Leto VIII, št. 230 Ljubljana, četrtek 29. septembra 1927 mm l«Haia ob 4. »jutraj. = Stane mesečno Om «S"—, *a inozemstvo Din 40*— neobvezna Oglasi po tarifa. Uredništvo i Liubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon St. 2071 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din UpravnBtvs: Ljubljana, freieruors ulica it. s«. — Telefon »t. »0361 inseraini oddelek; Ljubljana, Prešernova uHca St. 4. — Telefon St. Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račun pri poštnem ček. zavoda: LJub-j lana St. 11.841 • Praha čisto 78.180.' Wfen,Nr. 105.14.1. Ljubljana, 28. septembra. Temni oblaki so že zbrani nad vlado g. Vukičeviča. Gospod se sicer dela, kakor da jih ne vidi, vendar se vidi na vsak korak, da se je vrst najbližje okolice g. Vukičeviča polastila nervoz-nost, ki je znak slabosti. Sprejem klerikalcev v vlado, četudi le enega ministra, predno se je mogel položaj vlade razčistiti pred parlamentarnimi klubi, je bil drzen poskus, izzvati odločitev že prej. G. Davidovič se je temu izzivanju spretno izognil, kakor da ga ta sprememba ne zanima. Saj je res, da se je SLS sila poceni prodala. Ko pa je prišlo do imenovanja državnih podtajnikov, se je Davidovič ustavil češ da mora to vprašanje rešiti šele njegov klub. Medtem zavzemata obe fronti vsaka svoje pozicije, da se pripravita na odločilni spopad. Vsi ga pričakujejo že za S. oktober, ko se mora izvoliti začasno predsedstvo Narodne skupščine. A ravno ker bo to predsedstvo trajalo samo do verifikacije mandatov in je najbrž pravilno stališče, da se mora na vsak način volitev definitivnega predsed-ništva izvršiti že 20. oktobra, t. j. na dan sklicanja rednega parlamentarnega zasedanja, je verjetno, da pri volitvi začasnega predsednika ne bo še prišlo do odločilnega spopada. Sledil pa bo drugi teden dogodek za dogodkom, ki bo tresel na temeljih vlade g. Vukičeviča, predvsem verifika-cijska debata z glasovanji in ustanovitev Demokratskega bloka z vsemi posledicami. G. Davidovič je imel včeraj v Bjelini govor, ki ga je g. Vukičevič moral či-tati z zelo mešanimi občutki. Davidovič je šefa vlade znova obdolžil volilnega terorja in neizpolnitve obljub. Pristavil je, da so demokrati dosedaj TX»trpeli, odslej pa ne morejo več. Z zahtevo, da se mora odslej jasno občutiti prisotnost demokratov v vladi, je Davidovič napovedal, da vlade ne bo naskočil fron-talno, ampak z zahtevo, da se demokratom izroči jačji vpliv v njej. In v zvezi s tem je podčrtal, da prihaja razširjenje demokratske zajednice na preko 100 poslancev (s pristopom SDS) in kasneje na preko 160 poslancev, pri čemer očividno misli na HSS. Napoved teh dogodkov in zahtev je v stvari že napoved vladne krize, četudi v blažji obliki. Izkušnja pa uči, da so krize, nastale v obliki zahtev po gotovih vplivnejših resorih, najtežavnejše. Ministrstvo notranjih del je od nekdaj sporno jabolko, ki daje vladi signaturo. Vidi se, da g. Davidovič iz njega izganja g Vukičeviča in hoče na tem mestu videti osebo, kateri demokracija zaupa. Istočasno, ko najavlja g. Davidovič zahtevo po ojačenju demokratskega vpliva v vladi in trka na možnost, ali bo za njim stalo nad 160 poslancev, mora g. Vukičevič skrbeti, da mu še pred 5. oktobrom ne izpodleti v lastnem klubu. Predvsem hoče iz njega odpraviti pašičevce, ki so mu nepomirljivi sovražniki in prete v klubu biti strastna opozicija. Ako marširajo deljeno, a z enakim ciljem, z radikalskim centrom, ki Vukičeviča miri, pri tem pa previdno čaka na svoj dan, vma radikalna opozicija proti Vukičeviču prav za prav večino v radikalnem klubu. Taka stvar se nekaj časa zakriva, a neprestano se rode nevšečnosti in strupena atmosfera sama privede do razkroja. Zaenkrat po skuša g. Vukičevič preprečiti vstop pa šičevcev v radikalni klub, a s tem izziva boj na vprašanju, v katerem je njegovo stališče zelo slabo in kjer bo imel proti sebi vse one radikale, ki že1" ohraniti edinstvo stranke. Lepi časi g. Vukičeviča gredo h kraju. Lahko je bilo izrabljati avtoriteto krone in v odsotnosti Narodne skupščine živeti od aprila do 5. oktobra. A ta dan nastopa svojo pravico drugi ustavni faktor. V raznih oblikah zahteva, da se z njim računa. In naj se °-a še tako skuša omalovaževati, tu je in preko njega ne more nihče. Združenje demokratov se v praksi že izvaja Beograd, 28. septembra, p. Današnja «Reč» poroča, da dobiva ideja Demokrat; skega bloka tndi med najširšimi sloji vedno trdnejša tla. Tako je dobil danes g. Pribi* čevič iz Bečkereka brzojavno vest, da je bil tam sklenjen med DS in SDS sporazum glede skupnega nastopa pri občinskih volit« vah. Obe organizaciji sta obenem sklenili najtesnejšo kolaboracijo za bodočnost, do', kler ne pride do popolne združitve. Razpust nadaljnih slovenskih društev v Italiji Gorica, 28. septembra o. Z utemeljitvijo. da so delovala proti interesom državnega reda je goriški prefekt razpustil še naslednja slovenska društva: Čitalnico na Grahovem ob Bači, Bralno in pevsko društvo Sv. Pavel v Go-jačah, Bralno in pevsko društvo Čaven v Crničah, Prosvetno društvo v Čmi-čah. Dramatični krožek v Vipavi, Telovadni odsek v Mimu. Vse imetje raz-puščenih društev so oblasti zaplenile. „V par dneh bo štela Demokratska zaiednica 102 poslanca" Pomemben govor Ljube Davidoviča o politični situaciji mokracija mora odločilno vplivati na državno upravo, napadi na g. Vukičeviča in njegov režim - De-Novi Beograd, 28. septembra p. Na shodu Demokratske zajednice v Bjelini (Bosna) je g. Ljuba Davidovič imel daljši govor, ki je vzbudil v vseh političnih krogih veliko pozornost. Povdarjal je med drugim: «Demokratska zajednica je pri ustanovitvi natančno vedela, kaj hoče. Hoteli smo, da gredo ljudje, ki mislijo demokratsko, skupaj. Ko smo bili razdvojeni, so imeli demokrati 35, muslimani pa 15 poslancev. Danes nas je 80 in mi smo sila, s katero je treba računati. Demokratska zajednica ne odklanja prijateljskih demokratskih organizacij, ako hočejo, da stopijo v nase vrste. Nasprotno, dobrodošli so nam. Ni daleč dan, ko bo Demokratska zaiednica štela nad 100 poslancev in v najkrajšem času celo 160 poslancev. S tem številom bomo lahko uspešno izvršili one posle, ki smo si jih postavili za svojo nalogo. Ne verujte, da v Demokratski zajednici ni edinstva. Služiti narodu in državi zna najboljše demokratska zajednica. Danes ni države, ki bi se ne upravljala in urejevala na demokratski način. Danes se mora povsod vprašati narod, kako želi, da se upravlja z državo. Mi zahtevamo široko samoupravo za občine, sreze in oblasti.« »Volitve se, žal, niso vršile tako. kakor smo želeli. Zahtevali smo volilno svobodo za vs? stranke in za vse poštene ljudi, ne pa poklone poedinim strankam ali ljudem. Ker se volitve niso vršile, kakor bi se bile morale, nismo dobili toliko mandatov, kakor nam jih gre. Zahtevali smo, naj vodijo volitve pošteni uradniki, ki se niso kompromitirali in ki se niso pregrešili zoper volilni zakon in svobodo volitev. To je bila naša pogodba, a oni (vukičevičev-ci) je niso izpolnili. Vukičevičev! ljudje niso hoteli dopustiti, da vodijo državne posle samo pošteni uradniki. Kadar smo stavili zahteve, so nam vedno obljubljali. da se bodo naše želje upoštevale. Mi se s tem nismo zadovoljevali in smo vršili kontrolo. Ko pa smo zasledili pogreške, so bili krivci zaščiteni in privilegirani, če so le imeli radikalno izkaznico.« »Vi hočete vedeti, kako je v vladi in kaj prinese bodočnost. Demokratska zajednica ostane na vladi in zahtevali bomo, da bo naše sodelovanje v vladi čim vidnejše ln jačje. Zahtevamo pa, da s« naš glas čuje. da se deluje tako, da bo koristilo narodu, da se preneha z nezakonitostmi in da se v vsakem državljanu vidi svobod- nega človeka. Nočemo samo podanikov, ki služijo vojski in plačujejo davke, marveč hočemo svobodne državljane. Ko smo stopili v vlado, smO»zahtevali, naj se takoj pozna in vidi, dff sodelujejo v vladi tudi predstavniki Demokratske zajednice. V teh petih mesecih se žal naše sodelovanje ni mnogo občutilo. Niso nas poslušali in niso sprejemali naših predlogov. To Je bilo... A od danes naprej bo drugače. Sedaj bo vlada morala ne samo poslušati, marveč tudi izvrševati naše predloge. Naše prebivalstvo, zlasti pa kmetovalci trpe pomanjkanje in so prezadolženi. Na podlagi podatkov, ki Jih Je zbral dr. Spaho, dolguje naš narod približno tri milijarde dinarjev in za ta ogromni dolg plačuje mnogo previsoke obresti« ki znašajo letno skoro eno milijardo. Naša prva skrb bo, da se ti dolgovi omilijo, raztegnejo na daljšo dobo let in da se zmanjšajo obresti. Ako kmetovalec omaga, potem bo tudi države konec.« Ko je končal g. Davidovič, je povzel besedo muslimanski poslanec Behmen, ki je zavrnil očitek, češ da dr. Spaho ustvarja versko fronto. »Mi bosanski muslimani n? potrebujemo verske fronte, ker imamo fronto jugoslovenske demokracije. Nato je napadal radikale, ki tekom osem let niso ničesar storili. Mi nismo z Davidovičem radi njegovih lepih oči, marveč radi njegovega dela. On je prvi, ki je vstal proti korupciji in proti brezvestnemu uradništvu. V 10 dneh bo štela Demokratska zajednica 102 poslanca! Govor g. Davidoviča, ki ga razlagajo kot napoved konca Korošec - Vukičevičevega režima in prevzema državne oblasti po demokratskem bloku, je izzval v vseh političnih krogih največjo pozornost in živahne komentarje, v vladnih vrstah pa novo nervoznost. Po nalogu g. Vukičeviča Je danes zopet odpotoval v Zagreb g. dr. Laza Markovlč z nalogo, da za vsako ceno pridobi radičevcc za sodelovanje z radikali. Akcija pa Je že vnaprej obsojena na neuspeh, ker i« HSS baš te dni objavila komunike, v katerem odločno odklanja z radikali vsako sodelovanje G. Vukičevič je ves dopoldne konferiral z radikalnimi ministri in zdnigimi svojimi političnimi prijatelji. Popoldne Je odpotoval iz Beograda in se vrnil še le kasno zvečer. Sirijo se vesti, da se Je mudil v Topoli pri kralju. Novinarji so se živahno zanimali za mnenje poedinih članov vlade, ministri pa so odklanjali vsako izjavo. Konferenca oblastnih skupščin Vlada je pripravljena prepustiti oblastnim samoupravam važne posle, noče pa istočasno prepustiti tudi dovoljnega dela državnih dohodkov Beograd, 28. septembra p. Danes dopoldne je bila otvorjena v dvorani finančnega odbora konferenca zastopnikov vseb ob- lastnih skupščin, ki io je sklical finančni minister, da se ž njimi posvetuje glede prenosa državne uprave na oblastne samouprave. Konference sta se udeležila tudi minister za poljedelstvo dr. Stankovič in minister za socijalno politiko dr. Gosar. Ljubljansko oblastno skupščino zastopa predsednik dr. Natlačen, mariborsko pa predsednik dr. Leskovar. Konferenco je otvoril z daljšim nagovorom finančni minister dr. Bogdan Marko-vič, ki Je v svojem govoru naglasil, da namerava vlada v smislu zakona o oblastni samoupravi izročiti oblastnim skupščinam čim več poslov, da tako na eni strani razbremeni državno upravo, na drugi strani pa razširi delokrog samouprav in iim omogoči kar najuspešnejše delovanje. Obenem s prenosom teh poslov bo država odstopila samoupravam tudi vse dohodke, ki so zvezani s temi posli. Minister za socijalno politiko dr. Gosar je nato poročal o akciji vlade za preskrbo onih pokrajin, ki so bile zadete po elementarnih katastrofah, minister za poljedelstvo dr. Stankovič pa je podal poročilo o stanju letošnje žetve, ki zaostaja povprečno za 35% za lansko, nekatere pokrajine pa izkazujejo celo primanjkljaj do 70%. V imenu zagrebške oblastne skupščine je govoril predsednik Josip Predavec, ki je v svojem govoru ostro napadel zagrebškega velikega župana, češ da se meša v delo oblastne samouprave in ga ovira. Finančni minister ie g. Predavca kmalu prekinil, češ da na to konferenco, ki naj ima predvsem gospodarski značaj, ne spadajo politične debate. Nato so govorili zastopniki ostalih oblastnih skupščin, ki so zlasti pevdariali potrebo cenenih kreditov za poljedelstvo. Na popoldanski seji je načelnik finančnega ministrstva in referent za oblastne samouprave g. Tosič podal izčrpno (poročilo o nameravanem prenosu državnih poslov na samouprave. Predvsem namerava vlada prepustiti oblastnim skupščinam skrb za ceste* narodno zdravstvo ln polje- delstvo. Ministrstvo za iavna dela bo obdržalo v svoji kompetenci samo strategič-no važne ceste. Iz ministrstva narodnega zdravja bodo izročene oblastnim samoupravam predvsem •• vse bolnice, zdravilišča, kopališča in razne humanitarne institucije. Ministrstvo socijalne politike bo prepustilo oblastem skrb za invalide. Iz re-sora ministrstva za poljedelstvo bodo dobile oblastne samouprave v prvi vrsti strokovno šolstvo. V zvezi s temi posli bo finančno ministrstvo prepustilo oblastnim skupščinam 163 milijonov dinarjev, ki so se doslej stekali v državno blagajno. Poleg tega pa namerava ministrstvo prepustiti oblastnim samoupravam tudi še razne druge šped-jalne državne dohodke. Po vladnem načrtu naj bi se ta prenos državnih agend na samouprave izvršil stopnjema tekom dveh ali treh let. O referatu g. Tosiča se Je razvila obširna debata, v katero so posegli zastopniki skoraj vseh oblasti. Govorniki so predvsem naglašali, da so dohodki, ki jih namerava vlada prepustiti samoupravam za uspešno izvrševanje prenesenih agend povsem nezadostni in da bi morala država v izdatnejši meri tudi materijelno podpreti samouprave, zlasti še, ker hoče prevaliti na nje baš najvažnejše agende, ki jih je mogoče smotreno izvrševati le, če je podana tudi potrebna finančna podlaga. Debata se jutri nadaljuje. Borba proti fašistični diktaturi v Španiji Madrid, 28. septembra, d. Več bivših ministrov je poslalo kralju spomenico, v ka. teri zahtevajo, naj se zopet vzipostavi ustav na vlada. Več odličnejših generalov pa je stavilo kralju predlog, naj poveri vladno predsedstvo generalu Berengueru, šefu kra. ljevega vojaškega kabineta. Tudi grof Ro« manones se je pridružil tej akciji Glavno akcijo opozicije pa vodi v Franciji živeči bivši ministrski predsednik Guerra, ki do* biva finančna sredstva iz Amerike Guerra velja splošno za najnevarnejšega nasprot« nika sedanjega diktatorja. Poštni minister o svojih načrtih Lepe besede, ki se ponavljajo že leta in leta. — Vlada vse samo namerava, a ne stori ničesar. — Misli tudi na komercijaliza-cijo pošte. — Odločno napoveduje samo eno: nove redukcije! Beograd, 28. septembra, p. Poštni minister I glednem času položiti 30 kabljev, s čimer bo gosp. Vlajko Kocifi je danes sprejel novinar- ' telefonski promet v znatni meri ugodil. To- je in jim podal daljši ekspoze o svojih načrtih. Uvodoma je naglasil, da pomanjkanje primernih uradnih prostorov zelo ovira redno poslovanje poštne uprave in da bo zato treba zgraditi skoraj po vsej državi lastna poslopja. Med drugim namerava poštno ministrstvo zgraditi monumentalno palačo za beograjsko pošto in poštno hranilnico. (Nujno potrebne zgradbe za Poštno hranilnico v Ljubljani gosp. minister ni omenil. Op. ur.) Največ poslopij pa je potrebnih v Južni Srbiji, kjer pošta 'doslej nikjer nima lastnih uradnih prostorov. Ministrstvo bo posvečalo potrebno pažnjo tudi vprašanju uradniških stanovanj. Vse te investicije se bodo izvedle deloma potom inozemskih posojil, deloma pa tudi s pomočjo Poštne hranilnice. V svrho izboljšanja poštnega prometa je predvidena nabava večjega števila poštnih avtomobilov za prevažanje in dostavljanje poštnih .pošiljk. Poštna uprava je sklenila pogodbe tudi z letalskimi družbami, tako da bo omogočen hitrejši poštni promet tudi z inozemstvom. Telefonski in brzojavni promet trpi zlasti na pomanjkanju primernih in dobrih zvez. Zato namerava (!) poštno ministrstvo v do- zadevni stroški so proračunani na 550 do 600 milijonov. Ker pa ima Jugoslavija po svoji geografski legi izredno živahen tranzitni promet, računa, da bo vse te investicije mogoče kriti tekom osmih do desetih let iz dohodkov od tranzitnega prometa Razen tega posveča poštni minister vso pozornost gradbi radio - postaj in bo še tekom prihodnjega proračunskega leta zgrajena med drugimi tudi radiostanica v Ljubljani, oziroma v Domžalah. Ker pa se je izkazalo, da poštna uprava v državni upravi ni tako rentabilna,, kakor bi bilo v interesu države potrebno in tudi mogoče, misli poštni minister na komercijali-zacijo pošte in telegrafa in upa, da bo to vprašanje kmalu rešeno. V to svrho bo v doglednem času odpotoval generalni poštui direktor v inozemstvo, da tam študira ta problem. Glede na potrebo štedenja in na splošno redukcijo državnega proračuna bodo tudi v področju poštnega ministrstva izvršene znatne redukcije. Predvsem se bo znižalo število poštnih direkcij od 8 na 5. Tozadevno se že vrše posvetovanja, a doslej ni sklenjeno še nič konkretnega. Burna otvoritvena seja zagrebškega občinskega sveta Veliko zanimanje za sejo. — «Sodelovanje» galerije. — Razve-Ijavljenje komunističnih mandatov. — Eksodus radičevcev. — Županska volitev odgodena na soboto Zagreb, 28. septembra, n. Danes popoldne I voljene mandate, ne pa samo tri. Vendar pa ob 4. se je vršila prva seja novo izvoljenega - "<• tn hnrIn tmrii interesi občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila verifikacija mandatov in volitev župana. Za sejo je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da bo radi napetosti med blokaši in radičevci zelo viharna. Seje se je udeležil tudi Stjepan Radič osebno; eden izmed prvih je stopil v dvorano ter se vsedel v prvo klop. Ker seja ni bila otvorjena točno ob napovedani uri, je začel Stjepan Radič glasno protestirali. Galerija je bila nabito polna in ker so imeli blokaši večino, ga je živahno zavračala in ga pošiljala v luknjo. Sejo je vodil in otvoril vladni komisar gosp. Uzorinac, ki je najprej prečital določbe o prisegi ter nato izvršil zaprisego članov občinskega sveta, pri verifikaciji mandatov je prišlo do zelo ostrih prepirov, v katere se je vmešavala tudi galerija. Ko je vladni komisar prečital odlok notranjega ministrstva o razveljavljenju treh komunističnih mandatov, je prvi govoril prizadeti komunist Krndelj, ki je obsojal to odredbo. V imenu SDS je podal izjavo dr. Juriša, češ da SDS ne odobrava postopanja ministrstva, ki bi bilo moralo, ako je to že potrebno, razveljaviti vse na komunistični listi iz- z ozirom na to, da ne bodo trpeli interesi občine zaradi zavlačevanja rednega poslovanja občinskega sveta, SDS iz tega ne bo izvajala konsekvenc, zahteva pa, da se njen protest proti kršenju občinske avtonomije s strani vlade protokolira. Nato je povzel besedo Stjepan Radič, ki je predlagal, naj občinski svet ne vzame na znanje odloka notranjega ministrstva glede razveljavljenja komunistinih mandatov. Naglasil je, da bo nova vlada, ki jo bo sestavil demokratski blok, sedanji občinski svet razpustila, če tega predloga ne sprejme. Blokaši so proti temu viharno protestirali in tudi galerija je delala hrupne medklice na račun gosp. Radiča. Radič je nato zahteval od vladnega komisarja, naj da galerijo izprazniti. Ker pa ta tej zahtevi ni ugodil, so radičevci 6 Stjepanom Radičem na čelu demonstrativno zapustili dvorano. Po daljši debati je bil nato razveljavljen tudi mandat občinskega svetnika Kurela, ki je bil izvoljen na listi stanovanjskih najemnikov, ker še ni dosegel predpisane starosti 30 let. Na predlog blo-kašev je bila nato volitev župana odgodena in seja zaključena. Za volitev župana bo sklicana v soboto posebna seja. Pred rekonstrukcijo Baldwinove vlade Lordu Baliourju naj bi sledil lord Percy. — Tudi položaj Bald- wina samega omajan? London, 28. septembra, sd. V kabinetu se pričakujejo važne izpremembe. Iz kabineta bi izstopil ne samo Balfour, temveč tudi delovni minister sir Steel - Maitland. Govori se tudi o tem, da bo Chamberlain izstopil iz kabineta. Baldwin sam je v zelo težavnem položaju. Ako bo na strankinem kongresu konservativcev v Cardiffu ugodil želji vele-industrijalcev glede zaščitne carine, postane konflikt vlade z Robertom Cecilom in njegovimi prijatelji akuten. Od desnega krila konservativcev grozijo Baldwinu na kongresu nevarnosti, ako bi skušal uresničiti svojo obljubo, ki jo je dal pred zadnjimi volitvami, namreč da se bo volilna starost žensk znižala od 30 na 21 let Kakor poroča cManchester Guardian>, se govori o tem, da bo Baldwin najbrže naslednik lorda Cecila kot špecijalist za vprašanja Društva narodov v kabinetu. Predsednik tajnega sveta Balfour se namerava popolnoma umakniti in ga bo nadomestil sedanji prosvetni minister Percy. Percy se je zaradi svojih reakcijonarnih govorov zelo osovražil pri učiteljstvu in bo bržkone prestopil iz liberalne v konservativno stranko. Prosvetno ministrstvo bo prevzel bivši finančni sosveto-. valeč Poljske Young, ki je že ponovno zastopal Anglijo v Ženevi. Odstop lorda Bal-lourja, ki je bil eden največjih nasprotnikov protiruske politike sedanje vlade, znači velik prestiž vlade. Pomirjenje med Francijo in Nemčijo Francoska vlada za mirno presojo vprašanja o vojni krivdi. — Tudi v Berlinu naglašajo skupnost interesov iz Ženeve zelo pomirljiva poročila, ki do. kazujejo, da Hindenburgov govor ni rodil Pariz, 28. septembra, d. Razgovori med Briandom in dr. Stresemannom v Ženevi so napravili v Parizu najboljši vtis. Iz krogov zunanjega ministrstva se je priporočala no« vinarjem kar največja rezerva v polemiki o vojni krivdi, da bi se z nepotrebno ostrostjo ne poslabšali odnošaji med Fran« cijo in Nemčijo. Opažati je, da se je raz. burjenje, ki ga je izzval Hindenburgov go* vor v francoski javnosti, že znatno poleglo. Listi pišejo zelo objektivno in povdarjajo, da tvori vprašanje vojne krivde, enega naj« večjih prepadov med obema državama. Na« glada jo pa, da je za Francijo to vprašanje že rešeno in da bi načetje tega vprašanja značilo nov napad na evropski mir. Za Nemčijo pa priznanje krivde ni dosti vred* no, ker je več ali manj izsiljeno pod težo versajske mirovne pogodbe. <*Echo de Pa« ris» naglaša, da je poravnava med Francijo in Nemčijo nemogoča, dokler bo vztrajala Nemčija na tem, da odloča o vojni krivdi kako posebno sodišče. Socijalisti čnijisti na* glašajo, da bo za Francijo in Nemčijo naj. bolje, če se vprašanje vojne krivde sploh za vedno ukine, ker je vsaka diskusija o tem za ohranitev miru zelo opasna. Berlin, 28. septembra, d. Oficijozna «Tag« liche Rundschau®, ki velja kot glasilo zu» nanjega ministra dr. Stresemanna objavlja slabih posledic. List naglaša potrebo po od« stranitvi nesporazumov in povdarja, da Hin denburg očividno ni imel namena izzvati kako polemiko, kakor bi se to lahko sodilo o govoru belgijskega ministrskega predsed. nika. V ostalem pa naglaša, da so skupni interesi Nemčije in njenih zapadnih sose« dov mnogo močnejši, kot pa umetno ustvar« jeno razburjenje. Novi fašistični naklepi! Rim, 28. septembra. L Predsnočnjim je sprejel glavni tajnik fašistične stranke Tu« ratti tržaškega tajnika inž. Cobola. Raz. pravljaia sta o vprašanjih, ki se nanašajo na tržaško mesto in na probleme Julijske Krajine. O vseh teh vprašanjih je dal glav. ni tajnik Turatti inž. Cobolu važna navo. diia. Inž. Cobol se je sestal pri tej priliki tudi z državnim podtajnikom Suvichem in s podtajnikom fašistične stranke Sarac« cijetn. Naši odnošaji z Grčijo Atene, 28. septembra, (be.) Grško»jugo« slovenska pogodba bo podpisana takoj po prihodu Kafandarisa m Mihalokopuioea. Ljubljana pred odločitvijo! Glavna sovražnika Ljubljane sta abstinenca naprednih volilcev in cepljenje glasov gospodarski in socijalni komunalni program brez težkih ovir le, če dobi v občinskem svetu krepko večino in krepko zastopstvo za svoje predloge. Sest list se poteguje za glasove ljubljanskih volilcev. Ali je to potrebno? Kako naj gre voz gladko naprej, ako ga bodo vlekli na šest strani? Baš zato pa treba, da se ljubljanski volilci z ogromno večino odločijo za Napredhi blok, da se bo lahko mirno posvetil smotrenemu delu v občinski samoupravi! Pri nedeljskih volitvah se vrši glavni boj med Naprednim blokom ln Plrc-Pustovo SLS. Kar je vmes, samo slabi in zatemnuje resnično odločitev in kvari čisto bodočnost Dr. Ravnlharjeva lista si je pa že v naprej pritisnila pečat klerikalne liste, ker se je za volitve tudi formalno vezala s Pirčevo in Pustovo listo. Vsi, ki so siti Pirc-Pustovega cirkusa na magistratu, bodo v nedeljo brez izjeme vrgli kroglico v tretjo skrinjico. Prvo pravilo vojske, ki hoče zmagati, je: ne cepi moči! Glasovi, oddani za postranske liste, so izgubljeni in slabe delamožnost bodočega občinskega sveta in naše večine. Proč z brezbrižnostjo, proč z osebno animozn ostjo! Imejmo vsi Ljubljančani pred očmi le procvit naše bele Ljubljane, zato pa na delo za popolno zmago napredne LJubljane! Vsi disciplinirano na delo od moža do moža, od volllca do volllca! Danes vsa Ljubljana razume, da gre pri nedeljskih občinskih volitvah za to, ali se bosta z njo igrala Pire in Pust in razkrajala njeno blagostanje, ali pa pride na magistratu do trdnega naprednega režima, ki se bo zavedal vse odgovornosti Ljubljanski volilci in to tudi številni pristaši SLS natanko vedo, da taki ljudje, kakor jih pošilja vodstvo SLS na magistrat, Ljubljani In Ljubljančanom samo škodo delajo, ld Jo potem drugi plačujejo. V nedeljo se Pire in Pust zanašata na dva svoja zaveznika: na brezbrižnost naprednih Ljubljančanov, ki se izraža v volilni abstinenci, in pa na množino raznih kandidatnih list, ki zavajajo v cepljenje glasov. Ta ali oni govori, češ, da za njegov glas ne gre. Vsak poedini glas je vele-važen in baš v Ljubljani se je to že pokazalo pri parlamentarnih volitvah 1. 1907., ko je prišel napredni kandidat v ožje volitve samo radi enega glasu. Tudi zadnje skupščinske volitve so dokaz, kako silno važen Je vsak glas. Grd greh proti Ljubljani zagreši, kdor ne žrtvuje za njen prospeh niti pol ure, ki jo zahteva volilno opravilo. Volilna pravica je za zavednega državljana obenem volilna dolžost. Kdor je ne vrši, greši tudi proti svojim lastnim interesom. Kdor se vzdrži volitev, je prav tako kriv slabih posledic, kakor oni, ki odda svoj glas za najslabše kandidate. Drugi zopet ne razumejo, da bo mogla Ljubljana izvršiti svoj napredno - Beogradu pogačo, Ljubljani drobtinico Kako je SLS poskrbela za nove stavbe Po kleroradikalnem finančnem zakonu so nove hiše v Beogradu oproščene vseh, po ostalih mestih pa le malega dela davkov Poročajo nam: V zadnjem času je pričel predrzno lagati, da so nove stavbe po zaslugi SLS oproSčene davkov in da je s tem dr. Gosar pokrenil akcijo, ki bo stanovanjsko vprašanje v najkrajšem asu sploh odpravilo z dnevnega reda. V resnici pa je stvar z novimi hišami nekoliko drugačna. Nove stavbe so oproščene vsakega davka samo v Beogradu. Nove stavbe po ostalih mestih naše države pa niso oproščene vseh davkov, marveč samo najma-rine, ki znaša n. pr. v Ljubljani samo 12 % od ocenitve. Plačevati pa morajo vse državne pribitke ln doklade: 70 % državni pribi-lek na najmarino, 80 % linearni pribitek, invalidski davek (12 % + 70 %) in komor-sko doklado. Oprostitev 12 % najmarine je torej minimalna. Večina davkov je ostala nespremenjena. Davkov proste so nove stavbe samo v Beogradu. Taka je najnovejša modrost klerikalnega inticentralizma. Opozarjamo na klero - radikalni finančni zakon, ki določa ▼ tej zadevi: Slovenije in Slovencev in k poglavju o stanovanjski mi-zeriji, ki so jo reševali klerikalci s tem, da so Beograd oprostili vseh davkov, ljubljanskim lastnikom novih hiš pa vrgli le drob tinico. za Ljubljano In Ljubljančane, da se Je otresla talcih »komunafaih politikov«, kakor sta gg. Pire in Pust. 0 žlahti na magistratu Na včerajšnjem shodu Naprednega bloka v gostilni pri Košaku je gosp. Josip Turk na očitke «Slovenca», da je bivši gerentski svet oddal prostore užitninskega linijskega urada na glavnem kolodvoru carinskemu posredniku gosp. Rajku Turku, upravičeno povda-ril, naj ne hodijo na solnce tisti, ki imajo sami maslo na glavi. Dr. Dinko Puc, ki je tudi omenil to stvar, pa je ugotovil, da je imela poprej dotične prostore v najemu železnica, ki je plačevala sanje samo 500 Din na leto. Ko jih je železnica opustila, so bili več mesecev prazni, ker se tanje ni javil noben reflektant Končno so bili . oddani gosp. Rajku Turku za 4400 Din letno pod pogojem, da se najemnina lahko sviša, ako se valutne razmere izpremene. Dotični prostori, ki se nahajajo v I. nadstropju omenjenega poslop ja na železniškem (1) svetu, so majhni in povsem neprikladni za vsako drugo podjetje. Za stanovanje niso primerni in bi na njihovo uporabo v ta namen tudi železnica ne pristala, še manj pa za trgovino, odvetniško pisarno, ali branjarijo, ali sploh za kako obrt, ki nima ničesar opraviti z železniškim prometom. Sicer pa je gosp. Rajko Turk prav tako davkoplačevalec kakor kak drug Ljubljančan in ima prav tako pravico do najemanja mestnih prostorov, ako so na razpolago, kakor vsakdo drugi, posebno še, če so pri tem zavarovani interesi občine, ki mu je oddala samo prostore, za katere se ni nihče interesiral. Ta ugotovitev je izzvala | med zborovalci splošno odobravanje, kar je le dokaz, da klerikalna codkritja o žlahti bivših gerentov» niso dosegla svojega namena, tem manj, ker je splošno znano, kako je član sedanjega sveta spravil svojega brata s povsem nezadostno kvalifikacijo v mestno službo, drng" član sosveta pa svojo hčerko. Organizirani gostilničarji za listo Naprednega bloka Pravkar izišla številka »Gostilničarja« objavlja na vse organizirane gostilničarje v LJubljani naslednji poziv: Iz spisov v današnjem listu razvidlte, sicer pa sami na sebi najbolj občutite, kako postopajo komisarji, gerent in vsi teh vrst oblastniki z našo ubogo gostilniško obrtjo. Da pridemo enkrat ven iz tega nevzdržnega stanja neprijateljskih strank v občini, Je v interesu našega gospodarstva, da volite v občinski zastop mesta LJubljane vsi kot en mož listo gospoda dr. Puca, na kateri bo izvoljen tudi zastopnik gostilničar-stva, naš zavedni In neustrašni tovariš g. Ivan Dachs. SLS naznanja na lepakih, s katerimi vabi po ljubljanskih ulicah na svoj unionski volilni shod, da bodo na tem shodu govorili gg. dr. Korošec, dr. Gosar, prof. Jarc in Terseglav. Na lepaku smo zaman iskali imen gg. Pirca in Pusta, dasi sta ta dva gospoda edina klerikalna komunalna politika. Njima je SLS poverila svoje zastopstvo v sosvetu vladnega komisarja, onadva sta predistinirana. da vodita delegacijo SLS v bodočem občinskem svetu. Če bi kdo smel in moral na volilnem shodu SLS za občinske volitve govoriti, bi torej bila v to poklicana gg. Pire in Pust, kajti g. dr. Korošec lahko govori kar hoče, minister dr. Gosar lahko pripoveduje to ali ono, g. Terseglav istotako, pa vse to je bob v steno, ker odločilno m mero-dajno besedo v bodočem občinskem svetu bosta Imela samo gg. Pire in Pust Baš o teh dveh gospodih pa je ljubljanska Javnost sHšala toifko zanimivega, da bi jih volilci radi videli in slišali, tako za naprej, kakor za nazaj. Volilci so zlasti radovedni, če hočeta tudi še naprei tako gospodariti, kakor sta gospodarila kot sosvet-nika. Iz dejstva, da ju je SLS na vabilih za volilni sbod zbrisala kot govornika, pa se da upravičeno Oklepati, da gg. Pire in Pust tudi že vodstvu SLS presedata. Pustove manipulacije a svežimi tramovi pri mestnih stanovanjskih hišah ter glasovi, ki se širijo po mestu o prijateljstvu g. Pirca z g. Cveridom, niso le razkačfli krščanske so-cijallste, marveč tudi druge pristaše SLS, taiko da je vodstvo bfk> primorano črtati gg. Pirca ta Pusta kot govornika ter poklicati na zadnji volilni shod samega dr. Korošca, kakor tudi angažirati kot govornike druge gospode, U se nikdar niso ba-vlll s komunalno politiko, a kaj šele z ljubljanskimi občinskim zadevami! Politične beležke Salezijanci in volitve V riredi 4 oktobra v Ljubljani svoj koncert, ki nam obeta poseben umetniški užitek. Novosti milanske Scale. Vodstvo milanske Scale je v predstoječi novi sezoni prevzel zopet dirigent Toscanini. Gledališko vod. stvo pa ne obeta prevelikih iznenadenj. Edini novosti, ki prideta na oder, bosta: Pizzet tijeva opera . Giordanova opera «Kralj> je odložena; mesto nje se bo morda izvajala «Sibirija>, katere tretje dejanje je komponist popolnoma predelal. Med gostujočimi dirigenti omenja vodstvo zavoda na prvem mestu Ribarda Straussa, ki bo večkrat dirigiral svojo . Kje se bo delo izvajalo, še ni znano. Repertoar beograjske opere in drame beleži ta teden nastopna dela: Pirandello: Henrik IV., čajkovskij: Onjegin. Beaumar-chais: Figarova svatba, Stankovič: Tašana, Puccini: Boh&me, Manners: Pegica, Savoir: Krotilec, Mascagni: Cavalleria rusticana, Borodin: Polovecki plesi, Nušič: Pot okolu sveta. Zagrebška opera je uprizorila na čast nemškim publicistom dve domači baletni predstavi, in sicer: Baranovicevo tSrce iz lecta* ter Luja Šafraneka-Kaviča z altistko Marto Pospišilovo v naslovni ulogi. se igrala v sobi. Kakor da bi satan posegel vmes s svojo rdko m vplivom, je starejši Joca nagovoril mlajšega Kosto, da se igrata vojake. Popadel je očetovo puško, velel mlajšemu bratcu, naj se .postavi v kot, pomeril je vanj in ga — ustrelil v glavo. Vsi v rodbini so zatrjevali, da že mesec dni ni bilo pri hiši nobene patrone. Torej, kakor da jo je sam vrag vtaknil v smrtonosno cev! Nesrečnega Kosto so pokopali. Kmalu pa je začel hirati tudi Joco, ki ga je v otroški duši silno pekla vest in ga je še posebno uničevala zbadljivost drugih otrok, ki so mu venomer očitali, da je morilec la-. stnega brata. Tako se je Ugodilo, da so čez par let tudi Joco položili v isti grob. Starši so kmalu nato postavili nagrobni spomenik, v katerega so hoteli vstaviti sliki obeh sinkov. Toda našli so samo Jocovo, dočim fotografija Koste nikjer nikoli ni obstojala. Zadnje tedne se je začela na Jocini sliki pojavljati fenomenalna izprememba. Na prsih Joče se je pojavila glava ustreljenega Koste. Starši so bili zaprepaščeni. vendar niso marali verjeti, da bi se dogajal čudež. Odstranili so Jocino sliko, dali napraviti novo in vtaknili so io v čvrst okvir pod steklo. Toda čez nar dni se je slika Koste ponovno pokazala na istem mestu, samo s ti razliko, da je sedaj bilo videti tudi rano na glavi. Odstranili so tudi to sliko in vstavili tretjo. Zama^. Zopet se pojavlja glava mrtvega Koste, še bolj sveža, bolj plastična in tako jasna, da zares preseneča. Iz Zemuna in Beograda, od blizu in daleč, prihajajo radovedneži, med njimi ljudje, ki se bavijo z okultistionimi pojavi, pa tudi skeptiki. Pojava ne more nihče razložiti. Posebno zanimivi so tudi fotografični posnetki. Dočim fotografska plošča lepo re-producira podobo ubijalca Joče, se ona druga glava nesrečnega Koste vidi na posnetkih samo kot slaba kontura, dasiravno je na spomeniku videti prav tako jasna, ostra in plastična, kakor originalna fotografija. Strašna nesreča železniškega delavca v Domžalah Delavca Josipa Krajnerja povozil tovorni vlak. Domžale, 28. septembra Danes okoli 17. popoldne je povozil tovorni vlak 291etnega postajnega delavca Josipa Krajnerja. Kolesa so mu strla eno nogo v stegnu, drugo pa v stopalih. Ponesrečeni Krajner je z več tovariši popravljal progo. Vlak vozi na tej progi zelo počasi, zato je toliko bolj zagonetno, kako je prišel Krajner pod kolesa. Dočim so se Krajnerjevi tovariši pravočasno umaknili s tira, je bil Krajner menda zatopljen v svoje delo. misleč, da se bo lahko še dovolj zgodaj umaknil. V tem pa je že hotela nesrečna usoda, da so ga kolesa prijela in mu zdrobila obe nogi. Ponesrečenec kljub strašnim bolečinam ni izgubil zavesti. Poklical je na pomoč tovariše, ki se niso niti najmanj nadejali, da se bo njihov drug ponesrečil. Prenesli so ga na kolodvor Domžale, kjer so mu obe nogi obvezali in preprečili izkrvavljenje. Ranjenec se je obnašal junaško. Na kolodvoru je ostal dcbro uro, ker so čakali na osebni vlak, s katerim so ga odpravili v ljubljansko bolnico. Kakor nam ponoči javljajo iz bolnice, je Krajner še vedno pri zavesti, jutri mu bodo morali obe nogi amputirati. Josip Krajner je doma iz Žalne na Dolenjskem, poročen ter družinski oče. Njegova družinica stanuje v Domžalah. Lahko si Je misliti, kako silno so se prestrašili njegovi domači, ko jim !e bila sporočena tragična vest o nesreči, ki je zadela njihovega red-nika. Z ubogo družino sočustvuje vsa okolica. Zaslišanje trgovke z dekleti Cilke Sladovičeve Odpravljanje deklet v iavno hišo v Slavonski Brod. — Lastnik javne hiše Šlang Iskal dekleta po bolnicah. Zagreb, 28. septembra Pred kratkim smo poročali, da so odkrili v Zagrebu trgovino z dekleti. Glavni krivec zasebnica Cilka Sladovičeva je sicer pravočasno pobegnila iz Zagreba, bila pa Je kaj kmalu aretirana skupno z zakoncema Ano in Ivanom Slangom, lastnikoma Javne hiše v Slavonskem Brodu. Te dni so Sladovičevo zaslišali na temelju obsežnega dokaznega materijala. Na ovadbo mladenke Margarete H. ki so Jo odvedli v Šlangovo Javno hišo v Slavonski Brod, se Sladovičeva zelo spretno zagovarja. Pravi, da se je z Margareto seznanila pri svoji prijateljici Josipini Zupančičevi. Margareta ji Je potožila, da Je brezposelna in da si ne more najti službe. Sladovičeva ii ie povsod iskala nameščenja, toda bilo ie vse zastonj. Ob neki priliki se je Margareta izrazila, da bi hotela odpotovati v Slavonski Brod, kjer ima več svojih stvari pri svojem bivšem poslodajalcu Gold-bergu. Ker ni imela denarja, jo je Sladovičeva opozorila na Šlanga. obenem pa pristavila, da ji ni potreba stopiti v njegovo javno hišo. Kmalu zatem sta se obe sestali s Šlangom. Sladovičeva ga je prosila, naj vzame Margareto v službo, Margareta sama pa je priporočila Šlangu neko svoio prijateljico, ki je hotela odpotovati ž njo. Domenili so se, kje se bodo sestali, nakar je šlang predal Sladovičevi naslov neke mladenke Jelke z naročilom, naj jo poišče in rmi potem sporoči, kakše postave je, ker mu je pisala, da hoče stopiti v niegovo iavno hišo Sladovičeva energično zanika, da ne bi Margareta vedela, da potuje v javno hiša Podobno se zagovarja pri vseh drugih Primerih. Dognano je. da je odpravila v razne javne hiše okoli 20 deklet. O Šlangu in o njegovi ženi pravi Slado- vičeva. da ju pozna že zelo dolgo. S Šlangovo ženo se je že večkrat zdravila v bolnici zaradi spolnih bolezni. Šlang je pogosto prihajal v njeno stanovanje z naslovi raznih deklet, o katerih se je potem ona informirala, kakšne vnanjosti so, nakar mu ie poročala. Sicer pa si je po izpovedi Sladovičeve iskal Šlang dekleta za svoio javno hišo največ v bolnicah, vendar pa ne takih, ki so že bile v javnih hišah. Nadaljno zasliševanje Sladovičeve in ostalih krivcev bo brezdvotnno razkrilo še marsikatere tajnosti, o katerih zagrebška policija do sedaj še ni imela trdnih dokazov. Roparski napad na Jugorju v Gorjancih Napadalca, ki sta oropala »Anjerlkanca«, sta že pod ključem. Metlika. 28. septembra V nedeljo zvečer je popival v gostilni Štubler v Jugorju v večji družbi »Amerika-nec« Jakob Miklavčič, doma iz Maline pri Semiču. Pred kratkim se ie bil vrnil iz Amerike in je bil za mizo prav dobre volje. Vsej družbi je plačeval pijačo, saj je imel pri sebi okrog 5.000 Din, ki jih je dobil pred par dnevi iz Amerike kot obresti od naloženih 4.000 dolarjev, ki si jih je tekom let prihranil. Okrog l ponoči se je Miklavčič napotil proti domu. Na potu med Jugorjem in Se-rmičem pa sta ga na samoti napadla dva neznana moška, ki jih zaradi teme ni mogel spoznati. Roparja sta Miklavčiča najprej pretepla, ga vrgla čez dva in pol metra visoko škarpo, skočila za njim, nakar ga je prvi držal za roke in mu tiščal z robcem usta, da nI mogel kričati, drugi pa mu je s silo iztrgal iz notranjega žepa listnico, v kateri je imel 4.370 Din. Roparja sta po izvršenem dejanju izginila, obnemogli Miklavčič pa Je ves obtolčen ležal do drugega dne v jarku. Šele proti jutru se je s težavo privlekel nazaj v Jugorje. O napadu je bilo takoj obveščeno orož-ništvo v Metliki, ki je nemudoma odredilo preiskavo. Narednika Erzetič in Kastelic sta se takoj podala na zasledovanje neznanih storilcev in posrečilo se jima je, da sta že tekom ponedeljka izsledila oba napadalca. Rop sta izvršila 15letni hlapec Fran Pro-senik iz Hrašpa in neki Jože Kovačič iz Mihovca, občina Št. Mihel-Stopiče. Pri njih so našli še ves oropani znesek z listnico vred. Oba sta bila izročena okrajnemu sodišču v Metliki. Pride! Prvi velefilm nove sezijel Pride! Knez črnih gora KINO «DVOR». 1> v vv • Beračevo maščevanje s požarom Celje. 28. septembra K požarni v Kasazah pri Celju nam še Poročajo: V nedeljo, 25. t. m. ob 13. je izbruhnil ogenj v hlevu posestnika Martina Šribarja v Kasazah pri Celju in upepelil blizu stoječi kozolec. Ogenj ie bil očitno podtaknjen. Požiga je osumljen 81letni berač Janez Lenart, ki je prišel opoldne k Tereziji Dobo-vičnik v kuhinjo prosit milodarov. Sama reva, ga je zavrnila, češ, da mu nima nič dati, ker je siromašna. Lenart se je podal iz kuhinje proti ozadju hiše k "hlevu. lOletnl deček France Petrovič ie ležal pod lipo za hišo in opazil da je Lenart, ležeč na travi poleg hleva, držal v rokah vžigalnik, ki ga je polnil z bencinom. Petrovič, nič hudega sluteč, je šel h kosilu. V kratkem je zaslišal zunaj nekaj pokati, nakar je odšel ven !n opazil, da gori vlev, Lenarta pa je videl bežati proti Grižam. Lenart je znan kot nasilen berač, ki Ima že marsikak greh na sebi. Orožništvo. ki mu ie bil dogodek tako! naznanjen, ga ie zasačilo v Žalcu, aretiralo in oddalo v zapore okrožnega sodišča Strela povzročila požar Št. Vid pri Stični, 27. septembra Malo naselje Osredek, ki leži v šentviški občini pri Stični, je bilo letos že drugič središče elementarnih nezgod. Poleti Je divjala nad vso okolico strahovita toča, ki je pobila kmetovalcem vse pridelke, jesensko neurje pa je zažgalo ob 20.30 poslopje Antona Ceglarja na Osredku št 7. PogtAo-nosna strela je udarila v pod, ki je bil s slamo in senom napolnjen. Ker ie bila stavba tudi samo s slamo krita, se ie ogenj v trenutku razširil, da je bilo vsako gašenje nemogoče. Komaj so rešili živino. Ogenj se je oprijemal tudi že bližnje kajže, kjer sta- Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Pikantna veseloigra Dunajska Eva Mady Christians, Vivian Gibson, Georg Aleksander, Siegfried Arno. Telefon 2730 Kino «Dvor» Pride: «Hsrry Liedtke »KNEZ ČRNIH GORA». nujejo starši po nesreči prizadetega Ceglarja. Tu je pogorela vsa streha. Anton Ceglar, lastnik naselja, je težko prizadet, saj mu je poleg navedenega poslopja, ki je pogorelo do tal, tudi vse kmetiško orodje po požaru uničeno. Zavarovan je pri »Sla-viji« za malenkostno vsoto 200 Din, medtem ko je vsa škoda cenjena preko 50.000 Din. Navedeni primer ponovno dovolj jasno priča, kako zapade naš kmet v bedo in obup, ako ga obišče podat Nekdanji malenkostni zavarovalni zneski pač niso v nika-kem razmerju z današnjo denarno in stvarno vrednostjo. Pa marsikoga še ne izuče žalostni zgledi. Cim pa občuti škodo na sebi. je za kes, žal, že — prepozno. VESELIT-E-SE kostuma SAJ-ST-C-KUPIL, PLETENINO KAT-S RO-VFINIK^LITETl Ifffi % I IN-TRPEZNE.M . __ NE-NADKRILJU JE-NOBEN SUGENIZDELEK Zveza Slovenije z morjem Odbor za zvezo dolenjskih železnic iz Ko čevja in Črnomlja preko Suhovdola z reško progo je te dni izdal proglas slovenski javnosti, v katerem poziva Slovence brez razlike strank, da se združijo in enkrat kategorično zahtevajo začetek gradbe zveze Slovenije z morjem po Klodič-Hrovat-Kavčičevem skupnem načrtu, za katerega so se z-rekli: večina slovenskih občin, gospodarske korporacije in zastopniki' vseh političnih strank ob priliki zborovanja v Novem mestu dne 10. januarja 1926. Glede prednosti te proge se odbor opira na izvajanja priznanega geologa univ. prof. dr. Kossmata iz Leipziga, ravnatelja geološkega instituta v Budimpešti Lajosa, na ugotovitve komisije geologov (univ. proL gg. Lukoviča in Kocha), ki sta bila v juliju t. I. na licu mesta pregledala teren vseh v poštev prihajajočih prog in končno na rezultat komisije železniškega ministrstva, ki je prav tako v juliju t. 1. na terenu proučila trase za zvezo Slovenije z morjem. Univerzitetna profesorja gg. Lukovie in Koch sta namreč ugotovila, da se Musi-lova proga nahaja od Kaptola do Brod Mo-ravic (30 km) izključno v karbonskem .labilnem terenu, zaradi česar iz geološkega sta lišča nikakor ni priporočati, da gre tudi od Zupnekove proge (Kočevje—Čabar—Delnice) polovica trase skozi karbonske formacije, zato tudi te proge ni priporočati, in da leži vsa trasa Klodič-Hrovat-Kavčičeve proge (razen zadnjih 150 m) v terenu, ki je po svojem morfološkem značaju brez posebnih terenskih in geoloških težkoč. Komisija inženjerjev, poslana od ministrstva za promet, je na licu mesta proučila vse v poštev prihajajoče trase, vendar ni dosegla zaželjenega rezultata. Izrekla se namreč ni niti za eno niti za drugo variian-to. priznala pa je, da je Klodič-Hrovat-Kav-čičeva proga v interesu vse Slovenije, n:M-tem ko so druge samo lokalnega značaja. Dalje se odbor opira na oddvojeno mišljenje univ. prof. inž. Alaeeviča, člana omenjene komisije ministrstva za promet, ki je napram v poštev prihajajočim varjantain zavzel naslednje stališče. Župnekove proge ne more priporočati zaradi velikih terenskih težkoč, ki predstavljajo nevarnost za gradbo, dalje ker bi bila ta proga zelo draga in v daljših delih zaradi plazoviti.sti tal nesigurna in ker je v neposredni bližini državne meje. Glede Musilove proge (Kočevje—Brod na Kupi—Brod Moravice) se strinja z mišljenjem ostalih članov komisije, da je ta trasa neiivedljiva posebno zaradi popolne nesignrnosti in labilnosti tal. Ostane še tretja varjanta Klodič-Hrovat-Kavčičeva proga, ki pelje skozi čvrst in siguren kraški teren in je po njegovem mnenju dobro položena. Stroški njene gradbe bodo nesporno manjši od vseh ostalih var-jant, kljub dvema velikima objektim.i (vija-dukt preko Kolpe in tunel skozi Lovnik, ki pa se nahaja v dolomitu in apnen?u). Ta proga je tudi vojaško najbolj zaščitena. Važno je tudi, da se ima proga prikljaiiti na .za vse potrebe prometa zgrajeno postajo Srpske Moravice, ki ima 19 tirov, kurilnico in vse ureditve velike dispozicijske postaje. Inž. Alačevič zato predlaga, da se !a trasa vzame za podlago detajlnega študija in izvedbe projekta, ker je nesporno najboljša od vseh predloženih varjant. NAJBOLJŠE, NAJTRPEŽNOSt ZATO NAJCENEJŠE Domače vesti * Premestitve bi imenovanja ukaznih železniških uradnikov. >S!ažbene Novinec št. 217 z dne 26. septembra t L objavljajo tri ukaze ministrstva saobračaja o premestitvah in napredovanjih ukaznih železniških uradnikov pri generalni direkciji državnih železnic in vseh oblastnih direkcijah. Zadnji ukaz z dne 16. t m. — ostala dva sta datirana z dnem 10. Julija in smo imenovanja s tema ukazoma že objavili — postavlja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v gradbeno odelenje inž. Adolfa P a 1 i e g e j a (Lebna?), uradnika I.-6, dosedaj pri progovni sekciji Maribor, glavna proga; dalje na postajo Ljubljana gl. kol. Antona D o r r e r j a, uradnika II.-2 a, do-stdaj uradnika saobračajnega odelenja pri direkciji, in končno pri direkciji državnih železnic v Subotici za šefa oostaje Vel. Be-čkerek - Bečej Franca S e n i č a r j a. uradnika 1I.-26, dosedaj postajnega načelnika na Pragerskem. * Iz diplomatskih krogov. Naš pariški poslanik g. Spalajkovič je sinoči odpotoval iz Beograda nazaj v Pariz. Popoldne je bil sprejet na dvoru v avdijenci. — Albanski poslanik g. Cena beg je sinoči odpotoval v Prago, kjer bo izročil svoja akreditivna pisma. Popoldne je posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča in ostal pri njem v daljšem razgovoru. * Prevedba kronskih orožniških vpoko-Jencev. Iz Beograda poročajo, da so vsi veliki župani pooblaščeni, da sami prevedejo na svojem teritoriju vse kronske orožniške vpokojence v dinarske. Poleg tega je naprošeno vojno ministrstvo, da uredi pokojnine orožniških oficirjev ali njih vdov in sirot. * Šolanje naših dijakov v Češkoslovaški. Zveza Jč - Lig obvešča naše državljane-ablturijente, da znaša vpisnina na univerzah v ČSR 60 Kč, na tehnikah 40 Kč. Šolnina znaša na univerzah 12 Kč na uro za vpisani predmet, na tehniki pa 600 Kč za dva semestra. Predavanja se prično 1. oktobra. V Jugoslovenskem dijaškem kolegiju v Pragi so na razpolago stanovanja za 80 dijakov. Privatne sobe se dobijo za 300 Kč. Hrana pa se dobi dnevno za 8 Kč. * Kako naj pišemo: življenjski ali živ-ljenski, srezki ali sreskl? Zabavno je gledati. kako pisava omahuje. Preden se torej ustvari znani usus tyrannus, vedimo, da je edino pravilna oblika življenjski, ravno tako kakor od samostalnikov premoženje premoženjski, od stanovanje stanovanjski. Od samostalnika srez je pridevnik sreski (iz srezski, sresski, sreskl), toda knjigove-ški (od knjigoveza) in viteški od vitez. A. D. * Ali je Ljubljanski konservatorij manj vreden? Iz kroga glasbenikov smo prejeli: V načrtu revizije uradniškega zakona so navedeni med drugim tudi dodatki k čl. 6. čin. zak. za dosego I. kategorije drž. uradnikov. Med temi dodatki je omenjena tndi »glasbena akademija z dovršenimi osmimi semestri in zaključnim izpitom v višji šoli — s prej dovršeno srednjo glasbeno šolo z zaključnim izpitom — ali kako srednjo šolo z maturo c. Vsak inteligent smatra samo po sebi umevno, da je konservatorij glasbena visoka šola* ker se po svojih učnih načrtih popolnoma strinja z glasbenimi akademijami — in je razlika le v naslovn. — A glejte, kaj čitamo v osnutku te novele k uradniškemu zakonu dalje! Konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani, ki je edini konservatorij v naši državi, je mero-dajen le za dosego druge kategorije drž. čin. — Zakaj?! Mar zato, ker smo Slovenci preskromni, da bi smeli svoj najvišji glasbeni zavod, ki je osnovan popolnoma po vzorcu glasbenih akademij — in na katerem delujejo najodličnejši slovenski glasbeniki — uvrstiti med glasbene akademije, kakršna je n. pr. v Zagrebu!? To je krivica in nezasluženo zapostavljanje! Zato nujno prosimo gg. narodne poslance, da se vstavi v novelo k uradniškemu zakonu med dodatke k čl. 6. za dosego I. kategorije poleg »glasbena akademija« tudi »konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla po daljšem bolehanju gdčna. Vera Trudi. Njen pogreb se bo vršil jutri ob 17. iz Stare poti 2. — Včeraj je umrl g. Josip Zupan, višji uradnik državne železnice v Ljubljani Pokojnik, ki je bil zelo priljubljen med tovariši, je že dalj časa bolehal. Njegov pogreb se bo vršil jutri ob 16. — Umrla je ga. Franja Kuust, soproga strokovnika. Pogreb pokojnice je danes ob 17. iz dTŽavne bolnice. — Pogreb tragično preminule ge. Tine Čeri nove, soproge višjega kapelnika g. dr. Josipa ČeTina, se bo vršil danes ob 16. z glavnega kolodvora. UmTlim blag spomin, prizadetim naše sožalje! * Zračni promet med Jugoslavijo in Bolgarsko. Beograjski listi poročajo iz Sofije. da je naša vlada stavila bolgarski vladi predlog glede vzpostavitve zračnega prometa med Beogradom in Sofijo. Bolgarska vlada je predlog sprejela in bodo v kratkem pričela tozadevna pogajanja. * Gledališka razstava je na splošno željo interesentov podaljšana do vključno 3. oktobra. S tem se nadi posebno našim gledališkim diletantom najboljša prilika, da v miru prooče vse zanimivosti te razstave in se tako vsestransko okoristijo. Vstopnina za osebo 2 Din. * Higijenska razstava, ki je bila povodom baš minule pokrajinske razstave popolnoma preujejena, ostane do nadaljnega odprta. Posebno podeželskemu občinstvu priporočamo, da si jo ogleda, ker Je topot prirejena s posebnim ozirom na deželo. Vstopnina 2 Din za osebo. * »Kiilb ljubiteljev ptičarjev« v Ljubljani opozarja s tem članstvo in druge interesente, da je mladinska in jesenska vzrejna tekma ptičarjev vseh pasem, ki U se imela vršiti dne 1. in 2. oktobra, preložena ter se bo vršila y Mariboru dne 9. oktobra strogo po teskemskih preizkušenih določilih, ki so splošno veljavna tudi v inozemstvu. Prijave sprejema klub m vodja tekme g. Bogdan Pogačnik, Maribor, Centralna banka. 1440 * Sreski učiteljski društvi za srez Kranj in Radovljica, udruženi v »Edinstvu«, imata skupno zborovanje v Škofji Loki v ponedeljek dne 3. oktobra t 1. ob pol 12. Med drugim so na dnevnem redu tudi naslednja predavanja: J. Blagajne: O rokotvornem pouku (deška Točna dela), St. Završnik: O delovni šoli, J. Baraga: Krajevni šolski odbori — pravice in zahteve učiteljstva. Udeležba je obvezna!. Odbor. * Otroci našli zlato v MlIjačkL V Sarajevu so otroci našli v Miljački različne zlate predmete. Policija je takoj uvedla preiskavo in našla še nekaj zlata na istem kraju. Domnevajo, da so neznani taitovi vrgli pokradeno zlatnino v reko. Otroci so bffl po zaslišanju izpuščeni, preiskavo pa policija vsestransko nadaljuje. Vse najdeni nakit iz srebra in zlata tehta baje 3 kg. * Kapetan pretepel župnika. Pred vojnim sodiščem v Beogradu se je moral zagovarjati kapetan Dušan Dortanič, ker js pred šestimi leti napadel v Diemu pri Splitu katoliškega župnika Domelia. Župnik je namreč Dortaniča obtožil različnih dejanj in izposloval njegovo premsščenie. Da se maščuje, ga je kapetan vjel na ulici, ga hudo pretepel ter ga še oblil z v*odo. Sedaj je bil kapetan Dortanič obsojen na mesec dni zapora. Mi eleganco za gospode v krasnih modernih površnikih, zimskih suknjah in raglanih nudi po prav nizkih cenah, kakor vedno, tvrdka FRAiN LUKIČ, Stritarjeva ulica. * Strahovit orkan nad Bosanskim Bro-dom in Vinkovci. Predvčerajšnjim je divjal nad Bosanskim Brodom in okolico strahovit orkan, ki je ruval dtevesa, odkrival hiše in podiral dimnike. Padala je gosta in debela toča, ki je uničila vse sadeže na polju. V Bosanskem Brodu je trpel največ glavni kolodvor, kjer le zaprla progo razdejana remiza. V mestu je orkan močno poškodoval katoliško cerkev in hotel »Kolodvor«. Skoraj vse šipe je toča razbila. Tudi v okolici Vmkovcev je besnel orkan in je padala debela toča, katere je padlo mestoma pol metra. Nekega 161etnega mladeniča, ki je padel, je toča zasula in zadušila. Orkan je divjal od Vinkovcev proti Posavini. Velikanska je škoda šiTom Ba-čke, kjer je tudi nekaj človeških žrtev. * Velik požar v planini Šiši. Dne 26. t m. je izbruhnil požar v državnem gozdu v planini Šiši pri Bihaču. Ogenj se je neverjetno hitro razširil na prostoru petih hektarjev. Orožniki so s pomočjo seljakov požar pogasili. Škoda je velika. PožaT so zanetili najbeTŽe ogorki pastirskih kurišč, katere je veter zanesel v gozd. * Samomor z dinamitom v Velikem Po-povlču. Pred dnevi je izvršil mladenič 2i-vadin Markovič nenavaden samomor. Svojega mlajšega brata je poslal v neko trgovino po večjo količino dinamita. Ko je bil sam v sobi, si je s cigareto prižgal eksplozivno tvarino pod v»atom. Strahovita eksplozija je nesrečnemu Živadinu odtrgala glavo in ga silno razmesarlla. Ko je vstopil mlajši brat po eksploziji v sobo, polno dima, se mu je nudil strašen prizor. Na podu je ležala krvava kepa ožganega telesa brez glave. Kakor poročajo, se je 2i-vadin končal radi neozdravljive bolezni. * Obsodba dijaka, ki je ustrelil zaročenko. Včeraj se je vršila pred beograjskim sodiščem razprava proti dijaku Milijevičn, ki je pred dvema mesecema ustrelil svojo zaročenko in nato skušal tudi sam izvršiti samomor. V pismih, ki sta jih naslovila na svojce, sta oba izjavila, da gresta v skupno smTt, ker se ne smeta poročiti. Pri včerajšnji razpravi je bil Milijevič radi umora obsojen na tri leta težke ječe. Svetovna znamka: Ondre de rose Rouge mandarine Bourjois Pariš. Kravate, naramnice, ovratn ke, žepne robce, ženske in moške nogavice naifmeišo kvaliteto po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče 3. * Katica Lubu, ki |e zastrupila moža, obsojena na smrt Te dni se je v Velikem Bečkereku vršila razprava proti seljakinfi Katici Lubu iz Malega Torka, ki je zastrupila svojega moža, da bi lahko živela s Petrom Gilezanom, v katerega je bila strahovito zaljubljena. V torek je bila razglašena sodba, s katero se Katica Lubu obsoja v smrt na vešalih. * Novo sredstvo za kurja očesa. Gospod Edmund Ivanji v Celju ie pred kratkim Iznašel novo sredstvo za kurja očesa, »Jol«, ki se je doslej izborno obneslo. »Jol« ne povzroča nobenih bolečin in odstranjuje kurja očesa v treh dneh. Gospod Ivanji plača vsakomur, ki dokaže neuspeh s tem sredstvom, 100 dinarjev v zlatu. »Jol« se naroča pri g. E. Ivanji, Celje, laboratorij, Razlagova ulica 11. * Pri prehudem zaprtju, napenjanju, živčnih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vam povzroči prirodna grenčfca »Franz Josef izdatno izpraznjen;? črevesa in Vas oprosti čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z izbornim uspehom vporabljajo vodo »Franz Josef« tndi pr! zdravljenju trakrije. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinax * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktura, LJubljana, Tavčarjeva rilca št 7. * Dame! Najnovejii plašči, volnene in svilene obleke ter Muze prispele. P. Mag-dlč, modna in športna trgovina, LJubljana. 1435 * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri FRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica štev. 4. Naša skrinjica molitve u š A £ ja M^L tu /3\ Napredni bSok Iz Ljubljane u_ Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem n.o-škem učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra ob 8. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, bo pravočasno obveščen. Posebna vabila k Izpitom se ne bedo pošiljala. u— Izlet Umetnostno - zgodovinskega društva. Ob ugodnem vremenu se bo vršil v nedeljo dne 2. oktofira izlet na Dvor (cerkvi sv. Petra in sv. Nikotaia), Polhov gradeč (župna cerkev, graščina). Podreber (cerkev) in event. na Hruševo (cerkev). Vodi g. Marijan Marolt. Sestanek ob 8 30 na križišču Bleiweisove in Tržaške ceste (pred lekarno Bohinc). Priglasi sprejema tajnik v Narodnem domu, I. nadstropje, do sobote, vsak dan od 10.30 do 11.30. Prispevek za prevoz 25 Din za osebo. Shod Naprednega bloka skupno za šentpeterskl in vodmatskl se g. darovalcu v imenu odbora kar najlepše zahvaljuje društveni predsednik. u— Mali prater na sejmišča s toboganom, vrtiljakom z aeroplančki, vrtiljakom na verigah in z dvema streliščima ostane do vključno 3. oktobra t. 1. v zabavo občinstva na splošno željo odprt Vstopnine ni n— Bridko slovo debele Roze, ki iz Ljubljane zares odhaja s težkim srcem in vobče z najtežjimi občutki bo nocoj v Odeon-baru izvabilo vsem gostom solze genotja. Vse se bo na nocojšnjem poslovilnem večeru v Odeon - baru lepo pomešalo: žalost in veselje, debela Rozika in vttki ka-valrrji, klobasice in čašice vina, zraven pa bo likerje mešala gospa Tmca. Zatorej danes: »Mi gremo... v Tincin bar, tam najde vsak svoj par..., debela Roži bo pa sama izbirala kavalirje, da ji ne bo preveč bridko pri srcu. Tedaj: na svidenje! u— Drobna policijska kronika. Policiji so bili včeraj prijavljeni nas'ednjl dogodki: 1 goljufija, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 prireditev s plesom brez dovoljenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda na stavbi, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek hoje po železnici in 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija ni bila izvršena nobena. u— Nesreča na stavbi. Na mestni stavbi za artiljerijsko vojašnico se je v ponedeljek popoldne pripetila teflca nesreča, čije žrtev je 21Ietni zidarski delavec Miha Golob, stanujoč v Linhartovi riicS 15. Okrog 16. je nesel na oder škaf malte, pn čemer pa je nenadoma izgubil ravnotežje. Nagnil se je preko odra in padel čez 4 m visoko na tla, kjer je obležal s težkimi notranjimi in zunanjimi poškodbami. Goloba 90 morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. u— Halo! Ravnokar do šlo izborno dalmatinsko novo vino (več vrst), ki ga toči po najnižjih cenah VIKTOR SEDEJ, gostilničar v Ljubljani, Kolodvorska ulica št 28, nasproti Liub'janskega dvora. Prepričajte se in poskusne! 1437 u— Originalna sleparija. Pri gostilni-čarki Gizeli Majnikovi v Kolodvorski ulici se je pred dnevi zglasila neka ženska in jo poprosila, da ji posodi 600 Din, ker da jih nujno rabi. V zastavo S Je ponudila vložno knjižico Ljubljanske posojilnice. Majnikova je ženski ustregla, čez par dni pa se je ta spet pojavila pri njej ln io poprosila, da S knjižico vrne, ker namerava dvigniti iz posojilnice ves vložek in jI nato tudi povrniti izposojeni znesek. Majnikova ji je šla tndi topot na lim, nakar je neznanka Izginila ini se nI več prikazala. Zvita sleparka bo firžkone še kje poskušala svojo srečo. OBLAČILA Me J. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 se najboliia in naiCMiejia. Iz Celja e— O zadnji plenarni občinski seji je napisal »Slovenec« včeraj še kratko pripombo. Kritiziral je »kilometrske govore demokratske delegacije«, ki jih je baje morala tekom petih ut trajajoče občinske seje poslušati večina. Preskrbljeno je, da bodo imeli klerikalci v večini še večkrat priliko kaj pametnega slišati Ako jih pa resnica res tako bode v oči, jim demokratska delegacija prav lahko skrajša plenarne seje. 2e pri prvi delovni seji je bila sklepčnost občinske seje odvisna od dobre volje demokratov, ki bodo pa vzdržavali tej večini sklepčnost le do tedaj, dokler se bo lepo, mirno in dostojno obnašala ter tudi po svojih glasilih ne bo dala povoda, da bi se opozicija poslužila ostrejših sredstev. Občinske seje bodo še prav trd oreh za večino. Poročevalcu »Slovenca« končno svetujemo, naj z neprevidnimi in neumestnimi napadi ne spravlja lastnih somišljenikov v šlatnasttko. e— Občinske volitve za Celje - okolico. Občinske volitve za občino Celje - okolico so razpisane za 20. november t 1. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Občni zbor Ljudskega vseučilišča bo jutri 30. t. m. ob 20. v risalnicj deške meščanske šole z običajnim dnevnim redom. e— Cvetlični dan priredi v soboto 1. oktobra celjsko društvo Rdeči križ. Odbor se obrača na občinstvo z vljudno prošnjo, naj vpošteva vzvišene naloge Rdeč. križa ter naj ne odklanja cvetlic. e— Restavriranje slik v porotni dvorani celjske Grofije. Kakor znano, je prejšnji občinski svet na podlagi obširnega poročila spomeniškega konservatorija g. dr. Sterleta iz Ljubljane v svoji seji 21. julija 1. L sklenil, da se restavrira stropna slika v porotni dvorani celjske Grofije, ki je iz 16. ali 17. stoletja ter zavzema med spomeniki v Sloveniji svojevrstno stališče kot najodličnejša primera zgodnje baročne stropne slikarije. Vse delo obstoji iz 10 obrobnih in iz ene večje glavne srednje slike. Kakor čujemo, je prenovijenje porotne dvorane in slik že v toliko dovršeno, da pride prihodnje dni v Celje g. profesor Plečnik. Poklican je kot strokovnjak, da bo dal še nekatera navodila glede električne napeljave in postavitve peči v dvorani. Nato se bodo pritrdile že pripravljene slike na strop in se bo tem slikam primerno preslikala sodna dvorana. Celje bo pridobilo z restavracijo slik in sodne dvorane zgodovinsko dvorano redke vrednosti. za katero jo bodo zavidala vsa večja mesta naše države. Upamo, da se bodo z restavracijo sprijaznili tudi oni kritiki, ki so ji doslej nasprotovali e— Neprevidna vožnja z avtomobilom. Predvčerajšnjem popoldne bi se skoraj dogodila težka nesreča. Iz Cankarjeve ulice proti Kralja Petra cesti je privozil avtomobil SL I 929, last nekega trgovca iz Radeč pri Zidanem mostu. Pasanti so bili uverjeni, da bo avtomobil vozil normalno v ovinku na Kralja Petra cesti proti Ga-berju. Iz Kralja Petra ceste na Cankarjevo ulico je pripeljal 121etai sinček g. dr. Ogrizka na kolesu in se hotel avtomobilu ogniti na levo stran. Avto je v ostrem ovinku zavozil pred Rakuschevo skladišče, tako da se mu mladi kolesar ni mogel izogniti, se prebrnil in prišel s kolesom pod avto. K sreči je deček padel tako. da je dobil le lahke telesne poškodbe, pač pa je bilo kolo močno poškodovano. Krivda zadene v največji meri šoferja, ker ie v preostrem ovinku zavozil proti skladišču. Kadar om?ga mozeg ostane vendar še sredstvo, da se mu povrne pre šnja snaga in gibčnost in da se odstrani splošna živčna onemoglost OVOMALTIME ki vsebuje hranljive sestojine, ki se naha;aio v najbolj hranljivin proizvodih, in je radi tega v stanju, da obnovi tkivo organizma in da prema temu dovede ponovno ravnotežje one funktdje. ki so radi prekomernega dela onemogli. Dobiva se vsih lekarnah drogerijah in boljin delika esah za ceno Din 18*50 po kutiji. Zahtevaite brezplačni uzorec, po-pozivajoč se na ta list od Dr. A VVander d. d. Zagreb. okraj — se bo vršil danes, v četrtek, zvečer ob 8. v gostilni Leopolda Zupančiča, Abacljera cesta. Poročajo dr. D. Puc, Josip Turk, Iv. Tavčar in drugi. Vse cenjene somišljenike vabimo in prosimo, da se shoda polnoštevilno udeleže. — Zdravo! — Napredni blok. Shod Napredneaa bloka za Spodnjo Šiško se bo vršil danes ob 8. zvečer v gostilni Batič, prej Reininghaus, v Sp. ŠiškL Poročajo: dr. Dinko Puc in drugi kandidati Naprednega bloka. Pozivamo vse somišljenike k čim večji udeležbi. u— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo za mehansko - tehniške obrti v Ljubljani (Ledina) bo v soboto dne 1. oktobTa t. i od 14. do 18. Natančnejši podatki so nabiti na vežnih vratih. u— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani otvori svojo VII. redno sezono s Kraigherjevo »Školjko« v soboto 1. oktobra in nedeljo 2. oktobra t. L Predp.-odaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Kavčnik, Stari trg 18. n— Trgovsko dobrodžl-io društvo »Pomoč« v Ljubljani obvešča vse one člane, ki so sprejeti v društvo, da so se jim z današnjim dnem razposlala pravila In članske izkaznice. Ako jih kdo ni prejel, naj to javi društvu. u— Učne tečaje za tuje jezike, knjigovodstvo, stenografijo in ptesttf tečaj otvori Trgovsko društvo »Merkur* v Lrubljanl tudi letos. Prijave sprejema društvena pisarna, Gradišče št. 17-1., do 3. oktobTa ti.— Odbor. 1438 u— Gospa Pavla Lovšetova spornča svojim učencem: Letošnja študijska pot me je povedla v češka in nemška glasjena središča, od koder se v kratkem vrnem in pričnem 1. oktobra s poorkom koncertnega in opernega solopetja. — Pavla Lovšetova. Tavčarjeva rilca 6. u— Vrt v Zvezdi, ki je bil v poletni vročini in soparici zatočišče ljubljanskega občinstva, te dni zapro. 2al bo po njem vsem onim, ki radi sede ob čašl vina in piva na svežem, hladnem in zdravem zraku. Je pač zavladala jesen fn na pragu ie /ima. Treba bo iskati zavetišča v toplih prostorih. Tndi za to i® poskrbljeno v Zvezdi. Včeraj so tu odprli okusno renovirano klet. Če prideš vanjo, se ti zdi, da si v Kamniški Bistrici. In keljišče! To je naravnost znamenitost! Takšnega ni v vsi Jugoslaviji! Naj si nihče ne zamudi ogledati, saj vse to se najde sredi mesta v Kazini!! u— Namesto venca na krsto blago-pokojne ge. Marije Rom je daroval Podpornemu društvu slepih g. Karol Schwei-ger, računski nadsvetnik, 100 Din, za kar Iz Maribora a— »Jtrtrov« članek o nemški šoli na Sladkem vrhu ni vzbudil ogorčenja samo v vsej slovenski javnosti v Mariboru in ob meji, ki energično zahteva remednre s strani oblasti proti anacjonalnemu in s tem obenem protidržavnemu rovarenju Taznih priseljenih renegatskih in nemško-kapi tali stičnih elementov ob meji. ampak je vzbudi? pozornost tudi med samimi Nemci, zlasti onimi, ki res želijo z nami miT-nega sožitja. Javna tajnost je, da ti Nemci obsojajo nadaljevanje nemškega hujska- Inja naših ljudi, kar so pokazale volitve. Tudi trezni Nemci uvldevajo, da more to i nemštvu samo škodovati, koristiti pa samo i »voditeljem«, ki od tega žive. ZagrebSci »Morgenblatt« je včeraj dobesedno objavil celotni »Jutrov« članek o tej zadevi. a— Kaj bo s stanovanjskim zakonom? To vprašanje se bo obravnavalo na javnem zborovanju, ki ga sklicuje Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru v petek dne 0. septembra ob 20. uri pri GOtzn v lopi. Zborovanja se udeleže po svojih zastopnikih tudi vse strokovne organizacije v Mariboru in okolici. a— Ljudska univerza. Koncert Saše Popova, ki se vrši dne 7. oktobra, obeta biti spet velik glasben dogodek. Na sporedu so v prvi vrsti zastopani svetovni violinski klasiki, kakor Stamitz, Paganini in Saint - Saens. a— Trlglavani! Starešine in aktivni! V soboto dne 1. oktobra 1927 pride v Maribor I. R. Mukolovecky in se vrši njemu na čast zabavni večer pri hotelu »Zamorcu«. Začetek ob 20. zvečeT. Vse starešine ln aktivni Trlglavani se vabijo k temu večeru. — Odbor »Triglava«. 1442 a— Mestna Orjuna Maribor sklicuje članski sestanek na petek dne 30. t m. ob 20. v malo dvorano Narodnega doma. Udeležba obvezna. 1441 a— Otvoritev angleških tečajev. Angleški krožek v Mariboru otvori svoie običajne tečaje, t J. začetniške in nadaljevalnega, dne 3. oktobra v državni realki Ure ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20. Interesenti naj prijavijo udeležbo z dopisnico na »Angleški krožek«, državna realka. Maribor. Interesenti za event konverzadj-sld tečaj naj se prijavijo pri ktobovem knjižničarju v »Vesni« ob petkih od pol 18. do 20. ure. ' 1423 a— Trgatev v deževju. Lepi jesenski tedni so vzbujali v Slovenskih goricah najboljše nade na ugodno trgatev. Grozdje je bilo radi toplega poletja izredno dobro iz-raščeno in že zgodaj sladko. Oblasti so zato pozivale vinogradnike, naj se ne prenaglijo s trgatvijo, ampak naj čakajo vsaj do 10. oktobra, da bomo mogli imeti zopet kvalitetna vina Kmetje so doslej res čakali Lepe nade pa je prekrižalo slabo vreme, ki je nastopilo zadnji čas. Radi neprestanega deževja grozdje poka in gnije in tako so kmetje vsevprek začeli z nekoliko prezgodnjo trgatvijo. Iz Kranja r— Užiški zadrugarji v kranjskm srezu. Skupina srbskih kmetovzadrugarjev iz uži» ške oblasti, ki jo dospela pod vodstvom tamkajšnjega vel. župana g. dr. Baltiča v Slovenijo v naučne svrhe, se je mudila v tcc rek v kranjskem srezu. Njihova pot od Škofje Loke skozi vasi dio Kranja in v nje« govi okolici je bila pravo slavje m-edseboj* nc-ga spoznavanja in navdušenja našega in srbskega kmeta. V prvim jutranjim vlakom so se pripeljali Užičani v Škof jo Loko, kjer jim je bil prirejen lep sprejem od strani lokalnih činiteljev in prebivalstva. Ogledali so si mlekarsko šolo in zadružno mlekarno, samostanske hleve, nakar jim je občina pri* pravila zakusko. Še tekom dopoldneva so se odpeljali z vozovi v Žabnico, kjer je prebivalstvo priredilo nadvse prisrčen spre* jem s pozdravi in slavoloki. Po ogledu vzornih kmetij se je vršilo skupno kosila Po prihodu v Kranj so se gostje razdelili ▼ skupine, ki so si pod vodstvom sreskega veterinarja Pahorja, sreskega ekonoma Hladnlka in občinskega svetovalca dr. Šem« rova ogledali v Hrastjah, Rupi in Predo6» Ijah vzorne pridobitve modernega kmetij« stva. Bogate naprave odličnih gasilskih or« ganizacij, zadružni Ska aparat v tamkajšnjih vaseh je napravil na goste presenetljiv utis. Na povratku so obiskali na kranjskem poko pališču groba pesnikov Prešerna in Jenka. Ure v kranjskem Narodnem domu pa so bile za Uži&ane višek prijaznosti in simpa« tij od strani narodnega meščanstva. Narod, ne dame in gospodične v narodnih nošah sc jim priredile večerjo, katere so se ude« ležili tudi številni zastopniki lokalnih, j a v. nih in samoupravnih oblaste v, kulturnih organizacij z mestnim županom g. Pircem ic areskim poglavarjem g. žnidarčičem na čelu. Pozdravne napitniee so izmenjali žu» pan Pire, direktor Košnik ter gosta Smilja* nič in učitelj Cagič. Ob zvokih čitalničnega orkestra so zaplesali kolo, ki ga je vodil veliki župan dr. Raltič, domači pa so še dodali kmečki valček. Kino«odsek Narodne« ga doma pa je predvajal nekaj slik iz mo« dernega kmetijstva. Nad sprejemom v Kra« nju so bili gostje presenečeni in zadivljeni. Z večernim vlakom so se gostje vrnili v Ljubljano. r— Kino Narodni dom predvaja v petek, soboto in nedeljo drugi del filma «Quo va« dis». Upravi se je posrečilo za te dni do« biti tudi film «Savat. od g. Badjure, ki vse« buje ljubeljsko dirko in revijo narodnih noš na ljubljanskem velesejmu. r— Trgatev grozdja, združeno s sprevo* dom vini carjev ob pol 19. uri in keglanjem na dobitke priTedi v soboto 1. oktobra na« predno mladinsko društvo «Edinost». Pri« reditev bo v vseh prostorih Narodnega doma. Iz Litije 1— Na naslov gradbene sekcije. Ves pro« met, ki gre na postaji Savi pri Litiji čez Savo, se poslužuje «Strusovegan> broda pri Spodnjem Logu. Od zadnje povodnji pa je ob cesti, ki vodi dio broda naloženega naj« različnejšega naiplavljenega materijala, nad en meter. Razumljivo je torej, da je pro« met s težkimi vozovi do broda popolnoma nemogoč. Kot čujemo, bo radi nastalih, ovir morala žaga na Sp. Tepah prenehati z obra« tom in tako bo po krivdi gradbene uprave nad 30 ljudi zopet brez kruha. Apeliramo na sekcijo, naj vsaj iz socialnih vidikov izboljša sedanje slabe ceste, če že noče Bkrbeti za delokrog, ki ji je sicer predpisan. i— Nov mlin za sol. Trgovec Janko Kon« Sar si je pridobil na javni dražbi glavno raz prodajo soli. Morska sol pa prihaja v roke glavnih zalog v takih kosih, da je za ku« hinjsko uporabo neprimerna. Za mletje pre« debelih pošiljatev soli, si je zgradil g. Kon« čar poseben mlin na električni pogon, ki je nameščen v Lajovčevih tovarnah za Savo. Tak mlin je prvi te vrste v našem okraju. i— Navdušena topničarja. V nedeljo so imeli v Št. Lambertu običajno cerkveno slo« vesnost Ivan Groboljšek in Jože Renko, dva fanta iz šentlambertske fare sta steka nila nekje možnar in sta otvorila v bližini a slamo kritih hiš pravo «artiljerijsko va« tro». Patrulja zagorske orožniške postaje pa je stopila v akcijo, zajela kanonirski od« delek, ga razorožila, topič in smodnik za« plenila, posadko pa «zarobila». Izvrševanje kanonirske obrti brez dovoljenja upravnih oblasti je namreč strogo prepovedano. Last« nik topiča je že znan, o smodniku pa trdita oba fanta, da sta ga natresla iz vžigalnih vrvic, kar pa menda ne bo res, kot pravijo taki gospodje, ki vodijo «ta prave kanone». i— Uvedba Javnih radio koncertov. Tr« gcrvec v Šmartnem pri Litiji, g. Razboršek si je nabavil izredno jak radio aparat z iz« vrstnim zvočnikom.. Ob nedeljskih večerih ko se začne po šmarskem trgu promenada, namesti zvočnik na okno svoje hiše in vsa spodaj stoječa množica ljudi se divi melo« dijam. Korak g. Razborška je našel med poslušalci hvaležen odziv. Je pa najboljši način za popularizacijo radia. Na radio kon oerte že prihajajo tudi okoliški kmetje, da sKšiio novo čudo. i— Za sokolsko članstvo. Sokolsko dru« štvo Litija«Šmartno proslavi običajni sokol« ski praznik dne 1. decembra na svečan na« čin. Odbor poziva vse članstvo, da se redno udeležuje telovadnih ur, obenem pa se na« prošajo starši, da redno in točno pošiljajo svojo deco v telovadnico. Natančn jši raz« pored telovadbe pa je razviden na društ« veni deski i— Neljub obisk skozi okno. Ko so bili Kovačevi v Črnem potok u pn šmartnem zaposleni na njivi, se je priklatil skozi od« prto okno njihove hiše neznan tat in odne« sel več stvari, ki jih sedaj lastniki pogre« šajo. Tako n. pr.: žepno uro z verižico ter 300 Dan. Tatvine je bil osumljen mlad deč» ko. Kmalu pa se je izkazala njegova ne« dolžnost. Za tatom manjka sedaj vsaka sled. Iz Trbovelj t— Samaritanskl tečaj. Trboveljski odbor Rdečega križa priredi poljuden samaritan* ski tečaj za odrasle vseh slojev. Tečaj se prične sredi oktobra in se bo vršil enkrat na teden po dve uri zvečer. Tečaj je brez« plačen. Udeležijo se ga lahko osebe obeh. spolov, ki so dovršile 16. leto. Vodstvo te« čaja prevzame društveni zdravnik dr. Hugo Baumgarten. V 8. predavanjih nam bo po« dal najvažnejše o anatomiji človeškega te« lesa, o naglih obolelostih, o zastrupi jen jih, o antiseptičnem zdravljenju ran, o obvezali o krvavitvah, o električnih nezgodah, o ope« klinah in poparjen jih, o kostolomih, o iz« pahnjenih in zmečkanifa udih, o prenosu ponesrečencev in o negi na bolniški poste« Iji. — Tečaj bo teoretičen s praktičnimi va« ' jami. Izpit, h kateremu se lahko javi vsak udeleženec, se bo vršil po končanem teča« }u. Na željo dobe oni ki so položili izpit, frekventacijsko izpričevalo s splošno oce« no. Vpisovanje v tečaj bo v nedeljo 2. okto bra ob 10. dopoldne v pisarni deške šole v Trbovljah. Kraj in začetek tečaja se bo pravočasno objavil Vsa pojasnila dobe in« teresenti pri funkcijonarjih Rdečega križa. Iz Laškega Šport 1— Po voittvah. Krasni uspehi demokra« tov in drugih naprednih strank v našem sre zu so klerikalce zelo potrli. Koncentrični naskok na laško mesto je bil tudi tokrat sij:»:no odbit navzlic grožnjam dr. Štefa« noviča in dT. Godniča. Trd oreh je to za nasprotnike in še trši bo postal. Laščanom slede Dolanci: poprej v večini, so kierikal« ci nazadovali tako, da so že za demokrati, ki imajo absolutno večino, za četrtino v manjšini. Čast našim tamošnjim voditeljem! In kdo bi si bil mislil, da bomo pri Sv. Je« derti odnesli tako zmago! Kjer se dela, tam so uspehi, kar so pokazali tudi Trboveljci Klerikalci, ki so pri prejšnjih volitvah imeli v srezu vsaj še relativno večino, so sedaj več kakor za 1000 glasov v manjšini Toli« ko jim je pripomogel njihov novi vodja. Poraz pa klerikalcev ne spravi k pameti. Vidijo, da piha na vseh straneh, da so srez izgubili, toda njih paševanje je vedno bolj pristransko. Okrajni zastop «vodi» prej ko slej dr. Godnič brez vsakih demokratskih zastopnikov. Pravijo, da bodo radi raznih nepravilnosti primorani razpustiti obč. od. bor Sv. Krištof in za gerenta naj pride dr. Lovšin! Lepe stvari nas še čakajo — vrača« Io se bo pa z obrestmi! 1— Kap Je zadela pretekli teden v neki tukajšnji gostilni prevžitkarico Marijo Ve« zo višek iz Gorice pri Sv. Jederti Nezavest« no so jo odpeljali v celjsko bolnico. 1— Sadjarska razstava, o kateri smo po« ročali, se ne bo vršila 2. oktobra, marveč prihodnjo nedeljo, 9. oktobra. 1— Nevarnega zločinca je prijelo orožni« štvo na Zidanem mostu ter ga privedlo v naše zapore. Je to Josip Krldjec, ki je pred kratkim v Zagrebu v družbi z nekim Štefa« nem Kovačem ukradel 75.000 Din. Ko so ga detektivi hoteli prijeti v Varaždinskih toplicah, je Krkljec enega usmrtil s strelom iz revolverja. Krkljec, ki je rodom Zagreb« čan, je jedva 23 let star, po poklicu zidar, prizp&va svoje dejanje. Na Zidanem mo« stu je opasnega zločinca vjel orožn. podna« rednik Žižek. Iz Ptuja j— Zgodovinarji v Ptuju. V soboto je posetilo Ptuj nad 60 zgodovinarjev iz Nem« čije. Dospeli so v 4 krasnih velikih avtomem bilih, si predvsem ogledali znamenitosti na Gornjem Hajdinu (izkopine obeh muzejev) Mitrejev tempel, nakar so se pripeljali oko« li 11. v Ptuj. Tu so si ogledali vse zgodo« vinsko pomembne stavbe, spomenike, mu« zej, grad in drugo. Vodili so jih člani mu« zejskega društva: med dr. prof. dr. Kotnik, prosvetni ref. mar. obi prof. Alič, Komlja« nec in dr. V spremstvu je bil tudi srezki poglavaT dir. Vončina, za občino dr. I. Fer« mevc. Ob 16. se je vršila v Društvenem dio« mu skupna zakuska. Gostje so ob 20. za« pustili naše mestece. j— Francoski krožek v Ptuju vabi vse člane na redni občni zbor v petek ob 19.30 v Narodnem domu. Dnevni red: poročilo odbornikov, poročilo preglednikov, odobri« tev poročil, volitve novega odbora in pre« glednifcov, slučajnosti — Odbor. 1434 j— Dijaška kuhinja v Ptuju. Te dni se je vršil občni zbor dijaške kuhinje, ki pod« pira revne dijake ptujskih šol Vsi ki so uživali podporo te institucije so z dobrim uspehom izdelali v minulem šolskem letu. Lansko leto je podpirala dijaška kuhinja 31 dijakov. Denarni promet je znašal 46.417 Din. Dohodkov je bilo 28324, izdatkov pa 18.093 Din, pri čemer niso všteta razna da« rila v živilih. S podpiranjem dijaške kuhi« nje so se posebno odlikovali: Zadružna elektrarna, ki ni nič računala za elektrifi« kacijo prostorov, špediter Jernej Brauchar, ki je zastonj oskrbel ves prevoz, gojenci Dijaškega doma, ki so od svojih priredi« tev darovali 1389 Din, okrajni zastop z 2000 Din, mestna občina s 5000 Din Posebno le« po pa se je odlikovala zbirka našega mla« dega trgovca g. Milka Senčarja, ki je sam nabral 2160 Din, in zbirka dr. Laskoviča z 805 Din. Ptujska podružnica CMD je pri« spevala 1000 Din, tukajšnji odvetniki pa so darovali iz poravnav 6500 Din. V tekočem šolskem letu bo dijaška kuhinja popolno« ma oskrbovala 32 prosilcev. Vremensko poročilo Meteorološki zarod » Ljubljani 28. septembra 1927. Višina barometra -308.8 m Kraj Cas g %m g Si s: ti pazcrvan 1 co f- 1 * Ljubljana ob-3 108 90 Maribot . , , 7 6 3 13-0 «« Zagreb . . ■ , & 765-9 13-0 P4 Beograd » . » 764 3 16-0 fi8 Sarajevo . , ■ 76 "5 14-0 97 Skopi je . . • • 761-5 220 68 Dubrovnik » • 7604 . > 7. 7607 19 0 74 P rs ha .... ib7'7 6-0 — Smer »etru Ir brzint v metrih o •S2 NE 1 8 5 7 10 10 5 5 10 10 Padavine Vrst« » do do i. m dež 2.4 dež 17.0 dež 9.0 dež 1.0 dež 3.0 N 4 NW 2 NW 2 mirno mirno N 1 mirno Solnce vzhaja ob 5.53, zahaja ob 17.48, luna vzhaja ob 8.9, zahaja ob 19.6. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18.4 C, najnižja 10.0 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno, na nekaterih krajih zjutraj megla, lahni vetrovi. Tržaška vremenska napoved ia četrtek: Lahni vetrovi iz prvega kvadranta, nebo jasno-temperatura od 15 do 22 stopinj; morje nekoliko razburkano. Priprave za IX. olimpijado Olimpijski dan v Ljubljani. Medsavezni odbor za IX. olimpijado v Zagrebu, katerega člani so vsi športni savezi v naši državi, je sklenil prirediti dne 16. oktobra v vseh športnih centrih naše države olimpijski dan, ki naj bo impozantna manifestacija celokupnega našega športa in močna propaganda za olimpijsko idejo ter udeležbo naših izbranih na zimsko - športni olimpijadi v St. Moritzu v Švici in vsesport ni olimpijadi v Amsterdamu. Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji s sedežem v Ljubljani namerava na ta dan s celodnevnimi športnimi prireditvami zainteresirati našo javnost za športno - olimpijsko idejo in položiti račune o dosedanjem delu naših športnih organizacij vseh športnih panog. Odbor je celodnevne prireditve razdelil v dva dela: v propagandni in športni. V želji, da javnosti pokaže moč športnih organizacij, prireja dopoldne veliko manifestacij-sko povorko, katere se morajo obvezno udeležiti vse športne organizacije korporativno. Sprevod se bo premikal po vseh važnejših ljubljanskih ulicah do Kongresnega trga, kjer se vrši zbor povorke. Mogočna falanga kolone Avto - kluba priredi na tem mestu lepotno konkurenco avtomobilov, ki bo v veliki meri povzdignila propagandni značaj j povorke. Lahkoatletski podsavez priredi tik pred pričetkom povorke propagandni stv | fotni tek po glavnih ljubljanskih ulicah, l;i naj, kakor vsako leto, tudi ob tej priliki privabi na ulico vso ljubljansko publiko, ki simpatizira s športnim pokretom pri nas. Popoldan je rezerviran za razne športne prireditve, pri katerih bodo nastopili najod-ličnejši zastopniki raznih športnih panog v Sloveniji. Oba kolesarska pododbora: Ljubljana in Ljubljana - mesto priredita kolesarsko dirko s startom in ciljem v bližini igrišča SK Ilirije. Sodelovanje naših najboljših zastopnikov kolesarskega športa v Sloveniji je porok, da bo ta dirka najzanimivejša v letošnji sezoni. Ljubljanski Hazena podsavez priredi hazena - tekmo dveh najmočnejših kombiniranih hazenskih teamov Ljubljane. Lahkoatletski podsavez namerava v disciplinah: meti kopja in diska ter s štafeto 4 X 100 m pokazati javnosti napredek naših najboljših atletov: Dr. perparja, Stepišni-ka, Petkovška, Orehka, Slamiea, Rovana itd. Tudi štafeta 4 X 100 m, v kateri se srečata stara rivala ASK Primorje in SK Ilirija, bo nudila mnogo zanimivih faz športne borbe. Višek popoldanskih športnih prireditev bo vsekakor tvorilo srečanje v nogometu med SK Ilirijo in ASK Primorjem. Izredni občni zbor LLAPa. Snoči ob 20.30 se je vršil v daomskem sa« Ionu kavarne izredni občni zbor LLAP*a, ld so se ga udeležili klubi Ilirija, Celje, Rapid in Ptuj. Skupščino je vodil kot komisar predsednik dr. Rnaflič, ki je po overovljenju poverilnic vseh prisotnih klubov predla na ediino točko dnevnega re« da: volitve. Soglasno so bili izvoljeni: pred« sednik g. Viktor Logar, podpredsednik g. Ante Schneller, I. tajnik g. VI. Kramaršič, II. tajnik g. M. Pevalek, blagajnik g. Dorče Rovan in odborniki gg.: Bal tesar, prof. Čop, Avg. Oblak in Samuela. Za revizorje sta bila izvoljena gg-. V. Rabič in J. Smole. SHmščina je bila ob 20.45 zaključena. Delegata ASK Primorja in komisar I. taj« nik g. Ček so prispeli na skupščino tik po zaključku. III. kolo nogometnega prvenstva V Ljubljani se odigra v nedeljo 2. p. m. III. kolo prvenstvenih tekem LNPa, Sestane jo se Ilirija : Primorje, Slavija : Slovan in H«r« mes : Jadran v I. razredu ter Reka : Na« takar v II. razredu. Zagreb otvori prvenstveno sezono I. razreda v nedeljo s tekmami Hašk : De>rby, Concordia : Viktorija in Železničarji : Cro« atia. Borba za srednjevropski pokal. Včeraj« šnja tekma med Slavijo in Rapidom v Pra« gi je z 2 : 2 (2 : 0) ostala neodločena. Scor« tali so za Slavijo Kratochvvil in Puc, za Ra« pid Horvat in Luef. Na občnem zboru SK Ilirije, ki se je vršil v sredo zvečer v restavraciji pri «Le» vu», je bil izvoljen novi odbor sledeče: predsednik g. ravn. Milan Dular, podpred« sednika gg. Jerman in Goreč, I. tajnik go« spod Jerala, H tajnik g. Mirko Šircelj, bla« gajnik g. D. Košak, II. blagajnik g. Balte« sar, gospodar g. J. Smole in odborniki gg.: kpt. Wisiak, Betetto, Zupančič Ivan, prof. Čop, Kramaršič, Hafner. Revizorji so gg. E. Bežek, E. Rumpel in J. Deu. V razsodi« šče so bili izvoljeni gg, dr. Demšar, dr. J. Pretnar, dr. Jenko, dr. Praunseis in Z. Va« loušek. Podrobno poročilo o občnem zboru in posameznih referatih, bomo objavili v naslednjih dneh. Na poti v Carigrad je gostovala v to rek dunajska Vienna v Beogradu proti Ju« g osla vi ji in odnesla neodločen rezultat brez .0.0. Igra z nobene strani ni bila na višini Ar m Borg starta v soboto in nedeljo na Dunaju. Ža nasprotnika bo imel na 800 m in 400 m štafeti, na 100 m pa bo dal so« tekmovalcem toliko handicapa, da doseže eno minuto. Službene objave LNP. Seja upravnega odbora se vrši v petek, 30. t. m. ob 20.30 v posebni sobi kavarne «Evropa». Tajnik I. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v četrtek točno ob 17. trening L in II sku« pin • na dva gola. Polnoštevilno, točno! — Načelnik. ASK Primorje, kolesarska sekcija. Va« bh.. na nooojšnji sestanek, ki se vrši v klu« bovem lokaihi, Masarykova cesta 1, ob 20. sledeče člane: Kosmatin, Kosmina, Zano« škar, Nagode, Cihlar, Šenica. Na sestanek prosim, da pridejo tudi gg. Brumat, Vo» špernik. Važno! — Načelnik. ŽSK Hermes. Seja u. o. se vrši danes ob 20. pri Kmetu. Prosim polnošteviine ude ležbe. — Tajnik. ŽSK Hermes. Sklicujem sestanek I. mo« štva in rezerve v petek 30. t. m. ob 20. pri Novaku. — Načelnik. SK Slovan, težkoa tlet ska sekcija. Da« nes točno ob 20. uri sestanek vseh članov v restavraciji Lloyd. Udeležba vseh — doli nost, 'abljeni so obenem tudi oni gospod« je, ki se nameravajo na novo prijaviti. — Načelnik. SK Natakar. Jutri, v petek ob 8. se po« zr-ajo sledeči igralci na igrišče ASK Pri« morja: Mayer, Razgoršek, Narobe, Jančar, Bonča, Roje, Rist, Savenc I, Savenc II, Sin« tič, Bizjak, Zupan, \Vend, Čenek. Dovečar, Petaros, Konča, Pavle, Kla9ek. Za vse ob« vezno! — Kapetan. Gospodarstvo Proračun železniškega ministrstva m investicije V ministrstvu za promet se pripravlja proračun za 1. 1928./29. Proračun tega ministrstva je gotovo eden najtežjih problemov našega državnega proračuna, in to glede na priprave za komercijalizacijo železnic kakor tudi glede na stanje in pasivnost naših železnic. Po zahtevi finančnega ministra se ima proračun železniškega ministrstva (kakor tudi proračuni ostalih ministrstev) zmanjšati za 10 % ali za okrog 300 milijonov Din. V principu je ta zahteva nesmiselna, kajti izdatki železnic se ne bi smeli omejevati, če so le v skladu z dohodki. Pri nas pa so železnice hudo pasivne; na drugi strani pa višini proračuna ministrstva za promet sploh ni pripisati večje važnosti, ker se končno višina dejanskih izdatkov ravna po višini dejanskih dohodkov in po možnosti kritja primanjkljaja iz splošnih državnih dohodkov. V preteklem proračunskem letu so bili n. pr. izdatki železniškega ministrstva predvideni na 3011 milijonov Din; ker pa so dohodki dosegli le 2050 milijonov Din in je finančno ministrstvo iz splošnih državnih dohodkov prispevalo sicer ogromno, toda za kritje predvidenih izdatkov vendar premajhno vsoto 16 %. Seveda so tu upoštevani le dejanski blagajniški dohodki in izdatki; ni pa znano, v koliko so se povečali leteči dolgovi železnic. Proračun je vsekakor treba zmanjšati, da bo v skladu z dohodki, katere je dejansko mogoče pričakovati in s svoto, katero bo mogoče kriti bodisi iz posojil za investicije ali pa iz splošnih državnih dohodkov. S črtanjem predvidenih izdatkov tekom leta se ustvarjajo samo težke komplikacije in se povzroča samo nesigurnost. Kakor poročajo iz Beograda, se minister za promet gosp. general Milosavljevič bavi s projektom investicijskega posojila, ki naj bi služilo za najnujnejša investicijska dela (izpopolnitev obstoječe železniške mreže, grad-bo naših morskih pristanišč in savskega pristanišča v Beogradu). S tem investicijskim posojilom želi minister prenehati s dosedanjo prakso, da se investicijska dela krijejo iz rednega proračuna. Izvrševanje takih del pa je bilo tudi večkrat nemogoče, ker se je proračun zaradi teh investicijskih del dvignil preko ekonomske možnosti in bil obenem nepravičen, kajti davkoplačevalci niso dolžni nositi breme za taka dela, ki bodo prav za prav koristila šele prihodnji generaciji. — Tako poročilo iz Beograda. Skrajni čas je bil, da so tudi odločilni krogi v Beogradu spoznali, da se investicije ne morejo kriti iz davčnih dohodkov na kar so gospodarski kro gi ponovno opozarjali. — Načrt zakona o prisilni poravnavi. V včerajšnjem tozadevnem članku bi se moralo glasiti, da mora biti postopanje končano v 90. dineh in ne v 10. dneh. — Ukrepi prometnega ministrstva ia ii boljšanje prometa r času izvozne serije. Glede na želje gospodarskih krogov zaradi izboljšanja prometa v času izvozne sezije je prometni minister ukrenil naslednje: za hitro ekspedicijo pokvarljivega blaga in ži vine so predvidene posebne trase hitrih tovornih in mešanih vlakov (preko Subotice in preko Maribora), za katere je s strani avstrijske in madžarske železniške uprave zasigurano podaljšanje potom specijalnih vlakov. Za prevoz sladkorne pese so bili kakor vsako leto pod vzeti potrebni ukrepi, Povečano je število lokomotiv na vzporednih progah potom reparacij iz Madžarske, za osebne vlake pa potom nabavk iz Avstrije. Da se pospeši cirkulacija vagonov, so bile izdane posebne odredbe. Ukrenilo se je potrebno za pospešenje prevoza drv, oglja in sploh vseh predmetov, katerih prevoz v času sezijskega prometa stagnira. kakor tudi za točno in hitro pretovorjenje vagonov (zmanjšanja taks za pretovorjenje rin-lusa pošiljk ni mogoče, k=r te takse odgovarjajo približno režijskim stroškom). Strojno odelenje generalne direkcije je dobilo nalog, da hitro popravi vagone za hmelj. Za primer, da bi se pojavilo pomanjkanje vagonov za take vrste pošiljk, si je ministrstvo zasiguralo možnost, da si izposodi špecijalne vagone v inozemstvu. Ker se je že pojavilo pomanjkanje odprtih vagonov, si je železniška uprava izposodila od italijanskih železnic vagone za drva, od madžarskih železnic pa vagone za rude. Če se bo izkazala potreba, si bo železniška uprava izposodila tudi zaprte vagone. P od vzeti so ukrepi za racionalnejše dirigiranje vagonov. Dovoljeno je tudi, da se vagoni za sadje, češplje in drobnico morejo naročati 48 ur pred natovorje-njem, za hmelj in predivo pa 4 dni pred na-tovorjenjem. Prometni minister poziva obenem trgovce, da olajšajo izvršitev teh ukrepov na ta način, da se poslužujejo direktnih tovornih listov, da pošiljke po možnosti zacarinijo že na oddajni postaji da pazijo, da so carinski dokumenti v redu in po možnosti priloženi tovornemu listu, da naročajo za posamezne partije in za isti dan le toliko vagonov, kolikor jih morejo naložiti in da čim najbolj pospešijo natovorjenje in iztovorjenje. = V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Anton Pučnik, trgovina 6 sadjem, vinom in poljskimi pridelki v Ljut> meru; Ivan Horvat, trgovina z deželnimi pridelki v Lomanoših; Josip Graj, izvozna trgovina s perutnino in divjačino v Martjan-cih; Avgust Kampl izvozna trgovina s sadjem in poljskimi pridelki v Nuskovi; Josip Rančigaj, izvoz perutnine, jajc, divjačine in poljskih pridelkov v Policah; Štefan Šiftar, izvozna trgovina z živino v Pužavcih; Anton Kerenčič, trgovina in izvoz sadja. Na Ranči; Imre Ratnik, trgovina s perutnino, jajci in divjačino v Rankovcih; David Weisz, trgovina in izvoz poljskih pridelkov v Rogaševcih; Mihael Ficko, izvozna trgovina s sadjem in poljskimi pridelki v Serdici; Samu Weiss, trgovina z živino v Serdici = Hmelj. Na nurnberškem hmeljskem tržišču je v pondeljek znašal dovoz 300 bal; dopoldne je bilo prodanih 250 baL Tendenca nespremenjena, za prvovrstno blago pa čvrsta. Tržni hmelj se je prodajal po 140 do 180 mark, prvovrstni hallertauski po 240 do 280 mark, wflrtemberžki po 210 in tetuanski po 300 mark za 50 kg. = Češkoslovaški iivoz in uvoj hmelja. V gospodarskem letu 1926./27. (od 1. novembra 1926 do 31. avgusta 1927) je Češkoslovaška izvozila 160.952 starih centov hmelja (od tega v Nemčijo 10.494, v Avstrijo 23.761, Švedsko 6126, Francijo 5871, Švico 4500 centov); uvozila pa 12.447 starih centov (od tega iz Jugoslavije 4496, iz Belgije 3657, iz Poljske 2188 in iz Francije 1035 centov). Po naši izvozni statistiki smo v koledarskem letu 1926. izvozili vsega 31.500 starih centov hmelja, od tega 11.453 v Češkoslovaško; vendar je v naši izvozni statistiki vštet tudi oni hmelj, ki je bil izvožen v češkoslovaška tranzitna skladišča, odkoder je bil zopet prodan v druge države. Kot kupec češkoslovaškega hmelja stoji Jugoslavija po češkoslovaški statistiki za gosp, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490. Zagrebški tedenski sejem (28. t m. Dogon je bil znaten, promet pa zelo živahen. Kupovalo se je tudi za izvoz v Avstrijo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže so notirali: voli L 8—850, IL 7—750, biki 5—6, krave I- 5.25—7, IL 4 do 4.50, teleta 12—14, svinje pitane 15—16, do 1 leta stare 13—15 Din. Dunajska bona ta. kmetijske proiirede (27. t. m.) Zaradi židovskih praznikov je bila borza zelo slabo obiskana. Cene so Je nominelne. Spomini ministra dr. Beneša n. Moj beg v inozemstvo. - »Mafija" in emigracija Prva doba delovanja »Mafije*, ki je bila za našo akcijo v inozemstvu morda najvažnejša, se zdi, da je bila končana z aretsicijo dr. Kramara, dr. Ra-šina in dr. Scheinerja. Dogovarjal sem se v resnici z Rašinom, kaj bi bilo treba ukreniti, potem ko sta bila aretirana dr. Kramar hv dr. Soheiner. Toda že prej smo se pogajali s Šamalom in Scheinerjem, kaj bi bilo storiti za slučaj aretacije dr. Scheinerja, katera se je predvidevaia. Dr. Soheiner je za ta slučaj določil za svojega zastopnika Sokola brata Vincenca Štepanka. Doktor Šamal je prevzel nalogo, da Štepanka o tem obvesti, da bi mu bilo na ta način mogoče slediti nadaljnemu delovanju pril. »Življenje in svet* št. 15, str. 402 — 405> dalo povedati o tem delu «Maiije» še zelo mnogo velezanimivih podrobnosti. O nadaljnem zarotniškem delovanju bi se hotel dotakniti samo še gotovih najpotrebnejših stvari: V letih 1917. in 1918. je igrala «Mafija* znatno politično vlogo. Ona je služila poedinrm političnim osebam ali družbam v svrho vzajemne^ spoznavanja notranje in zunanje situacije, v svrho zbiranja vesti, ki jih je razširjala doma in pošiljala nam v inozemstvo, dalje za sprejemanje naših vesti, ki jih je zopet izročala na kom-petentna politična mesta. V tem smislu je ona vplivala tudi na splošno politiko naših poslanskih krogov. Lahko trdimo, da je do gotove meje skrbela tudi za revolucionarno stran tedanje naše notranje politike, in sicer v času, ko so bili dr. Kramar, dr. Rašin, Ciril Dušek in drugovi v ječah, kakor tudi 1. 1918., ko je javni in že silno razširjen proti-avstrijski politični pokret zahteval izpopolnitev tajnih zvez z inozemstvom. Nam v inozemstvu je bila «Mafija» slej ko prej zelo potrebna za nadaljni razvoj naše akcije. Naše zveze z domovino so bile ena najvažnejših akcij, ki jih je zahtevala naša politika. Zato sem jaz kot generalni tajnik Narodnega Veča v Parizu vzdrževal sistematske zveze in iskal stalno nove, kakor je to delal s pomočjo organizacije Narodnega Veča ali na drug način sam profesor Masa-ryk. Skrbel sem stalno in sistematično za to, da smo pošiljali službene informacije in politična navodila v Prago, in sicer popolnoma prilagodene naši situaciji v inozemstvu. Po raznih zgoraj naznačenih potih sem poslal od 1. 1916. do oktobra 1918. na češko na stotine političnih vesti in navodil o našem delovanju, o naših uspehih in željah glede vodstva notranje politike. Prav tako sem dobival od svojih prijateljev v Pragi mnogo poročil o položaju v domovini. Marsikatero izmed teh sporočil je imelo tudi velik političen značaj, kar bo sicer tudi razvidno iz nadaljnega opisovanja naše borbe in našega delovanja v zavezniških državah. O »Mafiji* vobče, o naši konspiraciji, o njenem razmerju napram revolucijo-narni akciji in napram vojni se je pri nas že mnogo govorilo. Eni so njeno delovanje in njen pomen pretiravali, drugi je niso zadostno ocenjevali ali so jo celo omalovaževali, tretji pa so jo sčasoma iz raznih razlogov venčali z nizom neverjetnih legend ali nemogočih dogodivščin. S tem se je njena stvarna fizionomija v vsakdanjem predstavljanju pri nas znatno spremenila. Očiščena od vsega fantastičnega in prosta vsega, kar so nanjo položili osebni ali strankarski interesi, se javlja «Mafija» pred nami kot zelo važen organ naše narodne revolucije. Pod kontrolo njenih glavnih udeležencev bom poskušal napraviti nepristransko skico o njenem delovanju. Zarota lahko s svojo okolico, s svojimi metodami, s svojim delovanjem, s potrebo direktnih ali indirektnih zvez s policijo, z informacijsko in špijonaško službo fazonira in formulira značaj ljudi, zlasti pa mladine. Oster duh goni ljudi na razmišljanje, na pozornost, previdnost, na hitro orijentacijo in praktično psihološko spoznavanje ljudi in situacij, to je prava šola življenja za onega, ki razume prevdarjati in se posluževati izkušenj. Vodi in vzgojuje ljudi tudi za osebno odločnost, hrabrost duha in srca, za samopožrtvovanje do fanatizma. Zarotniki so ali često postajajo fanatični ljudje, a fanatiki presojajo stvari vedno ali enostransko ali tako, kakor jim to velevajo njihove notranje želje. Preživljal sem vse to v sebi in opazoval sem pozorno vso okolico, ki mi je pomagala v konspiracijskem delovanju. Nekoč sem se učil iz ruskih romanov, sedaj pa sem črpal nove izkušnje iz svoje prakse in iz analize svojih sotrudnikov. Zarotništvo zbira okrog sebe ljudi, ki so razpoloženi za avanture in imajo naginenje za neozdravljivo romantiko. Često so to lenuhi, ki smatrajo kavarniške ali druge razgovore in intrige za politiko in ki sicer niso za solidno in sistematsko delo. Med zarotnike prihajajo, to je povsem naravno, zelo bistri ljudje, pa tudi ljudje slabega značaja, ki vztrajajo v tej družbi samo dotlej, dokler morejo v gotovi meri iz nje črpati koristi, sicer pa prav često postajajo izdajalcu Opazoval sem našo zaroto z očmi zunanjega opazovalca in se dobro zavedal razn^i nevarnosti. Rad ugotavljam, da naša zarota ni nikdar bila degenerirana in ni imela nobenih izdajalcev. Povsem naravno pa je bilo, da so nekateri udeleženci vendarle semtertja podlegli vplivu okolice, metod in delovanja ter jeli sebično gledati na cilj, kakor se to skoraj vedno dogaja v zarot-ništvu, ako le-to traja malo dlje. Takisto sem tudi opazil, kako so se nekateri sotrudniki izgubljali v poedinostih, v malenkostnih detajlih, v avanturističnih kombinacijah, spajajoč z neznatnimi dejstvi velike, naravnost grandijozne in vražje zamišljene načrte sovražnikov, kakor so si oni sami to predstavljali in se borili proti vetrnjačam — to vse pa je bila posledica konspiratorstva, tajne službe in borbe s policijskimi oblastmi, ki smo jo morali voditi mesece in leta. V tem se baš vidi politična zrelost, smisel za realnost, sigurnost v nazorih in zavest končnega cilja pri onem, ki lahko intenzivno, izvajajoč konspira-torstvo, dnevno vztraja v tem delovanju. Zarotništvo je v bistvu analitično, nekonstruktivno in ima za cilj, da ruši in uničuje sovražnika in pripravlja revolucijo. Zato je tako zarotništvo za politiko zelo opasno: Ubija v njih konstruktivne sile ali pa dela iz njih neozdravljive romantike. Zarotništvo tudi Naša fkrin.ica za > le fl 3 Napredni blok ~ 2. oktobra ni vselej revolucijonarstvo, lahko je tudi čisto navadno nasprotovanje oblasti. Zato konspiratorstvo često ni niti v zvezi s politiko ali pa je vsa i v zelo rahlih stikih s stvarno politiko. Sedaj še nekoliko besed o naši emigraciji. Od zarotnikov so nekateri postali eksulanti, politični emigranti. To velja do gotove meje tudi za našo emi-grantstvo. Dolgoletni ali vsaj stalni emigrant se psihološko brzo uživi v svojo emigrantsko okolico, v stanje, ki izziva stalne dvome in bojazni; v teh dvomih koleba semtertja in se boji, če ne ostane za vedno brez domovine, brez bodočnosti in brez nade, da bi se kdaj povrnil v ono sredino, iz katere je izšel. Emigrant lahko postane drevo, kateremu so porezali korenin«, in ki polagoma vene in propada, nakar postaja iz njega ono, čemur Francozi prav dobro pravijo «deracine». Živel sem več let v okolici ali bližini emigracije. Bilo je to za časa vojne, ka sva s prof. Masarykom razmišljala, dali ne bova morda tudi midva prisiljena, da osnujeva češko politično emigracijo. Masaryk je računal s tem, da postane profesor in publicist v Londonu, jaz pa v Parizu. L. 1916. sem si s pomočjo A. Boyera, direktorja šole za orientalske jezike že zasigural takšno mesto. Sprejet sem že bil na tej šoli, da predavam češko zgodovino, literaturo in sploh kulturo. Dobro sem videl nevarne strani emigracije in trudil sem se z vsemi silami za to, da bi naš revolucijonarni pokret ostal vojna in politična revolucija in da ne zapade pogreškam emigracije. Emigrant — opazili smo to tudi v naših kolonijah — zelo hitro izgublja prave zveze z domovino in ne pozna več razmer, marveč kombinira samo na podlagi tega, kar si domišlja, ne računa pa z dejstvi in še povrh vse to pobarva z najbolj romantičnimi barvami. Odtod je izhajala tudi naša namera, da ostanemo stalno v zvezi z domovino in da delujemo vedno v harmoniji z rojaki v domovini. Nisem hotel, da bi pre-rano postali emigranti — za to je bilo še vedno dovolj časa! Naravno tudi naše kratkotrajno izgnanstvo in stalne zveze z domovino so povzročile, da se je tudi naš politični pokret izogibal vsakdanjih napak in nedostatkov emigracije. Za vse to ima velike zasluge tudi veliki ujetniški živelj, ki je bil zelo fesno zvezan z domovino. To v ostalem osvetljuje tudi naloga, ki je med vojno pripadla naši emigraciji, t. j. našim kolonijam v inozemstvu. V Franciji in na Angleškem je bila naša kolonija v splošnem dokaj neznatna, a je bila povsem na mestu, v Ameriki pa je od vsega početka imela posebno nalogo, ki jo je odlično izvršila. Tako smo imeli gotove emigrantske težkoče samo v Rusiji, čim se je tamkaj uveljavil ujetniški element, so vse te težkoče izginile. S tem sem hotel razbistriti samo nekaj pojmov, da bi se s tem pokazal pravi značaj naše akcije v inozemstvu in narava prve faze naše revolucijonarne politike, ki je bila bolj ali manj konspi-ratorska. »Mafija* je ostala takšna, kakršno smo potrebovali in kakršna je morala biti in naše zarotništvo tudi v kasnejših fazah svojega razvoja ni izstopilo iz svoje vloge, ki jo je moralo igrati do konca. Za to je to zarotništvo tako dragoceni del naše revolucijonarne politike v času vojne. Koliko stane obleka 1 Na primer obleka s knikeboker-hlačami, ki ie danes najbolj priljubljj.io oblačilo za gospode, dobite že za 650 Din samo pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Tudi fino in vseh vrst oerib se tu najceneje ktrpi. Kinkead (na levi) in Worsley, dva najhitrejša letal« oa sveta. Kinkead je pri poskusnih poletih, pripravljajoč se za tekmovanje za Schnei« derjev pokal, dosegel v Benetkah hitrost 532 km na uro. Oba letalca sta poročnika > angleški armadi. Šah Šahovski turnir v Londonu V prvi polovici prihodnjega meseca se bo vršil v Londonu večii mojstrski šahovski turnir, ki bo za nas posebno zanimiv, ker se ga udeleži tudi naš prvak velemojster dr- Milan Vidmar. Na tem turnirju bodo sodelovale priznane šahovske kapacitete. Gotovo najzanimivejši udeležnik bo ruski šampion Bogoljubov, zmagovalec v Moskvi. Kakor znano se i« na tem turnirju, enem izmed največjih v zadnji dobi, plasiral na drugo mesto bivši svetovni prvak dr. Emanuel Lasker, dočim ie šele tretje mesto zavzel svetovni prvak Capablanca. Za Bogoljubova bo londonski turniT prvi večji turnir, katerega se udeleži po slavni zmagi v Moskvi. Med ostalimi sodelujočimi najdemo Niem coviča, enega najuspešnejših turnlrsklh igračev. Svoie zmožnosti je pokazal na velemojstrskem turnirju v Newyorku, kjer se je plasiral na tretje mesto, pred dr. Vidmarjem. Omeniti je treba še dr. Tartako-werja, glavnega zastopnika hipermoderne šole. On je brez dvoma igrač velikih sposobnosti. Sodelovanje so obljubili tudi če-Ski prvak Reti in prvoboritelj Belgije, — Colle. Turnirja se udeleži tudi ameriški šahovski starešina Marshal, ki hoče dokazati, da se še ne da šteti med staro šaTO Poleg navedenih igra tudi peterica angleških mojstrov, med niimi Yates in Thomas. Dr. Vidmar, ki je že včeraj odpotoval. Je dal našemu poročevalcu o turnirju nekatere informacije. Kakor znano, nI dr Vidmar šahovski profesljonal, kakor večina drugih mojstrov, katerim je šah življen-ški zaslužek. On ie amater in kot svetovni prvak med amaterji. Da kljtrb tema na vsakem turnirju, katerega se udeleži, doseže vedno zelo častno mesto, ie dokaz njegove izredne zmožnosti. Dr. Vidmar nima v Ljubljani prilike, da bi resno treniral, ker rama enakovrednih igračev. Radi tega se pri njem vedno opaža, da je na turnirjih v prvih dneh precej ntsigu-ren. In Tavno zato ie dr. Vidmar že sedaj odpotoval, z namenom, da se ustavi mimogrede na Dunaju in v Berlinu, kier bo pač imel Driliko vsai deloma trenirati z on-dotnimi mojstri. Kakor se vidi. se naš prvak pripravila za ta turnir zelo resno in lahko od njega pričakujemo najboljši uspeh. Dr. Vidmar smatra za najtesnejše pre-lendente za prvo mesto Bogoljubova, Niemcoviča in sebe. Posebno Bogoljubov, ki na nekaterih manjših turnirjih v zadnjem času ni odrezal posebno dobro, bo skušal ponoviti svoj moskovski triurni. Tudi Niemcovič ie izredno duhovit igrač, ki ima posebno dober start in ie osobito na krajših turnirjih, katerim moramo prištevati londonskega (trajal bo približno 14 dni), skoro vedno prvi. Dr. Vidmar ie strah vseh prvorazrednih mojstrov, kajti znano je, da ie že marsikateri mojster, ki se ie že veselil visoke nagrade, naletel v osebi našega prvaka na prag. kjer mu ie spodrsnilo. Se vsem Je gotovo v spominu turah- na Semmeringu, kjer je »gespud,« kakor VldmaTja šaljivo imenujejo ljubljanski šahovski krogi, zastavil zmagovito pot Niemcoviču in Tar-takowerju: oba ie po vrsti tolkel in končno še ustavil Aljehina, ki je nevzdržno korakal na prvo mesto. Dr. Vidmarja so splošno smatrali za moralnega zmagovalca na semmerinškem turnir hi. Naši šahovski krogi torej upravičeno pričakujejo, da bo častno zastopal našo mlado državo tudi v Londonu. O poteku turnirja bomo prinašali točna poročila, ki nam jih ie obljubil pošiljati naš velemojster. Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 76 kw), PRAGA (349 m 5 lav), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), LANGENBERG (468 m 25 kw), BERLIN (484 m 4 kw), VARŠAVA (1111 m 8 kw), MOSKVA (1450 m 15 kw). Petek 30. IX. DUNAJ 20.05: Brahmsov večer. 1. Wiibrer: Sonata za violino in klavir v G«duru, op. 73. 2. Dueti. 3. klavirski kvintet. PRAGA 20.10: Koncert orkestra na pihala, nato mešan večer. LONDON 20.15: Simfoničen koncert. 1. Mozart: Majhen noctumo. 2. Handel: «Juda Makabejec»; arija. 3. Debussy: ^Favnovo popoldne®. 4. \Vagner: Iz ope re «cTannhauser». Nadaljevanje ob 21-35. 5. Beethoven; «CorioIan»; uvertura. 6. Delius: Angleška rapsodija. 7. Liszt: Faustova simfonija za soliste, zbor in orkester. STUTTGART 20: Simfoničen koncert. 1. Dukas: «Č)rnošolec». 2. Debussy: Nok* turno št. 2. 3. Mahler: Popotnikove pe* smi. 4. Schumaan: Simfonija št. 2. BRNO 19: Koncert. 1. Smetana: «Tajnost»; uvertura. 2. Dvorak: Suita, op. 98. 3. Fi* bich: Zvečer. 4. Nedbal: «Leni Jane= zek». 5. Dvorak: Slovanski plesi. Sledi koncert solistov. RIM 21.10: Večer italijanske opere. 1. Od« Iomki iz 2. dejanja Mascagnijeve ope* rete «5». 2. Odlomki iz Pietrijeve ope« rete «Acqua Cheta*. LANGENBERG 20.45: «Vasif» in Liubljana, Dunajska cesta itev 26. - Telefon 2236. 178 Austro Fiat 24 HP, prijfcaven za mali tovorni avto, ker so sedeži za demontirati, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglas_. oddelku cjutra*. Motorno kolo t HP. 2 prestavi, zelo dobro ohranjeno in malo rabljeno, radi bolehnoeti poceni proda Mihael Kaučič, Zg. Šiška 125. 29994 Indian s prikolico samo dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek ,Jutra, pod značko cScout* 30013 m Hlapca poltenega, k paru konj sprejme takoj viaaka trg. Puntar, Logatec šter. 41. 29913 2 pek. pomočnika enega starejšega, ki Je dobro izurjen pri peči in enega mlajiega, kateri jo pripravljen raznaiati kruh Etrankam, sprejmem. Re-flektiram na prvovrstne delavce z dobrimi »pričevali. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 29893 Mesar, pomočnika ki je zmožen za prodajo mesa na drobno, sprejme takoj Jakob Jeeih, mesar r Ljubljani. Vse drugo po dogovoru 29858 2 učenca pridna in poltena, sprejmem za slaščičarsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29687 Zastopnike z znanjem slovenskega in nemškega jezika sprejmemo Javijo naj se v ponedeljek od S—5 popoldne v hotelo cSlon* v Ljubljani. 2959« Poslovodlnjo a kavcijo, sprejme trgovina s ipecerijo in manufakturo. Upoštevam samo take, prvovrstnimi spričevali in brezhibno preteklostjo. Ponudbe sa oglaenl oddelek .Jutra* pod značko cPoslo-vo!kinj»». 8MS1 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne Ud dobe najlažje s l u i b o v Beogradu ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd, Visana 11 Izurjeno pletiljo sprejmem. Delo oddam tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 29965 Zobotehnika sprejmem na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra. pod cZobotehnik*. 2 pleskarska pomočnika dobro izurjena sprejme tvrdka Brata Božič, sobno slikarstvo in pleskarstvo, Vegova ulica 8. 29990 Perico za domačo potrebo takoj sprejmem. Pralnica je na stroje ,z električnim pogonom. Stanovanje, drva, luč in hrana prosta, plača po dogovoru. — Prednost ima starejša oseba brez družine ki je v pranju in likanju zvežbana. Ponudbe do 10. oktobra 1927 na grad Ravne, pošta Gužtanj. 29975 Trg. pomočnika mladega in agilnega, lepega značaja ter prvovrstnega prodajalca špecerije in manufakture, sprejme takoj tvrdka A. Peče, Cerno-2erjav. Reflektira se res samo na dobro moč. Hrana in stanovanje v hiši. 29976 Kontoristinjo za izven Ljubljane sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 30002 Spretno prodajalko sprejmem. — Pismene ponudbe na: G. Cadež, Ljubljana, Mestni trg. 30005 Pridno služkinjo zanesljivo, katera zna kuhati in je voljna opravljati domača dela — pranje in vrtna dela. sprejme do 25. oktobra 1927 Michelitsch, Ljutomer, Glavni trg St. 12 29974 Pletenine ia žaket ali osemključni stroj oddam. Ponudbe pod cLepo delo» na oglasni oddelek cjutra*. 29972 Pletilje dobijo delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cPlosti*. 29973 4000—5000 Din lahko zasluži mesečno tisti, ki prevzame prodajo drž. srečk na mesečne obroke. Ponudbe na ogla«, oddelek cjutra* pod cSiguren zaslužek 20». 29987 Potnika pridnega in zanesljivega, pri trgovcih v Sloveniji in Hrvatski dobro vpeljanega, ki bi hotel poleg svojih predmetov vzeti s seboj tudi vzorce volnenih izdelkov (vsakovrstnih pletenin) proti dobri proviziji sprejmem takoj. Event. sprejmem potnika tudi samo za pletenine. Ponudbe na ogl. oddelek cjutra* pod šifro cStrojno pletilstvo*. 29970 Postranski zaslužek nudim vsakemu. Pišite na: J. Otrin, Rovte pri Logatcu Priložite znamko za 2 Din. 30007 Proti iiksni plači in provizij sprejemamo zastopnike i zastopnice za prodajo vrednostnih papSrjev in Švicarskih ur. Pismeno ali ust-meme lovid, irm i ponudbo na Zumbu-Ljubljana, Aleksan-a lt 2 perfektni kavarn, natakarici iščeta službe izven Ljubljane. Nastopita lahko takoj. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29905 Boljša gospodična vajena utrok. išče službe. Gre tudi kot pumoč gospodinji ali v trgovino Ponudbe prosi na oglasni oddelek cjutra* pod Nastopim lahko takoj* 29895 Hotelska sobarica želi premeniti službo. Cenj. ponudbo na oglas, oddelek cjutra* pod značko cZanes-ljiva sobarica*. Stenotlpistinja vešča slovenskega in nemškega jezika ter vseh pisarniških del. t večletno prakso, želi spremeniti službo. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek cjutra* pod šifro cK». 29750 Knjigovodja z osemletno prakso, želi službe Zmožen je samostojnega knjigovodstva ter vseh drugih pisarn, opravil Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cVesten 16» 39274 Trg. pomočnik špecerijske in galanterijske stroke, z lepimi spričevali, mlad, vojaščine prost, vešč slovenskega, nemškega in srbohrv. jezika, želi službo za takoj Naslov v otrlas. oddelku cjutra*. Prodajalka dobro izurjena v mešani stroki, perfektna v nemškem jeziku, želi službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 29968 Pianist želi zaposlitve v plesni sezoni. — Gre tudi na ileSelo na željo za plesnega učitelja. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cNaj-novejši šlagerji*. 29999 Francoščino in klavir poučuje dipl. strokovnjakinja. Informacije od 1. do 4. ure. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29424 Šoferska šola daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje Pouk je temeljit in uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak dao Prospekti gratis Natančna- informacije v avto-školi, /.a greb. Kaptol 15 — Telefon št. 11-95 25193 Pouk v vBeh modernih plesih želi poedinec. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. cjutra* pod šifro oddelek cPles*. 29997 Za francoščino in klavir sprejme še nekaj učencev A. Potočnik, strokovno diplom. učiteljica, Mirje Groharjeva cesta — vila Bizovičar, pri mostu. Sprejema od 1.—4. ure. 29966 Krompir vagon, beli, odbran, ameri-kanska vrsta, 110 Din stot, proda Mursa. Ljutomer. 29892 Krompir razpošilja na vagone Peter Setina. Sevnica ob Savi 20816 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana Wolfova ul 3. Srebrne krone kupuje tn plača dobro IT. Čuden Ljubljana. Prešernova ulica 1. 238 Banjo (Sitzwanne) kupim. Naslov poslati na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cSedeča banja*. 29985 Vodno sesalko centrifugalno ali botno — (Kolbenpumpe) na jermenski pogon, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cSesalka*. 29991 Več kož ruske veverice (Fehrilcken) kupim in plačam prav dobro. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cFeh*. 30004 Železno posteljo zložljivo, kupim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cSt. 18». 30010 Lutzove peči in email tablice ima v zalogi inž Mate G u z e 1 j, Ljubljana VII (Šiška), Jer-nejeva 6t. 5. 208 Drva hrastova, parketne odpadke od žaga- ter meLka drva po □izki ceni dostavlja na dom parna žag« V Soagnetti — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom 36 Radio Indukt Ljubljana, Sv. Petra c. 24 razprodaja vsled preuredbe posl. prostorov prvovrstne radioa parate, zvočnike in radiomaterijal pod lastno ceno. Ogled neobvezen. — Tudi na obroke. 29904 Kovaško orodje za enega kovača proda po zmerni ceni Ivan Ražen, Stara Fužina — Bohinj. 29771 Učenko za strojno pletenje, z vso oskrbo v hiši sprejmem za 1 leto. — Prodam pa pletilni stroj ter kupca naučim plosti. Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 29978 Doataoe vitka — ie hoče Uspeh viden žt v pai •ineh — To dosežete * uporabo angleškega ra lioaktivnepa preparata .SANOS. čudo ki dajf moderno ravno linijo* Uspeh zajamčen sicer povrnt-mo denar Cen« zavojčku franko 86 Din Uporaba zunanja, navo lilo priloženo Naročila aa naslov: «Sanitaria» Orikvenir, - Primorje Nagrobni okvir velik, s ploščo, prodam pri Sv. Križu. Marija Kirinič, Ljubljana 7. 29921-a Prešani ocvirki po 5 Din vedno na razpolago pri tvrdki Evald Popovič Ljubljana. Cesta v Mestni log št 15 28846 Plinsko peč s cevmi, samo eno zimo rabljeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29979 Štedilnik dobro ohranjen, ceno na^ prodaj na Gosposvetski c. St. 13, vrata 120. 29627 Razprodaja raznega pohištva, kuhinjske oprave, svetiljk. porcelana itd. se vrši v petek, 30. t. m. popoldne v Stožicah St. 79 pri Ljubljani. 29919 f? Realitetna pisarna •iruihu t o t Ljubljana Miklošičeva cesta i sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajalca brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj. *ob, trgov-•»kih in obrtnih lokalov po nizkib pristojbinah Za od-dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — ker brez vseh stroškov 195 Čevljarji, pozor! Na Dolenjskem se Vam nudi prilika, katere bo vsak vesel Prodam v prometnem kraju celo delavnico z vsem inventarjem Zraven pustim 2 učenca, ki sta že izučena za vsako novo delo To vse zaradi selitve Naslov v oglasnem oddelku «Jutra> 29857 Gostilno dobro idočo. z gospodarskim poslopjem, 2 orala zemlje, oddaljeno 5 minut od Koroškega kolodvora, prodam radi družinskih razmer po nizki ceni. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod cUgodna cena*. 29956 Meti" Realitetna pisarna družba z o z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: MLiN na 3 pare kamnov, na stalni močni vodi, po leg stanovanjska hiša. gospodarska poslopja, v trgu na Štajerskem — 4 orale arondiranega zemljišča 1500 komadov hmelja, drugoletnega, tik okr. ceste, 10 minut od trga, 160.000 Din: GOSTILNO z mesarijo, v bližnji okolici Celja — po izredno ugodni ceni; KMEČKO POSESTVO. 12 oralov. 3200 hmelja, lepe stavbe, pri Vojnflru, pod usodnimi potroii; Poleg tega več kmečkih posestpv. trostilniških in trgovskih hiš, vil itd. 30006 Dvostanovanj. hiša- novozidana. davka prosta, z vsemi pritiklinami in 2 vrtoma. pri mestu Mariboru naprodaj. Takojšnja vselitev. Franjo Spes, Maribor, Tržaška ceEta. 29957 .Mirna 309». Posestvo in sicer bišo. gospodarsko poslopje s pritiklinami, v hiši dobro vpeljana gostilna, mesarija in trgovina — oddam v najem v Suhoru pri Metliki v Belokrajini Niko Popovič, Skemljevec št. 1, pošta Suhor pri Metliki. 29772 Gostilno v sredini Ljubljane na prometnem kraju takoj oddam tistemu, ki odkupi inventar. Naslov v oglasnrm oddelku cjutra*. 29834 Lokale pripravne za trgovino ali pisarne, v sredini mosta oddam takoj ali pozneje. — Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod značko cLepe prostore«. 29971 Delavnico za mirno obrt rabim za takoj. Cenjene ponudbe na naslov: M. Kovač, Borštnikov trg 1. 30014 Suho delavnico želim. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 30016 2 prazni sobi v sredini mesta oddam zakoncema brez otrok in sicer s 1. novembrom. Interesenti naj stavijo pismene ponudbe do 30. sept. 1927 na oglasni oddelek cjutra* pod Šifro cLjubljana — 2 sobi*. 29952-a Sostanovalca solidnega, sprejmem Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 29945 Sobico svetlo in čedno, oddam mirni gospodični Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29943 Dva dijaka srednje ali višješolca sprejmem na stanovanje ln hrano v Sontpetorskem okraju, blizu bolnico. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 29941 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo, bližini glavne pošte oddam boljši osebi Naslov v ogl. oddeiku cjutra«. Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29996 Opremljeno sobo lepo in zračno, z vhodom iz stopnic, oddam 1 ali 2 eospodoma ali gospodičnama v Sp. Šiški. T-"»— ulica 12. JanSeva Opremljeni sobi eno, event. dve (na željo eno tudi prazno) oddam v sredini mesta pod ugodnimi pogoji Elektr. razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek cjutra* 29995 1—3 dijakinje ali dijake sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek cjutra.. 30012 Posestvo v ceni do 150.000 Din>- kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro cBlizu Ljubljane*. 29988 Gospodična želi sobico pri nemški družini. Ponndbe na oglasni odelek cjutra. pod šifro 30009 Leno sobo v »redini mesta oddam takoj mirnemu eospodu. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 30015 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo, v sredini mesta oddam s 1. oktobrom zakonskemu paru ali 2 gospodoma, event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29940 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin^ velik vrt v Stožicab 79 pri Ljubljani oddam mirni stranki s 1. oktobrom. Vodovod v hiši. Naslov pove oglasni oddelek cjutra* 29919 Stanovanje 2 sob in pritiklin, blizu Tabora, zamenjam za stanovanje, event. s 3 sobami v Sp. Šiški. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra. pod cLepo stanovanje*. Zakonca želita majhno stanovanje ali sobo s souporabo kuhinje. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro .Takoj 10». 29986 Stanovanje 2 sob in kuhinje želim b I. novembrom. Plačam do 700 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cBližlna centra*. 29984 Opremljeno stanovanje sobe in kuhinje oddam s 1. novembrom v novi hiši. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29981 Stanovanje 1—3 sob s pritiklinami, v sredini mesta išče tričlanska boljša družina s 1. no-vembtom Plača do 1500 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro c 1500». 29993 Abonente sprejmem na dobro meščansko hrano po 12 in 17 Din dnevno Restavracija pod cSkalco>, Mestni trg št. 11. Otroka do 6 let starega vzame v popolno oskrbo gospa na deželi — prva postaja od Ljubljane. — Ponudbe pod cDober zrak in dobro mleko* na oglasni oddelek cjutra*. 30008 Tiho družabnico aH družabnika. Li razpolaga z gotovino 50—100.000 Din. ali pa je zmožen za to vsoto garantirati išče zelo dobičkanosno in dobro vpeljano podjetje manufak-turne in modne stroke pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cDobiček*. 29840 Pristopil bi k resnemu in pred polomom varnemu podjetju ali trgovini mlad trgovec b 125.000 Din — najraje v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 29810 Trgovci zahtevajte engros cene- „JUNIPER" ze eno trancosko žganie z brinievtm ekstraktom je najboljše sredstvo prof' ievmatizmu glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim t jleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogerlji in trgovini. Glavna zaloga c Vitomir Dolinšek Agentura ,,Juniper" Celje, Gosposka ulica št. 26 Zvitke (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. T-feioii štev 2980. 4y 6 m v7 «Pomoč 26» Dvignite pismo. Hvaležnost 29910 Bogat mladenič čvrst, s 150.000 Din v enem letu, želi znanja v svrho ženitve z gospodično od 18 do 261et staro, posestnico večje trgovine Naslov sliko na oglasni oddelek cjutra* pod cLjubezen S. D.» 29967 Škrjanček moj, hvala! Vzbudil si meni davne sanje. Opojno stezam veje pod oblake in čakam te, da sedež nanje ... O še zapoj! Pinija, 30001 Glasim Gramolonisti! Vsa popravila vseb vrst gramofonov in drugih različnih godbenih aparatov iz-vTšim strokovnjaško solidno. ceno in pod jamstvom v svoji špecijalnl delavnici za fino mehaniko A. Rasberger L Jubljana. Tavčarjeva al- i lz dežele prinešena popravila izvTšim. če je le mogoče Se isti dan Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli vedno v zalogi Pianino ali klavir dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod cPlačam takoj 14*. 29977 Srno mladico, popolnoma udomačeno poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. Deklico 4 leta staro, dam za svojo dobrim ljudem. Naslov v oelasnem oddelku cjutra.. 29992 Mscesnove deske suhe, prve vrste, debelina od 25—60 mm za laKojšnjo porabo mizarskih del kupim. Prosim ponudbo in ceno proti takojšnjem plačilu. IVAN ZGONC mizar in trgovec Cerknica št. 62 pri Rakeku. Pohištvo elegantno, fino. cenevredno oo rastnih in danih načrtih A. AMANN, Ljubljana Dvorni trs št. 1 Generalna reprezentanca znane svetovne iirme oddaja distriktna zastopstva boljšim gospodom ki imajo vezi z oblastmi, mdustrijalnimi podjet i itd. Ponudbe pod .Zastopstvo na 278—1" na Interreklam A. G., Zagreb, Ma-rovska 30. Suhe gobe Milanska firma najbolje uvedena, želi stopiti v zvezo samo s prvovrstno firmo ki specialno trguje s predmetom suhh gob Ponudbe na: Walther Casella Postale 204 Milanu (ltalla), Srez orodje ni rokodelstva JALIN na boljše oglie za likan e oro iaia Jos. Šerec v Alariboru Samoprodaia za S H S Posnemalaik za britek, zajamčeno za vefi-no dobro ostrino in Izključuje vsako drugo ostrenje Po dveb tednih preizkušnje vrnem denar ako ne odgovarja — Prospekt pošlie zastonj in poštnine franko. ST. SCHNUR - SLAV ORAHOVICA. OTSEEKEBHHGEBG t V globoki žalosti sporočamo žalostno vest, da je naša dobra in skrbna mati, žena, sestra, teta in svakinj < gospa Frani a Kunsf soproga strokovnlka danes 28. t m. po daljši bolezni, pre-vldena s olažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogieb drage pokojnice bo v četrtek 29. septembra ob 5. ur opoldn •,z drž. boln ce na pokopal šče k Sv Križu. V Ljubljani. 28. sept 1927. Žalujoči ostali. II irm ll 80*11 29816 ■■Iiea(9>;a»ica»«ai9) cBlizu Ljubljane*. cjutra*._................ ........... UnJ4» *. Me hm. » Konzorcij «Jutr» Adoli Ribnik«. Z. N »rodno tiskan* d± kot tfckiraarj. Frso Jezer**. Zs in^atrJ del je odjo**« ^^ Nov* V* • Ljut*«*