UREDNIŠTVO ZAHJl ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica M. S (tiskarna I. nadstr.). Uradna nre za stranke eo od 10. do lt dopoldne in od 5. do G. i>oi oldne vbhU dan razen nedelj la praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma ee ne sprejemajo ■ : NAROČNINA: celoletna po pofti ali s pošiljanjem na dom ta Avstio-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10*80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; ia ostalo ino/.cinatvo in Anseriko celoletno K 86'—. Posamezne številke po 8 vin. St e v. 778. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikor ob pol 11. dopoldne. \ *. . UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev 6. H., ir uraduje za stranke od 8. do •% dopoldne in od H. do ir. /.večeJ Inserati: enoatopna petitvrstica SOvin., pogojen prostor, po-lan* s: in ickl.me 40 vin. — Insernte sprejema ujiinvnifetvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejema}« ■............. Reklamacije lista so poštoino proste. ■*■ V Ljubljani, v soboto dne 10, januarja 1914. Leto IV. Češko nemška krpanja. Grof Stiirgkh začenja zopet slavno delo: Neštetokrat ponesrečena spravna akcija Cehov iti Nemcev na Češkem naj se zopet obnovi. Ministrski predsednik že vabi vse tri narodnosti na odgovore: Čehe, Nemce in veleposestnike, ki imajo svojo posebno fevdalno nacionalnost. Veliko avstrijskih državnikov je hrepenelo po li ■ s,.'?.y\£d°segel je še ni nobeden. Približal se j Je I nafte; a ko je bila sprava dveh razdvo-lemii plemen res že na poti, so vstali mladočehi, azglasih starega Riegra za Efialta, označili Punk tanje« za izdajstvo, pomendrali staroče-stranko — in pobotanja je bil konec. . 1’akrat so bili mladočehi veliki r-r-radikal-u Njih mladeniška leta pa so hitro minila, revolucionarni vihar se je polegel v njih dušah, _ jX Praktični politiki pridobili treznost, n«t« t? lI"lerienos* in vse tiste lepe last-tle?Px • PO i.e «ne na pot’ do ministrskih se-5h? . ,n .drH8?,h (,ost°Janstev. Zdaj so mlado- lu L ''I l°xPl' Zaxgovor,1’ki »Punktacij« in se ^ Ro počaščene, če smejo sesti za eno mizo plemstvom*, kateremu so nekdaj mi.!^xTtn ošabnost in predrznost. Na Mav«! SC zda) *anaSa «rof Stiirgkh, ko pri- | mi poravnalne konference, s kateri- | ra se jih je lot | n'ra,a §c vsal^8i pKDi£^0. in k* si včasi tudi razbijajo lobanje, da bi bilo lepo, fc bi se pobotali. Tega pouka ne potrebujejo od grofa Stftrglika, in nje- govi presrčni apeli ne bodo nikdar nič zalegli. Dokler ne more ministrski predsednik ustvariti oziroma najti takih pogojev, ki sami silijo na spravo, je vse lepo petje sama potrata časa. Grofu Stiirgkhu zgodovina ni učiteljica. Ali vsaj aktualna sedanjost bi mu lahko pokazala, da hodi po zgrešenih potih. Tudi v Galiciji se poravnavata dve narodnosti. Doslej ni rodilo to delo pravzaprav nič drugega, kakor nekoliko načrtov, pa obstrukcijo v državnem zboru. Mimogrede bodi omenjeno, da žugajo te posledice tudi že na češkem, kjer kupujejo agrarci in radikalci za vsak slučaj zvonove in trobente. Ne glede na to je eno jasno: Rusinska manjšina stoji proti poljski večini. Manjšina zahteva pravice, brani privilegije. Večina je močnejša, manjšina pa ima bolj prav. In sporazum — Je nemogoč. Zgodi se nemara, da se obe stranki utrudita. Tedaj večina nekoliko odneha, manjšina pa nekoliko skrči svoje zahteve. Če bi grof Stiirgkh to imenoval spravo, bi mu bilo priporočiti, da si da preiskati oči od dobrega okulista- Korak, ki ga Rusini morda napravijo na poti do enakopravnosti, jih ne bo dolgo tolažil, kajti kmalu bodo začeli zopet misliti na daljavo, ki je še do cilja. Doseže se lahko neko premirje, vprašanje pa se tako nc reši in boj izbruhne vnovič, čim se oddahnejo utrujeni bojevniki. Pri tem načinu sprave, kakršnega išče grof Stiirgkh,ni tudi v slučaju navideznega uspeha mogoč drugačen rezultat, kakor da se. eden čuti zmagovalca, drugi pa poraženega, b) v tem je vedno povod novih bojev. Če bi objektiven tujec opazoval naše nacionalne boje in njih reševanje, zdaj v Galiciji, zdaj na Češkem, pa na Tirolskem, pa v Istri, pa na Štajerskem in tako dalje, bi se sčasoma gotovo prijel za glavo in vprašal: Kje pa }e pravzaprav— Avstrija? Grofu Stiirgkhu pa se ta misel ne zasveti v glavi. Kakor da bi včasi pozabil, da jc takorckoč avstrijski ministrski predsednik. Vsa ta provincialna nacionalna vprašanja so vendar le kosi; celotni, enotni problem pa je avstrijsko vprašanje, vzajemno razmerje vseh v tej državi živečih narodov. Kar spada skupaj, se mora skupaj reševati, Če se hoče. re’s rešiti, drugače je rezultat kvečjemu krparija. In grof Stiirgkh se z resnim obrazom velikega mojstra pripravlja na malenkostno delo krparja. princ Wied. V Albaniji je torej vse v redu. Turško pre-Jie.cenje se Je Ponesrečilo, v Valom je obsedno «anje m princ Wied izjavlja, da vztraja na svoji kandidaturi. Skoraj bi človek dejal, da se Krof Berchtold po nepotrebnem Jezil. Poročilo o aretaciji Turkov v Valoni je sedaj nekoliko popravljeno. Gospodje sc niso ne izkrcali, niti niso bili aretirani. Ampak taka-le Je bila ta reč: L!oydov parnik »Meran« je vzel lz Carwada v Trst pri tono S l ?lh Ustnikov in vojakov za Va-no«rpH» i°V’ !e dosPel Parnik v Valono, je -r i l'rov'ZoriČna albanska vlada, in poveljnik ladje ni hotel izkrcati Turkov, ki so i oboroženi. Odpeljali so jih v Trst, kamor la, *pe,i snoči. Zdaj čakajo v mornariškem «zaretu pri Sv. Jerneju, da jih pošljejo nazaj v Carigrad. Za enkrat bi bila torej provizorična vlada rešena, m * njo princ Wied. Dokler ne sedi Izet na albanskem prestolu, lahko upa Wied. Če ne oi bilo nobene druge nevarnosti kakor teh 350 turških častnikov in .vojakov, bi bil tudi grof nerchtold lahko potolažen. In če bi vsa Alba-Jla ta, nas evfemistično »albansko viado« bi bil zelo neumen, Če bi storil kaj, s či- SSncre hST«? AvStriJi {n ,ta,iji' dokler so Potrebuje 'dct.ar^Pot^buje'm l7maii‘ kje ga za tiste, ki bi radiji SJSki” Ea se' ►eda ne morejo hiti, če ni cvenka. Dokler se odpre kakšen drug vir, bo torej KosDod Ke-gotovo prijatelj Avstrije in Italije. Če bi bil ^iileni mož gospodar Albanije, res ne bi bilo posebne skrbi. Kajti čemu naj išče druge stu-nce, dokler teče z Dunaja in iz Rima’ roda Izmajil Kemal je le Šef vlade. S tem Vno vSS0r ni rCa"0; da ,7la v A,ban«i Pota 0 govoriti. Arnavti so bili ponosni Kradn odn’ dok,er ic bil su,tan v Cari- i« *^0sPodar’ Pa tudi sedaj prav nič ne ' 1)5 se odrekli svobode. Ampak le ini Prostost razumejo na poseben način. Prej uk»7P f Zanie ta Pomen, da se niso brigali za Vni; T.Tr^-fsaj0,,e ’z Carigrada, da niso plače-_ davkov, in da jih nihče ni smel ovi- rati, če so irekvirirali« tuje koštrune in izvrševali krvavo maščevanje po pravilih iz davnine. Zdaj jim Turčija nima nič ukazovati. Zato Si pa tudi od nobenega druzejfa ne dajo nič komandirati. Tn 7.mt> m..» hiti Izmajil Kemal vesel, da ima naslov ministrskega predsednik« In plnčo — kdo ve odkod. Ako bi hotel izvrševati ministrsko oblast le petdeset kilometrov od Va-lone. bi se lahko grdo opekel. Tudi neke pojme o enkopravnosti imajo v Albaniji. To se pravi: Noben bajraktar se ne čuti za kaj slabšega kakor ministrski predsednik in vsak hoče biti velik gospod. Na to, kar sc še lahko zgodi v Albaniji, ima torej Izmajil Kemal prav toliko vpliva kolikor zadnji škipe-tarski poglavarček. Če zagovarja Kemal Wie-dovo kandidaturo, ker hoče tako grof Berch-told, ni to prav nobena garancija, da hrepeni albanski narod po tem knezu. In če Je Izet dovolil, da so ga v Drču razglasili za vladarja, je jasno, da ima Wied v Albaniji nasprotnike in da v Carigradu to vedo. Ker Je pretežna večina albanskega prebivalstva mohamedanska tn ker ni bilo za princa Wieda nobenega glasovanja v deželi, je prav lahko mogoče, da ima protestantovski kandidat več nasprotnikov kakor pristašev. Grof Berchtold se rad moti. Ali v tem oziru ima gotovo prav, da se Izetov poizkus ni izvršil brez znanja mladoturkov. Posrečil se sicer ni; s tem pa ni dokazano, da so mlado-turki pokopali svoje načrte. Kar je Turčija v balkanski vojni izgubila, ni malo. Mladoturkom pa se z ozirom na njih stališče, ki je bilo že zelo omajano, ni čuditi, če bi radi pribavih svoji deželi vsaj nekaj izgubljenega moralnega vpliva. Za to se jim zdi mohamedanska Alba-mja najprikiadnejša. F.n poizkus ni uspel; napravili bodo drupe. Gospod Wied mora torej računati z na-sprotstvi V deželi in z intrigami iz Turčije. Da bi se vpričo tega dobro počutil na tronu, čt sploh pride nanj, ni verjetno. Grofu Berch-toldu pa sicer ne bo treba živeti v Albaniji, veselo mu pa tudi ne bo moglo biti pri srcu, če bo vedel, da se njegov knez nikoli ne upa sesti na svoj prestol, preden se ne prepriča, če ni pod njim par bomb. Dnevne beležke. rek ?n Kranjski deželni zbor je sklican na to-• ianuarJa »n ostane skupaj do 17. iebru- — Iz maglstratnega Kremlja. Za Rabovo ustanovo po 272 K prezentira mestni magistrat gimnazijca Valentina Benedka iz V. razreda II. drž. gimnazije, za Scherrovo ustanovo po 90 kron pa jurista 1. letnika Stanislava Likarja. Dobava tehtnic za klavnico se izroči Maksu Ferjanu z .554 K. Emilu Zanklu se dovoli prezidava hiše na vogalu Resljeve ceste in šent-peterskega nasipa za ureditev skladišč. Dve prošnji za baraki se zavrneta. Okrajnemu predstojniku Černagoju na Barju sc dovoli izplačilo nagrade po 80 K za izdajanje živinskih potnih listov Barjanom, in sicer za zadnja tri leta. — Srbsko-rumunska pogodba za razdelitev Ogrske? Budimpeštanski list »Pesti Hir-lap« priobčuje na uvodnem mestu baje avtentično pogodbo, ki sta jo sklenili Srbija in Ru-munija proti Avstrijsko-Ogrski, oziroma za razdelitev Ogrske med Srbijo in Rumunijo. O razdelitvi Ogrske, po srečno končani vojni zaveznic, govorita dva člena pogodbe. V desetem členu priznava srbski kralj rumunskemu kralju pravico do onega ogrskega ozemlja, ki leži severno od Donave in erdeljskega pogorja in kjer stanujejo sami Rumuni in ali vsaj v pretežni večini Rumuni. Nasprotno pa priznava rumunski kralj srbskemu kralju pravico do onega ogrskega' ozemlja, ki leži od Donave severno in zahodno od Tise. To pogodbo sta sklenili Srbija in Rumunija lansko leto in peterburški list »Novoje Vremja« je priobčil pogodbo že 28. decembra. Na Rumunskem so pa takrat dejali, da ie pogodba zgolj iznajdba ruskega lista. Ali odločne izjave, da pogodba ne eksistira, nista pa podali niti srbska niti romunska vlada. In tudi »rol Berchtold ne ve ob razkritju te pogodbe nič drugeKa povedati nego to, da obstojajo med diplomatičnim uradom v Bukareštu in na Dunaju prijazni odnošaji. Grof Berchtold očividno ni ničesar vedel o tci poaodbi in je bil z razkritjem prav tako presenečen kakor z razkritjem bolgarsko-srbske pogodbe. Okrog Berchtolda sc godi vse polno stvari^ o katerih on nima ne duha ne sluha in zato doživlja vsak trcnotek presenečenja in zato doživlja naša zunanja politika vsak trenotek blamaže. — Svetovni manevri. Nekateri ljudje si ne morejo misliti absolutno nobene sreče brez igrač. In ker gre v naši dobi vse v veliko, bi tudi igrarije radi spravili v čim večji slog. Da imajo vojaki vaje, razume človek, ker je treba vendar puško razlikovati od gorjače in ker ne pride noben general kar kot Napoleon na svet. Ampak nekateri modrijani so si vtepli v glavo, da inorajp biti manevri v vsakem, prav v vsakem oziru natančen posnetek prave vojne, m tako dobivamo med drugim vedno večje manevre. Včasi so bile »Uebungen mit gemisch-ten Waffen«, kjer je nastopala divizija proti diviziji, že nekaj velikega. Potem je bila vse le šala, če ni bil vsaj vojni zbor proti vojnemu zboru. Začeli so tudi kombinirati po več korov. In zdaj zahtevajo najbrihtnejši. naj manevrira kar država proti državi, čisto resne polemike vodijo samozvani »strokovnjaki« o tem ne-zmislu in poučujejo svet, da nimajo sicer aliance med državami nobenega pomena. Do neke mere Je to razumljivo. Balkanci so imeli svojo vojno, pa se čutijo papirnati junaki zapostav-IjeilTrdjr)« nismo imeli tudi mi. In če se ie na noben način ni dalo aranžirati, da bi bili zares marširali proti Italiji ali pa vsaj proti Srbiji, ali pa v božjem imenu na črno goro, tedaj vsaj markirajmo vojno z manevri med Avstrijo in Nemčijo. V enem oziru imajo prav: štirinajst dni takih manevrov bi še več veljalo kakor mesec dni balkanske vojne. In trpinčili bi se vojaki lahko kakor na vojni. Le eno se za sedaj ne dd napraviti: Ostro se tudi pri takih manevrih ne bi moglo streljati. Zato pa je to vse skupaj smešna igrarija. Kajti ta razlika, da se vidijo na vojni učinki, kadar padajo mrtvi In ranjeni, medtem ko jih na manevrih Ie »izvedenci* in razsodniki diktirajo, jc absoluten razlog, da ne morejo biti manevri nikdar to, kar je vojna, pa magari če bi vsa tripelalianca manevrirala proti tripelententi. In zato se znajo gospodje s takimi vratolomnimi projekti le osmešiti. ........ — Umrl je v Ljubljani sodrug Anton Pifteri, kleparski pomočnik. Bil je vrl sodrug in zvest član gospodarske organizacije. V četrtek zjutraj ob 6. ga je zadela kap. Pogreb je bil včeraj popoldne. Sodr. Pitterija so vsled njegove originalnosti poznali vsi ljubljanski sodrugi. Lep mu spomin. — Jako čedne razmere skušajo zadnji čas uveljaviti gg. Moro, Biener in kompanija v pivovarni »Union« v Šiški. Ni dovolj* da se delavstvo izkorišča do skrajnosti, temveč šikanirajo gospodje delavstvo tudi na druge načine. Znan nam je n. pr. sledeči slučaj: Na dan sv. Treh kraljev dopoldne je poklical ravnatelj g. Moro nekega delavca v pisarno ter mu naznanil, da se morata preseliti s tovarišem iz dosedanje sobe, ker bodo v njuni sobi nastanjeni monterji iz Prage in. Dunaja, ki bodo postavljali nove oziroma popravljali stare stroje. S to-j varišem pa naj se preselita k melcerjem. Dela-j vec je to zahtevo kratko malo odklonil in upravičeno izjavil, da v ponudeni sobi nikakor ne more spati, ker ni v tej sobi ponoči nobenega miru, zato ker morajo melcarji ponoči vsako uro k delu, tako da delavec, ki je po dnevi delal, nima ponoči niti ene mirne ure, da bi se mogel tako odpočiti, da bi zadostil na delu vsem zahtevam priganjaškega Bienerja. Poleg tega pa se nahaja v tej sobi, (nakar opozarjamo posebno g. obrtnega nadzornika), tudi trans- misija, ki teče včasih do polnoči, in dela lak ropot, da absolutno ni mogoče spati. Na to izjavo pa mu je gosp. ravnatelj Moro dejal: »No, Če Vi ne morete spati v tej sobi, bo pa kdo drugi spal.« Kmalu nato pa je prišel g. Biener k delavcu in mu dejal: »če nočete spati v tej sobi, ste odpuščeni in morate pospraviti do štirih popoldne svoje stvari iz dosedanje sobe.« Ta grožnja seveda ni imela uspeha in preganjani delavec se ni hotel ukloniti takemu nezaslišanemu terorizmu ter je raje pustil delo. Vprašamo pa g. ravnatelja, če se morda sramuje dati monterjem sobo, v katero je hotel pognati odpuščenega delavca? če je tako, zakaj se pa ne sramujete pred lastnimi delavci, in jim od-kazujerte za počitek sobe, v katerih se vsled ropotanja transmisije absolutno ne more spati. In če niste hoteli pokazati monterjem, kakšen dobrotnik delavstva da ste, tedaj bi monterje lahko nastanili v svojih sobah. To seveda zaman pričakujemo od Vas, ampak to lahko zahtevamo. da se j)erilo na posteljah, ki stoje deloma samo na treh nogah (!) vsaj vsakih štirinajst dni enkrat premeni. Prav tako bi bilo morda tudi dobro, če bi dobili delavci pozimi vsaj dve odeji, pernic ne zahtevamo, ampak ena letenska odeja, g. ravnatelj, je pa vsekako premalo. Imamo Še marsikaj drugega povedati, pa naj za enkrat zadostuje. O tem slučaju smo sevda obvestili pravovarstveno zvezo v Gradcu potom naše organizacije, in upamo, da bo imela že toliko ztnisla za delavske težnje, da bo podelila g. ravnatelju in priganjaču Biencr-Ju primerno lekcijo. Iz vsega tega pa je razvidno, da je treba našo strokovno organizacijo še poglobiti in učvrstiti. Če jo bomo izpopolnili tako, da bo sleherni delavec in sleherna delavka v organizaciji, potem bodo seveda slučaji, kakor današnji izginili enkrat za vselej. Zato tovariši, na delo za organizacijo! — »Slovenec« — razdirač. Iz tiskarskih krogov nam pišejo: Nihče si ni od velekrščan-skega »Slovenca« obetal kake zaslombe, v njem nihče upal zagovornika, a žas tako smrtno zasovražnega nasprotnika delavstva ga pa vendar-Ie nismo smatrali. Danzadnem po-kazuje, kaj zna in česa vse je zmožen, kadar pisari o tiskarskem gibanju. Ta stvor jc celo zmožen, da požre svoje lastne zapisane besede. Pribijamo: Pred par dnevi šele je na široko trobil v svet, kako kulantni da so tiskarnarji (tudi on), ker hočejo i* lastnega nagiba povišati mezde svojemu osobju, kakršnega žele (seveda v zameno: Da jim odstopijo posredovalnico za nastavljenje pomočnikov, kar bi pa pomenilo toliko, kakor prodati sel) — a danes, glej iu-naka! — laže o nekakih Sporih med osobjem in tiskarnarji, ki so že podpisali, češ, da so primorani preklicati svoj podpis, sicer se »zgrfidik>« pod težo izdatkov 1! . . . Kje na svetu jc krst ki bi verjel taki nczmiselriosti in nedoslednosti?! Seveda, kaj je njemn do tega, če se vjerna njegova trditev z resnico ali ne, njeniu je le dc lastnega korita, tisoči drugih so mu deveta briKa. Krumirstvo se mu zdi višek, ideal v razvoju življenja za obstoj. On uživa nad tem, sicer bi ne hujskal s tako vidnim veseljem o teh Činih — bolje rečeno: O tej njegovi skromni želji. Kdo bi se čudil, ako vzkipi kri tudi sicer tako priznano mirnim delavcem spričo njegovega nesramnega izzivanja. Krščanski starši, evo vam cvetke krščanske ljubezni! — Če že noče »Katoliška« priznati predloženega provizoričnega tarifa, bi bila najmanj že etična dolžnost, da vsaj molči in ne podira tega, kar drugi zidajo. Pa tildi urednik »Slovenca* bi v lastno korist mora! pretehtati vsebino svojega lista, ker taki izbruhi mu pač ne delajo reklame in si stranka gotovo ne pridobiva Simpatij (nam si^ cer prav!) med slovenskim narodom, ki je iz-večine delavsko prizadet domalega v vsaki rodbini. Kako mora vplivati ta ton tudi na sedanje vajence, ki prav sedaj garajo v nasprotje svoie bodoče organizacije, si je lahko misliti; ra tudi na njih starše sploh ne napravljajo take vesti prijetnega vtisa, če nimajo slučajno telečje krvi v žilah. Od učenjaka katoliškega fabri'- “i nihče ne zahteva, da naj pardonira; ar?’ pričakovati bi se smelo, če se že laže. da vsaj v lažeh ostane dosleden. Če pa tudi tega ne zna. naj se gre pa solit. Deželna zveza za tujski promet in turi« stlko In centrala za domovinsko varstvo. Dne 7. januarja t. I. je bilo v deželnem dvorcu ob navzočnosti glavnih odbornikov in zastopnikov raznih korporacij ustanovno zborovanje nove Deželne zveze za tujski promet in turistiko na Kranjskem in centrale za domovinsko varstvo. Zborovanje otvori deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, ki v daljšem govoru najprej pozdravi zborovalce in se spominja s toplimi besedami zaslug mož, ki so vodili doslej gibanje za po-vzdigo tujskega prometa. Vse delo je doslej izvrševalo zasebno društvo, dočim se s podeže-Ijenjem zveze vsa organizacija postavi na temelj javnega deželnega zavoda. Deželna zveza je urejena po načelih deželnega obrtno - pospeševalnega urada in njen razširjeni delokrog bo obsegal zlasti doslej precej zanemarjeno domovinsko varstvo, ki se bo odslej gojilo sistematično. Deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz izjavi v imenu dež. vlade, da bo deželna vlada stremljenja deželne zveze vsi-kdar podpirala. — Ministerialni podtajnik dr. Liszniewski pozdravi v imenu ministra za jav- na dela zborovalce. K prvi točki dnevnega reda »Volitev predsedništva in odsekov« se oglasi dr. Krisper in predlaga, da se dr. Ivan Šušteršič, kateremu kot deželnemu glavarju že itak gre častno predsedstvo per aklamationem izvoli tudi prvim predsednikom nove organizacije. Predlog se sprejme per aklamationem. Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič izjavi, da sprejme to mesto. Nato se izvrše volitve ostalih funkcionarjev glavnega odbora in sicer se po predlogu deželnega poslanca Ivana Pibra per aklamationem izvolijo: Za podpredsednika kanonik prof. dr. Gruden in dr. Praunseis, za blagajnika deželni knjigovodja Lindtner, revizorjema dr. Benedik in Ubald pl. Trnkoczy in kot člani ravnateljstva dr. Papež, dr. Gregorič, dr. Krisper in H. Lindtner. K drugi točki dnevnega reda: »Ustanovitev centralnega mesta za domovinsko varstvo« omenja deželni glavar dr. Šušteršič, da gre tu sicer za odsek glavnega odbora, a poslovanje tega odseka bo popolnoma samostojno, tako, da se mu lahko tudi na čelu postavi lasten častni predsednik. — Nato se po predlogu poslanca Ivana Pibra per aklatntionem izvolijo v odbor prof. Grebenc, kanonik prof. dr. Gruden, državni in deželni poslanec prof. Jarc. — Po predlogu deželnega glavarja dr. Šušteršiča, se dalje soglasno izvolita in sicer kot predsednik temu odseku kanonik prof. dr. Gruden in kot posebni častni predsednik, član gosposke zbornice in graščak knez Hugo Weriand Windischgraetz. K točki »Slučajnosti« povzame prvi besedo dr. Krisper, ki v daljšem govoru opisuje delovanje stare deželne zveze za tujski promet in označuje smeri, ki naj bi bile vodilne novi deželni zvezi. Odbornik Avguštin Zajc v imenu gostilničarjev toplo pozdravi novo organizacijo, želeč, da bi zveza posvečala svojo pozornost tudi gostilničarstvu, osobito v letoviščih in da bi bila naklonjena tudi doslej nekoliko zanemarjeni Dolenjski, kjer naj bi kolikor mogoče pospeševala uresničenje železnice Novo Mesto - Brežice in morda kar mogoče tudi storila za povzdigo Šmarjeških toplic. Končno še prosi za pospeševanje strokovnega lista, ki ga bo izdajala sedaj gostilničarska zveza. — Kanonik prof. dr. Gruden obširno in strokovno pojasnjuje pomen in važnost zgodovinskega varstva na polju domače obrti, domačih umetnin, glasbe, stavbarstva in drugih panog, umetnosti in pa važnost njih poživljenja. Končno se sklenejo provizorična navodila na prvo poslovanje organizacije. Ravnateljstvo zveze in odsek za domovinsko varstvo naj v teku 4 mesecev predložita akcijski program. Potem sc skliče zopet glavni odbor, volijo nadalj-ni odseki in izvolijo svetovalci, izvedenci in zaupniki. Deželni glavar zaključuje ob pol 2. zborovanje z željo, da bi započeta akcija rodila obilo dobrih sadov. — Javen železničarski shod bo v sredo, dne 14. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Anžok« v Spodnji Šiški. Poročal bo o dnevnem redu: Kakšne konsekvence naj bi izvajali železničarji z oziroma na vedno poslabšanje njih ekonomičnih razmer, sodrug Kopač. Železničarji! Dnevni red je ravno v sedanjem času veleak-tualen in Je torej dolžnost vseh, da se shoda udeleže. — Sklicatelj. — Občni zbor »Prijateljev prirode« bo v četrtek, dne 15. t. m. ob 8. zvečer v društvenem lokalu »gostilna Petrič«, Resljeva cesta 22, z običajnim dnevnim redom. Nanj opozarjamo posebno vse one, ki se zanimajo za turistiko in jih vabimo na poset. Obenem pa opozarjamo vse dosedanje člane na določbe pra vil, po katerih se mora izstop iz društva pravočasno podružničnemu odboru naznaniti, ker bi v nasprotnem slučaju morali plačati naročnino za društveno glasilo »Der Naturfreund.« — Odbor. — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu novembru 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnina, srebrnina in dragulji) in v mesecu januarju 1913 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek, dne 15. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica 2. — Zdravstveno stanle mestne občine ljub* Ijanske od 28. decembra 1913 do 3. januarja 1914: Novorojencev je bilo 13, umrlo pa je II oseb. in sicer 7 domačinov in 4 tujci. Za vratico je umrla ena oseba, za jetiko ena. vsled mrtvo-uda ena. Za škarlatico sta zboleli dve osebi. — Vodmat. Zenski agitacijski odsek »Kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico« je Imel že svojo prvo sejo, kjer so navzoče čla- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lalchter (Dahe ) Pomolčal je trenotek. nato pa nadalieval: »Eno vem neovržno, Kačerovsky. Tiste demonstracije, mazanje cesarskih orlov in vse podobno — to je bila res blamaža. Na tak način se poganjati za nekim boljšim svetom se mi danes zdi kar komično in jaz sam bi se z vso odločnostjo uprl, ako bi hoteli kaj takega ponavljati. Toda saj pravzaprav ni bilo to glavna stvar, pravzaprav smo se lotili nizkih, malenkostnih stvari-----------« »Samo da iz malenkosti nastajajo velike stvari«, je ugovarjat KaČerovsky. »A vi ste hoteli tudi fanatizirati in s pomočjo fanatižiranih tnas----------. Sedaj pa sl priznavate prav. da fnora človek sam v sebi premagati vse. prebolevati in s polnim prepričanjem se oprijeti nekega nazora. Vedno fanatizirati, to se pravi, komu drugemu oktrotirati svoje lastno mnenje •« »Meni še za to ne gre več.« mu je prekinil Ivan besedo. »1 v tem sem že dolgo na iasnem [fn nič ro^obnega danes ne bi priporočal. Ne, iKačerovskv, nič podobnega saj odtod izvira bnš moja razdvojenost, ker vidim, da se ne dA v “ na mah zlomiti in obrniti na drugo stran, te ra • mo*a notranjost ča«-~Th razburi. me sili, k,r :i nasilja-----------Je to že bolj pioti nice sklenile kar najintenzivnejšo agitacijo za organizacijo konsumentov. Tako je prav! Delavstvo sebi — bodi parola. Vsi zavedni delavci pa se organizirajte v konsumnem društvu. Zgied naj nam bodo naši sodrugi po Nemškem m Angleškem. Tudi Trst nam nudi obilo dobrih zgledov v tein oziru. Na delo tedaj! — Predavanje In shod v Idriji. V soboto, e i i m”. °k 9- zvečer priredi društvo »Splošna mladinska zveza« v Idriji javno predavanje^ pivarni pri »Črnem orlu« s sporedom »Pomen in potreba dramatike za deh. .^ico ljudstvo.« V nedeljo. 11. t. m., pa se vrši ob 9 dopo dne v ravno istih prostorih javen rudarski shod z dnevnim redom: 1. Pomen ustavnosti za delavstvo in volitev v rudarsko zadrugo. 2. Slučajnosti. Poroča obakrat sodr. Etbln Kristan iz Ljubljane. T 0,)čni zb°r Podružnice »Svobode« za Rakek bo v nedeljo 11. januarja ob 3. popoldne v gostilni g. Matije Gabrenja na Rakeku z običajnim dnevnim redom. Sodrugi na Rakeku, agitirajte za obilno udeležbo! Tržič. Žalostne razmere vladajo pri nas. Delavci se premalo zavedajo svoje veljave in svojega delavskega stanu. Tovarnarji in podjetniki to tudi pošteno izrabljajo. Plače so nizke, delavnik dolg — o higijeničnih delavnicah ali delavskih stanovanjih ne smemo niti misliti, pa tudi ne mislimo. Organizacija je premajhna, preslaba. Sicer se dviga počasi — ali mesto da bi stale tu: Močna organizacija predilničarjev, čevljarjev, strojarjev in papirniških delavcev — delavcev in delavk je v našem kraju okroglo 1200 do 1300! — imamo šibke vplačeval-nice in podružnice. Tudi politična organizacija delavske stranke Je prešibka. Isto velja o organizaciji konsumentov,kjer bi bilo lahko nekaj sto članov — danes jih je 70 do 75! Tudi »Zarja« kot edini delavski list bi moral biti vse bolj doma v naših družinah nego Je. Kakor vidite, obilo je dela za nas, delavcev za tako delo pa takp malo! — Drugače je tudi »po starem«. Klerikalni občinski odbor se veliko ne briga za resno delo. Niti cest nima v redu. V nedeljo je neko dekle na cesti tako padlo, da je hudo ranjena. Drsajo se otroci in odrasli dečki kar po naibolj obljudenih ulicah in po glavnem trgu. Reda ni in ni! Splošno zabavlialn f*pz nhč. odbor. Pri votttvari bo pa vse dobro. Res, žalostni časi. — Sp. Šiška. Na naši pošti imajo preveč dela, pa premalo ljudi. Preden dobimo v Kolodvorski, Lepodvorski itd. ulicah kako pismo, ki je bilo prejšnji dan v Ljubljani poslano — je že poldan drugega dne. Prosili bi sl. poštno upravo, da pomnoži raznašalno osobje! Dve pjstnonoši za vso Šiško, je pač premalo 1 — Občinski odbor naj pa vzame v pretres ceste in pota. Sedaj je nevarno hoditi, tako je polzko. Ali ni nič peska nikjer, da bi se posulo? — Vosek sta kradla. V sredo sta prinesla k nekemu tukajšnjemu trgovcu dva mlada fanta prodajat dve kepi voska, vrednega 68 K, Ker se je stvar zdela prodajalki sumljiva, ju je vprašala, kje da Sta dobila vosek. Tega sta se prestrašila in odšla. Kmalu nato Je o tatvini obveščena policija dognala, da sta prodajalca voska brata Maks in Gustav Bernik z Gline, izmed katerih je bil eden zaposlen v Seeman-novi tovarni na Glincah, kjer je vosek kradel. Enega je policija aretirala v Ljubljani, drugega pa zvečer na Viču. — Kako hudo se človek lahko spelje na led, o tem se je moral nedavno prepričati nek londonski trgovec s podobami, ki Je plačal za slovito sliko nekega starega slikarja okroglo mi-Ijon kron. Predstavljajmo si strmenje moža, ki je doma pri natančnem opazovanju spoznal, da Je navidezno pristna slika ponareicua in te neznatne vrednosti. Seveda ooravlčlliva bi bila ta pomota, šakal težko je pri starih umetnih izdelkih razločevati pristno od nepristnega. — Kar pa je neodpustno. je to, če gospodinje pri nakupu najvažnejših živil vzamejo ponarejeno blago namesto pristnega. Tako na primer je nemogoče. da bi sc namesto pristne Kathreiner-jeve Kneippove sladne kave dobil manjvredni posnemek. če se pazi na to, da je na zavoju slika župnika Kneippa. Ti zakonito zavarovani izvirni zavoji ohranjajo vsebino čisto in snažno in jamčijo za pristnost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave. ki je danes spričo svojega kavinega okusa, ki ga je dosegla s posebnim ga3!igBi^:rrTTL~'rL:urc-Ziizr~irLX5i3mi^xr!!S^^ — mojemu prepričanju. Hladno prepričanje in ne samo hladno prepričanje me odvrača, temveč še nekaj druzega. Ali misli se ne morem iznebiti, da bi gospodarsko blagostanje odstranilo tnnogo zla s sveta. To si vedno mislim, da bi se ljudje nravnostno in duševno povznesli. ko bi ne bilo vseh teh materielnih neenakosti. In ko bi torej mi doma se mogli materielno bolje urediti -----------verujte, v tem oziru je bila Sou- marjeva misel gotovo pravilna in dobra!« »Ali mislite,« je odgovoril Kačerovsky, »da se morejo ljudje gospodarski, materialno bolje urediti, dokler ne postanejo drugačni v notranjosti? Čemu hočete torej prerajati ženske in z njimi narod? I ko bi nam država padla v naročje. bode vse Isto, dokler ljudje ne spoznajo sebe. Taki-le Mikvška«, je pristavil, »če ga postavite k veslu, bo sam ravnal vse po svoji metodi, Soumar zooet po svoji, MrSzek, Ondr&-Ček, vi in vsak izmed nas po svoji. In zato ni druge pomoči, nego vrniti se tja. odkjer je v resnici mogoč Izhod, vrniti se k sebi samemu, v svojo notranjost. Dokler se ne vrnemo vsi, ne bo rešitve.« Ivan ni odgovoril. Povesil je glavo. »Spominjate se.« je vprašal Kačerovsky nato. »kako v Bratih Karamazovih bolni dečko pravi svoji materi: »Čivlienje je raj in vsi ml smo v raju. samo da tega nočemo priznavati. Ko bi pa hoteli priznati, bi nastal precej jutri ral na celem svetu.« AH se spominjate? Zares v«e odvisno od tega. da človek samega sebe spozna. To ste preje povedali čisto prav.« pripravljalnim načinom, najprimerneiši in naj-izdatnejši nadomestek za kavo. (Glej oglas na zadnji strani.) — Zaradi nepričakovanih zaprek se je moral danes spored v kinematografu "Meal« popolnoma izpremeniti. Uprizori se veieitoiručna veseloigra v 2 delih »Tango mrzlica«, krasna slika, ki nam kaže, kako se je polastila vže vsega sveta mrzlica tega novega plesa. Dalje se predvaja drama v 2 dejanjih »Tihotapci iz Bel-vigne.« V spopolnitev so na sporedu še 4 druge velekomične slike. »Tango« se predvaja pri vseh predstavah! Goriško. — Klerikalna »Gorica« in tiskarski pomočniki. »Gorica« od srede 7. januarja prinaša dolgovezen članek, pod katerim je podpisano »Vodstvo Narodne tiskarne v Gorici«. Članek nesramno blati goriško tiskarsko delavstvo. Katoliško glasilo očita po vzorcu ljubljanskega »Slovenca« tiskarskim pomočnikom njihov »visoki« zaslužek. »Gorica« piše: »Mimogrede opomnimo, da so bili pred 17 leti najboljši črko-stavci v Gorici plačani s sedmimi goldinarji na teden in delovni čas je trajal 10 ur. Danes pa tudi najslabši tiskarski pomočnik ne sme vstopiti v tiskarno izpod 29 K tedenske plače pri 8 in tričetrturnem delu.« »Gorica« naj nam pove samo to, če je d a n e s tudi goldinar toliko vreden, kakor je bil vreden pred 17 leti? Mezdno gibanje je danes tako nekaj vsakdanjega pri vseh stanovih, da bi res lehko tudi »Gorica« vedela za vzroke tega gibanja. Potem vpije, koliko da je plačevala stavcem goriška »Narodna tiskarna«. Stavci na roke so dobivali povprečno (aha!) po 36 K, stavci pri stroju po 49 K In strojniki po 41 K. Strašno! Prave hof-ratovske plače so dobivali ti ljudje, na so vendar le delavci. Naj no »Gorica« nekoliko računa kako briljantno lehko živi družina recimo z 49 K na teden ob sedanji draginji! In tiskarna je samo »plačevala«, stavci so pa lenarili. Le nekoliko več točnosti v izrazih! Potem seveda pogreva »Slovenčeve« laži o posredovalnici, katere smo pa v »Zarji« že tako temeljito zavrnili, da bi bilo škoda prostora, če bi jih še enkrat Dalje se jezi »Gorica«, da so tiskarski pomočniki socialni demokrati. To ie pa že res višek nesramnosti, katere so zmožni tiskarski delavci! Morda postanejo po končanem gibanju klerikalci. Slednjič se jezi. ker je organizacija spravila nekega krumirja iz »Narodne tiskarne« na pravo pot in ker je organizacija tudi vajencem pojasnila pravi položaj vsega gibanja in ti ne prihajajo več v tiskarno. »Gorica« je pa lehko prepričana, da si bodo tiskarji, pa ne samo goriški. dobro zapomnili njeno podlo pisavo. Klerikalci, pa naj bodo v Ljubljani ali v Gorici, kažejo povsod enako »ljubezen« do delavstva. Trst. — Ljudje, ki so mlslHl, da se šalimo, kadar smo dejali, da se v Narodnem domu vzgaja krumirstvo, so se zdaj prepričali, da smo imeli prav. Ljudje, ki so mislili, da se šalimo, kadar Smo pravili, da zna »Edinost« pobrati tudi kužka na cesti in ga postaviti za svojega ured-nika, so sedaj spoznali, da imamo prav. Človek, ki je po društvih napadal vodstvo »Edinosti« in vso tržaško narodno gospodo, ki ga je »Edinost« krtačila v svojih predalčkih, ki je pisal proti krumirstvu in po gostilnah in kavarnah uganjal komedije, je postal svoj čas urednik »Edinosti« in sei tako daleč, da krumiri za šibo. ki ga je tepla. Morello (Rastignac). ta najboljši italijanski politični žurnalist. }e delal svol čas bivšemu gospodarju Rimske »Tribune«, ki je list prodal: »Vaš kos papirja prodate lahko komur hočete. Naših peres in naših duš ne boste prodajali. Svojo dušo prodaja samo oni, ki nima več rešpekta do sebe. oni. ki je pripravljen celo krumiritl proti svojim tovarišem.« Pri tržaški »Edinosti« so pa ljudje, ki prodajajo svojo dušo za fižolovo ceno in za judeževe groše vrše krumirstvo proti stavcem. Ampak šiba, ki jo dotlčnik sedaj poljublja, ga bo še tepla in sicer takoj, ko bo v pijanosti izvršil kako neumnost. Kdo bo v bodoče občeval s krumirjem? Pošten človek pač ne. Kako grozno smrdi iz Narodnega doma. Kako mora biti poniževalno za umetnika igralca, da mu piše kritiko krumir, kako tesno »Da, Kačerovsky,« je odgovoril Ivan, »jaz to razumevam, vse to spoznavam-------------------a vendar « »Ne, tega še niste spoznali. Brž ko je človek kaj spoznal, se na mah okrog vas vse nekako razjasni in dobljeno je.« Ivan se je željno ozrl na Kačerovskega. Z radostjo je uprl pogled na izraz njegovega obličja in v njegove oči, katere so se malo razvnele. Nekaj časa je molčal in zamišljeno zrl pred se. Nato je dejal: »Da, zavidam, zavidam vas, Kačerovsky. Tako rad bi vse že v sebi poravnal, dosegel neko notranjo enoto in se trdno oprl nekam! Vem. da ne bo druge pomoči, nego spustiti se popolnoma na to pot. ali----------« Vzdihnil je in ni precej dokončal. Sele pozneje je pristavil: »To pa vem. da z Mlkyško in s temi ljudmi ne bom hodil več. Mikyška ne razume, da sem se izpremenil. A 1 Soumar se le izpremenil in tega ne razumem zopet jaz. Kako je z ostalimi, ne vem. Toda sedaj pripravljajo shod. Bomo videli, kako in kaj!« In ko se je vrnil domov, je poiskal v Do-stojevskem in čital: »Življenje le raj In mi vsi smo v raju. samo da tega nočemo oriznavati.« — In čital je i dalje: »Človeku zadošča en sam dan, da spozna vso srečo.« »En sam dan?« sl le ponavljal zamišljeno. »Kdaj napoči torej meni ta dan?« mora biti čitatelju, da čita list. kjer pišejo članke in gledališke kritike krumirji, trgovci svoje pameti in svoje duše. Stranka, ki je organizirala krumirstvo. ki je učila slovenske delavce krumiriti. je ponižala do tega blata tudi svoje urednike. Una je dosledna in mora biti. Kdor se začenja pogrezati v blato, ne neha, df>-kier ga blato ne pokrije. — Krumirji Ekar, Brozovič in Meljavec se v »Edinosti« perejo drugače. Doslej so se branili 7. domačimi lažmi, ker pa to ne kaže, so vzeli v roke daljnogled in stikali po vstin svetu po »junakih«, da bi jim pomagali iz gnoja. Citirajo D’Albo s Španskega, šli so na Češko po »Union«, ki išče »vzorov« po Ameriki, vleče na dan pumpe in premogovnike, navaja inženirje in tovi muhe po naj-išjih ?i?čnih sferah. No, »Edinost« je z »Unioncm« ela slabo. Če soglaša z njegovo notico, kompromitira vodstvo podjetja, ki sili urednike na k' i ^i-stvo, ker drugače izgube kruh. S tem vlečejo pri nas doma v šmir i glednega rod'i!ji>f a državnega in deželnega poslanca dr. Gregorina, ki v kolikor toliko ‘prejema in cdkazuje urednikom. S tako notico mu menda i:iso ustregli. Zlasti hočejo kakor kamela skozi Šivankino uho, neglede na to, da vpletajo v spor vodstvo podjetja, ki je tudi politično vodstvo. In tudi temu ni ustreženo s tem. Vprašanja, kdo je krumir in kdo ne, naj ie ne rešujejo, ker so s rvojimi praškimi kolegi vred za take pojme še v veliki nejasnosti. Doma gotovo ne najdejo iakega položaja, ker so drugi uredniki precej lazlični od kakega Ekarja. Da izhajajo »7arja«, »Dan«, »Slovenski Narod«, xUčiteljski Tovariš«, »Sava«, »Slovenski Ilustrovani Tednik« in še drugi slovenski listi, katerih ne stavijo uredniki, tega »Edinost« rie poroča; tudi ni še povedala, da so tiskarne teli listov priznale in podpisale delavcem novi tarif; o lem je slepa in gluha. Škoda iskati liste po Češkem in po Ameriki; vzamejo naj v roke svojega tizornega kolego »Indipendente«, ki izhaja doma in naj prevedejo njegove, nanade — pa bo držalo. Tudi »duševno« delo Ta la Ekar!) za javnost. Je j?nlTo, bogve kaj še postane, če »Edinost« propade. V nedeljo je pel hozana, v pondeljek je pisal skrajno liberalno, v torek je napadal politiko v Trstu, v sredo je pisal zanjo itd., kakor zahteva služba. Bližnjo pot za informacije kakor »Union« v Pragi in ta v Ameriki najde pri Spazzalu, ki tiska »Edinost«; dva koraka do strojev, pa bo »informiran,« kakor želi. Bližje ima tudi do Cimadorija, do delodajalske zveze in če ni dovolj, do tiskarskega gremija na Dunaju. Te naj vpraša, potem bo lahko »pisal« »duševno« delo »Edinosti«, in bo lahko »informiral« svoje zveste čitatelje, dokler se dajo voditi na vrvici. Trikrat na teden bo »Edinost« izhajala in vsakikrat bo svoje čitatelje za enkrat nafarbala s tremi stranmi oglasov in s »točnimi« poročili o tiskarskem gibanju. Trijtf manoi imenih. Klofačev predlog se potem odkloni * 216 glasovi proti 62. Nato sledi dnevni red; Prvo čitanje 'jgfc proračunskega provlzorlja. Češka agrarca R yc h t e r a in Slavi-c ek govorita na dolgo in široko z očitnim ob-siulkcionističriim namenom. Debata se s tern zaključuje. Za generalna govornika sta izvoljena 01ešnicky (za) in N c m e c (proti). Nemec (češ. soc.): Prišel je trenotek, ko bi se morala zbornica 'zvoljenih poslancev spomniti na svoje pravice i se postaviti na noge, da zavrne predrznost gosposke zbornice. Ta trenotek pa prihajajo ^esiti agrarci in radikalci s svojo obstrukcijo Jn hočejo, da se prenese neustavno stanje, ki ga jmamo na češkem, tudi na državo. Tako si jemljejo češki obstrukciOnisti zadnjo tribino, ki Je ostala Cehom, da bi na njej branili svoje pravice. [ o je politika bankroterjev. rusinskih zahtevah. ponav*Ja sv^ starl govor o JUnSkcT^oteek|i,,Pr0ViZOril Se 0dkaže B,om- Na predlog drja. Grossa se voli 26 članov za skupno konferenco z gosposko zbornico. Ar r,fmed socialnih demokratov so Izvoljeni • D,amand, dr. Renner, Seitz in dr. Šmeral. Berchtold in Sternberg. Dr. Šmeral vprašuje predsednika, če mu je znano, da Je imel grof Sternberg pred kratkim na Dunaju neko predavanje, na kate- drŽ9vni zbor in «ned drugim obSejo ?e^ ,Zmed teh 516 možakov seiica v niih čf vt*!"01"? ne na}de nobena d«' ^ih, ki bi bila pošteno zaslužena. adlnHn/ein Plavanju s*a bila dva cesarjeva Sikov* ^ VSa V,°,iaŠka pisar»a Prestolonaslednikova, mnogo članov gosposke ztaornice vi-generali, na CeIu minister grof feerS- osebe so pri omenjenem stavku r"S^at,Vn° ap,lavdirale- ^viio mnenje smatra to za izraz sistematičnih intrig, ki se po- Sternberg je znan . Pravica. Grof cesarja in generale; tern napad?v "a iežbo javnih osebnosti nri razumet'ude_ nju> pn n»egovem predava- Piedsednik odgovarja ds ^ . ločiti vsebino Sternbergovega nrerfa pre£~ Potem eventuelno ukrenil, kar je potrebno*0 Prihodnja seja se naznani pismeno. 7adn!e vesti. ODSEK ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE. ^Una^ Na današnji seji odseka za so-ialno zavarovanje je bila razprava o poročilu m*!*? Ml",ster za notranje zadeve Hel-«oid je naznanil, da je rešil pododsek vpraša- vL° iV,eh?,d-nil določilih za °«Mcijo in Buko-spešitev rf a' bo,vlada vse storila za po- takoj v podmh seku- 0dsek Je nato prešel panotrah zavarovala5?™™' ParaRraf prvi 0 credloei. Pri ten, do uzakonitvi socialnega zavarovania%read|0° Žila vlada za osebe pri mornariških podjetiih n za one pri morskem ribištvu takoj potrebne jrjsrfist«-«te,ien ^imei °d- SKUPNA KONFERENCA. Dunaj, 10. Skupna komisija, ki bo štel« s? Klanov, se snide najbrže v pondeijek ob pol 4 popoldne. Za predsednika delegatov poslanske zbornice bo izvoljen dr. Urban. Snoči je imelo vseh 26 članov poslanske zbornice sejo, ki pa je bila zaupna. PRORAČUNSKI ODSEK. Dunaj, 10. Proračunski odsek ima sejo v pondeijek ob 3. popoldne. To je koncesija, ki so jo dobili češki agrarci, da so ustavili obstrukcijo. Pogajajo se pa še nadalje z ministrskim predsednikom. KATASTROFA V TOVARNI ZA FILME. Duna], 9. Eksplozija v tovarni za filme na Mariahilferstrasse je zahtevala četrto žrtev. Snoči je umrla težko ranjena kontoristka, danes popoldne pa zavarovalni uradnik Nemec. Za ostale ranjene upajo, da jih rešijo. Proti ravnatelju tovarne Bironu je vpeljana sodnijska preiskava; obdolžen je. da Je proti predpisom rabil bencin in celuloid skupaj ter da je dovolil v čistilnici filmov hraniti bencin v steklenici. DEMONSTRACIJE BUDIMPEŠTANSKEGA DELAVSTVA. Budimpešta, 10. Socialno demokratična stranka je izdala letak, s katerim poživlja delavstvo na demonstracijo za torek, ko se snide ogrski parlament. NORČAVI PRESTOLONASLEDNIK. um Nemški prestolonaslednik, ki je nil 16. decembra 1913 prestavljen od huzarskega polka v Gdanskem, se Je poslovil od tega polka s polkovnim poveljem, ki kaže vse znake norosti. Med drugim le tudi dejal: »Prokleto težko mi je in srce mi hoče skoraj počiti, če pomislim, da ne bom več Vam na čelu jezdil skozi življenje. Svojo mladost pokopujem danes. Ce pokliče nekoč kralj in kadar zatrobijo signal: Marš! Marš! tedaj mislite na onega, čigar najsrčnejša želja Je bila vedno, da bi doživel trenotek največje vojaške sreče ob Vaši strani.« TURKI IN ALBANIJA. Carigrad, 10. Turško časopisje izjavlja, da nima Turčija nič opraviti z zadnjimi dogodki v Albaniji. »Jeune Ture« pravi: »Albanci so v prvi vrsti krivi naše nesreče. Mi se ne maramo vmešavati v njih zadeve. Absurdno je misliti, da bi se mož kakor Izet paša. ki je bil sam član turške vlade, upiral sklepom Evrope.« — »Turquie« pravi: Ko se je širila ideja, da se pozove kakšen mohamedanski princ n. pr. Abdul Medžid na albanski tron, se ni Turčija nič ogrevala za ta načrt. USTANOVITEV LIBERALNE STRANKE NA BOLGARSKEM. Sofija. 10. Bivši minister Genadijev je izjavil, da se bodo strnile vse tri stranke, ki so sedaj na krmilu, v veliko liberalno stranko. BOLGARSKI ARHIMANDRIT UMORJEN. . , Soiila, 10. V gorovju Dibra so našli truplo bolgarskega arntm«mi*Uiu Sofronija, ki je bil supeMcr v samostanu svete Device, so ga že dva meseca. Tudi duhovnika Teofana iz istega samostana so našli še z dvema drugima Bolgaroma mrtve. V BLAZNOSTI. Pariz, 9. Neki brezposelni sluga po imenu Arrouis je danes pred palačo Elysče (kjer stanuje predsednik republike) prepeval povsem nezmiselne reči. Policijski agenti so ga pozvali, naj bo miren. Nenadoma je potegnil revolver in oddal štiri strele, ni pa nikogar zadel. Nato je zbežal, policisti pa za njim. Na nekem dvorišču so ga že skoro prijeli, tedal pa si je bliskoma prerezal trebuh s sabljo, ki jo le imel pri sebi. Odpeljali so ga smrtno poškodovanega v bolnišnico. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. »Oj ti tasti«! je naslov burke, ki se uprizori v nedeljo dne 11. t. m. v deželnem gledališču zvečer ob pol 8. Burka se odlikuje poleg svežega humorja z izredno duhovitostjo in zato jo je dunajsko dvorno gledališče sprejelo na svoj stalni repertoir. Igra je izvrstno naštudirana in bo nudila posetnikom nedeljske predstave izreden užitek. — Popoldne ob 3. istega dne pa se ponovi burka »Navihanci«, ki je že pri prvi predstavi izborno zabavala občinstvo pri skoraj razprodanem gledališču. — Opozarjamo torej še enkrat na nedeljski predstavi, ki bosta nudili obiskovalcem teh dveh predstav obilo smeha in zabave. Izjava. DEŽELNA ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKE SOC. DEM. STRANKE V GORICI ... sklicuje zaupen sestanek vseh sodrugov iz Gorice in okolice, ki bo V nedeljo, dne 11. ianuaria 1914 * ob 10. dopoldne v dvorani »Delavskega doma« v Gorici, ulica Treh Kraljev, štev. 16, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila. 2. Naša politična organizacija, 3. Raznoterosti. • Ker je ta sestanek zelo važen za nadaljni razvoj naše politične organizacije na Goriškem, je dolžnost vsakega sodruga, da se udeleži tega zborovanja. Deželna organizacija Jugoslovanske socialno demokratične stranke y Gorici. Op. Zborovanje se vrši na podlagi § 2 zbo- rovalnega zakona.________________________________ Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tic1'-a "Učiteljska tiskarna* v LJubliani. mm Podpisani Farh Bartl obžalujem, da se je priobčil brez moje vednosti v dnevniku »Zarja« z dne 18. avgusta 1913 pod naslovom »Narodne strokovne organizacije« članek, katerega vsebina je žaljiva za gosp. Vekoslova Mrak, tajnika NDO. v Trstu. Dotična žaljenja obžalujem in^preklicujem. Ljubljana, 2. prosinca 1914. Fran Bartl. Kavarna celo noč odprta O Gostilna Florijanska ulica Stev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja. % 1 •PORODNIŠNICA. / LJUBLJANA • komenbkegaulica-4 \ SEFVDMnw:pfmmi)DR FR. DERGANC1 strokovni zdravnik za ženske bolezni Liubl:ana poleg magistrata zopet ordinira. Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni viri . Benisch 1 kg sivega, dobrega, pu-lj enega 2 K; boljšega 2-40 K; prlmapolbelega2-80K, belega 4 K; belega puhastega 610 K; velefinega anežnobelega, puljenega, '6‘40 MK; puha sivega 6 K. 7 K, belega. Onega 10 Kt nalttael« prsni puh 12 K. NaroSUa od BI naprej franko. ZgotovljeD« postelje ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dol) 120 cm Široka, c dvema zgfavnlcnma, 80 cm dol 60 cm Sir., polnjena s novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K tglavnlce 8 K, 8-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 14-70 R, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5-20 K, 570 K, spodnja fernica it močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12-80 R, 14 80 K. Razpošilja se po po- vzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko m manj■ ta neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovnild gratls in franko. S. Benisch, Dešenice Stev. 758, Češko. Ali hočete ostati zdravi? Potem sc morate ogibati pijač, ki razdražijo Živce. Pred vsem zrnate kavel Ide«mo nadomestilo kave, ki je pravi zrnati kavi po okusu enako, ne da bi zdravju škodljive snovi vsebovalo, je „Roggkaffol“ »Roggkaffoi* Je poceni, zdravju prikladen in se zelo prileže. — En 5 kg paket franko po povzetju K 4-30. — Mesto ničvrednih pridatkov pridenemo v resnici praktične stvari za vsako gospodinjo! — „Roggkaffol“ Lebensmlttel-werke Trautenau Abt. 10. — Dobro vpeljani zastopniki se iSčejo. STAVKA V JUŽNI AFRIKI. London, 9. Nezadovoljnost železničarjev v Južni Afriki je povzročilo odpuščanje osobja. katero opravičuje podjetje s tem. da baje ni dela. Železniški minister Burton Je pred sklepom o splošni stavki izdal izjavo, da Je skrčenje prometa neizosrfbno. da na le bik) le 70 evropskih delavcev odpuščenih. Nasprotno trdilo delavski voditelji, da je 497 delavcev dobilo odpoved. Na afriških železnicah le zaposlenih približno 35.000 belih in skoraj toliko črnih delavcev. PretorlJa, 9. Danes dopoldne Je mos:el oditi en sam vlak iz tukajšnje postaje, ker so razun treh vsi mašinisti stopili v stavko. Tudi sprevodniki stavkala Kapstadt, 9. Železniški obrat med Preto-rijo in Klerksdorfom Je ustavljen. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna j—i v krila, kostume, nočne ha- I 1J 7 Ije, perilo, plašče, kožuho-M W \yjn0 jn yse m0(;n0 biago. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trn *>tev. O. Lastna hiša. Neprekosijiva V otroških obleke h io krstri Opravi. —- SollAna t-vrd-lKa.. ■ izvolite naročlU vzorce) Barhanta, flanela, modnega blaga, opreme, platna, damasta, kanrfosa i t. d. same novosti, ki jih franko razpošilja svetovnoznana razpošiljalna tvrdka \• I« Havliček & brat; Pudebi adt C eško. Tudi razpošiljamo 1 zavo| 40 m ostankov poletnega in zimskega perilnega blaga sortirano, široko 1 do 8 m za samo 18 kron franko po povzetju. Priložnostni nakupi Zelo pocenil posebnost v Zdravnik = želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v žeiodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsura-nega društva za Ljubi ano in okolico. Odlikovan v Pariza z zlato kolajno In čas. krltecem. Peter Kozina & Ko. Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) ***== (na;modcnieiše pod‘etje nM)iiarhive) —««- * Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Breg 20 na debelo Varstvena znamka. v Coizovi hiši. Kdor Se ne pozna Kathreinerieve Kneippove sladne kave, kupi naj $i |e »dal en zavoi in naj jo poskusi. 2a Izdelovanje te, le 23 let priljubljene In priznano najboljie kavlne pijače Je bila zgra-fena nova velika tvornlca. 2 najmodernejšimi stroji In najboljSo napravo se je slovito Kath-is»isama>«2i ■BSiBaBaasaBsaBBBS8iwaaasa«HMMiaaiasBaBBBaa»tiBaaMaaasBSMis»iss»»s»»asssiBBiM ■ I Spalnica v amerikanskem orehu s Mnogo užitka, zabave in pouka vam nudi Slov. Ilustr. Tednik Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en J :: umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. J ■■■■■—■■■■—■ mmmmmm ■■»■■■■