LETTNDK OVČAR MARKO. SPISAL JANEZ JALEN. Krnice so se do malega izpraznile. Še variha ni bilo v vsaki hiši. Zvonovi svelega Klemena so sklicali ljudi na Rodine. Bila je cvelna nedelja. Beganice so se pozibavale pred oltarjem kakor mlad les na vrhu Jecole v pomladnem veiru. V klopeh so zelenele le redke, kakor v Rebri zeleni brinje, redke čase tako visoko, da moreš bičevnik urezati v njem. Mogočno in mirno so molele beganice nad odkrite glave pod korom in zunaj v lopi, kakor mole mogočno in mirno hrasti in lipe iz polja med Pečmi in Savo. V vrhovih se jim je košatilo zelenje, pomešano z rumeno cvetočim drenom in z rdečim resjem. Manjkalo je belih cvetov s češnje, ki se tisto leto še ni razpustila. GrunJ irske so bile košate, bogato opasane z venci jabolk, nabranih na hudovitnove trte. Kjer so pri hiši vozarili iz Trsta, so imele v vrhovih vpletene pomaranče. Podlipnik jih je Ceneku, svojemu edinemu fantu, nabodel na trte, za vsakega konja po eno, in jih je ovil krog zelenja kakor drugi jabolka, a jabolko je navezal na vrh, kamor drugi pomarančo; Podlipnik, ki je lahko zapregel tri parizarje. Beganice bogatinov so bile trebušaste; bilo je v nje povezanih več malih: ena za v ovčjak, ena za v hlev, za v konjak ena in še za v čebelnjak ena. Podlipnik je vpletel še peto, vsako leto jo je, da jo je potem do druge cvetne nedelje vozil pribito na najtežji parizar od Trsta na Dunaj in še niže doli in še više gori. Ni čuda, da je bil Cenek ves prepoten' in da ga je zanašalo pri procesiji okrog cerkve. S Krnic na Rodine in nazaj mu jo je pomagal nositi Cena sam; ni pustil Mihu, hlapcu, ki se je ponudil. Ne. Zato je moral od strani preslišati, da je narobe Simon iz Cirene. Beganice revnih so bile vitke in visoke, gosto nataknjene z zelenjem, resjem in drenom; največ je bilo na njih tise, ki je najtršega lesa drevo, kar jih raste Zavrhom. Jabolk je bilo na njih bore malo, na nekaterih še za vsakega pri hiši niti eno. Primožev Marko fih je imel cel roč. »Bog vedi, no čigavem jih je v jeseni nakradel,« so ga obsodili gruntarski, čeprav je vsak sam zase dobro vedel, da Marko nikdar nič ne premakne. Bolela jih je le pomaranča, ki jo je uvezal v vrh tudi Marko, čeprav niso imeli pri hiši konja; še krave ne; samo dve kozi in eno samo ovco z jagnetom. »Smrkavec! Da si upa!« Smrkavec? Pa so ga že na sv. Štefana fantje vabili, naj gre z njimi pobirat potice. V vseh beganicah pa je bila skrita oljka in iz nobene, tudi iz Podlipnikove,*je ni gledalo toliko, da bi tako majhne vejice ne bil mogel prinesti golob Noetu v barko. Take so bile beganice v rodinski cerkvi, za katero sta sveti Ciril in Metod prinesla svetinje svetega Klemena. Pa, od tiste cvetne nedelje je preteklo že več kakor sto let. 1. Resje cvete. Vsi trije zvonovi so se oglasili. »Procesija gre okrog cerkve.« Pri Primožu za pečjo je odrinil stari Jernej oguljeni kožuh raz sebe, pokleknil na vse križem obšiti plevnici, se naslonil čez teme in začel prebirati jagode rožnega venca. Na sredi hiše pa se je prelegel Volkun, svetlo-siv kraški ovčar. » —, ki je za nas krvavi pot potil,« je molil stari. Misli pa so mu ušle z Oljske gore v rodinsko cerkev in na pot od nje do doma. Prav dobro je vedel, da Marku ne bodo iztrgali pomaranče. Pa če bi jo: »Najbolj žalostna bi bila te izgube Manica, ki še nikoli ni jedla pomaranče.« Manica! Povrnil se je k Zveličarju in rabljem in bičanju. Manica, najmlajša! 1 Mladika 1928 Spremljal je Gospoda na križevem potu in trepetal, kdaj se mu bo zgrudil pod križem, in se je bal, kdaj njega samega podero skrbi. Pririnil se je k Trpečemu, ga narahlo prijel za okrvavljen plašč, da se je ozrl nanj, na Jerneja, starega Podlipnikovega ovčarja. Prestrašil se je svoje drznosti in, kakor bi se hotel opravičiti, je iz globočine svojega srca zaprosil: »Ljubi moj Bog! Pomisli! Kdo jim bo kruha služil!« Ščinkavec, ki je tik pod oknom med brstečim popjem vriskal pomladno pesem, se je preletel z jablane v češnjo. Jerneju so zastale jagode med prsti. Stisnil je glavo med dlani in spremljal Gospoda, s križem obloženega, in mu je dopovedoval svojo nadlogo: »Očeta že dolgo nimajo več. Za mamo smo pred nedavnim opravili obletnico. Če jim še mene vzameš — — ? Saj, zase se ne branim. Malokdo doživi tako starost, kakor si jo meni odmeril. Ali! Da bi vsaj Marko res do vrha dorastel. V najbolj nevarnih letih je.« Na gmajni vrhu smreke si je požvižgaval kos. Na zorani njivi pa je zakrakala vrana. Jernej pa je hodil s Kriščem na Kalvarijo in ni videl nič več ne rabljev ne križa, še Njegov plašč mu je blestel kakor blesti v solncu sneg-novinček, ki pade na trdo skčrjo starega snega. In je dopovedoval in je moledoval: »Gospod! Če si že dopustil, da se je njih oče povozil, Primož, edini moj otrok, ki si je iz niča prislužil konje in voz, in vsega, ne konj ne voza, ni imel kam postaviti, pa vendar ni hotel vzeti Rotije, ki je hišo imela in hleva za silo. Ne. Majd-leno je počakal, ki je služila za deklo. Verjemi! Do danes bi si bil že lepo hišo privozaril in okrog nje bi se igralo več kakor samo troje otrok.« Volkun, ki je bil zadremal, je jezno šavsnil kakor za muho. Jerneja pa so konji in voz in ženitev odpeljali z Golgote na široko tržaško cesto: »Ko bi bil Primož vedel, ne bil bi opiral voza, naj bi se bil trikrat okrog in okrog prevalil in naj bi se bili tudi konji pobili. Tako pa: tovor mu je prsi pretisnil in trije drobni otročiči niso imeli več očeta in mlada, brhka žena je bila — vdova. Kako bi bilo vse drugače!« Nič več ni spremljal s križem obloženega Boga-Sina. Boga-Očeta je zagledal, visoko na oblakih neba, z dolgo sivo brado in z zlatim žezlom v roki, s katerim vodi in vlada svet. »O, ljubi moj Bog!« Volkun se je mrmraje pretegnil, stopil s prvima šapama na klop, pomahljal s košatim repom in motril gospodarja, kakor bi čakal, kaj mu ukaže. »Priden, Volkun! Takrat te je vozil izza Trsta nekje. Kako si bil majhen in čudno zavaljen. Kdo bi ti bil prisodil, da boš danes najmočnejši pes pri čredah, še posebno, ko si bil za k vozu namenjen. Ej, ni te pripeljal. Drugi so njega, mrtvega, in drugi tebe, živega; otrokom za spomin, so rekli. Volkun, lezi!« Pes se je znova zvil v klopek, gospodar pa se je pogovarjal z mrtvim sinom: »Sanjaril si o lepi, beli hiši, o konjih in pari-zarjih, pa sem moral jaz, tvoj rodni oče, voz in konje prodati, da sem kupil borno streho. Vsaj tuja vrata tvojim in mojim ne bijejo na pete. In njivo sem jim kupil, iz svojega sem jo, Primož, da imajo repo in krompir doma; kruh sem jim pa do sedaj zaslužil. Kdo ga jim bo za naprej? Ooo! Hiša in njiva, vse bo šlo. Ljubi moj Bog, ne vem, če je tako prav!« Nejevolja na samega Boga - Očeta, ki na oblakih sedi in z zlatim žezlom vodi in vlada svet, se je oglasila v njem. Takrat je na Rodinah pri svetem Klemenu pozvonilo k povzdigovanju. Jernej se je križal in trkal na prsi in, ko je zvon utihnil, se je glasno prepričeval: »Bog že ve, zakaj je tako naredil, že ve, že ve.« Nič kaj trdno ni mogel verjeti v svoj »že ve«. Zamahnil je z roko, kakor bi odganjal muho: »Poberi se, satan! Kaj boš preskušal mojo vero.« »Bog že ve. Ali vsaj moje stare kosti naj jim pusti še nekaj let, če je moralo tako biti, da jim je mamo žalost izgrizla. Na Marka bi popazil, da ne zaide v fantovske nerodnosti. In zavoljo Rozalke in male Manice me pusti.« Miže je razmišljal o vnukih, o vseh treh zapovrstjo: Marko in Manica. Za mamino obletnico sta šla pred poldnem v Reber in prinesla polno naročje resja in kurjic. Kako so težko čakali, da je Ro-zalka pospravila pri ognjišču, in kako so skrbno pletli venec za na grob mami. Otroci. »Še par let samo, če je količkaj mogoče,« je znova zaprosil in videl, kako bi bilo, če bi ga ljubi Bog uslišal: »Marko vse vidi in natančno razloči. Kako je razlagal sestricama, da je sedem sort resja: belo, ki ima najbolj živo zelene lističe in ga dobiš samo pod Skokom, pa še tam .težko; rožnordeče na tri sorte cvete, ognjenordeče na dve; in sedmo je kakor kri, na Voglu, kjer pot v planino preide s trave na pesek, ga je največ. In kurjice: že sedaj ve, katere bodo ostale bele in katere bodo v solncu pordele. Sam tega nisem nikoli spazil, pa je res tako. Marko! Zrastel je postavno; še Primož ni bil v teh letih tako močan. Kako bi ga izučil in v poštenosti utrdil. Ljubi moj 5og! Samo še letos naj ženem v planino. Marko bi šel z mano. Ne bo ga boljšega ovčarja v naših planinah, tako bi mu vse razkazal.« Še bolj sta ga skrbeli dekletci: »Rozalka je kakor je bila mama. Postavo ima njeno, obraz njen, njene temne lase, in hodi kakor je hodila ona. Tiha in krotka bo in pridna kakor bčela; že sedaj se suče okrog ognjišča, kakor se ne zna še vsaka omožena. Če se nerodno v koga zagleda? Oooo! Bog ne zadeni! Kako lahko bi nase pozabila, ali pa se bo zagrizla v trpljenje, kakor se je mama.« Svetlolaso, razkodrano Manico je imel najrajši: »Le od kod se je vzel ta otročiček, da je tako podoben moji rajnici. Ali bo dorastla do njene moči? Komaj. Ali bo ostala kakor kaka grajska spletična? Težko, da bo za trdo delo. Kdo ji bo služil kruha? Jaz bi jo dal vadit šivanja. Ali bo Marko zmogel, čeprav bi hotel? Manica! Osem let ima komaj, pa poje, kadar je vesela, kakor nobena pevka na koru ne zna tako. Revica! Najmanj žaluje za mamico, pa jo čaka najhujše. Pred svečnico, tisti dan je stresla iz napol odprte, bele kurjice otrplo bčelico in se ni mogla načuditi rjavim hlačkam na zadnjih nožicah — na resju nabranem cvetnem prahu. Dihala je v njo, dokler ji ni zaplesala na roki. Kako je šele plesala, Ivan Grohar: Rojstvo Jezusovo. (2upnišče v Sorici.) se vrtela, vzklikala in se veselila sama. Spustila jo je skozi okno, da bi domov v panj zletela. Zjutraj jo je našla na vrtu v snegu, jo prepoznala po cvetno naprašenih nožicah. Mislil je otrok, ki ne ve, kaj je smrt, da jo bo zopet ogrel. Skoro ji je sapa pošla; nič in njč, še peč ni pomagala. In si je izmislila: zavila jo. je nazaj v beli cvet, jo obdala z resjem in nesla pokopat v Reber, v najbolj goreč grm resja za Krniškim robom. Kako ne boš vesel otroka s takim srcem. Se Volkun, še pes nori z njo, z Manico, in je žalosten z njo. S povešenim repom je šel za pogrebom na Reber.« Jernej se je spomnil, da se je v molitvi raztresel, in se je sam nase pojezil: »Skoro z obema že stojim v grobu, pa posvetne marnje premišljujem, namesto da bi molitev pel. Oče naš, kateri si v nebesih —« Pa ni domolil rožnega venca. V bolečinah prečuta noč ga je zmogla. Zadremal je in sanjal o resju, ki cvete na sedem sort, nedolžnobelo in krvavordeče. In je hodil v sanjah — mlad — med Krniškim robom in Stražo in slišal brneti od daleč nekje kolovrat in peti svoje dekle, svojo raj-nico — mlado, sam mlad, čeprav je v resnici stal že skoraj z obema v grobu. * * * Izpred hiše so odfrčali vrabci in ščinkavec se je preletel s češnje v smreko. Volkun je dvignil glavo in narahlo zarenčal. Jernej, naglušen od starosti, se m predramil. Volkun je vstal, stopil pod okno, renčal čimdalje bolj glasno, dokler ni izbruhnil mogočno in nizko: »Hov, hov, Hrr —.« Jernej se je zbudil in ugledal pod oknom črnikast ženski obraz, Rotijo: »Preklicana babnica,« je zamrmral nehote. Kakor bi bil najrajši odprl Volkunu, da bi jo odpodil, se je vendar potajil in ukazal psu: »Tiho!« Sivec sc je zategnil v kot in je še vedno nejevoljno renčal, zalajal pa ni več, še takrat ne, ko je vstopila Rotija, visoka in močna ženska, cel moški. Tudi govorila je z nizkim glasom: »Kakor sam satan se vedno zažene vaš pes proti meni, čeprav ga nisem nikoli razdražila. Tako me sovraži, da še kosti ne pobere, če mu jo vržem.« »Dober nos ima, pa morebiti ovoha tudi misli,« jo je zbodel Jernej. »Kosti mu pa ni treba nič več metati, se ne bo priteknil nobene; še klobase ne vzame od nikogar. Sem ga odvadil, da je varen pred mišjico.« Rotija je pazno ogledovala starega pastirja. Ne samo ona, ki si ničesar ni bolj želela, vsak, kdor bi bil videl Jerneja, bi bil razsodil: »Ta ne bo več gnal črede čez Vrh.« In Jernej sam je to najbolje vedel, pa Rotiji, ki je prišla prav nalašč zato, da ugotovi, kako je z njim, bi tega ne bil priznal za vse na svetu ne. »Oh, no. Sem slišala, da ste nekaj bolni.« »Po udih mi trga. Vreme se bo spremenilo.« »Kaj pa leta, oča, leta?« »Ko solnce zemljo presuši, bom šel še kakor gams po robeh.« »Pravijo, da bo letos trda planina.« »Sem več trdih prepasel kakor mehkih.« »Oh, no. Saj Vam zdravja želim,« se je lagala. »Pa, če bi vendar ne mogli prevzeti Podlipnikovih jarcev?« »No, kaj, če bi ne mogel.« »Našemu Matevžu je pozimi volk psa raztrgal.« »Dober pes je bil. Zakaj ga ni zapiral?« »Sedaj fe, kar je. Drugega bo moral dobiti.« »Ga ne t>o lahko.« »Vem'j vem; Zato sem prišla. Če bi Vi —. Oh, no.« * ‘ »No, Če bi jaz?« se je že močno vznejevoljil Jernej! »Če bi Vi le ne mogli več gnati v planino.« — Besede ji kar niso hotele iz ust. — »Volkun preveč poje, da bi samo okrog hiše postopal. Prašička, jesenca, Vam rada dam zanj, ga boste kar z istim preredili, kakor Volkuna.« »Volkun ni in ne bo naprodaj nikomur.« Še je potlačil togoto, ki ga je čimdalje bolj grabila. »Vam dam še enega kozliča.« »Ali razumeš, kaj je: ne.« »Oh, no. Oča! Meni se pa zdi, da Vi le ne boste mogli več čez Vrh; posebno ne s Podlipnikovim tropom, v katerem je do petsto voln. Kaj pa, ko bi pasel pri Podlipniku naš Matevž in vaš Marko pri Blazniku, kjer jih še dvesto ni, in bi se skupaj držali Matevž, Volkun in Marko.« »Da bi Volkun in Marko podpirala lenobo tvojemu fantinu. Ne boš!« Tako je vzrojil, da je kosmatinasfi kraševec zarenčal in pokazal zobe. Jernej ga ni slišal. Rotija pa je previdno prijela za kljuko; ni zaupala psu. »Ne boš, babnica. Sova najgrše vrste, ki mi hodiš pri belem dnevu v hišo smrt skovikat,« je mislil. Rekel pa: »Seveda. Tvoj pri Podlipniku, Marko pri Blazniku, ko bi komaj sebi zaslužil suhega kruha, delal pa s psom za oba. Rozalka in Manica naj pa slamo s strehe jesta. Ali je imaš, ali je nimaš. Pameti!« Strup je siknil Rotiji z jezika, strup, ki je bil že dolga leta stisnjen v njej: »O, vem, da te skrbi, stari. Pa bi bilo lahko drugače, ko bi bil Primož vzel mene.« Jernej se je pognal proti njej, pa je od bolečin omahnil *nazaj. Pes je znova zalajal, vendar se ni upal prestopili. Nestrpno je čakal gospodarjevega ukaza. Jernej je zavpil v nizni hisi tako glasno, da bi se razleglo z gore v goro: »Volkun! Kolji!« Kakor bi se bil odtrgal vrag z verige, se je pognal kosmatinec za Rotijo in je butil, ne v njo, v vrata in jih sam sebi pred nosom zaprl. Priprl pa je gubo krila, ki jo je odtrgal in renče raztrgal na drobne kosce. Takrat se je prestrašil Jernej svoje zmote. »Hvala Bogu, da je dovolj hitro odnesla pete. Naravnost za grlo bi jo bil pograbil pes.« Spomnil se je, da se je v jezi zarekel, in je ukazal »kolji« kakor na volkove, in ne »zapodi« kakor, če so cigani postopali okrog tropa. »O, ljubi moj Bog!« * * * Na svečnico pride medved iz brloga. Če sije solnce, se zavleče nazaj, če pa je mračno vreme in mraz, ostane zunaj; zgodnja pomlad bo. Od svetega Antona naprej je vsak dan od jutra do večera sijalo solnce. Reber je bila že o sveti Neži vsa kopna. Po polju pa so se še po svečnici tiste dni v sencah belili snegovi. Na delopust k cvetni nedelji je začel jug tiščati izza Svetega Jošta oblake in jih gnal vso noč, da je bila na praznik zjutraj vsa Dolina zatlačena z njimi in v Kleku vse v meglah. Solnce se ni več pokazalo. Mraz je zopet pritisnil. Nobena bčela ni zletela iz panja; samemu sebi je cvetelo resje. Proti poldnevu so utihnili tudi ptiči, ki so prejšnje dni veselo poletavali okrog hiš. Neopaženo so si poiskali po grmovju in po lopah hrane. Po polju pa so se oblastno prepeljavale med lipami in hrasti vrane, ki so dolgočasno krakale v pusti dan. Na stogovih so se pa prepirale srake: Srak, šrak, šrak. Sneg bo. Malo pred poldnem so oživele steze in pota, ki peljejo od cerkve na Rodinah. Minila je maša. Proti Poljčam in Hrašam, ki ne spadata k fari svetega Klemena, je šlo le malo ljudi. Studenčani so zavili domov po kolovozu skozi Jarše. Najbolj goste so bile vrste na krniško stran; saj so skoraj vsi farani morali domov skozi Krnice; vse zgornje vasi fare. Razvrstili so se po poti in po zgornji in po spodnji slezi. Otroci, katerim je bilo hudo, ker niso nosili beganic, so udarili za plot na Reber med resje in kurjice. Po kamenju so pele okovane coklice otrok. Po mejah so se majali pisani kožuhi. Ženskam so blesteli v rokah beli robci. So šli in so se pogovarjali: otroci o igračah, dekleta o oblekah, fantje o dekletih, žene o otrocih, možje o skrbeh. Dež bo. — Sneg bo. — Oboje. Polem se bo pomlad ustalila. Se bo. Ni kanilo prej od strehe kakor od sveče. Medved je osiai zunaj. Zgodnja pomlad bo. Hvala Bogu! Saj kmalu ne bo kaj vreči živini v jasli, ko nas je v jeseni tako zgodaj zapadlo. Da bi že vsaj jarce lahko v Reber zapodil in bi veje za jaiovino ostalo. O svečnici, so rekii stari, da za živino mine šele pol zime. Ce je letos ni minilo več, se bo morala krava, ko pride na travo, ob plot nasloniti, če bo hotela zamukali, tako bodo oslabele. Konjem ne kaže trgati. Ali naj samotež vozim iz Trsta. Svetogaj je povedal, da mu je ponoči volk odtrgal psa izpred hleva. Na Dolenjčevem gnoju je še predsinočnjim stikal. Sodrga! Če so pozimi, ko je vse škripalo, pritiskali v vasi, no. Ne pa na pomlad. In našteli so zapovrstjo vse, kar so zagrešili voleje tisto zimo. Lenčku so v ovčjak vdrli in so mu eno samo noč poklali petnajst jarcev. Poljanarju je pri belem dnevu odnesel kozo. Volkancu so v hlev prikopali in junico raztrgali. Če bi Klemenec ne bil imel psa s seboj, bi mu bil konja razmesaril; tako je pa šel s psom. Muhovec se mu je sam komaj ubranil. Kdor ni pozimi vsak večer psa zapiral, je že davno brez njega. Še Jernej jim Volkuna ni zaupal zunaj. Enega samega ta pes res zmaga; naj pa prideta dva ali več. Zajčjih in lisičjih sledov ni bilo kar skoraj nič v snegu. Srnjaka ne vidiš več. Edino gams se jim še za silo umiče. In medved je že zunaj; na Reber bo hodil po živino; saj drugega nima kaj jesti. To bo zverjad klala jarce po planinah. Kdor ne bo imel dobrega pastirja, mu jih bo dokaj za-pasel. Spomnili so se Jerneja in Balant je za vse 'povedal: »Škoda, če res ne bo mogel več pasti. Škoda, njega in psa. .Koga boš potem vzel, Podlipnik?« * »Roiijin Tevž se mi ponuja.« »Tevž?« mu je vpadel Podrobar, ki je bil za srenjskega župana. »Kdo bo pa pri kravah tretjimi? Lansko leio se ni slabo obnesel.« »Zaio pa,« je ponagajal Podlipnik Podrobarju, katerega je skrbelo, kje bo iskal drugega tretjineka. »Kdo pa ima rad slabega pastirja.« »Volkuna bo manjkalo pri živini, če res Jernej nc bo več mogel,« jih je usiavil Skočir, ki ni maral zbadanja med sosedi. In so tako sklenili, da bo srenja kupila Volkuna, ker za kratek čas pes, kakor tele velik, pri bajti preveč poje. Izgovor so morali dobiti, da ne bi kdo mislil, kakor da kmetje ne morejo brez kajžarjev prebiti. Volkun bo stražil pri tamorih, Primožev Marko bo pa tretjinil, da bo pomagal preživljati starega in dekletci, in da bo psa privadil na drugega človeka. Za pogovarjajočimi se vrstami pa je šel Marko in je vse slišal. Stisnil je pest v žepu, zavil naravnost čez meje domov in se grede rotil, da Volkuna ne da in da ne gre za krniškega tretjineka: »Drugam bom šel past, če ne bo drugače; v drugo faro, če ne bo drugače; četudi na Koroško.« Še tesneje je stisnil pesti v žepu, se gnal čez meje in sklepal: »Za tretjineka nikoli več — za ovčarja, in četudi na Koroško.« Mahljaje z repom mu je pritekel naproti Volkun. Rozalka je že razživila ogenj na ognjišču. Manica pa je zlezla k oču za peč. Vse po vrsti je povedal oču, kako so se pogovarjali iz cerkve grede. Jernej je zamišljeno poslušal, nekajkrat vmes povprašal in obmolknil. Manica se ni mogla premagati, pritisnila se je k njemu in proseče vprašala: »Kajne, oča, da Volkuna ne damo?« »Nič se ne boj, Manica.« Otrok je skočil izza peči, nateknil coklice in oddrsal pred hišo pravit kožuhastemu prijatelju: »Mi te ne damo, Volkun. Jaz te ne dam, pa oča te ne dajo, pa Marko te ne da, pa Rozalka tudi ne.« In sta se igrala otrok in pes, dokler nista vsa vesela in oba že lačna pridrevila k ognjišču čakat na zakesnelo južino. Jernej pa je dvignil glavo iz zamišljenosti in je vprašal: »Marko! Ali bi upal sam prepasti vso planino Podlipnikov trop?« Takrat se je Marko zavedel, da so gospodarji iz cerkve grede oča prav presodili. Skozi stisnjeno grlo je odgovoril: »Bi, oča.« Da skrije solzo, ki mu je silila v oko, je snel pomarančo z beganice, jo olupil in razčetrtil in oddelil vsakemu četrtino, oču in Manici, Rozalki in sebi. — Do večera je razen treh krhljev vso po- jedla Manica. Drugi trije so jo samo pokusili, drugo pa na skrivnem dali Manici, ljubljeni. Jernej pa je polglasno potožil: »Ljubi moj Bog! Opešal sem, pa se bom moral delati še trdnega. Komaj bi bilo, da bi človek na stara leta lagati začel, ko ljudje nimajo preudarnosti.« * * * Najprej se je pokazal sneg na Belščici in na Stolu, koj nato v Kleku in preden je Rozalka pomila lonce in sklede, se je usul tudi v Krnicah. Manica je prihitela v hišo: »Oča, sneg. Spet gre sneg. Zakaj gre. Dovolj ga je že bilo za letos.« »Bog bo z njim kajžarjem pognojil,« jo je poučil oča. Nejevoljna je bila na sneg zato, ker se je že več dni lahko pred hišo igrala pastirico, sneg jo je pa zopet pregnal v hišo: »Kam naj sedaj ženem živino na pašo,« jo je zaskrbelo. »V hišo jih prinesi, bova za pečjo pasla.« Manica je imela ovčke in kozice, teličke, krave in vole iz turščičnih stebel. Naredil jih je Marko. Pa tudi oča je včasih preprosila, da je večal njeno čredo. Prve pomladne solnčne dni je pobral Marko za hišo konec turščine, ki jo je veter iz bogve čigavega stoga tja prinesel. Z nabrušenim tolmin-cem je odrezal kake štiri prste dolg, gladek konec, odklal spodnjo stran tik nad robovi, jo očistil stržena, naklal iž koščenaste vlaknine ožje in širše trščice in jim odmeril dolžine. Štiri je zasadil spodaj v stržen, spredaj dve in zadaj dve za štiri noge; zadaj v sredo eno, katero je zavil navzdol — za rep; dve precej široki in kratki vodoravno spredaj ob strani — za ušesa; in roge in vime je prav tako naredil. Manica pa ga je gledala in povpraševala: »Kaj delaš, Marko?« — »Boš že videla,« in zopet in zopet: »Kaj boš naredil, Marko?« — »Boš že videla.« In z »boš že videla« jo je zavračal tako dolgo, dokler je ni razveselil z: »Na, kravo!« Vesel je bil otrok igrače, toda Manica je hotela še telička; in ga ji je naredil. In junico. In vola. In Marko je vse znal in Manici vse rad naredil. Mehkovolnatim, zavaljenim ovcam in jagnetom, in koštrunom in butastim mrkačem je napravil trupelca iz samega stržena. Manica je stekla v svinjak, kjer je imela zaprto svojo čredo — prašička so že pred božičem zaklali — in je prinesla v predpasniku govedo in drobnico in razpostavila svojo živino za peč. Tam so bila njena Jezerca, nižja planina. Teme pa je krstila za Zelenico, višjo planino. »Oča! Danes bomo gnali na Zelenico in nas šest tednov ne bo nazaj.« »No le, Manica.« »Ali mi boste kaj pomagali?« »Saj boš vsej čredi lahko sama kos, ko si mlada in hitro hodiš.« »Ne yem, če bom. Voli tako nagajajo.« Kakor bi se bil rad igral z otrokom, ni mogel, preveč je bil utrujen od bolezni in skrbi. Manica je prestavljala iz turščine narejeno živino na teme, jo poganjala in karala: »Lisec, kam bodeš? — Cika, pusti malega! — Na, mali, na!« Naenkrat se je domislila: »Kaj, če pride volk, ko nimam nič psa v tropu. Marko, naredi mi psa; pa ne iz slame, lesenega, da bo imel močne čeljusti in hude zobe. Okovane zobe mu naredi.« »Danes ne, Manica. Danes je nedelja in še cvetna. Kar kdo v nedeljo lesa narezlja, mu bo na sodnji dan na rokah zgorel.« »Pa jutri. Tudi gradanico mora imeti, da mu volk ne bo mogel pregrizniti vratu.« * * * Pod noč je prišel Podlipnik. Prinesel je Jerneju poiič \i;. os pogače, da je imel izgovor za svoje poizvedovanje. Jerneja ni hotel žaliti, sa) je že za njegovega očeta pasel pri hiši, sam pa tudi ni maral, da bi moral nazadnje najeti slabega ovčarja. Za dobre, je vedel, se bodo letos že davno pred svetim Jurjem gospodarji kar spopadli. O vremenu in živini, o zdravju in boleznih, o planini in dolini, o vsem sta se že pogovorila, le o tistem, zavoljo česar je Podlipnik pravzaprav prišel, nista mogla začeti. Jernejec ni več prenesel negotovosti. Zaobrnil je besedo naravnost. Kar bo, bo: »Če ti je prav, bi letos oba pasla; Marko in jaz. Veš, da ga do dobra izvadim in mu kraje razkažem. Plačo boš dal pa kakor druga leta, samo zame.« »Prav. Denarje kakor lani. Hrano dam pa rad za oba. Samo — če bi ti čisto opešal, bi meni ostal'sredi trde planine neizkušen ovčar in pri takem tropu.« »Tak, do poletja ste mi še prisodili življenje?« »Oh, kaj prisodili; kakor je vse mogoče. Res nisi več trden.« »Če bi ti hotel biti dober, bi Marko tudi sam lahko pasel, ko ima psa, da mu ni daleč naokoli takega.« »Volkun je zares dober pes in vajen planine. Marko je pa ni. Lahko mi pol drobnice zapase.« »Takole narediva. O svetem Klemenu, ko bo odpasel, bosta zračunala, koliko glav izgube bo Padlo na vsakih sto živine, če bi bLli vsi jarci v srenji en sam trop. Potem bosta natančno vedela, P. de Chavannes: Sv. Genovefa bedi nad Parizom. (Pantheon, Pariz.) koliko glav ti mora prignati v ovčjak. Če jih bo manj, mu jih pri plači odtrgaj, če jih bo več, bodo pa njegovi. Se lahko zaneseš. Nisva praznih rok.« »Iz hiše vas ne bom podil. Saj nisem Jud.« »Ali ne vidiš, da jo bodo snedli, preden odrastejo, če Marko ne bo za vse tri kruha zaslužil.« Iz glasu je spoznal Podlipnik, kako je stisnila bridkost starcu grlo: »Kakor si rekel, tako bo. Vseskozi si držal z našo hišo, jaz bom pa z vašo.« Pristopil je k peči in je segel Jerneju v roko. »Bog naj ti povrne, Cena.« • JV is Pa Cena bi se ne bil tako hitro vdal, če bi ne bil s tem, da je Marka sprejel za ovčarja, ponagajal Podrobarju, ki naj sedaj išče za srenjo drugega Iretjineka. In Volkuna je privezal k svoji živini. Preklicano ga Marko zlepa ne bo pustil od tropa, če bo zverina pravzaprav njemu trgala jarce, ne gospodarju. Vsem je ponagajal. Zakaj pa njega niso postavili za župana. Otroci so se umeknili v hlev. Večja dva sta vedela, o čem govorita oča in Podlipnik, in jih je hudo skrbelo. Manica se je brezskrbno igrala z jagnjičkom, Rozalka je molzla kozi in Marko je nametai terme v jasli. Ko je dvignil škaf, da bi še vode prinesel, ga )e poklical Podlipnik: »Marko!« Rozalki je skoraj žehtarec padel iz rok in mleko je pljusknilo čez rob in se je v belih kapljah razlilo po črnem predpasniku. Marko je postavil škaf nazaj v kot, pomiril Rozalko, »Mislim, da bo,« in odšel. Podlipnik je premeril njegovo postavo, kakor bi ga ne bil še nikoli videl: »Saj si večji kakor sem mislil. Za ovčarja boš letos pri nas, če boš kaj skrben.« »Bom poskušal biti.« Srce mu je od razburjenja in veselja bilo prav v vratu. »Pa boječ ne boš smel biti. Še medveda se ne boš smel bati.« »Se ga pa ne bom.« Ko je Podlipnik že odhajal, se je domislil dopoldneva in cerkve: »Fant! Zakaj pa si na be-ganico pomarančo navezal?« Marko ni umeknil pogleda, mladec, ki je pravkar obljubil, da se tudi medveda ne bo bal: »Zato sem jo, ker je rajnki ata do morja vozil in bom jaz tudi, če Bog da.« »No, če boš, kakor gre, le bomo pa iz ovčarja v vozarja povišali.« »Bom prosil, dokler ne bom imel svojih konj.« »O, hudimana, korajže ti ne manjka. Kje si pa dobil pomarančo?« »Vaš Cenek mi jo je sam ponudil za perišče šišk, ki sem jih mimogrede v Goričici nabral.« Podlipnik, sam drzen, je bil vesel Markove drznosti. Naročil mu je: »Kadar bo skopnil kaj-žarski gnoj, boš kar kmalu gnal v Reber. Nekaj pa le živina ugrizne, ko krme manjka. Ti bom že posebej plačal, kar boš pred svetim Jurijem pasel.« S prijaznimi obrazi so se vsi poslovili od njega. Še Volkun mu je pomahljal z repom. Niso zapele podkvice na Podlipnikovih petah po kamenju. Za štiri prste je že ležalo južnega snega. Vse je bilo tiho. Manica se je prva oglasila: »Kajne, Marko, kadar boš Podlipnikov ovčar, boš pa že čisto velik?« »Seveda, Manica, dovrha velik bom.« * * * Zjutraj je zopet posijalo solnce. Sneg-novin-ček se je topil in rahljal revežem zemljo. Ptiči so se zopet oglasih. Vsaka vejica je nosila svojega pevca. Potisnil j.ct (r. omatofila; o/ti/ua — oko, umrl. Slovel je kol posnemovavec slavnega italijanskega mojstra naturalizma Caravaggia ut je Dil imeniten portretist. z.avoijo mojstrskega ravnanja m uporaoijanja svettoDtiin etek-iov so mu nadeti casim priimek llomnorsi Nocm luaiie iNOiiu. venuai se Lil onar predloge tu urzal suženjsko m je m pi oaio kopiiat. /.nano je, ua je posamezne ngutc na simi stikal po živin lnoueun iz svoje soiskc uu-maeije. — inKa visi zuaj v župnišču v oonci. —a. c>veia oenoveia i>eut nau Kanzotu. oiavna pa-notia puti^Kega mesta je bila rojena i. ‘ttZ v INauierreu, uua oogu posvečena se kol olrok in je v petnajstem ieiu portala redovnica. Njeno življenje je polno cu-ucicv. z. goieco monivijo je preprečila, ua m iiunsivi ktaij Atila zavzel in razuejal Pariza, umna je 012 m ao jo purvopuii v cerkvi, ki je uoDiia njeno ime. iNjen gou praznujemo 5. januarja. iNasa suka kaze svetnico, ki sioji v jasni noči na visoki terasi kraljevske palače m čuva svoje mesio. v ozadju vidimo ozidje mesta Pariza, ki se je tedaj imenovalo se po rimsko Luiena parisiorum, in reko oeguano loanasnjo beineol. Prizor si je misliti nekako od casu, ko je hunska »šiba božja« divjala po za-paoni Lvropi in rušila pod svojimi kopiti, kar se ji je ustavljalo, lo je bila doba, ko se je luoi slara tniona, nekdanja rimska Ljubljana, sesula v prah. Sveta Geno-veta stoji na višini in v vroči molitvi gleda preko pariških streh in ozidja v daljavo. Njena molitev čuva speče mesto. » Naša slika je le en prizor iz vrste slik, ki ponazo-rujejo življenje pariške zaščitnice in se nahajajo v Pantheonu. Naslikal je vse slavni slikar P i e r r e Puvis de Chavanne, rojen v Lyonu 1.1824, umrl 1. 1898. Chavanne je eden največjih francoskih slikarjev 19. stoletja, nenavadno močna in originalna umetniška natura, ki je kljubovala vsem vplivom in nasprotju. Sredi naturalističnega in pozneje impresionističnega slikarstva je ohranil svojo osebno svojstvenost in jo tako mogočno razvil, da je priklenil nase s svojim vplivom celo vrsto drugih umetnikov. Njegove zasnove so predvsem poetične in nekam glasbeno ubrane in navzlic trpkosti in strogi enostavnosti, ki mu jo narekujejo motivi, ni nič dolgočasne suhoparnosti v njegovih velikih stenskih kompozicijah. Mnogo je uporabljal mitološke in krščanske srednjeveške motive, ki jih je znal oblikovati v dekorativnem in resnično monumentalnem zmislu, tako da med modernimi slikarji v stenskem slikarstvu skoro nima tekmeca, bistvo njegovih stenskih slik je v risbi, a je ostra, odločna, jasna in navzgor kipeča. V uporabi barve se kaže njegova sanjarska narava, barve so medle, nežne, prozorne, tako da predmeti izgube svojo težo in učinkujejo kot prispodobe. Vsa njegova dela nosijo zato izrazito simboličen pomen. Chavanne je imel srečo, da se je lahko udejstvoval v velikih stenskih kompozicijah. Poslikal je slavnostno dvorano pariške Sorbonne lumverzeJ, okrasu je vec prosiorov roiovza, slikal v Amiensu, i_yoiiu in urugoa. Meo najznamemtejsa dela spada zbor slik sveie ue-novele v Panilteonu. lako se imenuje zoaj nekdanja cerkev, ki stoji na prostoru, kjer je bila prej cerkvica istega imena, v kalen je našlo grob truplo pariške zaščitnice. Zgradil je ogromno poslopje arhitekt ooul-tlot v orugi polovici osemnajsiega stoieija Iv začetku leta 1/041, m sicer v novogrskem slogu, lo cerkev sv. uenoveie so po veliki revoluciji spremenili v panteon 1=. hram, kjer so pokopani slavni možjel, jo po-iein spet posvenh v cerkev, jo po drugi revoluciji leia 1830 iznova spremenili v tempelj Slave, na kar je bua po leiu 1848 spel cerkev, dokler je sedanja tako-zvana »tretja« republika m določila za počivališče za-sluzmh mož. vuztn posvet, lam, kjer se izguDija veliko mesto, tam prav na robu, kjer postajajo niše leukejse, ivjer se dolgočasne unce neopaženo končujejo meo slabotno rastočo travo in pusiinu groDljami, tam poleg ograjenm predmestnih stavbtsč je oouia oeoa in pomanjkanje. lam stanuje siromasno ljuostvo, tam je tonsce, tam je tuai igrišče bledolične velikomestne mladine. Na vogalu za plotom se sitajajo n mladi junaki, da se pogovorijo o junaških činin za pnhoonji dan. Štiri, pel jih je, ki tvorijo ta vojni svet, imajo aeset do petnajst let. Večji del »ptički brez gnezua«, neoog-Ijena oeca ubogih staršev, ki nanje paziti ne morejo in ne utegnejo. Tudi velemesina mladina ima svoje veselje, svojo romantiko, ki ni manj lepa od vaške. — Nič prida ne bo, kar jun nasvetuje najstarejši, skrbno m pozorno ga poslušajo mlajši sodrugi. Ce bi lako pazljivo poslušali učitelja! Naša slika je delo ženske, Marije B a s k i r -č e v e. Mlada, bogata Rusinja je bila ena najboljših učenk znamenitega francoskega naturalističnega slikarja kmečkega življenja Julesa bastieu - Lepagea. Umrla je v Parizu za sušico 1. 1884 v zgodnji mladosti. Dosegla ni niti trideset let, vendar je s svojim delom dokazala veliko slikarsko nadarjenost, svojevrsten dar opazovanja in iskrenost v izražanju, brez. postranskih namenov in misli. Naša slika spada med najbolj znana njena dela. —a- GOSPODARSKE MISLI. Kdor je prehodil kaj sveta, mora priznati, da tako lepega koščka pisane zemlje, kakor je naša Slovenija, ni zlepa našel. Majhna je Slovenija, pa tako raznolika, da tujec kar strmi: gore in gOrovja se vrste z vinskimi goricami, lepe ravnine z gorskimi soteskami, ki jim ni zlepa enakih, polja in planine, slapovi in reke. In vsa ta lepa zemlja je skrbno obdelana. Našim poljem so rekli srbski kmetje: lo so vrlovi! In vendar je resnica, da' nas ta zemlja sama in delo na grudi ne more več preživljati. Na tisoče vagonov živil moramo uvažati, izvažamo pa jih zelo malo. (O tem poda letos Mladika svojim bravcem natančne podatke s številkami.J Nobene kmečke hiše ni več, ki ne bi skoraj vsak dan pošiljala v .štacuno po razne potrebščine. Za te pa je treba denarja, in sicer rednega denarja. Tisti gospodar, ki čaka na to, da plača v štacuni blago šele tedaj, ko odproda pridelek ali žival iz hleva, je na trhlih gospodarskih nogah. In vendar je, žal, takih pri nas že mnogo. So mali posestniki, ki ti nimajo vselej niti par »kovačev« pri hiši! Nekdaj so taki pustih dom in šli v tujino (v Ameriko, na NemškoJ, da so tam pridelali in pfistradali toliko, da so oteli dom. Danes celo za to ni več prilike, ker je izseljevanje v Ameriko silno ,qpiejeno, drugod pa ni takega zaslužka, da bi se i^piač^lo.izseljevanje. Komaj zase in za sproti zaslužijo. Pa|t\i{ii nekoliko večje kmetije danes komaj še rijejo, nejnorejo tekmovati, zlasti ne z žitom, z drugimi f#)J^<}jjnami v naši državi. Kdo bi še sejal žTfoTza PN?M«U,Če dobiš z vso pridnostjo stežka petkratni po-s&YpHr d o čim daje banat in Srbija mnogokje osemnajst-ki^tpi posevek. In koliko nas ta pičli pridelek stane? Gnojiš, orješ, pleveš in božaš njivo kakor dete, da ti rodi, dočim na jugu niti tretjine tega in troska ni treba. Kaj bo torej z nami? Odgovor na to je kaj lahak, izvedba je težja. Tri poglavitne reči so v naši domovini nujno potrebne: 1. razvoj industrije; 2. povzdiga živinoreje in vsega, kar je z njo v zvezi; 3. poljedelstvo in sadjerejo napraviti kar se da dobičkonosno. Glede industrije samo to: imamo dokaj sirovin, imamo pa vse polno vodnih sil, ki so do malega neizrabljene. Skrbeti za industrijo je brez dvoma naloga države s tem, da jo pospešuje, da jo ščiti z modro carino, da je ne mori s prevelikimi davki in bremeni. Naloga podjetnikov in delavstva pa je, da z delom in s prvovrstnimi izdelki morejo tekmovati s tujimi izdelki. Ce danes marsikak tuj izdelek — boljši od domačega — stane pri nas kljub carini manj kot domač, je lo dokaz, da je še mnogo težkega dela zmagati, preden bo tekma uspešna. Nasa živinoreja, ki je Dna med vojsKo skoraj uničena iu po vojni oo arzave kar nič oprla, se mora uvignni, in sicer s iem, da Po redila najooij aobicKo-uo.one živali, naj je za mleko, naj je za pierne. Mlekarstvo ne sine oaian v povojin. Ce zmorejo urugou, ua proizvajajo najooijoe m najrazličnejše vrsie sira, ga moramo nu iuui. ce oooivajo drugod za plemeiiSKO živino uvojno, irojno in se večkramo mesarsko ceno, zakaj je ne bi pri nas? Koliko travnikov je pri nas zapuscenin: aeia na njih veiiKO, pridelka malo m sia-Dega. kajsi manj — pa io prvovrstno! Delavec je drag. Hovsoa siroje na poije, kjer je ie mogoče. iaujarsivo je pri lelosnji razsiavi na velesejmu v Ljubljani aokazalo, da ima že krasne uspehe. Mora jih Oni se veci Kaj pa Korislijo krivuljasta, siara ore-vesa po vriovin, ko sadež nima nobene cene. V kad gre — in žganje iz njega je navadno le nov sovražnik Krneia. Zianino saaje, pravo, drago kupčijsko sadje na vi io ve! Prebrisani Švicar pridela na vrnču, ki je komaj za oobro plahio velik, več vrednosti pri sadju kot pri nas, ko ga na vozove za slepo ceno — seveda slabega — vozijo na irg. ludi goja žlahtnih drevesc je pri nas zelo zanemarjena. Poleg te pa bi se moralo iazvui pridelovanje semen. Vse to skoro brez izjeme moramo uvažati. Koliko denarja gre iz domovine! In vendar se vrtnarstvo že lepo razvija tudi pri nas. A se to (zlasti zelenjadarstvo) ubija tuji uvoz. Tudi zoper to bi bno treba nekaj ukreniti. Ce povzamemo te misli, moramo ieči: Nič vec ne gre pri nas za lo, koliko bomo pnuelah, marveč kakšno blago bomo vzredili; ne Količina, kakovost bo odločevala. Za to poslednjo je pa neba velike gospodarske izobrazbe, za marsikaj žive skupne miselnosti in skupnega dela, ziasu, kjer gre za kapital, ki ga posameznik nima, zadruga pa bi ga imela ah vsaj laže in poceni dobila, in ce li koncu opozorimo na neko našo veliko gospodarsko liapano, ne bo oaveč. Prehrana delavstva je oanes predraga — in premalo redilna! Zares! Koliko prežene delavstvo danes nepotrebnega čaja in ruma! brez hranilne vrednosti je to - za telo delavca škoda, za gospodarjev žep škoda. Kos kruha in sira in kozarec vode, bi bila malica kot le kaj — pa jo vse zaničuje! Sila razmer nas bo prisilila, da si Slovenci tudi glede takih in podobnih potrat prav temeljito izprašamo svojo gospodarsko vest. - -VZGOJA.; EN SAM OTROK. Tale čudna zgodba, ki ni čudež in ni godčevska, ni iz lViaijaževih časov in ne iz devete dežele, je pa taka šola sredi med nami, aa jo velja rešiti pozabe. Ni aoigo tega — nekaj mesecev. Pride mati po stopnicah k zdravniku. V naročju prinese živ tovor — svojega šestletnega sinčka. Posadi ga na stol in pove: ta naš edini sinček je hudo bolan. Shodil nam je pravilno, pa kar kmalu so mu noge spet omagale in seaaj se arsa samo po tleh, na klop ne more, na stol ne more, prenašamo ga, vzdigujemo, in strašno smo žalostni, ko imamo edinega in še tega tako nesrečnega. Ali bi ga mogli ozdraviti? Zdravnik ogleauje lantka, ki se je živo-brihtno oziral po som in se za maierine vzdhie in tožbe kar me ni zmerni. Ko je man vse razodela, se je lotu lantka zuraviiiK. Ua uua oo uaa je šel, vse sklepe, kosti, mišice mu pretipat, poslusal srce, iskal živčnin bolezni — nič m nič. Vse zaravo, vse v redu. Oagovarjai je deček mociro — kakor velik, Zdravnik se zamisli, nato veli materi: »Pojdite ven, prav tja na hodnik in nekoliko potrpite, oa Vas spet pokličem.« »Da vendar ne boste kaj huoi nanj — je revček...« /.oravmk ni poslušal materinih strahov, odprl je vrata in ženo ooslovil. Za njo pa je zaklenil — in sicer prav ropotaje, oa je bolnička opozoril na to dejanje. Naio se je vstopil pred fanta, ga odločno premeril od peie do vrha ter mu velel: »Irant, veš, kje si ti sedaj? — Pri zdravniku, ki vse ve, pozna vse bolezni in ve tudi za vse trme in muhe otrok. Poglej!« — Pokazal mu je na električne aparate, ki jih je zvezal ta hip s tokom, da so brneli, sičaii in bliskali. — »Viš, kaj imam za bolne in tudi za poredne. Natančno vem, da si popolnoma zdrav in da se samo cerkljaš in se miluješ, mamo in očeta pa žališ.« (Tedaj je spustil še več toka v aparate.} »Tega mora biti pri priči konec. Stopi hitro s stola m hodi!« Fant je začel lesti s stola. Toda v očeh ni bil j nikake zbegane plahosti. Gledal je kake: tak, ki i:r i slabo vest. »Le hitro! Kaj se obotavljaš?« Deček je stopil trdno na tla. »In sedaj hodi po sobi gori in doli: ena — vy~. ena — dve, ena — dve!« Bolnik je korakal kot telovadec. »Dobro! Sedaj pokličem mamo, da ji pokažeš, kako znaš izvrstno hoditi.« Mama pride. »Hodi! Ena — dve, ena — dve!« Sinko maršira, mati strmi in gleda in sklepa roke od veselja. »Dečko, pomni: Če se še enkrat potuhneš in se zadrsaš po tleh in ne boš hotel sam v posteljo jn na stol in na klop, mati, potem k meni z njim. Ali si videl?« je zdravnik še enkrat pokazal na aparate. Odšla sta. Zdravnik je pogledal skoz. okno za njima in videl, kako jo je ta spestovanček moško mahal za materjo, ki ga je še pred pol ure morala prenašati v naročju. Kaj je bilo povod tej umišljeni otrokovi bolezni? Malikovavska ljubezen staršev do sinčka-edinčka. Ta je v svoji prebrisanosti to slepo ljubezen izkoristil in si vlepel v glavo, da ga mora vsa hiša pestovati, ga dvigati, mu streči in ga častiti kakor malika. Zares je to izreden slučaj, ki se po vsej obsežnosti ne ponavlja zlepa; ioda prava šola je za vse starše, ki imajo le po enega otroka. Na takega ljubljenca se izliva ljubezen, igračkarsko prilizovanje in kupovanje pokorščine kar kupoma. Otrok še ne zna niti govoriti, spozna pa že, da je kralj v hiši. To zavest mu stopnjuje Miklavž brez šibe in parkeljna, in božič, obleke, igrače, piškoti in ves nered v jedi in vse prazne posiasčice, ki ga končno še telesno'skvarijo. Silne krotitve svoje slepe ljubezni je treba takim staršem, da si ne vzgoje namesto veselja — žalosti, namesto opore — šibe za starost. Kjer je več oirok v družim, se uveljavi kar sam od seue priioum zakon — ka^or v nilauem gozoicu. urevcoCKi iioee iz zemlje; vsak si po svoje pomaga kvisKU, vsa k po svoje ieKmuje s soscuom in isce hrane 111 ziana m somca. iako oiroei. v najooij rani ituauosn žive pravo sociaino, oruzaono življenje. z.urava teKina se razvije, nmogo morajo potrpen orug z orugnn, inar-sinaj si prurgati na korist bratcu ali sesirici. Navadijo se, da so skromni, oa nimajo vsak hip novih oblen, ponošeno in popravljeno nosijo od siarejsih, knjige oeoujejo po njih itd. — vse samo življenje v maiem, in venuar prav tako kakor v velikem svetu. Siarsi ljubezen razaeie. Vse morajo ljubiti. Prenapeta skrb, da ne bi kateri obolel, ne gospodari v taki hiši in so oiroei zato oosti bolj utrjeni in sposobni za življenjski boj, ki jih čaka. luoi zgodovina velikih mož — kar z le maio izjemami — poirjuje, da je velika večina teh prirasila iz družin, kjer je bilo več otrok. Zato je piuv goiova zmoia — kljub vsem gmotnim težavam sc -njega casa — trditev, oa je en sam oirok — sreča. im, reuno ne za oiroka 111 ne za siarse. lam pa, kjer p~č niso oDuarjem z več nego enim otrokom, naj bi vzyoja:i eoinca z vso skrbjo in moorosijo, da si ga ne s.-.valijo iciesno m ousevno. r.c. USTA. Vrtnici, klinčku, malinjevemu šopku jih primerjajo pesniki. Med ali pelin pijejo iz njih. Naš kmečki fant sas.jj o »znabelcih rdečih kakor v štacuni pankeljci«, kilujski pa poje o ustnicah, ki so kakor »dve debeli gosenici«. Pa hitro se izpreminjajo oči ljubezni. Zena, ki je imela pred poroko »golobji kljunček«, »tako srčkan gobček«, »tako sladki trobček«, ima kmalu po poicki »grdo gotljo«, »kuha na vatle dolg rilec«, ima »mrdo-< in »šobo«. Ker izhaja Deseda iz ust, se ustavi naš pogled na njih. Marsikdo, ki ne vidi najlepših oči in najbolj plemenite oblike nosu, še prevelikih ušes ne, pa ti pove takoj, dci imaš usta »do ušes«. Nič ti ne pomaga, ako imaš oči i ai or zvezda danica, nos kakor boginja lepote in uše;i kakor pomerjena, če imaš »gobec po strani« ali usia »kskor ijuDlja^ska vrata«. Kosmetiica veleva: Ni lepega obraza brez lepih ust. Lepo oblikovana usta, žareča v barvi zdravja, so poglavitni del človeške lepote, s svojim prijetnim gibanjem oživljajo obraz in dopolnjujejo lepoto drugih delov. Gibanje ust je tista tajna sila, ki privlači ali odbija. Gibanje je skoraj bolj važno kakor ob'1 a ust; tudi nelepa usta se polepšajo, če je njih pregibanje plemenito; skvari pa se najlepši obraz, če ni pregibanje ust prikupljivo. Dostikrat slišimo sodbo: »Ta ženska je lepa, dokler ne odpre ust.« Res povzroči včasih tako sodbo glas tiste osebe in smisel izgovorjenih besed; največkrat pa neprimerno pregibanje ustnic. Drugi toži: »Ne prenesem te osebe. Kadar govori ali je, premika usta od ušesa do ušesa, kakor da bi se vrtela mlinska kolesa.« Vsako pačenje ust, vsako nepotrebno razte-ganje in kremženje žali oko. Z enim gibljajem ust iz-premeniš obraz, posebno še v joku ali smehu. Poglejmo otroka: angelski je njegov obrazek — dokler se ne joče, jok pokvari obraz najlepše ženske, če se ne joče samo z očmi, nego tudi s kremženjem ust. Zato se bojijo moški tako zelo jokajočih se otrok in žensk, zato doseže žena vse od moža, kadar mu zagrozi: »Jokala se bom.« Tudi smeh je nevaren lepoti. Dr. Klenke omenja gospo, ki je imela usta kakor Venera. Ta lepa usta so bila privlačna tudi v govorjenju in pri jedi. Kakor hitro se je pa gospa zasmejala, je raztegnila usta preveč in obraz se ji je spačil. Preveč smeha škoduje ustom in licu, koža se nabira pod očmi in ob nosu, ustne mišice se raztegnejo. Kosmetika obsoja vse glasno hohotanje in raztegovanje ust. »Na smeh ji gre,« »na smeh se drži,« poje fant o dekletu in opisuje s tem oni lepi odsev vedre duše, ki izraža veselje na ljubkomiren način. Vesel smeh je res nekaj lepega, toda duhoviti ljudje ne izbruhnejo v krohot in uživajo smešni dogodek zmerno. Usta pokvari tudi strastno govorjenje, prepir, zndirčnost, jeza. Komu se ne smili govornik, ki razvnel giblie usta, brizga pene iz široko odprtih ust? Ali pevka, ko se muči, da spravi iz grla najvišji glas? Vsako pačenje ust pri govorjenju, vse napihovanje in grizenje ustnic, vse povečanje ustnih kotov, po katerih tvorijo usta lok namesto ravne črte, vse nabiranje ust »podolž«, ko morajo biti »počez«, je zoprno in grdo. Kosmetika zahteva, »da ohrani obraz v veselju in žalosti izraz tistega miru, !