. Več hiš je poškodovanih — nekatera poslopja so se podrla — namreč oboki so se zrušili. Mej drugim je novo šolsko poslopje v Selcih in župnišče v Bukovšci zelo poškodovano. Ljudje so silno prestrašeni. Ribno. V nedeljo ob polu dvanajsti uri je pri nas bil silen potres. Nekatere hiš« so se razpokale. Tiči v bližnjem gozdu so začeli peti, živina je bila vsa zbegana. Ljudstvo je bilo grozno preplašeno, kajti mislilo je, da bode drugi dan sodni dan. Vso noč ponavljali so se slabši m močnejši sunki. Potres se je pa tudi čutil v Kontnem, Bodešcah in na Selu. Dolsko. V nedeljo čutil se je ob četrt na dvanajsto uro močen potres. Ponoči je bilo še več sunkov. Ljudstvo je močno prestrašeno. Cerkvi v Dolu in pri sv. Katarini sta močno poškodovani. V Klecah in v Dolu ni nobenega dimnika. Nekaj obokov in stropov se je podrlo. Več hiš se jo razpokalo, jedna Be je v notranjem delu podrla. Slivnica pri Cel j i. V nedeljo po noči II. na 15. t. m. ob V'« 12. uri jo bil zelo grosoviten čez jedno minuto trajajoči potres. Za tem strašnim podzemeljskim gromenjem jih je bilo do ■/« na 6. j zjutraj še 9, mej temi 6 močnih aunkov. Bobnenja j se je vselej pred sunkom zelo slišalo ter je šlo ' od jugozahoda proti severovzhodu. Vsi ljudje so prestrašeni nad tem groznim potresom. Nekaj dim-! nikov je porušenih in obsidja na nekaterih hišah so odpadla. Zelo stari ljudje ne pomnijo tako groznega podzemeljskega bobnenja. Na hribu se je bolj čutilo, kakor po dolini. Smarije pri Jelšah. V nedeljo po noči ob 11. uri 20 minut je bil grozen, čez 20 sekund trajajoč potres, prišedši od jugovzhoda, da so celo zaklenkali zvonovi v zvoniku; za tem so se se v kaki pol uri čutili 4 sunki. Zbudivši se iz prvega spanja, so ljudje zbegani hiteli iz hiš. Pri nekaterih hišah je napravilo v stenah in stropih precejšnje razpokline, več dimnikov je razrušilo. Najhujše je napravilo v poslopju okrajnega sodišča, kjer je razun drugih razpoklin Še posebno močno poknil obok po hodnikih v drugem nadstropju, da se je opeka rušila. Sodnikova obitelj je morala pobegniti sredi noči iz svojega stanovanja v drugem nadstropju v pritličje. Tudi v okolici so bile videti povsod luči po hišah. Proti 2. uri so se pomirili ljudje in sp t legli k počitku. A pozneje ob 3. uri 45 minut je bilo čutiti zopet novih ne preslabih sunkov, 3 zaporedoma, 2 pozneje, zadnji ob 5. uri 50 minut. Nek star mož, bedevši od prvega potresa vso noč, naštel je celo 15 sunkov. Velenje. Potres, kateri je bil od 14. na 15. dan t. m., bil je tako grozen, da se ga še najsta-reji ljudje ne vedo spominjati. Bilo je 14 aunkov. Grozen strah in trepet. Ljudstvo ae je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupano ljudstvo se boji iti v hiše. Na Skala k i cerkvi poškodovan je stolp. Skale v Šaleški dolini. V nedeljo zvečer smo imeli tukaj potres. Bilo je okoli devet sunkov. Najmočnejši je bil ob ll1;t po polunoči. Hiše so se pošteno gugale, podboji so škriptli, v zvoniku je zvon zaklenkal. S faro v ž a je vrglo jeden dimnik in tudi cerkev je na nekaterih krajih poškodovana, čeprav ne opasno. S pročelja je padel neki meter dolg in par centov težak kamenit obe lisk . . . . Ljudje so bežali iz hiš in nekateri do jutra prebedeli. Smer potresu ni bila vsakikrat jednaka; večinoma od vzhoda na zapad iu od severja na jug. Globoko pri Brežicah. V noči od 14. na 15. dan t. m. bil je tukaj potres. Prvi in najjačji sunek se je čutil ob 11. uri 25 minut pred polnočjo. Zjutraj ob pol 5. uri se je zopet čutil rahel sunek. Vsled potresa je šola na Globokem precej poškodovana, vender se pouk ne bo motil. Hum pri Ormožu. V nedeljo okolu pol dvanajstih po noči je bil hud potres v treh udarcih, ki je trajal 8 sekund. Padle so posode, podrle se skladanice drv in zidovje razpokalo. Sv. Pavel pri Preboldu. Tukaj je bil v nedeljo zvečer silen potres. Prvi sunek je bil ob 11. uri 17 minut in je trajal 2 minuti. Nalaljni sunki niso bili tako močni. Do jutra se je zemlja stresla še osemkrat. Podsreda na Štajerskem. Jedva smo se malo pomirili od zadnjega usada, ki je prouzročil toliko škode, kar smo zopet prebili v nedeljo zvečer velik strah. Hud potres nas je o polnoči jako nemilo vzdramil iz sladkega spanja. V poldnevniški smeri se pomikajoči potres poškodoval je več ali manj malone vsa poslopja. Bližnji podsredški grad je tako poškodovan, da v jednem delu ni več smeti stanovati, čudno pa je, da od usada udrti del ne kaže nikake spremembe. Tudi v Kozjem so hiše precej trpele, udri se je v neki hiši celo strop. V RajhenburgO je bil močen potres ob 11. uri 20 minut Ljudje pripovedujejo, da je bilo do 4. ure zjutraj trinajst man šili potresov. Bližnji zelo trden grad kjer bivajo očetje trapisti, kaže tudi več razpoklin. Iz vseh sosednih krajev prihajajo nevesela poročila. V Kapelah pri Brežicah je baje cerkev močno poškodovana Podgora pri Gorici. V nedeljo zvečer ob II1;,, uri ponoči bil je strašansk potres, katerega je spremljalo močno podzemeljsko bobnenje. Ta sunek jo trajal 8 sekund, a bil je toliko močan, da so ljudje ustajali ter na prosto bežali, temu sunku sledilo je še do 7. ure zjutraj osem druzih manj močnih. Ljudje so na prostem skoro dneva čakal; Zidovi hiš so se močno poškodovali in nekateri dimniki se podrli. Is Kobarida. Na velikonočni večer bil je potres. Prvi sunek trajajoč 6 sekund bil je ob 11. uri in 5 minut. Ta sunek bil je tako silen, da smo od strahu iz postelj poskakali. Ob 11. uri in 20 aek. bil je drugi šibkeji :> sekunde trajajoči sunek, pet minut za tem zopet bil je precej močan in 2 minuti trajajoč sunek, o polnoči in 5 minut zopet šibek, hitro za tem peti 1 sekundo trajajoč, ob 12 in 3/4 pa šesti šibki sunek. Zjutraj ob 3. uri in 55 minut čutiti bilo je zopet dva šibka 1 sekundo trajajoča sunka. Smer imel je od izhoda proti zahodu. Sv. Lucija ob Soči. Velikonočno nedeljo se je ob četrt na dvanajsto uro tukaj čutil močen 10 minut trajajoč potres. Drugi sunki so bili slabši. Slišalo se je podzemeljsko bobnenje. Treslo se je tudi v Tolminu, Volčah in v hribih itd. Posebnih nesreč ni bilo, le posamični dimniki so se podrli in slabši zidovi popokali. V Vovčah se je podrl del stropa v neki hiši. Trst. V nedeljo zvečer čutil se je v vsem mestu močen, valovit potres, ki je trajal deset sekund. Sunki so se ponavljali tudi v ponedeljek zjutraj. Prebivalstvo je bilo močno preplašeno zlasti v gledališču, kjer se je jel majati velik lestenec in so ugasnile luči. Sprva so ljudje mislili, da gori. Iz hiš bežali so Ijndje na ulice, kjer so ostali do jutra, dasi je bilo jako mrzlo. Nekatere hiše so razpokale. Tudi okrog Trsta se je čutil močen potres. Opatija. V nedeljo ob četrt na 12. uro je bil tukaj 20 sekund trajajoč potres. Ptujci so ostavili svoje hiše in se nastanili pod prostim nebom. Več ptujcev se je v ponedeljek odpeljalo iz Opatije. Potres se je ponavljal vso noč. Tud>i se je čutil v Lovranu, Iki, Veprincu, Volovskem in na Peki. Zagreb. V nedeljo je bil tukaj valovit, pa ne posebno močen potres. Hiš ni dosti poškodoval. Prebivalstvo je mirno. Prezid. Na velikonočno nedeljo zvečer bil je v Prezidu ob 11. uri in 15 minut hud potres s podzemeljskim bobnenjem. Že trideset let ljudje tako •ilnega potresa ne pomnijo. Ljudje bežali so iz hiš, boječ se, da se podero. Do sedmih zjutraj bilo je 13 sunkov. Rim. V nedeljo zvečer je bil potres v Veroni, Bellunu, Padovi, Benetkah, Rovignu. Piacenzi, Ferrari, Pessaru, Maceratu, Florenciji, Rftveni in Arci-realu. Posebno velik strah je bil v Benetkah. Kakor posnemamo iz poročil, se je potres razprostiral jako na široko, do Florence in Raven« v Italiji, po južnem Tirolskem, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Hrvatski, velikem delu Ogerske, na severu do Dunaja, Linca in Solnograda, po južnem Tirolskem, kakor v Meranu in Bocnu. Izredna seja obč. sveta ljubljanskega dne 16. aprila 1895. Gosp. župan G ras se Ili konštatuje, da je navzoče potrebno število članov za izredno sejo. V tako žalostni priliki se pač še ni zbral občinski zastop. Treba je občinskemu svetu ukreniti potrebno, da Be preprečijo nevarnosti, ki bi utegnile nastati vsled poškodovanj, katere je prouzroči 1 silni potres velikonočnih dni. Najnujnejše se je odredilo, a mnogo je treba še storiti, posebno, da se skrbi za uboge prebivalce, ki nimajo stanovanj in za obrtnike, ki ne morejo izvrševati svoje obrti. Dogovoril se je že z gosp. deželnim predsednikom glede podpor oziroma brezobrestnih posojil in s tovarišem g. Hribarjem zarad nekaterih drugih stvari. Nastavilo se bode še danes 30 velikih vojaških šotorov, v katerih bo prostora za blizo 1000 osob, namreč 10 v Zvezdi, i0 na igrališči pod Tivoli, kjer imajo ljudje večinoma že svojo posteljno opravo, 5 na ledini poleg parnega mlina in 5 v Trnovem in Krakovem ob Gradašci blizu meščanske vojašnice. G. obč. Bvetnik naj delovanje magistrata podpirajo z dobrimi nasveti. Obč. svetnik g. Hribar stavlja več nujnih predlogov, rekši, da nujnosti pač ni treba posebe utemeljevati. Nesreča, ki je zadela naše stolno mesto, je utemeljanja dovolj. Predloge smo prijavili že včeraj. Morda bi se tudi v novi deželni bolnici nastanili začasno tisti, ki nimajo stanovanj ■— ako to ne gre, naj se zgradijo barake. Podžupan dr. vitez Dleiweis: Tudi drugod so se zgradile barake, vojno ministerstvo bi to lahko storilo Barake so pripravnejše nego šotori, ki niso za zdravje ugodni. V bolnici ne hode moči nastaniti ljudij, ker bo treba bolnike iz poškodovane stare bolnice premestiti v novo in bode treba intenzivnih del. A v stari bolnici hode nekaj prostorov v pritličji. Podpira predlog glede brezobrest nili posojil vlade, kakor se je /godilo tudi v Zagrebu, ki se je po veliki nesreči še bolj povzdignil vsled izdatne državne podpore. Ljubljana je najbolj prizadeta, vlada bode morala d h t i tudi tu izdatno pomoč. Obč. svetnik Petričič" pravi, da je škoda res velika, da bode manjkalo delavcev, da bi bilo treba dobiti pomoč tudi od drugod. Šotorov bode premalo — barake naj bi se tudi zgradile za take, ki hi radi kaj plačali za njih porabo. Posojilo naj bi se vzalo iz loterijske zaklade le proti povrnitvi. Obč. svetnik H ras k y predlaga, naj se naprosi tudi presvetlega cesarja za pomoč. Trgovinsko ministarstvo naj bi se naprosilo, da pošlje rezervne vagone železnic na razpolaganje, kar bi bila najhitrejša pomoč. Obč. svetnik Vel k a vrh meni, da v stari cukrarni bi mnogo ljudij dobilo prostora, naj se torej obč. svet obrne do udove Pongračeve Obč. svetnik Trček: Južna železnica je že 100 vagonov dala, če jih še toliko pride, hode prevelik dren. On je proti temu, da bi se ljudje nastanili v stari cukrarni. Želi, da se tudi za Št Pe-tersko predmestje nastavi nekaj šotorov Obč. svetnik Pire: Mnogo ljudij bi šlo začasno na Gorenjsko, ako bi bile zveze ugodnejše. Skrbeti bi bilo, da se uvedejo sekundarni vlaki. Obč. svetnik vitel Zitterer: Obrniti se je tudi do kranjske hranilnice za veliko posojilo, katero bode gotovo dovolila. Obč. SVetnik Ravnikar: Strah je bil neopravičen vsled lažni i V i h poročil, s katerimi se ljudstvo bega. Časniki naj bi ljudi poučili, da se urmri (»rebivalstvo. Gosp župan Crrasne 11 i odgovori, da se je za to že skrbelo. Ra znaš alci ta ci h lažnjivih vesti naj bi se naznanili magistratu, da se eventuvelno kaznujejo. Časnike je že naprosil, da prijavijo rak pomirjujoč poziv. Obč. svetnik Žagar želi, da bi se tudi na cesarja Jožefa trgu nastavili šotori, sploh na vseh javnih prostorih. Obč. svetnik vitez Zitterer želi, naj se tudi na javnih prostorih nabijejo tiskani pozivi, da se ljudstvo umiri. Obč. svetnik Trček želi, naj se vnanjim obrtnikom dovoli, da smejo v Ljubljani delati. Zupan Grasselli pravi, da za taka dela bode? treba posebne zvedeuosti. Ako mojstri dobe Spretnih delavcev, se bode ustreglo vsem potrebam, tšdal se je ze j»oziv dotičnim mojstrom. Vnanjih podjetnikov ne kaže vabiti se/tti, ker moramo varovati v j»rvi vrsti domače obrtnike. Obč. svetuik Hribar odgovarja nekaterim opombam V poslopje stare bolnice in cukrarne ne hi v teh časih nikdo hotel iti. Glede sekundarnih vlakov naj bi se pooblastil g. župan, da izposluje sekundarni vlak, ki bi vozil ob 1 „7. uri zvečer iz Ljubljane do Lesec in ob l/»tt. uri zjutraj iz Lesec v Ljubljano Ugovor g. Petričiča se mu v takem položaju ne zdi umesten. Glođe predloga g. viteza Zittererja meni, naj bi se hranilnica prosila za takojšnjo izdatno podporo a ne za posojilo. Po površnih ceni 1 i h Jo škode za 3 do 4 milijone gld., treba bode torej izdatnih svot, bodisi podpor ali brezobrestnih posojil. Zupan Grasselli: Šotori bodo za prvo silo zadoščali — za pozneje se bodejo postavile barake, katerim se ne bodemo mogli izogniti. Tudi v ne polki dovanih šolskih prostorih se bodo začasno nastanili ljudje, dokler se ne prične ustavljeni pouk, ko se natančno pregledajo vsa šolska poslopja. Za danes žalibog ni več šotorov na razpolaganje. Glede vagonov misli, da ne bode mogoče dosti več dobiti jih, ker drž. železnice nimajo preveč preostajajočega materijala. Obrniti bi se bilo na vrhovno ravnateljstvo drž. železnic. V barake, ki so dosedaj služile za kužne bolezni, ne gre nastanjevati ljudi, kakor se je predlagalo. Voli naj se permanentni odsek, ki bode oskrboval v-e potrebno. Tretjina obč. sveta naj bi v alfabetnem redu vsak dan imela sejo Pri glasovanju se vsprejmejo predlogi obč. svetnika Hribarja in dodatni predlog g. vit. Zit-tere rja glede hranilnice, ki naj odpošlje v odbor dva zastopnika ter g. H ras ke ga in g. Pir ca glede sekundarnega vlaka. Dostavek g. P e t r i č i č a ad 2. da se to posojilo vrne, se odkloni, istotako ad 3. Glede barak se naprosi vojno poveljništvo, naj da na razpolago vojake za zgradbo, ter da se do bi še več šotorov. Zupan zaključi ob 2 uri sejo z željo, da nas Bog obrani jednake nesreče ! Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. aprila — (Apelovanje na milosrčnost.) Deželni poslanec Ivan Hribar prosil je danes gospoda deželnega predsednika, naj bi pri c. kr. notranjem ministerstvu izpoaloval, da bi se deželnim oblast-vom vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in kronovin naročilo zbirati mile darove za ubožno pO grozoviti elementarni nezgodi tako silno prizadeto prebivalstvo ljubljansko. Gospod deželni pred s* (In i k, ki se zares neumorno prizadova, da so ublaži nepopisno — po potresu prouzročeno — gojje, obljubil je, da bode tudi tej želji radovoljno ustregel. Dalje naprosil je omenjeni deželni posla- nec uredništvo „Narodnich Listu" v Pragi brzojavno, uredništva ostalih \ečjih čeških listov pa pismeno, naj blagovolo nabirati mile darove za tako usodno zadete brate. — (Glas iz občinstva.) Mej mnogimi vse hvale vrednimi sklepi in nasveti včerajšnje seje občinskega sveta, ki je storil, kar je mogoče v prvi sili, pogrešamo vender jednega. Ali bi ne bilo umestno, da se za demoliranje nevarnih objektov in za jednaka najnujnejša dela pokliče na pomoč oddelek pijonirjev iz Ptuja, ki so v tacib stvareh izurjeni? Naj bi se na merodajnera mestu to uvaževati blagovolilo. — (C. kr. deželni šolski svet) je odredil, da naj bodo vse javne in privatne ljudske in srednje šole ljubljanske toliko časa zatvorjene, dokler se ne preišče in dožene varnost šolskih prostorov. — (Odbor akad. društva „Sava") je sklenil družbinski večer, ki bi se moral vršiti v četrtek dne 18. t. m. vsled vladajočih razmer preložiti na nedoločen čas. — (Osobne vesti.) Rudarski upravitelj gosp. Landeniger v Idriji je imenovan višjim rudarskim upraviteljem. Okrajnim šolskim nadzornikom imenovani nadučitelj v Tržiču g. Jožef K rage I j je resigniral na nadzorniško službo. — (Vzprejem učencev v c in kr kadetske šole ) Naznanilo vojnega ministerstva glede vzprejema učencev v c. kr. kadetske šole s pogoji za vzprejem in obrazcem za prošnje je priobčeno v uradne „Laibacher Zeitung" št. 84. z dne 12. aprila t. I., na kar opozarjamo tiste, ki nameri -vajo svoje sinove posvetiti vopiškemu stanu. — (Usad pri Podsredi.) Pijonirji so storili, kar je bilo mogoče za varnost kraja, in ker si p azovi več ne udirajo, so odpotovali zopet v Ptuj. Nesreče se ni voč bati nobene. * (Zopet jeden!) Dunajska policija je izročila dež. sodišču bankirja Riedlinga, ker je lahkoverne ljudi nagovarjal, naj špekulirajo na borzi, v njih imeni izvrševal te sjiekulacije in svoje komitent« na vse mogoče načine varal. II edling je ponudil ."JO.000 gld kavcije, da ga sodišče začasno izpusti, a drž. pravdnik je proti temu protestoval. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Javne seje vršivše se dne \). t. m. pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdana in v navzočnosti ces. kr. vladnega svetnika Josipi Dralke vdeležili so se nastopni zbornični člani : B.tumgartner Ivan, Dogan Ivan, Dolenec Orcslav, Hren Fran, Klein Anton, Kollinann Fran, Lenče^ Alojzij, Omersa Fran Pollak Kari, Rebek Josip, Skabeme Avgust, Souvan Fr. Ks., Stare Feliks lu Žitnik Jernej Zbornični svetniki: Kersnik, Kušir, Luokmann, Pavšler in Supančič so opravičili svoji odsotnost zarad neodložljivih opravil. Zbornični predsednik otvori sejo in imenuJM overovateljema zapisnika zbornična svetnika: Baum-gartnerja in Omersa. Potem naznani dopis gospoda c. kr. dež. predsednika, glasom katerega je Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo za čutila izražena Mu najudaneje od zborničnega predsedstva povodom .smrti Njega c. in kr. visokosti presvitlega gospoda nadvojvodo Albreohta blagovolilo sporočiti dati Najvišjo zahvalo za sočutje in zvesto udanost. Zbornica je vzela to sporočilo stoje na znanje. Nadal|e naznani dopis gosp c. kr. dež. predsednika, s katerim je Njega Prevzvišenost gosp. trgovinski minister blagovolil potrditi zopetno izvo i i t e v zborničnega predsednika in poti predsednika in na znanje vzel zopetno izvolitev provizornoga predsednika zborničnega. Zbornica vzame to na znanje. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. H. Zbornični tajnik, poroča, da je c. kr. deželna vlada poročilo c. kr okr. glavarstva v Kamniku z dne 4. decembra 1894 in izjave ondotnih občin zarad preskrbitve prostorov, oprave, kurjave, snaženja in jiostrežbe za slamopletarske učne tečaje, kakor tudi zemljišč za uapravo uzornih nasadov, poslala zbornici na vpogled m v poročilo, in da se je ob jeduem z ozirom na to, ker je tudi v občini Cerkljanski, okrajnega glavarstva Kranjskega slamo-pletarstvo kot domači obrt razširjeno in se tudi Ondotni merodajni krogi zanimajo za to zadevo, potom okr. t lavarstva v Kranji povprašalo to občino, če bi prevzela navedene stroške. Iz poročil občin in iz poročila ces kr. okr. glavarstva v Kamniku je povzeti, da so se občine Brezovica, Dolsko, Drtija, Zlatopolje, Ihan, Spodnje Koseze, Lukovica, Moravče, Prevoje, Kafolče, Rova, DepalavaS, Domžale, Loka, Mengiš, Radomlje, Šmarca, Kamnik (pogojoma) in Trzin izrekle, da prevzamejo stroške za preskrbitev prostorov za učne teiaje v iilamopletarstvu in le občini Domžale in Trzin sta pripravljeni dati tudi zemljišča za vzorne nasade. Drugo občine, niso ničesar obljubile, deloma zato ne, ker se v njih ne pečajo s slamopletarstvom, deloma zaradi stroškov ne. Po mnenji c. kr. okr. glavarstva bi ne preoatajalo druzega, če bi se ho- telo povoljen uspeh doseči, kakor da bi dežela samo Da sebi neznatne stroške za preskrbitev prostorov za pouk preskrbela in bi plačala najemnino za posamezna vzorna zemljišča. (Dalje prih.) £xzc] a,T7\ls:e. Dunaj 17. aprila. Jutri se začnejo tukaj pogajanja zaradi podržavljenja južne železnice. Budimpešta 17. aprila. Storilec atentata na Hentziiev spomenik, novinar Szeles je čez Prago in Curih pobegnil — kam, se še ne vć Obril se je popolnoma in si barval lase ter tako utikel policiji. Beligrad 17. aprilu. Kraljica Natalija pride te dni sem, pa ne ostane stalno tu. London 17. aprila. Včeraj se je v Si-monostkiju podpisala mirovna pogodba mej Japonsko in Kitajsko. Kitajska bo plačala 200 milijonov taelo odškodnine, odstopila otok Formoso n Portarturski polotok ter odprla trgovini pet pristanov. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja so priporočil raba mnogo desetletij riobroznanegn, pristnega .. Mnll uv^a SeidIitz-praška1', ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse te/kote p robu v ljenja. Originalna škatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpo&ilja ta prašek vsak dan lekar A. MObL, C in kr. dvorni zalagat olj nn DtINAJI, Tnchlauben i). V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLb-ev preparat, ■-»aznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (4—♦») Meteorologično poročilo. J Dan Ćas opazovanja Stanje barometra v nun. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. «a 7. zjutraj 7:t7'2 8*8» C si. v/.h jasno o. « 2. popol. 785*1 L2 0°C si, vzh. jasno 0 00 iti zvečer 7;u 7 ■i 0° C ■1. vzh. 1_ jasno -M JZ 7. zjtitraj 2. popol. zvečer 786*0 7333 7333 — 10" C 14 4» C 1-0° C al, vab. si. vzh. si. v*:b. jasno jasno jasno 0-0) kr. Srednja temperatura 8*4' in »»•S", za 2'7° in 1'7° pod normalom IDuL23.a,jsl£a, "borza, dne* 17. aprila 1895. Skopni državni dolg v notah..... 101 gld. 3knpni drlavnl dolg v srebru .... 101 „ .\vstrijska zlata renta....... 123 „ Avstrijska kronska renta 4° „..... 101 „ Ogerska zlai a renta 4°/,,....... 123 „ Ogeraka kronska renta 1...... Hi* „ Avstro-ojzerske bančne delnice .... 10!» t 3 Kreditne delnice......... 4u4 „ London vista........... 199 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . f)9 „ 90 mark............ 11 „ 90 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci........ 4»» „ C. kr. cekini........... 5 „ Dne 16. aprila 1895. 4°/. državne srečke iz 1. 1854 po 2f)0 gld. 152 gld. Državne srećke iz 1. IHH4 po 100 gld.. . 197 „ Dunava rrg. srečke ;">° , po 1H0 gld. . . 132 „ Zeinlj. obč avstr. 4' ,u . zlati zast. liat. . 123 „ Kreditne srečke po 1O0 gld...... 202 „ Ljubljanske srečke......... 94 „ Kndolfove srečke po 10 gld...... 24 . Akcije m)glo*avitr. banke p<» 200 gld.. lb'9 „ Tra 7f» r>o 86 80 45 96 30 72', 94 «9'/t tO 73 96 kr. 50 50 40 BO Tkalskega pomočnika \?|ircjiiic lakoj (429 — 1) Miko Oberman v Metliki. Notarski uradnik ! ki je v manipulaciji izvežban, v2prejme se v pisarno c. kr. notarja na Dolenjskem s I. majiii-lioni I I. Plača pa dogovoru. Pevci in v godbi izvežbani prosib.-i imajo prednost. — Ponudbe vzpre-•nia iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda11. Na prodaj je trgovina s špecerijskim blagom in že-leznino v Lescah št 5 na Gorenjskem. Povpraša naj se pri J£*»rl.i KitiiMotioiffiC-i* v I .jut »I s uni. (40B-3) Poletni ječmen za setev, n.ijboljSe kakovosti, grajšrinsko blago, prodaja najceneje (391—3) Ivan Wakonijgg •\r Žmartnem pri ILiltljl.- KTajIepša issbear dunajskih vzorcev ženskih, dekliških in otroških klobukov :J43—ej) B nadalje cvetlic, trakov, čipek i. t. d. IikIi |>r*ti/.>t tli Mlatm n llco v |lO iinjiiižjili ccilfeli priporoča K. Recknagel 3s/£estrLi trg- štev. 2-3t. Solnčnike iničiie novosti, v največji izberi, po nujnizjili cenah priporoča (398—5) L. Mikusch izdelovalec solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Glavni trg št. 15. Pristna Brnska suknena roba za spomlad no in poletno dobo 1895. Kii|i»n :('!<) mrt. I «•*•. I m) is dol.ro j J= «lolir s« popolno J k1«I. 6.— i r. b«»l|A<* o obleko (MUltn|o* > k(- o'— tinele "S_*5* M11* lit* MHUIO l kIU. 10.SO fs UM|fluej(>| 0 Kupon za črno salonsko obleko kI<1. IO.—. blago za vrhnje suknje, b deti za turiste, crn peruvienne in dosking, blago za uniforme drž. uradnikov, najfinejo gredftšano tkanino itd. razpošilja po tovarniških penali kot reelii-t in solidna najbolje /nuna zaloga suknene*:* blaga SIEGEL-IMHOF v Brnu. Vzorci zastonj in poštnine prosto! — Jamči se za to, tla pošiljke popolnoma odgovarjajo vzoren. Na nvaženje! S'avno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da se blago dobi imiioko «m" v;«*. ce se premo iih-r«(-u, nego će se naroči od takib, ki s mi isto pri nas kupujejo. Ttr.lh«. Si« u«> i-lni h -1 v Krn.i razpošilja vse IiIhi;o po prmin tovteriii&t4ili rruuli. ne da bi v račun jemala privatne kapovab-e iako o&kodujoć>Ka sleparskega „ krojaškega popusta'. (139-20) C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. dri, leleiau. Izvod iz voznega reda >7ei:avna(ja od X. oktobra 3.6S>4k Huiupuo uraenjeni prihajal'• I In oaliajalni 6»*1 oanaeenl eo >■ erevtn>trf>*k+m min, SreHiO«0vroptkl tal J* krajnomn omti v f.)nb IjKml m ■ ml.niti naprej. Odhod Im LJubljane jui. kol.) Ob It. uri S min. i>» #mm4 utobut tlik t Trbis, Pontabsl, HdU&k. Oa> luvro, Frauaonafeato, tijitbuo, c»* Solithal * Ana.an, laohl, Omnu« ■ton, Si>lii*ura.l. Lend-Oaateln, Zeli na jeietu, Stoj r, Lin.', HnU-'i-tca. PlaanJ, Marijino «are, Kger, Karlova vare, l'i mi.....■ vara, inoo, lilpeljn, OuufkJ via Anuitnunii. fft> ti. tsri tO min. rjtitrul moianl Tlak v Noto moato, Koravla. 00 7. uri tO »nit*. r)iitr>\) otabni vlak v Trhla, Pontabei, Huljak. 0*> lovno, Pranitenifeite, UJubno, Dunaj, dea S, IrtNal v Suln. i;md. Iiuna via A m nt c li-!.. OA ftf. uf-i Rli min ttopol%uin* m.....mi vl.tk v Noi'o moitk>, KooavJa. Ob II. uri SO min. - uac.bui vlak v Triu a, Ponti.liel, H.ilak, Ooloveo, Pranzonifarito, l.jtibiiu, SnUthal, Dnual. Oh 4. url 14 min. jn>iiol*tttntt niebnl vlak v Trhiz, Beljak, «\.i..\ao. I^ribnn, <••!•* Solatlul v HolnoKTarl, l.ouJ-Oaitein, /el< ua Joaara, 'no-rouat, MroKuio, 'turih, Oaiiavo, Varil, Stejr, Lino, Umuuilan, l-r.M, Bndojevioo, Plaenj, Marijina vare, K^er, Francova vrtre, Karlove > «re. Prago, l.ipHkti, Oiiunj vi« Aroatatten. Or> 7. Nii HO tnin. mittomr rni.miii vlak v Novo malto, KniievJ«. Prihod v LJubljano (jQŽ- kol.). .1. Mri 53 min. *)uirt\) oiebni vlak • Dunaja vla Amtlettei., Up. •IJe, Pracie, Kranaovlh vrtrov, Karlovih vnrov, il.rr.., Marijinih vi.rov, Planja, Iludejnrio, Solnofrrada, I.lnua, Utnyra, (Innoul....., laohla, A-.i», ,'ooa, /ellr ua ]eiora, Leml-Oaitniiia, rjjubnaira, Oolnvca, Beljiika-Vt«.vi, -rHi. Trbl/a Oft H. url 19 tnin,. »Jutraj maiiuil vlnk ii Kočevje, Novega uieet.«. Oh It. uri .'7 min. ,ti>tnr», PturlB*. U,-. . •, Cnriha, llri^iiioe, Inoinonta, /olla najeieru, MtirJ-OrUrteth*« IJul i ■•»» Oelovoa, I.ianaa, 1'onlitila, TrbUa. Oh V. uri :tJ tnin. popvlurinr medani vlak ii Kočevju, Novega meata. Oh 4. uri IX min. jfojjoludn« eaobiil vlak k Dunaju, lijabituga, Seliti ale, ii'' 'ha. Dnlovra, Vrauionafoate, Pn-.itabla, Trblia. Oh 9. uri -.1 min. tvrr*rr ineiivui vlak ii Kočevja, Novuk* Moata. <»i> H. uri it t min,. *v*rrr oiebni vlak a Dunaja preko Amiteltetia la ijnbii'>i:i.. Beljaka, Oelovra, Pontabla, Trhj*». Odhod tx LJubljane (dr-*.. ko!> O* 1. uri -JU min. «Ju(r<0 v Kamnik. t U. , OS „ pojtoiuiln* «, „ 1 fl. m BO n «rv* « , Prihod v Ljubljano (drt, kol). Oh O. uri .1« min. ejMtrcif Kamnika , „ It. , /.> ,1„f.oin,tn> , ,, (D VO) Priporof.evano od ravnateljstva poliklinike ? Uporablja se pri oslovskem kailjn. Influenci, boleznih na vratu, prsih in pri otroških boleznih konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben /a rekonvalescente. Dob v a se v vseh boljših lekarnah, droguerijah. Tvornica (l.'10'J—41) >-onjakovega sladnega izvlečka v Leipniku. ;.dp»i 5Želodčne kapljice^ koju p. n. obćinstvo iiHvniinnk«ir - liolt'Ni«. 2itl "ZiMi premij v vrednosti !*i.l.>.> kron. Preprodajalci in zasto; n!!»i ce iSčejo v vbpIi krajih. Ceniki z;ist/.ii) in poštnine prosto. —b, Pnevmatik-kolesa po 120 gld. — Pouk brezplačen Wietorsiorlska tovarna za Portland in Roman cement F. Knoch-a oiuiclt>«^ /iiiNtoiij in poštnine prosto. (402—2) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne*