PROSVETA ^TO-YKAE XX. GLASILO SLOVENSKE NAfcOftNE PODPORNE JEPNOTE Clkcifo, III., četrtek, 5. maja (May 5), 1927. PiiÉillki te stev a. uwBdtw kn. Otßm «f PubUeeUoa: MAT South UimdhJe Am «tat jmwt ta. ml«. U tka «u AO « OotfTM W tunk «. 111«. »J» Tesrty ŠTEV.—NUMBER 106 »v »t 1 rmU «f pwU«< »r»rkUd im le nia. iarf oni i»it m Jm> U, lita ZANIMIVOSTI PREI ŽELEL RAZSOMttER Vsak dan poaloša ta razprave večje število sprevodnikov in zaviračev. — Železniški odvetniki so lisičji. Cricago, IU. — Vsak dan se xbere do tri sto oseb v dvorani, v kateri se vrši razaodiščno zaslišanje glede povišanja mez-železniškim -sprevodnikom in zaviračem. Večinoma so tu sprevodniki in zavirači, odborniki strokovnih društev, pa tu-di drugi železničarji, ki pazn< slede dogodkom. Zahtevo za povišanje mezde za sprevodnike zastopa L. E. Sheppard, predsednik organizacije sprevodnikov, zahtevo zaviračev pa W. N. Doak, predsednik organizacije železniških zaviraČev. Sheppard je vedno pozoren in zagovarja učinkovito in na prijazen način zahteve sprevodnikov. Doak je enako pozoren, pa uren. Njegovim opazkam, ugovorom in zagovorom večkrat aplavdirajo poslušalci. Železniški odvetniki so mirni in lisičji, ¿eprav njim Sheppard in Doak semintje očitata, da jim ne more iti vera. ' • Razsodnikov je šest. Vsaka stranka je izbrala dva razsodnika, dva sta pa takozvana nepristranska razsodnikft. Zaslišanje traja vsak dan skozi pet ur in razsodniki eede za ogromno mizo, ki stoji na odru in vea dan slede argumentom in proti-argumentom. Se pred koncem maja imajo odločiti, ako morajo zapadne želi vzhodne, kl sö svojim uslužbencem. Vrhovno soittt odvzelo zapuščino etri Izsiljen je 940,060 iz umirajočega človeka Je gavranaki čin. Madison, Wl#» — Vrhovno «odišče države Wieconsin je 8. t. m. razveljavilo oporoko Francisa I). VValkerja iz Douglas countyja, ki je na avoji smrtni postelji pod pritiskom metodi-Rtovskega pastorja volil vse »vojc premoženje v vrednosti 140,000 cerkvi, svojim sorodnikom pa ni pustH niti centa. Sorodniki so pozneje tožili za raz-veljavljenje testamenta in cerkev je pogorela na vseh inštan-cah. Priče so izpovedale, kako je pastor nagovarjal umirajočega vernika, da mu je Bog pripravil veliko veselje v nebesih, če zapusti premoženje njegovi cerkvi. Predsednik vrhovnega MivWalter C. Owen Ja Izjavil v svojem pravoreku, da je bilo početje paatorja blasfemič-no in Ksvranako, ker je pražal n« denar kakor preži gavran na ■Milil Delegatje iz Amerike in Rusije a« konferenci | Ekonomska konferenca Lige narodoV, na kateri so prvič po vojni zastopane vse dežele, otvorjena v 2enevi. . sešlo se je več kot 1500 delegatov in pomožnega osob-ja. Namen konference je ''ozdraviti" gospodarske razmere sveta. A. ženeva, Švica, 4. maja.—Voditeljem Lige narodov se je prvič po svetovni vojni posrečilo dobiti skupaj zastopnike vseh vlad na svetu ne glede na to, če spadajo v Ligo ali ne. Mednarodna ekonomska konferenca, ki se preliminarno otvori danes, formalno pa jutri v Ženevi, je do danes največji konferenčni teater, ki ga je uprizorila Liga. Tri velike sile, ki niso učlanje-ne v Ligi narodov, so zastopane. To so Združene države, Unija socialističnih sovjetskih republik in turška republika. Namen konference je, da se poiščejo pota in sredstva za gospodarsko izboljšanje Evrope in ostalih dežel, le4 so v ekonomski krizi. Pripravljalni odbor je pripravil poročila in načrte, ki obsegajo čez 600,000 besed. V Zapadne evropske dežele so poslale impozantne delegacije. Angleška skupina šteje skoraj •0 glav in v francoski grupi je 40 samih zved*ncev. Vseh delegatov s pomožnim osobjem vred je okrog 1600. Na konferenci je zastopanih 46 dežel. Ameriško delegacijo vodi Henry M. Robinson, bivši član vladnega plovbne- ga odbora. Na čelu sovjetske delegacije, ki je prišla danes zjutraj v Ženevo, je Osinski. Po sedanjem načrtu bodo tri plenarne seje," nakar se delegacija razdeli v odbore in pododsekef Delegatje nimajo moči, da bi vezali svoje Vlade, vsled česar ae bodo lahko svobodnejše izražali. Med delegati se nahaja preko 800 vodilnih evropskih finančnikov, bankirjev, Industrijalcev, agrarcev in trgovcev, ki so pripeljali s seboj čez tisoč zveden-cev. Berlin, 4. maja. — Osinski, vodja sovjetske delegacije, ki je odpotovala na mednarodno e-konomsko konferenco v Ženevi, je dejal »noči v Berlinu, da njegova delegacija se ne bo na noben način vezala na sklepe bur-žoaznih delegacij, ki bodo na konferenci. Rusi imajo konkreten program, kako je treba reorganizirati gospodarstvo dežel. Program predloži konferenci, k naj potem stori z istim kar hoče. Sovjeti ne pričakujejo nič kon kretnega od konference in tud ne bodo odgovorni za njen polom. r I Splošna stavbiaekfyi delavcev Delavci v Angliji boj-kotirajo tobak in pliait sodnima pre poveb VtASlH nejkoduje Kljub aodnUek! prepovedi ae priglaša vedno vqF novih članov organizaciji samotežnl-šklh strojnikov, j. Newark, N. Y. Včasi ima tudi sodnijska prsfeved nasproten učinek, kot ga pričakujejo podjetniki. V zadnjem čaau je bilo poalovnemu odborniku lokalne organizacija Štev. 460 sa-motežniških strojnikov izročenih več sodnijskih prepovedi, ki so imele namen preprečiti organiziranje aamot«|taflfikih strojnikov. Toda pgodlld se je narobe. Ko se je vršila fcadnja mesečna seja W poslovni odbornik Shines predlagal. Štiri sto petdeset strojnikov kot nove člane. Strojniki so spoznali, da je organizacija zanje koriatna, ker so bile izdane sodnljake prepovedi proti organizaciji, da ae prepreči organiziranj« strojnikov. • To pokazuje, da včaai tudi sodnljaka prepoved ne korist onim, ki so jo1 zahtevali v svojem lastnem interesu. Ameriike intervencije na zagovorniki Kitajskem ne bo^| To Je Coolidge ponovno povedal v torek. Amerika ae Je temeljito ločila od veleail in bo hodila svojo pot v Aziji. Hankovake revolucljonaroe četa porazile Cang tsolinovo armado. Waahlngton, D. C., 4. maja. —- Združene drŽave so se postavile deflnitivno na sUlišče miru in absolutne neodvisnosti glede vaakf nadaljnd akcije na Kitajskem. To j« bilo včeraj poveda* no v Bell hiši po kabinetni seji. Amerika ae je temeljito ločila od oatallh štirih velesil, k| so predlagale skupno vojaško akcijo jfroti kitajskim revtfucljonar-jem z namenom, da izsilijo zadoščenje glede incidenta vJNan-kingu. \ Ameriška vlada ae najbrž ne pridruži več prihodnji noti, ki bo naalovljena na Evgen Cenovo stranko v Hankovu. Kar se tiče protekcije inozemcev, bodo aodelovali koš doslej, ne bodo pa aodelovali pri nobeni akciji, ki ima značaj agraaije ali intervencije. SangaJ, 4. maja. — Iz Hanko-va je prišla vest o veliki zmagi hankovake revolucijonarne ar made, katero vodi general Tang šenči, nad četami maršala Cangtsolina, diktatorja v Pekingu. Hankovcl so udarili na aevernjake v provinci Honan razbili njlhave fronto in uplenili 18 lahklk topov ter veliko drugega vojpefta materljala. Severnjaki so aa begu, Gibanje Kajšekovlh čet na nanklngskl fronti je še vedno zavito v misterlj. Premirje Managua, Nlfcaragva, 4. mar >*• - Osomlnštirideseturno pre-m,rJ<* je bilo danes podpisano "»d ( < tami Diasove vlade in dr. Ju*n Sacasovftni liberalnimi v»ta*i. Rojevanje Je prenehalo •Poldne. ^Tl KI DESET UR DELA V Cb K\ftKI KMfcMttl IN Duanuji. To Je letošnji Vojaških aaije ( ige, IU. —. Strokovno gis Advance" krojaških daUv-Amalgamated Clothing '' -- Unkm poroča v svoji izdaji, da Ima U ,deUv-Organizacija v svojem letanjem programu izvojevanje #.tiri(k>H^t ur dsša v Vae delo na atavbah počiva. — Stavke Je povzrečila trmo-glavnoat atavbinskih podjetnikov. Asburry Park, N. Y. — Splošna sUvka stavbinskih delavcev v okraju Monmouth je ustavila delo na vseh stavbah v tem okraju. Vse stavbinsko delo počiva v mestih Asburry Park, Bradley Beach in drugih sosednih mestih ob obrežju. Splošno stavko je povzročila izredna trmoglavost stavbinskih podjetnikov. Stavbinski težaki in betonski delavci so zahtevali, da se njih dnevna mezda poviša s sedem na osem dolarjev. Podjetniki so pa ostali trdosrčni in niso hoteli nič slišati o povišanju me*de. V svoji trmoglavosti so Ali tako daleč, da%so odklonili vssko pogajanje s stavbinskimi težaki in betonakimi delavci in so celo skušali pričeti delati s stavko-kazi. V tam trenotku so pa drugi stavbinski delavci priskočili na pomoč in sledila je splošna stavka stavbinskih delavcev. Isrtil prewof ovnik zafešaSJo [70 radarjev oatane pod zemljo. Fairmont. Va. — Kompa-nija Je v torek aklenila zapečati« oni del premogovnika Eve-rettsville. v katerem je ogenj, ki je nastal po-sksploziji plins ¡dne 80. aprila. Reševalno moštvo je našlo še sedem mrličev pod zemljo, toda nadaljno isks-nje žrtev je nemogoče vsled du-j tečega plina in dima. V jami se lie nahaja 70 mož, najmanjšega upanja pa nI več, da so še živi. Pat mrtvih v avtemeWtoklh ae- S ten» udarijo vlado na davkih, če bo sprejet zakon prati unijam. mmmmmM I/ondon, 4. maja. — Delavska socialistična opozicija v zbornici proti predlogi, katero zdaj tira vlada proti generalnim stavkam, uvede nove vrste stavko, s kstero se maščuje nad torij sko vlsdo, ko bo predloga sprejeta. Delavski voditelji po-zovejo vse organizirane delavce na bojkot tobaka in alkoholIČnih pijač. Kakor danes poročajo, bo na dnevnem redu konference delavske parlamentarne akupine, ki se vrši prihodnji teden, sledeči predlog: "Poslanci delavske stranke se zavežejo, da se prihodnjih šest mesccev popolnoma vzdrže tobaka in alkoholičue pijače vsa-ke vrste od dneva, ko parlament sprejme za)wnor države in mesU Newjpon^nikl v tukajšnjem mestu Orléans Je obljubil, da bo poms- m. organizirajo v z ves nI uniji, gal vsem tistim, ki so bili prlza Dobili «o te sto llsnov. To je podrti itd vode, ker se Je skušal" *|<«Jua jurlsdlkt^nih sporov zavarovati In otetl mesto New m(H| organizacijo kle|wrskih in Orléans. tesarskih delavcev In stavbin- Predsednik Coolidge je včersj |»feiH težakov. mm Krnest Je obaejal prodajo m- dio-posuj, 1(1 nimajo še dru«»-ga kot podpis trgtr*«ga tajnika Hooverja, za visoke vaoU. Delavstvo se Je moralo bojevati skozi dve leti, preden Je dobilo Oblastveno dovoljenje za radio-poatajo. Temu Je dodal, da ae nekatere liberalne skupine v New Yorku zaman trudijo, da dobe oblastveno dovoljenje. Dr. James Yard, pradaednlk odbora za metodlstovske mial-Jone v tujini, Je vprašal, ako bi se dovolilo govoriti govorniku na postaji WEAK, ako bi U govornik zahUval, da aa umakna-jo bojne ladje Is kitajskih voda In roke proč od KitaJa. Ayles-worth je jecljal, da misli, da je bil govornik resen In da mlall predlagati odprto govornico za radlo-postajo, s katere bi sa govorilo o vseh vprašanjih, a U se na more zgoditi, kar ljudatvo želi le zabave. Ko je Aylesworth odgovora-Jal na vprašanja Arthur Gar-fielda, nekega drugega odvetnika Unije za Ameriške civilne svobodščine, da ao med člani v IK>* veto val nem <»dboru Wllllsen (»reeri, Kllhu Root, Charles Kvans Hughes, Jullue Roeen-wald In Owen D. Young, mu Ja Hayes vrgel v obraz vprašanja: "Zakaj 1 »h niate vašega odbora no .v.™, unlit» ^— i sestavili |z oseb, ki pripadajo llaUn^iM im svezno ^nl^. ^ | rmtr||rn .trujam? Vaš U j. poeledica Juriadlkličallil^ ^ ^ dovoUJ ^^tl a- •pwrov' ___I ko govor le malo diši po radlka- Kleparski j lizmu." / J. Maher, urednik "New York Evening Journale", kl urejuje vesti o rudiju, je izjavil, da ne Im» svobode za govornike z ra- Ht. I^ouia, Mo. pooblastil vojnega tajnika Davi »a, da se poda na mesto kaU strofe v misinipiški dolini, da •• ........ trgovskim Ujnlkom i^»maga pri m(,rttu Ameriške delavske reševalnih načrtih. Federalna ^^dj*. vlada bo pod vzela vsa mogoča —........ sredstva, da se pomaga poplav- p,,t,Uve. Zdravniški direktor Zvezna unija pomeni, da Je njih organizacija pridružena direktno sUvbinskemu departía dto-postaj, dokler služi oddajanje kuinercljalnim » interesom. Postaje morajo ustrezati svojim naročnikom/' Radio poata-ja WKAF ne bo oddajala gove-rov o ateizmu In socializmu, kajti pootsj« so v bizneeu In u-1 pajo ostati v njem. Norman Thomaa Ja povadal. kaj Je nam doživel s radlo-po- IJencem sedaj ter da sé upoaUvl Hde^ega križa dr. Rodden je iz- stajami. On je izjavil, da radlo- njih domačije, ko bo voda od Ukla v avoje struge. Memphis. Teen., 4. maja. — V nekaterih krajih države Arket» sas je Izbruhnil l'gar, Rdeti križ se Je takoj podal na delo, da pomaga umkajšnjfrn žrtvam ni. javil, da je altuaclja dobro v ro« postaje n« bodo avobodne go-kah v begunskih naselbinah, vornice, dolder bo imela adml-Vsrkskor pa nj^ovo poročilo nlstraelja odločati o oblast v r-,kaže, da sU dva begunca pod- nlh dovoljenjih, legla legar ju Ur da je S6 drugih oseb renno obolel na Isti liolez- NABOCITE BI KNJIGO -AMERIŠKI 8LOYBNCL" FKOBfgT» četrtek, s. maja. PROSVETA GLASILO HI.OVKNKKE NARODNE PODPORNE JEDNOTP LASTNINA H1XJVEN8KE NARODNE PODPOR»» IKPWOf *>n• oglasov po dogovoru. Rokopisi m n« tt»íhJo. Zabava v Slovenskem narodnem domu. La Halle, 111. — Kakor poro-čaju o slabih časih iz drugih naselbin, tako se tudi mi ne more- JAVNA GOVORNICA Glasovi članov S. N. P. J. in ötateljev "Piosvfte". ■ ■■I . rr~—nuLmmmtk\ as ne m leto SZJO ss seioin, ISKO se VUUl mi ne mw K. i?« mttZm». In ss inos*m.tvo W.oo. __ _ delamo, kadar drugi hočejo: pre- — — —— mogarji so dobili nezaželjene Nsslof V vss, ksr »•• stik s Ustesit -PROSVETA" ZSI7-S9 So. Uwadak Avenas. Chlsag. MM«. -THE enlightenment" Organ ef tke SIeveaa Nstioasl Be«em^Bodety^ počitnice, zidarji stavkajo, stavbeniki pa nimamo kaj delati. Tako nam je vseeno "luštno." Da malo pozabimo na take čase, si večkrat priredimo kako zabavo v Slovenskem narodnem domu. Tako bomo imeli prireditev tudj prihodnjo nedeljo dne rssr; Chicago |6.M, an.l foreign countrie. »8.00 per year. ..... .....u ,,.PnvuiTRn PBFM MEMBER of THE PEpERATED PRESS' ISS Datum V oklepaju n. pr." (Mar. pomeni, d« eaai le a Um dnefoai potekla aaroéaiaa. PsaevUe |e pravoinano, i» as vaa no eatavl Itet. VEDNO MANJ LJUDI PREHRANJUJE FARMA. Ovsed by tke Slovene Natloul l^neflt SoeleCr Advertising rates os sgreetnent. Subacription: U^tod States (sxsspt Chicago) aad Canada pwlg. maja. Zabava prične ob treh . . ....----eo nt\ — —• popoldne, bo i>a čisto po staro- krajsko, namreč ples na harmoniko. Upam, da bo dosti zabave za. stare in mlade. Ne pozabi te torej priti, kajti vstopnina bo prosta. V imenu organizacije Slovenskega narodnega doma se zahvalim vsem tistim, ki ste delali na banketu dne 17. aprila brezplačno In tako tudi dekletom, ki so I Število prebivalstva, ki ga je prehranjevala farma, nftm ,prlredl|e partijo dne 20. a se vedno bolj krči. I*ta 1920 je farma v Združenih drža- prila zvečer S tem so pokazale, vcuiiu uvij J M . . lptft 1925 da bodo dobre bodoče gospodi- vah prehranjevala še 31,614,369 prebivale«*, a !«ta ^LJe. Ravnotako »e zahvalim ne je število tega prebivalstva skrčilo na 2B,V61JW pre- \W9&mt W f0 He udeležili banketa, bivalcev Ali so prebivalci na deželi umirali v velikem L. kupili vstopnice v ta namen, številu, ali «o se izjeva,i v ^e f gle da je ft^ prebivalcev na farmi v petih letih tako padlo/ rrem-i^ naprej ln bodočnost S. N. valci niso umirali v večjem številu, kot ponavadi, pa tudi p, je zagotovljena. Moja žčlja izselievali se niso v tuje dežele v tako velikem številu, da bi tudi bila, da bi slovenska d* bi iivilo prebivalcev tako vidno padalo „a deželi tem- jg> ^ več so se izseljevali le v ameriška industrijska mesta, da i kopajo z duhom časa nadelajo V industriji. . prej. Torej na svidenje dne 8 , i. u : m u nri maja v S. N. D. — Vencel Obid To je naraven kapitalistični proces, ki je na pr. pri- predgednlk s N D čel v stari Avstriji po vojni leta 1866 in ki je moral priti - tudi v Ameriki, ko kapitalizem tako dozori, da prične raz- Proslava ob 4-letnici obstanka . - kluba, laščati farmarje. Sheboygan. Wis. - Dne 8 Ko je pričelo omejevanje naseljevanja tujezemcev v majnika popoldne se bo vrnila Ameriko, so ameriški kapitalisti prav dobro vedeli, kaj proslava štiriletnlce obstanka hočejo in kaj mora priti v Ameriki. Do svetovne vojne fc^X le ¿o W je skoraj vsako leto dospelo v Združene države skozi l konferenca socialističnih klu-zadnja leta poldrugi milijon tujezemcev, seveda največ bov in društev izobraževalne ak delavcev, ki jih je absorbirala ameriška industrija. Ame- cije Za to se v Sheboyganu .... . ,TT. j l _____„u j„ .„.ju.,;., Ana I pridno pripravljamo ta teden, ne privilegije: ivoi, zvet riški kapitalisti so prav dobro razumeli, da prihaja čas,M d& bo Htyar imp0ta( „ruštva in jedhote tudi ko bo moral farmar prodajati svoje produkte po ceni,Lantna> Kakor Vselej, tako tu- kar potrebuje zase, svojo družino in obdelovanje farme, di to pot ne bo nikomur žal, ki p. plačevati drago. Znamenja ho bila tukaj, d. bodogg. ameriški farmarji pričeli zapuščati farme in se seliti v §w zboP "Danica" ter pevski mesta. V mestih bi pa zopet ne bilo prostora zanje, ¿ko zbor "Ameriška Slovenka". Po- črai topol, f«la«»» aaravaa kcfadva Aserika F. L. I. S. bi tujezemci neomejeno prihajali v Združene države. In lenega »o ie namospevl In «Ivo- tako je bilo treba nekaj «torki. Kaj? Omejili »o i»e-kggj" Ijevanje tujezemcev v Združene države, da napravijo ena najboljših unijsklh orke- prostor za ameriško ljudstvo, ki bo prihajalo s farm v Utrov. industrijska središča. Naseljevanje v Združene države Ureditev se bo vršila v , „ J , . . , . . .. V . ___«t,—dernikovl dvorani in začne o> je že omejeno nekaj let, kljub temu pa ne primanjkuje I, yeh popoldne Zat0 opozarja delavcev v industriji. Brezposelnost ameriških delavcev mo občinstvo, da je točno, kajti je ravnotako velika sedaj, kot je bila pred izbruhom s ve- mi smo vajeni točnosti, kakpr . tovne vojne, ko je na leto prišlo poldrugi milijon tuje- j^™»* ^prtll ob zemcev v Združene države. , dvt,hi in kdor bo prišel pozneje, Izgovor, da se je izseljevanje tujezemcev v Ameriko P« zamudil del programa, kate-zaradi tega omejilo, ker so evropej.ki delaVoi radikalni.H» « ^TZ^om tu-je prazen. Za krotenje "radikalizma ima kapitalizem U R0Ht|, jz Chicaffa in waukega-razna sredstva, kar je dozdaj tudi vselej pokazal, ako je na ter'Milwaukeeja. Proslavili bilo treba nastopiti proti preveč tflasmm delavcem. Leta bomo štirilctnlco kluba ter na* omejili izseljevanje v Ameriko. V kolikor koristno delo. Napolnimo Pluje bil tujezemski delavec radikalen, toliko je odtehtalo dernikovo dvorano do zadnjega kot protiutež njegovo neznanje angleščine. Ameriški količkft' ~ pripravljalni odbor, farmarji, ki so se selili s farm v industrijska središča, 80 JurMaavan0J v Aurorl, MlnnM sicer znali angleški, a obenem so bili tako konservativni, In «kollcl. da niso tako dostopni za delavsko strokovno or^aniza- Uljudno vabimo vse Slovence ' cijo kot tujezemski delavci, še manj pa za socializem. S kakor tudi ostale Jugoslovane tem da ho dali «.govorniki kapitalizma priliko, da se p«, t^VlZ bivalstvo s farm seli v industrijska središča, so kolikor da kj KH prim|i Ameriški jugo-toliko odvrnili od sebe jezo prebivalstva na farmah. Zal slovanski klub št. v Aurorl v to tudi vidimo danes, da so protesti farmarjev najbolj glasni na zapadu, kjer industrija ni ti^ko razvita kot na vzhodu. Vzhodni farmarji su ta proees v kapitalistični človeški družbi te idavnej sprejeli kot samoposebico. Njih - sinovi in hčere (nihajajo že zdavnej v mesta in postajajo industrijski delavci, ravnotako, kot se je to godilo s kmečkimi sinovi in hčerami v starem kraju pred petdesetimi leti. Proti takitn pojavom v kapitalistični človeški družbi zaleže nekaj le poduk. Tega poduka pa ne bodo izvršili kapitalisti in njih zagovorniki in podporniki, ampak tollH.i vsak Slovenec in Slovcnks. podučno delo morajo izvršiti le zavedni delavci. C»ovorrtil»i nam Im*|o gotovo po- lja*nili pravi (tomen Ameriške Selitev ameriških farmarjev v industrijska mesta ni jugoslovanske zveze v Minncso- Odgovor blagajnice društva St. 408. Kanaas giiy, Kansas. — Jožef iorzen in njegovi somišljeniki se počutijo razžaljene radi poročila, ki sem ga pisala o izidu ruštvenega banketa meseca februarja. Omenila sem bila, da so se neki člani zbrali v privatni hiši in tam delali v škodo in ne v korist društva. Ce prizadeti trdi, da sem lagala, mi mora dokazati, da sem res. Jaz sploh njegovega imena nisem imenovala; zakaj se torej čuti prizadetega in zakaj piše v Prosveti 27. aprila? Lahko pa dokažem to, kar pišem. 0 Ko je bil še .tukaj Jakob firanjc, tedanji predsednik društva, mu je imenovani govoril, naj bi se, kar nas je Slovencev, razdelili od Hrvatov in odstopi-i. Tako nasprotovanje izvira iz stare bolezni, katera se na žalost še drži nas Slovencev, in to e častihlepnost. Prizadeti v svojem odgovoru omenja nekega Kuliča iz meseca septembra. Jaz ga ne razumem, ker niti jaz ne kdo drugi pri našem društvu, ni govoril in ne agitiral za Kuliče ali za El-imite. Torej je ono pisanje brezpomembno. Dopisnik tudi piše, kako smo člani kršili pravila kar na debc-o, posebno pa 8. točko ter več drugih, kakor tudi to, da se članstvo letos ne udeležuje sej kot se je lansko leto. Tako pisanje je nesmiselno, kajti dejstvo je da naše društvo napreduje- na članstvu in na blagajni. Če prizadeti tega ne ve, pa je slab član. Kot zvesti člani jednote vidi mo in opazujemo, kaj se vrši Tudi to vemo, če bi prizadeti ra zumel načelno izjavo, bi ne bi proti Članom, ki so hrvaške na rodnosti. Ali bi morali Člani rojeni na Kranjskem imeti posebne privilegije? Kot zvesti člani IfgttHjif' vemo da sto bili vi in vaši zbrani v pri vatni hiši več kot enkrat in ta sestanek Jfe imel namen, odstopiti od društva "Bodočnost" in ustanoviti novo društvo ter ga priključiti k zapadni zvezi v Denver. "Colo, StVar pa ni u-spela in ideja glede novega društva je zaspala. Svetovala bi vsem, katerih se tiče, da sodelujejo z društvom in so člani kot se spodobi, ker v nasprotnem slučaju bo moral imeti porotni odbor zadnjo be-scdq. To je moj prvi in naj bo tudi zadnji odgovor. — Katarina Slobodnlk. I. Velikim naslagam premoga se imajo Združene države v prvi vrsti zahvaliti, da so v razmeroma rani stopnji svojega razvoja postale velika industrijalna dežela poleg bogate poljedelske dežele. Nejcaj podobnega se je zgodilo v Veliki Britaniji in v zapadni Evropi, na Nemškem n v Loreni. V teh slučajih sta )ila premog in železna ruda v bližini, kar je pomenjalo, da je bilo mogoče izdelovati železo in .eklo mnogo bolj poceni kot v dol do morskih pristanišč. Zgradili so v Pennsylvania i posebne tipe bark za prevaianje premoga in kanale, ki so bile spojeni z rekami Schuylkill, Susquehanna in Delaware. To je bila zadosti dobra metoda prevažanja, dokler ni bilo veliko premoga, ali ko je produkcija radi vedno večje potrebe raaia od leta do leta, trebalo je najti* hitrejši način prevažanja. Med letom 1830 in 1875 so kanali dobro služili svoji s vrhi, ali celo v začetku tc dobe so se lastniki premogovnikov začeli zanimati ^a gradnjo železnic, ki so postale del velike mreže železnic ob atlantski obali, znanih pod imenom premogo-vih železnic (coal railroads) ali železnic,, poglavitno posvečenih prevažanju premoga. Iz te&a železniškega razvoja izvira ne- DELOKROG DELAVSKE KIJ. NIKE SE SIRI. Prek štirideset tisoč delavcev je dobilo na delavaki zobni klini ki pomoč, odkar je ustanov Ijena. nedeljo dne 8. maja ob 7:30 zvečer v Slovenski dvorani. (slavni govornik na omenjenem javnem sh(alu Ih» Jacob Ambrozich iz Kveletha in tudi John Movern iz Dulutha. predsednik in tajnik Ameriške jugoslovanska zveze v Minnesotl Po govorih sledi prosta slovenska zabava in ples. Ker omenjeni shod bo prvi sestanek vseh Jugoslovanov v naši na«elMni. je u|tatl, da se ga ude- New York, N. Y. — Organizacija krojaških delavcev International Ladies Garment Workers Union je pred deseti mi leti ustanovila za svoje čla ne zobno kliniko. Dr. George M. Price, ravnatelj klinike, poroča, da je v tem času več ko štirideset tisoč Članov krojaške de lavske organizacije iskalo pomoč na kliniki. Samo v zadnjem letu je na tej kliniki iskalo pomoč 5,5000 članov. Pristojbine za zolmzdravniško pomoč so niz kc. ker se ne išče profita. Organizacija krojaških delavcev je pokazala, da se ne briga le za povišanje mezde, skrajšanjS delavnika, ampak skrbi tudi za ohranitev zdravja svojih članov. (oolidge poelal vojnega tajnika v poplavljene okraje. VVashington. D. C., 4. maja.— Predsednik Coolidge je snoči u kazal vojnemu tajniku Davisu naj se takoj )>oda v poplavljene kraje, da prouči situacijo ter poroča. da se ukrene vse potrebno pri rehabilitaciji ozemlja. slučaju, kjer bi se ena ali dru ga izmed poglavitnih surovin za|™"^ed n^j^nejših želez-izdelovanje železa in jekla, na- K y dežeU kot D^ware and mreč premog in železna ruda, Hud Centrftl Railroad of morala od daleč pnvažati k dru- New j Uhi h VaJJ gi bistveni surovini. Pennsylvania, Reading Railroad, Premogova industrija v A- Deiaware, Lackawanna and meriki je posebna v tem pogle- Western in Erie. Mnogo izmed du, v kolikor antracit ali trdi teh železnic je bilo last premo-premog igra tako važno vlogo, govniških družb> ki so jih rabi-dasi je mehkega premoga v več- ,e za pi;evoz gvojih produktov na ji obilici. Ze prvi naseljenci so primorska tržišča, poznavali ta premog, ali ga niso I , . rabili za nikako svrho, ker ta stalno večJ* raba premoga je "kameni" premog, kot so gtt nastala iz potreb železnic, ki so mnogi nazivali, ni hotel goreti, prenehale rabiti drva za kurivo Ko se je odkril način njegove pHnaren, tovaren, vporabl;ajo-vporabe v pečeh in na rešetih Parne str°Je' in v zadnjem parnih kotlov, nastala je indu- ča8U industrije premogovnih strijalna revolucija v Združenih «nolarnic (coal tar industries) državah, ki je ustvarila današ- k° «o te začele rabiti premog njo velikansko industrijo jekla, kot podlago svojih neštetih pro-industrijo produktov iz premo- duktov. Potratne metode ob gove smole in železničarstvo. začetku premogarske industrije Stari Rimljani so že rabili K18<^ opustile ; cdo z dna reč-premog na Angleškem, kjer so nlh at™* 80 začeli dvigati pre- našli, da so^Britanci, prvotni k\*e lz*ubil prebivalci Angleške kopali preJbah vernega prevoza, in lotili fe mog iz plasti, ki so prodirale na zopetnega obdelovanja starih površino. Dejstvo je, da je i. opuščenih jam. Federalna vla- 1180 škof durhamski na Angle- tudl P°sefifla T*1®*'. da škem spisal knjigo o kopanju hrani Premogove naslage m pre-premoga in da je bila 1. 1306 v mogovmke, Kdor je bolj prefrigan, ta za tuje žulja žre. Le smejte se, goljufi! Nesreče vam ne želim. Potegnili naa več ne boste, mi ne gremo več na lim! Matt Ulepich iz Kansas .e • • Zgodbica* is Montam Dragi Žarkomet! Ce bi ti večkrat svetil tod po Montani. ■ morda naše verne ovčice videS pot, po kateri se voaijo. Zadnji« sem srečal prijatelja. Ko g» vprašam, kje je bil, mi odgovo-ri, da prihaja iz «organ*)«' šape". Kaj pa j« to in kje. P vpraAam. Odgovori, da je T Main streetu in pojasni: Na ^ liko nedeljo sem naložil družino in jo odpeljal k maši BiMj težak "lod". Na caati sem a tudi malo po domače za- ■Torej rojaki, vsi na javni shod in pronto tsbavo dne 8. maja.—-Odbor. se je začetkoma namenil za re- > svrhe. Indijanci ao torej vsaj šitev problema prevažanja, je deloma rabili premog mnogo sto- i».. \ »H 11 .!,»! nr,>n> - » »» ttvt inmiogn«* IStlJ, piTiitr* Jt rtT1HBtnHn""ftB^ le ni kov se je naha jal nad morsko gladino, kar je pomenjalo. da bi se premog dal spla/ljati ps vodi vek začel rabiti premog kot ku rivo. 0 (Ksaes jetrl) K . T. 5 Ali MIA saati MjfOe» p* j M tati ilmMb? Wats» si «"J sfevpl»". kalem + 4ala la taaa as sradil JM*^ suitka a. N. P. I. Delavci «ehanvljsjo svoja i|Mrtu draštva Organiziranih je več ko dvajset enot za igranje oporišč ni* žoge. strojniki, cestnoželeznlškl u alužbenci, razvažalci mleka, vozniki, tiskarski delavci, poštni uslužbenci in drugi so prišli do prepričanja, da morajo delavci imeti svoja športna društva, ne pa služiti buržoaziji za okrasek in privesek. Ustanovili so svojo ligo oporiščne žoge. Ligi se je pridružilo takoj več ko dvajset enot, ki igrajo oporiščno žogo. Odločilna tekma se bo vršila v jeseni. % Delavci prihajajo do spoznanja, da morajo^ v vseh društvih biti organizirani le kot delavci, ako hočejo ohraniti svojo mladino za delavske organizacije, pa naj bodo ta društva strokovna, športna ali pa kulturna. Tudi v Ameriki se je pričelo počasi daniti. v semenišču spominja na tragedijo iz 1.1887 Takrat so biii štirje unijski delavci postavno linčani. Chicago, III. — Resignacija G. K. McClurka, predsednika McCormickovega teologičnega semenišča, kliče, zopet v spomin tragedijo izza leta 1887, ko so bili štirje unijski delavci'legalno linčani, ker je kmalu pp prvem maju leta 1886 na shodu, ki se je vršil na Haymarketu, počila bomba, o kateri še do danes ni dognano, kdo jo je vrgel ali položil. Nemiri so nastali pri McCor-mickovi tovarni, v kateri so izdelovali, poljske stroje, ko jp uprava tovarne nastopila z o-strimi sredstvi proti Agitaciji za osemurni delavnik, je znižala mezdo delavcem in pričela im-portirati stavkokaze. Pobojnir ki so streljali na stavkujoče delavce in na Haymarketu je bil sklican miren protestni shod. Nekakšno cib tem času je Mc-Cormickova družina porabila denar, ki ga je napravila z zniževanjem delavske mezde za u-stanovitev McCormickovega teologičnega semenišča. Dala je za semenišče več milijonov dolarjev. Na stotine od 3<1Q0 kristjanskih duhovpov je dokončalo svoje študije v tem semenišču. Zahvaliti se imajo za svojo izobrazbo denarju, ki ga je McCormickov/t družba, zdaj International ¡Harvester Works, nakopičevala, ker je zniževala mezdo delavcem, ki so izdelovali poljske stroje in orodje. Evropske žene zahtevajo poli-gamijo. New York. — - Mornarični častnik Fitzhugh Green, ki se je vrnil z uradne misije v Evropi, i>oroča, da žene v evropskih deželah delajo sive lase državnikom. Uradniki neke evrop-•sk< vi ude so povedali Green u to-><: V vseh deželah, ki so bile v v'ojnj, je števila neomoženih žensk veliko večje kot število omoženih. Neomožene ženske, K^tre device in vdove, zahtevajo pomoč. Ponekod so ae celo ustanovile ženske organizacije, zahtevajo poligamijo, to je da >me en moški imeti več žen. Velika Britanija dobi nov domini j? 1 "ndon, 4. maja. — Te dni konferirajo v Londonu gover-r" rji četverih britsklh kolonij v Afnki. Kolonije so: Uganda, K'nva, severna Rodeaija in Tan-Vanyi|itt, Governerji imajo na-za združitev vseh teh kolo-Oij-v nov dominijon, ki dobi samoupravo in ime Federacija vzMne Afrike. Ako se to *i">di, tedaj se število britakih ^minijonov poveča na aedem. Vesti iz Jigoslevlje Smrtna kosa. Na veliko noč je umrl v Ljubljani Alojz Rus, bivši trgovec in gostilničar. — Dne 17. aprila je umrla v Ljubljani Josipina Purič. — Dne 13 Chicago, ML - Cikaški stro-1 ^J^1*1 Y Se,cih škofje , ^ * ' . . . delavci — °ko sedlar8k» mojster Janez koU10 organizirani delavci - Klemenčič, star 60 let. Železniška nesreča med Zalogom in Lazami. Na progi med Zalogom in Lazami se je ponoči dne 18. aprila pripetila strahovita nesreča, čije žrtev je posta' 281etni železniški zavirač Josij Zavrl, doma iz Laz. Zavrl je bil v nedeljo zvečei v službi na zaloški postaji. Pc službi se je nekaj časa zamudi v Zalogu med znanci, nakar jc ponoči odšel po progi proti do mu. Okrog 5. zjutraj je opazi' progovni obhodnik, ki kontrolira progo, da leži med Zalogoir in Lazami ob tiru pod kolenoir odrezano človeško nogo. Nekaj metrov naprej je naletel še nt truplo,' v katerem je spoznal to variša Zavrla. Truplo je bik strahovito razmesarjeno. Poč kolenom sta bili odrezani obe no gi, vrh tega pa je bilo še polni drugih težkih poškodb. Kateri vlak je povozil Zavrh in kako je prišlo do nesreče, 5c ni znano. " I Žrtve velikonočnega strelja nja. Kakor vsako leto, so tud letošnji velikonočni prazniki ra di streljanja z možnarji zahteva li številne žrtve. Zaman so bil vsi opomini, da naj bodo ljudje pri streljanju previdni. Tudi oblasti in duhovščina niso ničesar ukrenile, da bi opozorili ljudi ni nevarnost streljanja. Stražniki in zdravniki mari borske b^nice so imeli oba praz nika polne roke dela. Do 19. apr so sprejeli v bolnico sledeče težje poškodovane: iz hoškega Po horja je prišel z ranjeno levo ro ko v bolnico 31 letni posestni! Anton Jurič, ki je bil ranjen ( priliki eksplozije možnarja. \ Zgornji Kungoti je pri strelja nju odtrgalo tri prste na desni roki 421etnemu posestniku Iva nu Poliču. V Rušah je »modnil razčesnil desno roko Francu Ma šaku. V Sp6dhjl Kungoti je iz gubil pri streljanju Rupert Te piš dva prsta na desni roki. h Poličan so pripeljali v maribor sko bolnico 181etnega čevljar skega vajenca Franceta Verni ka, ki ga je možnar ranil na des ni nogi, ter neko žensko, ki ')< je neki kmetski fant po nepre vidnosti obstrelil s pištolo ni: roki. Tudi v Polskavi je v sobo to pri streljanju o priliki pro cesije ranil možnar neko žensk« na nogi. V Mariboru samem j« neki deček obstrelil s pištol« 171etnega Valterja Gačnika. Za del ga je v oko, ki bo najbrž' izgubljeno. IZ PRIMORJA v Podbrdu je bilo 1. aprili aretiranih 10 domačih fantov. Pogovarjali so se z nekim avo-jim sovrstnikom, ki je bil one dni sprejet k milici. Šalili so se med seboj, ' povsem nedolžno mladeniško besedičenje, ali novi miličnik je vzel vaako ibesedo za zlo in šel je na orožniško postajo, -ovadit svoje tovariše bog zna radi česa. Fantje »o bili u-klenjeni kot razbojniki in odgnali ao jih v zapore v Gorici. Na sodišču v Tolminu je bilo zaslišanih več prič. Tam sta bila aretirana Š^ dva fanta in od-gnana v -zapore k ostalim desetim. Tako se je razvila cela politična afera, sledila bo velika razprava in huda /»bsodba. Izganjanje slovenščine Iz cerkve. Fašistični "HI P"P«lo di Trieste" je v velikem tednu za-rohnel, da se morajo prenehati v cerkvi sv. Antona starega v Tratu slovenske molitve in petje, ki se vršijo Um "ostentativ-no". Ne zahteva tega iz antikle-rikalizma. ampak iz čistega ver-skega nagiba. Slovensko petje zveni kot taljenje Trsta, funkci-je s alovenako molitvijo in pet-jem ao avatrijaki ostanki, ki morajo izginiti. Tiste alovenake služkinje znajo vse italijansko in ako bi ne hotele več hoditi v cerkev po izgonu slovenščine, ni Dr. M. K-č.: Še o kitajski kvltari •momor dečka radi ljubezni. V,v.ark, N. J., 4. maja. - "t ni Je tepk Talino si j*, trat» dab» cerkev neeniU včeraj kr^o v glavo,. r.a to. "Je^k Srščanrfva •m je zavrnila v njegovi lju-¡tin.kl" (to jtMM{¿ni raz 1 -letna deklica. W za Trst: italijanski) . . . Sedaj, ko se je kitajski zmaj po dolgih stoletjih zopet zbudil iz spanja in se na Daljnem vzhodu odigravajo dogodki svetovno-zgodovinske važnosti, ne bo odveč, če izve bralec našega lista nekoliko več o kulturi tega velikega vzhodnega naroda. Kitajska kultura je ena najstarejših in najsamostojnejših, pa tudi najzanimivejših, kA* je v marsičem popolnoma različna 3d naše evropske kulture, zato pa je za nas tudi težko razumljiva. Značilna poteza kitajske, zla-iti severnokitajske duševnosti, je izrečna usmerjenost na praktično in etično-socialno stran brez višjega poleta in bujne j še domišljije. Starokitajska vera je bila taka kot pri vseh primitivnih narodih: animizem, to je aduhovljenje narave, manizem, to je češčenje umrlih prednikov; irtve in magija (čarodejstvo) /»o poglavitne sestavine te vere. To-ia iz teh zarodkov se niso razvile jastto očrtane osebnosti bogov; kitajski "bogovi" sp ostali io današnjega dne bolj duhovi In strahovi, ki sicer učinkujejo, i ne delujejo. Tudi slika posmrtnega življenja, ki vanj sicer tudi Kitajec veruje, ki pa ga ni niko-i posebno zanimalo; ni izpeljana oodrobneje in nazorneje, anipak je ostala skrajno nejasna. Bogovi in umrli predniki imajo igolj nalogo, skrbeti za blagor živih. Bajeslovni junaki ao kma-u postali cesarji in miniatri, tako tudi YU, kitajski Herakles, ki mu Kitajoi pripisujejo celo vrsto iznajdb in velikih del, kakor nu -pr. regulacijo rek in ureditev iržave. Podlaga ^¡tajskega socialnega življenja je bila vedno rodbina in po njenem vzorcu je urejena :udi država. Vse kitajsko gospodarsko življenje sloni na poljedelstvu, vendar pa so tudi kitajska obrt, rudarstvo, trgovi-la, slikaratvo in atavbarstvo vl-ioko razvite. Kitajska trgovina je vedno cvetela in poaegala tri-ostav. ljeni (Indijci, Mongoli in Kvrop-ci), so od nekdaj zelo odporni. Praktične strani, tujih pridobitev si sicer hitro prisvojijo, v ovojem bistvu, ustaljenem v veČ-tisočletnl zgodovini in kulturi, so pa Kitajci nespremenljivi. Za to tudi različni misijoni, n. pr. jezuitski, pri njih le slabo uspe-vajo in' nimajo trajnosti, saj Kitajcev ne zanima mistika In s|*kulacija. Največje uspehe so Kitajci dosegli na socialnem |>olju in tu se celo Evropa lahko uči od njih. Zasebna dobrodelnost je na Kitajskem bolj razvita kakor kjer-koli drugje. Kitajci so imeli naj-denišnice, dečje dome, hiralnice, azile, lekarne za ul>oge, prostovoljna rešilna in gasilna društva, hranilnice in društva za zaščito živali že davno prej, kakor se j« v Evropi komu sanjalo o teh stvareh in vobče o kakem socialnem skrbstvu. , pri izraziti praktični uamer-jeno*ti kitajskega duha se ni mogla razviti prava znanost niti prava filozofija, saj se Kitajci niso mogli povzpetl na vlsOko stališč* grškega znanstvenega raziskavanja IA filozofičnega razglabljanja radi tega samega ali theoria* h*neka, kakor pravi ! Herodot, vendar tudi pri Kitajcih nahajamo neke vrste filozofijo, o kateri pa »Kimo ob drugi ! prtlU.I natančneje kaj naj omenimo sam Kung-ce (mojster Kung) ali Konfucij (rojen 1. 551 pr. Kr.), ki se je omejil — kitajskemu značaju primerno — na etično polje. Od 12. stoletja po Kr. |tu vse do najnovejšega časa je vladal v kitajskem kulturnem življenju velik zastoj. Mimo zemljepisne osamljenosti kitajske kulture in pomanjkanja enakovrednih tekmecev v bližini je iskati glavni vzrok za ta neverjetno dolgi kulturni zastoj v značaju Kitaja samega. Kitajec je sicer najvne-tejši zbiratelj poedlnega znanja, a to množico posameznosti Urejuje po popolnoma nenaravnih in izumetničenih kategorijah. Kljub temu pa je kitajska kultura po svoji vrsti občudovanja vredna in ni izključeno, po pojavih najnovejšega Časa sodeč, da se bo kitajskt narod prebudil iz tisočletnega spanja k novemu poletu. Eno pa je gotovo: viso-koletečim mističnim in metafi»» žičnim fantazijam se ne bo nikoli vdajal, kakor ae jim tudi do-sedaj nikoli ni. Kitujec je bil in ostane mož tostranskega Življenja. • — "Življenje in svet." Silvester Kešutnlk: ČUDNA PRISEGA znano, da je Ulašii vseeno, ali se pretlvlja na lastne ali driav-ne stroške, kar se pravi, da mu je vseeno, ali prenočuje in obeduje prosto doma, ali pa kot je-čarjev varovanec v tesni ječi.— Ko so ljudje videli, da ni v Blaževem in Uršinem zakonu vse tako, kakor so bili želeli, so nekaj časa govorili in govorili, a pomalem so umolknili, kakor umolkne klopotec v vinogradu, kadar mu zmanjka gonilne moči, vetra. Umolknili ao, a niso bili zadovoljni, ker sta jih novo-poročenca vendar preveč varala; |K>malem pa se je razgubila tudi nezadovoljnoat, in ljudje ao svojo i>ozornost obrnili na druge vsakdanjosti. Toda malomarnost glede vzajemnosti Blaževega in tfršinega zakona ni pri bližnjih in daljnih sosedih trajala dolgo; trajala je samo nekaj tednov. Bilo je neko nedeljo predpoldne. Ljudje so ravno v gostih gručah pohajali v cerkev, opravljali predidoče in se dali opravljati po zaidočih ter si pripovedovali najvažnejše dogodke preteklega tedna. Ravno je Petronelu pravila Speli, kako se jI je pred štirimi dnevi sklsalo mleko, ker je šla atara Brenklja mimo hiše In je uprla avoje hudobne in srj»e oči v mleč no omaro, In ravno je Spela hotela Petroneli razodetl svojo bojazen, da jI znajo oboleti pro-Šlčki, ker jih je pred tremi dne vi njej aovražni sosed I^roplh pogledal tako črez ramo —kar sta Spela In Petronela namah pozabili svoj velevažen pogovor, zadnja na akisano mleko, prva na nerazodeto novico. Ka. pa je zgovornima Ženicama tako naglo,v tako nepričakovano zaprlo sapo? Oh, nekaj nenavad nega! Blaž je danes korakal -sam v cerkev, korakal je brez Urše in povrh tako krepko, kakor še nikdar ne, odkar je bi skočil v zakonski jarem. Gleda Je jezno pred se In tiščal |>estl v žep, klobuk pa je imel iztisnjen nad oči In za nikogar se ni brigal. Speli In Petornell Je neka odleglo; kaj jima je <»dlegJo -sami nista vedeli. Toliko sta ihi-čutili, da jima je lažje pri srcu. "To pa ni več tista krotka ovčica, ki je par nedelj tako mirno korakala v cerkev v druž bi svoje zakonske polovico 1"'«a šepetala je Spela Petroneli. "To je danes pravi koštrun!" je Petronela takoj pletla Speli- _.. ... i,ui,m.,i i» u.. /1« t* i u "'sin Ko so ju oklicali prvikrat, so ljudje takoj v cerkvi že stikali glave skupaj in ae celo tuintam natihem poamehovall. On — zvali ao ga Kotlarjevcga Blaža — je bil hrust, velik in močun kakor svetopisemski Goljat, ona — znana je bila za Smre-karjevo Uršo — je bila majhne, šibke in alabotne postave. Rilu sta si torej po zunanjosti celo neenaka. Kako pa sta se našla? Blaž je bil znan kot nasilen pretepač, kateremu se je vsak rad izognil in katerega ni maralo nobeno deklf. ' Ona pa je zbog hudega jezička slovela daleč po okolici, no — in ker tudi ni bila vzor lepe Ženske, ampak nekako nasprotje zadnje, ni bilo fanta, ki bi bil hotel roko steg niti po nji. Ker pa sta ai mislila oba, kakor je rekel Bog, ko je uatvarll Eftp, namreč da človeku ni dobro biti aamemu, ata ae torej vzela. " | "Oh, oh — to bo zakonsko življenje!" šepetale ao ženice po končani službi božji, in: "Ta jih bo mnogokrat dobila po grbi 1" ao mrmrali možje. Mla deniči In mladenke pa, katerim je neveata s svojim hudim in opravljivim jezičkom nastlljala mnogo trnja na njihovo pot mlade ljubezni, so ae radovali: "Ta pa že dobi nekoga, ki Ji bo pošteno znal atopiti na obrekljivi in hudobni jezik!" Ko je bila v štirinajstih dneh poroka, priženil si je on poleg male, jezlčljlve ženice tudi malo kočico, tako malo kočlco, da si je moral dobro pripognltl, ako je hotel pri j>edi širokem in ravno toliko visokem oknu jm»-gledati ven; ona pa al razun viaokorastlega in širokoplečega moža ni primožila nič drugega in bila sta oba zadovoljna. Prvi čaai novosklenjenega za kona so bili tako uzorni, kakur bi bili hoteli ovreči vsa prerokovanja skrbnih ženic, modrih -mož in škodoželjnih mladeničev in mladenk. Blaž Je bil krotek in miren kakor jagnje, Urša pa nežna in molčeča kakor golobica. Kako lepo ju je bilo gledati ob ntdeljah, kadar ata akupno pohajala v cerkev in zopet domu. ----- —----- . .—- ........... On ae je držal samozavestno, naravnoat v krčmo, kateri Je bil mu j* ona gftčela očitati, kako kakor priatoja vlaokozraatllm v zakonskem stanu |>ostel »m- j0 je prej zalezoval in koliko osebam ona pa je toliko vil je zvest do danea. Pa tudi Urša j* ¡truda «I prizadejal, da jo Je no misel naprej In se ozrla. r,Sa pa v Urši tudi nežne golobice ne spoznal več!" je nadaljevalu polglasno. "Hu — to je ^atrokljuna sova!" ujemulu ae je takoj tud S)H'la z nazori svoje prijateljice, ko ae Je ozrla jn ae je v ozadju pokazala počasi capljajoča Urša s |»ovešeno glavo in daleč šrez lice (»otianjeno ruto. Naglo korakajoči Blaž je medtem izginil opravljivkama izpred oči. Toda nele naši znanki, ne — tudi drugI ljudje so kmalu za-pazili, da nI z Blažem In Uršo vse v redu, da nekaj poka v mladem zakonu. Kaj poke, kje poku in čemu puka, seveda še niso vedeli, in to je bilo zelo mučno za nje. Pri tadanji božji službi je slo najmanj*četrt očenašev In drugih molitev postrani, ker niso bili izgovorjeni ali mišljeni z zbranimi mialimi. In potem po končani božji službi — to vam je bilo uganjkovanja! Kakor bi bil Blaž vedel, da ae pr"l ne. Uršo je pomalem začel srbeti jeziček, kateri ae je vsled več-tedenakega počivanja čutil celo odrevenelega; Blaža pa so za-ele skeleti kosti in boleti mišice, kajti obnušanje in kretanje, takor bi bil voznik za samo aladko smetano, mu tekom časa nikakor ni ugajalo. Urša je torej začela pomalem zbadati, Blaž robantiti in takoj sta .se telesno čutila bolj zdrava; un-gelj hišnega miru in hišne apra-ve pa si je pritrdil na nogah opanke in si je šel po svetu skat novega domovanja. Toda ljudje o teh nevihtah v jirvem čusu nič niso vedeli, ker sta se Blat in Urša znala zatajevati in sta v nedeljo vaekdar skupno šla v cerkev, mirno in krotko, kakor sta šla takrut od jjoroke. Nevihte, in če so tudi zakonske, ae pa vendar navadno slišijo daleč? — Da, res Je, ali koča triladoporočencev je stala izven vasi, na samoti, za drevjem In grmovjem, In ker so bile prve nevihte bolj krat ke, manj burne, nekake pred vaje, nlao mogli ljudje nič videti in nič ališatl. l)o nedelje, ko sta se Spela ih Petronela izgovarjali na )H>tu v cerkev o hudobnem pogledu stare Brenklje in o sklsanum mleku, ae še niko mur niti sanjalo ni, da bi m Blaž in Urša znala doma prepl ratl. Zakonske nevihte ao za Čile bruhati z največjo silo ta krut, ko je angelj hišnega miru in hišna »prave odšel, Dnevn red teh neviht Je bil poprečno vedno ensk. Najprej je aačela Urša delati jezično točo, da je drdralo, kakor bi slpnl lešnike Blaž pa je preakrbel rohneč grom in je gledal ,da je tuintam tudi tresknilo ob kakšen hlšn predmet. A ko se Je tekom dalj šeka gromenja kazalo, da h znale atrele Iz Bluieve pesti pri leteti tudi nad Uršino šibko telo, se jih Je žena vendar zbala in jo Je urno pobrisala iz koče ven na prosto. Urnu kakor veyrlca nele pri jezičku, ampak tudi pr nogah, ae je na proatem čutila celo varno in ae ni bala ne Blaža in ne njegovjh strel. Mož ae je začetkoma v divji Jezi rea po gnal parkrat za njo, a se je kma lu spametoval, ko je videl, da je za dirkanj preokoren. Navadno je Ženi zalugul a pestjo in se preklinjaje umaknil v kočo, Ko je Urša menila, d« Je motu. polegla Jezu že dovolj, smuknila Je v kuhinjo, od tukaj previdno y *>bo, in ker Je bila molčelu in se je kazalu spokor jeno, miroval je tudi on in ime svoje opravke. Pri obedu ali pr večerji kukor je ravno bila nevihta ali že predpoldne, ul šele |K>poldne —• ko sta oba za-jemulu Iz ene sklede, prišlo Je rado do kratkih izgovorov In konečno do nekake tihe aprave, ki je trajala tako ddlgo, dokler ni zopet od te ali one struni jm>-trgnil neugoden veter. — flemu se pa niata mogla zatajevati prej navedeno nedeljo, ko stu prvič šlu ločeno v cerkev? Oh -- prejšnjo aoboto ata se sprla tako hudo, kakor še nikdar ne prej. Takrat j« bila IJrša tako razjarjena, da Konečno niti več ležati ni hotela. "Ubij me, nesnaga medvedja!" izzivala ga Je večkrat med avojim goatobeaednim truščem, pri katerem mu je rezko očitala vse. storjene in neatorjene grehe ujugovega štirideaetletnega živ- koliko, in k uhlja j« poletela skozi okno, srobivši na svojem poetu dve šipi in del prhlegu okenskega okvirja. Zdaj pa ae škodoželjno zakrohotai on. (Konec Jutr|.) ŽUJtNALIST PO SMKTI. i ' L Kurope centrale" pripove-duje sledečo zgodbo o časnikarju: Neki odličen, mogočen in vpli-' ven iurnalist je umrl. Angeli ao brž zanesli njegovo dušo v nebo, n kakor bi trenil, je "ta veliki mož obstul preti nebeškimi vru-ti. Ker za življenja ni bil vajen |x>sebnih ceremonij pred tujimi vrati, je urno vstopil čez prag. Takoj pa gu je ustavil sv. Peter, rekoč: — Le nikur ne hitite tuko, prosim. Vaš poklic? — ga io vprašal a strogim glasom. — Časnikar, — Odatppite, ni več prostora, Je dejal nebeški ključar in mu zaloputnil vrata pred nosom. — Gospod, r~ mu je rekel neki ungelj — nemaru pa bi lahko |H)vprašall v |>eklu? — No, zakaj pu ne? — je odvrnil časnikar. —. Po tem, kar se mi je tu pripetilo ... In je Jedr-no odrinil v pekel. - Ah! VI ste časnikar? — mu je dejul peklenski vratar. — Oproatlte, vse je polno! In mu je prav tako kot av. Peter zaprl vrata pred nosom. "Pa dobro: kaj mi mar!" si je mislil iurnalist, zl^tel na neko neobljudeno zvezdo, ae tu naae-lil in koj osnoval avoj list. Osem dni pozneje Je te dobil proato vstopnico tako za nebesa kukor za pekel. 12 letal deček morilec. Hteelton, Pa. — Win. Urlch, 12letni sin pontožnegu poštarja v Hteeltonu, je bil aretiran, ko je ubil lOletno zamorsko deklico, 1ESNAM PKIMRDH aiXITHNSKIl OKO AN IS AC IJ v CmCAOC. Pevska društva "Trlilav," honoert v Hrvaškem domu v Ho. Ghlcagu, daa I. maja. Pevsko društva "Slo v s a", koneert dne t0. maja v Hrvatskem domu, Po. Chicago. Orkester S. N. I*. J.-Veselica dne It), maja v dvorani t. N. P. J. Piknik društva Št. I S. S. P. I, da« IU, Junija pri Vidmarju v Willow Rprlnfsu. Piknik društva "Zarja", dna 81. Junija prt Vidmarju v Willow Sprlngsu. Piknik društva "Kvas" št. 70 J, H. X. J. dne 4. Julija pri Vidmarju v Willow Hprlngeu. OPOMBA i Ako priredba Vašaga dru-Itva nI osnačeaa v gornjem eesna-mu, sporoilte datum In druga podatke na naslovi JOHN PUTS, IMS4 d. Itaclne An. (erkvijo vsa govorica auče ohjenja. nJem in o Urši, jsibrisal Jo jej Ali čudo! Blaž se Je urno od cerkve In jo mahnil ; Uiti dotakniti ni hotel. takrat I .<• ko vendar mogel Moviti v mrwio ill at* takorekoč mogel pritepati v njeno kočo, zavrela mu Je ves mm >11,111, .»««•» |m i* -f — ' ., nosila noa, kolikor Je po tel«ar»l nehote alutila^o čern se znajo rasti zaostajala za njim. J'a pogovori pred carKviJo zbra tudi uri korakih ata aa skušala nih vernikov sukati; s če Je bil prilagoditi drog drugemu. Blaž Mlaž odločen in Je krepkih kora- ,lMr kri. Valed iiomanjkanja je gledal kako bi v prilog avoje 1 kov in prvi odšel od cerkve I« r -1 j* bila praurna Naglo ae je po-i»odplete zabil |*ecejšnJo množi- 'tem |»oča*l odrinila proti domu. tuhalla in kzuvač Je priletel nad no koničastih žrebaljcff, a jih Kateri |* Je bil uzrok, da je njeno glavo v duri, ona pa J« potem pozabil popiliti. Urša ae- j prišlo med Blažem in Uršo do j poroglJlve nasmejala. Ko pa Je veda ae je skušala v nasprotni tako hudega razdora? Prav sa nasprotno on njej zabruajl v smeri In Je delala Haljše korake, I uzroka ni mogoče naveatl. Pri-j obraz, da le prs*a#|»rav ona po-kakor ao ji prlatojall. Posebno,! šlo je pomalem in |*»malern «»d hajkovala /.a njim In ae trudila kadar ae je on tultam spozabil I raznih strani. i se bldrll tmini onih misli, ki prevladajujo v pozni jeseni dušo. Zato naj jim vsak, ki je bU čim urneje preživel njihovo gorjupoat, pogumno stopi na- MARK TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER Poslovenil I Mulefek. (Dalje.) "Molči, Sid! Človek stori v sanjah prav ifto, kar bi bil naredil, če bi bdel. Na veliko jabolko, ki sem ga hranila zate, Tom, če te kdaj najdejo tako, sedaj pa pojdi v šolo. Hvaležna aam ljubemu Bogu in Očetu nas vseh, da sem te dobila nazaj, -njemu, ki je pri-zanesljiv in usmiljen do onih ki verujejo vanj in izpolnjujejo negove zapovedi, Čeravno sem, Bog ve, nevredna tega; pa če bi bili deležni aa-mo vredni njegovega blagoslova in njevove pomoči v «tlakah, potem bi se jih le malo smejalo ali podalo k počitku k njemu, kadar pride dolga noč. Zdaj pa le pojdite, Sid, Mary, Tom — dovolj ste me zadrževali." Otroci so odšli v šolo, atara goapa pa na obiak k goape Harperjevi, da ji prežene dvome o Tomovih čudežnih aanjah. Sid je bil toliko razumen, da ni izrazil svojih misli, ki so mu rojile i »o glavi, ko je odšel iz hiše. Mialil si je pa: "Precej jasno — tako dolge sanje, pa v njih nobenega pogreška!" Kakšen junak je postal sedaj Tom! Ni več skakal in ae apenjal med potjo, marveč stopal dostojanstveno, ponosno, kakor je pristajalo morskemu razbojniku, ki je čutil, da so uprte vanj vse oči. In res so bile; skušal se je zatajiti, kot da ne vidi pogledov, ne ališi opazk, ko je stopal mimo, vendar jih je takorekoč kar usrkaval. Dečki, ki ao bili manjši od njega, ao se zbirali za njim, ponoani, da so jih videli ljudje v njegovi družbi in da jih Je trpel, kakor da hi bil ln>bnar na čelu kakega sprevoda ali slon, ki vodi menažerijo v mesto. Dečki njegove veli-konti so se delali, kakor ne bi vedeli, da ga ni bilo doma cel teden, navzlic temu pa jih je raz-jedala zavist. Vse bi bili dali zato, da bi imeli tako črnikasto, od solnca zagorelo kožo kot on in njegovo bleščečo slavo; Tom pa ne bi dal niti enega niti drugega za cel cirkus. V šoli no delali otroci toliko hrupa ž njim in .lovom in izražali z očmi tako odkrito občudovanje, da ni trajalo dolgo, da sta postala Oba junaka nernosno ošabna. Začela sta pripovedovati svoje zgodbe lačnim poslušavcem — pa samo začela; ker jima Je dajnls snovi domišljija. kakor je bila njuna, se ni dalo tako naglo nadejati konca. In ko sta izvlekla naposled svoje pi|>e in dostajanstveno puhala okoli sebe, je priki|N*la njuna slava do vrhunca. Tom si je dejal, da bi hi! /daj lahko neodvisen od Thatchcrjeve Becky. Slava mu Je za-dost (»vala. Živeti je hotel za qlavo. Sedaj, ko je bil tako odličen, se bo hotela morebiti zopet sprijazniti. No, naj le — pa naj vidi, da je on lalvko prav tako brezbrižen kot nekateri drugi ljudje. Skoro nato pa Je prišla. Tom se je delal, kot da je ne vidi. Odstranil se je, se pridružil gruči dečkov in dekllč in se začel ž njimi raz-tfovarjati. Kmalu je opazil, ris je veselo skakljala »emintja z zardelimi lici in radostnimi očmi, se delala, kakor da lovi svoje tovarišice, in glasno zavpita, kadar je katero vjela; opazil pa je, da Jih je vedno vjela v njegovi bližini in zdelo se mu je, kot da bf ¡»ogledovala ob takih prilikah vedno proti njemu. To je zadovoljilo vso njegovo grešno nečimernost, in namesto da bi ar udal, je |>oatal še nečimernejži in si je prizadeval A» sk«4mej#, 4a ne bi izdal ■ svoje vednosti o njeni bližini. Končno je opustila sle-l»omi*enje in hodila neodločno okoli, vzdihnila .enkrat, dvakrat, ter se skrivoma in pnirljivn ozirala proti Tomu. Kmalu nato Je opazila, da se je razgovarjai Tom bolj z Lawrencovo Amy nego a kom drugim. V srce jo je zabolelo, naenkrat je postala razburjena in vznemirjena. Skušala je oditi, ali noga so ji odpovedale pokorščino in jo nesle tja h gruči otrok. S prisiljeno živahnostjo je rekla neki deklici, skoro tik ob Tomu: 1 * "O, Austinova Mary! Ti pohajkovalka, til kako, da nisi prišla v nedeljsko šolo?" "Saj sem bil« — kaj me nisi videla?" "Ne, nisem! Ali ai res bila? Kje pa si sedela?" "V razredu goapice Petersove, kamor hodim vedno. Jaz aem te videla." "Rea? Čudno, da te nisem opazila. Rada bi ti bila nekaj povedala o pikniku." "OJ, to je lepo! Kdo ga pa priredi?" ; "Mama mi bo dovolila, da ga priredim." "O, kako je dobra; upam, da dovoli tudi meni, da pridem." "Gotovo. Piknik je zame. Vsakomur dovoli, kogar bom hotela, In jaz hočem tebe." 'To bo lepo I Kdaj pa bo?" "Kmalu. Morebiti okoli počitnic." "Oj, to bo imenitno! Ali povabiš vsa dekleta in fante?" "Da, vsakogar, ki je moj prijatelj -— ali bi rad bil," in pogledala je skrivaj proti Tomu; on pa je pripovedoval Lawrencevi Amy o strašnem viharju na otoku, kako je raztrgala strela veliko sikamoro čisto "na kosce, on pa je stal komaj tri korake proč. "Oj« ali emem priti?" je vprašala Miller jeva Gracie. ' "Da." "In jaz?" je dejala Rogersova Sally. "Da." "In jaz tudi?" je vprašala Harperjeva Susy. 'In Joe?" "Da." In tako dalje, dokler nI prosila povabila med veselim ploskanjem cela gruča razun Toma in Amy, de vedno govoreč se je obrnil tedaj Tom hladno proč in odpeljal s seboj Amy. Beckyne ustnice so Utripale in solze so ji stopile v oči; s priailjdtoo veselit jo je prikrila ta znamenja in bifeljsla dalje, ali življenje je izginilo iz piknika ln Iz vsega drugega. Kakor hitro ji je bilo mogoče, se je odstranila, se skrila in se dobro itjokala. Nato je sedela tam s potrtim srcem in ranjenim ponosom, dokler se ni oglasil zvonec. Tskoj je akočila pokonci, oči ao se ji maščevalno ssiakrile, stresla, je avoje kite ter si rekla, da ve, kaj jI je storiti. Med odmorom je nadaljeval Tom avoje ljubimkovanje t Amy z zmagoslavnim samo-zadovoljstvom. Pri tem pa je iakal ves čaa Becky, da bi jo trpinčil s svojo narejenostjo. Končno jo je usH, ali pri tem je njecov tlako-mer nenadoma globoko padel. Mela je sloftno na mali klopicl ta šolo ln gledala a Templovim Alfredom neko knjigo a podobami; in sta bila tako zatopljena In njuni glavi ata ae tako atl-kali nad knjigo, da dotdevno ni oatojalo zanje nič drugega na avetu. Ljuboaumnost je iipre-letela Tomove žile. Začel ae je jeziti naac, ker je zavrgel prilošnost, 4 ki mu jo je ponudila Becky v sprijaznenje. Zmerjal se je z norcem in z drugimi priimki, ki ao mu prišli na um. V svoji jezici bi ae bil kmalu zjokal. Amy je vsa srečna brbljala dalje, saj jI je ukalo srce, Tomu pa je odpovedal jeclk. NI ališal, kaj Je govorila Amy ln kadarkoli'je prenehala. Je lahko samo nerodno aajecljal da. In še to pogoato-ma na nepravem mestu. Nepreatano je prihajal za šolo in bulll proti zoprnemu prizoru. Ni ai mogel pomagati- Blaznost «a Je popadala ob misli, da se morda Thatcherjeva Becky za to niti ne zmeni, da je on sploh le med živimi. Pa Becky pa je dobro videla; spoznala je svojo »mago v tem boju In dobro JI Je delo, da aedaj on trpi late muke. kot Jib ¿aona. r . (Dalje prifcedajll) 1A.LÄJÄ sproti. To je edina pot, po kate-človek akozi mešanico skrbi n dvoma prispe na trdna tla samozavesti. , Ali ta pot je tudi trudapolna; vodi akozi trnje, ki ranijo živce in srce do krvi. In na tej poti naa dosledno pričfkuje — hudič. To je namreč oni hudič, ki nam je izmed vseh hudičev naj-t>ol^ znan kot najpomembnejši. Da ga poznamo, ae moramo zahvaliti velikemu Goetheju. O tem hudiču hočem zdaj pripovedovati. * e Hudič se je dolgočasil. Prepameten je, da bi se vedno smejal, ker on ve, da se pdjavijo v živ-jenju prikazni, o katerih se niti hudič ne upa smejati. Tako na primer m še nikdar taknil z ostrim nožem svoje ironije veli-čanstvenegs dejstva laatnega obstoja. V resnici je ta, pri nas tako priljubljen hudič bolj ne-aramen, nego li pameten, in če bi ga ostreje opazovali, bi zasledili, da se tudi on, kakor mi, večji del svojega življenja trapi z malenkostimi. Ali puatimo o — aaj nismo otroci, ki razbi-ejo svoje kajtepše igračke, da bi preiakali, kaj je pravzaprav skrito v njihovi notranjščini. Nekoč v 'viharni jesenski noči je blodil hudič po pokopališču med grobovf. Bilo mu je dolgčas, zato je rahlo požvižgoval pred se, gledal krog sebe ter i-skal kakšno zabavo. In veter je ponavljal pesem, s tem da je tuleč potegnil preko grobov med črnimi križi. Preko neba so se počasi vlekli težki jesenski oblaki ter z mrzlimi solzami rosili pzka bivališča preminulih. Revna nokopališčna drevesa so prestrašena ječala pod aunki vetra ter dvigala gole veje proti nemim, črnim obla-com, kakor da bi prosila pomoči. Včasih je bičal .¿eter drevesne veje na način, da so ud ar j a-e ob križe, jp tedaj ite je na po-copališču ppjavilo^ grozepolno šumenje. Hudič pa je žvftq*l in si mi-sMl: . * . "Radoveden sem .res, kako se kaj počutijo) mrliči ob takem vremenu. Vlaga gotovo prodira tja dol dolnjih, in daai so po svoji smrti sa vedno obvarovani trganja, vendar mora biti neprijetno! . . i. Nu, morda se izplača, da pokličem enega izmed njih ter poražgovorim ž njim. To mp bo gotovo raztre-slo. . mortfa tudi njega . . . Torej pokličem enega iz groba! — Tu nekje so pokopali nekega meni znanega piaatelja. Ko je še živel, obiskoval sem ga čeato. Zakaj bi sed|j ne obnovil znan-atva? Vsi ljudje tega poklica so tako polni zahtev . . . Videti hočem, ali jih grob zadovolji! Torej kje je nagrobni spomenik?" (Dalje prihodnjič.) __' ' Četrtek, s. maja največja razprodaja v zgodovini Ne peiUJeJle denarja, eemo isreiite kupoa, aaptšite vaše taee ia aaalee te čadeelll SS hoatade* eostav kot ga prikasaje alike, ki je ceni e kuponom se sbbm SSJS. poilJMe aam Še daaee, aaker v,. ea 926.ee, po nsÜ snii.^j eeaoriteju mal. čitajte BREZPLAČNI KUPOM MO. It ZASTONJ I Te «adevttl vredaeetnl wU> sestoji Ii S« toma« uU koristnih «(vari R Prv« vrste varnostna brivna oprev», posrebrnl roinlk krasno ¡«Ulan v lepi Ikatljtoi. t) Per Importirani oporni dalj no, M mol n Itn vidnim «Uklom v lepem savoju. S) Eno Eastman kamera u fotografiranj« tovrstno Ilde lana v usnja Li ikaUji. popolnoma dovrtena na SVtslK «lik«- 4) Eno dokro molko iepno uro. pokrovi« belega tla ta, kraano ongravUraan • pravim ameritkim koletjem perfekt na ta drlanje ¿aaa ia Jam «ena sa SI tot. S) Pravo balo posla ¿eno Waldemar verjttoo. S) Kombinirani kaloposlaleni topni aet ia priprava sa odreaaU cigaro to dobraga Jekla. 7) Jeklene dobre i kar Je a* etri«! lese ponlklane in dobra vrata. S) Avtoma-tlfno lilo sa ilvaaje. JssslJe dva «tiha naenkrat kot avtomatični stroj in Ja salo prirotno sa pooravljaaje Aevlj*v |n konjske opre. me. itd. S) S komadu i manikurni sestav enak kot kale slika Je tovrstno darilo aa «soške. t«) ženska kitajske vrste «ralni prstan. Je krasno isdetons. IS) Avtoatatiini ulicaloc cigaret ponlkton. iT) Dva krasna lapestna gumba. It) Dva qpradaj! to saduji gumb sa ovratnik, it) Krasna «4 palcev dolga paar! ovratnica is mo«nih pearlnov. U) L#va Ionska poslanega kratka. II) Krasni importirani ustnik sa sigsrote. £4) Krasni poafeteni molki _■ _. . . prstan s vallml salatnimi Mami. II) Nova patepiirana veri-lisa sa kljuls. M) Kresna poslslens igla *a kravato . >7) Krasna saponka sa krp vato. (M Par krasnih uhanov kakor jih taSa slika. tt) <'fSWr **Sbf'» bi ss ratlli tega stralnep trpUanja naduh« In tudi le «U nad vsemT ubupali. vseeno pilite po to bresplalno poskulnjo. - Brssptoéal pasSesni kopaš-r rentier Astkms C».. Uit E. Praattor Bid»., 411 Niagara St. Beffato. N. T. PollJIte vato bresplalno poskulno me> tedo na: AgMrtJis zt "Protvelo"! Ali ste že začeli agitacijo za DNEVNIK PROS VETO? Kampanja Je sedaj v pol-nem teka ln prvi uspehi so se ie pokasaH« Ne Mite vi zadnji s priglašen jem v to kampanjo. Pričnite takoj! Prt|obite avojega znanca in prijatelja, da se takoj naroči na Presvnto. Čaka vas lepa nagrada, H pošljete dve ali več obnovljenih naročnin; ali pa vsnj eno novo. j Urea odbite provizije ste ka enega neveg* naročnika za pol leta upravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; za celo-letno naročnino dobite 4ANGLBSKO SLOVNICO", vredno 92, aH pa droge knjige is založbe "Književne matice" v vrednosti $2. Z* dve celoletni naročnini dobite lepo in debelo knjigo «AME-RIŠKISLOVENÜT, vredno pa drage knjige * vrednosti $5. Vsi bratje in sestre S. N. P^ tskoj m dele sa mdm naročnike! Zlasti pa dopisniki, ki plftete, kako .priljnMJena vam Je Proeveta. Se z agitacijo dokaiite, da, vam Je res priljubljena in da delate za njeno razširjenje. Naročnina je za celo leto M, sa pol leta 92.60s sa Chicago in Cicero celoletno 96.50, za Evropo 98. IZPOLNITE IN lEKEtirt TA KUPOM. PROSVETA, 2657 Bo. Lawndale Atom Ckleage, UUmla, Priloženo dobite nsročalao 9.........'., sa katere poHSHe Preereto: IBM Nadev SPREJEMA VSA V , TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA • i '.ji ' ae • Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih vodstvo tiskarne apelira na članstvo a n« p. j„ da tiskovine naroča v svoji tiskarni Cene zmerne, unjjsko delo prve vrste. Vsa pojasnil« čaje vodstvo tiskarne Pttte po informacij« m _ S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndale Ave^s chicago, ill. .TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA