% vcaxi GLASILO KMETIJSKEGA KOMB ji N * T A Z a L E C t' Gladilo Kmetijskega kombinata Žalec »Hmeljar« ^daja centralni delavski svet. Ureja .uredniški odbor: predsednik Kač Karel; člani: Jeriček Zlatko, Plaskan Vlado, Janše Jože in Janič Vinko. Urednica strokovne priloge dipl. inž.. Kač Mil jeva. Odgovorni urednik inž. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhdja mesečno. Letna naročnina 800 din, za inozemstvo-4.000 dinarjev. Kooperanti prejemajo list brezplačno. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji ČP »Celjski tisksiale čistopasemske živali, ki fšo zajete v molzni kontroli1, i naj služile za razplod pr.e-ežno na področju, kjer je manj oudarka na proizvodnji mle-a in več na pitanju. Močno e moramo zavedati, da bodo in kakovost mleka letno posamezne živali dajo. S tem lahko rejec odbira boljše živali; kar v njegovo in splošno korist. Plemenske krave, ki dajejo nad 2.800 litrov mleka letno in povprečno 3,6% jolščobne stopnje, in ki tipsko in po telesnih oblikah odgovarjajo, bi naj bile prevedene v rodovniške živali, ki s tem dobijo plemensko vrednost. Z ustaljeno od-biro živine bomo lahko v doglednem času dosegli zadovoljive uspehe. Na drugi strani pa so tudi rejci, ki jim je odbira plemenske živine odveč. Delo molznih kontrolorjev -omalovažujejo. Vzrok temu je v mno- ŠOLA ZA KOOPERANTE 2e dalj časa opažamo vrzel v kmetijskem izobraževanju. Obstoječe kmetijske šole so poklicne, njihova naloga pa je izobraževanje mladine za družbena posestva, ki potrebujejo delavce usposobljene samo za posamezne kmetijske panoge. Za gospodarjenje na privatnih posestvih pa je potrebno poznavanje več panog, saj mora npr. gospodar, ki pita živino tudi pro-.» izvajati krmo. s / Vse večja povezava privatnih proizvajalcev z družbenimi gospodarstvi, razne oblike kooperacijske proizvodnje in sodelovanja zahtevaj o-poglobljeno znanje kmetovalca, ki bo tako tudi postal blagovni proizvajalec. Poleg tega je zlasti v nekaterih področjih potrebno iskati še druge vire dohodkov, ki omogočajo privatnemu proizvajalcu obstoj. Tu mislimo predvsem na udejstvovanje kmečkega gospodarstva v turizmu. V okviru Kmetijskega izobraževalnega centra Celje bo v letošnjem letu pričela v Šentjurju delovati šola za privatne kmetijske proizvajalce-kooperante. Šola ima namen izobraževati privatne kmetijske proizvajalce, ki bodo ostali doma na svojih posestvih. Šolanje bo organizirano v dveh zimah po 4 mesece. V dem času bodo učenci ddbili potrebno znanje za sodobno gospodarjenje, predvsem o pitanju živine in mlekarstvu, gnojenju, proizvodnji krme, hmeljarstvu, sadjarstvu in delu s kmetijskimi stroji.. Učenci se bodo v času šolanja naučili tudi voziti traktor. Praktične vaje, ki jih ni mogoče prikazati v zimskem času, bodo učenci pridobili v kratkih 1—2 dnevnih vajah v sezoni. V program bodo zajete tudi osnove iz gozdarstva in turizma. Samo šolanje bo sicer brezplačno, vendar pa bodo morali učenci poravnati stroške oskrbe v Domu. Kmetijske zadruge in družbena posestva bodo nedvomno pri šolanju svojih kooperantov pomagala tako, da boda dela del sredstev, ki bi jih proizvajalci sami težko prispevali. - Zainteresirani proizvajalci se lahko za pojasnila obračajo na Kmetijski izobraževalni center Celje, Ljubljanska cesta 93, odnosno bodo podrobna navodila objavljala v radiu ih lokalni^ časopisih v inesecu septembru 1965. inž. Jensterle Tone / Izkušnje iu napotki Mesec september je tu in z njim prevzem letošnjega hmelja. To pa je delo, ki ga proizvajalci in trgovina napeto pričakujejo. Hmezad je oživel. Njegova skladišča se polnijo z zelenim zlatom Le še nekaj dni nas loči od tega, ko bomo pričeli ocenjevati napake pri količini in kvaliteti hmelja, ki smo ga pridelali v letošnjem letu. Čeprav neradi, tudi 1 v tem članku ne moremo preko tega, da ne bi ponovno opozorili na vsakoletne nevšečnosti, ki se pojavljajo pri prevzemu. Večina hmeljarjev pravilno in NASI OBRATI OBRAT HMEZAD na vejici brez listja. Slabo ob ran hmelj bomo pač iprimoirar uvrstiti za razred niže. sla vešče. Huje je pri hmeljarjih, ki hmelja ne navlažujejo zaradi basanja, pač pa zaradi pridobitve na teži, kar povzroča škodo na kvaliteti in^ stroške ponovnega dosuševanja. Iz tega razloga smo bili primorani v lanskem letu uvesti določanje vlage hmelju, ki pri prevzemu ne sme presegati 11 %, kar določajo mednarodne trgovske navade — uzance. Zato bomo tudi v bodoče vsakemu proizvajalcu pri prevzemu odtegnili toliko na teži hmelja, kolikor odstotkov bo vlaga presegla 11 %, oziroma prišteli toliko, kolikor bo vlage manj kot 11 %. Prepričani smo, da smo s to novostjo najbolj pravični do vseh proizvajalcev, tudi d4 tistih, ki se z navlaževa-njerm poskušajo okoristiti. Paviljon »Hmezada« na gospodarski razstavi v Žalcu Strokovno ravna s hmeljem od obiranja do basanja, oziroma do prevzema. Je pa še precej taks-, nih, ki/uživajo pri tem, da bi vsaj malo goljufali z frepošteni-mi manipulacijami. V mislih imamo havlaževanje hmelja. Ne ^mislimo preganjati pravilnega močenja oziroma navlaževanja zaradi basanja, naj pa ta posel opravljajo osebe, ki so tega po- gajalo, bomo primorani takšne hmeljarje klicati na odgovornost in jim dvojno basane bale uvrstiti v kvaliteto najslabšega hme- Priporočamo, da bi se pri pre vzemu držali določendfea reds So namreč hmeljarji, ki vozij hmelj po svoje in s tem povzro čajo nered in težave pri pre vzemu. Za hmelj, ki je praviin posušen in pobasan z naj ve 11 % vlage ter pravilno skladi; ščen, ni nevarnosti, da bi se po kvaril. Torej lahko nepotrebn; nervoza pred oddajo hmelja od Vprašanje je tudi žveplan j e med sušenjem oziroma po njem. S tem zelo škodujejo kvaliteti, kajti* pri nas se ves hmelj ponovno žvepla v večjih partijah in hmelj, ki je dvakrat žveplan, vsebuje več žvepla, kot ga predpisujejo' uzance, kar povzroča reklamacije in neprilike s strani kupcev. Na ito kupcT zelo pazijo, ker je hmelj prehrambeni artikel, zato bomo primorani pri prevzemu upoštevati žveplanje in tak hmelj trđtirati posebej. Dogaja se, ali namerno ali zaradi površnosti, da so v hmelju Pogled na obrano hmeljišče Precejšnje probleme ustvarja dovoz .nepokritega hmelja v slabem vremenu, zato bale dobro pokrijte s ceradami. Izgovor, da je začelo deževati med potjo, naj ne bo v opravičilo, kajti stroški ponovnega sušenja so precejšnji in jih bomo hmeljarju zaračunali. O vseh navedenih napakai smo razpravljali na zasedanji " " -sk Hmeljarskega poslovnega zdru •ženja v Žalcu, ki je zahtevale da se za takšne nepravilnost oziroma manipulacije uvede} sankcije. V zadnjem času smo naleteli na slabo obran hmelj s precej listja in vejic. Kot je splošno znano in kot določajo predpisi, smejo biti pri kvalitetnem obiranju Skupaj največ po tri kobule Sam postopek prevzema su hega hmelja bo tak kot v lari' skem letu. Prav tako bo ob h» jala posebna komisija ki bo slučaju spora postopala kot lani X. M. razni predmeti kot opeka, kamenje pesek itd. Imamo tudi take hmeljarje, ki opravljajo tako imenovano dvojno basanje, to je, da vsipljejo na-dno ali na vrh vreče hmelj slabše kvalitete, v sredino pa boljšo kvaliteto hmelja. Povedati maramo, da z lahkoto ugotovimo, kdo to dela in upamo, da bo pri letošnjem prevzemu odpadlo. Ce še bo to do- Vegradovo« montažno skladišče v gradnji na obratu Prebold 6 Nadaljevanje Vlr>k„ Jue OB IZIDU IVOVEGA TEMELJNEGA ZAKONA 0 VARNOSTI PPOMETA USTAVLJANJE IN PARKIRANJE JE PREPOVEDANO: S 1 I ii ji i t i z znakom, na zoženem delu ceste, ovinku, pred vrhom klanca, na mostovih, v predorih. Dodatno vsem dosedanjim predpisom še 5 m od prehoda za pešce ter 12 m pred postavljenim znakom in za njim, za postajo vozil za javen prevoz potnikov. Prav tako ne smemo parkirati, kjer je cestišče označeno z nepretrgano črto, na levem robu enosmerne cestp (če sta samo 2 prometna pasa), na pločniku in na kraju, kjer vozilo zakriva prometni znak. Prav tako je prepovedano parkiranje ob napravah za preskrbovanje motornih vozil z gorivom ali ob zunanjih priključkih na vodovodno omrežje (hidranti). Zakon dovoljuje uslužbencu prometne LM, da parkiranemu vozilu na mestu, na katerem pomeni to neposredno nevarnost ali posebno oviro za promet, odredi odstranitev z vozišča oziroma premestitev drugam. Seveda na stroške lastnika vozila. Trikotniki za označevanje vozil, ki stoje na cesti, so v rabi kot dosedaj. Svetlobni prometni znaki na križiščih so ostali nespremnje-ni. Zeleni luči je lahko dodan dopolnilni znak/v obliki ene ali več zelenih puščic, ki dovoljujejo promet vozil v smeri, označeni s puščicami, četudi je prižgana rdeča ali rumena luč. Seveda vozilo ne sme pri tem ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero namerava zapeljati. Seveda imajo pešci na prehodu pri tem prednost. Na avtomobilski cesti je prepovedan vsakršen promet vozil, ki razvijejo manjšo hitrost kot '40 km/h: to so vprege, gnana živina in hoja pešcev. Prav tako je prepovedano obračanje vozil, vožnja nazaj in poučevanje kandidatov za voznike. Te določbe veljajo tudi za promet na cesti, ki je rezervirana samo za motorna vozila. Za rezervirane ceste bo republiški predpis podrobneje določil vrste vozil, ki smejo uporabljati te ceste. O reguliranju prometa na teh cestah bodo prometni udeleženci seznanjeni s posebnimi prometnimi znaki. v Vleka vozil je v glavnem po starih predpisih, edino ni omenjena hitrost. Pač pa mora biti vlečno vozilo posebej označeno, če ima priklopljeno zadaj poškodovano vozilo. Prevozi nevarnih snovi se morajo vršiti skrajno previdno. Vozila, ki ‘prevažajo nevarne snovi ne smejo ostati brez nadzorstva na cesti. Biti morajo pravilno označena. Organizacija, ki izroča nevarne snovi za prevoz, -rffora poslati organizaciji oz. osebi, kateri poverja prevoz pismeno navodilo o posebnih obveznih varnostnih u-krepih pri takem prevozu. Za nevarne snovi se štejejo vse eksplozivne, vnetljive, radioaktivne, korozivne, lužne, strupene in druge snovi, ki lahko pomenijo v prometu posebno nevarnost. Dajanje opozorilnih znakov na vozilu se mora omejiti na najpotrebnejšo mero. Zvočni signali se ne smejo uporabljati v naseljih in ponoči, razen v primeru neposredne nevarnosti ali nujne vožnje poškodovane ali hudo bolne osele, potrebne zdravniške pomoči. Hitrost vozil je omejena do 120 km/h, vendar mora voznik upoštevati stanje vozila, ceste, prometa, vremena, lastne telesne in duševne lastnosti. Prav tako voznik ne sme zmanjšati hitrost vožnje toliko, da bi njegovo vozilo oviralo normalen promet. Skozi naselja pa je dovoljena hitrost 60 km/h. Za naselje se šteje skupina stavb z ene strani ceste ali pa obeh, ki dajejo videz ulice, ali pa, je o-značeno s prometnim znakom ime kraja. Prehod čez železniško progo je strogo reguliran. Udeleženci v prometu se morajo ustaviti pred prehodom, če so zapornice spuščene ali se spuščajo, ali če sveti ali utriplje rdeča luč. Spuščanje zapornic se označi z zvočnimi ali svetlobnimi znaki. Kolesar mora voziti največ do lm od'desnega roba ceste. Ne smeta se voziti dva vštric, niti se ne sme obešati za drugo vozilo. Kolo mora biti opremljeno spredaj z belo lučjo za osvetljevanje ceste. Zadaj pa mora imeti rdeče refleksno steklo, ki sé ponoči pri osvetlitvi z bleščečimi lučmi motornega vozila vidi na razdaljo vsaj 100 m. Voznik vprežnega vozila mora voditi ves čas, dokler se vizilo premika po cesti (vajeti ali pri glijvi živine). Podnevi mora imeti vozilo na zadnji strani dve rdeči refleksni stekli, vidni na razdaljo 100 m. Ponoči ali ob zmanjšani- vidljivosti mora imeti vozilo na sprednji levi strani belo, o na zadnji levi strani ; rdečo “luč.- Voznik mora odstraniti z vozišča tovor ali-druge predmete, ki padejo iz vozila. Prav tako mora voznik odstraniti š ceste predmete, če naleti nanje. V kolikor pa to sam ne more storiti, mora obvestiti najbližjo postajo LM ali cestno podjetje (cestarja). Vozila s prednostjo so: reševalna, gasilska, vozila TNZ in vozila vojaške policije, kadar uporabljajo modre svetlobne ali zvočne signale (sirena). V tem primeru imajo prednost pred vsemi vozili, razen pred vozili s spremstvom. Prav' tako za ta vozila ne veljajo, omejitve hitrosti. Če pride v križišče več vozil s prednostjo, ima prednost tisto vozilo, ki je prvo dalo zvočni al svetlobni signal. Kdor se znajde na kraju prometne nezgode je dolžan: — pomagati ponesrečencem in jih po potrebi takoj prepeljati v bolnišnico; obvesliti najbližji organ TNZ ali zdravstveni zavod. Udeleženec prometne nezgode mòra: — dati ime in naslo^oz. zahtevati od soudeležencev ali prič iste podatke; — ostati na kraju nezgode dokler ne pridejo organi za ogled; — odstraniti poškodovano vozilo s ceste. Pri tem mu je dolžan pomagati vsakdo, ki je navzoč na kraju nezgode. Vozniki motornih vozil. V glavnem je vse po starem. Definira le Vožnjo traktorjev. Voznik s kategorijo C, D ali F lahko vozi traktor s prikolico. Voznik B kategorije pa le traktor s poljedelskim priključkom (dodatno tolmačenje RS TNZ). Kandidat za voznika si lahko izbere inštruktorja sam. Instruktor mora imeti najmanj 3 leta vozniško dovoljenje kategorije, katero poučuje. Vozilo, na katerem se kandidat uči, mora imeti poseben znak. Vozniki tovornih motornih vozil na 5500 kg in vozniki avtobusov ne smejo voziti brez presledkov več kot 5 ur. Po tem času morajo Obvezno pol ure počivati. Voznik ne sme imeti več kot 9 ur dejanske vožnje na 24 ur. Vsled narave dela morata biti na vozilu 2 voznika. Počitek mora biti nepretrgoma vsaj 8 ur, če sta na vozilu 2 voznika in vgrajeno ležišče. Registracija in^tehnični pregledi sc niso spremenili, povečale so se samo kazni za zamudo registracije. VAŠ STROKOVNI PRISPEVEK IN NASVET STA DOBRODOŠLA V NAŠEM LISTU TT . T Zadnje klasje pada — žetev je uspešno končana / Strokovni pogovori in nasveti m & Inž. Milan Dolinar BASANJE HMELJA Pridelek hmelja smo končno spravili pod streho, kjer bo os- • tal toliko časa, dokler ne pride na vrsto za prevzem po določenem razporedu. Vsi hmeljarji niso enako zadovoljni z letino, eni so zaradi preobilne vlage in ma-■ lo sonca pridelali precej manj kot lani, v povprečju pa smo še kar zadovoljni. Spravilo in sušenje je zahtevalo ogromne napore, sedaj pa, ko je vse to mimo, počasi 'Spozabljamo na pre-čute noči, skrb in jezo. Mnogi hmeljarji so že med samim obiranjem, zlasti veliki obrati Kmetijskega kombinata Žalec, precej hmelja stisnili v vreče. Ostali bomo to storili v tèm mesecu, ko ibo primerno vreme in čas. Predolgo odlašanje z basanjem ni v prid kvaliteti. Na široko razgrnjen hmelj, pa tudi v večjih kupih na površini izgublja hmeljsko zeleno barvo, zlasti-še, če je_skladišče svetlo ali če se nahaja v neposredni bližini gnojišč ali na podu nad hlevi. Tudi stene skladišč niso vedno primerne. Zato bomo hmelj basali čimprej. Vendar je pretirana n Iglica z basanjem spet lahko usodna. Suha skladišča, skladišča pod streho to če je vreffne toplo in suho, ne nudijo ugodnih pogojev za odvolgnjenje. Neodvolgnjen hmelj se pri basanju drobi, kar zmanjšuje njegovo kvaliteto, saj vemo, da hmelj, preden je v vreži, neštetokrat premočno in s silo stiskamo. Zato moramo ali počakati na ugodno vreme, to je na čas, ko pada dež in ko se ozračje ohladi, ali pa mu' umetno dodamo vlago. - Hmelj iz sušilnice ima 6—8 % vlage. Za basanje je sposoben, ko je ima 10—12 %. Na visokih kupih skladiščen hmelj moramo še posebej previdno spravljati v vreče. To delamo postopoma, plast za plastjo, z vrha kupa. Vsakokrat, ko smo pobasali par vreč, naslednji sloj na tanko razgrnemo po vedno večjem prostoru na podu. Odvolgnjenje hmelja je naravno to umetno: Naravno odvolgnjenje pospešimo, če zvečer odpremo okna in vrata skladišča, v deževnih dneh pa ves dan. V lepem vremenu bašemo le zjutraj. Umetno odvotogjenje hmelja je za neizkušenega hmeljarja lahko tudi usodno. Nešteto hmeljarjev je to občutilo 'ze na lastni koži; saj so morali sicer lepo pridelan, posušen in tudi še po- basan hmelj pri prevzemu voziti nazaj domov, ali pa jim je prevzemna komisija odštela par kilogramov na račun prevelike vlage v hmelju. Močno nestrokovno navlažen hmelj se lahko v vreči vname in zgubi vso trgovsko vrednost. Za tako pokvarjen hmelj ni nobenega zdravila več, niti žveplo, v katerega nekateri polagajo še zadnje upe. Vlažimo hmelj ali s humidifi-katorjem ali z nahrbtno škropilnico. Voda naj bo drobno razpršena v ozračje skladišča. Količine vode so odvisne od .naravne -vlage v hmelju. Zato posebej priporočamo stopnjo odvolgnje-nostf po naravni poti-ito ugotovimo s stiskom pesti hmelja, po šumu in če se hmelj v roki drobi ali' ne), in na podlagi tega odmerimo količino vode. Zakaj je hmelj včasih.bolj, včasih manj odvolgnjen, smo že ugotovili. V hladnem irf deževnem vremenu ribimo za to tudi to tričetrt vode manj kot v lepem. Torej: skrajna previdnost pri uporabi vode za navlaževanje hmelja! Ce se dogodi, da smo kljub skrbnemu ovlaževanju hmelj le preveč navlažili, ga ne bašemo, temveč ga na tanko razgrnemo po podu in večkrat z mešanjem prezračimo, ali pa ga damo ponovno v sušilnico. Skoda je že nastala, lahko bi pa bila še večja, če_ne ukrepamo takoj. Bašemo ročno ali strojno. Ročno bašemo s kijem ali s pokrovom na katerega stopamo. Strojno pa z ročno stiskalnico. Napolnjene vreče zašijemo ali zvežemo in jih postavimo v suho in zračno skladišče. Nikar ne 'zlagajmo vreč na betonski, pod! Ce sumimo, da smo pobasali preveč ovlažen hmelj, zabodemo v vrečo kovinske igle, katere večkrat izpulimo in potipamo. Tople igle so’ znak, da se je hmelj vnel, ^ake vreče pa moramo takoj razparati in hmelj ponovno dosušiti. V vreče stisnemo 40—50 kg hmelja, ločeno' po kakovosti. FARMA ZALOG Pojdimo na farmo v Zalog. Ko zavijemo po strmi senčni cesti k staremu Zalogu, zagledamo izredno lepo panoramo mlečne farme Zalog. P"ct elegantnih 65 m dolgih hlevov stoji vzporedno eden, poleg drugega. od severa proti jugu. Prvi 17 m vfsoki kovinski »Alkosil« silos se blešči v soncu in vabi pogled mimoidočega. Farma Zalog ni tako dograjena kot farma v Podlogu. Predvsem bo potrebno še veliko dela in sredstev za dograditev dvorišča in za zunanjo ureditev. Sicer pa proizvodnja teče prav tako kot na farmi v Podlogu. 'Primerjajmo skice, vidimo, da je razpored objektov bistveno' drugačen kot na farmi v Podlogu. Takšen razpored je zahteval predvsem teren, kar pa v ničemer ne ovira funkcionalnost farme. Začetek le farme sega prav tako v lejo T%0, ko je kmetijsko gospodarstvo Arja vas pričelo z gradnjo odprtih hlevov, vendar je že leta 1962 drugi odprti hlev adaptiran in preurejen v zaprtega. Ta je sedaj vključen v farmo kot II. »proizvodni : hlev. Sporedno se že prične z gradnjo še 3 hlevov po 100 stojišč in tako se v letu 1963 že ohlevljajo krave iz sosednjih kmetijskih obratov, ki s tem opuščajo proizvodnjo mleka. V letu 1964 je. kot, peti objekt bila zgrajena še prfrod-nišnica. V tem letu je bila zgrajena tudi strojna lopa z garaž- Jiimi prostori in senik za vskla-diščenje suhe krme. Hlevi so konstrukcijsko, razen že Omenjenegi H, hleva, enaki kot v Podlogu. Stojišča s kanalom za cjtlpadke so prav tako istih mer. Razliko pa takoj opazimo v sistemu naveze. Namesto na jarmu so krave vezane z vratno verigo na verti- držimo. Ustrezno izmolzišče še! ni zgrajeno. Do novogradnje, kakšen bi naj bil sistem še ne vemo, se strojna molža odvija za 2 hleva v manjšem izmolzi-šču z 8 stojišči in s prevoznimi molznimi stroji v II. hlevu in porodnišnici. Taka organizacija molže zahteva več delovne sile, vendar je v danih pogojih edi- Pogled na farmo Zalog kalim verigo, tkz. Gerberjeva naveza. Odvezovanje živali je mogoče posamezno ali z vezalnim mehanizmom cele četrti hleva. Gibljivost živali v vse smeri je večja kot v jarmu, Lar nedvomno ugodno vpliva na počutje živali. Slaba stran te naveze pa je, da živali blatijo tudi stojišče, kar gre na račun čistoče krav. Kej je predvideno, da ostanejo na farmi v Zalogu krave samo sivorjave pasme, bi kazalo, da ta sistem naveze ob- na rešitev. Ovimljanje krav in telitve se za razliko od farme kori log opravlja v Zalogu na sami farmi. Novo zgrajena porodnišnica sprejema v predporodni oddelek krave v 9. mesecu brejosti, odkoder gredo tik pred telitvijo v porodni del. Po porodu prestavimo krave že po 5—7 dneh v poporodni del, kjer ostanejo krajši ali daljši čas. glede na število krav v poporodnem obdobju. Zamera tej (Nadaljevanje na 8 sdraili) St HLEV ZA MOLZNICE / % Hlev-je zgradba, -ki smo jo namensko zgradili za krave ali pa smo jo napravili s preureditvijo kakšne druge zgradbe. Hlevi so bili v preteklosti in so tudi danes različni glede izvedbe in glede uporabe gradbenega materiala. Kadar gradimo hlev ali ga preureja jemo, moramo vedeti, da je to prostor, v katerem bodo krave prežive- da bo v tem prostoru delal tudi človek. Kadar bosta oba, t. j. človek ip žival v najugodnejših razmerah, lahko pričakuje- FARMA ((Nadaljevanje s 7. strani) moderni in funkcionalno urejeni porodnišnici bi bila, da so na 450 glavo čredo vsi opisani oddelki premajhni. V sami porodnišnici je ločen oddelek za teleta z 28 lesenimi boksi. Boksi se ne‘razstavljajo, kar koristimo po izpraznitvi za redno čiščenje in razkuževanje vseh delov. • Na nepopolno urejenem dvo-( rišču zavzemajo centralno mesto 4 koritjjsti silosi po 1000 m3. / Ob njihovi strani se visoko vije nov »alkosik (Harvestore) silos, od katerega pričakujemo izdatno izboljšanje v tehnologiji pre-' hrane živali. Senik za vskladi-I ščenje suhe krme je manjši, 54 krat 16 m, od onega v Pod-I logu. Vzhodno stran dvorišča pa . zapira strojna lopa, ki jo koristi obrat Petrovče za proiz-I vodnjo krme za farmo. 1 K farmi v Zalogu so vključeni še objekti na starem Zalogu za vzrejo telet, na Grmovju za vzrejo plemenskih telic od 4 do 16 niesecev in na Puši, kjer se telice pripuščajo in i oskrbujejo do premika že bre-I jih na farmo. Tako gre večidel obnove črede na farmi Zalog i preko lastnih obratov. mo; najboljše uspehe proizvodnje. v t Proizvodnja mleka se odvija v hlevu, zato mora biti ta primerno urejen. Biti mora svetal, zračen, suh. z urejenimi stoji- šči, s pravilno grajenim blatnim kanalom, s pravilno navezo in jasli in vsemi pripomočki, ki človeku olajšajo delo, Že pri gradnji ali preurejanju hleva ZALOG Pašne površine so ugodno razmeščene okrog farme, delno na arondiranih površinah delno pa na izkrčenih površinah. moramo biti na jasnem, kako in kam s krmo, gnojem in mlekom. To so stvari, ki jih je treba temeljito premoliti, da nam kasneje ne j»o ovira pri delu. Hlev je stično mesto različnih delovnih operacij, ki morajo biti časovno in_prostorno vsklajc.ne. Vedno se moramo držati že utrjenih norm. ki označujejo v hlevu, kaj je dobro in kaj je slabo. Posebno so stroge norme do tistih, ki hočejo pridobivati neoporečno mleko. Preizkušene norme pravijo, da morajo imeti okna v dobrem hlevu 15—20% od tlorisa hleva. Nadalje, da mora imeti vsaka žival (velika) okrog. 25 m3 zraka na razpolago. Na vsako veliko žival pa naj odpade- okrog 6-7-7 m3 hjevske površine. To so norme, ki jih v starih hlevih ne srečamo in zato v njih ni ugodnih pogojev za žival in ne za delo človeka. Kvaliteta mleka trpi v temnih slabo zračnih in zatohlih hlevih. Ni v^senTr ali molzač v hlevu dobro vidi ali slabo. S tem v zvezi je higiena mleka. V svetlem. zračnem hlevu so dani vsi pogoji, da pridobimo kvalitetno mleko, o čemer bomo govorili kasneje. Skupno razpolaga farma v Zalogu, na Puši in Grmovju z okrog 110 ha kultiviranih pašnikov, ki se z dobro organizacijo paše intenzivno izkorišča- j°. inž. Stane Marovt Naj še'omenim, da daje vsa strokovna navodila, izdela potrebne načrte in predračune za 1 kmete-kooperante, strokovna služba pri kombinatu. V naslednji številki bomo' obdelali hlev. po elementih (stojišče, krmilni hodnik, okna itd.). Ing. B. Skalin KAJ SE DOGAJA S HMELJEM -OD PREVZEMA DO ODPREME v Precej je že hmeljarjev, ki so dodobra seznanjeni z načinom dela oziroma s tehnološkim procesom v našem obratu. IM nogo je še pa takšnih, ki s tem niso seznanjeni in se zaradi tega širijo razne govorice o žveplanju in dosusevanju hmelja, kakor tudi glede odstotka vlage. S tem člankom bi radi na kratko prikazali, kaj vse se dogaja s hmeljem od prevzema do odpreme. Hmelj je prehrambeni artikel, zato moramo z njim v tem smislu postopati. Odstraniti moramo z njega vse tuje predmete, odstotek žvepla in vlage ne smeta biti večja kot to predpisujejo mednarodne trgovske uzance. Na vse to inozemski in domači kupci v zadnjem času polagajo precej pozornosti. Svetovna trgovina je pač takšna, da čim več jo blaga na tržišču, tem večja je zahteva po dobri kvaliteti in solidni postrežbi. Da je lahko obrat HMEZAD tem zahtevam ugodil je uvedel v novem Skladišču nov tehnološki postopek na novih modemih napravah. Po prevzemu hmelj po kvalitetah skladiščimo v vseh nadstropjih, nakar ga ponovno pregledamo, sestavljamo zahtevane partije po pakimih naročilih ter preko tekočih trakov spravimo v predsilose in nato v komore. Na tekočem traku odstranimo razne tuje predmete, s pomočjo magnetov, ki so'montirani na koncu traku, pa kovinske predmete. Teh je v hmelju vsako leto več. čemur so vzrok žičnice in obiralni stroji. ML E CM FARMA 2AL0Q Svetal hlev ža krave molznice pri kooperantu Svet Vladu iz Kaplje vasi le večino svojega življenja in \ \ AH moltyafy TEKMOVANJE TRAKTORISTOV Ljudska tehnika pri Kmetijskem kombinatu Žalec je priredila 1. avgusta tekmovapje traktoristov v Vrbju. Prijavljenih je bilo nad 40 tekmovalcev in se je obetala močna konkurenca. Žal sta slabo- vreme na predvečer in težki oblaki na dan tekmovanja privabila le najhrabrejše. Devét- V komorah hmelj žveplamo in dosušujem-o. Pred rvsipamjem v komore določimo vlago in s tem tudi čas dosuševanja, ki je odvisen od odstotka vlage, ki ga sme imeti hmelj-za pakiranje posameznih partij, in od načina pakiranja. Pni zabo-jih, valjih in to-vorkih s polivinil prevleko ne strne presegati 10 % pri ostalem načinu pakiranja pa 11 % vlage. Ker je dosuševanje drago, smo v lanskem letu uvedli določanje vlage pri prevzemu. Žveplanje se vrši v glavnem za prepariranje oziroma konzerviranje hmelja. Ja dva postopka sta nujno potrebna, da se hmelj v tovor-kih, ki so težki tudi do 250 kg ne bi kvaril. Nekateri proizvajalci imajo napačno mnenje, da se z žveplanjsm popravi kvaliteta hmelja. Niti žveplo, niti druge kemikalije niso sposobne napraviti iz rjavih kobul'zelene. Do sedaj navedena dela se upravljajo avtomatično iz posebnega komandnega prostora s pomočjo ventilatorja in hidravlik. S tem novim načinom je prihranjenega precej žvepla in se čas žveplanja in dosuševanja precej skrajša. Klasičen način žveplanja je trajal najmanj 6 ur, sedanji pa samo pol ure. Po končanem postopku se hmelj vsiplje v silose pod komore in nato potuje preko avtomatičnih dozirnih tehtnic, ki jih opravljajo vodje stiskalnic, do stiskalnic. Ves ta tehnološki postopek se odvija od 10. nadstropja, kjer se vsiplje hme^ na tekoči trak, pa do pritličja, kjer se pakira. Kakšne tovorke bomo pakirali, je pač odvisno od pa-kimih nalogov, ki jih prejmemo od kupcev. Za evropske države in Sev. Ameriko pakiramo balote. težke do 150 kg in bale do 250 kg, za tropske dežele pa balote in kocke s polivinil prevleko in zaščitno juto. Hmelj, ki potuje preko ekvatorja, pakirpmo v zaboje s pločevinastimi vložki, težke od 100 do 250 kg neto, in v .pločevinaste cilindre, ki jih nato hermetično zapremo, da je vpliv zunanje vlage nemogoč. S tem smo na kratko opisali tehnološki proces im delo v našem podjetju ter upamo, da smo vsaj delno odpravili razna sumničenja o načinu predelave hme- K. M. najst traktoristov iz skoraj vseh obratov se je pomerilo v izpolnjevanju testnih listov, v spretnostni vožnji na zelo zahtevni stezi in v oranju. Petindvajset točk, največ je v spretnostni vožnji zbral Srebotnik Boris z obrata Celje, drugi je bil Vrbnjak Martin s .Pol-, žele z 23,0 točke dn tretji Ločičnik Ivan z obrata Šempeter, ki je zbral 23:25 točke. Pri oranju so se razvrstili med prve tri naslednji: Vihemik Martin iz Vrbja z 244 točkami, Ločičnik Ivan z 239,1 točke' in Pogačar Tone z Inštituta za hmeljarstvo z 231,2 točke. Slednji je bil tudi najboljše ocenjen pri testiranju Ni? Napotnik Simon ocenjuje globino oranja . s 47 točkami, drugi Lenko Viktor iz Prebolda je zbral 43 točk, tretje mesto pa si delita Štajner Martin in Vrbnjak Martin z obrata Polzela z 41 točkami. Pri seštetju točk vseb treh disciplin pa dobimo tri najboljše tekmovalce : 1. Ločičnik Ivan — obrat Šempeter 300,35 točke 2. Vihemik Martin — obrat Vrbje 297,4 točke 3. Pogačar Tone — Inštitut za hmeljarstvo 296,95 točke. Ljudska tehnika je prireditev izvedla tekoče in disciplinirano. Škoda je le, da pri nas ni več takih prireditev, na katerih bi se traktoristi pomerili v spretnosti in- se med sabo tudi spoznali. J. V. Dopisujte v naš list --------------------9 Poskus s sečnino (ureo) na obratu ■ ■ - . \ F. Vožič .— ing. K. Andreč Pri.novem načinu gospodarjenja, ko bo morala biti vsaka proizvodnja rentabilna, bo potrebno odkrivati vsako še tako majhno možnost znižanja proizvodnih stroškov. Ena takih možnosti pri prehrani goveje živine je uporaba sečnine (uree) namesto naravnih beljakovin, ki jih vsebujejo oljne tropine ali žitarice. Če primerjamo cene na svetovnem tržišču, vidimo, da je uporaba sečnine v to svrho zelo rentabilna. Z eno tono sečnine nadomestimo-okrog 5,5 ton oljnih tropin z ozirom na njihovo beljakovinsko vrednost. Gledano s stališča ekonomičnosti uporabe sečnine kot nadomestila za beljakovine, je bilo že velikokrat izračunano, da je sečnina v kombinaciji s topnim škrobom cenejša kot naravne beljakovine. Zaradi navedenega se je obrat Vrbje odločil, da to preveri v praksi, ne v kakem znanstvenem poskusu, pač pa pod pogoji, kakršni so v naši vsakdanji praksi. V ta namen je bilo odbranih 16 krav molznic z molznostjo od 4—12 litrov, ki smo jih razdelili v dve Skupini po 8 komadov s približno enako skupno molznostjo. Obema skupinama smo dajali isto voluminozno krmo: silažo in seno. Eni skupini smo dajali močno krmilo, ki je vsebovalo naravne beljakovine, drugi pa teden dni krmilo, ki je vsebdvalo 0,5 % sečnine, drugi teden 1 % sečnine in naposled 2%. Krmila s sečnino smo pripravili iz superkoncentrata, ki je vsebovdl 20% sečnine in 80% šfcrobna-tega krmila. Superkoncentrat nam je odobril »Energokemicni kombinat« Velenje in je izdelan v njegovih polindustrijskih napravah. V taki obliki smo ga z lahkoto mešali med ostale komponente močnega krmila. Živali so dobivale povprečno na glavo 3 kg enega in drugega koncentrata. Oba koncentrata sta vsebovala 18% beljakovin. Pri skupini, ki je dobivala sečnino, smo torej z 2 % sečnine nadomestili 29 %,-fproteinav. V ješčnosti enega in drugega koncentrata ni bil« nikake razlike, ravno tako ne v vrednosti tolšče.v mleku. Kvečjemu bi lahko trdili, da je vrednost tolšče v mleku pri grupi, krmljeni s sečnino, bila včasih nekaj višja kot pri gnipi, krmljeni z naravnimi beljakovinami. Molznost ene grupe v primeri z drugo se med eksperimentom ni bistveno razlikovala, z manjšimi dnevnimi, variacijami je ostala ista. To trditev potrjuje naslednja tabela: Molznost posameznih skupin Dnevi predperiode 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj Skupina s sečnino 79,4 79,4 82,4 79,4 83,6 81,7 82,0 568,2 Kontrolna skiupina 79,6 76,7 77,2 77,6 77,6 82,4 81,6 552,7 Količina proizvedenega mleka in količina uporabljene krme pc eni in drugi grupi sta razvidni iz naslednje tabele: . Proizvodnja mleka in poraba krme: Proizvodnja mleka Poraba krme silaža seno koncentrat Skupina s sečnico 3.138 8.956 1.611 imi Kontrolna skupina 3.112 8.850 1.597 1.032 Iz navedenih rezultatov je razvidno, da je brez vpliva na molznost možno v koncentratih s sečnino nadomestiti 30% naravnih beljakovin. Problemi nagrajevanja Brez dvoma, da je politika in sister: nagrajevanja v vsakem podjetju eden odj najvažnejših problemov, ki pospešuje napredovanje materialne proizvod i je. produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti v poslovanju. Zasledovati mora print p socialistične družbe: »Vsak po svojih sposobnostih,' vsakemu po njegovem delu« Dosledno?izvajanje teli- principom pa v praksi zadeva na mho; > objektivnih in subjektivnih težav. Doslej še ni bila izdel na enotna metodologija sister ta nagrajevanja, ki bi zajela ta problem kompleksno, temveč je prepuščeno, da vsaka delo\ :ia organizacija ta sistem in osnove kroji po svoje, odnosno ga prilagajajo nivoju proizvodnje. razvoju delavskega upra' ijanja. ekonomski, stro-kovir in tehnični zmogljivosti itd. Tudi politične teritorialne enote ne posegajo v ta problem delov n ih organizacij. Iz tega izhaja, da je delitev čistega dohodka, potem ko so izpolnjene druž! ene obveznosti, v izključni pr stojnosfi samega delovnega kolektiva Od družbene zavesti 'n potreb je odvisno, kakšna si dstva se določijo za osebne .dohodke iti kakšna za sklade pod j : ja. Od tega, kako in na osno\ i katerih kriterijev se sred: va, namenjena za osebne dolio ke. razdelijo med sodelavec dehsvne organizacije, za- visi razpoloženje ali nerazpoložen j e delovnega kolektiva. Nujno prihaja do nerazpolože-njaO’i celo do političnih problem1 v. če sistem in kriteriji nagrajevanja nigo objektivno v naprej postavljeni, če ta sistem ne vključuje vseh sodelavcev v podjetju in pušča odprta vrata nekaterim kategorijam sodelavcem in končno, čc sistem nagrajevanja ni kompleksen, tj. če ne zasleduje vseh kriterijev nagrajevanja, ki so važni za pravilno vrednotenje delovnega mesta, sposobnosti, odgovornosti in podobno ali če zasleduje samo kvantitativne pokazatelje proizvodnje, izpušča pa druge relativne pokazatelje, kot so: kvaliteta dela, proizvodni stroški, izkoriščanje kapacitete itd. Iz tega izhaja, da moramo na problem nagrajevanja gledati kompleksno in mu posvetiti odgovarjajočo pozornost. Dotaknil bi se problema nagrajevanja v naši delovni organizaciji. Brez dvoma, da je problem nagrajevanja toliko bolj kompliciran, ker imamo v sestavi organizacije obrate z različnimi- dejavnostmi, zunanje trgovinske. transportne, kmetijske in druge. Pa tudi kmetij sko-proizvodni obrati poslujejo ob različnih pogojih dograjenosti in z različno strukturo proizvodnje. Zato je nujno, da sistem na-grajevanja upošteva vse te specifičnosti, da ne- pride do uravnilovke in posploševanja. Prav zaradi takih specifičnosti in močnega sezonskega značaja dela naše organizacije je bil sistem nagrajevanja do sedaj izpeljan le polovično. To je, izdelani so bili normativi in ceniki del za kmetijska dela vključno s kmetijsko mehanizacijo. Izdelane so bile tudi ta- rifne osnove za delavce drugih kategorij. Obračun osebnih dohodkov pa se vrši pretežno le za delavce v kmetijski proizvodnji in mehanizaciji in le delno v drugih obratih (jMcs-nine . Mleko« in drugih). Tudi tam, kjer sc vrši obračun OD po učinku, bazira le na osnovali iz cenika del, torej na principih starega akordnega sistema,' ki za naše pogoje ne odgovarja več v celoti, ker meri le fizični del opravljenega dela. ne upošteva pa kvalitete dela ih končnega uspeha proizvodnje v količini, kvaliteti iu. vrednosti. Rezultati dela se morajo manifestirati v končni proizvodnji in. ne samo v njeni poedini fazi dela. Nekrompleksnost sistema se odraža tudi v tem. da nismo uspeli od samega začetka vključtiti v sistem nagrajevanja po uspehu strokovnih sodelavcev iu da so ti ostali na tarifnih osnovah ali takoimeno-vaniii garantiranih plačah«. Tak sistem gotovo destimutiv-no vpliva na te kadre, kateri so prvenstveno 'odgovorni za napredek proizvodnje. Od organizatorja proizvodnje na nižjem ali višjem nivoju ne zavisi izvajanje nalog samo v fizičnih pokazateljih: temveč tudi v kvaliteti izvajanja, katera se odraža v racionalnosti stroškov proizvodnje. Strokovni sodelavci so sestavni del procesa proizvodnje in se morajo uspehi ali neuspehi odražati na formularju njihovih osebnih dohodkov. Sorazmerno najmanj razšči-ščeni so kriteriji nagrajevanja •vodilnega, knjigovodskega in administrativnega kadra v podjetju. Navadno se OD tega kadra formirajo na osnovi povprečja OD, ustvarjenih v pro- izvodnji, kar po mojem mnenju ni popolnoma prav. Vsaka služba, bodisi obrata ali podjetja. ima svoje posebne naloge v podjetju, zato smatram, da bi morali kriteriji nagrajevanja sloneti prav na izvajanju njihovih nalog ne pa na izvajanju nalog sodelavcev v proiz-vodji. Finančna služba naj bo npr. nagrajena od tega, kako bo dosledno tekoče in ekonomično izvajala službo kreditiranja proizvodnje, nabave in prodaje, da ne bo zastoja v kreditiranju, da ne bo dolžnikov. da bo upnikom pravočasno zadoščeno, da ne bo zamudnih obresti, da bo ažurno in podobno. Podobni kriteriji bi veljali tudi za druge službe v podjetju. Torej — kriterij nagrajevanja za lastno delo in ne za delo. sodelavcev v proizvodnji! 1/ tega je razvidno, da nas tu čakajo še ogromne naloge, z rešitvijo katerih bi nam odpadli marsikateri drugi problemi, kot je vprašanje produktivnosti, zniževanja stroškov, boljše izrabe delovnega časa ter končno tudi možnost večjega realnega dohodka sodelavcem kombinata. Obrati naj bi takoj izdelali Merila za nagrajevanje«, kjer bi za vsako delovno mesto bile določene osnove za ustvarjanje osebnih dohodkov, bazirane na količini, kvaliteti in stroških v takšnih obliki, da bo lahko sleherni sodelavec sam meril uspeh svojega dela in zaslužka. Izgrajevanje sistema nagrajevanja je proces, v katerem morajo sodelovati vsi sodelavci podjetja, ga osvojiti in poznati. če želimo, da nam bo dal rezultate, ki jih pričakujemo. 2. E. ekonomist S. , rter tov. Cvetko Janko je zamahnil z zastavo in traktorist Ribič iz Tabora se je pognal po zahtevni progi \ Vzvratna vožnja traktoristu Lenko Viku ni delala težav SI xnat^cA, \ 11 IX-»’ DELOVNA RAZMERJA V LUČI NOVEGA TEMELJNEGA ZAKONA Temeljni zakon o delovnih razmerjih prinaša s snojimi določili vrsto sprememb, ki dosledno dajejo poudarka demokratičnim načelom samoupravljanja delovnih skupnosti in zajamčiljejCj» gotove pravice ter nalagajo dolžnosti delovnemu človeku, ki je vključen v delo delovne organizacije. Delovna skupnost je temeljna gospodarska enota, na katero prenaša družba z odgovornostjo za proizvodnjo dobrin tudi del zakonodajnih pravic v podjetju. Samoupravni akti morajo urejevati skladno z raznovrstnostjo delovnega procesa,- razvitostjo delovne organizacije in ekonomskim položajem, ki ga ima delovna skupnost v okviru celotnega gospodarstva, tista vprašanja odnosov v delovnih skupnostih, katera prepušča zakonodajalec njenim samouprav-, nim organom. V naslednjem vam bomo prikazali bistvene značilnosti določil novega temeljnega zakona o delovnih razmerjih. 1. Stopanje delavca na delo v delovno organizacijo. Delovni ljudje prostovoljno stopajo na delo ali nehajo delati v delovni organizaciji kot člani delovne skupnosti in odločajo samostojno o medsebojnih razmerjih med njimi in delovno skupnostjo ter o vpra-vicah in dolžnostih, ki izvirajo iz družbenega dela, s'statutom in drugimi samoupravnimi akti. Temeljno načelo, ki ga določa naša ustava in se prepleta skozi vrsto določil novega zakona je: >Vsak po vsojih sposobnostih in vsakemu po njegovem delu«. Vsakemu delavcu je dostopno vsako prosto delovno mesto, če izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, jih predpisujejo samoupravni akti ter sporoči delovni organizaciji o določenem roku svojo prosto voljo, da želi vstopiti na delo na določenem delovnem mestu. Nihče ne mpre omejiti pravice delavca, da si svobodno izbere delovno organizacijo, pri kateri želi delati. Delavec lahko dela hkrati tudi v več delovnih organizacijah in tako dosega poln delovni čas. Delovna skupnost je praviloma dolžna z javnimi sredstvi za informacije razglasiti vsako prosto delovno mesto in delovne pogoje: odstopanje od tega načela lahko določa samo v izjemnih primerili statut delovne organizacije. Kot poseben pogoj za delo delavca se lahko postavi tudi poskusno delo, vendar zakon ne predpisuje roka, koliko časa to delo lahko traja ter mora to vprašanje urediti delovna organizacija s svojim samoupravnim predpisom. V času, ko opravlja delavec poskusno delo, ima pravico ob vsakem času brez obrazložitve prenehati z delom in izstopiti iz delovne skupnosti. Kot je bilo že rečeno, sp delovna mesta zasedajo praviloma po razpisu ter določa izjeme od tega načela statut delovne organizacije, vendar pa zakon predpisuje, da je razpis za vodilna delovna mesta, ki so določena, brez izjeme obvezen. V razpisu, ki je javen in mora biti objavljen v dnevnem tisku, mora delovna skupnost določiti rok, v katerem se sprejemajo prijave in pogoje, katere mora delavec izpolnjevati za razpisano delovno mesto. Vsak, ki se je potegoval za razpisano mesto, mora o izidu razpisa biti obveščen in se lahko pritoži v 8 dneh zoper odločitev, če meni, da je bil kršen določen postopek in bi taka kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Delavec, mora biti pismeno obveščen, da je bil sprejet na delo v delovno organizacijo pred nastopom dela in takega obvestila ni mogoče preklicati razori v primeru, če je višja sila povzročila, da je prenehalo delo na delovnem mestu, na katerega je bil sprejet. Če delavec po takem obvestilu brez'opravičila ni nastopil dela, se šteje, da ne želi stopiti na delo. V delovno organizacijo stopa delavec na delo za nedoločen čas. Izjeme so tisti primeri, ko je bil delavec ob vstopu pismeno obveščen, da stopa na delo za določen čas, to pa je mogoče samo takrat, kadar delavec opravlja sezonska dela. dela zaradi začasnega povečanja obsega dela v delovni organizaciji ali kadar je treba nadomestiti delavca, ki je začasno za daljši čas odsoten. Te primere mora dosledno določati samoupravni predpis delovne organizacije. Kadar je delavec stopil na delo na določen čas preneha njegovo delo z dnem. ko jo delo opravil s potekom določenega časa. oziroma z dnem. ko se jc vrnil na tlelo delajmo, ki ga je nadomeščal. Delavec, ki je nadaljeval delo v delovni organizaciji’ potem, ko je dogovorjeno delo opravil oz., ko je potekel določen čas. more proti njegovi volji prenehati delo samo pod pogoji in na način, kot lahko p renella "delo delavcu, ki je stopil na tlelo za nedoločen čas. 2. Razporeditev delavca na dtdovno mesto. Delovna organizacija mora ob nastopu dela med delom razporediti delavca na delovno mesto, ki ustreza njegovi delovni sposobnosti, S svojim samoupravnim aktom je dolžna določiti možnosti in načine za omogočanje izpopolnjevanja delovnih sposobnosti delavca. Tistega delavca, ki uspešno izvršuje svoje delovne naloge, je mogoče samo z njegovo privolitvijo premestiti na drugo delovno mesto, ki terja od njega manjše delovne sposobnosti od dotedanjih. Samo v primerih Komisija za ocenitev pridelka lastne proizvodnje v hmeljiščih obrata Braslovče. višje sile je mogoče začasno razporediti vsakega delavca na vsako delovno mesto v delovni organizaciji, in to samo za toliko časa. kolikor je nujno, da se višja sila odvrne, rešijo življenja in odvrne nevarnost za delovno organizacijo. Delavca je mogoče premestiti proti njegovi volji na drugo delovno mesto samo v primerih, ko bi lahko prenehalo njegovo tlelo v delovni organizaciji proti njegovi., volji po določilih zakona; seveda pa je v teh primerih prepuščeno njegovi odločitvi ali želji z delom, prenehati ali ne. Vodilna delovna mesta mora delovna skupnost razpisati znova vsako četrto leto: Delavec, ki je doslej delal na razpisanem delovnem mestu, se sme ponovno potegovati za to mesto in ie lahko.ponovno izbran. Če ni izbran, ima pravico.zahtevati da se razporedi tia drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi sposobnosti. 1‘vaclar tak delavec ne privoli v tlelo na novem delovnem mestu, neha biti član delovne skupnosti po preteku časa, kolikor bi moral ostati na delu, če bi prenehalo njegovo delo po sklepa delovne skupnosti. Delavci, ki niso stari 18 let in žene ne morejo biti razporejeni na delovna mesta, na katerih! sc opravljajo posebno težka telesna dela. dela pod zemljo in dela. ki bi lahko škodljivo'vplivala na zdravje teh delavcev. Z samoupravnim predpisom mora delovna skupnost določiti dela, na katera ti delavci ne morejo biti razporejeni. Prav tako ne more biti razporejen delavec na delovno mesto, na katerotn bi moral opravljati delo, ki mu je prepovedano po zakonu, ali po pravnomočni odločbi sodišča, in to za tisti čas, ko taka prepoved traja. Če delavec meni, da je z razporeditvijo ali premestitvijo na delovno mesto bila kršena njegova pravica, pa z ugovorom v delovni organizaciji ni uspel, lahko vloži tožbo pri rednem sodišču, ki sme v utemel jenih' primerili odločiti, da se delavec vrne na dotedanje delovno mesto. h: Delovni čas v delovni organizaciji Novi zakon določa, da ima delavec pravico do omejertega delovnega časa 42 ur na teden, ki šteje kot poln delovi/i čas v delovni organizaciji. S posebnim temeljnim zakonom o uvedbi 42-urnega delovnega tedna je določen rok, način in pogoji, v katerih morajo delovne orgänizaciic uvesti 42-urni tednik za pri njih zaposlene delavce. Delovne organizacije so dolžne preiti na 42-urni teden najpozneje v 5 letih od uveljavitve zakona, morajo pa pri tem zagotoviti v krajšem delovnem času enak obseg proizvodnje, najmanj enak neto produkt na delavca in najmanj enak realni osebni dohodek na delavca, kot je bil pred uvedbo krajšega delovnega časa. Treba je torej utsrezno povečati produktivnost tlela in osebne dohodke, pri tem pa se ne sme, zman jšati rentabilnost poslovanja podjetja od dosedanje. Če dela delavec v posebnih delovnih pogojih, pr j katerih se z varnostnimi ukrepi ne da preprečiti škodljivih posledic, ki vpli-vajzo na zdravje delavca, ima pravico do krajšega delovnega časa od 42 ur na teden. Taka dela in krajši delovni čas določa delovna skupnost v soglasju s pristojnim republiškim organom. Skrajšan delovni čas se šteje za izenačen s polnim delovnim časom. (Nadaljevanje na 12. strani) Delovna razmerja v luči novega temeljnega zakona ' (Nadaljevanje z lil. strani) Delavka, ki ima otroka starega do 8 mesecev, ima pravico delati 4 ure na teden, če to zahteva. V takem primeru ima pravico do osebnih dohodkov za 4 ure po svojih delovnih uspehih od dela v delovni organizaciji, za preostale 4 ure pa po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Tudi po 8 mespcih ima delavka pravico delati 4 ure na dan, in to do 3 let starosti otroka, če je po mnenju zdravniške komisije, otroku iz zdravstvenih razlogov potrebna posebna nega. V teh prime-, rili je delavka upravičena samo do tistega dela osebnega dohodka, ki ustreza njenemu dejanskemu delu v delovni organizaciji. V vsakem primeru pa šteje skrajšani delovni čas kot polni delovni čas. Kadar je delovna organizacija s svojim samoupravnim aktom predvidela taka delovna mesta, ki glede na objektivne potrebe ne zahtevajo polnega delovnega časa, ima delavec pravico delati tudi krajši čas. Ge delavec dela najmanj polovico polnega časa, mu gredo vse pravice po delu in iz dela, ki jih določa zakon in samoupravni akti delovne organizacije. Kadar delavec dela manj kot pol polnega delovnega ča-^a ima pravico sodelovati pri upravljanju delovne skupnosti in uživa varstvo pri delu ter je socialno zavarovan za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen. Osebni dohodki gredo delavcu v vsakem primeru v sorazmerju z njegovim delovnim' prispevkom delovni organizaciji- Dalj kot poln delovni čas je delavec dolžan delati, če zadene delovno organizacijo nesreča, vendar samo toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo življenja in obvarujejo sredstva delovne organizacije. Razen v teh primerili mora delavèc delati preko polnega delovnega časa samo takrat, kadar delovna organizacija s statutom kon- % kretno določi opisana dela. ki se morajo opraviti ne glede na delovni čas. Ti primeri so praviloma dopustni le, kadar bi s prekinitvijo dela nastala za delovno organizacijo materialna škoda. V vseh ostajih primerih lahko delavec odkloni delo preko polnega delovnega časa. Kadar je delavec dolžan delati več časa — nadure — mora delovna skupnost tako delo upoštevati pri merilih, ko določa delavčev osebni dohodek in druge pravice. Več kot poln delovni čas ne sme delati delavka med nosečnostjo „ali dokler ima otroka, ki še ni star eno leto, delavec, ki še ni star 18 let in delavec, kateremu bi nadurno delo poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. 4. t Razporeditev delovnega časa v delovni organizaciji v Delovni čas v delovni organizaciji mora biti v naprej določen in razporejen v teku dneva oziroma v teku tetina s statutom. Pri razporejanju delovnega časa mora biti delavcu zagotovljen dnevni počitek. Čas, prebit na delu med 22. in 5. uro naslednjega dne, za kmetijstvo pa med 22. in 4. uro, se šteje za nočni delovni čas. Za nočno delo morajo biti zagotovljeni potrebni pogoji ter mora to delo biti upoštevano pri odmeri osebnih dohodkov in drugih pravic delavca. Ne sme se razporediti na delovno mesto z nočnim delom delavka oziroma delavec v tistih primerih, kot je bilo rečeno, da ne smeta opravljati nadurnega dela. Z razporeditvijo tedenskega delovnega časa na dnevni delovni čas se ne sme vpeljati man j kot 5 delovnih dni v tednu. Delovni čas v teku tedna, meseca ali leta se sme razporediti tako. da je v času večjega obsega dela čas dela daljši — ne daljši kot 14 ur na dan — v preostalem delu dobe pa krajši od polnega delovnega časa vendar tako, da v povrečju enega leta ne sme presegati 42 ur na teden — do uvedbe 42-ur-nega delavnika 48 ur. Pri tem pa mora bitj zagotovljen dnevni počitek — 30 minut — in tedenski počitek— 12 ur jjziroma v sezoni 10 ur. Sezonski delavec. ki opravi v 4 mesecil/v letu brez presledka več ur, kot znaša poln delovni čas, sme zahtevati. da se mu te ure preračunajo na delovne dni š polnim delovninr časom. 'V. V počastitev 20-letnice osvoboditve Ustanovitev I. Štajerskega bataljona V Zborniku 1945, str. 699, se omenja 4. september 1941 kot datum ustanovitve I. štajerskega bataljona pod komando Franca-Rozmana-Staneta. Po vsej verjetnosti ibo ita dan najbrž datum ustnega ali pismenega povelja za koncentracijo Savinjske, Revirske in Pohorske čete. Točni dan koncentracije Savinjske in Revirske čete ni znan. Morala pa se je izvršiti v drugi polovici avgusta ali prve dni septembra. Kakor je Pokrajinski komite za Štajersko po svojem odposlancu sporočil Savinjski četi,( ki je taborila v tem času v liboj-skih gozdovih, da se mora'koncentrirati na Dobrovljah, tako je gotovo dobila tudi revirska četa isti nalog. Indirektno lahko to sklepamo tudi iz poročila žandarmerijakega okrožnega Vodje poročnika I^olmanitscha iz Celja in poročnika Feleisna, ki navajata v svojem'telefonskem poročilu dne 12. avgusta 1941: »Žandarmerija in policija je v okrožju Hrastnik pri pregledu gozdov naletela na približno 200 oboroženih komunistov, ki so šli v smeri Prebolda, okrožje Celje, in se zadržujejo v tamkajšnjih gozdovih. Moč žandarmerije in policije je 70 mož.« Pri vseh žandarmerijskih poročilih v letih, 1941 in 1942 je moč partizanskih sil močno pretirana. Število partizanov je bilo skoraj vedno namenoma povečano. Tehten vzrok za to so imele vse žandar-rnerijske postaje. Vse švabske postojanke so se bale partizanov in so si želele pojačanja. To so v mnogih primerih:tudi dosegle. Na Štajerskem je bilo v letu 1941 Okoli 200 do 250 borcev in aktivistov v 8 partizanskih edinicah. Stanje posameznih čet je bilo od 10 do 30 borcev. Računa se, da je padlò leta 1941 blizu 50 odstotkov borcev. w Kdaj je prišel komandant I. štajerskega bataljona Franc Roz-man-Stane k svoji edinici na Dobrovlje? 'Spomeničarji Savinjske doline so si soglasni v tem, da je prišlo do koncentracije vseh treh čet 4. Oktobra 1941 na Grmadi pri Šoštanju, kjer so Pohorci pričakovali ostale. Spomeničar Rado Zakoojšelt-Cankar pravi: »Komandant Stane je prišel k nam na dom (Šmiklavž) pred 2. oktobrom 1941.« Spomeničar Viktor Šošter — Dobroveljski Miha pa pravi: »Prvič sem videl komandanta Staneta v Janškovih jamah na Dobrovljah, kjer je govoril zbranim borcem. Z njim so bili Curk, Hochkraut in Fric Ker- ' šič.« Datuma se točno ne spominja. Bilo pa je konec septembra ali j prve__dni oktobra. Brez dvoma je bil to prvi Stanetov stik z novo- ' ustanovljenim I. štajerskim bataljonom. Spomeničar Ludvik Zupanc-Ivo pravi: »Nekega jutra se je znašel pred nami prav posebno zanimiv človek. Razen komandirjev ga ni nihče poznal. Bil je majhne postave, drobnih, zelo prijaznih oči. Na- sebi je imel kožnat površnik, pumparice spuščene do čevljev, a na glavi klobuk. Kdo je le, smo se spraševali. Mnogo je vedel povedati o partizanih, pa toliko o svojih doživljajih v španski vojni. Bil je tovariš Franc Rozman-Stane.« Zbornik dokumentov piše na str. 126 o koncentraciji I. štajerskega bataljona in o napadu na Šoštanj po podatkih Vlada Robiča in Ludvika Zupanca-Iva: -Savinjska in revirska četa sta krenili v začetku oktobra iz taborišča na Dobrovljah v smeri Šoštanja ter se na Grmadi vsčasu med 2. in 5. oktobrom združili s Pohorsko četo v I. štajerski bataljon. Ta je štel 55 borcev, ki so bili vsi obofo- jj ženi, imeli so tudi 3 lahke .strojnice, ki jih je prinesla Pohorska četa Iz vseh poročil je razvidno, da je bila izvedena združitev vseh čet bataljona na Grmadi. Kako se je izvršil stik vseh treh čet I. štajerskega bataljona, nam lepo opisuje spomeničar Ludvik Ziipanc-Ivo, l(o pravi: »Komandant Stane je dal nekega večera povelje za pohod. Krenili smo iz Dobrovelj in nad Sotesko pri Letušu prešli Savinjo. Cez Slatine smo krenili dalje proti Lepi njivi, Skornemu in smo proti jutru bili že na Grmadi pri Šoštanju. Bila je trda tema, ko smo prispeli v smrekov gozd. Nihče izmed nas se ni ogledoval okrog sebe, pač pa smo takoj polegli pod smreke. Ko smo se zjutraj zbudili, sem zazijal od začudenja. Pred rr>ano je bilo .nekaj šotorov in kar cela četa novih partizanov. Pričeli smo si stiskati roke z borci Pohorske čete. Zbrani smo bili vsi štajerski partizani« Po napadu na Šoštanj se je bataljon vračal skoraj po isti poti na?aj na Dobrovlje. Na Dobrovlje je odšla tudi Pohorska četa. Največje akcije I. štajerskega bataljona leta 1941 so bile: napad na Cmaka na Gomilskem, borba na Greti in Kozjanski pohod. 5. Dolžina in organizacija odmora . V teku delovnega dneva, ima delavec pravico med delovnim Časom do 50 minutnega -odmora, ki pa ne sme biti določen na začetku oziroma na koncu delovnega càsa. Med dvema zaporednima delovnima dnevohaa ima delavec pravico do nepretrganega nočnega počitka najmanj 12 ur,' v času sezonskih del pa nđjmanj 10 ur. DelđVfec je upravičen do tedenskega počitka najmanj 24 ur brez presledka. Kadar je,nujn», da delavec dela na dan tedenskega počitka, mu mora t>iti zagotovljen počitek en dan v naslednjem tednu. Delavec ima pravico do počitka ob državnih j^raznikih ter se štejejo ti dnevi. kot da bi delal. * Delovna organizacija, ki ima specifičen deloven proces in organizacijo dela v proizvodnji, zlasti kmetijstvo,- lahko s statutom drugače določi dnevni in tedenski počitek, mora pu zagotoviti delavcu, da na drug način izrabi z zakonom zajamčeni počitek v kašni drugi do-4 Delavec ima med letom pravico do letnega dopusta, kateremu se ne more odpovedati in za katerega ga delovna organizacija ne more -prikrajšati. liiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Varčevanje se začne že pri zlomljenih in zavrženih vilah. Poberimo jih! One so delček ne preveč skritih rezerv po vseh naših obratih. obiski- obiski - obiski Zadnje dni julija si je ogledala nekatere naše obrate skupina šestih tovarišev čz Poljske. Med njimi je bil predsednik Hmeljar-' skega združenja iz Lublina, dva tovariša od inšpekcijske službe in trije voljeni organi zdrtfženja. X Povprašali so po rajonizaciji kmetijske -proizvodnje, organizaciji kombinata in po organizaciji dela na obratih. Poljska ima 86 % gospodarstev z 6 do 1.2 ha zemlje. V Krakovskem bazenu prevladujejo manjša posestva, drugod pa so tudi posestva s 100 in več hektari. r-— Tovariši iz Poljske pred upravo KK Žalec Na fmtovanju po Jugoslaviji nas je 5. VIII. obiskala skupina kmetijskih strokovnjakov iz Iraka. V tej skupini so bili gospodje Jawad A. Younis, Kamal A. Dilema, Matham A. Alooch, Hashim H. Mohamed in Tarik M. Mòhi. Močan vtis je nanje napravil pogled, s «-Hmezada« na pro-strana hmeljišča. Hmelj so si ogledali tudi od blizu in se niso mogli na- čuditi, da ta zeleni storžek da pivu tako značilen okus. Tehnični vodja »Hmezada« tov. Krašovec Milan jim je poleg ostalega dejal, da so pili pivo iz našega hmelja tudi že v Bagdadu. Po ogledu obiralcih strojev za dimelj so se poslovili, mi pa smo jim zaželeli prijetno bivanje v Sloveniji. - S'-v. N, 13 RAZGOVOR S KOOPERANTI Križaril sem po hmeljiščih obrata Braslovče in nad Preser-. jami opazil kooperanta Kralj Franca, kako neumorno kultivira peso na dolgi njivi. Že od daleč mi je nasmejan kimal, ko je opazil, da vlečem iz torbe aparat. » »Me ja ne boste vrgli v Hmeljarja?« Pokimal sem -mu. »Potem se morava pogovoriti pošteno, kot se spodobi. Danes sem-se šele vrnil iz vasi v‘okolici Boria. Sel .sem za sušačem. Zadnji dež je bil zelo dobrodošel. Fant, konja pelji domov!« »Zelo veliko pese imate.« »To še hi vsa. Osemdeset ar,c-v jé je. Za živino nisem preveč vnet. Letos bom vseeno poskusil s prvimi pitanci.« Tako mi je pripovedoval domov grede. \ Nadvse presenečen sem obstal sredi hiše in opazoval najrazličnejše lovske trofeje, med njimi tudi nekaj izredno lepih: rogovje gam-sa, ki je na lovski razstavi v Düsseldorfu zasedlo 16. mesto, kapitalno rogovje jelena — pravilni osmerak, razne redke in težko uplenljive ptiče, na obešalniku iz jelenovega rogo-vja pa so visele tri puške: bokovka, belgijske repetirke i-p Savo-s šrotarica. Medtem je prišel vodja kooperacije tovariš Ferlinc Franc, tov. Kralj pa nama je hitel pripovedovati o čudovitih lovskih doživljajih od Kamniške Bistrice do gozdov v okolici Bel ja. - Vsaka trofeja ima svojo zgodbo, ki hi je bilo vredno slišati. »Razne manjše akcije smo začeli že 1941, po akcija s Cimpermanom s Polzele pa sem šel v partizane ta. do 1947 bil v VDV. Zelo rad sem imel orožje in danes ga spoštujem. Lahko bi bil ostal v armadi, a me je zemlja privlačila -s tako silo, da sem zaprosil za demobilizacijo. Zaril sem se v zemljo, postavil sodobno 16 cm2 sušilnico, garal od ranega jutra. Uspešno delo me je bodrilo, Želja, ostati na kmetiji, me'ni zapustila tudi takrat, ko so mi arondirali skoraj vso zemljo. Uyidevni tovariši so mi dodelili drugo in danes imam 12.000 -hmeljnih sadik, to je malo nad 3 ha. Vsa dela yodim sam. Hmelj režem in vežem naprej, obenem -pa -kontroliram. Delavci so tak» primorani hiteti, da ne zaostanejo.« »Taki bi morali biti naši sku-: pinovodje,« je pridal .tov. Ferlinc. Delegacija iz Iraka si ogleduje lepote doline (Nadalje vanj e na 14. strani} h ®“{KMfìo^c^v Kooperant Kralj Franc in vodja kooperacije .Ferlinc Franc ogledujeta bogato obloženo žičnico. V sedem metrov visoki žičnici je jjostavil še 200 opor, da je ' razbremenil drogove, vkopal dodatna sidra, ojačal drogove, a žičnica še vedno ječi. Pričakuje: da bo imel na 4.500 sadežih nad. 22 mc pridelka. Hmelj je čudovit na vseh njivah, tudi drugo-letnik konkurira sosedu iz lastne proizvodnje obrata. »Pri čiščenju pustim 6 panog, od katerih odberemo pri vezanju 3 izenačene. Tako se ni bati, da bi zaradi lomljenja vrhov pri navijanju trpel pridelek. Deževje, opiranje An hladno vreme so me prisilili v petkratno dognojevanje. Na svoj hmelj sem ponosen. Predvidevam, da ga bo nad 50 q. Dobro bo obrodil tudi krompir, katerega bom oddal 8 ton. Nič slabši pa ni fižol, ki ga je toliko kot malokatero leto.« Gospodinja je priprgvila cekar. Midva se nisva hotela odreči vabilu, da bi obiskali zidanico, ker sva pričakovala presenečenje. Fička smo pustili pod Anzeljnovim kozolcem v, Podvinu in jo po poti med bogato obloženimi vinogradi mahnili proti zidanici. Naslov sam že pove, da gre tu veliko turistično prireditev v Savinjski dolini, na kateri bi poleg ’kulturnih prireditev na . predvečer in nepogrešljive veselice za zaključek prikazali stare navade hmeljarjev in razvoj hmeljarstva v dolgih 100 letih od prvih do najnovčjšlh dosežkov. Hmeljarska razstava pripomočkov za delo v hmeljišču iin pri'sušenju hmelja do bal za transport in vrst piva, podkrepljena s slikovnim in knjižnim materialom je ena oblika prikaza. Kmečka sušilnica za hmelj in sodobna sušilnica obrata ter obiralhi stroj bi lahko bili na ta dan na vpogled radovednim in za hmdljarstvo zainteresiranim gostom. Lep prikaz je povorka, ki z malo domiselnosti in komentarjem po zvočniku lahko pove rés veliko ili, nudi prijetno pašo za oči. Vrstijo se lahko tudi tekmovanja, Štangarjev, obiralcev, smukačev, postavljav-cev kopic itd., seveda pa je vse odvisno od organizacijske pripravljenosti in sposobnosti prireditelja, česar pri Turističnem društvu Prebold letos ni bilo kljub triletnim izkušnjam. Nasprotno: razstava cvetja je izzvenela kot kopija laške. Dopoldne je bil 'šahovski brzoturnir, popoldanski program pa se je za, čel s povorko, ki je prikazala stroje za obdelavo hmelja, žičnice, obiralke, merilce hmelja, vesele mlatiče iz Latkove vasi in folklorno skupino iz Šempetra. Na ploščadi pri bazenu je bilo tekmovanje obiralk. Največ in najlepše sta nabrali1 Emica Cižič in Milica Hrnčič z Vranskega, njima sledita sestri Štefka in Uršika Drakšič . iz Vrbja, tretji pa sta bili Zvonka in Dragica Primožič z Vranskega. Sledil je folklorni nastop »Svobode- iz Šempetra in čeških gosfdv iz Zatca. Ker na prireditvi orga- Pogled na del povorke Še kar uhrano smo si rahlo zapeli nekaj lepih narodnih in se pozno popoldne zadovoljni nad lepo preživetim dnevom potopili- v sivo meglo v dolino. - Tov1. Kralj med svojimi lòvskimi trofejami. , Vy I ' luniniiimniiiiimmthiMiiimiiiimimmitiiiiimiitimimmiiiiiiiimiiiiinimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiimiimmiiiiitii!' mimiiiinmimiiinitiimiininmiimMiiiiii »Tu smo,« je dejal tov. Kralj pred lično in lepo zidanico. »V vinogradu imam šmarnico, izabelo, gamet, modro frankinjo pa klin ton.« Na enem trsu smo našteli 53 grozdov, ogledali smo si klet, stiskalnico in vstopili v sobo, ki je pravi lovski muzej: za vrati ležeča srna, po stenah pa jerebica, uharica, štrk, hudournik, puščavska čaplja, smrdokavra, serec, divja raca, postovka, in še, in še. Samo divjega prašiča še ni. »Tu v tihoti pozabim na ves vrvež v dolini. Kompleksi hmelja se mi od tu zdijo taki kot vojvodinske hoste. »Le dajmo ga. saj ne bo dolgo, ko bo nov! Na zdravje!« S Francem sva mu sledila. ovor s kooperanti (Nadaljevanje s 13. strani) Na poti do hmeljišč je tovariš Kralj še pripovedoval o delu, ki ga ne opravlja le fizično, ampak 1 tudi umsko, da mora biti delo pri njem narejeno vedno pravočasno in hitro. »Ljudje pravijo, da vedno Okrog letam, lov in uspehe na kmetiji 'mi zavidajo. To so po navadi ljudje, ki delajo zato, da delajo in skoraj ne vidijo čez svoj plot.« 3lTmo^af\ 15 nikakor ni poskrbel za red, so ljudje pritisnili na ploščad in zastrli pcgled na nastopajoče, veliki večini obiskovalcev. Zaradi prepočasne postrežbe so si mani kateri gostje šli gasit žejo drugam. Da prireditev ni popolnoma padla v vodo se ima Turistično društvo zahvaliti tov, Skok Stanetu, tov. Šeler Ernestu in tova- rišem z obratov kombinata, ki so za ta dan vložili mnogo truda in zaradi odsotnosti vseh članov Turističnega društva na prireditvi,malce brez volje izvedli svoj program. Kot zaključek naj povem še željo vseh, ki so bili na tej prireditvi že večkrat navzoči: »Dan hmeljarjev naj dobi drugega prireditelja.« Zastavonoša Huš Vlado na čelu povorke Folklorna skupina »Svobode« Šempeter Gostje iz Zatca \ PORCELAN ZA GOBE S starejmiš prijateljem Ivanom svajsedela v prijetnem kotičku privatne vaške gostilne, ne slučajno, ampak zaradi precej nižjih cen, kòt so v obratih »Hmeljarja« iz Žalca, pila pivo in se pogovarjala o letini nasploh, o visokih cenah, ki nas lahko popeljejo v inflacijo, o novem dinarju in tako zašla na dogodke, ki so .se zgodili pred leti. »Poznaš Pobertončevega Lojza, i kaj gä ne bi,« je začel Ivan. »Kot dober hmeljar in gospodar je sodeloval na raznih shodih, zborih in še danes katero reče. On je doipiseln, kot je bil, vedno kakšno zagodel. Poslušaj! Drobežev Franc, fisti, ki je včasih tako uspešno prirejal 'konjske dirke po Bririškovih, Tavčarjevih, kloštrskih in drugih travnikih, je nekoč pošteno trčil nanj.« »Lojz, ti si za gozdom doma, imaš kaj suhih gob?« »Za fabriško menzo pa zmeraj, France.« »Koliko bi mi jih pa lahko prodal?« »Letos je izredno gobovo leto, vsako jutro sem jih že navsezgodaj prinesel domov poln koš in še cajno. Zenske jih niso utegnile sproti rezati. Vsa sušilniea^jih je polna in še na podu so. Po moje jih bo za en slab hmeljski Žakelj. Če hočeš, lahko .prideš po nje čez kak dan, ko bodo čisto suhe. Za ceno se bova zmenila potem« Udarila sta v roke in kupčija je bila sklenjena. Čez tri dni pribrni na Pobertončevo dvorišče kamion in iz njega stopi Drobež. Gospodinja je pred .hišo strgala krompir in France jo povpraša za Lojza. »Okrog hleva stopite, tam sem ga malo prej videla napajati živino.« Lojz je videl kamion, zaslutil za kaj gre, se .skril na parno in prisluškoval. »Ni ga!« , »Ali mu lahko jaz kaj naročim? Kaj bi pa radi?« Hmeljarska para z Vrbja / . <• f (Nadaljevanje s 15. strani) »Po gobe sem prišel.« i »Kakšne gobe?« v »Suhe gobe, ki jih ima na sušilnici.« »Na kateri sušilnici?« France je povedal, kako in kaj sta'se z Lojzem zmenila. Lojza je na skednju kar vilo od smeha, tako,- da si je moral s predpasnikom brisati debele solze. Gospodinja je spoznala ukano in dejala: »France, France, Lojzu ste nasedli. Res je bil morda dvakrat ali trikrat v gozdu in je prinesel le toliko gob, da smo jih komaj poskusili.« Franc se je jezno obrnil in se pridušal, da se bo Lojzu maščeval. Minula so leta, ko se je Francu ponudila prilika za maščevanje, ko je Lojz na potegavščino že zdavnaj pozabil. »Lojz v tovarni smo dobili precej porcelana za sindikat in menzo. Ce ga morda rabiš kaj za obiralce ali za na Oljko, ti kar pridi.« Lojz nekaj časa premišljuje in našteva, kaj bi vge rabil in koliko, Franc pa mu zagotavlja, da te skodele, krožnike in ročke ima, da jih bo sicer težko pogrešal, a mu jih bo vseeno dal kot dobremu prijatelju. »Vsega tega ne bom mogel nesti,« reče Lojz. »Saj imaš konja in voz. Ne pozabi isena ali otave, da bova vse lepo zložila,« ga lovi France. »Kdaj pa naj pridem?« »Lahko vsak dan. Najbolje, da prideš kar jutri, ker bodo drugače vse pokupili. Pridi zjutraj pred malico!« Dogovorjeno — storjeno. Lojz drugo jutro lepo očisti konja, ga vpreže, na voz vrže otave in se zapelje proti tovarni. Franc je naročil vratarju, naj ga takoj obvesti; ko pride Lojz. Lojz je pripeljal pred tovarniška vrata, ki mu jih je vratar odprl. Precej časa je čakal na dvorišču in se presedal po sedežu. Odpirati so se pričela okna pisarn, na katerih se je trlo smejočih se uslužbencev, ki so Lojza spraševali, če je prišel po posodo, kaj vse bo kupil in koliko. Lojz jih je pozdravljal in jim nič hudega sluteč glasno odgovarjal. Franc je prej o Lojzovem prihodu in o potegavščini obvestil vse uslužbence v pisarnah in obratovodje. Sirena je zatulila, okrog Lojzevèga voza se je strnil krog delavcev, ki so zbadali Lojza na račun posode toliko časa, dokler ni z glasnim »toi-hot« pognal konja z dvorišča v spoznanjavda je »dobil nazaj, kar je posodil « Vy 16--------------- PORCELAN ZA GOBE 'I' matyöJ*« Tako je s karikaturo upodobil Š. E. šahovski turnir in nastop češke televizijske pevke na Dan hmeljarjev v Preboldu. PREGOVORA Z denarjem varčuj, s pametjo pa rti treba, (če jo imaš — opomba uredništva). Kjer gospodar* v vsak kot pogleda, tam se ni treba bati nereda. Ljudske napovedi ,Če septembra gripi, bo še mnogo lepih dni. " Samo tisti ima pravico do življenja, ki se zaveda Ce pravice in ki jo terja, če mu jo kratijo, (Cankkr — Knjiga za lahkomiselne ljudi) V vsakem človeku je nekaj človeka, resnično! (Cankar — Za narodoy blagor) Se nekaj Dobri stari časi. Neki nemški kmet se je v pismu miinohein-skèmu časopisu takole pritoževal nad kompliciranimi problemi sedanjega kmetijstva: »Minili so dobri stari časi, ko smo se ukvarjali .s poljedelstvom in ne z agrikulturo, kat se maramo dandanes ...« Zelo uspel vaški telovadni nastop v Braslovčah ŠPEKULACIJA Janez je pravi dobičkar. Vse življenje se mu je dobro godilo in .zdaj, ko se je« začela gospodarska reforma, je umrl. Kaj, da sedaj ne smem jesti slano?! ALI ŽE VESTE — da so. obrati KK dobili še 10 naročenih obira in ih strojev za hmelj od »Agroservtisa« v Šempetru, ki te stroje izdeluje tudi za druge države. — da je od L 8. odkupna cena mleka 28 din za tolščobno stopnjo — nad 100 din za liter; in žametno, črnino, tam na uti — da je komisija za trajno sodelovanje predlagala, da bi v bodoče prirejali več ra-zstav oz. sejmov plemenske živine. — da so na Madžarskem našli do sedaj 7 vrst uši na listju in eno na koreninah koruze. Kako so Le uši nevarne nam pove podatek iz Amerike, kjer sd 1969. leta na nekaterih mestih zmanjšale, pridelek za 53%. Še en' škodljivec trka na naša vrata. V. da morajo imeti po določbah novega zakona .o prometu vprežna vozila odslej najmanj dve luči. Spredaj morajo ■ imeti belo luč, ki mora hiti od spredaj cjioibro vidina, -zadaj pa morajo imeti poleg dveh refleksnih stekel še ob levi strani svetlo rdečo Luč, — da ocenjevalci vin po kon- čanem delu na vinskih sejmih lahiko vozijo motorna vozila. V' Zahodni Nemčiji šo testirali y ta namen več ocenjevalcev, potem ko so imeLi za seboj 124 vinskih poskušsnj. Pri njih so našli v krvi le \jd 0,16 do 0,55 promile alkohola. Ocenjevalci vina res ne pijejo, ampak le poskušajo. i