Letnik 1914,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXVTIL — Izdan in razposlan 19. dne avgusta 1914.
Vsebina: (Št. 217 in 218.) 217. Ukaz. o spisovanju listin o pridobitvi nepremičnin majhne vrednosti na sodišču. — 218. Ukaz o izvršitvi z zakonom z dne 23. januarja 1914. L zaukazanega znižanja državnega davka od poslopij (hišnine) in o sedaj veljajočih merah davka od poslopij.
217.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 8. avgusta 1914. 1.
o spisovanju listin o pridobitvi nepremičnin majhne vrednosti na sodišču.
Na podstavi členov II in X cesarskega ukaza z dne 1. junija 1014. l.v (drž. zak. št. 11 G) (novela o delitvi parcel) se na predlog višjega deželnega sodišča dovoljuje vsem okrajnim sodiščem v kraljevini Dalmaciji spisovati pravne listine o pridobitvi nepremičnin majhne vrednosti po členili II do VIII prej omenjenega cesarskega ukaza.
Hochcnburgcr s. r.
218.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 10. avgusta 1914.1.
o izvršitvi z zakonom z dne 23. januarja 1914. I. (drž. zak. št. 14) zaukazanega znižanja državnega davka od poslopij (hišnine) in o sedaj veljajočih merah davka od poslopij.
I.	V členu VIII in v členu IX, št. 3, zakona z dne 25. oktobra 189ü. 1. (drž. zak. št. 220) omenjeni popusti davka od poslopij so razve'jav-Ijeni z zakonom z dne 23. januarja 1914. L (drž. zak. št. 14).
S tem izgubé moč vsa določila o izvrševanju imenovanih popustov — zlasti torej ukazila, ki so o tem v § 23 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242) in k njemu izdanega izvršitvenega ukaza, potem v ukazih finančnega ministrstva z dne 15. decembra 1897.1. (drž. zak. št. 297) in z dne 25. oktobra 1899. 1. (drž. zak. št. 207).
II.	Oziraje se na znižanje davka od poslopij, ki je omenjeno v § 3 zakona z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 14), so sedaj za davek od poslopij v veljavi naslednje davčne mere:
(SlovenUch.)
A. Davčne mere za hišno najmarino
(vštevši 5°/0ni davek in na 5°/0 znižano hišno najmarino).
1. Davčne mere za vse hiše razen tistih, za katere se naj uporabljajo pod št. 2 omenjena prehodna določila, in sicer:
a) za (takozvane „stare“) hiše, ki ne spadajo pod zakon z dne 28. decembra 1911. 1.
(drž. zak. št. 242):
1	2	1	3	1	4	1	5	1	6					7
V naslednjih mestih (krajih, delih krajev) in sicer v	znaša, dokler traja polna davčna dolžnost,					dokler pa traja časna davčna oprostitev po zakonu z dne 25. marca 1880. 1. (drž. zak. št. 39) 1 čista davčna mera
	ob			čista davčna mera	prikladna podstava	
	kosmati davčni meri odstotkov		in poprečnem odstotku za vzdrževalne in raz-dolžne stroške			
	prej	sedaj				
				v odstotkih (čiste) obdačbene podlage		
vseh v seznamku A k zakonu z dne 9. februarja 1882.1. (drž. zak. št. 17) imenovanih mestih in krajih'), izvzemši Černovce (notranje mesto) in Zader	262/,	23'/,	15	10«/,	222/3	4i/4 «
Černovcih (notranje mesto) in Zader	26*/,	23'/,	30	1«'/,	18 »/,	3 '/,
vseli ne že v sprednjih dveh razpredelkih imenovanih krajih in delih krajev izven Tirolskega in Predarel-skega2)	20	17'/,	30	12 '/,	14	3'/,
v vseh tirolskih in predarcl-skih krajih in delih krajev, izvzemši Innsbruk	15	13*/«	30	9■/,.	10«/,	3'/,
Opomnja: *) Oziraje se na prehodna določila, obsežena za Trst v zakonu z dne 18. januarja 1910. I. (drž.
zak. št. 22). Primere § 3 zakona z dne 5. januarja 1890. 1. (drž. zak. št. 13) je pri tem puščati v ncraar.
*) Vštevši prehodna določila, omenjena v zakonu z dne 27. aprila 1912. 1. (drž. zak. št. 95) za dele Krakova.
b) za (takozvane „nove“) hiše, ki spadajo pod zakon z dne 28. decembra 1911. 1.
(drž. zak. št. 242).
1	2	1	3	1	4	1	5	1	(i				
V naslednjih mestih (krajih, delili krajev), in sicer v	znaša				
	po tarifi	dokler traja polna davčna dolžnost			dokler pa traja znižba davka po § 4, št. 2, lil. a, in § 28 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242), čista davčna mera
		ob		čista davčna mera likratu prikladna podstava	
		kosmati davčni meri odstotkov	in poprečnem odstotku za vzdrževalne in razdolžne stroške		
				v odstotkih (čistel obdačbene podlage	
vseh v seznatnku A k zakonu z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) imenovanih mestih in krajili, izvzemši Černovce 1	(notranje mesto) in Zader	A	19		1615	4-25
	B	17	15	1445	
	C	15		1275	
Černovcih (notranje mesto) in Zadru	A	19		133	3-5
	B	17	30	119	
	C	15		10-5	
vseh ne že v sprednjih dveli razpredelkih imenovanih krajih in delih krajev izven Tirolskega in Predarelskega *)	A	15		105	35
	B	13-5	30	945	
	C	12		84	
v vseh tirolskih in predarelskih j krajih in delih krajev, izvzemši Innsbruk	A	12	30	8-4	3-5
	B	11-5		805	
	C	10-5		7 35	
Opomnja: *) Vštevši prehodna določila, omenjena v zakonu z dne 27. aprila 1912. 1. (drž. zak. št. 95) za dele Krakova.
2. Davčne mere za hiše v mestih in krajih, oziroma delih krajev, spadajočih pod prehodna določila zakonov z dne 10. avgusta 1905. I. (drž. zak. št. 133), z dne 10. avgusta 1905. I. (drž. zak. št. 134), z dne 27. aprila 1912. (drž. zak. št. 94), z dne 21. decembra 1905. I. (drž. zak. št. 198). z dne 21. julija 1902. I. (drž. zak. št. 165) in z dne 21. avgusta 1908. I. (drž. zak. št. 188) ter cesarskega ukaza z dne 7. aprila 1914. I. (drž. zak. št. 81): Baden (z Allandom in Thurngasse. nadalje Gutenbrunn), Teplice-Šanov, Karlovi Vari, Marijanske Lažni, Františkove Lažni, Olomuc, Krakov, Dunaj, Insbruk, Praga.
a) Kolikor na te hiše ni uporabljati nobene v zakonu z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242) objavljenih tarif (priloga A, ii, C), torej pri takozvatlih „starih“ hišah, se znižajo čiste davčne mere, ki so v teh zakonih ustanovljene za (ostalo) dobo
prehodne dobe in se podajajo iz tam navedenih kosmatih davčnih m,er in tam navedenih poprečnih odstotkov za vzdrževalne in raz-dolžne stroške, za ‘/g.
Za prikladno podstavo je potem najdeno čisto davčno mero vsakočasno zvišali za </,.
V vseh primerih pà, v katerih je pri takih hišah v prehodni dobi po § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) predpisati petodstoten davek, se pokaže čista davčna mera s primernim preračunom iz kosmate davčne mere 5 odstotkov in vsako-časno veljajočega poprečnega odstotka za vzdrževalne in razdolžne .stroške. Za */„ se tukaj ne zniža.
Po preteku prehodne dobe dobé moč nastopne stalne davčne mere:
V	znaša		
	dokler traja polna davčna dolžnost		IM;] *šlfc ti-iü Alf A 3 .g S S 3-0
	čista davčna mera	prikladna podstava	
	v odstutkih (čiste) obdacne podlage		
			
) Badnu (z Allandom in Thurngasse, nadalje Gutenbrunn), Teplicah-Sanovu, Karlovih varih, Marijanskih Lažnih, Františkovili Lažnih, Olomucu in Krakovu	121/4	14 •	3i/,
na Dunaju, v Insbruku in v Pragi	195/e	22 */,	l‘/4
b) Kolikor je na te hiše uporabljati tarifo priloge A, B ali C zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242), torej pri takozvanih „novih“ hišah, ostanejo z omenjenim zakonom za te kraje objavljene davčne mere neizpremenjene. Pokaže se torej vsakočasna čista davčna mera (hkratu prikladna podstava) s primernim preračunom iz tam navedene kosmate davčne mere in poprečnega odstotka za vzdrževalne in razdolžne stroške.
Slično je za te hiše preračunih čisto davčno mero, oziraje se na vsakočasno veljajoči poprečni odstotek za vzdrževalne in razdolžne stroške, tudi v primerih, v katerih je po § 4, številka 2, lit. a, in § 28 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242) predpisati na 5 odstotkov znižano hišno najmarino.
V spredaj pod številko 2 navedenih primerih naj pristojno davčno oblastvo prve stopnje natančno preračuni sedaj za vsako posamezno leto prehodne dobe veljajoče čiste davčne mere in prikladno podstavo.
Eventualno objavo (razglas) teh, dokler traja prehodna doba, vsakočasno veljajočih čistih davčnih mer in prikladne podstave v običajni obliki naj poskrbe dotična finančna deželna oblastva.
B. Izmera hišne razredovine.
Tarifa hišne razredovine.
1 1 2		3	1	4				5	
Za hišo /		znaša državna hišna razredovina, ako se je začela gradnja hiše				Prikladna podstava znaša brez ozira na čas, kdaj se začne graditi hiša	
v razredu	s številom stanovanjskih sestavin	pred 1. dnem • januarja 1912. 1.		po 31. dnevu decembra 1911. 1. (zakon z dne 28. decembra 1911. 1. [drž. zak. št. 242])			
		K	1 h		K	1 h		K	h
I	40—36	385		341		440	
11	35—30	315		279		360	
III	29-28	262	50	232	50	300	
IV	27-25	218	75	193	75	250	
V	24—22	175		155		200	
VI	21—19	131	25	116	25	150	
VII 4	18—15	87	50	77	50	100	
VIII	I O 3	52	50	40	50	60	
IX	9—8	35	•	27		40	
X	7	26	25	20	25	30	
XI	6	17	50	13	50	20	
XII	5	9	63	7	43	11	
XIII	4	8	58	6	62	9	80
XIV	3	3	68	2	84	4	20
XV	2	2	98	2	30	3	40
XVI	■ !	2	63	2	03	3	.
		*) 1	31	*) 1	01	*) 1	50
Pri tistih pc stanovanjsk postavku n vsako sesta	slopjih, ki imajo^čez 40 ih sestavin, je tarifnemu ajvišjega razreda prišteti za vino več		8	75	7	75	10	
*) Za koče iz trstja, iz zemlje brez zidovja ali iz samega šibovja spletene koče ali iz zabitih stebrov zgrajene koče, potem za morlaške koče v Dalmaciji.
Isti znižani tarifni postavek l K 31 h, 1 K 01 h in 1 K 50 h se lahko uporablja tudi za tista poslopja na Gališkem in v Bukovini, ki stojé posamez in brez zveze s kakim krajem in nimajo več nego eno stanovanjsko sestavino.
V predarelskih alpah (večinoma v Voralpen in Maiensäßen) z golimi planinskimi kočami združena in samo od časa do časa zaradi gospodarskega obrata posebne vrste rabljena stanovalna poslopja je obdače-vati -s polovičnim postavkom dotičnega tarifnega razreda.
Pri takih hišah na Salcburškem, v Dalmaciji, na Tirolskem in Predarelskem, za katere je plačevati v zmislu § 11 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) samo polovični postavek, se predpišejo sedaj polovični zneski v razpredelku 3 in 5 navedenih tarifnih postavkov.
Opomnja. Po členu 11 zakona z dne 1. junija 1890. 1. (drž. zak. št. 97) ni plačevati hišne razredovine za planinske, koče in vinogradniške hišo, ako služijo le od časa do časa za stanovališča gospodarskemu osebju posestnika.
(SloTsnlieh.)
209
lil. Preračuniti individualni državni davek in prikladno podstavo v izmeri, navedeni v oddelku II, je naloženo tislemu oblastvu (uradu), ki naj odmeri dotični državni davek.
V izkazih o realiziranju davka, potem v za-beležku o predpisih in odpisih neposrednjih davkov (zabeležek B), ki ga naj piše računski oddelek finančnih deželnih oblastev, in v dotičnih zapiskih davčnih oblastev I. stopnje, ter nadalje v izkazih o predpisih in odpisih in v tabelah, ki jih je izdajati, da se izvedejo v knjigah davčnega urada, oziroma v posebnih ukazih, potem v plačilnih nalogih in obvestilih, ki jih je izdajati stranki, je poleg čislega zneska predpisanega, oziroma za odpis dovoljenega državnega davka poočititi vedno tudi prikladno podstavo.
Gledé pristojnosti za individualni preračun višine doklad ostane v posameznih deželah doslej običajno ravnanje.
Kolikor ima razveljava davčnega popusta in prememba davčne mere za pogoj, da se pre-mené tudi knjige davčnega urada in da se eventualno naredi enostavneje vpisovanje na posamezne individualne račune, naj izdajo primerne odredbe finančna deželna oblastva, oziraje se na deželne razmere.
IV. Ta ukaz veljaj v vseh deželah, v katerih je izpolnjen v § 2, točka I, zakona z dne 23. januarja 1914. I. (drž. zak. št. 14) omenjeni pogoj, za dobo tega razmerja in naj se uporablja na vse sedaj se vršeče predpise in odpise davka od poslopij — ako se tičejo davčnega leta 1914. in naslednjih let.
Finančnim deželnim oblastvom se prepušča izdati eventualna prehodna določila k oddelku III tega ukaza.
Engel s. r.