St. 7 (1142) NOVO MESTO, ★ Leto XXm Četrtek, 17. februarja 1972 ~ Danes bo za-občinska konferenca Zve-ze komunistov, na kateri bodo fpro komite in organe kon-lerence, sprejet pa bo tudi akcij- ~ ^ j® ^o^evje predsednik skup-Sergej Kraigher in se ? s predstavniki gospo- političnega življenja ITAS^* ^^iskal je tudi podjetje - Komunisti se sklenf o Golob Seznanil s »lepi 2. konference ZKJ. ~ ^ torek popol-lezla f zalega vendarle pri- vStaf P^no in, čeprav brez da 5- le pokazala, Sfdiha. Seveda s pol »nocjo kačje sline ... DBH HBVOIIESTO VAŠA BANKA „Gre za stabilizacijo na vseh ravneh, tako v podjetju kot v zvezi,“ je dejal član predsedstva SFRJ inž. Marico Bulc med obiskom v Novolesu 12. februarja. Levo od njega sedi Jože Knez, direktor Novolesa. (Foto: I. Zoran) IN2. MARKO BULC O GOSPODARSKI STABILIZACIJI Analiza dela, treznost pri načrtih član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc je med enodnevnim bivanjem v novomeški občini obiskal Novoteks in Novoles ter se pogovarjal s predstavniki občinske skupščine in občinskim političnim aktivom ,^amo s kritično analizo lastnega dela na vseh ravneh - od zveze do delovne organizacije — in z dobrimi načiti, v katerih bomo zajeli samo to, kar se da uresničiti, se bomo znašli na poti, ki vodi v resnično stabiUzacijo gospodarstva,** je poudaril član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc 11. februarja v Novolesu v Straži, kjer je skupini komunistov in delavcev govoril o političnem in go^odarskem položaju Jugoslavije in o nalogah komunistov po drugi konferenci ZKJ. V Novoteksu, ki ga je obiskal pred tem, se je inž. Bulc zanimal za proizvodnjo, delovne odnose, delo mladih, za kadre in podobno. Direktor inž- Avgust Fajfar ga je seznanil s tem, da je Novoteks po bruto prometu tretji med jugoslovanskimi tekstilci. Proizvodnjo so v zadnjih letih nekajkrat povečali. Lani so se uveljavili z izvozom konfekcije (120.000 hlač). Zamrznitev cen jih ni bistveno prizadela. Inž. Marko Bulc jim je svetoval, naj bi občasno analizirali svojo samoupravno j)ra-kso, najprimerneje bi bik) to napraviti ob zaključnem računu. Člana predsedstva SFRJ inž Marka Bulca so že dopoldne predstavniki občinske skupščine in druž- beno-političnih organizacij seznanili z razvojem občine. Podatke o razvoju je dal visokemu gostu Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarstvo. Dejal je, da se družbeni proizvod poveča letno za 20 do 30 odstotkov, dohodek za 25 db 30 odstotkov, zaposlitev do 10 odstotkov, medtem ko je znašala lanska realizacija 2,6 mi^arde dinarjev. Novomeška občina se vidno uveljavlja tudi v izvozu, ki se vsako leto poveča za 60 do 100 odstotkov, tako'da je prišlo lani na prebivalca (Nadaljevanje na 8. str.) Robi Peric prvi ciciban Na drugem dnevu repubbškega prvenstva za mlajše pionirje in cicibane v veleslalomu, ki je bil v Mežici, so se med 120 tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške zelo dobro postavili tudi mladi Dolenjci. Poseben uspeh so dosegli v kategoriji cicibanov, saj sta se kar dva mlada No-vomeščana uvrstila v prvo deseterico. Najvidnejši u^eh je dosegel Robi Peric, ki je zasedel prvo mesto, četrti pa je bil Matjaž Serini. Mladi Dolenjci so nastopili tudi v drugih kate^rijah, vendar so tam imeli manj sreče. Nekatere pa je izločil iz konkurence tudi nesrečen padec. Cicibani - 1. Peric (Rog) 47,54, 4. Serini (Rog) 49,39. Cicibani so vozili na pro^, dolgi 500 metrov, z višinsko razliko 110 metrov in 15 vratci. Drugo mesto za Janeza Doljaka Na 4. zimskem avtomobilskem rallyju za državno prvenstvo v Parti-z^skih vodah, ki ga je priredil ANOC Titovo Užice,-so se slovenski predstavniki odlično odrezali. Poseben u^eh je dosegla ljubljanska Olimpija, ki je v ekipni konkurenci zasula drugo mesto. Na 1550 km dolgi progi je startalo 86 tekmovalcev, ki so morali opraviti tudi tri hitrostne preizkušnje na Taro. Na cilj je prispelo 56 posadk, med njimi tudi vse slovenske. Nas posebno zanima uvrstitev Novomeščana Janeza Doljaka, ki je s sovozačem Janezom Milavcem dosegel izreden uspeh v kategoriji avtomobilov do 1300 ccm. Janez Doljak je s svojim austinom Cooper S dosegel odlično drugo mesto in s tem tudi verjetno enega svojih naj-. večjih uspehov. še dve leti potrpljenja Samo še do konca 1973. leta bo treba potrpeti, in že se boste lahko peljali po lepi asfaltni cesti od Im-poljce proti Krškemu. To zagotovilo so pred kratkim dali v Krškem predstavniki Cestnega sklada Sk)venije. V preteklih dneh je prevladovalo precej oblačno vreme z občasnimi padavinami. Temperature so l^e nekaj nad dolgoletnim poprečjem. Prevladovalo bo spremenljivo oblačno vreme brez večjih temperaturnih sprememb. Jutri ali v soboto bodo prehodno manjše padavine, nato bo ponovno suho vreme. ŠTIRISTOLETNICA TRKA NA VRATA v‘posavske okvire Začetek prireditev poleti - V vsaki občini spominsko obeležje - Septembra veliko zborovanje -....- ---..................... y .. . --- Misel na osrednji spomenik kmečkim uporom v Posavju je še vedno živa, vendar ob spoznanju, da na kako izdatnejšo pomoč republike ni mogoče računati. Občine bodo to reševale v okviru svojih možnosti, njihov odgovor pa lahko pričakujemo po naslednji seji sveta posavskih občin. Medobčinski odbor fca proslavo odbor ak^emijo in vciiko zboi 400-letnice je izoblikoval predloge za proslavljanje puntarske obletnice na seji 11. februarja, ki ji je prisostvoval tudi predsednik prosvetno-kultume^ zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek, Prireditve, s katerimi se bo Posavje poklonilo spominu na sloven-sko4urvaški kmečki upor, se bodo začele s koncertom pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva (Koroške in ftimorske) na sevniškem gradu junija letos. Istočasno bo v gradu odprta razstava o puntih. V začetku septembra predlaga vanje v krški občini, verjetno v Kostanjevici. Recital bo snemala tudi televizija in ga še isti dan prenašala gledalcem po Stoveniji. V odboru je tekla tudi beseda o tem, da bi v vsaki občini uredili spominsko obeležje. Za prireditve in za obelega bodo zbirali denar na skupnem računu, s tein pa zagotoviH, da le ne bi bili pretirano skromni in da se nobena od občin ne bi odrekla temu. Po Posavju bosta krožili dve razstavi: likovna s kmečko socialno problematiko in zgodovinska o kmečkih uporih, ki jo bo pripravil Posavski muzej. levg iz Pečic, ki so med zimskimi počitnicami dcibeli za dobro počulje mladih smučarjev. Od wi Mimica Grmšek, Mirko Godler, Kristina Omerzel in Melita Omerzel. Več o g J^skem preberite danes na 9. strani v reportaži „Življenje na koncu sveta“ (Foto: J. TEPPEV) i . IZ MAGISTRSKE DISERTACIJE O KOZJANSKEM j lahko reši zaostala območja? ^ '■s )<^vor: pospešen razvoj bližnjih industrijskih središč in prometne zveze - Vprašaj nad zastavljeno politiko in republiškim zakonom j® v svoji magistrski diser-w **ii» V^*°vil diplomirani eko-rt ° Prelog s celjskega Za- M *^apredek gospodarstva gle- razvoja zaostalih ^*ovenije, je novost, ki po -j.-. J- ~ vpra&j ie zastavljeno po- jCj Jveh debelih knjigah obsega-^^^stveni študiji o Koa;jan-je hotel predvsem £ Kozjansko je in kakš- Cijwv možnosti ima, je prišel sedanji način spod-, Bo^darstva v maiy razvitih območjih ne bo rešil Koganskega. Po njegovem mnenju Kozjansko nima stvarnih možnosti za go^o-darski nq)redek v tem, da bi gradilo tovarne. Možni so le manjši obrati (bnisilnica stekla v Kozjem, izdelo-valnica copat na Planini ipd.) Ugotavlja, da bi bilo treba i^speševati razvoj obrobnih industrij sUh središč, kot so na primer: I^Sco, Sevnica, Laško. Z drugimi besedami povedano: ugotavlja, đa bi bilo koristneje Sj^dbujati naložbe v bližnjih industrijskih središčih pri manj razvitih obmo^ih, ki jih je v Sk)veniji več, kot pa da delimo slovenske občine v manj in bolj razvite ter pospešujemo razvoj po občinah. S tem se potrjuje mnenje kršk^a posl^ca dr. Jožeta Brileja, podpredsednika skupščine SRS in drugih, ki so predivu, naj bi pospeševali go-^odarski razvoj po območjih, ne po občinah. Zdaj je nam-eč po zakonu o pospeševanju razvoja manj razvitih tako, da blii^ji industrijski kraji, ki bi lahko zaposlili več ljudi iz manj razvitih območij, niso deležni olajšav pri investiranju, če občina kot celota ne šteje med manj razvite. M. LEGAN Močna odjuga je zadnje dni pobrala skoraj ves sneg na Dolenjskem. Poleg odjuge pa dež še pada. Zato sta Kika in Kolpa prestopili bregove in ogrožata nižinske domačije, ki se bodo kmalu ,4copale“, če ne bo nastopilo hladno vreme. Na sliki: poplavljeni svet ob Krki pri Dobravi, kjer se ljudje vozijo s čolni po asfaltirani cesti. (Foto: S. Dokl) tedenski mozaik Slovite Benetke so pod vodo, na znamenitem trgu Sv. Marka je več kot meter vode! Tako imajo turisti, ki jih v Benetkah tudi pozimi ne manjka, še eno zanimivost... dvakratna ko-rist... Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vesoljem, pa medtem ugibajo, kaj namerava sovjetska vesoljska ladja Luna 20, ki so jo izstrelili in usm&ili proti Mesecu. Ali bo mehko pristala na njem ali pa bo ostala samo v njegovi krožnici? Nihče ne ve natančnega odgovora, razen seveda tistih, ki so ladjo poslali gor... Molčeča usta vedno prav pridejo: v primeru nesreče lahko potem rečejo, da so to itak predvideli in načrtovali.... Tudi strokovnjaki za hrano (ali kulinariki, kot jim učeno pravijo) imajo dovolj dela te dni. Tisti, ki se na stvar spoznajo, trdijo namreč, da bo moč že iz različnih jedi, ki jih bodo servirali na banketih med obiskom predsednika Nixona na Kitajskem, zvedeti, kako je s političnim ozračjem med pogovori. Ce bodo pogovori uspešni, pravdo ti strokovryaki, bo na mizah več in dragocenejših jedi, če ne, pd samo manj dragocena. In kcg naj bi bUo dobro znamenje? Poznavalci trdijo: plavuti morskega psa v lastavičji omaki... toda l^ko bodo tisti, ki bodo jedli sploh vedeli kaj jedo...? Najbrž pa tudi še niste pozabili afere Irving-Huhges, ki se sedaj razpleta. Postaja vse bolj očitno, da se pisatelj Oif-ford Irving ni nikoli sestal z milijarderjem Huhgesom in da je torej knjiga, ki jo je napisal kot njegovo avtobiografijo, izmišljena. Toda 650.000 dolarjev, ki jih je založba namenila kot honorar Hughesu, je pisateljeva žena prav nič izmišljeno dvignila iz neke švicarske banke in naložila v neko drugo, kar pa je kaznivo dejanje in utegne se zgoditi, da bo imel pisatelj sedaj obilo časa za pisanjeampak med štirimi stenami v zaporu .... OBČINSKI ZEMLJIŠKI SKLAD Za kmečka posestva premalo kupcev - Posredovanje občine ~ Načrtovanje razvoja kmetijstva v zaselkih in vaseh ,^osčstva ne morem več obdelovati, ker sem prestar, davek pa bi moral plačati. Tudi odprodajati ga ne morem, ker ni kupcev. Kako naj plačujem prispevke, ko še za kruh in obleko nimam dovolj? ** Taka vprašanja so vse pogostnejša. Kmetijske zadruge in kombinati ne marajo kupiti kmečkih posestev. Z nakupi zemljišč pa zve-čujejo svoje kmetije le zelo redki kmetje. Kmetijskih zemljišč ni dovoljeno prodati nekmetom, ki bi si želeli zgraditi hišo ali \^end. To je začasno prepovedano s posebnim republiScim predpisom, pozneje pa bo urejeno z novim ^zakonom o dedovanju zasebnih posestev in kmetijskih zemljišč. Čeprav bodo mala posestva izvzeta, bo gradnja letoviških hišic gotovo omejena le na določena območja, da kmetijstva ne bi še bolj drobili. Pri prodaji posestev ali posameznih kmetijskih zemljišč so precejšnje omejitve. Te pa ne bi bile koristne za kmetijstvo, če hkrati ne bi bilo poskrbljeno, da bi bila vsa zemljišča dobro obdelana. Obdelujejo jih lahko le tisti kmetje, ki so še pripravljeni preživljati se s kmetijstvom, če se bodo razmere izboljšale. To vemo že precej časa. Premalo pa je bilo narejenega za uresničevanje tega. O občinskih zemljiških skladih smo že precej slišali. Treba pa jih bo tudi ustanoviti. Prevzemali naj bi zemljišča in kmečka posestva, ki jih lastniki ne morejo obdelovati niti prodati. Seveda za ustrezno odškodnino — odkupno ceno ali zakupnino — da bi lastniki dobili sredstva za preživljanje. Po- TELEGRAMI TEHERAN - Pred vojaškim sodiščem v Teheranu se je začelo sojenje tre^i skupini pripadnikov perzijske levičarske organizacije. Tožilec je zahteval smrtno kazen za štiri od skupno enajstih obtoženih. BUDIMPEŠTA - V Mohaču seje včeraj začela tradicionalna proslava hrvatskega in sploh južnoslovanskega prebivalstva, ki živi v sosednji Madžarski. BEJRUT - Sirska vlada je znova pozvala vse državljane, ki so se v zadnjih letih izselili, naj se vrnejo in jim zajamčila vse pravice. MOSKVA — Prvi sekretar madžarske partije Janoš Kadar je zaključil tridnevni obisk v Sovjetski zvezi. Z Leonidom Brežnjevom se je pogovarjal o dvostranskih odnosih. BEOGRAD - Podpredsednik zunanjepolitičnega odbora zahodno-nemškega bundestaga Kurt Matik je na obisku v Jugoslaviji kot gost zvezne skupščine. Včeraj se je po-govaijal z Bogdanom Osolnikom. WASHINGTON - Mednarodna družba „Comsat“ je sinoči spo- sredovali pa bi jih tistim kmetom, ki bi jih hoteli obdelovati. Naloge sklada so precej jasne, ugibajo le, kje dobiti denar za njegovo poslovanje. Dva nova republiška zakona, ki bosta verjetno kmalu sprejeta — o starostnem zavarovanju kmetov in o dedovanju zasebnih posestev — bosta spodbujala občinske skupščine, da čimprej uredijo poslovanje zemljiškega sklada. Spodbuda bo temeljila na njihovih gmotnih koristih, zato je menda ne bodo spregledale. Občinske skupščine bodo morale plačevati prispevke za starostno zavarovanje tistih kmetov, ki sami ne bodo mogli. To lahko vknjižijo na njihova posestva in če bodo dovolj velika, dob^o povrnjeno po smrti točila, da je novi satelit za prenašanje informacg ,4nterstat-4 ‘ začel dek>vatL Prenaša lahko 5000 telefonskih pogovorov in 12 raznih televizijskih programov. SANTiAGO - Čilski predsednik Allende je izjavil, da njegova vlada nikoli ne bo dala neki tuji državi vojaških oporišč na svojem ozemlju. HAVANA — Mehiški zunanji minister Rabasa je sporočil, da je Mehika kot četrta latinsko-ameriška država navezala odnose z LR Kitajsko. PARIZ — Delegacga 137 članov ameriških mirovnih organizacij je poslala predsedniku Nixonu brzojavko, v kateri zahteva, da ZDA takoj ustavijo letalsko divjanje v Indokini. AMAN - Več sto prebivalcev, ki so jih izraelske oblasti pred nedavnim pregnale z zasedenega arabskega ozemlja, je začelo pred sedežem mednarodn^a Rdečega križa v Amanu gladovno stavko zaradi „samovoljnega sklepa okupacijskih oblasti**. tedensU zunmjipolitilni pngltj tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled V minulem tednu dni je bila dejavnost na notranje-političnem in gospodarskem področju dok^ razgibana — tako na republiški kot na zvezni ravni. Že takoj povejmo, da so se v teh dneh tako rekoč nepretrgano vrstile razprave o naših najpomembnejših sistemskih vprašanjih, nanašajočih se na bistvene točke našega trenutnega gospodarskega razvoja. Pri tem imamo kajpak najpoprej v mislih SISTEM IN POLITIKO CEN, razen tega pa še druga sistemska vprašanja, ki so s tem „temeljnim kamnom** naših trenutnih družbeno-ekonomskih nalog v najtesnejši zvezi. Tokrat začnimo naš vsakotedenski pregled dogajanja v minulih dneh z republiškimi dogodki. Konec prejšnjega tedna (v četrtek in petek) je zasedala republika skupščina, ki je imela tokrat pred seboj spet izredno obsežen dnevni red — saj so morali poslanci izreči svoje mnenje o zajetnem „zakonskem paketu**, ki pravzaprav pomeni temeljno usmeritev oziroma trdno zakonsko podlago za izvajanje DOGOVORJENE DRITZBE* NO-EKONOMSKE POUTIKE v naši republiki za letošnje leto. Vseh zakonov, ki so bili tokrat na dnevnem redu, razumljivo ne moremo na tem mestu niti našteti, kaj šele, da bi o njih povedali kaj več (saj gre vsega skupaj za več kot dvajset novih republiških zakonov). Povejmo le, da je obsegal tokratni „paket“ vse zakone, ki se nanašajo na letošnjo DAVČNO POLITIKO v republiki, pa na stopnje prispevkov in taks za letos, skratka na vse tiste instrumente, ki bodo v letu 1972 uravnavali naš družbeno-ekonomski razvoj na vseh področjih. Ob tem je podpredsednik republiškega izvršnega sveta ing. Tone Tribušon nakazal nekaj predvidenih podatkov, ki z njimi računamo v letošnjih gospodarskih gibanjih v Sloveniji. Rast DRUŽBENEGA PRODUKTA bo letos nominalno nekoliko počasnejša kot lani — počasnejša za 7 do 8 % (kar pomeni, da računamo z rastjo nekako za 20%). Ob tem naj bi celokupna vsota sredstev, ki so namenjena za delitev OSEB- DOLENJSKI LIST NIH DOHODKOV, v primeijavi z lanskoletno narasla nekako za 18 %, rast splošne in skupne porabe pa naj bi bila sočasno nekako za 16 % večja kot lani. To je, naj poudarimo, ena bistvenih značilnosti vse n^e letošnje družbeno-ekonom-ske politike: da bo namreč PORABA V VSEH OBLIKAH vseskozi rasla nekoliko počasneje od rasti družbenega produkta -kar je pravzaprav temeljni pogoj za uresničitev zastavljenega stabilizacijskega programa. Ing. Tribušon je ob tem še posebej poudaril, da pomeni sprejeta republiška usmeritev diužbeno-ekonomskega razvoja (repu- Trd boj za stabilizacijo bliška skupščina je na tokratnem zasedanju sprejela celotni „zakonski paket“, ki je bil predlagan v zvezi s tem, sočasno pa tudi letošnji republiški proračun) zanesljivo približevanje k POSTOPNI STABILIZACIJI v slovenskem, pa tudi v jugoslovanskem prostoru. Podoben poudarek naši stabilizacijski politiki in razvojnim ukrepom, ki jih ob tem sprejemamo, je dal v svojem izvajanju tudi ponovno izvoljeni predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, ki je v nastopnem govoru pred poslanci vseh skupščinskih zborov nakazal naloge in delovno zasnovo NOVEGA REPUBLIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA; republiška skupščina je nov republiški izvršni svet, kot ga je predlagal Stane Kavčič, soglasno potrdila. Ta n^-višji izvršilni organ v republ&i bo poslej — v skladu z novo vlogo, začrtano v spremenjenih ustavnih določilih - sestavljen resorno, se pravi po področjih, kar bo, po besedah Staneta Kavčiča, omočalo boljšo povezavo med njegovo izvršilno-politično, upravno in strokovno dejavnostjo. Republiški izvršni svet ima po novem 19 članov (doslej jih je imel 14) in večina njegovih članov ima hkrati tudi funkcijo republiških sekretaijev za določeno področje. Na čelu republiškega, izvršnega sveta so poslej — poleg predsednika Stanega Kavčiča — še trije podpredsedniki: dr. France Hočevar, ing. Tone Tribušon (ki sta bila oba že doslej podpredsednika IS) in pa dr.Aleksandra Komhauser. Na začetku smo omenili, da v teh dneh tako lekoč nepretrgano potekiuo razprave na vseh ravneh o eni najbolj ključnih točk vse^ našega druž-beno-ekonomskega sistema (ključnih točk vs^j v tem trenutku, ko znani ukrepi ZIS proti nelikvidnosti in ukrepi v zvezi s stabilizacijo tr^ povzro-čigo precej hude krvi na vseh področjih gospodarstva), o zamotanih vprašanjih sistema in POLITIKE CEN. Nasploh lahko rečemo, da teh zelo razvejanih in med^bojno povezanih vprašanj gotovo ne bo lahko uskladiti (prav ta teden jih ima na dnevnem redu gospodarski zbor zvezne skupščine - pa bomo o njih kaj več lahko napisi prihodnjič), nedvomno pa je, da se jih bo treba lotiti razumno - saj bodo njihove rešitve teijale tudi določene (gotovo ne prijetne) omejitve oziroma obremenitve prav za vsa področja naše družbene zgradbe. Sedanje kritike - spričo dosedanjih omejitvenih ukrepov zveznih organov - opozaijajo predvsem na hude težave GOSPODARSTVA, ki sc mora otepati neprijetnih posledic zamrznjenih cen, ob tem pa kar nabolje gospodariti. Te kritike tudi opozarjajo na dokajšnjo lagodnost NEGOSPODARSTVA, ki sc obnaša, kot da sc ni nič zgodilo, in računa še naprej s porabo, s kakršno je iahko računalo v dosedaruih razmerah. Tu bodo zvezni organi vsekakor morali narediti še nekaj nadaljnjih korakov (in nekateri so tako rekoč že napovedani), če bomo hoteli stopiti na trdno pot STABILIZACIJSKIH GIBANJ vsega našega družbeno-ekonomskega razvoja. Vsekakor lahko verjamemo, da letošnje leto ne bo nič k^j rožnato s stališča porabnikov (ki bodo morali vsekakor zategniti pas), pa tudi s stališča splošne rasti življenjske ravni ne - vendar lahko delimo prepričanje s tistimi, ki ugotavljajo, da so nam določene OMEJITVE v tem trenutku potrebne, da nam bo BOLJE jutri, da bomo stanje našega gospodarstva in s tem vred vsega družbenega razvoja zares postavili na trdne, zdrave temelje. Velika Britanga je na robu velike domače krize, ki jo zaupnica Heathovi vla^ v parlamentu ne more prav dosti omiliti. Zaradi stavke rudarjev, ki se \ieče že tedne in tedne, je dežela delno ohromela. Vlaki vozijo neredno, kuijave ni, električne enei^je primanjkuje ... prihaja do tiste neverjetne situacije, da ena izmed najbolj razvitih držav tega sveta tone v popoln nered samo zato, ker ni enega izmed tisočev predmetov, potrebnih za njen obstoj. V tem primeru sta to premog, oziroma elektrika. Rudarji seveda stavkajo zato, ker ;^tevajo večje plače in ponekod še boljše delovne pogoje, delodajalci pa na njihove zahteve zazdaj nočejo pristati. Opozicija silovito napada vlado, da je kriva za tako stanje v deželi in je v parlamentu tudi zahtevala glasovanje o zaupnici. To je vlada premiera Heatha sicer dobila, toda to je le slaba tolažba v sedanjem nič kaj veselem in rožnatem položaju. Zelo veijetno je, da bosta na koncu morali popustiti obe strani in da bo kompromis osnova za rešitev'iz krize, ki zelo resno grozi'industrijsko visoko razviti Veliki Britaniji. Na Cipru znova vre. Kiize se na tem otoku, ki je komaj dobrih sedemdeset kLometrov od Grčije, pona\ijajo od časa do p-. Ameriški senator Edward Kermedy je prispel v Dako, prestolnico Bangladeša, kjer so zdravili med njegovim govorom (na sUki) študentom na univerzi v Daki. Z njim sta pridela ^ soproga Joan in nečak JosejA, sin pokojnega senatoija Roberta Kennedyja. V New Delhiju so v ročili, da bo Bangladeš kmalu obijala tudi Indira Gandhi. Kennedy je prišel v Bangladeš zato, da na kraju samem prepričal o pomoči in podpori, ki jo Bangladeš nujno potrebuje. (Telefoto: UPI) ] ^ lastnika. Toda zakaj čakati tako dolgo? Če se bodo z lastnikom takega posestva dogovorili že prej za prevzem ali zakup ter dali v obdelovanje drugim kmetom, bodo zemlpča prinašala nekaj dohodka, ki bo koristil občini in kmetu. Tudi po novem zakonu o dedovanju bodo občine, oziroma njihovi zemljiški skladi morali prevzeti zasebna posestva, ki ne bodo imela ustreznih dedičev. Seveda bodo za to potrebna sredstva, ki jih bodo lahko vračala le obdelana zemljišča. Te spremembe bodo po^-ševale urejanje nekaterih kmečkih in kmetijskih vprašanj. Načrtovanje razvoja posameznih kmetij se bo širilo v načrtovanje kmetijstva določenih zaselkov in vasi. Predvidevati bo treba kmete, ki bodo hoteli prevzemati sosednja zemljišča in si tako ustvarjati boljše pogoje za gospodarjenje. Uresničevanje tega je veliko bli^e, kot je kazalo še pred meseci. JOŽE PETEK v najnujnejši možni men ^ stično**. Richard Nixoo^ s pričd svojo turnejo 21. ’ ja, predvidevajo pa, da z Mao Ce Tungom prvič 26. felNTua^'a. Pred in ^ bostd imeli obe delegaciji sestankov in razgovorov. ^ strani sta se domenili, skupno sporočflo izdaflO ■ po končanem obisku in fl® n Zelo veijetno je to edino ^ no, zakaj v odnosih med.oD*^ silama je vendarle tolik®| znank, da bodo mnoge ^ Britanci v temi vsaj razumeli (vsekakor tudi odpravili) šele med ^ vori. Ameriški predseditf^j medtem tudi objavil, da , pravlja nekatere omejitve f trgovanju s Kitajsko (pri še vedno velja prepoved i^'^ za strateške materiale), kaf^ lagajo kot potezo dobre ki naj v zadnjem trenutkih, boljša ozračje pred pnb^ Nixona na Kitajsko. Zafli^ je, da ves svet že tedne in obširno poroča o vseh po<^ nostih v zvezi s potovaflj*J paj objavili približno toliko. ^ smo mi storili samo dan^. tem zelo omejenem našega vsakotedenskega iyepolitičnega pregleda! ^ več: večina Kitajcev sploh kakšen je lik ameriškega P časa in vselej za nekaj časa pri- ,. . , - j- tegnejo nase pozornost, potem kitajmo časopisje, radijo ^ pa se umirijo. Na otoku živijo |e^ja Griči in Turki in pravega sožitja med tema narodoma lu že dolgo vrsto let — če hočemo biti natančni, moramo reči, da ga pravzaprav sploh nikoli ni bilo. Ciprski predsednik Makarios bi rad izbojeval popolno samostojnost v odločanju, Grčija in sednika, saj njegova Turčija pa bi radi (zaradi pri- doslej niti enkrat še ni padnikov svojih narodov, ki živijo na otoku) dosegli večjo povezanost s tem koščkom sredozemske zemlje. Grčija je sedaj ponudila Nikoziji nekaj „predlogov” (ki so v bistvu po sodbi nekaterih ultimati) za bodoče politično delovanje pripravili več inačic Cipra. Makarios na to seveda nilukor ne more pristati, saj bi s tem neposredno priznal svojo odvisnost od Aten. Toda za razliko od nekaterih dosti bumej-ših dni trenutno na Cipru vsaj ni prelivanja krvi in nasilja, ki je bilo sicer značilno za politično življenje otoka. Upamo, da bo tako tudi poslej, saj bi bile drugačne novice tragično ponavljanje drago plačanih naukov preteklosti. V VVashingtonu so objavili, da bo predsednika Nixona spremljala na Kitajskem zelo skromna ekipa — komaj trinajst diplomatov in državnikov. Razen tega so sporočili tudi nepopoln program obiska, iz katerega je razvidno, da bo potovanje res kar se da delovno in le nobenem kitajskem časnik^^ Pekinga poročajo, da bo sP jem pripra^jen do zadnj®^ drobnosti, prav tako pa ^ bivanje, pri čemer pa se ^ tančen spored še niso in so gostitelji do pripravili več inačic. nika Nixona bo spreiivl okoli 90 novinarjev, najv ^ števUo tujih časnikaijev, kdajkoli hkrati obiskali LH tajsko. ^ u Čeprav tečejo zadnje ve na potovanje desetletja ^ pozornostjo, pa se neje od Kitajske, na^^t ^ skem bojišču nadaljujejo ameriški letalski napadi- , riški bombniki odmetujejo ^ je bombe tudi na ozemlje ^ ^ nega Vietnama in mu, da se je v Franciji končala velika konferenca, na kateri so dili ameriško angažiranj indokitajskih bojiščih. Bo ^ malone diranje je Nixonovim obiskom, ostro obsodil tudi Peking tik P št. 7 (1142 mednarodnega spektakla Kmečke ohceti, kakršno 'so zelo uspešno organizirali lani (na sliki). V Metliki se že pripravljajo na prevoz nevestine bale. (Foto; R. Bačer) Odjuga, kije nenadoma nastopila, je spremenila ulice v Kočevju v prave potoke vode in snežne brozge. Komunala tudi tokrat ni dovolj učinkovito ukrepala, saj so se vozila in pešci s težavo prebijali. Vendar so vozniki bili do pešcev zelo obzirni. (Foto: F. Brus) bratje Prangeš — sledili so jim še drugi sosedje — raztovorili v Sevnici čredo 300 ovac. Pred bosansko zimo so odšli v Mro, sedaj nameravajo pasti ob poti mimo Karlovca, Jajca ^a do doma okrog Travnika. (Foto: A. ŽELEZNIK) Napredek povrtnin na Krškem polju Lansko poskusno pridelovanje povrtnin na Krškem polju je dalo kljub posmehu nekaterih dobre rezultate. Semena in sadike razn^ sort paprike je poklonila Živilska industrija iz Na ZSJ so ugotovili, da polcojnine izgubijojo realno vrednost. A zdaj vidiš, kako so nam sindikoti potrebni! Brez njlii tega ne bi nikoli izvedeli. . Sejmišča BREŽICE: Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 516 mlajših in 27 starejših prašičev. Prodali so 491 živali. Kiipci so morali odšteti po IS dinarjev za kilo^am žive teže mlajših in po 9 dinarjev za kilogram žive teže starejših prašičev. NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil srednje živahen, kupci so prišli pretežno iz drugih občin. Naprodaj je bilo 673 prašičev, prodali so Jih 497. Do 12 tednov stari prašiči so menjali lastnika, če je bil kupec pripravljen plačati 210 do 270 dinarjev, starejši pa so veljali "280 do 400 dinarjev. Večja izbira povrtnin? Kamnika: kmetje se zahvaljujejo, ker menijo, da bodo s pridelovanjem povrtnin več zaslužili. Kumare so na srednje težki zemlji premagale sušno leto, čeprav jih niso zalivali. Rdeča pesa pa je dala najboljše rezultate na lahki, srednje peščeni zemlji, ki jo je v okolici dovolj. Za podobno pridelovanje se zanimajo zdaj tudi drugi kmetje na Krškem polju, ker dajejo tra- Kmetijski nasveti Sto nevarnosti za kmeta Včasih, ko je bilo vse kmetovo orodje le vile, motika in grablje, skorajda ni bilo mogoče govoriti o varstvu pri kmetovem delu. Čisto.drugače pa je zdaj, koje na kmečkih dvoriščih vse več strojev in naprav, ki so večkrat prave pasti za nesrečo. Vsakodnevna poročila dokazujejo, da opozorila niso odveč. Ne bi ponavljali, da morajo biti stroji, vozila in orodje shranjeni v pokritih prostorih, da morajo biti urejeni, deležni redne oskrbe, opozoriti želimo na druga poglavitna načela, ki veljajo za varnost pri kmetovem delu. Traktoiji postajajo vsakdanjost. Toda četudi jih uporabljamo samo za poljska dela, morajo imeti brezhibne varnostne naprave: zavore, razsvetljavo in krmilo. Traktorist mora biti primemo oblečen in obut, ker sicer ne more varno upravljati vozila. Prepovedano je zaganjati in ogrevati motor v zaprtem prostoru, popravljati med tekom itd. Previdnosti ni nikoli preveč, tudi pri drugih strojih, posebno pa še pri električnih napravah. Napeljava mora biti brezhibna, predvsem velja to za vlažne prostore, kleti, hleve, zlasti konjske, saj je znano, da so konji za električni tok najbolj občutljive domače živali. Če je napeljava pokvarjena, je najbolje poklicati strokovnjaka — električarja. Za ljudi, zlasti otroke, so posebno nevarne naprave in kmetijsko orodje, ki ima ostra rezila ali odprte jermenice: slamoreznice, kose, cirkularke, mlatilnice. Tu, kot kaže, opominjanja ne bo nikoli dovolj. Z uporabo kemičnih strupov v kmetijstvu so nastopile nove nevarnosti. Spoštovati navodila in nasploh ravnati skrajno previdno, to je samo po sebi razumljiv preventivni u^p, Id pa ga žal ljudje podcenjujejo. Ce delamo s škropivi ali prašivi, ki so zdravju nevarna, ravnajmo previdno. Zaščitimo si roke, pa tudi kožo in dihala, ne jejmo in ne pijmo med delom, ne izpihavajmo zamašenih razpršilcev z usti! I^eostali pripravek lahko zlijemo samo tja, kjer ne bo mogel ničemur šk^iti, seveda ne v potok, ker bi zastrupljal življenje v njem. Inž. M. L. dicionalne kulture s slabšim pridelkom manjši zaslužek. Živilska industrija iz Kamnika te dni končuje sklepanje pogodb s pridelovalci. Ta industrija tudi odkupi vse pridelke, preskrbi semena, nadzoruje pridelovanje, da embalažo in zagotovi prevoz. Lanski odnosi so biji odlični in zato lahko pričakujemo, da bodo tudi v bodoče taki. Cene so zagotovljene, izplačevanje je po dnevnih cenah, če so te višje od zagotovljenih. Letos bodo kmetom strokovnjaki povedali tudi več o škropljenju proti boleznim, o gnojenju, o uporabi herbicidov za zatiranje plevela in o drugih potrebnih stvareh za sodobno in kakovostno pridelovanje. Na Krškem polju zato menijo, da je uspeh že vnaprej zagotovljen. IVAN ŠKOFUANEC Turizem Zveza mladine Kočevje pripravlja ustanovitev „mladinske turistične agencije". Na predlog počitniške zveze Slovenije naj bi taki agenciji ustanovili na Dolenjskem še v Novem mestu in Brežicah ali Sevnici. Po tem predlogu naj bi te agencije imele st^no zaposlenega človeka, ki Bo več mladinskega turizma? bo organiziral izlete vseh mladinskih organizacij (tabornikov, jamarjev, počitniške zveze, mladinskih organizacij, šol itd.). k Prednost takega načina organiziranja izletov bo v tem, da bodo izleti za mladino cenejši. Zaradi nepoučenosti namreč zdaj mnope mladinske organizacije ne izrabijo vseh regresov (popustov) za skupinske izlete. Podjetje SAP daje 30 odstotkov regresa, razen tega pa nadaljnjih 30 odstotkov še Počitniška zveza. Mladina odhaja pogosto tudi na razna športna srečanja. Tudi prevoz, prehrano in nastanitev športnikov bo mogoče organizirati s pomočjo mladincih potovalnih ^encij. Razen tega nto bi ta agencija izposojala mladim še šotore, ki jih bo vsaka mladinska turistična agencija dobila od agencije „Mladi turist". Vodstvo kočevske mladine računa, da v začetku, posebno pa pozimi, kyub vsemu organizacija ne bo imela toliko prometa, da bi lahko stalno zaposlovala človeka. Zato nameravajo pri agenciji zaposliti nekoga le med sezoho. Za tako delo nameravajo dobiti študenta. Agencija bo imela prostore pri SAP. J. P. V tovarniški trgovini BETI Izvoz Methška tovarna BETI je dosegla svojevrsten rekord. Januarja 1972 imajo ves izvoz do avgusta meseca razprodan. Čeprav sodi podjetje med znane izvoznike, zlasti na konvertibilno področje, se kaj takega še ni zgodilo. Očitno na tujem trgu še narašča zanimanje za izdelke BETI. Tudi na nedavnem sejmu mode v Ljubljani so doživeli izredno zanimanje domačih in tujih kupcev. Največ so naročali novo blago barvnega tiska in kopalke. Kljub temu da so zunanji dobavitelji zvišali cene reprodukcijskega materiala za 5 do 13 odstotkov in navzlic zaostrenim pogojem gospodarjenja, si v kolektivu vendarle ne obetajo slabše poslovne letine, kot je bila lanska. Vsa tekstilna industrija se močno poteguje za odobritev višjih cen, v tovarni BETI pa si od tega ne obetajo omembe vrednih koristi. To pomeni, da cen svojim izdelkom ne nameravajo bistveno povečati. Rezerve iščejo znotraj kolektiva. Razmišljajo o tem, da bi delno zmanjšali obseg proizvodnje. Manj donosne izdelke kanijo opustiti in se v večji meri baviti s tistimi, ki prinašajo več dobička in katere trg pograbi z obema rokama. Zarach trenutno negotovih razmer v gospodarstvu letošnji proizvodni in finančni plan tovarne še nista utrjena. Dokler ne bo ustreznih predpisov, je letošnji plan, ki je sicer pripravljen, še v zraku. Pri nas odziv — najslabši Sporazum in mi Kot je v Kosta^evici povedal dr. Franc Sunčič, tajnik sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov, je za letos prijavljenih 15.000 telic za izplačilo premij in kar 118.000 pitancev 2a regresiranje prireje govejega mesa. Dodal je, da tako velike številke Slovenija ni dosegla niti takrat, ko je največ vlagala v kmetijstvo. To je velik uspeh sporazuma in njegovega stabilizacijskega sklada, kar dokazuje, da sporazum vse bolj dosega svoj namen: pomagati k redu na trgu in ustaliti razmere pri reji. Sporazum ni, kot nekateri zatrjujejo, sklenjen zato, da bi si rejci in klavnice pridobile izključno (monopolno) pravico, marveč predvsem, da bi z dogovorom odločili, koliko naj za svoje delo dobi rejec, koliko predelovalna industrija in koliko trgovina, da bi bili pravičnejši odnosi in več reda. Ko vidimo, kako se sporazum uveljavlja, lahko samo obsujemo, da je bUo zanj najmanj odziva prav pri nas na Dolenjskem in v Si»d. Posavju, ki imata zaradi bližine Hrvatske in njenega tržišča svoje račune. Podpisniki sporazuma že obvladujejo v Sloveniji večji del proizvodnje, predelave in prodaje mesa in je prav mogoče, da se zna vse to Dolenjski in Posavju maščevati - pa čeravno v kmetijskih organizacijah mislijo, da jim bolj kaže stati ob strani. M. L. Kadar so malčki v skrbnem varstvu, se njihovi starši lahko zares u^ešno posvetijo svojemu delu. Otroško varstvo Lani smo v novomeški občini dosegli lep napredek pri razvoju in utrjevanju otroških vzgojno-varstve-nih ustanov.. Zdaj delajo vzgojne ustanove v .Novem mestu, Šentjerneju, Žužemberku in Straži. V varstvu je nekaj več kot 500 otrok, starih do sedem let. To pomeni, daje v novomeški občini približno 10 odstotkov vseh otrok, starih do sedem let v organiziranem varstvu. Ce zajamemo samo mestno območje, je v varstvu kar 20 odstotkov malčkov. Po vsem tem bi lahko klepali, da bo za nekaj časa mir. Vendar ni tako: spet se čuti močan naval na ustanove, ki pa ne morejo sprejeti več otrok. Zvedeli smo, da se pritiski povečajo zlasti na spomlad, ko se dnevi daljšajo in zasebni stanovalci odpovedujejo malčkom gostoljubje. Najteže je z dojenčki, ki nimajo primernega varstva. Zato bo vodstvo vzgojnovarstvene ustanove v Novem mestu jeseni odprlo na Ljubljanski cesti pri starem vrtcu nov montažni objekt, v katerem bodo dobfli nujno potreben prostor tudi dojenčki. Pridobili bodo sicer šest novih oddelkov, vendar se bodo zaradi nekaterih stanovanjskih premikov zmogljivosti povečale le za 100 otrok. Največje težave so torej še vedno s prostori, nič manjše pa tudi z vzgojnim osebjem, ki ga ni dovolj. Samo v Novem mestu bi potrebovali 10 strokovnih delavcev, ki pa se še šolajo in bodo na voljo šele čez nekaj let. Ce dodamo, daje veliko malčkov v oskrbi tudi kje druge, potem je varstvo naših najmlajših precej napredovalo, še vedno pa ne zadostuje vedno večjim potrebam v občini. S. D. čredno ZUpiSMtM ••• Statistične številke pripovedujejo, da je na slovenski univerzi sorazmerno malo dolenjskih študentov. To, da je nasploh iz revnejših in Ljubljani bolj odmaknjenih območij manj študentov kot iz mest in bogatejših pokrajin, je za Dolenjce lahko bolj slaba tolažba. Ob letošnjem kulturnem prazniku slovenske^i naroda so š^dentske Prešernove nagrade . dobili tudi nekateri dolenjski študenti. To je ponoven dokaz, da revnim ne gre zapirati poti do izvirov Znanje učenosti, ker po znanju ne zaostajajo za vrstniki iz drugih krajev. Znanje dobiva v naši sa-moupravljavski družbi upravičeno čjedalje večjo veljavo. Zapiranje možnosti za študij predstavlja prav gotovo pomembno poglavje socialnih razlik in razslojevanja. Zaostali zato upravičeno zahtevajo, naj bi imela enake možnosti za dosego znanja tako otrok iz Ambrusa kot iz Ljubljane, belokranjski ali posavski malček, mariborski ali kranjski. Na srečo se tudi na Dolenjskem zadnja leta studenci denarja, namenjeni izobraževanju tistih, ki stro-škov za šolanje sami ne zmorejo, spreminjajo v potoke. Povedano drugače: skladi za štipendiranje so res postali v večini občin tisto, kar tudi morajo postati. To pa se pravi, da so se začeU načrtno uicvarjati s politiko štipendiranja in da so tudi prevzeli v svoje roke - vsaj v pretežni meri - usodo šolsJcega napredka tistih, ki sami kljub želji po znanju zaradi po-manjicanja denarja nikoli ne bi dosegi zaželenega cilja. Potem lahko upravičeno pričakujemo, da bomo imeli več študentov, da bo naša mladina laže prišla do znanja in v šole in da bomo konec koncev imeli tudi več nagrajencev na tem tako pomembnem področju življenja. Št^7 (1142) - 17. februarja 1972 Stran uredil: JOŽE SPLICHAL DOLENJSKI LIST To stran ste napisah sami! — 7b ifra/? 5^e napisali sami! — To stran ste napisali sami! Biti kmet: sramota ali ponos? Prekleto žalostno, če hišo zapusti še zadnji kmečki sin, zemljo pa prepušča ostarelim staršem - Ali bo res treba doživeti, da bo na poljih namesto pšenice in koruze rastlo trnje in grmovje? ,^arod — enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Koliko je dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne držale bi tiste krvi, ki je bila tod prelita. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klafter globoko, zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužni kruh, si jedel sam svoje meso in pfl svojo kri. Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi.“ Tako je pred nekako šestdesetimi leti zapisal Ivan Cankar. In danes? V drugi svetovni vojni je bila zemlja še bolj napojena s krvjo — ^ ne rodi več, ali se je res ne splača obdelovati? Naš narod je že od nekdaj veljal za kmečkega. Kmet mu je bil steber, ki ga ni nobena sila zlomila. Ko so turška kopita teptala polja in so gorele vasi, naš kmet ni obupal. Ni rekel: „Ne splača se delati.“ Začel je znova. Ko mu je okupator požgal dom, odpeljal družino v izgnanstvo, je vzel s seboj prgišče domače zemlje — kot znamenje upanja. In če se je vrnil na ruševine, ni rekel: „Ne splača se znova.“ Zaril se je v zemljo s podvojeno močjo, z ljubeznijo si je postavil nov dom, ni se ustrašil žrtev, ni se sramoval žuljavih rok. Danes je drugače. Naveličali smo se kmečkega dela, zahotelo se nam je avtomobila, traktoija. Kdo bi zameril kmetu, če se hoče dvigniti iz zaostalosti in zaživeti lepše! Včasih so morali naši ljudje po kruh drugam. Zdaj mnogi ne gredo v službo iz potrebe, pač pa zato, ker bi radi hitro obogateli, prišli do nove hiše, avtomobila. V službo gredo gospo-daiji trdnih kmetij, ki so imeli včasih „delo in jelo“ za šest do deset ust, edini sin z ostarelim očetom in mateijo. Čeprav ve, da „stara dva“ ne bosta mogla obdelati zemlje, gre in ju zapusti, da mu ne bo treba delat od zore do mraka — v službo, kjer bo delal samo. osem ur, pa „bo imela krava vsak mesec vsaj eno tele“. Ali ni to žalostno? Kaj bo čez dvajset, petdeset let? Ali ne bo takrat namesto pšenice raslo grmovje po njivah? Še bolj žalostno pa je, da iščejo mladi ljudje zaposlitev v tujini. Za marke je naprodaj njihovo delo, njihov materin jezic. Ali se res ne bi dalo malce potrpeti in za le malo manjši kos kmha delati doma? Včasih so rekli: novorojenček prinese košček kruha v hišo, ali bomo zdaj od nebogljenčka zahtevali, da bo prinesel avto, stroj, hladilnik? Ali ob vsem tem dovolj pomislimo: če bi se odprli grobovi iz naših gozdov, če bi spregovorili Rab, Gk)nars, Dachau, Auschwiz, če bi vstali okostnjaki, mučeni in sežgani v krematorijih — če bi se oglasili vsi, ki so umrli za svobodo in zakričali: „Še pomnite, tovariši? Kako lačni in prezebli smo umirali za skoijico kruha, še pomnite ..'.? “ Mislim, da bi morali nekaj storiti, da bi zaustavili val izseljevanja — vsaj kmetov. Gospodarstveniki naj bi od obljub prešli k dejanjem! Velik korak je bil že dosežen z izenačitvijo pravic iz zdravstvenega varstva, a to je premalo. Marsikaj bi se dalo napraviti, samo volje in poguma je treba. Naj spomnim, da tudi turisti ne bodo k nam hodili gledat tovarn in poslušat ropotanja strojev, še manj vdihavat strupen dim iz tovarniških dimnikov — tega imajo doma več kot preveč. Lepota in mir — to jih privablja! Prav nič časti pa nam ne bodo delale neobdelane njive in napol podrte kmečke hiše ter tu in tam kak sključen starček na poljski poti. MARIJA ZEMUAK NI NUJNO đa se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni lia tej strani. - K pri-^vkom; ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripiSte svoj celi naslov, sioei. ne p^ejo v poštev za tisk. Na pbsctoe^ie-Ijo pi^ lahko ostane njegovo pravo ime za javfi9$t tajno i^od-pi^i ga bomid i kntiditni ali kako drugače), vsekakor pa je I^ed sodi^em za resničnost, napisanega odgovoren pmivsem nm. UREDNIŠTVO DL Ana Andoljšek je sprejela v oskrbo svojega brata Jožefa Zupančiča, roj. 26. 8. 1920, konec leta 1969 na svojo željo in v sporazumu s svojci. Maja 1970 ji je bila dode^ena denarna pomoč. Jože Zupančič izhaja iz kmečke družine. Domače posestvo meri okrog 10 ha in ga je po očetovi smrti leta 1970 prevzel brat. Sedanji lastnik posestva je v delovnem razmerju. Pri hiši uživa preužitek le brat Milan, ki je še sposoben za kmečka dela, mati pa ima po očetu družinsko vojaško vojno invalidnino in invalidski dodatek. Ta invalidski dodatek in invalidnina znašata poprečno mesečno 375 din. Jože, kije Ni vse čmo v mladinskem klubu Novomeški mladinski klub bo spet odprt v marcu - z novim vodstvom, dis-co klub z dosedanjim odborom pa se bo slej ko prej preselil 7. novembra 1970 je' občinska Iconferenca ZMS v Novem mestu ustanovila mladinski klub,, prepričana, da bo le-ta delal po‘načrtu, sprejetem na ustanovnem sestanku. V. klubu so ustanovili sekcye, katerih dejavnost naj bi znotraj in navzven predstavljale novo zvrst delovanja mladih, V odboru so bili predvsem dijaki in zaposleni mladinci. Žal je zmanjkovalo prostega časa, da bi delo steklo do pičice po načrtu. Klubski odbor in ustanoviteljica občinska konferenca se nista zavedala, da bo mladina sodelovala le v sekcijah, kjer ji dejavnost najbolj ustreza. Tako je disco klub prerasel vse druge sekcije, ki so počasi začele odmirati. Slednjič se je tudi odbor kluba preimenoval v odbor disco kluba in o njegovi dejavnosti ni kaj slabega reči. Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! »Ima vsaka občina svoje zakone?« V Dolenjskem listu št. S. z dne 3. februarja 1972 je bil objavljen članek z naslovom ,Jma v^a občina svoje zakone? “, na katerega smo podpisani Ivanki Kokošar dolžni javno odgovoriti. Prizadeta Ivanka Kokošar-Stariha iz Semiča 56 se pritožuje čez odnos delavcev v davčni upravi, češ da je bil njen mož vselej odpravljen z besedami: „Nimamo kaj govoriti." Res je, da je prinesel njen mož kupoprodajno pogodbo o nakupu nepremičnine. V vsaki kupoprod^ni pogodbi je navedena tu^ cena, za katero sta še dogovorila kupec in prodajalec. Mihael Veble Ko se je 27. januaija 1972 ob 21. uri pretrpla nit življenja in je nehalo biti plemenito srce Mihaela Vebleta, kmeta in lovca iz Kapel pri Brežicah, se je narava takoj začela pripravljati za čim lepši pogreb svojemu občudovalcu in ljubitelju. S kristalno belim in kot puh mehkim snegom je začela pregrinjati polja in travnike, krasila je grmovje in drevesa, tlakovala cesto in pot, po kateri so bo vil žalni sprevod. Tik pred po^ebom je sonce razgrnilo zaveso sivih oblakov, da je lahko s svojimi žarki obsijalo odprti grob. Ce lo divji zajček se je postavil v akacijev grm ob cesti, dva ali tri metre stran od poti, po kateri so oglega I( ščitnik, žalne k( iaala kapelska godba, &te, ki je korakala v : večkrat zaščitnik. Zajček se ni prestrašil ne žalne koračnice, ki jo je ne gasilske žalnem sprevodu, in tudi ne približno 30 lovcev, oboroženih s puškami, in ne ropota mrliškega voza in števihiih pogrebcev. Narava se je poslovila. Znanci, prijatelji, sosedje in sorodniki pa nemo prisluškujemo ob tvoji gomih. Postal si nem, ne vidiš in ne slišiš nas, ne odgovaijaš nam več. Ne sh-šiš lovskega roga, ki te kliče. Ne slišiš-^več jedkih strelov .., Ves naš napor ob tvojem grobu je zaman. Žalostno in nemo smo odkorakali od tvojega groba: naj ti bo lahka domača zemlja! M. POŽAR Maribor V primeru Starihe naj bi bila dogovorjena c e na 6000 dinaijev, odmerjeni davek pa po izjavi prizadete 5000 dinarjev. Pojasnjujemo, da je treba vsako kupoprodajno pogodbo na davčni upravi registrirati ter odmeriti davek na podlagi vrednosti, ki jo stranki navedeta v pogodbi. Večkrat pa je tako prikazana vrednost dosti manjša od resnične cene. Na ta način se kupec oziroma prodajalec izogneta plačilu realno odmeijenega da,vka. Ce ugotovi pristojni referent, da vrednost nepremičnin ne ustreza resmčni vrednosti, opozori stranki, da jima pogodbe ne more registrirati, dokler ne bo cenilna komisija pri občinski skupščini ocenila sporne neprimičnine na kraju samem. To traja največ mesec dni po predložitvi kupoprodajne pogodbe. Na podlagi novo določene vrednosti izda davčni organ odločbo o plačilu davka. Cenilna komisija opravlja svojo nalogo po veljavnih predpisih, davčna služba pa odmeri davek po lestvici, ki je prav tako uradno določena. Ako se stranki sporazumeta o novi ceni nepremičnine se tako delo opravi mnogo hitreje, saj se komisija l^ko odloči pred strankama brez dejanskega cenilnega postopka. Pripomniti moramo, da se tovariš Stariha s tem ni strinjal, temveč je zagrozil z odvetnikom. Pogodbo je držal v rokah in nas zmeijal z žaljivkami, ki jih človek lahko shši samo iz ust vinjene stranke. Nihče od delavcev na davčni upravi ni odmeril davka po njegovi kupoprodajni pogodbi, ker stranka ni dovolila, da bi cenili. Po vsej verjetnosti je na tako obnašanje Stariha dobil odgovor: „Nimamo kaj govoriti". Ne more pa trditi, da nismo ravnali z i^im tako, kot je naša dolžnost. Najprej smo ga lepo seznanili s postotkom, toda on je šel od nas globoko užaljen. Cenilna komisija je v preteklem letu cenila nepremičnine v 63 primerih od skupno 369 vloženih pogodb. Re zultati pa so naslednji: stranke so v 63 primerih ocenile ne- ?remičnine na skupno vrednost 73.032 dinarjev, cenilna komika pa je določila novo vrednost v znesku 1,300.729 dinaijev. Mislimo, da je Komemai o pošienusu v tem primeru odveč. N^l pripomnimo še to, da se je zoper novo cenilno vred- nost pritožila le ena stranka, druge pa so svoje prave obveznosti skoro brez pripomb poravnale. Predevamo si delati v skladu z zakonitimi predpisi in v interesu naše samoupravne skupnosti. Po mnenju Kokošar-Starihove ni nihče od nas sposoben obrazložiti zakone in občinske tarife. Take trditve so smešne. Res pa je, da za vrednost gozda, ki ga je kupil njen mož, ne vemo, in to lahko pripiše samo svojemu možu, ki ni dovolil cenitve. Ustava obvezuje občino, da organizira za občane vse potrebne službe, ki morajo delovati za potrebe občanov. Za take skupne potrebe pa je treba zbrati sredstva merilih, ki so v veljavi. Kdor teh meril ne spoštuje in kdor se izmika plačilu (kužbenih dajatev, ni upravičen od družbe tudi kaj zahtevati. Pripravljeni smo sprejemati kritiko, ki je upravičena, ne dovolimo pa, da bi nas kdo javno blatil (tudi borcem ne ). V tem primeru pa gre za obtožbo, osnovano na izmikanju plačila davka do naše socialistične skupnosti. Za davčno upravo F RANC KOČEVAR Veliko škodo bi naredil odboru disco kluba, če bi dejavnost ocenjevali na podlagi govoric, ki krožijo po Novem i mestu, razširjajo pa jih ljudje, ki kluba sploh še niso videli in samo domnevajo, kaj se notri dogaja. Tudi po posameznikih ne gre kluba ocenjevati. Jasno je, da se hitro pojavi skupina nezadovoljnežev, za nered pa je včasih dovolj en sam človek, ftav taki so pripravili odbor, da je v dogovoru z občinsko konferenco ZMS 7. januaija letos klub zaprl. Na četrti seji predsedstva občinske konference (udeležili so se je predstavniki kluba in Franc Hoče-/ar, ki pri republiški konferenci ZMS skrbi za razvoj mladinskih klubov) so sklenili, da se z odborom kluba pogovorijo in dogovorijo o nadaljnjem delovanju kluba, ki naj bi ga v marcu spet odprli. Predsedstvo je poleg tega sklenilo, da v klubu razvije tudi druge dejavnosti. Odbor disco kluba naj bi ostal tak, kot je bil pred ukinitvijo, medtem ko bi mladinskemu klubu morali izvoliti novo vodstvo. Disco klub bo v kratkem dobil novo prenosno opremo in se namerava preseliti, vendar bo še vedno deloval kot sekcija mladinskega kluba. Prenosna oprema bo klubu omogočala gostovanja. Občinska konferenca ZMS je na podlagi analiz in anket iz leta 1970 sestavila delovne načrte za sekcije na novo odprtega mladinskega kluba. Poiskati pa bo treba še ljudi, ki bodo delali v klubu. Računajo, da bi klub kdaj povečali in nastavili človeka, ki bi za primeren honorar POJASNILO NA »Pismo ljudskemu poslancuu v 3. številki Dolenjskega lista z dne 20. 1. 1972 je bil pod naslovom „Pismo ljudskemu poslancu" objavljen na 4. strani članek Ane Andoljšek iz Žurkovega dola. V pismu se otarača na poslanca tov. Milana Loštrka,. direktorja KZSZ Celje. najbolj prizadet, ima izgovoijene le 3.000 din dediščine. Andoljškova, kije brata zastopala v zapuščinskem postopku, mu ni iz domačega posestva zagotovila niti najosnovnejših preužitnih pravic. Za oskrbo pa zahteva sedaj od občine vsaj 400 din mesečno, če pa te ne bo dobila, lahko damo brata kamorkoli. Ali mora res družba skrbeti zanj, čeprav bi svojci to zmo^ in so po zakonu o razmerju med starši in otroki to tudi dolžni? Poleg Jožeta in Andoljškove je namreč 9 bratov in sester, ki so se tudi odpovedali dediščini v korist brata - prevzemnika posestva. Naj še pojasnimo, da ima tudi Ana Andoljšek nad l7 ha posestva. Od 5 nepreskrbljenih otrok, ki jih navaja v pismu, so le še trije najmlajši šoloobvezni, medtem ko imajo starejši, kolikor še niso zapo^eni v Sevnici za to dovolj možnosti. Ker so kriteriji za dodeljevanje družbene denarne pomoči razmeroma strogi, denarne pomoči pa še zdaleč niso tako visoke, kot jo želi Andoljškova, njeni zahtevi ni bilo mogoče ugoditi, posebno še, ker imajo tudi druge dohodke. E>enarna pomoč pripada le takim, ki so brez premoženja in brez svojcev, ki so že zanje dolžni skrbeti. Glede uveljavljanja invalidske pokojnine pa tole: Stranka je vložila zahtevek pri KZSZ Celje, in ne pri občini. Za čz _ kazovanje delovne dobe nima potrebne dokumentacije, s pričami pa je bilo to možno uveljaviti le do 31. 12. 1968. Za priznanje pokojnine morajo biti seveda izpolnjeni pogoji po zakonu o pokojninskem oziroma invalidskem zavarovanju. Pogoji so bili veijetno dosti boljši neposredno po prenehanju delovnega razmerja, kot pa po preteku nekaj let. Daje stranka morala že tolikokrat posredovati, gotovo ni krivda referenta, ki zadevo rešuje, pač pa so zadržki razumljivi, saj ni predložila dokazov. Pravočasno bi lahko izdal le negativno odločbo. Načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe MISO KERSiC skrbel za to, da bo klub res tak, da bo koristen ve čini mladih. MARJAN PAVLIN, član predsedstva obč. konf. ZMS Novo mesto $TA8TH«ilE KlfiCCKfURT imnmmmi WIEN£R EISR£VU£ To je plakat, ki ,pred turistično poslovalnico v Črnomlju vabi na Dunajsko drsalno revijo! Napisan je v nemščini, medtem ko sloven^ega besedila ni zraven. Mde mnenje je, da ne le na Koroškem, amp^ tudi pri nas potrebujemo Maijana Šturma! oto: Boštjan Krže — Loka pri Črnomlju) Drugič »čuden red« Podpisani Franc Žlenar iz Damlja 6 sem^v pismih bralcev objavil članek „Čuden red v avtobusu . Ker se je omenjeni šofer pri meni pritožil, izjavljam, da jaz nisem nikogar videl, ki Im plačilo zahteval ali karto plačal od Črnomlja do Vinice. V članku pa so bile te vrstice napisane kot trditev. Vse drugo, kar sem prvič napisal, drži. FRANC ŽLENAR Damelj 6 Brca moji pravici — ali kaj? Bo treba delati še eno »kalvarijo«, da se bo izkazalo, kdo ima prav? - Za< kaj Oberč taji, da je zame prejel nadomestilo od občine, ko je črno na belem, da je denar dobil, mene pa po svoje »izplačal«? Leta 1970 je bilo treba nekaj stavb ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu, kjer je bil predviden podhod za pešce (arkadni hodnik), preurediti. Mednje je spadala tudi kemična čistilnica zasebnega obrtnika Antona Oberča. Med preurejanjem je moral Oberč prenehati čistiti obleke, občina pa se je obvezala, da mu bo, dokler ne bo spet delal, dala nadomestilo osebnega dohodka zanj in delavko. Poleg tega je bil dogovor, da bo občina plačala za Oberča še vse druge obveznosti. Krvoločna divja mačka Zdtavila je 10 Potočarjevih kokoši in dve raci -Uplenil jo je lovec Ivan Lavrič Ivanu Lavriču, lovcu z Gor. Polja pri Straži, se je 5. februarja nasmehnila lovska sreča: ustrelil je namreč divjo mačko. „Bilo je zgodaj dopoldne, ko so me prišli otroci iz sosedne vasi klicat, naj grem ubit mačko,“ pripoveduje Lavrič. Ker sem mislil, da gre za potegavščino, besed nisem vzel zares. Sele na prigovarjanje domačih sem vzel puško in odšel proti Strmo-lam. Tam pa sem izvedel, kju se je zgodilo. Divja mačka se je namreč priplazila v Potočaijevo kurnico in zadavila deset kokoši in dve raci. Ko je zjutraj gospodar odprl kokošnjak, mu je mačka pobemila. Ker je bil velik sneg, to jo vaščani lahko zasledovali. Njim sem se pridružil tudi jaz in v snegu gazil po sledi. Gotovo bi bil že odnehal, če mačka ne bi naredila takega pokola. Skoraj celo uro sem oprezoval za njo, ko se mi je končno posrečilo približati se na primerno razdaljo. Pomeril sem. Mačka je padla z veje in se nazadnje še okopala v mrzli Krki. Izvlekel sem jo iz vode moker, toda zadovoljen, saj sem si že dolgo želel, da bi ustrelil kaj podobnega. Ustreliti divjo mačko ni vsakdanja stvar, zato jo bom dal preparirati." Kaj pa pravi Potočar? „Kot vsako jutro, sem tudi tistikrat med prvimi opravili odprl kokošnjak. Zagledal sem nenavaden prizor: kokoši so ležale druga poleg druge zadavljene. Tako sem bU presenečen, da sem še dopustil, da je mačka pobegnila. Mačka je bila gotovo precej sestradana, da je mogla skozi luknjo v koko^ak. Samo dve kokoši sta še ostali živi.“ T. F. Ta delavka, ki jo omenjam, sem bila jaz, podpisana. Pri Oberču sem likala očiščene obleke. Preden se je pričelo preurejanje, mi je Oberč pojasnil, da me bo nekaj časa plačevala občina. Za delo, ki ga bom medtem opravljala pri njem, pa me bo posebej plačal. Njegovi želji sem ustregla, kajti dela je bilo res precej. Vsak dan sem delala po osem ur. Pospravljala sem za delavcem, ki je Oberču preurejal stanovanje. Po malem sem pomagala tudi v čistilnici, ki je stekla, če se je kaj nabralo. Stroja za čiščenje med preurejar\jem prostorov niso premikali. Likalnik pa je bil na balkonu. Nekoč me je pri likanju dobil občinski inšpektor Pavle Ajdič in naredil zapisnik. Pri Oberču sem morala delati vse: od likanja do nošenja malte, še pri prekrivanju strehe sem morala biti. Delala sem na prepihu in obolela. Ko sem imela bolniško, nisem imela miru: Oberč je redno prihajal pome na stanovanje, da sem mu šla likat in čistit po prostorih. Ko sem ga vprašala, zakaj mi med boleznijo ne da miru, zakaj vendar poganja Čistilni stroj, če ni nikogar, ki bi likal, mije odvrnil, da to mora. Češ občina ne ^ dinaija od takrat, ko jih je zasačil inšpektor. V resnici pa je Oberč takrat zame že dobil prvi obrok od občine - 1400 din. Ko se mi je iztekel bolniški dopust, sem spet začela po osem ur dnevno. Seveda prostih sobot ni bilo, ker je prav tistega septembra promet v čistilnici precej narastel. Od 21. septembra do 2. oktobra 1970 je bil Oberč odsoten, nadomeščal ga je honorarec, upokojenec Franc Kožar. Tako je čistilnica redno delala. Po Obercevi vrnitvi smo se preselili v preurejeno čistilnico, čeprav še ni bUa tehnično prevzeta. Nabralo se je kar 66 nadur. Zvedela sem, da je Oberč denate^ ki ga je zame dobil od občine, obdrži zase. Ko sem ga vprašala, kaj misli, me je v odgovor nadrl, češ da me je že izplačal. Po pomoč sem se zatekla na občino k dr. Žnidarju. Ko me je zaslišal, je dejal, da bo Oberča z veseljem prpel, češ da ne gre samo za denar, ki ga nisem dobila, ampak da je oškodoval občinsko blagajno. Delal je tudi takrat, ko ne bi smel, saj ga je med preurejanjem plačevala občina. Zatem so tudi Antona Oberča poklicali na občino. Tam je izjavil, da mi je plačal, še predenje občina nakazala svoj prispevek. Pristavil je tudi, da sem si za delo pri njem pisala nadure in pri tem prejemala od 700 do 1000 din plače na mesec. Zaradi denarne zadeve sem se zatekla še k pravnemu svetovalcu. Poslal je Oberču opomin, za katerega se pa le-ta ni zmenil. Izjavo za izterjatev denarja, ki ga je zame prejel Oberč, sem vložila tudi na občini. Občina je odgovorila: ,,Na vaš dopis z dne 29. 12. 1971 vam sporočamo, da smo bili po pogodbi, sklenjeni z Antonom Oberčem, obvezni, da Oberču nakažemo nadomestilo osebnega dohodka za eno delavko, in sicer za čas, ko ni mogel obratovati. Svojo obveznost smo izpolnili, in če vam ni izplačal od nas prejetega zneska, svetujemo, da ga sodno uveljavite,*' (Podpisan: samostojni pravni svetovalec dr. Anton Žnidar - nadomeščal načelnika.) Iz odgovora je razvidno, da je občina izplačala nadomestilo osebnega dohodka, ki pa u jaz, ponavljam, nisem dobila. Da sem takrat res delala, lahko potrdijo delav- ^ ci, ki so preurejali čistilnico in drug^(B prostore, ter sosedje. FRANCKA GOLOBIC, Ragovska 21, Novo mesto 4 DOLENJSKI LIST St. 7 (1142) - 17. februarja 1972 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Prečrnogledo kmetijstvo Na članek „Ve kdo za izhod iz d- kmetove stiske? ki ga je napisal ‘ Vinko Doline z Bizeljskega in v katerem zelo kritično obravnava našega kmeta in cclotno kmetijstvo, imam naslednje pripombe: Mislim, da tovariš Doline preveč črno gleda na položaj na^a i^eta, saj vidi samo slabe strani. Priznam, da se kmetom na splošno ne godi najbolje, vem pa tudi, da se danes mnogo naših kmetov vozi s svojimi avtomobili, da imajo pri hiši razne kmet^ske stroje, pa tudi že pralne stroje in televizorje. Ce si je naš kmet vse to nakupil iz izkupička za svoje pridelke, potem ne propada. Res je tudi, da marsikaterega kmeta danes pritiskajo k tlom velUci davki, stroški za vzdrževanje številne družine, bolezen, starost ali slaba go-^odarska poslopja. Takim kmetom bi res morali vsestransko pomlati ' in jim vsaj za nekaj let ori turističnih organizacijah. Povsod e bil na pomembnih dolžnostih in položajih. Bil je načelnik in vadite^ ,3okola** in pozneje „Partizana**. Sam telovadec je vztrajno učil tudi mlade. TVD Partizan mu je za marljivo delo podelilo diplomo in plaketo. Pri psilcih je vedno veliko delal. lUbniiko gasilsko društvo ga je izvolilo za predsednika, Gasilska zveza Slovenije pa ga je odlikovala za dolgoletno požrtvovalno delo. V Turističnem društvu dela mar^ivo že dolra leta in Se danes. V ribniških parkih in drevoredih rastejo že dolgo drevesa, ki so bila zas^ena pod i\jegovim vodstvom. Tudi Turistična zveza Slovenije mu je podelila več odlikovanj. Med vojno je bil v partizanih. Kot lwrec je obšel precej slovenske zemlje, dokler ga niso ujeli in internirali. Naš slavljenec Jože je bil odlikovan tudi kot borec. Želimo mu še veliko zdravih in uspešnih let! F. M. Kuželj ob Kolpi (Foto; Rugole, Osilnica) DROBTINE IZ KOLPSKE DOLINE Vsi medvedje pozimi ne spijo Z boinilcaim v naramnem košu do zdravstvene postaje - Lovci počivajo, lisice pa Icradejo kokoši - Motoriziranci uničujejo pota, pozimi pa naj jili čistijo stari domačini - Trobentice cveto vso zimo Letošnja zima je kar resna, saj njena bela odeja pokriva že kar okoli 90 dni našo kolpsko dolino, ki je na jugu Slovenije. V prometu razen enkrat zaradi snega ni bilo več dnevnih zastojev. Te^e pa je za prebivalce vasi L^e, Ograja in Majlinca, ki imajo zelo malo prebivalcev in nima kdo čistiti poti do ceste, trgovine in pošte. V vasi Laze je sedem hiš in sedem stalnih starih prebivalcev. V Ograji ena hiša s tremi ljudmi, v Majlinci pa tri hiše in en sam človek. Kdo ^ delal? Kdo bo popravljal poti? Za poškodovanje in razdrete poti je vedno zadosti motorizirane sile, posebno poleti oziroma v kopnem vremenu. Za popravilo poti pa ni ne motorizacije in ne delavcev! Ali bodo morali popravljati stari in onemogli? Lovpi zdaj počivajo, saj res ni mogoče iti v takem snegu v lov. Zato so srečne lisice, ki iz hlevov pridno nosijo kokoši. Čudno pa je, da vsi medvedje pozimi ne spijo. Pri nas smo na medvedje sledove naleteli tu(U v največjem snegu. Druge divjadi je zelo malo. Celo divjih praSčev ni bilo v jeseni toliko kot poprej. ^ički se držijo vasi oziroma naselij, saj jih dobri ljudje hranijo. Dobijo pa se tudi taki mladi brez-srčneži, kijih pobijajo. Ce kdo zboli, smo zaradi snega in zametenih poti res prizadeti. Zdravniki zato neradi prihajajo k bohiiku. Druge pomoči ni, kot bolnika v koš in ga nositi do zdravstvene postaje. Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi I če že avto ne more do nas ali če ga ni pri roki. Zelo rad pa v dolino Kolpe pride prenekateri turist, bodisi lovec ali ribič in poleti kopalec ali izletnik. Vedno je v Kolpski dolini precej tujih in domačih gostov, posebno poleti. Vsak turist zapuši naše kraje z l^imi vtisi, saj so ga naši prijazni ljudje lepo sprejeli. Za vsakogar imamo lepo besedo in dober nasvet, če je potreben. Zanimivi so naši kraji, lepi bregovi Kolpe in lepa narava. Skoraj bi pozabil: v našem, se pravi v Dolenjskem listu, smo brali o trobenticah, ki so presenetile upra- vo. To pa za nas ni nobena posebnost, saj ob našem potoku cveto trobentice vso zimo. JOŽE KRIŽ, KUŽELJ, Kolpska dolina Povabili so i»ju V nedeljo, 30. januarja, so se v Šentrupertu zbrali volivci, da bi se pogovorili o delu KS in drugih organizacij. Povabljeni sva bili tudi dve članici novinarskega krožka. Predsednik KS Šentrupert Peter Zgonc je pripovedoval o zbiranju samoprispevka, ki je namenjen za asfaltiranje ceste. Omenil je, kako se Šentrupert lepša in poročal, da so na pokopališče napeljali vodovod ter preuredili dom kulture. Zatem je pohvalil uspešno delo gasilskega društva, društva u^kojencev. Rdečega kri&, turističnega društva in prosvetnih delavcev. V imenu sveta KS se je zahvalil podjetjem za denarno pomoč. Na sestanku je Ciril iKin-gartnik, načelnik oddelka za gospodarstvo, razložil osnutek odloka o davkih. Nato je bil na vrsti ra:^ovor o cestah. Zelo važno vprašanje je zastavil ravnatelj osnovne šole Bojan Br^ovar, kije dejal, da bi bilo treba najti prostor za celodnevno bivanje otrok in poskrbeti za prevoz iz oddaljenih krajev. Predse^ik krajevne skupnosti je bil te pobude vesel in obljubil, da bo svet KS pomagal po svojih močeh. Za predsednika krajevne skupnosti so občani znova izvolili Petra Zgonca. Izvolili so tudi druge člane sveta ter poravnalni svet. Za pred-^dnika poravnalnega sveta je bil izbran ravnatelj šole Bojan Brezovar. Želim, da bi se želje krajevne skupnosti uresničile. ZLATKA ZGONC, novinarski krožek Šentrupert Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST NAREDI SAM. Ker sevni^ega dimnikaija v vas Ovseno po-Šen^'anžu ni bilo že od junija lani, si je morala Marija Slavec kar takole sama pomlati: zlezla je na streho in z žico čistila saje. (Foto: Marga Povše) Dvanajstim otrokom sta dala življenje Našli smo ju, pa čeprav sta mislila čisto tiho, brez uradnih in drugih svečanosti obuditi spomin na tisti dM, ko sta si pred petdesetimi leti obljubila, da bosta drug drugemu pomagala nositi človeku v zibel položeno breme - življenje. In to breme prav gotovo ni bilo lahko. V njunem zakonu je privekalo v svet dvanajst otrok. Kar enajst, kolikor jih še danes živi, sta vzgojila na svoji kmetiji v Gorenji Gomili v trdne, poštene ijudi. „Danes je lepše živeti, kot je bilo svoje dni,** pravita zlatoporočenca Antonija in Franc Korenic. „Želiva, da bi najini otroci in vsi vnučki, kolikor jih že je (Štirinajst) in kolikor jih še bo, nikoli ne okusili nepotrebnih nadlog človeške družbe, predvsem vojne ne!** Želimo Koreničevima mami in atu, da bi se njune že^je izpolnile! JANJA KASTELIC Samoupravni odnosi se kujejo v ognju družbene prakse Ne po kavarniško, tovarIS MoSkoni Ne zahajam v kavarne (nimam časa niti interesa), zato ne vem,, kakšne so kavarniške razprave o samoupravna-nju. Tega niti ne želim vedeti, ker sem mnenja, da se samoupravni odnosi kujejo v ognju družbene prakse in da se naj zato o njem pogovarjajo delavci v delovnih orga* nizacijah, občani pa v Jaa-jevnih skupnostih in komuni Bil sem< na seji občinske konference, kakor tudi na seji komiteja, sodeloval sem pri oblikovanju stališč ter sklepov; pa vendar sem moral, ko sem prebral članek tov. Marjana Moškona, še enkrat pregledati gradivo, če morda res ni kaj takega v njem, kar nam komunistom, predvsem pa komiteju, očita v svojem članku. Ugotovil sem, da konferenca in komite nista ocenjevala samoupravljanja. Slo jima je le za konkreten politični dogovor z komunisti, da v duhu ustavnih amandmajev ovrednotijo samoupravljanje iz normativnega in vsebinskega vidika ter tam, koder krožijo razne govorice, le-te tudi preverijo. Oceno moramo pustiti najprej komunistom in delavcem v delovnih organizacijah. Menim, da so predvsem oni poklicani, da ugotavljajo, kakšne samoupravne odnose imajo. Ker pa so delavci organizirani v sindikat. Socialistično zvezo, mladinsko organizacijo, organizacijo Z K itd., je povsem logično, da o svojem položaju in vlogi razpravljajo tudi v raznih oblikah političnega združevanja na vseh nivojih. Za nas komuniste velja načelč demokratičnega centralizma. To pomeni, da po demokratičnih, odkritih razpravah, prihajamo do stališč in sklepov, ki pa jih moramo dosledno tudi izvajati. Prepričan sem, da' smo dovolj močni, da lahko brez škode o naših dogovorih seznanjamo tudi javnost. V sklepu komiteja ne gre za oceno ali ugotovitev, da je slabo razvito samoupravljanje v KRKI, IMV, da so napake v NOVOLESU, CESTNEM PODJETJU itd., amp^ za zahtevo, da komunisti v teh delovnih organizacijah preverijo resničnost nekaterih razprav iz občinske konference ZK. AU bi bilo prav, da konferenca in komite tega ne bi zahtevala, da vse še naprej prepuščamo kavarnam in sumničenju? Komite ni pokazal na krivce in ni ugotavljal krivde, ampak se je zavzel za razpravo, in to ne kavarniško, ampak komunistično. Razprava komunistov v delovnih organizacijah bo gotovo natočila čistega vina tako konferenci kal^r tudi tistim, ki so kavarniško razpoloženi v Novem mestu. Kljub vsemu pa se tov. Moškonu zahvaljujem, saj je med drugim dosegel tudi to, da je o njegovem članku razpravljal komite občinske konference ZKS, ki je med drugim sklenil, da naj o njegovem prispevku razpravljajo tudi komunisti pri Dolenjskem listu. Mene pa je spodbudil, da bom odgovoril v nekaj člankih na „kavarniško razpravljanje'* z lastnimi spoznanji o nekaterih vprašanjih delavskega samoupravljanja v naši sredini. Pri tem si seveda niti malo ne domišljam, da bom poškodoval meščansko hrbtenico Dolenjske (o kateri govori tov. Moškon), čeprav bi bil, odkrito povedano, njene ohromitve izredno vesel vsak pošten delavec in občan. FRANC ŠAU Novo mesto I - 17. februarja 1972 nOl.FNJSKI I ISI CIGANSKI TABOR ZAPUŠČAM ZDAJ... Doklej bom zvon za gluha ušesa? M\ neciganski Cigani res ne zaslužimo sonca? Sem Cigan in že 22 let zaposlen. Imam 6 otrok, 2 šoloobvezna. Zanje skrbim, kolikor mi dovoljujejo moči in dohodki. Starejši sin Maijan si je zaželel, da bi obiskoval glasbeno šolo. Sprejeli so ga in tudi za to plačujern. V četrtek, 3. februaija, sta šla moja dva v šolo kot navadno. Nenadoma ju je tovarišica poklicala v zbornico in namignila, da bosta morala najbrž v bršlinsko šolo, v oddelek za ciganske otroke. Fanta, navajena družbe neciganskih otroki sta se uprla: zavrnila sta perilo, ponujeno od socialnega skrbstva, in naslednji dan hotela ostati doma. Komaj sem ju pregovoril, da sta spet šla v Šmihel. Ko sem prosil za zemljo, da bi si naredil streho nad glavo, so mi jo obljubljali iz dneva v dan. Zvonil sem za gluha ušesa. Sposodil sem si nekaj denarja, kupil parcelo, začel graditi in si takoj napeljal pitno vodo. Ostal sem pod drugo ploščo. Večkrat sem v IMV, kjer sem zaposlen, zaprosil za posojilo, a brez uspeha. Vem pa, da so pri drugih podjetjih drugačne možnosti. Vesel bi bil in hvaležen, tistemu, ki bi mi pomagal hišo dograditi. Ne progačim, posojilo potrebujem. Kaj bi mi pomenil urejen dom, menda ni treba posebej poudarjati. Prepričan sem, da bi nam bilo lepo. Tudi žena želi delati, prijavila se je, a za zdaj nima sreče. Še tole: ali se da tudi za „ne-kega“ Cigana napraviti tako, da bi njemu in njegovim posijalo toplo sonce? MARJAN BRULC, Regerča vas Iz naših pozlačenih okvirov gosposkega živ^enja bi moral vsak vsaj enkrat na leto v tako naselje. Da bi se spustil iz snobovskega sna o blišču življenja na dno, v njegovo bedo. In da bi razmišljal o tem, kako smo polni obljub o reševanju ciganskih problemov. In kako majhni postanemo tisti hip, ko resnično zadenemo ob problem. Niso potrebne ne milijarde in ne milijoni. Nekaj malega denarja, izraženega v gradbenem materialu, živežu in obleki. Nekaj dobre volje,^da bi tem otokom v borbi napredka pri Ciganih odprtih rok dokazali, da je naš namen o njihovem boljšem življenju resen! Za nas, site, obute in brez skrbi, je včasih tudi to preveč ,.. Obljubljajo, delo samo obljubljajo Toda od česa naj mi. Cigani, živimo? Terezija Hrovatič ob petih otrocih nima nobenih možnosti, da bi prosila za zaposlitev. Naj zaradi teea družina živi v enem samem prostoru? Spoštovano uredništvo! Ker včasih v vašem listu berem, kako se oblast zavzema zf to, da bi nam Ciganom omogo čila tako življenje, kot ga imajo drugi ljudje, in ker vidim, da tudi vi niste zadovoljni, ker gre vse to tako počasi, mi dovolite, da povem svojo zgodbo. Stanujem v zasilni baraki v ciganskem naselju pri Račjem selu z ženo in petero otroki. Dva otroka hodita v šolo v Trebnje. Nadvse vesel sem bil svojega Srečka, kije ob polletju prinesel domov tako dobro spričevalo. Tudi' druge otroke sem poslal v šolo, tako da znajo vsi brati in pisati, s čimer sem pokazal voljo, da bi živel drugače. Zdaj je zima, najhuje je. Prebijamo se, kakor vemo in zna- V BLIŠČU IN BEDI ŽIVLJENJA Ta pripoved ni za tiste, ki varno sedijo v toplih naslanjačih: te zgodbe lahko zmotijo naš zaspani mir v blišču življenja ... Tistega dne, ko je vesoljska posadka ameriškega Apolla 15 švignila k Luni, so na Zemlji Scottovi, VVordenovi in Irvvinovi bratje po narodnosti pobijali nedolžne. Vietnamce. Tistega dne pa, ko so se vesoljci pokazali na Otočcu, kjer so se mize šibile od najrazličnejših dobrot, skuhanih in spečenih triperesni deteljici v čast, je stara Ciganka brskala za cigaretnfan ogorkom ali skoijo kruha v smetnjaku, njena hči pa je mimoidoče prosila za dinar ... Kakšna neverjetna nasprotja v 20. stole^u: človek prodira v vesolje, doma pa se ne more pomiriti in živeti v slogi. Človek živi v strahotnem izobilju, da ne ve, kaj vse bi si kupil — njegov sosed pa strada brez strehe nad glavo. Človek človeku — volk! Ignac Hrovatič, 29-letni Rom iz Stranske vasi 50 pripoveduje svojo zgodbo, da se mi zagabijo vse pridobitve človeštva, da me je sram izobilja, v katerem živim, lagodnega življenja in — v primerjavi z njim — nespodobno velike sreče! „Rom sem, ne Cigan,“ zatrdi, „saj smo tudi Romi narod, kot Slovenci, Srbi ali Makedonci . ..“ Tako pripoveduje: „Od 1958 sem v službi pri Industriji motornih vozil, samo 18 mesecev sem bil vmes pri vojakih. Naredil sem varilni tečaj in delam kot varilec v karoser-nici. Zaradi boljše prihodnosti otrok, sem svoj priimek spremenil iz Brajdiča v Hrovatič. Da ne bi bili otroci že s priimkom zaznamovani kot manjvredni!" In v brk vsem našim resolucijam, sklepom, priporočilom in govorom pripoveduje svojo žalostno zgodbo. „Oče Miha Brajdič, ki je dobival pokojnino, je dobil v Ljubljani posojilo inje spravil hišo pod streho. Potem je umrl. Dve zimi sta minili od takrat. Pet bratov nas je in ena sestra. Skupaj s sestro sva ostala v hiši. Z ženo in petimi otroki živim v enem samem prostoru. Povem vam, pošteni smo: še nikoli nisem bil zaprt! Sedem nas živi v prostoru, ki meri recimo 4x3 metre. To je kuhinja, spalnica, otroška soba, kopalnica, pralnica ... Najstarejša hči bo šla letos v šolo: moji otroci bodo vsi hodili v šolo. Naj jim da znanje, da jim življenje ne bo streglo s tepežem, pač pa s kruhom! Naj imajo več od življenja kot jaz, ki imam le tri razrede osnovne šole! Samo vprašam vas: kako naj živimo v enem .samem prostoru? Za popravilo strehe sem dal 300 starih tisočakov, prav toliko za vodnjak pred hišo. Zdaj bo treba napeljati vodovod, urediti stanovanje. Ce se še tako trudim, več kot 1200 dinarjev na mesec ne zaslužim. Ne pritožujem se: to je dovolj, da nas je sedem oblečenih in da nismo lačni. Pa mi vi povejte kako naj s tem denarjem še dogradim hišo? Tri prošnje sem napisal v IMV, niti odgovorili mi niso. Doma poslušam radio, Titove besede nisem nobene preslišal. Kaj ne govori vedno, da je treba zaščititi tiste z najnižjimi dohodki? Kaj ne govore tako tudi sindikati? Saj venomer govorimo, da ne sme biti takih razlik med nami! Nič mi ni zaradi tega, če imajo nekateri stokrat toliko kot jaz, boli me, da ne morem niti stanovanja urediti. Tako vam pravim: bolje je živeti v hosti, brez skrbi in brez obveznosti. Samo gradbeni material da bi dobil, vse bi sam uredil!“ Zvedavo so zrle štiri oči dveh naj starejših otrok s kredence: tam se najraje igrata. Branko — 14 mesecev, Štefan — tri leta bo aprila, Marija — štiri leta je že izpolnila, Nace — 5 let, Regina - 6 let, v jeseni bo šla v šolo. Njihova mati, 30-letna Terezija, niti pomisliti ne sme, da bi se zaposlila. Ce bi jo sploh kje vzeli na delo. Ciganov ne sprejemajo z odprtimi rokami.. . Kaj so otroci krivi, da ne bodo imeli toplega otroštva? Vsepovsod ano govorih, kako bomo začeli reševati ciganske težave. Ko pa pridemo do prvega primera v življenju, si polomimo zobe in ga ne znamo rešiti. Koliko poti je naredil Ignac Hrovatič — brez uspeha. On ni tak kot hlapec Jernej Ivana Cankarja: ne bo zažgal! A vendar mu gre skoraj na jok, ko pripoveduje: zadnji čas je, da uredim stanovanje. Tako ne moremo več! In bratova žena Nevenka, ki prav tako stanuje v tem naselju, kjer sta dve zidani hiši, tretji pa je rast zavrl sneg, žalostno pripoveduje: mož je bil na bol- niški, 450 dinarjev je prinesel. To je premalo za naju in štiri otroke. In ko bo zmanjkalo, bom morala progačiti. Sram me bo, a še bolj me je sram, če nimam otrokom kaj dati za kosilo, če jim ne morem odrezati niti kosa kruha. Trije že hodijo v šolo. Najstarejši, v drugem razredu, se odlično uči. Druga dva, v prvem, sta malo slabša. Pokaže mi spričevalo' enega izmed njiju: telesna vzgoja in vedenje — 5, likovni pouk in glasbeni pouk — 4, matematika — 2, slovenski jezik — 1. In na prvi strani spričevala je njegov oče tam, kjer je pisalo „cigan-ski“, besedico s črnilom prečrtal in na vrhu napisal: „ni prav“. Mati Nevenka pa doda: zakaj ciganski, kaj ni slovenski? In skoraj v joku pove: „Bolje, da bi bili v hosti, bi za otroke dobila vsaj škorenjčke, trenirke, srajčke .. . Zdaj ima eden raztrgane škornje in v tem snegu se takoj prehladi. In zato sem jezna, ne pustim jih v šolo!“ Najstarejši gre kljub temu, druga dva pošlje — umita, počesana, urejena — na naše prigovarjanje in obljube, da bomo skušali urediti tako, da bosta dobila oblačila in obutev kot drugi. Tudi v Regerči vasi 1 a brat Marjan Brulc s hišo do druge plošče dokazuje svoj boj za napredek. „Imam že 22 let delovne dobe, več kot 14 let sem zdaj v IMV. Nismo vsi taki, za kakršne nas imajo!“ Zvita je gaz v snegu, ki pelje iz njihovega naselja. Grčavo je njihovo življenje. Medlo je njihovo upanje. In veliki so naši obeti. Pa vas vprašam: kaj od vseh teh obetov smo jim izpolnili? J.SPLICHAL mo. Otroka odhajata lačna v šolo. Kako naj se učita in mislita na šolske stvari, če sta z nami vred vedno v skrbeh, kako se bomo preživeli? Kmetje' nam očitajo: pojdite delat, odselite se od nas! Sovražijo nas, toža-rijo nas, mi pa se ne vemo kam obrniti. Imam 18 let in 6 mesecev delovne dobe. Sem kvalificiran miner, imam tudi izpit za opravljanje dela z motorno žago. Ko sem naredil prestopek in zaradi njega prestal kazen v zaporu, me niso hoteli več sprejeti na delo. Pomagal sem si s priložnostnimi zaposlitvami, in ljudje, pri katerih sem delal, lahko potrdijo, da sem dober delavec. Da sem dobro opravljal svojo službo, morajo priznati tudi tam, kjer sem bil redno zaposlen. Ko sem slišal, da so v Trebnjem sklenili nas Cigane, razseliti ter nam pomagati do zaposlitve, sem bil tega zelo vesel. Rekli so: „Tebi, Matija, bomo pomagali do stare službe pri gozdnem obratu.“ Čakal sem, kot čakam še danes, toda službe zame ni. Minilo je več mesecev. Kadar grem na občino in vprašam, če bo kaj, me potolažijo, naj še malo potrpim. Pravijo, da bi oni radi, da bi se zaposlil, toda v podjetjih neradi sprejemajo Cigane na delo. Tako, vidite, sem na istem kot pred meseci. Iz našega taborišča, kjer nas živi več desetin Ciganov, so sicer zaposlili dva ali tri može, drugih pa ne. Toda moramo vsi živeti in verjamem, da nas lahko bližnji vaščani grdo gledajo. Slišal sem tudi očitke, da nas občina podpira in da nam zato ni treba delati in služiti vsakdanji kruh. Vso letošnjo zimo sem za svojo družino prejel 4000 starih dinarjev denarne pomoči. To je bilo menda za šolarja. Cigani ne dobivamo socialnih podpor, kot morda ljudje mislijo. Vse to vam pripovedujem zato, ker se o Ciganih veliko govori. Prizadeti kmetje bi najraje videli, da bi nas spodili na drug konec sveta — malo pa se naredi. Za nas ni služb, ob tem pa vidim, da dobijo delo ljudje, ki imajo doma kmetije in prav tako nobenih kvalifikacij, kot jih nima večina nas, Ciganov. Jaz bi s svojo družino rad pustil tako življenje, kot ga živimo zdaj. Kadar pomislim na otroka, ki hodita v šolo, kjer že se- ^ daj vrstnikom nista enaka, mije še toliko teže. Fanta se v šoli ne počutita tako, kot se drugi, ker prideta pač iz ciganskega taborišča, kjer se ne moreta ne umiti ne za mizo napisati svojih šolskih nalog. MATIJA HOCeVAR Ignac Hrovatič, ki mu je oče Miha spravil hišo (na sliki) pod streho, se sprašuje. „Kako naj s 1200 dinarji in 7-člansko družino uredim Preobrazba — civilizacija — se začne že pri osebni higieni: pod toplo prho, s kosom mila v roki, v čisti obleki, s toplim obrokom — v šoli. DOLENJSKI LIST Tako so začeli v Brkinu. Na sliki: otroci izpod žabjeških šotorov z vriščem med prvim temeljitim kopanjem. (Foto: I. Zoran) st. 7 (1142) - 17. iebtuarja 1972 STROKOVNJAKI ZA ENERGETIKO ODGOVAItlAJO NA VPRAŠANJA* RADIA LJUBLJANE O JEDRSKI ELEKTRARNI NA KRŠKEM POLJU Odborniki In občani brežiške občine upravičeno vprašujejo, kaj je in kaj bo z varnostjo bodoče jedrske elektrarne na Krškem polju - Električne energije nam čedalje bolj primanjkuje - V čem tiči nevarnost ob morebitnih okvarali? Odločitev, da bomo v Sloveniji zgradili jedrsko elektrarno je, kot vono, sprejeta. Sklep o tem sta podpisala slovenski in hrvaški izvršni svet, ki bo soplačnik pri graditvi elektrarne. Prav tako je že znano, da bo prva jedrska elektrarna v naši državi v krški občini, med Krškim in Brežicami. S tem so opustili drugo možnost, da bi prvo slovensko jedrsko elektrarno zgradili na Ptujskem polju, kar so tudi omenjali pred podpisom sloven^ega in hrvaškega ^ora-zuma. Devetega februarja je bila v Krškem razprava za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Razpisal jo je republiški sekretariat za urbanizem, vabila pa so prejeli vsi rq>ublišld sekretariati, ustanove in podje^'a, ki morajo po zakonu dati soglasje. Vabljene so bile tudi vse tri zainteresirane občinske skupščine: Krško, Brežke in Zagreb. Prve težave pa so nastale že pred podpisom lokacijskega dovoljenja. Občinska skupščina Brežice je pred dnevi poslala komisiji za varstvo okolja pri slovenski skupščini več vprašanj občinskih odbornikov, ki dvomijo, če je Krško najbolj posrečen kraj za jedrsko elektrarno. Brežičani se boje, da bo jedrska elektrarna nevarno okužila Savo, ki teče iz Krškega mimo načrtovane elektrarne skozi Brežice. Komisija za varstvo okolja ni mogla odgovoriti na zastavljena vprašanja niti ni za to pristojna, pač pa jih je poslala strokovnjakom, da nanje odgovore do konca prihodnjega meseca. Ker bomo o njih gotovo slišali še precej v zvezi z nameravano graditvijo jedrske elektrar- rabili 7 milijard KWh električne energije, do leta 1980 pa se bo poraba v primerjavi s preteklim letom podvojila. Ko bo stekel tretji agregat termoelektrarne v Šoštanju, bodo dajale slovenske elektrarne 6 milijard KWh električne energije, torej milijardo več, kot je bomo porabili, vseeno pa bo nastal primanjkljaj. Zakaj ta nelogičnost? Večina električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji, je iz pretočnih hidrocentral, te pa so, kot vemo, odvisne od višine vode. Poleti, ko je poraba električne energije manjša, ponudba znatno presega povpraševanje, pozimi pa je zaradi nizke vode proizvodnja precej manjša: na- Tarbmt Turbin* 1 Vnittin pri Zgornja skica prikazuje razpored naprav pri elektrarni, ki jo kurijo s pronogom, ^odnja pa atomsko elektrarno. Strojnica s tuibo-generatorji in naprave za prenos električne energge so pri obdi elektrarnah enake. Termoelektrarna mora imeti velike dimnike, hladilne stolpe in skladišča za premog, kar vse pri jedrski elektrarni odpade. (Podpisi k skkam: M. Vesel) ne v Krškem, smo obiskali strokovnjake, ki se pri nas ukvaijajo z energetiko, in jih prosili, naj nam opišejo energetski položaj v republiki, pojasnijo, ali je jedrska elektrarna najpametnejša rešitev, in odgovore na najvažnejša vprašanja odbornikov brežiške občinske skupščine. Na poslovnem združenju za energetiko sta se vabilu za pogovor odzvala vodja dispečerske službe inž. Ivan Golc in vodja oddelka za razvoj inž. Henrik Sebaher. \ Elektrike žal ne moremo uskladiščiti Energetski položaj v republiki ocenjujeta oba inženiija kot slab. Leto 1971 seje komaj začelo, pa je že bilo več omejitev porabe električne energije. Vsem nam je verjetno še v spominu, da so morale.lani za nekaj dni ugasniti luči v izložbah, dvigala so stala, po ulicah pa je gorela samo vs^a druga svetilka. Po še nepopolnih podatkih smo lani v Sloveniji porabili skoraj 5 milijard KWh električne energije, od tega smo je petino uvozili. Računajo, da bomo čez tri leta Slovenci po- mesto 11 milijonov KWh na dan - takšna je namreč zmogljivost naših elektrarn — dajejo le-te zdaj komaj po 2 milijona KWh na dan. ^ / Elektrike pa žal ne moremo hraniti. Z elektronskimi računalniki, ki imajo v spominu zabeleženo višino vode za 40 let nazaj, na poslovnem združenju za energetiko ugotavljajo, koliko električne energije morajo vsako zimo dati termoelektrarne. Termoelektrarne, ki so v pomoč hidroelektrarnam v kritičnih mesecih, pa v sistemu močno podraže ceno električne energije, ki pride iz hidrocentral. Hidroelektrarne na vseh slovenskih rekah? Tudi . na Krki? Ne! Nevšečnostim, ki nastajajo zaradi nihanja višine vode, bi se lahko izognili z velikimi akumulacijskimi jezeri, ki pa jih v Sloveniji zaradi naravnih okoliščin ne moremo zgraditi. Če želimo preprečiti krizo v preskrbi z električno energijo, ki grozi najpozneje v petih letih, lahko izbiramo med več možnostmi.- Takoj povejmo, da je večina neuresničljivih. V Sloveniji bi imeli zadosti električne energije, če bi postavili hidroelektrarne na sveh slovenskih rekah, kjer je to mogoče: na Savi z vsemi pritoki, na Dravi nižje od sedanji hidroelektrarn, na Soči itd. Skratka, predlog, o katerem nihče ne razmišlja. Graditev termoelektrarn je vabljiva, ker je najcenejša, vendar imamo v Sloveniji komaj zadosti premoga, da zadostimo potrebam naših termoelektrarn. Da bi uvažali premog iz ožje Srbije in Kosova, kjer ga je edino zadosti, ne prihaja v poštev, ker je srbski premog prvič slab, drugič pa porabi srednje velika termoelektrarna po 600 ton premoga na uro. To je 1440 vagonov na dan! Razen tega spušča termoelektrarna v zrak po 14 vagonov žvepla na dan, porabi veliko kisika, težave pa so še s pepelom. Da bi Slovenci zgradili elektrarno v Srbiji, kjei je premog, in po daljnovodu speljali elektriko k nam, je tudi predrago. Mogoč je uvoz električne energije. Samo od kod? Avstrijci imajo pretočne hidroelektrarne, zato imajo enake težave kot mi, Italijanom primanjkuje električne energije, Madžari pa jo občasno celo kupujejo pri nas. So jedrske elektrarne varne? Preostaja nam torej edino graditev jedrske elektrarne. Načelo delovanja je splošno znano in je podobno kot pri termoelektrarni. Para žene turbino, le da se pri jedrski elektrarni voda greje v reaktorju, pri termoelektrarni pa v kotlu. Brežičani se boje radioaktivnosti. Kako je torej z varnostjo pri jedrskih elektrarnah? Vodja odseka za obratovanje reaktorja Triga pri inštitutu , Jožef Štefan“ v Podgorici ing. Zdravico Gabrovšek pravi: „Varnostne sisteme ponuđenih jedrskih elektrarn je za skupino za pripravo gradnje jedrske elektrarne Krško pregledala skupina strokovnjakov za varnost jedrskih elektrarn v reaktorskem oddelku inštituta .Jožef Štefan“. Ta skupina že ^o-raj 10 let preučuje in analizira 10. februarja ob 18. uri je novinar Matjaž Vizjak V oddaji »Aktualnosti doma in v svetu« v ljubljanskem radiu prebral svojo oddajo o nameravani gro-ditvr jedrske elektrarne Krško. Oddajo je nastala potem, ko so iz občinske skupščine v Brežicah poslali komisiji za varstvo okolja pri slovenski skupščini več vprašanj odbornikov brežiške občine s pomisleki glede pravilne izbire kraja za prvo sloven-sko-hrvoško jedrsko elektrarno. V njej so zbrani odgovori nekaterih slovenskih strokovnjakov za energetiko. Zarodi splošnega zanimanja prebivalcev širše Dolenjske, zlasti po občanov Spodnjega Posavja, objavljamo odgovore Iz te radijske oddaje v celoti. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Uranska pe/ -v . ^ , • . • . v. J. J^: Turbina voaa r». ^črpalka "V '• 'v '■ • ^ črpalka hondeniator hladilna tekočina Hladilna tekočina uranske peči segreva vodo v kotlu, pregreta para pa zatem poganja turbine. Ker postane hladilna tekočina radioaktivna, mora biti tudi okoli kotla betonska zaščita, ki ji pravijo varnostna posoda. varnost nuklearnih sistemov. Če hočemo na kratko opisati problematiko varnosti jedrskih elektrarn, moramo najprej povedati, v čem je nevarnost teh objektov. Tu gre za razcepke, ki nastajajo pri cepitvi jeder U235, ki so močno radioaktivni. Te razcepke zadržujejo samo gorivo in srajčke gorivnih elementov, tako da med rednim obratovanjem reaktorja ne uhajajo v hladilo in okolico. Če pa bi nenadoma zgubili hladilno tekočino, recimo ob zlomu v primarnem hladilnem krogu, bi se lahko zaradi pregretja sredica reaktorja pregrela ali delno oziroma popolno stalila. Pri tem bi se radioaktivni razcepki sprostili v okolico in jo močno onesnažili. Zato je poglavitna naloga varnostnih sistemov varovanje sredice pred taljenjem ob velikih, čeprav zelo malo verjetnih okvarah. Pri taki okvari bi se najprej avtomatično ustavil reaktor, sredica reaktorja pa bi se hladila bodisi s tuširanjem ali pa bi jo sistemi za zasilno hlajenje sredice, ki morajo vedno zane.sljivo delovati, kar poplavili. Sam reaktor in primarne hladilne kroge pa obdamo še s contain-mentom, neke vrste zaščitnim hramom, ki zadržuje morebitne izrabljene radioaktivne razcepke v svoji notranjosti. Poleg tega preprečujejo sproščanje radioaktivnih razcepkov v okolico še razni filtri in drugi zadrževalni sistemi. Nujno pa je, da vsi varnostni sistemi zagotavljajo zadostno zaščito pred sprostitvami in da zanesljivo delujejo. ______________ Veliko pozornost smo po^e-tili pregledu varnostnih sistemov ter ugotovili, da so z nekaterimi izboljšavami in dodatki, ki smo jih nato zahtevali od ponudnikov, sedaj vse ponudbe glede varnosti zadovljive. Kljub temu pa smo se odločili, da bomo še podrobneje analizirali varnostne sisteme izbrane ponudbe, pri čemer imamo že zagotovljeno pomoč Mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju. Ta bo še v letošnjem letu poslala skupino strokovnjakov za varnost jedrskih elektrarn, ki bo skupaj z našimi strokovnjaki napravila podrobno varnostno analizo izbrane elektrarne. Čeprav danes deluje na svetu že več kot 60 jedrskih elektrarn, se še ni zgodila nesreča, pri kateri bi se radioaktivni izotopi sprostili v okolico.“ Brežičani sprašujejo Brežičani so postavili še več vprašanj. Nekaj smo jih izbrali, nanje pa bosta odgovorila inž. Gabrovšek in inž. Miran Kanduč iz skupine za pripravo graditve jedrske elektrarne Krško. Posavje sodi v najviŠjo potresno cono v SR Sloveniji. Kakšne bi bile posledice za jedrsko elektrarno in okolico ob potresu visoke stopnje, ki ga ponavadi spremljajo zemeljski premiki in razpdce? , Jedrska elektrarna Krško sodi po mnenju izvedenca Vlada Ribariča v potresno cono VIII° MCS z ocenjenim horizontalnim pospeškom 0,05 g. Pri jedrski elektrarni Krško pa bomo v skladu s predpisi za graditev pomembnih objektov vzeli vrednostni faktor 4, primeren za horizontalne pospeške vrednosti 0,20 g. Vsi varnostni sistemi za varno ustavitev reaktorja se ob potresu ne bodo poškodovali zaradi upoštevanja tega varnostnega faktorja. Koncentracija objektov strateškega p(»nena v Posavju, kot sta letališče Cerklje in jedrska elektrarna, pomeni povečano nevarnost za civilno prebivalstvo širšega območja. Ali je vprašanje obdelano tudi v tem smislu? , Jedrske elektrarne kot tudi druge elektrarne niso strateški objekti. Če bi to veljalo, nikjer v svetu ne bi smeli postavljati jedrskih elektrarn, danes pa jih grade v neposredni bližini vcK-kih mest (JE Stade pri Hamburgu, JE TuUnerfeld, 20 km od Dunaja)“. Ali imamo za zaščito okolja in ži\djenjskih razmer še kakšno dnigo zagotovilo poleg predpisov in standardov? Vemo namreč, da pri nas v praksi nihče ne upošteva obstoječih veljavnih predpisov in norm o čistoči vode in zraka (primeri: tovarna zdravil KRKA, Zasavski pr^o-govniki, Cinkarna Celje itd.). Kaj se bo dognalo v okolju, če bo tako tudi pri obratovanju jedrske elektrarne? „Nikjer drugje niso predpisi standardi , tako strogi kot P prav pri jedrskih elektrarnah. Nenehno bomo merili sevanje ob jedrski elektrarni in bližnji okolici, kot tudi radioaktivnost Save in podtalnice. Nadzor bc stvar republiškega sanitarnega inšpektorata in Zavoda za varstvo pri delu. V elektrarni bo delalo izurjeno osebje, nadzirali pa ga bodo strokovnjaki za radiološko zaščito. Samo za varstvo pred radioaktivnim sevanjem bo zaposlenih 8 oseb.“ Očitek neobveščenosti Ali bodo Brežičani in komisija za varstvo okolja pri sloven-ski skupščini zadovoljni z odgovori strokovnjakov, ne vemo. Že sedaj pa lahko trdimo, da komisija za varstvo okolja ne bo popuščala, če bo menila, da ni izpolnjena tudi zadnja varnostna zahteva. Reaktor nove termoelektrarne bodo hladili s Savo, ki se bo zato za nekaj stopinj segrela. Bo to škodilo življenju Y vodi? Kako bo z varnostjo med rednimi vzdrževalnimi deH na reaktofje? Vrsta vprašang torej, na katera bodo strokovnjaki br^ dvoma znak odgovoriti. Z odgovori pa bo treba seznaniti občane v prizadetih občmah. Za nameravano graditev elektrarne so namreč izvedeti šele iz časnikov, radia in televiz|e, kar odgovornim tovarišem, ki bi jim morali sklep sporočiti pravočasno, gotovo ni v čast. Posledica takšnega omalovaževanja občanov pa je ne nazadnje tudi pismo z vprašanji odbornikov občindce sl^pščine Brežice slovenski skupščini. MATJAŽ VIZJAK novinar Radia Ljubljana transformatorji JUeBOAGliEG&TI A X T X A, JI M Tffmri UPANSKA PEC Pogled na elektrarno, kjer so naprave prav takšne kot pri termoelektrarni, le daje izvor toplote atomska peč RAZMISUANJE Tisku »bianco menica«? Cmiiu le vedno tudi v noših občinoti namigovonja, na| »ne pišemo o neprijetnih stvoreh, češ da s tem Skedufemo podjetjem, ugledu l(olel(tivov, posa-meznilcov ali neicim splošnim interesom«? - Moč revolucije je v njeni odprtosti, resnici in samem življenju Franc Bukovinsky, sekretar medobčinskega sveta ZK Brežice, je na žabjem zasedanju CK ZKS, ko je naviyal mnenja posavski komunistov, dejal, da ni dobro, ker „družba podpisuje informacg-dum sredstvcHn bianco menico**. Po domače bi to pomenilo, da po(^isuje slepo nekaj, kar še ni in za kar se še ne ve, kaj bo; kaj nam bodo ta informacijska sredstva v resnici dala. Ker tako stališče ni osamljeno in ker kaže na čudno razumevanje vloge tidca, funkcije in položaja novinaija, bi želel povedati neluy mi^. Ko obravnavamo vlogo politično informativnega tiska, (to pa se pri nas dogaja velikokrat, saj marsikdo meni, da ga je po-klican ošvrkniti, zlasti če dobi korajžo od zgoraj), ne moremo mimo osnovnih izhodišč kodeksa jugoslovanskega novinarstva. Ta pravi, da je „novinar družbenopolitičen delavec, ki s svojo poklicno dejavnostjo, s pisano ali govoijeno besedo, karikaturo, fotografijo ali fiknom, sodeluje v graditvi in razvoju socialistične dmžbe ter se bori za uveljavljanje samoupravnih pravic delovnega človeka in za humane odnose med ljudmi.“ Kodeks navaja še več dmgih določil, ki opredeljujejo vlogo novinarja. Razen tega imamo zakon o tisku, ki jamči svobodo in samostojnost tovrstnega delovanja. Skratka: povs^ se poudarja, da je novinar ^amo-stojen soustvarjalec in sousmer-jevalec dmžbenega razvoja. Ni transmisija, prenosni vzvod nekih stališč, se ne enači s političnimi vodstvi, je v nekem smislu „neposredni proizvajalec**. To poudaijam zato, ker tudi v našem vs^danjem novinarskem delu pri oblikovanju Dolenjskega Usta obstajajo poskusi, da bi manipulirali z njim. Ek)gaja se, da v naših občinah neradi dajejo podatke ali namigujejo, naj ne pišemo o neprijetnih stvareh, češ da škodujemo podjetjem, posameznikom ali nekim splošnim interesom. V lokalnih razmerah je tega celo več kot v centru. Drugače povedano; ponekod mengo, da bi bilo treba zato tisku „popisati običajne, ne pa bianco me-nice“, zlasti, če občine prispevajo denar za njegovo izhajanje. S takimi stališči se srečujemo kar pogosto. Če pri svojem delu tisk naredi spodrsljaj, kije tako kot pri vsakem mogoč, pri pisanju pa še posebej viden, se hitro Pobratenje Listino noj bi pod-pisoii že letos Občinski svet Arcevie (Italija) je pred kratkim predihal občinski skupščini Ribnica, da bi se oblini pobratili. Po predlogu predstavnikov občine Arcevia naj bi listino o pobratenju podpisali S. maja letos. Vsako leto na ta dan je namreč v Arcevii velika komemoracija za padlimi borci proti fašizmu in nacizmu. V Arcevii in okoliških občinah je bilo med zadnjo vojno zelo u^ešno odporniško gibanje proti fašizmu in nacizmu. Skupno z italijanskimi partizani so se borili proti istemu sovražniku tudi nekateri Slovenci in celo ribniški občani, ki so se po kapitualciji Italije rešili iz internacije in se priključili italijanskemu odpomiškemu gibanju. Danes so v Arcevii in okoliških občinah na oblasti napredne stranke, zato pomeni pobratenje Ribnice z Arcevio našo pomoč naprednim silam v Italiji in s tem tudi prispevek k prijateljstvu in krepitvi miru na svetu, V teh dneh bodo v ribniški občini nadaljevali razpravo o pobrat'*niu z Arcevio. J. PRIMC oglasijo: zdaj vidite, saj smo rekli... Zelo redko pa se žal zgodi, da bi mnenja ali stališča pisca kdo javno poskušal ovreči z odgovorom, z dokazi in nasprotnimi stališči. Prinfer zagrebškega VUS je po svoje zelo zgovoren. Kdor je prebird ta list ter v njem spremljal obračune v občinah in dogodke, ki so držali v napetosti bralno občinst;vo, je lahko vseskozi zasledoval rdečo nit. Ta list je dosledno podpiral uradno politiko, tolkel po vseh, ki so ji tovariš Tito vnovič heroj Rezervni oficirji in podoficirji iz novomeške občine podpirajo predlog, da bi predsedniku SFRJ, predsedniku ZKJ in vrhovnemu poveljniku oboroženih sil Jugoslavije tovarišu Titu drugič podelili naslov narodnega heroja. Na sobotni seji skupščine ZRVS v Novem mestu so delegati ta predlog prejeli z dolgotrajnim ploskanjem. nasprotovali, bil je glasnik skupine vodilnih ljudi na oblasti, ki je morala po znanih dogodkih oditi, z njo pa seveda tudi uredniki in komentatorji, ki so jo podpirali. Ob tem bi lahko po-novŽU misel znanega ameriškega komentatorja Lippmana, ki je rekel nekako takole: novinarju ni dobro biti preblizu kraljev. Td navajam zato, ker zagrebški VUS ni samostojno ocenjeval dogodkov. S svojim vplivom in odmevnostjo bi lahko opozoril, da je to, kar se je dogajalo, zametek nacionalizma in razjedanje naše večnarodne skupnosti. Toda tega ni storil, ker je želel biti všeč oblasti, bolje rečeno posameznikom, ki so si to oblast vzeli v zakup. Za list je bilo to bo^ lagodno, saj je za republiško glasilo bistveno drugače, ali zaradi pisanja negodujejo prizadeti ljudje v občinah ali v podjetjih, kot pa v centralnem komiteju ali vladi. S to primerjavo hočem reči, da družba (beri: oblast) VUS ni podpisala bianco menice, marveč pravo menico, na kateri so bile tudi številke — naročilo, kaj se naj na njej dobi! Zato ne vidim nevarnosti v tem, ker „družba podpisuje tisku bianco menico**. Seveda, če je tisk v resnici odprt, če dela pošteno, zavzeto, kritično, odgovorno, samostojno, v skladu s socialistično zavestjo, če je strpen za mnenje dru^ in seveda predvsem, če mu je dragocena - resnica. MARJAN LEGAN i V okviru proizvodnje gospodinjske opreme izdeluje Industrija motornih vozil tudi pomivalna korit nerjaveče pločevine. Izdelujejo enodelna in dvodelna korita z odcejalnikom. 14.000 jih bodo vgrad stanovanjske prikolice, ostalo proizvodnjo pa namenili široki potrošnji. (Foto: M. Vesel) Ostre zaliteve — ponižna dejanja Predstavniki občinskih organizacij SZDL so zahtevali rednejši in neodv nejši način financiranja te organizacije, nato pa so spet naslovili na obč ske skupščine prošnje za - dotacije ________ Okrepiti je treba delo sekcij pri občinskih konferencah SZDL in ustanoviti podobne sekcge pri krajevnih organizacijah SZDL, so ugotovili predstavniki SZDL iz občin Kočevje, Ribnica in Grosuplje, ki so pred kratkim razpravljali v Kočevju o spremembah statuta republiške organizacije SZDL. Posebno so se na tem območju uveljavile sekcije, ki so delale za področje krnetijst,^, kulture in prosvete, boja proti alkoholizmu in skrbi za ostarele. ZK v napadu in na straži Sociaino raziilcovanje, nerazvito samoupravijanje in bo* gatitve so osrednja vprašanja, i(i sicrivajo v sebi razredno pogojene odgovore na temeljna vprašanja našega socializma Vprašanje, od kod v Zvezi kommiistov iznenada takšen polet in odločnost pri odkrivanju napak in škodljivih pojavov, ko smo toliko časa živeli v tako lepem miru in zatiku — se tu in tam že ponavlja. Vsako vprašanje teija odgovor; spodnje razmišljanje naj bo le duroi )men poizkus v tej smeri. Povšečni mir in zatišje sta bila v zadnjem desetletju umetno- ustvarjena. Ustvarili so ju pristaši ,Jiitrega, ^roščenega gospodarskega razvoja**, ki so hkrati razširjali miselnost, da ZK ni več tisto, kar je bila nekdaj, da ni več potrebe, da bi bila takšna, da naj stoji ob strani in opazuje ter se ne vmešava. Ta misebiost se je uveljavljala počasi, toda vztrajno. Ob njej smo pozabljali na kritiko in samokritiko ter delali napake, vedno večje in večje. Čeprav mimo svoje volje odmaknjena na stran, je ZK kljub temu nenehno in vztrajno ponavljala stališča, domala enaka kot danes, prav ta stališča pa se danes nekaterim iznenada zde na moč nova in avantgardna. Očitek, da je ZK molčala, ne drži! Priznajmo, da smo imeli zamašena ušesa za njena opozorila in da nam ušes pač ni zamašil delavski razred! ZK, ki je 1941 povedla naše narode v uspešen boj proti fašizmu in v socialistično revolucijo, pač ni mogla v nedogled opazovati razvoja dogodkov v vlogi nemega opazovalca, ki so ji jo skušali vsiliti. Tega ni mogla zato, ker so šle nekatere stvari predaleč. Tako daleč, da je ZK zdaj prisiljena povedati svoje stališče jasno in odločno tudi v konkretnih primerih. Ker smo se odvadili odkrite in odločne kritike, bo vsaka kritika še nekaj časa boleča. Nič čud- nega torej, če je zlasti s strani prizadetih posameznikov že slišati glasove o nekakšnem „napadu na našo tovarno in naš kolektiv**, „zakaj ste se lotili prav nas, saj ni nikjer boljše!** itd. Bogatitve, socialno razlikovanje, nerazvito samoupravljanje in podobni pojavi so, kadar temeljijo na prilaščanju tujega dela in na prilaščanju odločanja o sadovih skupnega ustvarjalnega dela, protisocialistični pojav. Izpodkopujejo temeljna načela socialistične samoupravne družbene ureditve in temeljne pridobitve naše revolucije. Zato so to v sedanjem trenutku strateška vprašanja. Takšnih pojavov je v večji ali manjši meri, v tej ii v oni obliki povsod dovolj. Ko iščemo odgovore in ocene, jih moramo presojati s čisto razrednega stališča. Marsikje so škodljivi po-riti in navidez- čenjamo, so in bodo vsaj v začetku zelo bridka zato, ker smo se odvadili kritike. Tudi z odgovori, ki jih bomo dobili, ne bomo mogli biti vedno takoj zadovoljni. Tehtati jih bo treba, jih kdaj pa kdaj zavračati in iskati nove, popolnejše, vedno z željo, da bi bilo tudi naše samoupravljanje popolngše, samoupravni socializem, ki ga gradimo, pa lepši in sprejerdjivejši za večino. Ob takšnem novem, tvomej-šem in ustvarjalnem vstopu Zveze komunistov v našo družbeno areno se bo razvijala tudi odgovornost organov in posameznikov (konkretno odgovornost smo doslej razvili samo pri delavcu!). Izginila bo tista meglena, formalna, socializirana „odgovornost**, ki je ni mogoče nikjer otipati in je močno udomačena zlasti v vodilnih strukturah. Najraje se izkazuje v pravilnikih z nekaj desettisočaki osebnega dohodka. Ko bi jo morali ob konkretnih napakah najti in smo jo lovili za rep, se Nadalje so ugotivili, daje treba takemu, novemu načinu dela prilagoditi tudi volitve v organe Čas za dejanja Občinska konferenca ZK, komite konference Novo mesto, pa tudi 2. konferenca ZKJ takoj zatem so zelo jasno in odločno začrtali naloge komunistov. Tov. Tito je v sklepni besedi na 2. konferenci ZKJ dejal: ,J)ovolj je bilo besed, zdaj pričakujem akcijo!” Akcija bo od članov ZK zahtevala zelo veliko, vsekakor pa veliko več odločnosti, kot smo je bili vajeni doslej. Pomeniti mora preskok od besed do dejanj. Doslej smo znali zelo vneto v obrisih opisovati grehe in napake, zdaj pa je treba pokazati tudi na grešnike m pomesti pred , svojim pragom. Napake, ki jih čutimo, moramo načeti v sredini in v okolju, v katerem delamo in živimo. To pomeni, da bo treba marsikomu, s katerim smo se doslej v obraz sladko pozdravljali in le za hrbtom govorili o tem, „kakšen je“, zdaj v lice reči: „To in to ni prav, s tem se ne moremo strinjati!" Za takšno dejanje je potreben cel mož, korak do „celega moža" pa le ni t^o težak, kot se zdi. Težak je morda le pivi korak, tega pa smo dolžni narediti kaj hitro! Mnogi, ki jih tišče krivice, skušajo v teh dneh nagovoriti druge, naj nastopijo ali pa pričakujejo v svoji sredini akcyo občinskih vodstev. Komunisti so se že od nekdaj kalili v odkritem boju, tudi takrat, ko je šlo za življenje in smrt. Vrednost človeka, še posebej pa komunista, spoznamo v spopadu, na konkretni nalogi. Danes ni boja na življerye in smrt in v ideološkem ^opadu, v katerem smo, ne bo mrtvih ne na tej in ne na oni strani! Tudi potrebno podporo bomo dobili! Ne oklevajmo torej in začnimo! M. J. SZDL. Volitve naj bi ne t več po teritorialnem nače ampak po delegatskem. Nova vloga SZDL pa zahte tudi nov, rednejši, trajnejši neodvisnejši način financirar so spet ugotovili. Menili so, financiranje najmnožične organizacge delovnih ^udi občanov ne bi smelo biti ( visno 'od dobre volje občins skupščine oziroma odbornik« ki so jih ti ljudje, člani SZl izvolili. Kljub temu pa so — v J čevju že kar naslednji dan — i slovili na občinske skupšči prošnje za običajno letno do ego iz proračuna ... Analiza (Nadaljevanje s 1. str.) za več kot dblaqev izvoza. nimi\'o jo tudi, daje izvoz večji, ta občioa uvoii. V razpravi so inž. Bulca sezna: s problemi, ki terejo ^o«podarstv novomeški občirJ. Kljub visoki al muiativnosti hromi gu^odarsi nelikvidnost, ker je dolžiukov zn no več kot upnikov. Zamrznitev ( pa se v novomeški občini pozna: sti pri uvozu reprodukcijskega ma riala. Težave občutijo predvsem ] sredni uvozniki. Ker ne morejo u ijaviti tečajnih razlik, ki so nast ^ devalvaciji dinaija, podjetja morejo kititi materiala, Id so sama uvozib prek posrednikov. Obisk v novomeški občini je n gost sklenil v večernih urah v sin kalni dvorani, Iger je prisostvoval Stanku občinskega politične aktiva. Tudi tu je govoril o gosj darski stabilizacui in nalogah konr nistov po 2. konierend ZICJ. IVAN ZOR/ je vedno spretno izmuznila in se navadno skrila za „objektivnimi javi spretno prikriti no popolnoma usklađeni z zakoni in s predpisi, s sklepi . _ . samoupravnih organov itd. Pra- . in za podobno navlako ... pogoji**, za ,4iitrim razvojem vice do moralnopolitične ocene škodljivih pojavov pa nam tudi v takšnih primerih ne more nihče vzeti. Razredni interes bomo pri ocenjevanju imeli kaj hitro na dlani, ko se bomo vprašali, ali je zadeva, o kateri razsojamo, v interesu samoupravnega socializma in delavskega razreda (torej večine) ali pa skriva v sebi le ozek interes posamtez-nika. * ’ Mnoga vprašanja, ki jih na- Zaradi naštetega in zaradi opisanih vzrokov je Zveza komunistov zdaj (za mnoge iznenada) spet na straži in v napadu. Na takšnem bojnem položaju bo ostala še naprej, čeprav redkim posameznikom to ni najbolj všeč. V opisanem razmišljanju pa je del odgovora na vprašanje, od kod ji „iznenada** takšen polet in odločnost. M. JAKOPEC Štipendisti brez štipendij Stipendisti sklada za štipendiranje občine Ribnica (ki je pri TIS), so v tem šolskem letu dobili komaj toliko štipendije, da so si lahko kupili zelena očala in da bodo namesto sočne zelenjave lahko jedli oblance. (Tudi če bi dobivali obljubljene štipendije, ne bi bile tako visoke, da bi zadoščale še za meso.) Ze več mesecev morajo živeti in še študirati brez štipendij in se jim tako godi slabše, kot tistemu ribniškemu oslu, ,ki mu je gospodar namesto Štipendije, oprostite, sočne trave, kupil raje zelena očala in ga krmil z oblanci Osel je bil pač osel in je poginil, mladi Rib-ničanje pa so bistrejše glave ali pa so na oblance že navajeni in se zato še držijo pri življenju. Razen tega ribniški šti- pendisti vedo, da je obljubiti in dati pogosto nekoliko preveč, saj ribniški pregovor „Ce sem obljubil, še nisem daV\ ne izgublja pomena, ampak se celo v republiki vedno bolj uveljavlja. Vse kaže, da štipendisti brez štipendij ne protestirajo preveč tudi zato, ker se zavedajo, da pomeni ,4aljši pas krajše življenje**. Ker bodo zelo suhi čez pas, se jim - kot obljublja akcija TRIM, katere pobudnik je prav ribniška občinska zveza za telesno kulturo - obeta zelo dolgo in zdravo življenje. Štipendisti brez štipendij so torej sploh zelo srečni in kar žal jim je tovarišev, ki jih štipendirajo podjetja in republiška izobraževalna skupnost. Ti namreč redno dobivajo štipendije, zato se jiM obeta širok pas •in krajše življenje... J. PRIMC 8 št. 7 (1142 Pečice. Tiha, odmaknjena vasica. k\ jo je to zimo marsilcateri meščan prvič obisical. Odicriii so jo brežišici smučarji. Po dvesto se jili je med zimsi(imi počitnicami vsalc dan urilo na belih poboJljlh. Domačini so bili vrveža na snegu zelo veseli In smučarje so sprejeli z odprtimi rokami. V opuSčeni šoli so jim zakurili peči in [im dvakrat na dan pripravljali malico. Pet vaSča-nov se je prostovoljno odločilo za to delo. •> To je dober znak, tako se začenja turizem, sta bili enih misli Marija Grmšek in Kristina Omer-zel. Grmškova je kmetica, pa se ni nič obotavljala, ko so potrebovali kuharico. Tisti teden je vstajala bolj zgodaj kot navadno, hitro skuhala družini kosilo, nato pa pohitela v šolo. - Toliko ljudi še nismo imeli. Zdi se nam, da je vsak dan nedelja, tako živo je v vasi, je povzela besedo Omerze-lova, tudi gospodinja in mati. Otroke sta Imeli obe v smučarskem tečaju, zato sta vedeli, kaj je žeja In lakota na snegu. Mimo partizanskih zavetij na Kozjanskem Ko so pred sedmimi leti ukinili podružnično šolo v Pečicah, se vaščani dolgo niso mo^ s tem sprijazniti. Ves okoliš je bil prizadet. Na šolo so bili ljudje zelo navezani. Pomenila jim je središče družbenega, družabnega in kulturnega življenja. — Kaj bomo s praznim poslopjem brez mladine in brez učiteljev? Puščoba se bo nase- Marija Pregrad: „Največ do-^hodka nam daje živina. Sadje dobro uspeva, a se slabo proda. Ne preostane nam drugega, kot da ga jeseni sprešamo v mošt.“ Tokoie omira{o Kozidnskem vedno rojstna ŽIVLJEM J E MA KONCU SVETA V hribih, l tobus je dobrodošel tudi odraslim - Skrajša jim dolgo pot do Brežic lila vanj, ko se bo otroški živžav umaknil na šolo v Artičah — so modrovali vaščani z neprikrito grenkobo. Še dolgo so pogrevali očitke, preden so se pomirili. Zdaj že drugače gledajo na vse skupaj. Odkar se otroci vozijo k poiUcu v Artiče, se je tudi odraslim odpria pot v svet. Dobili so zvezo z mestom, ki se ji daiies ne bi več mogli odpovedati. Težko si predstavljajo, da bi morali še kdaj vstajati s petelini in se ob treh zjutraj podati na pot — peš. Zdravi so ^to še nekako prenašali, za bolne in ostarele pa je bilo pešačenje ali cijazenje z vozom prava muka. ŠE SO MOJSTRI ZA SLAMNATE STREHE Iz vasi zavyem v hrib proti Križam po gozdni poti, ki so jo prebivalci tiste dni vestno posipali, da bi se smučaiji laže povzpeli na severna pobočja onstran bre^. Na vrhu so met redko natresene hiše, ki že so-d^o h Križam. Pod širokim dvojnim kozolcem ob razpadajoči hiši naletim na brata Černeličev Jožek. Ko se vrača iz šole, se v Pišecah ustavi še v trgovini, da kupi najnujnejše za hišo in da drugim ni treba posebej na pot zaradi tega Ernesta in Ivana Preskaija. Devetintridesetletni Ivan gospodari na domu čisto sam. Pet helctarjev zemlje ima in tri glave živine redi. Ko bi bil mlajši, bi ga veijetno potegnilo v tovarno, tako pa je zadovoljen s skromnim življenjem doma. Pred kratkim je obnovil kozolec I Domačija v Osredku. Pridne roke tudi pozimi niso brez dela. Treba je razpeljati gnoj, da bodo njive čez leto bolje rodile. in našel tudi krovca, ki je lepo zakrpal slamnato streho. V dolini to le malokdo zna in slamnate strehe so tudi že redke. Zapuščeno hišo, ki meji na njegovo domačijo, je kupil. Že vrsto let ni naseljena, čeravno se je pred vojno in po osvoboditvi v njej še trlo ljudi. Drug za drugim so odšli po svetu in sklenili, da se v hribe ne bodo več vmUi. Ivanov mlajši brat Ernest dela pri stricu nedaleč od doma. Tudi on je še sam. Hribovcem najbrž ni lahko dobiti nevesto. Dekleta vleče v dolino, kjer ni toliko garanja. Brata sta mi še povedala, da so bila vrata njunega doma med vojno noč in dan odprta partizanom. Pri njih so prenočevali in kuhali so jim tudi. KMET IN TRGOVEC OBENEM Ko človek takole spoznava ljudi, se mu ti kraji še bolj priljubgo. Nešteto zavetij so dali partizanom in tudi dandanes ^dje gostoljubno sprejemajo vsakogar, ki zaide mednje. V Pečicah imajo tudi trgovino in Stanko Penič je najbrž edini zasebni trgovec v brežiški občini. Pravzaprav je trgovec le napol, napol pa kmet. K njemu prihajajo nakupovat iz petih vasi. Na z^ogi ima vse najpotrebnejše, tudi zaščitna sredstva in umetna gnojila. Tisto dopoldne je trgovino zaprl, da mi je lahko pokazal pot v Osredek, kamor v snegu ni lahko priti. (Ce je prišel med tem kdo nakupovat, so mu v soseski naročili, naj malo počaka.) Stanko Penič pozna vsako hišo in ve za vse poti, razpeljane po globelih in bregovih, tja do Pišečkega, do Preske in na drugo stran do Podsrede. Tudi dogodke iz vojnih časov ima dobro v spominu. - Tole je pa Zupanov mlin - mi pokaže k potoku na majčkeno, iz kamna skidano zgradbo, ob kateri poganja voda leseno mlinsko kolo. Vodno korito je vkovano v debele ledene sveče in tako nehote pomislim, da v mlinu najbrž že dolgo ne meljejo več. Pa ni res. Lastnik Anton Zupan še vedno melje za tiste hiše, ki nimajo doma električnega mlina. Pri tem mlinu so Nemci uničili Miloševo četo in 18. februaija bo 29 let, odkar je skupina partizanov doživela tam svoj tragični konec. KROJAČ SE JE MORAL OPRIJETI KMETIJE Se malo v hrib, in že sva v Osredku. Ustaviva se v hiši, ob kateri je na obronku gozda s smrečicami obsajen spomenik padlim. Tu so doma Pregradovi. Gospodinja Marija Pregrad (sedaj Kunej) se je primožila sem z Bizeljskega. Pivi mož, Maks Pregrad, je padel kot partizan 1944. Tudi trije fantje so ji pomrli. Enega ji je pobralo, še preden je dokončal dve leti. Drugi je po prihodu od vojakov nesrečno končal poif* vlakom, tretjega pa so po nesreči ustrelili med lovom na divje prašiče. Tudi sam je bil lovec in je imel tedaj sedemindvajset let. Dve hčerki sta v Ljubljani. Micika je poročena in dela kot strojepiska, Anica študira, Jožica pa se ravno zdaj odpravlja za njima, da bi dokončala osemletko in se potem zaposlila. Doma je najmlajši med sinovi, Jože, ki so ga dali učit za krojača v Koprivnico. Življenje je obrnilo njegove načrte. PokUcali so ga n^j in tako Jože pozimi šiva, poleti pa kmetuje. Tudi mlado go-^odinjo imajo že pri hiši. Kmetija je trdna, pa vendarle zahteva skromno življenje. Dvajset hek-taij^f meri, njiv imajo štiri hektaije, travnikov tri. Drugo so gozdovi in pašniki. Posestvo obdelujejo z voli. Do strojev se še niso prikopali, sicer pa jih v hribih ne morejo tako s pridom (porabljati kot na ravnini. Vodo so si napeljali pred dvema letoma. Prej so hodili ponjo k stu- dencu. Cesto imajo tri ali štiri leta. Nekaj so dali vaščani, nekaj pa gozdno go^odarstvo, ki prevaža les po njej. Elektriko imajo deset let. Štiri hiše so še brez in komaj čakajo, da bo tudi njim posvetila luč. Otroci iz te vasi hodijo v šolo v Artiče. Do avtobusa jim zoijejo pot vaščani sami, da jim olajšajo hojo po snegu. Do Podsrede je uro hoda. Z avtom ne pridejo do tja, zato si delajo cesto do gradu, dva kilometra in pol daleč. OB ŠESTIH POT POD NOGE Od Pre^adovih se napotiva k drugi skupini hiš, ki čepijo precej daleč stran prislonjene na strmo pobočje. Se vedno sva v Osredku. Pri Černeliču stopiva Vjhišo in voščiva dober dan. Tam imajo v družini še šolaija, dvanajstletnega Jožeta. Vsako jutro gre na pot po temi. Ko je ura šest, je že na hišnem pragu. Hitro steče do soseda, da s prijateljem iz sedmega razreda skupaj - premerita pot do šole. V dvoje je bolj kratkočasno, pot je krajša in manj samotna. Do Pišec vodi samo pešpot, po lepem in suhan vremenu prevozna tudi z mopedom. Kadar zapade več snega, naredijo šolaijem zjutraj gaz z živino. Prvošolčke spremljajo in jim pridejo naproti, kadar se vračajo o mraku. Učitelji v Pišecah vedo povedati, da starši prenašajo najmlajše šolaije del poti v košu, če otroci sami ne morejo pozimi tako daleč gaziti snega. Černeličev Jožek hodi zdaj v šesti razred. Preglavice mu dela matematika. Za učenje imajo ti otroci dosti manj časa, saj zgubgo na poti po tri do štiri ure. Jožek uživa na snegu, čeravno nima niti smučk niti sank. Posodijo mu jih drugi, kaaadar se utegne voziti. V družini je najmlajši. Brat Ivan bo šel k vojakom, najstarejši, Martin, pa je v Berlinu in seje za novo leto oženil. Po poklicu je kovač. Učil se je v Sevnici, v Brežicah in nazadnje v Savinjski dolini. Zdaj dela v tovarni BMW in dobro zasluži. Jožekovi edini sestri Zofki je 20 let. Ta je še doma, a se ozira za kruhom drugod. Občasno se je že zaposlila kot točajka. Jožek še nima načrtov za prihodnost. Bo videl, kako bo v šoli. V hribovskih vaseh morajo otroške roke marsikdaj nadomestiti odrasle. Delavcev ni, mladina pa zapušča rojstna gnezda, kakor hitro se poslovi od šolskih klopi. Tudi pri Čemeličevih sta go^odar in go^o-dinja v letih, ko jima pojemajo moči. Njive na bregeh pa zahtevajo več dela kot na ravnem. Na Pišeč-kem imajo vinograd, tam pri Sveti Jedrti. Dobro vino imajo, toda treba je krepko poprijeti za delo, daje pridelek lep. Vse to je samo površen pogled v življenje dolgo pozabljenih krajev na Kozjancem, kjer ljudje trdo delajo, da se lahko i^romno preživljajo. Mladi si iščejo delo v mestih, naravnost v Ljubljano se podajajo za kruhom. Tisti, ki so ostali zvesti koščku skopega, hribovitega sveta ob domačiji, pa si poslušajo z napeljavo vode in elek-trflce olajšati živ^'enje. Povsod so se zagnali v ceste, kajti brez njih bo napredek še z večjo zamudo prodiral v te kraje. Zapisala in slikala: JOŽICA TEPPEV Dobri prijatelji. Brata Dušan in Jože Zupan z Osredka s psičkom Pikijem. Va trije so bili na snegu. Fantoma je napravil smuči kar oče. V teh krajih ni denaija za kupljene. Tudi panceijev ne poznajo, dobri so Šcomji. DOLR>;jSKI LIST St. 7 (1142) - 17. februarja 1972 kultura in izobra- ževanje Pelin kulturi Trebnje: zamisliti se ob kulturnem prazniku Ce bi sodili po pripisu na lepaku ,Uidite, če Aram ta praznik kaj po-meni“, bi ugotovili, da slovenski kulturni praznik, obletnica smrti Franceta Prešerna, Trebanjce kaj malo zanima. Naj je kriva organizacija, način vabljenja ali karkoli, dejstvo je, da si je dober kulturni ^red, ki ga je pripravil inž. Jože Falkner, ogledalo le malo ljudi. Napol prazna dvorana je šola za naprej. V petek, isti dan, je bilo v avli osnovne šole še interno srečanje amaterskih kulturnih skupin iz trebanjske občine, ki ga je priredila Zveza kultumo-pro svetnih organizacij. Mbkronog se je predstavil s svojim pevskim zborom pod vodstvom Vilka Videčnika ter z ansamblom Slavka Žnidaršiča, Šentrupert z igralsko družino z odlomkom iz Bevkovega „Kaplana Martina Čedermaca" in s samogovorom iz „Samo-rastnikov“. Velika Loka pa z odlomkom iz Lipahove veselo^e „Glavni dobitek". Kaj bi lahko rekli ob tem srečanju? Amaterstvo še živi, žal, samo živi. Pokonci ga drži peščica starejših zanesenjakov, kf nenaklonjenemu času navkljub trmasto vztrajajo, vedoč, da je aktivno udejstvovanje v kulturi več vredno kot pasivno smejemanje kulture, ki jo ustvarjajo drugi. Toda kako bo, ko teh ljudi ne bo več? M. L. Literarna beseda med kmeti na Dolžu v petek popoUne je poslušalo otroške pesmi Novomeščanke Janje Kastelic kakih 70 šolarjev v šoli na Dolžu, pribliibo toliko odraslih pa je prišk) tudi aa literarni večer, na katerem jim je ista avtorica brala odlomke iz svoje nove knjige ,JPod-gorska kri“, ki Jbo letos izšla v založbi pri Kmečkem glasu. Ljudje so bili zlovoljni in tudi ganjeni; radi pridejo na take in druge prireditve, le da na Dolž skoraj nikoU ne zaide kakšna kultiima skupina ali kulturni delavec. V SODRAŽICI: POIMENOVANJE Osnovna šola v Sodražici se od 8. februarja imenuje po dr. Ivanu Prijatelju, znanem slovenskem slavistu in literarnem zgodovinarju, rojaku z Vinic pri Sodražici. V osnovni šoli je bila za to slovesnost kulturna prireditev, na kateri so nastopili učenci osnovne in glasbene šole ter moški in lovski pevski zbor iz Sodražice. Lovski pevski zbor je prvič predstavil javnosti dve pesmi: „Ribniška dolina" in „Travna gora“, ki ju je iiglasbil Franci Burnik, glasbeni pedagog in vodja zbora. Ob koncu slavnosti je ravnateljica Zinka Benu-lič izročila dvema prosvetnima delavkama, ki poučujeta v Sodražici že nad deset let, darila. SARAJEVO - Na letošnjem evrovizijskem festivalu v Edinburgu se bo za „Grand prix 72“ za Jugoslavijo potegovala Tereza Kesovya s popevko „Muzika i ti“. Kot v prejšnjih letih tako tudi letos od skladbe Nikice Kalogjere nimamo Jugoslovani kaj veliko pričakovati. ( M. I.) Miroslav Kugler: Vodnjak na Šedmu (laviran tuš, 1970) Doživetje Prešernovega spomina Na koncertu sta pela moška zbora DPD Dušan Jereb Iz Novega mesta in grafičnih delavcev Grafika iz Ljubljane - Vrh: skupni nastop Zvon za narodnostno prebujenje, dramilo za narodnostni ponos, luč iz družbenega in duhovnega mračnjaštva, kažipot v kraje, ,^jer v njih sonce sije“ — to je Prešernova pesem, tista himnična beseda, ki so jo sto let po pesnikovi smrti izgovaijali borci, izganjajoč okupatoija s slovenske zemlje. Te misli je med drugim poudaril lovomeški slavist prof. Jože Škufca aa osrednji mo slavi v čast velikega pesnika PreWna 11. februarja v novomeškem Domu kultiire. Po njegovi tehtni besedi, ki ni bila skop povzetek dosedanjih do^anj o pomenu Prešernove poezije, ampak širše esejistično razmišljanje o slovenski kulturi in umetnosti, je sledil celovečerni koncert umetnih pesmi. Nastopila sta domači moški pevski zbor DPD Dušan Jereb pod vodstvom Toneta Marklja in moški pevski zbor grafičnih delavcev Grjdika iz Ljubljane, ki mu je dirigiral France Milek. Zbora sta se na odru izmenjavala po vsakih štirih odpetih pesmih, med premorom pa so Zvonka in Jože Falkner ter Tončka RoUh, člani novomeškega amaterskega gledališča, recitirali nekaj značilnih Prešernovih pesmi. Zbora sta se občinstvu predstavila z izbranim in izbrušenim Šaredom, ki je obsegal napeve tja od Prešernovega sodobnika Blaža Potočnika do sodobnega koroškega ljudskega skladatelja Pavla Kernj^a. Novomeščani so po uvodni „Zdravici** Stanka Premrla zapeli; Srebotnjakove ,3ore*‘, Gotovčevo „Marjane**, Gobčevo „Bom pa zlezel na češnjo** - v prvem delu, po odmoru pa še: Fabianijevo „Fantje zgodaj so vstajali**, Kramolčevo „Je pa dečva zatoživa me** in Kernja-kovi:: „Zvenelo moje cvetje** in „O, Regina**. Ljubljanski grafiki so začeli s Potočnikovo „Zvonikarjevo** sledile pa so: Anton Hajdrih „Cerkvica**, dr. Gustav Ipavec „Vse mine**, Hugo lin Sattner „Na planine**, Anton Hajdrih „Luna sije“, Josip Ipavec „Imel sem ljubi dve*‘, Vasilij Mirk „Na trgu** m Anton Foerster „Gorenjci**. Koncert sta zbora sklenila s skupnim nastopom in pod vodstvom gostujočega Franceta Mileka zapela Maškovo poskočnico „Mlatiči**. Za konec še besedo, dve o občinstvu. Poskrbelo je, da koncert ni iz- „Ne bo ne tednik ne mesečnik - izdajali ga bomo po potrebi. To številko smo posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku.** Tako je zapisal uredniški odbor „Mladega tekstilca**, glasila mladinskega aktiva v Novoteksu. Na svetlo je prišto na Prešernov dan. Kulturni praznik so mladi novomeški tekstilci in tekstilke počastili z recitalom Prešernovih pesmi. Medse so povabili Dolenj- Tekstilci ski oktet, da so hkrati z njim po-^remUi v „življenje** p^o slikarko razstavo v tem podjetju: razstavo 18. slik devetih udeležencev prve dolenjske slikarske kolonije jJMlini ob Krki**, ki jo je omogočil Novoteks. T^o bi lahko pisali tudi o trojnem kulturnem dogodku pri novomeških tekstilcih. O pobudi, ki bodo o njej še govorili -tudi zunaj podjetja. To je zgled, ki bi ne smel biti osamljen. Uresničenje tistih delov iz visokih kupov resolicij, kjer je govor o kulturi iz vrst delovnih ljudi za delovne ljudi. J. JUST V________________________________ > zvenel v prazno dvorano, prej bi rekli, da je bila zasedena do zadnjega kotička, Žal, tudi ta prireditev ni minila brez motenj: predčasno seje dvignil z dijaki zasedeni balkon in z ropotom za nekaj minut prekinil izvajanje sporeda gostujočega zbora. Profesorjem gotovo ne gre šteti v čast te^ spodrsljaja: poskrbeli so, da so dijaki prišli, pustili pa so same - brez nadzorstva ... I. ZORAN SATIRIČNA LEPLJENKA NA ODRU: Krst »Klopotcev« Pisec Vladimir Bajc, Ndvomeščan, trdi: »Ta satira leti na vse, kar je gnilega« 22. februaija — tako napovedujejo — bomo na novomeškem odru gledali „Klopotce”, celovečerno satirično lepljenko Vladimira Bajca. Delo pripravlja sem od jeseni domače amatersko gledališče. Piscu, ki se uveljavlja kot avtor humoredc in krajših satir, je to prvro večje odrsko delo. Podnaaovil gaje: go^odarsko -kulturno - aktivistična utopija. - „Klopotce** imenujete utopija ... - Najprej za pojasnilo: klopotcev si nisem izposodil v haloških goricah, ampak sem jih našel tu, doma. Take klopotce, ki smrdijo, pokvarjena jajca. S tem sem hotel namigniti, da v moji lepljenki letijo osti in puščice na pokvarjenost ljudi, na vse, kar je v človeški družbi gnilega. Utopija - to pa je zato, ker so stvari posplošene in veljajo za ves vesoljni svet od Triglava do Gevge-lije, kajpak za Novo mesto tudi. Vsaka podobnost z resničnostjo je zgolj slučajna. - Hočete reči, da ne merite na nikogar in na vse ... - T^o nekako. Gledalcu prepuščam, da se iščeA^ moji satiri. Ce se bo Jedo zdrznfl, če bo kdo zardel, je to njegova osebna zadeva. Ne izključujem možnosti, da se to ne bo zgodilo. Toda kot sem dejal, je resničnost, je podobnost zgolj naključje. ^ - Nad kom ste predvsem zavihteli bič? - Nad našo dobro, staro človeško slabos^o: brezplodnim govoričenjem. Recimo odkar smo uvedli samoupravljanje dalje. Dodal bi rad, da se hoče satira ponorčevati iz nezdravih odnosov, dokazati, da so imeli ljudje že v stari Grčiji podobne probleme kot danes: z lokacijskimi do- voljenji, z občino in podobnim. Kajpak je to zraslo v domišljiji in je delo tudi s te strani izrazito domišljijski prikaz razmer. - Ali se imate za začetnika satiričnega kabareta v Novem mestu? - Morda sem, morda tudi ne, o tem nisem razmišljal. Držalo pa bo, da takega dela Novomeščani še niso uprizorili. Za tokrat sem sam napisal tekst, besedila pesmi in viže, ker se v „Klopotcih** tudi poje. - Morda že kujete podobno delo? - Razmišljam, če bom še kaj dal odru, pa je odvisno od tega, kako bodo ,JCl^otci‘* sprejeti. - Ali se bojite uprizoritve? - Zakaj? Zaupam igralcem in gledalcem. I. ZORAN NAPOVED PREŠERNOVE DRUŽBE ZA 1973: Nagradni roman za redne plačnike Člani družbe bodo prejeli koledar in še pet knjig: štiri izvirna slovenska dela in prevod - Pozornost domači literaturi člani Prešernove družbe, ki bodo članarino (40 din) poravnali do 10. junija, bodo sodelovali pri nagradnem žrebanju. Za dobitek je družba pripravila presenečenje: roman Richarda Gordona „Doktor Gordon se zaljubi**. Knjigo prevevata humor in satiričnost ter vedrina in optimizem. Pisatelj je prav zaradi teh lastnosti svojega dela v Angliji, kjer živi in ustvaija, zelo popularen. Miško Kranjec je oddal Prešernovi družbi zajeten spis, posvečen 400-letnici kmečkih uporov. Delu je Novembra bodo prišle na svetlo knjige redne knjižne zbirke, ki jih je Prefernova družba namenila svojim članom in uvrstila še v letošnji spored. S to zbirko se je družba še bolj približala svojemu osnovnemu namenu in želji bralcev: pretežno bodo dobili v roke dela slovenskih piscev. Koledar z letnico 1973 bo kot običajno pisan odsev dogajanj doma in po svetu, poln mikavnih in poučnih prispevKov ter bogato ilustriran: z originalnimi fotografijami in umetniškimi reprodukcijami. Leposlovni del zbirke bo obsegal troje domačih izvirnih del in prevod iz ameriške literature. ,,Zatlar Martin ne bo več za komedijanta** je na-dov romanu, ki ga je napisal Ivan Potrč. To ie pripoved o kočarju, ki se je po naključju zapletel v politiko in se do konca boril za pravice malega človeka. naslov „Zimzelen na slovensk^ tleh“. Iz napovedi je razvidno, da je to pripovedno napisan prikaz preteklosti slovenskega kmečkega človeka, ko se je bil „za staro pravdo**. „Moja mati** je mladinska povest, pisatelj Tone Gatari pa je v njej obudil spomine na svoja otroka leta. Knjiga bo obetavno branje za mlajše in starejše bralce. l /rr „Odmirajoči pravljični svet vasi** bo bogato ilustrirana knjiga izpod peresa znanega slovenskega etrio-grafa dr. Borisa Kuharja, ^sec je s tenkočutnim poduhom za značilnost podeželja pri pisanju sledil in obdelal razvoj slovenske vasi od pradavnine dalje. Edini prevod iz tuje literature bo „Potonika**, delo pri nas dobro znane in že večkrat prevedene sodobne ameriške pisateljice romanov o Kitajski - Pearl S. Buck. To je roman, v katerem se soočita dve na moč si različni kulturi in narodnosti ter socialni nasprotji - vse to skozi ljubezen revnega kitajskega dekleta in sina bogatega židovskega trgovca. NOVO MESTO: SKUPSCINA ZKPO — Skupščina Zveze kultui-no-prosvetnih organizacij bo po seji skupščine kulturne skupnosti, pred- Kraljev portal Slikar in kipar Tone Kralj, od jubilejne retro^jektivne razstave v Lamutovem likovnem salonu pred dvema letoma častni član Dolenjskega kulturnega festivala, je izdelal reliefni portal za Gor-jupovo galerijo v kostanjeviški osnovni soli. To je zadnje večje delo znanega ustvarjalca in dolenjskega rojaka, udeleženca XI. mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva. Poleg tega pa Kralj dokončuje veliko olje na platnu (3x5 m), na katerem bo upodobil bitko na Krškem polju v časih kmečkih uporov. Na XII. mednarodnem simpoziju Forma viva, ki bo na vrtu kostanje-viškega samostana spet po dveh letih v poletnih mesecih, bo Kralj sodeloval izredno: upodobil bo voditelja hrvaško-sloven-skih kmečkih uporov Matijo > videne marca. Tako so sklenili pred kratkim, ker menijo, da bodo na podlagi denaija, ki jim ga bo odmerila kulturna skupnost, laže sprejeli denarni in delovni načrt za leto 1972. ČRNOMELJ: 14 SKUPIN SODELUJE - Natečaja za Župančičevo nagrado se je udeležilo štirinajst dramskih, glasbenih in pevskih skupin iz občine. Zvrstile so se tudi prve abonmajske prireditve. Obiskali so jih tudi iz oddaljenih krajev. LJUBLJANA: KNJIGE ZA DARILO - Mladinska knjiga je pripravila izbor knjig, s katerimi bodo možje najbolje razveselili svoje žene ob njihovem skupnem prazniku - 8. marcu. Med knji^mi so beletri-stična (proza, poezija), potopisna in poljudnoznanstvena dela. NOVO MESTO: KNJIŽNA RAZSTAVA - V študijski knjižnici Mirana Jarca je te dni že druga letošnja knjižna razstava; posvečena je slovenskim slavistom. V vitrinah so javnosti prikazana dela Matije Valjevca, Ivana Koštiala, patra Ladislava Hrovata, Matije Murka, Frana Ramovša, Rajka Nahtigala, Josipa Murna, Ivana Prijatelja, Avgusta Žigona in Antona Bajca. Razstavo so pripraviU v počastitev slovenskega kulturnega praznika. KRAJEVNI LEKSIKON SRS: Za svet okoli sebe Podrobno so obdelane dolenjske občine - Vsebino dopolnjujejo tabele In zemljevidi Ni mogoče v nekaj stavkih povedati vsega, kar prinaša druga knjiga Krajevnega leksikona Slovenije (izšla pri DZS 1971, vezana v platno, cena 250 din), ki obsega jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del z občinami: Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. RAZVESELJIVO IZ SPODNJEGA POSAVJA: Skupna parada petja ' Srečanje pevskih zborov pripravljajo Brežičani za začetek poletja - Gostovali bodo pri Slovencih na Madžarskem - »Milavci«: na radiu Gla^ena in še bolj pevska dejavnost v brežiški občini je doživela v zadnjih letih pravi razcvet. Delavnih zborov je 10, od tega sta dva mešana in en ženski. Kajpak šteje sem tudi mladinski zbor, ki delile na gimnaziji. V leksikonu so po abecednem redu prikazane posamezne občine — vsaka v dveh delih. V prvem (Splošni pregled) je občina obdelana kot celota z vsemi ugotovljivimi podatki. Tako zvemo za geografske, geološke posebnosti, za favno in floro (živalstvo in rastlinstvo), podnebje, lovišča, način obdelave zemlje in podobno. Podroben je pregled zgodovinskega razvoja posameznih občin od prvih naselitev do vloge in pomena Krajev med NOB. Naštete in pregledno opisane so najrazličnejše znamenitosti v občinah. V splošnem pregledu so razvrščene tudi tri tabele. Kažejo ^a število prebivalcev v občinah in naseljih od 1869 do 1966, dejavnost prebivalstva leta 1961 in površine občin po vrsti zemljišč leta 1969 (njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi itd.) Drugi del v okviru opisa vsake občine prinaša podroben pregled vseh krajev v občini. Tu najdemo podatke o številu prebivalstva, hiš, gospodinjstev, kmetov in drugega (po popisu iz leta 1961). Lega vsakega kraja je prikazana zelo podrobno, prav tako naravne značilnosti in posebnosti, pomembnejše zgodovinske in kulturne znamenitosti, šole, dejavnosti prebivalcev. Omenjeni so tudi tisti, ki so s svojim delom segli iz svojega kraja ali pa so prišli od drugod in v novem Kraju uspešno delovali na raznih področjih življenja. Z nekaj besedami: bralec leksikona izve in se pouči o Številnih rečeh, za katere ni vedel, to pa je navsezadnje osrednja značilnost in pomen leksikona. Knjiga bo dobrodošla vsakomur, kdor sc kakorkoli zanima za svet okrog sebe. Krajevni leksikon je vzorno opremljena knjiga. Priloženi so zemljevidi posameznih občin, s čimer je vsebina kvalitetno dopolnjena. D. R. Poleg ljubezni do petja prežema zbore skrb za kakovost. Ni hvalisanje, če poudarimo, da so se nekateri že visoko povzpeli. Zborovska dejavnost je v prosvetnih društvih nosilka kulture. Ni proslave ali druge prireditve, na kateri ne bi pevci popestrili sporeda. Ime občine so ponesli v svet, ko so nastopili na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, na srečanju zborov v Karlovcu, v pobrateni Veliki Plani in peli zamejslom Slovencem na Trža-^em. Glasbeni odbor pri občinskem svetu Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, ki vodi to pisano dejavnost, je prireditelj vseh srečanj do- Koncert v Straži Stražani in prebivalci okoliških vasi so se 10. februarja zbrali v svojem zadružnem domu na proslavi v počastitev Prešernovega dne — slovenskega kulturnega praznika. Spored so pripraviU mladinci, učenci osnovne šole iz Vavte vasi in moški zbor „Gorjanci** pod vodstvom Borisa Plantana. Pevci so nastopili v novih enotnih oblekah, ki jim jih je kupilo podjetje „Gorjanci**. mačih zborov. Lani so sodelovali v Brežicah in Cerkljah, prvič pa peli tudi na cvetlični razstavi, ki jo je priredilo hortikulturno društvo pod naslovom „Cvetje in pesem 71 “. Pevski zbor DPD Svoboda bratov Milavcev se je pognal najdlje: lani je prvič posnel sedem pesmi za poslušalce Ijubljansk^a radia, letos pa se že spet pripravlja za tako snemanje. Pričakujejo, da se bo na pobudo glasbenega uredništva RTV odzval snemanju še kateri drug zbor. Za letos snujejo novosti. Po nekaj letih naj bi v Brežicah spet zapeli skupaj zbori iz Spodi\jega Posavja: iz brežiške, krške in scvniške občine. Srečanje ali revija bo predvidoma v dru^ polovici junija. Zbori SD že dobib vabila. Poleg svojega sporeda bodo morali pripraviti dve pesmi, ki ju bodo skupaj zapeli. Brežiški zbor bo poleg tega, kot kaže, že ^rila gostoval na Madžarskem pri Sk)vencih v Gornjem Seniku, tamkajšnji zbor pa bo nastopil v Brežicah. O tem sodelovanju so se pogovorili na krnskem srečanju v Šentvidu. V osnovnih šolah brežiške občine so delavni tudi otroški in mladinski^ pevski zbori. Pred koncem šolskega leta bo srečanje, na katerem se bodo predstavili vsi. V. P. ZBOR TREBANJSKIH ŠTUDENTOV Trebnje: klub Pavla Golie IZVSEHSTRAiVI RIBNICA — Vodstvo občinske mladinske organizacije je sklenilo letos odpreti klubske prostore za mlade v Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in Dolenjih Lazih. Klubi naj bi postali žarišče dejavnosti mladinske organizacije. Upamo, da bodo njihova prizadevanja uspela, čeprav mladinski klub v Ribnici odpirajo že nekaj let. ( K. O.) ŠENTRUPERT - Novinarski krožek na osnovni šoli v Šentrupertu je izdal prvo* številko svojega glasila „Preproste besede“. Mladi in njihovi mentorji so se zelo potrudili; številka je vsebinsko bogata, lepe pa so tudi ilustracije. ( M. H.) LJUBUANA - Republiško vodstvo Zveze mladine je ^d vodstvom predsednika Živka ftegla te dni razpravljalo o akcijskem načrtu slovanske mladinske organizacije, ki je dobila svojo posebno usmeritev po II. konferenci ZKJ. Načelna vodila akcijskega načrta mladine so: razvoj samoupravljanja in krepitev neposredne vloge proizvajalca, utrditev idejnopolitične vloge in dejavnosti Zveze mladine ter napredek družbenega položaja mladih ljudi. V celoti lahko napišemo, da se bodo mladi odločno spoprijeli z večino perečih vprašanj niadih delavcev, kmetov in učencev. Posveti, sestanki, seje si ^do sledile tako rekoč dan za dnem. Pozabili tudi niso na mlade Slovence, ki živijo v zamejstvu, ter na povezavo z mlad^-skimi organizacijami v sosednih te-publikah oziroma z drugimi državami. (J. K.) RIBNICA - Vodstvo mladinske organi?acije je sklenilo, da bo letos ustanovilo inladinske aktive v Sodražici, Grčaricah, Jurjeviči in pri Sv. Gregorju. Tako bodo okrepili delo in vlogo mladinske organizacije v vseh območjih občine. Letošnji delovni program občinske konference ZMS Ribnica je obširen in zelo privlačen, saj je v njem zjyeto tako izobraževalno, politično delo, kot tudi šport, kulturno udejstvovanje, pohodi, izleti, sodelovanje na proslavah in drugo. ( K. O.) NOVO MESTO - V počasitev slovenskega kulturnega praznika so mladi v tekstilni tovarni NOVO-TEKS pripravili prikupno kulturno prireditev, ob tej priložnosti pa so tudi izdali glasilo mladinskega^tiva „Mladi tekstilec**. V skrbno pripravljenem glasilu je najti marsikaj zanimivega za mlade in tudi za starejše b^ce. Posebno pozornost vzbujajo izredno domiselne ilustracije. ( M. H.) BEOGRAD - Kot kaže, bodo uzakonili odločne zahteve ljudi o prepovedi nošenja zračnih pušk mladoletnikom. Kdoi bo hotel imeti zračno puško, bo za to moral dobiti posebno dovoljenje. S tem bodo verjetno preprečili uničevanje ptic, ravno tako pa bodo bolj varne oči otrok. (I. J.) SEVNICA - Danes bo seja predsedstva občinske konference ZMS. Razpravljali bodo o sodelovanju s taborniki, Ljudsko tehniko, gasilci in drugimi društvi. Govorili pa bodo tudi o pripravah na rcpubhSco konferenco mladih in samoupravljanju. ( A. Ž.) nasi znanci S popevko po svetu Marjana Deržaj je na pustno soboto zabavala goste na Otočcu. Ob tej priložnosti sva se pogovaijala o njenih načrtih v tem letu. Spomladi bo priijub-ijena pevka šla na veliko pevsko turnejo (45 dni) po Evropi; pela bo za naše izseljence v okviru prireditve „Zvuci rodnog kraja**. Marjana bo zastopala slovenske pevce v Zahodni Nemčiji, Švici, Avstriji, Holandiji in Franciji, hrvaški zastopnik pa bo Mišo Kovač. Spremljal jih bo zabavni orkester RTV Zagreb. Marjana je Se povedala, da bo v kratkem izdda pri Hclidonu novo ploščo, na kateri bosta skladbi „Grenka reka** in „Potrkaj trilat**. Trebanjski študenti so ustanovili klub, ki so ga . poimenovali po pesniku Pavlu Golil Trebanjski študentski klub se imenuje po slovenskem pesniku Pa'sdu Golu, akademski pa zato, ker v svojih vrstah, verjetno edini v Sloveniji, združuje redne in izredne študente ter nekdanje, sedaj že diplomirane in zaposlene študente. Letos je že tretje leto, odkar v njem aktivno sodelujejo skoraj vsi študentje iz trebanjske občine, ki se šolajo na ljubljanskih in mariborskih visokošolskih zavodih. Po uspeli organizaciji lanskoletnega uvelega brucovanja so se študente zbrali z nekaterimi „akade-miki“ na letni skupščini, da bi skupaj prerešetali program in delo, ki ga ^o opravljal novoizvoljeni odbor. Akcije, ki so si jih zastavili, so številne in pred klubom je v letošnjein letu precej zahtevnega dela. Najprej NOVO MESTO - Dvoboj učencev osnovne šole Grm in j)ionirske knjižnice v šahu se je končal z zmago Novomeščanov. Rezultati: Križman — Pucelj 0:1, Golob - Ži-gante 0:1, Canič - Mihalič 0:1, Ban - Kralj 0:1 in Kopač - Piletič 1:0. (J. U.) bodo izpeljali brucovanje, za katerega želijo, da bi postalo stalna oblika. Pogovarjali so se tudi o izletih na Triglav, ki naj postanejo prav tako tradicionalni. V načrtu imajo še redne pogovore z gospodarstveniki v občini, nato sproti reševati socialne težave študentov, organizirati recital v počastitev Pavla Golie, povezati se z družbeno-poUtičnimi organizacijami, ztoi pa z ZMS Trebnje, da bi pomagali pri organizaciji proslave v počastitev 30-letnice ustanovitve Gubčeve brigade. Nato so izvolili 7-članski odbor, izvolili pa bodo še po enega predstavnika „akademflcov“ in mariborskih** trebanjskih študentov. V odboru so naslednji študentje: predsednik je Stane Marn, razen njega pa so še: Ivo Longer, Marinka Zupančič, Meta Uhan, Marko Kogan, Željko Gričar in Marko Borštnar. Klub ima zaradi boljšega obveščanja študentov v TIS svojega predstavnika, v predsedstvu Obk ZMS Trebnje pa imajo svojega člana. Na koncu so prisotni razpravljali še o statutu GAK, ga dopolnili in nato sprejeli. J. PEZELJ Mlade je treba razumeti! Na Velikem Podlogu imajo razgiban mladinski aktiv, ki vključuje že 60 mladih ljudi Va^i mladinski aktiv v Velikem Podlogu im^o za najbolj delaven v kr^ občini. Precej zaslug za pestro in živino dejavnost ima tudi predsednik aktiva Ivan Muster, ki je zaposlen v Kr^em. Prizadevni mladinski delavec ima §e precej načrtov, zato bo na Velikem Podlogu veijetno mladini dejavnost še napredovala. - Kdaj ste se vključili v dejavnost mladine? „Za delo v mladinski organizaciji sem^se ogrel, ko sem bil pri vojakih v Bileći. Tam je bila pestra mladinska dejavnost, veliko sem se naučil, zato lahko vodim mladinski aktiv, ki trenutno šteje 60 mladih.** - Kakšen je sestav vaše mladine? „V aktivu so v glavnem mladinci iz vasi, ki pa v večini primerov delajo v Krškem. Ce ne bi imeli mladinskega aktiva, se skoraj ne bi poznali. Tako se sestajamo in živimo kar razgibano življenje.** - Kaj vas najbolj navdušuje? .JRazumljivo, da nam je veliko za zabavo. Pol^ tega je v prvem planu izobraževanje. Naši mladinci se radi izobražujejo, saj čutijo, da brez znanja ne prideš nik^or. Zdaj pripravljamo mladinsko šolo za živ-yenje, zanimanje je veliko.** - Kaj pa druge dejavnosti? „Nekaj časa smo bili precej delavni na tortnem področju, ko pa so nam na igrušču brez vpra^nja sezidali hišo, nas je malo poparilo. Zdaj imamo asfaltirano ploskev, kako bo. z igriščem, pa mi ni znano. Nisem povsem prepričan, da bo na vpljo denar.** - Kako je s sodelovanjem z drugimi organizacijami? „Včasih je dobro, drugič pa je ^et slabše. Mladinci gostujemo v gasilskem domu, smo „podnajemniki**. Potrebovali bi svoje prostore, vendar teh zaenkrat še ne bo.** - Kaj si vodstvo najbolj želi? ,JRaz^bano in pestro delo, ki bi bilo zanimivo za mlade. Radi bi tudi denar, s katerim bi dobili nove možnosti, šli bi na obiske v sorodne mladinske aktive.** - Kaj vas je najl>olj prizadelo? ,JCo smo v krških delovnih o^- nizacijah prosili denar za ureditev igrišča, smo povsod naleteli na zaprta vrata. Ne vem, zakaj takšen odnos do vaške mladine, ki želi delati? ** LOJZE PETEK Izobraževanje ima prednost Črnomaljska mladina je odločena svoje načrte izpeljati - Novi predsednik Martin Skube ^ ________________________________ Na nedavni občinski mladinski konferenci v Črnomlju so ob dobri udeležbi kritično ocenili neuresničene načrte, hkrati pa nakazali pot za u^ešnejše delo v bodoče. Kot so ugotavljali, se je vaška mladina ukvaijala predvsem s kul-turno-prosvetno dejavnostjo, mestna pa je kar dobro delovala po tovarniških aktivih posebno v Beltu. Dijald so svojo dejavnost razvijali v krožkih. Mladi vseh sredin bi lahko veliko več dosegli, če bi imeli več podpore in zaslombe pri drugih organizacijah. Tudi v ZK po kolektivih ni bilo pravega interesa za sprejem mladih v organizacijo. V Črnomlju nastaja še pereče vprašanje: kam usmerjati mladico v prostem času? Za šport so skoraj vsi navdušeni, toda telovadnic manjka. V letošnji dejavnosti je mladina črnomaljske občine na prvo mesto postavila izobraževanje in krepitev REGALLV ZMAGAL V DOLU Na tradicionalnem tekmovanju v smučarskih skokih za Jubov pokal v Dolu je v nedeljo nastopilo 60 tekmovalcev. V konkurenci starejših mladinccv je odlično uvrstitev dosegel mladi Regally iz Kočevja, ki je s skokoma 33 in 34 metrov ter 162 točkami in pol zasedel prvo mesto. paderšiCevega MEMORIALA NI BILO V soboto bi rtioralo biti v Crmoš-njicah smučarsko tekmovanje v veleslalomu za Paderšičev memorial. Ker so bile snežne razmere zaradi močne odjuge neprimerne, so organizatorji tekmovanje odpovedali. Kljub vsemu pa je bilo sindikalno občinsko prvenstvo, ki so ga ob zelo slabi udeležbi priredili v nedeljo. obrambnih sposobnosti, v vseh ostalih točkali programa, kot so izleti, proslave in zabava, pa so prisluhnili zahtevam sodobnega časa. Na konferenci je mladina pokazala trdno voljo priti naprej. Da je sposobna sprelete naloge uresničiti celo nad pričakovanjem, pa se je pokazalo na lanskih manevrih Svoboda 71. ŠENTJERNEJ:, J4AŠA POT“ Na osnovni šoli Martina Kotarja so v letošnjem šolskem letu izdali že drugo številko šolskega literarnega glasila „Naša pot“. Vsebina je bo-pta, posvetih pa so jo razgibani dejavnosti na tej podeželski šoh. 1000 KARTONČKOV „TRIM“ Občinski sindikalni svet v Novem mestu ima na voljo 1000 kartončkov TRIM, ki jih prodaja sindikalnim podružnicam oziroma posameznikom. Cena za kartonček je 1 dinar in 50 par. Vsi, ki se želijo vključiti v akcijo „Šport za vsako-gar“, naj se oglasijo na občinskem sindikalnem svetu. Zvedeli smo, da imajo kartončke tudi na drugih občinskih sindikalnih svetih na Dolenjskem. Šah: za prvaka Dolenjske Šahovski klub Novo mesto bo priredil v nedeljo, 20. februarja, ob 9. uri v prostorih SK Novo mesto hitropotezno odprto šahovsko prvenstvo Dolenjske. Vabljeni so šahisti iz Dolenjske in od drugod. Telovadke novomeškega Partizana, ki so se že uveljavile doma in tudi po vsej Jugoslaviji (Foto: S. Dokl) Rastemo, rastemo in ugašamo! Športno življenje v metropoli Dolenjske dobiva nove razsežnosti Pospešena dejavnost Odkar je Novo mesto dobilo dva lepa, sodobno opremljena športna objekta — telovadnici na Grmu in v Brkinu — je v novomeškem športnem življenju zapihal povsem drugi veter. Večje veselje do dela je čutiti pri telesnovzgojnih delavcih, kot tudi pri športnikih, ki pridno obiskujejo vadbene ure. Večje možnosti za vadbo so dobfli tudi člani TVD Partizan, ki so se zadovoljili z gimnazijsko telovadnico. Lani in prej se je celotna novomeška športna dejavnost preko zime odvijala v telovadnicah osnovne šole in gimnazije. Stiska je bila kriva, da so nekatere panoge skoraj zamrle; največ so seveda delali v Partizanu, saj je gimnazijska telovadnica ustrezala njihovi dejavnosti. Tako je tudi danes. Partizan je z gostovanjem v pmnazijski telovadnici zadovoljen in delo teče nemoteno. Redno vadbo obiskuje veliko cicibanov, pioniijev in mladincev. bi zajeli še druge, ki se želijo udejstvovati, je organizirana vadba v Bršlinu, kmdu pa bo tudi na Grmu. Ko bo na Grmu urejen umik, bo telovadbo obiskovalo blizu 250 mladih športnikov, kar je za samo Novo mesto precej. Mladine je torej dovolj, prostori so tudi na voljo, manjka pa ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti vadbo. Nihče ne išče strokovnjakov, dobri bi bili že športniki, ki so prenehali aktivno vaditi. Potrebovali bi jih vs^^ enkrat na teden v telovadnici. Njihova pomoč bi bila veliko vredna. V mislih imamo vadbo z začetniki, kajti s tistimi, ki so že zaključili abecedo, je treba delati drugače. Tudi za te je treba strokovnjakov, vendar jih žal ni na voljo. Imamo precej nadarjenih mladih kadrov, ki bi se lahko razvili v vrhunske telovadce. Tako pa ostaja vprašanje, če bo kaj z njimi, saj jim ne morejo nuditi več kot osnovo. Vodstvo novomeškega Partizana, ki dela z veliko požrtvovalnostjo in zagretostjo, da smo tega lahko samo veseli, ne more do mladih strokovnjakov, kajti naše visoke šole ne vzgajajo dovolj športnih učiteljev. Zdi se nam, ^ so kadri še edino nerešeno vprašanje. Ce bi tisti, ki delajo že danes, dobili pomoč, sem prepričan, da bi Novo mesto čez leta imelo pomembno mesto v telovadbi in tudi v drugih športih. Morda so zaenkrat precej naprej telovadke, vendar tudi fantov ne smemo podcenjevati. Od srca bi bili veseh, ko bi se ponovili časi velikega Leona Štuklja in njegovih tovarišev. S. DOKL Tekmovanje na kocki? Organizatorjem lil. republiškega tekmovanja v orientacijskem pohodu na smučeti je zagodla odjuga - Vavtočani s^ ne dajo! Lani so mladi Vavtovčani pri pionirjih osvojili republiško prvenstvo v orientacijskem pohodu na smučeh (tekmovanje zajema sedem nalog), dekleta pa so bila druga. Zato jim je bila zaupana tudi organizacija tretjega republiškega prvenstva v tej zanimivi športni zvrsti. Tekmovanje je razpisano za prihodnjo soboto (19. februapa). Računajo, da se ga bo udeležilo okoli 150 tekmovalcev. Z vso resnostjo so se v Vavti vasi lotili priprav za to zahtevno tekmovanje. Na noge so spravili precej velik aparat, ki je že na dveh generalkah preizkusil svoje sposobnosti. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta prevzeli podjetji NOVOLES in GORJANCI. Za vse obiskovalce so pripravili prijetno presenečenje, na UGASNIL JE OLIMPIJSKI OGENJ Prodor mladih športnikov Z nastopom jugoslovanskih olimpijcev v Sapporu smo lahko zadovoljni - Največ sta dosegla Danilo Pudgar in Peter Štefančič - Različni odmevi v nedeljo je ugasnil olimpijski ogenj na XI. olimpijskih zimskih igrah v japonskem mestu Sapporo. Mladi vsega sveta, ki so se zbrali na tej letošnji največji zimskošportni prireditvi, se poslavljajo od gostoljubnih Japoncev. Športniki se bodo vrnili domov z najrazličnejšimi vtisi: veliko je takih, ki so se okitili z naslovi olimpijskih zmagovalcev, čeprav tega tudi v sanjah niso pričakovali. Imamo pa tudi razočarane športnike, saj so sami in tudi njihovi privrženci pričakov^ zlato, srebro ali bron. Ostali pa so brez odličja. In Jugoslovani? Borili so se, pokazali, kaj znajo in zmorejo. Za naše skromne pogoje so dosegli vehko. V vehki svetovni zimski areni smo imeli dve vrsti zmagovalcev; v prvi vrsti so tisti, ki so zm^ovali zaradi tega, ker so res najboljši mojstri, v drugi pa taki, ki se jim je posrečil enkraten podvig (Poljak Fortuna, Spanec Ochoa). Vedno manj bo tistih, ki bodo zmagovali s pomočjo sreče. Vse boy prihaja v poštev popolnost športnikov, ki so kot stroji - brez napake. Take „robote** že dalj časa opazujemo v športnikih vzhodnih, v manjS meri pa tudi v zahodnih državah. V primerjavi s takšnimi profesionalci, ki igrajo ali vadijo vse leto nepretrgoma, naši amaterji res nimajo kaj iskati. Ce vemo za vse pogoje, ki jih im^jo športniki v drugih dr^vah in naši, potem moramo biti z Jugoslovani zadovoljni. Skakalca Danilo ^ i i i i ^ i mi liti I programu pa je tudi kulturna prireditev. Torej je v Vavti vasi vse nared. Zataknilo pa se je pri snegu. Pred dnevi je kazalo še lepo. Zadnja odjuga pa je požrla sneg, zato nestrpno č^ajo novo pošiljko. Mentor pionirskega šolskega športnega drušva Jože Pečnik nam je v ponedeljek povedal, da imajo še toliko snega v rezervi, da bodo tekmovanje izvedli na rezervni progi. Res bi bila škoda, da bi vse priprave prizadevnih športnih delavcev v Vavti vasi in Straži šle po vodi. J. K. »Dolenjski list« v vsako družino NOVO MESTO - Atleti Novega mesta, ki se pripravljajo na republiško atletsko prvenstvo v dvorani, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Celju, so imeli že več preglednih telOTOvanj. Rezultati: pionirji -400 m: 1. Križman 54,0; 300 m -pionirke: 1. Beg 43,6; mladinke -1. Lužar 43,2; pionirji — medicinska 3 kg; 1. Križman 12,94; mladinci: 1. Sečnjak 16,01; člani — 1. Spilar 18,36; pionirke - 1. Skube 9,06; višina - pioniiji: 1. Bajt 1,50; mladinci - 1. Janežič 1,50; člani - 1. Slak 1,45; pionirke - 1. Petrov 1,40 in mladinke - 1. Pučko 1,40 (J. K.) KOCEVJE - Šolsko športno društvo na osnovni šoli Kočevje je priredilo v zimskih počitnicah nadaljevalni smučarski tečaj za pionirke in pionirje. Skupaj je bilo 36 tečajnikov, vodila pa jih je Nada Smola. Smučarji so vadili na pobočju Stojne pod Mestnim vrhom ob 400 metrov dolgi vlečnici, ki obratuje že od konca lanskega leta. (A. A.) VINICA - Mladinci z Vinice so poskrbeli za dobro organizacijo smučarskega prvenstva Vinice, ki je bilo v nedeljo, 6. februarja. Udeležba je bila zelo dobra: nastopilo je okrog 40 tekmovalcev. Najboljši so dobiU nagrade. Zmagovalci: starejši pioniiji - slalom: 1. Hudelja, skoki 1. MheUč, tek 2 km — 1. Lovrin; pionirke: slalom - Sutej, slalom -1. Sutej; mlajši pioniiji - slalom - I. Benec, smuk — 1. Mohar. ( V. R.) NOVO MESTO - Prvenstva Novega mesta za pionirje se je udeležilo 22 šahistov. Pri stardših pionirjih je bil najboljši Branko Ščap, ki je zbral II,5 točke. Sledijo: C^ič, Kapš (9), Ban, Piletič, Kovač (8,5) itd. W mlajših pioniijih je prepričljivo zmagal Dušan Okleš&n, ki je pre-magd vse svoje nasprotn^e. Nato se se razvrstili še naslednji šahisti: Gačnik, Župančič, Butolin, Štraus itd. (J. U.) KOCEVJE - Osnovna šola Kočevje priredi vsaTco leto smučarske tečaje. Ker so v okolici mesta ugodni tereni, imajo šolo na prostem kar v bližnji okolici. Do odjuge so imeli že drugi tečaj za osem oddelkov petih razredov, v katerih je skupaj 237 učencev. Vsaka skupina je imela 26 • ur vadbe. Tečaj so vodili telesno-vzgojni delavci Nada Smola, Miha Majerle in Cveto Arko. V vsakem oddelku ima komaj sedem učencev svojo smučarsko opremo, ostalim pa pomaga šola. Za te tečaje je bila oprema izpopolnjena in obnovljena. Dobili so avtomatske vezi, zato je bilo smučanje dosti bolj prijetno. (A. A.) NOVO MESTO - Pred dnevi so končali prednostni GO turnir na osnovni šoli Grm. Igrakt je šest igralcev. Zmagal je Tamar Cefarin, brez TOraza. Sledijo Tomo Zupanc^ Franc Dragan, Toni Kraševec, Marko Glavač in Oskar Zupanc. Turnir je vejal kot kategomiški. ( F. D.) KRMELJ - Februarski hitropotezni turnir Svobode se je končd z ' delitvijo prvega mesta med tremi tekmovalci. Vrstni red je bil naslednji: Sribar, Pogačnik, Debelak 6,5, sledijo: Kos 6, Markovič 5, itd. Turnir je bil dvokrožen, igralo pa je 10 igralcev. (B. D.) NOVO MESTO - Na tretjekate-gorniškem šahovskem turnirju je po 13 kolih vrstni red naslednji: 1. Kitanovič 9,5, 2. Poredoš 9, 3. Skube 8, sledijo: Žagar, Pucelj, Bo-žovič in Cujnik 7 itd. (J. U.) SEVNICA - Sportno-kulturna prireditev, na kateri bodo razglasili najboljšega športnika in športnico Dolenjske, bo v soboto, 4. marca, ob 18. uri v sevniškem domu TVD Partizan. Za zabavni program bo skrbel ansambel Henčka Burkata, športni del pa bodo pripravili telovadci iz Novega mesta in Sevnice. Za gledalce bodo organizatoiji pripravili tudi nagradni kviz z lepimi da-riU.d.J.) Pudgar in Peter Stefančič sta bila odlična, uvrstila sta se med 10 najboljših na svetu. Vsi ostali so dosegli, kar so mogli. Morda smo nekoliko več pričakovali od hokejistov, vendar ni neuspeh zasesti v takšni konkurenci zadnje mesto. Naši fantje imajo še priložnost dokazati, da imajo drugačno ceno (na svetovnem prvenstvu v Romuniji). Olimpijski ogenj je vžgal tudi prijateljstva med mladino vsega sveta, sklenjena je vrsta trdnih vezi med športniki, ki jih ne motijo rasne in druge razlike. Takšna športna manifestacija krepi tudi duha sodelovanja med narodi. Letošnje zimske olimpijske igre bodo šle v zgodovino še z eno značilnostjo: s prodorom mladih športnikov! SLAVKO DOKL Olimpijski ogenj je ugasnil, vi^al pa se je plamen človeške zavisti in škodoželjnosti, ki so ga sprožili naši športniki v glavSi nekaterih ljudi. Razočarani so tisti, ki so čakali, da naši fantje prinesejo domov olimpijska odličja. Kaj takega pa so lahko pričakovali samo tisti, ki se na šport ne razumejo ali pa so pristranski. Naši športniki so dali vse od sebe, nekateri so celo presegli pričakovanja. Dobro smo vedeli, da ^edo Jugoslovani v deželo vzhajajočega sonca, da prispevajo svoj delež k utrjevanju športne misli in prijateljstva med vsemi narodi sveta. Zahtevali smo tudi, da se borijo srčno in pošteno. Niso se nam izneverili! Izpolnili so naše želje, to pa je tudi vse, kar smo od njih ^pričakovali. ij-. .-.J ,^lo mi je žal, I spoštovani, toda na razpolago imamo samo še tole dvopost)eljnoisobo!“ ,3e enkrat, ljubi: ali boŠ anteno na strehi sam postavil do konca, ali pa naj raje pokfičiem strokovnjaka? ^‘ ,4^ahko vam zaupam, gospod Francelj, brez očal se počutim kakor izgubljenec!** Potop V poročilu o sicer obsežnem delu mirenske krajevne skupnosti, ki je bik) predloženo zboru voUvcev, piše v poglavju o gradnji vodovodov naslednji stavek: „Škoda, da pri tem (pri gradnji vodovoda Škrjanče-Sevnica) r^iso sodelovali vaščani Gorenje vasi in bi bil tako ta del našega področja pokrit z dobro pitno vodb ... “ Ob letošnjem prazniku veseljakov so na Dolenjskem izšle kar tri posebne izdaje pustnih časopisov: ,J^kronoška lar-farija‘\ krške „Pustne novice“ in brežiški „Pustni poročevalec**. Medtem ko je mokro-noški časopis poročal predvsem o pripravah na tradicionalni karneval ki so ga pripravili v nedeljo, pa sta krški in brežiški časopis- tradicionalno poročala o pustnih dogodkih, pogledala pa sta tildi čez občinske meje -v Sevnico. In kaj so piskU? POZDRAV TERJOŠKOVE — Sem prva ženska — astrotiavt. O tem so časopisi mnogo pi^U. Niso pa pisali p tem, da nisem videla še vaše ripve &>le niti načrtov zanje. Poklanjam vam lep robček, da si boste obrisali solze, ker z razširitvijo Iskrne ne bo nič. (Iz Mokronoške la\farije) CESTNI OBČINE KRŠKO - Nima samo republika cestni križ. Tudi naša občina ga ima r seveda deviško naravnega, brez smrdljivega asfalta. Cesta Sevnica-Krško, cesta Zdole-Krško, Krško-Raka in Krško-Brežice. Na krški občini in upravi so že zelo nejevoljni, ker sosednje občine nočejo asfaltirati cest do mej svojih občin, in to iz Brežic 2 km in iz Sevnice 2 km. Tako ne more naša občina nadaljevati asfaltiranja v veliko veselje občanov, saj jim tako ohranja naravo neokrnjeno. (Iz Pustnih novic) OH, TE FUNKCIJE - Na seji upravnega odbora sklada za turizem so se pogovarjali o sekciji za turizem pri OK SZDL, da nihče ne dela, da... Ludvik: Ja kdo je pa predsednik? Vlado: Ti, tovariš Ludvik! (Iz Pustnega poročevalca) Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. (Štajarski) poslanec Wurmbrand je nasvetoval, naj se upelje deželno zavarovanje zoper ogenj in sicer posilne. Vsak mora zavarovati svoje posestvo pri zavarovalnici, kakoršno naj o^uje vsaka dežela aa-se. To bi bilo gotovo koristno, denar bi ostal deželi, v nesreči pa bi dobil vsakdo pomoč. (Vodju) nemSkih liberalcev Pleneiju je vlada ponujala visoko službo, vsled katere ne bi mogel več ostati v državnem zboru. Nemški liberalci so se tega grozno prestrašili, ker bi bili postali ovce brez pastirja. Pregovoi;ili so Ple-neija, da ni sprejel službe, ali dali inu bodo za od^odovanje 250.000 gld. (Na Nemškem) besne liberalci zoper predlagano šolsko postavo, po katerej ima biti ljudska šola verska. Delajo na vse kriplje, da bi dosegli to, da se zavrže. Liberalci so povsod enaki. (Španiji) sosedni Portugal pa je v denarnih stiskah — boje se občnega poloma. Uradnikom so vže zmanjšali plačo. (Novomeška čitalni,ca) priredi v soboto, dne 20. svečana 1892 v prostorih ,JSa-rodnega Doma“ gledališki igri: „Popolna žena“ in „Ona me ljubi“. Začetek točno ob osmi uri zvečer. (Starine) najdene. Gosp. Jernej Pečnik je SPLICA/ Pustni (Foto: Mokronog: pred nami zadnja plat televizijskega oddajnika in zastava s simbolom kraja, na desni oddajnik prve barvne televiz^. Legan) MOKRONOŠKE PUSTNE NORČIJE List za vsaki^r Resnice skozi šalo in satiro ^ Z največjega letošnjega pustnega karnevala na Dolenjskem ... Francija Cvelbarja predlagajo še naprej v vodstvo novomeške krajevne organizacije^ SZDL na prvem terenu. Z žigom občinskega sodnika za prekrške bo lahko zagotavljal dobro udeležbo na sestankih... ...Občani me sprašujejo, kaj storiti, da kljub zamrznitvi cene ne bi naraščale. Preprosto: prepovedati tudi - nove izdelke! ... Direktor novomeškega Mercatorja Viktor Kotnik skrbi v glavnem za centralno kurjavo v hiši. Pa še ta navadno zmrzne... ... Mirko Vesel je tako fantastično posnel poplave pri Dobravi, da mu je televizor crknil tisti hip, ko so njegovo reportažo začeli kazati na televiziji! . ..Na včerajšnji pepelnici so se mnogi posipali s pepelom. Danes sev^a delajo tako, kot so do včeraj... ... K Novem mestu smo silno pametni: steklarno smo dali na boben že pred tremi leti. V Lipiku in Zaječaru delajo to šele zdaj! ... Občinski sodnik Lado Bajc, sicer avtor Klopotcev in kulturnik, se silno boji, da ne bi njegovih Klopotcev občinstvo sprejelo za - klopotce... V nedeljo je bil Mokronog »lavno mesto Dolenjske, še več: larfarski klub, ki je prevzel Dblast in spet oklical pustno samostojno državo Nassenfuss, z mokro nogo na zastavah in mestnih grbih okrašeno, je v letošnjem največjem dolenjskem, zdaj že tradicionahiem pustnem karnevalu prikazal prvo barvno televizijsko oddajo na Dolenjskem. Ob pustu je dovoljeno vse, skorajda vse — tisto, kar se v bolj resnem času ne spodobi. Ko se je iz raziskovalnega središča na Puščavi pripeljal v Mokronog pustni sprevod in ko so postavi barvni televizijski oddajnik, so se s svojimi domislicami mokronoški veseljaki pošteno lotili tovarne Iskra, zadruge, kmetijstva in obrtništva, dela naših organov in organč-kov. Ošvrknili so naše (in svoje) slabosti in neumnosti, ki jih sicer neradi slišimo in vidimo. Vse to so nam povedali skozi popularne televizijske oddaje, kot Izgubljeni v vesolju, TV kažipot. Poročila iz domačih in tujih logov, Rezervirano za smeh itd. Vreme prizadevnim prirediteljem ni bilo ravno naklonjeno, več tisoč ljudi pa je vseeno z zadovoljstvom zapuščalo Mokronog, ta sicer majhen, zato pa slaven dolenjski kraj, ki je s svojimi preprostimi, toda za šalo in satiro navdušenimi ljudmi spet vzdramil našo resno, preresno vsakdanjost. ML. KARNEVALSKI UDAR Z MIRNE „je city Za razglasitev mesta so poskrbeli Mirenčani, so pripeljali tudi snežni top in teptalec, avtobusno w postajo, bazen - in mnogo smeha Mirenčani niso samo veliki, temveč so tudi duhoviti „loka^atrioti“. Zlasti, kadar je treba zagosti Trebnjemu. To so spet potrdili v soboto, pred pustom, ko so naredili pohod na Trebnje, to ubogo občinsko središče, ki se tako krčevito oklepa svoje upravne vloge in ki se želi preleviti v mesto - pa ne premore take gospodarske moči kot cvetoča Mirna. V svojem rivalskem besu so si sposodili, kar so si mogli. Pripeljali so avtobusno postajo, teptalec snega, odprli trebanjsko kopališče z najboljšim uranovim blatom, ki zdravi gospodarske, politične in osebne bolezni (57 odst. blata, 4 odst. vode), ob prodaji zadnje krave KZ Trebnje ustanovili trgovino „Guli potrošnika** in pred občinsko stavbo slovesno razglasili Trebnje city ter poimenovali uUce po znanih trebanjskih možeh (Goletova avenija, Pevčeve poljane, Ogrinov dre- vored, Nemaničevo polje itd.). Ob obžalovanju množice jim je vsiljiv dež preprečil, da bi v Trebnje, določili prostor za odlaganje olupkov iz mirenske tovarne, saj se je Trebnje tudi potegovalo za lokacijo krompirjeve predelovalnice, odpadla pa je ■ ^ tui licitacija zemljišč. Po splošnem prepričanju je bil i / vrhunec prireditve velika snežna atrakcija na motorni pogon, ko so -razočaranim Trebanjcem, ki bi se radi smučali pri vlečnici, predstavili snežni top, ki je z goro milnice sredi ■ Trebnjega zaprl ves promet na cesti. Ce bi radi sami videli, kako bilo v soboto, odprite televizijsl^ sprejemnike jutri ob 17. uri, ker je prireditev snemala RTV Mirna. * *. KRPANOV KOnfiEK Maske dol! / „Hej, Martin, kako se boš našemil, da te ljudje ne bodo spoznali? “ me vpraša eden od pivcev, ko sem v krčmi komaj duri odprl. „I, kaj bi se šemil, saj me vsi poznajo; nič slabega nisem naredil, da bi se moral za masko skrivati,“ mu dam odgovor. Predme se prerine majhna pijana stvar in se začne iz mene norčevati: „Kaj pa to tvoje starinsko odevalo? si celo leto našemljen. Še brado bi si pustil rasti in brke, da bi jih navijal od enega ušesa do drugega, ha-haha,“ se je smejal, da ga je kar zvijalo. Tudi nekaj drugih mu je pritegnilo. Kaj sem hotel? Pravijo, da pametni odneha, pa sem se premagal, akpravno bi ga rad počil za uho, da bi mu zvezde tri dni svetile po pijani glavi. Tiho sem bH, pil, poslušal in čakal na priliko. Spet se je oglasil pijanec: „Mene poslušate! T^ole se bom našemil: zlezel bom v oprtni koš brez dna, da bom l^ko hodil, potlej pa predaj napravil babo iz cunj, ki me bo nosila v košu, jaz jo bom pa tepel, hahaha ...“ Tedaj sem poskusil, da dam vetra temu bahaču: ,JK!aj se, reva, tako dereš kot ^ba v luži! Saj bomo še oglušeli! Je to res tako smešno, ka-li? Tebi že mogoče, ko se ga boš lahko na drug račun po mili volji napil. Meniš, da te bo koš držal? Ne vem, če ne boš kje obležal, ko ne boš mogel pijan iz njega zlesti. Skril se pa ne boš. Vsi vedo, da pri tebi doma le žena gara na žive in mrtve, preživlja družino in tebe, ki zgolj v krčmah sediš in popivaš. Sram te bodi!“ Potuhnil se je, drugi so pa nadaljevali pogovor in v^ po svoje ra^l^ali. Eden od njih je pravil: „Jaz si bom velike novce nat^nil na obličje. Ravno prav je prišlo, da so postali piškavi. Dve luknji bom naredil vanje in gledd skozi.“ Še so besedovali in smeh se je razlegal za omi^em. Dosti.mi je bilo vsega, pa sem se oglasil: „Vse tole, kar zganjate zdajle pred pustom, se mi ne zdi smešno. Celo leto se igrate in norčujete, v petek in svetek, o pustu, postu ali adventu, kadarkoli in kjerkoli. Vedite, zavoljo tega so se vam izpridili novci, ^udje bežijo na tuje, blaga primanjkuje in še drago je vse skupaj. Ko vam kdo oponese ali očita vaše grehe, se pa darivate za najbolj nedolžnimi maskami. Proč z njimi! Zame je boljša pepelnica kot pustovanje, Ta^at vsi vržejo maske dol, da se vsakega vidi, kdo je in kaj je. Ne mislite, da šale uganjam. Tako sem resen kot takrat, ko grem za pogrebom. Zdaj pa adravi ostanite, pa nikar ne počenjajte neumnosti do prihodnjega pusta!“ jim pravim in primem za kljuko pri durih. MARTIN KRPAN Trebanjska smučarska vlečnica je tetos brez prave smuke, zato so Mirenčani pripeljali top za delanje snega in tlačilec. (Foto: Legan) V Foto tedna: nagrada Jaranoviču Čeprav ta teden ni manjkalo zanimivih dogodkov v naši ^krajini, omenimo naj samo pustne prireditve, poplave, odjugo in drugo, nismo bili zadovoljni s prispevki naših sodelavcev, ki » verjetao zamudili ugoden vlak. Pričakovali smo poplavo fotografij, oglaati pa so se le trije avtorji. Menda je koga zmotilo, da so pustne prireditve vsako leto, zato jim niso dajali večjega pomend; nič ni zamujenega, zato pričakujemo drugi teden izvirno in domiselno pustno fotografijo, ki jo bomo nagradili in objavili. Prepričani smo, da boste imeli ostro oko in nam poslali razgibane posnetke. Razumljivo, da nismo bili brez dobre pustne fotografije, precej so jih naredili naši novinarji, zadovoljni pa smo bili tudi z Jaranovičevo brežiško ,J*ustno vlado“, ki je postala fotografija tedna in bo avtor dobil zanjo 100 dinaijev nagrade. Posnetek je dober, izviren in prikazuje pravo pustno vzdu^e. Tudi naš zvesti sodelavec Franc Brus iz Kočevja se je potrudiL Poslal nam je posnetek „8. februar", ki je posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku, vendar je takih te dni bilo več, zato ga nismo upoštevali. Odločili smo se za ,,Odjugo“, ki kaže kočevske ulice v povsem drugačnem stanju; po ulicah so tekli potočki, snežna brozga pa je bila prava nadloga. Janez Pezelj iz Novega mesta nam je poslal dva posnet)i»r%^Š^u6«rii na suhem** in ,JPohvala komunalcem*, vendar bomp^ dv^^^l^elia^rabili kdaj dni^č. Ce hočete^^'^ TOl^f^ja prišla v poštev za naslov „Fotografija tednaS^, moM^^iKil^ta v'preteklem tednu, motiv mora biti iz\%en, slika tehn|ci^ jaoč«w>ljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali v»j 200 za drtt^ formate), v uredništvu pa mora biti vsaj \jre,‘(za tekočo ^evilkol). PošiSke, ki bc^o zamu(iui0% iok, b*|||^woštevali v izboru za prihodnji teden. S sliko pošljit^tudi prin\|jttn^a^Tc) opis, obvezno pa podatke. Za vsaltQ objavljenoyiliko dobi avtor 50 din honorarja, za fotografijo tednk'-pa-so-re^ervirane nagrade od 100 do 200 dinaijev. Posnetke pošljite do 21. februarja 1972, zadnji rok je 12. ura. UREDNIŠTVO DOL. LISTA -V;.-.- . , ,, ^............................................... '.'.v ’ /„'A; znan preiskovalec starih grobov na Kranjskem. Storil je pridni gospod po tej reči vže tolUco, da se moramo le čuditi. Posebno veliko starih grobov izpred krščanske dobe je zasledil med Mala-cami in Čatežem blizo Brežic. Izkopalo se je tri metre globoko sežgano človeško truplo, še meter globokeje železno 43 cm dolgo sulico, usnjat pas, olepšan z bronasto pločevino, več bronastih obročkov in še dobro ohranjenih jermenov. (Porotne) obravnave pri tukajšnjem c. kr. okrožnem sodišču. Ponedeljek: Ahlin Terezija in Makše Uršula, radi detomora; torek: Radič Jožef, radi uboja; sreda: Bosin Pet., radi posilne nečistosti in oskrumbe; četrtek: Fritz Pavlina, radi tatvine; petek: Dejak Anton, radi zažiga; sobota: Piletič Terezija, radi poskuše-nega zapeljevanja k ponarejenji papirnatega denarja; Stalcer Ernest in Pečaver Ludvik, radi po-narejenja kovanega denarja. (V Novem Mestu) bilo je v pretečenem 1891. letu rojenih 45 otrok, namreč 21 dečkov in 24 deklic. Umrlo je pa 35 ljudi. Najstarejši možki imel je 82, ženska pa 79 let. — Poročenih bilo je devet parov. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1892) SIN NAD MATER: SMRT Z vilami mater v glavo Evgen MaleriC iz Tuševega dola obsojen na dve leti in šest mesecev strogega zapora Petčlanski senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pirnat, je obsodil Evgena Maferiča, 39 let, iz Tuševega dola pri Črnomlju, na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Sodišče je ugotovilo, da gre za hudo telesno poScodbo s smrtnim izidom, in ne za uboj. Ob izreku kazni so upoštevali . predvsem okoliščino, da je bil Ma-lerič izzvan, daje bila njegova zmožnost obvladanja zaradi vinjenosti zmanjšana, njegovo prizadetost po dogodku in pa skrb za tri mladoletne otroke. Kot smo že poročali, je 7. oktobra lani na svojem domu Malerič z vilami zabodel 67-letno mater Marijo v obraz. Eden od obeh rog\jev je šel skozi kost pod levim očesom v možgane in je Marija Malerič čez dva dni umrla v novomeški bolnišnici zaradi vnetja mehkih možganskih mren. Malerič se je zagovarjal, da se mati pravzaprav sama na|)odla na vile, ki jih je imel v rokah, ker se je branil pred njo. Vinjen se je namreč vrnil iz Črnomlja, doma pa so ga za- čeli napadati mati, žena, sin in sinov vrstnik. Umaknil se jim je v zidanico, vendar je ženi uspelo, da je vrata na silo odprla. Mati z motiko je pritekla, rekoč, da ^ bo ubila. Zgrabil je vile in jih dvignil, kar pa matere ni streznilo: šla je naprej in i se nabodla. To izpoved pa so ovrgle izpovedi prič in pa obdukcija trupla pokojnice; Malerič je vsaj dvakrat zabodel svojo mater. Tudi niso verjeli, da je ravnal v silobranu, ker je prvič sunil še takrat, ko mati ni imela motike v rokah, razen tega ga 67-letna ženska, ki je bila^očno vinjena, ni mogla resno ogrožati. Sodišče pa ni moplo verjeti v naklepni uboj, pač pa je menilo, da je Malerič s svojim sunkom pristal na to, da mater hudo poškoduje. Privoščili so si tuje kure, vino in cigarete Odicrili l(urja tatova in vlomilca v Stari cericvi i fm p o 8 r m M V noči od 7. na 8. februarje bilo ^et vlomljeno v gostilno „Pod l^co“ v Stari cerkvi, ki je obrat HOTELA PUGLED iz Kočevja, Storilec je odnesel nekaj cigaret in pijačo. V gostilno je prišel skoz okno. Miličniki so odkrili, da je tokrat vlomil neki 15-letnik iz Stare cerkve. Dejanje je priznal, ko so mu dokazali, da zadnjega vloma ni mogel zakriviti noben drug kot prav on. Ob raziskavi tega vloma so odkrili, da je prejšnja dva ^doma zakrivil 18-letni Boris Jug iz Stare cerkve, ki je prvič iz gostilne odnesel 8 1 merlota, dru^č pa cigarete in nekaj denarja. Pri njem doma so na-šU tudi svečo, ki jo je ukradel na pokopališču in si nato z njo svetil, ko je vlamljal. Nadalje so miličniki ugotovili, da -je bil prav Boris Jug tisti, ki je skupaj z Ančko Štimec iz Stare cerkve (aU pa sam) ukradel več kur v Stari cerk^ in okolici. Z ukradenimi kurami so se gostili pri Ljudmili Zgonc v Stari cerk^ (Morda so kure popla-kovali z ukradenim merlotom? Po Hotel v zapor Razbijal, da so ga zaprli Vinko Benčina iz Kočevja, Trg svobode 10 (37 let), je bil 8. februarja okoH 21.30 v gostilni „Pod Stojno** že kar precej pijan, vendar ne toliko, da ne bi vedel, da ga čaka doma hlMna sobica. (Je namreč take sorte, da raje malo več spije in manj naredi, zato je tudi brez službe.) Milo je prošl miličnika, ki je prišel v gostilno, naj ga zapre, da bo prespal na toplem, se pravi v prostorih za pridrževanje na postaji milice. „Trdosrčni** miličnik njegovi prošnji ni hotel ustrečL Ker je za ^anje na toplem torej slabo kazalo, je Benčina začel razbijati gostilniSco steklenino. Miličnik je zdaj mnenje ^remeniL Uvidel je, da je Benči-nova prošnja upravičena, in ga je odpeljal v ,Juknio“. Ne vemo še kaj je Benčina ugotovil: ali je bolj prijazen zapor ali njegova sobica. Verjetno pa je le lepše doma. J. P. 22. „Kako da bi rešil gospodarski položaj, vprašu-jete!“ je govoril Paradižnik. „I<^’.el bi reformo!“ ,4n če reforma ne bi zalegla, bi pričel s stabilizacijo. Ce pa še to ne bi zadostovalo, bi se lotil devalvacije. Ce pa slučajno tudi to ne bi., ,J^i od muh!“ je odobravajoče mrmrala množica. „Možakar ve, kako se stvari streže... Ko je Paradižnik zaključil svoj govor, je močan aplavz planil v nebo. In zdaj je bila na vrsti IGara, ,Jcandidatova** soproga. Volilni izvedenci so vedeli: to bo odločilno! Debeli možakar je primaknil h Klarinim ljubkim ustečem vseh devet mikrofonov in priliznjeno dejal: ,3i nam gospa kandidatova lahko povedala, kaj meni taki malici so seveda prižgali tudi kakšno cigareto.) Miličnik so pri Zgončevi našli še eno živo kuro in ji - kuri - tako rešili življenje. Vrnili so jo lastnici Mariji Grebenc iz Stare cerkve. Rešena kura je veselo kokodakala, ko jo je lastnica nesla proti domu, jo božala po hrbtu in ji ^ijazno prigovarjala: „O, p^ika moja!** Bogovič: uboj na mah Ivana Bogoviča, 36 let, s Senovega, je senat okrožnega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča v petek obsodil na dve leti strogega zapora, ker je 22. julija 1970 s sekiro udaril mater Ano, rojeno 1908, da ji je strl lobanjo. Mati je bila takoj mrtva. Sodišče je upoštevalo mnenje izvedenca, ki je sodil, da je bila Bogovičeva psihična zmožnost tako prizadeta, da je dejanje storil v bistveno zmanjšani prištevnosti. Za uboj na mah, to je za uboj, ki ga človek stori takrat, ko je brez svoje krivde z oškodovančevim napadom ali hudimi žalitvami močno razdražen, je zagrožena kazen do 10 let strogega zapora. Pri odmeri je sodišče ^oštevalo kot olajševalne okoliščine njegovo bistveno zmanjšano prištevnost, to, daje oče mladoletnega otroka in razmere, v katerih je živel po materini krivdi. ObtežUna okoliščina je zavrženost dejanja. Petkovo sojenje je bik) ponovno, ker je bila prva sodba razveljavljena. Tudi priče so na razpravi poudarile, da je bila mati Ana Bogovič iz Reštanja tista, ki je v družini povzročala nenehne spore. Hči je odšla od doma že s 16 letom. Matije bila močno vzkipljiva, pretepala je tudi moža in otroke. Sin Ivan se je je prvič dotaknil dan pred usodnim dogodkom, ko so želi pšenico in ko sta med prerivanjem padla na tla. Sprli so se, Ige bodo prej želi. Sicer pa so se odnosi še močno poslabšali, ko si je sin izbral dekle - za ženo je (v Zajebu) vzel nečakinjo sosede, s katero je bila mati najbolj skregana. VPIS V SOLO OSNOVNA SOLA MIRANA JARCA V ČRNOMLJU obvešča starše, da bo vpis v 1. razred za Šolsko leto 1972/73 v torek, 22. 2.1972, ob 11. uri v telovadnici v ZupončiCevi ulici Vpisovali bomo otroke, rojene v letu 1965 in v januarju 1966. K vpisu vabimo samo starše. S seboj naj prinesejo izpisek iz rojstne matične knjige za otroke, ki bodo sprejeti v šolo. RAVNATELJSTVO O žensld enakopravnosti? “ Možakar je zadel žebelj na glavo! Klara je svetlo pogledala po množici, zajela sapo in zadeklamirala: ,3em za popolno enakopravnost, drage državlj^ke in državljani!'* In udarila je z močno gospodinjsko pestjo po mizi naša Klara! Množica je zaijula — zlasti njen ženski del! PRODAMO FIAT 1300 Zdrovstveni dom KoCevje - Ribnica proda . naslednje osnovno sredstvo:^ - reSllni avto Fiat 1300 v voznem stanju Licitacija bo v prostorih Reševalne postaje v Kočevju dne 25. 2. 1972 od 7. do 8, ure za družbeni sektor in od 8. do 10. ure za zasebni sektor. Kavcijo 10 % od izklicne cene je treba položiti pred licitacijo. POTA m sTii^ Dežurni poročajo NARAVNA SMRT - 8. febru^a gutraj so na Prevolah pri Hinjah našli mrtvo 79-letno Ivano Papež. Papeževa je na svojem posestvu živela skupaj s S-člansko Radino vo družino. Zaradi nenadne smrti je preiskovalni sodnik odredil obdukcijo, ki je pokazala, da je Papeževa umrla naravne smrti. IZ KUHINJSKE OMARE - 10. februarja je na postaji milice Amalija Bo&č iz Stopič prijavila, da ji je v sredo ali četrtek nekdo ukradel iz kuhinjske omare denarnico s 300 dinaiji gotovine. TATOVI V CERKVI - V To-mažji vasi so 9. februarja ugotovili, da so jim neznanci ukra^ iz cerkve, ki je pod spomeniškim varstvom, dva kipa iz l^pelic pri vhodnih vratih. Za tatovi poizvedujejo. VLOM V AVTO - Anton Ban iz Ragove ulice v Novem mestu je prijavil, da mu je neznanec od 9. do 11. februarja vlomil v osebni avto in odnesel razdelilnik s kabli. Oškodovan je za 200 dinarjev. PONIJEV OKVIR - m Uoicto-vih v Šmihelu so našli okvir pony kolesa rdeče barve. Miličniki so ugotovili, da je bil ta pony že pred časom ukraden, kako pa je okvir imšel v Goletov svinjak, bodo še ugotovili. UKRADEL VOLČJAKA - Neznan tat je Kav9covim v Bršlinu 12. februaija ukradel psa volčjaka in jih dOcodoval za 3.000 dinarjev. PRETEPAČ V METROPOLU -Novomeški miUčniki so pridržali do iztreznitve Dominika Vesela iz No-mesta, ker se je pretepal v kavami Metropol. Zagovarjati se bo. moral Se pri sodniku za prekrSce. OB LOVSKEGA PSA - Stane Go^ub z Zagrebške ceste je 13. fe-brua^ zvečer prijavil novomeškim miličnikom, da mu je dopoldne nekdo ukradel iz stanovanja lovskega psa, ki je bil vreden 800 dinarjev. VZNEMIRJAL JE UUDI - 9. februaija dopoldne je Frar.ce Urh, doma iz okolice Fare, razdajal in vznemitjal ljudi na avtobusni postni v Kočevju. Miličniki so ga priprli do iztreznitve. PADEL S STREHE S 4 metre visoke strehe je 9. februarja padel 31-letni Mirko Sajovic iz £>Tagatuša pri Cmom^u. Sajovic je hotel popraviti streho gospodarskega poslopja, a mu je na mokri strehi spodrsnilo. Odpeljali so ^ v novomeško bolnišnico, ker je imel hude notranje poškodbej VLOM V PISARNO Ponoči ali čez dan 13.' februarja je nekdo vlomil v poslovne prostore Pionirjevega obrata Žaga v Bršlinu. Miličniki so ugotovili, da je neznanec vlomil skozi vrata, vendar pa ni nič odnesel, čeprav je vse razmetal - kaže, da je iskal denar - ker de-naija in drugih vrednosti v tej pisarni nimajo. PRIJET ZARADI KLATEŠTVA Izgubljene iluzije o tujini Viljem Voršič, 28-letni kovinostrugar, ni našel sreče v tujini ~ Koliko zgodb še o tem, da je tujina veliko veliko raje mačeha? Na Otočcu so 8. februaija miličniki prijeli Viljema Voršiča iz Moravcev pri Ljutomeru, izučenega kovinostrugaija. 28-letni Vor-šič je bil brez zapoditve, na Otočcu je progačil. Tak je bil padec na dno, taka je bila iztreznitev po iluzijah, ki si jih je ustvaijal o uspehu v tujini. Voršič je namreč zadnje časepre- dežele pa se mu je tujina pokazala živel v Franciji. Namesto obljubljene kot mačdia, ni mu dala ne strehe Na dolenjskih cestah je bilo letos sorazmerno malo nesreč, še zlasti težkih. Ob naraščaju prometa in ob toplejšem in lepšem vremenu, ko bodo prišli na ceste tudi tisti nedeljski vozniki, ki imajo svoja vozila čez zimo v garažah, pa bo kajpak potrebno še več pazljivosti, da bi bilo čim manj takih nesreč, kot jo kaže ta fotografija. Posnetek je narejen na glavni cesti pri Korenitki. (Foto: Legan) NEPRIČAKOVAN PREOBRAT: Iz sovraštva ljubezen Še neprovnomočna razvezna sodba postaja nepomembna: Deželanova sta spet mož In žena Čeprav je bila razprava zoper Jožeta Deželana iz Mihovke pri šen^emeju 21. januaija letos polna preobratov, pač nihče ni pričakoval takega presenečenja, kot ga lahko zd^ poročimo: žena Terezga je umaknila tožbo za razvezo zakona. Z^on je pravzaprav že razvezan, le sodba še ni bila pravnomočna. Ptesenečenje je toliko večje prav zato, ker je bila žena Terezija, ki jo je Deželan obstrelil 19. novembra lani, po razvezni razpravi na novo-mešcem sodišču gotovo najpomembnejša priča pred okrožnim sodiščem, kjer se je Jože Deželan zagovarjal zaradi poskusa uboja. Deže-ianjva je namreč pričala, čeprav je imela po zakonu priložnost, da se nričanju v moževo škodo odreče, .'ega takrat ni storila - nasprotno, dajala je videz velikega sovraštva. Razprava je bfla preložena, ker je PISMO Spoštovani! Onega dne ste govorili na tele- zjasnile in daje skrajni čas, da se pokažejo pozitivni rezultati naših sicer vztrajnih prizadevanj. Kar sem razumel sem razumel. Odprto pa je ostalo nekaj skromnih vprašanj, katerih si -pač ob moji nebogtjeniosti in nepoučenosti — nisem znal, ali zaradi prezaposlenosti nisem utegnil razvozlati. V časopisih piše, da se bodo stvari izboljšale, če bomo privili davčni v^ak. Menda nekateri hudimano zlahka bogate. Jaz gravim, daje zaostritev pravšnja, ojim pa se, da bomo pod vijak met pali mi, kme^e, skromni ljudje; da nas bodo še huje in tei^e pritisnili; izo^ili pa se bodo vijaku različni ve^aki, ki sicer lepo govore in besedič^o prav o teh rečdi, drugače pa d^ejo prav nasproten videz. Vidite, tudi pri nas je - na žalost tako, da eno govoriš in drugo delaš. Toda želim in terjam, da bodi temu zda^, zdaj konec... Nadale pišejo tudi o razhajanju med uvozom in uvozom. Skrbi jih celo, zak^j uvažamo reči, ki jih doma sami pridelamo; naši pridelki pa gnijejo. Zaboga, tovariši, naredite vendar red! Dopovejte vendar ljudem, magari spet preko televizije - da Je uvožena čebula cenejša kot naša. Mar ti naši Iju^e ne vedo, da mora tuji izvoznik plačati le Pridelovalca čebule in sebe, naš lovek pa sebe, svojega tajnika, direktoija, trgovskega potnika, trTOvca, uslužbenca v področni ah strokovni zbornici, pa še in še uslužbencev, da o davkih in dajatvah niti ne govorimo.... Dopovejte vendar, da Je ceneje -. uvažati! Svečano izjavljam, da se bom zavzemal za dosego zadanih si ciljev, in sicer; 1. boril se bom za treznost in uničeval alkoholne pijače, kjerkoli Jih bom videl in dobil, magari tudi spil; 2. trudil se bom. da bom razumel naše odločitve in vzgojno vplival na ostale, da ne bodo po-čei^jali dosedanjOi neumnosti; 3. gledal bom, da ne bom preveč zaslužil, vsak višek pa takoj pr^avil upravi za dohodke. Upam, da boste z menoj zado-vo^ni. Wčakujem pa - seveda - da boste vi... storili isto! JAKA PRAVIČNIK nad glavo, ne kruha v usta in ne trdne opore v življenje. Ostal je v Francki sam, brez zaposlitve. V začetku februarja se je odločil za zadnji korak: z avtostopom Je odpotoval nazaj v domovino in je dve meji prekoračil ilegalno, čeprav je imel urejen potni list. Jer mar to storil poparjen ob dejstvu, da je namesto bogastva tujina pokazala drug obraz in da se je moral vrniti domov? Naj bo kakorkoli, domov se ni zatekel, pač pa se je zadnje dni klatil v okolici Otočca. Osmega februarja gaje lakota premagala,prišel je v hotel in progačil. Miličniki so ga prijeli in izročfli sodniku za prekrške, ki ga je zaradi klateštva kaznoval na osem dni zapora. Morda boste zamahnili z roko in rekli, da se pač take žalostne zgodbe dogajajo. Toda glejte, koliko je med nami še takih, ki jih mika tuji svet, obljubljeno bogastvo, pripovedi o brezskrbnem življenju in lahkem zaslužku. Ta kratek zapis je dokaz o tem, da besede niso vedno resnične, daje tujina raje mačeha kot pravljica. Koliko zgodb je že bilo o lahkovernih dekletih in upajočih fantih. In koliko žalostnih iztreznitev po trpkih ^oznanjfli, da je golob na strehi sicer lepši od morebitnega vrabca v roki, a gaje težko ujeti. Sicer pa - morebiti. Morda pa je ta naš vrabec golob in tisto, za kar se nekateri hočejo pehati v tujini -vrabec! Deželanov zagovornik predlagal pregled obtoženca pri psihiatru. Bolestno ^ubosumje, smo izpisali, je bilo gotovo med najpomembnejšimi vzroki za tak propad zakona. Deželan sicer na ra3?>ravi m potrdil, da Je ljubosumen, a to se Je dobro videlo tudi iz njegovft izjav. Deželanova pa, za katero bi nepristranski poslušdec na obravnavi skoraj dal roko v ogenj, da Je njeno sovraštvo do moža neskončno, je zdaj spet v zakonu z Deželanom. Vse to pa bo kajpak močno vplivalo na nadaljnji potek za nedoločen čas preložene razprave zoper Jožeta Deželana. OBISK V ŠOU V noči na 10. februar je neznanec vlomil v poslopje Zavoda za izobraževanje kadrov in Šolskega centra za kovinarsko stroko. Iz prostorov Zavoda je odnesel gramofon, zaveso, stensko uro, pisarniški material, pralne praške, brisače in žarnice v skupni vrednosti 1.412 dinarjev. V šolskem centru pa Je odnesel učne pripomočke, vžigalnik in 215 di-naijev gotovine - vse skupaj je bilo vredno 350 dinarjev. Za storilci poizvedujejo. Neprimerna hitrost Čeprav je hitrost pri vožnji skozi Črnomelj omejena na 40 km na uro, je skoraj nihče ne upošteva. Več domačinov, ki poznajo cesto pa divja celo z znatno večjimi hitrostmi. Pešci to divjanje prestrašeni opazujejo. Dobro poznavanje ceste in zaupanje v svoje sposobnosti še nista dovoy. Kaj bi bilo, če bi na cesto nenadoma pritekel otrok? Verjetno voznikove sposobnosti ne" bi mogle pomagati in le sreča bi lahko bila rešitelj. Zato je boj^e voziti tako, kot velevajo predpisi, sjy nesreča nikoli ne počiva! ^ NA TEČAJU 65 MLADIH Občinski gasilski zvezi Crnome^ in Metlika sta skupno organizirali tečaj za gasilske podčastnike. Trajal bo dva meseca, vedno bo ob sortah in nedeljah. Tečaja se udeležuje 65 mladih gasilcev, ki bodo opravdali tudi izpite. Gasilska društva bodo tako dobila mlad operativni kader. Gr^e pa so vredna tista gasilska društ^, ki nimajo nobenega častnika aU podčastnika, pa l^jub temu da stroške tečiga plača zveza, niso poslali nobenega svojega člana na izobraževanje. K. L. Novo mesto Tri četrtine vseh kaznivih dejanj, storjenih na območju novomeške uprave javne varnosti, se je lani zgodilo v Novem mestu, trdijo krimi-naUstl Približno podobno je razmerje tudi v prekrških zoper javni red in mir in tudi prometnih nezgod obravnavajo daleč največ — novomeški miličniki Taki so pač naravni zakoni, poreče kdo in pomoli pod nos dokaze iz drugih pokrajin ali iz drugih držav, kjer se ukvarjajo s podobnimi problemi To je pdč res, kot je nekdaj veljalo, da je bilo največ pretepov po vaških krčmah in največ pijanih na podeželju. Sodobno življenje prinaša kajpak v mesta, kjer je največ ljudi, največ problemov, največ nervoz, razbitih iluzij - in kajpak tudi največ kriminala. Torej tudi Novo mesto v tem pogledu ne more biti izjema. Kljub vsem dokazom o taki usmeritvi kaznivih dejanj ter cestnih prekrškov in izpadov zoper javni red in mir pa lahim oporekamo: že res, da je promet v Novem mestu izredno težko urediti po zastarelih ulicah in preozkem mostu. Res pa je tudi, da je mogoče s korenitim kaznovanjem, z zmanjšano največjo dovoljeno hi trostjo in s poostrenim nadzorom doseči vsaj to, da se bomo nepotrebnim zastojem in nesrečam izognili na najmanjšo mogočo mero. Prav tako je tudi res, da je v Novem mestu največ gostiln, največ ljudi in veliko nasprotij. A prekrškom zoper javni red in mir se bomo bolj izognili, če bomo kršitelje namesto s prip<^rom do iztreznitve in nekaj starimi tisočaki kazni pri sodniku za prekrške kaznovali s tednom ali dvema zapora. In kriminalu se bomo po tej logiki izognili tako, da bomo kriminalcem dali kar najmanj možnosti za njihovo početje: da ne bomo puščali denarja po blagajnah in v odprtih stanovanjih, da bomo zaklepali avtomobile... Ne gre za uvedbo popolne strogosti ali omejevanje občanove svobode. A ljudje se pač bolje počutimo ta krat, kadar občutimo varnost. In zakaj naj bi bilo Novo mesto v kriminalu da leč pred vsemi? J. S. i> I A MED PARAGRAFI Požrešna roka s koso Smrt: »Pijanci, divjaki in bolniki so moji najbolj priljubljeni sopotniki.. Smrt; kako navadna beseda za tako neobičajno, človeku nerazumljivo, tuje in strah vzbujajoče dejanje! Na karteljevskem klancu Je prejšnjo sredo pravza- Srav st^Oa iz objema nedo»g-_ivega in se usedla na tovorni^ s prikolico z italijansko-goriško registracijo, ki je naredil v večerni megli toliko nedopustljivih n^^, da je pravi čudež, da ni kosila. Imela sva izboren čas za pomenek: tovornjak je prehiteval v klanec, kjer sploh ne sme, čez neprekinjeno Črto, v me^, kjer nisi videl pred nosom niti ped, v šluuje polnemu avtobusu ... - Zakaj tako pogosto nastopaš na cestah, da bi te lahko imenovali že Smrt — z veliko začetnico? _________ ______ „Vesela sem takih, kot ie recimo tale, ki mu sedim na kabini. On ne ve zame. Jaz pa poznam - vsaj v veliki večini — vse tiste, ki so moji najbolj priljubljeni sopotniki. Pijanci, objestneži, divjaki, bahači, bolniki. Moji zavezniki so megla, sneg, led, dež, zlizane gume, slabe ceste! “ - Pomeniva se drugače: mar misliš, da lanske žrtve niso bile preštevilne? Vsak teden v poprečju en mrtvec in še nekaj povrhu - mar ni to prekruto? „Bojim se, da se bodo ljudje spametovali. Skrbi me, saj je letos po sedmih tednih en sam človek padel pod mojo koso. Ne vem: morda so začeli ljudje voziti pametneje, prečkati cesto varneje. Kot da so doumeli, da morajo vpziti cesti in pogojem na njej primerno! “ para - Miličniki so gotovo tvoji sovražniki? „Res Je, ti me povsod odga-i\jajo, čq>rav ljudje mislqo,'da so njihovi sovražniki! Tam, kjer jih ni, Je moja moč znatno večja . - Kljub temu te prenekateri-krat ukanijo, včasih pa se ti ljudje izmuznejo po n^jučju? „Res mi je prav žal, kaidar namesto mene posreduje javni tožilec, ki jih obdolži kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti." Na vrhu klanca so bili, skriti v zavetju megle, miličniki: tovornjak z norimi pokusi prdiiteva-nja se je rešil v njihovo zaVe^e, snut se Je (zaenkrat) umaknila ... NOVO MESTO: BREZ LUCl V KARAMBOL -' Viktor Roženterger iz Gotne vasi se je 9. februaija zjutraj z avtom peljal po Ljubljanski cesti v Bršlin. Iz Bučne vasi pa se je s kolesom pripeljal Milan Mrvar iz Vel. Bučne vasi — brez luči. Ob trčenju je Mrvar pri padcu dobil težje pogodbe. Zlomil si je 6 reber in ključnico, škode pa Je za 500 dinarjev BREŽICE: POŠKODBE PO GLAVI - 6. februaija popoldne se je po Prešernovi cesti v Brežicah z osebnim avtom pripeljal Ivan Den-zič iz Krškega. Blizu mostu čez Savo se je pripeljal s kolesom s pomožnim motorjem Vinko Bašič s Čateža. Pred srečaiyem ga je zaneslo v levo, tako da Je trčil z avtom. Bašič se Je hudo poškodoval po ^vi in so ga odpeljali v brežiško lx)lnišnico. Škode je za 2.500 dinaijev. PRILIPE: TOVORNJAK NA NASIPU Pri Prilipah se je 8. februarja prevrnil po nasipu in obstal na strehi tovornjak, ki ga Je vozil proti Ljubljani Vladko Stanič iz Pa-račina. Voznik pravi, da mu Je pripeljal naproti tovornjak, ki ni zasenčil luči. Škode je za 25 tisočakov. DRNOVO: POZOR, PRED- NOST! - 9. februaija se je v križišču v Drnovem Boško Petrik iz 2^greba z osebnim avtomobilom zaletel v tovornjak, ki ga je vozil Franc Pajdaš iz Globokega. Petrik je spregledal znak, da pelje na prednostno cesto. Pri trčenju je bilo za 10.000 dinarjev škode. JEZERO; ZARADI ŠKARIJ NA NJIVO - Albin SonteU iz fte^ame Je 11. februaija zvečer peljal proti Ljubljani. Pri Jezeru mu je v škarje pripeljal neznani osebni avto. Son-tel) je zapeljal na skrajni desni rob ceste, od tam pa je zdrsnil po nasipu na bok na njivo. 0.sebni avto je po-begnU. Škode je za 5 tisočakov. SENTLENART: SPLASENA KRAVA - Marjeta Černelič iz Brezine je 9. februaija popoldne peljala kravjo vprego proti Brezini. V Sent-lenartu pa je pri prehitevanju traktor splašil kravo, da je zavila na levo in z ojesom voza trčila v osebni avto, v katerem se je peljal Ivan Šetinc iz Sentlenarta. ^tinc je bU laže poškodovan, škode je za 4.000 dinarjev. NOVO MESTO: V ZADNJI DEL - Stefan Zupančič iz Šentjurja Je 12. februaija popoldne z avtom zavijal po PartizansKi cesti pri trgovini „Hrana“ na desno, tedaj pa se mu Je v zadnji del avtomobila zaletel Mar-Muhič iz Malega Podljubna. Škode Je za tri tisočake. OTOČEC: SKALA NA CESTI -Sarajevčan Nusret Mulamehić Je 12. februarja zjutraj, ko mu je pri Otočcu pripeljala naproti kolona vozil, na kratko razdaljo opazil na svoji polovici ceste skalo. Močno je zavrl, a jo je kljub temu z bokom zadel. Škode je za 3.000 dinaijev. NOVO MESTO: POUUB S KADETOM - 8. febru^a zvečer je Ivan Longar iz Trebnjega z Ljub- ljanske ceste zavijal na Kolodvorsko, talaat pa se mu J6 v zadnji del opel-kadeta zaletel Milan Popovič iz Bršlina. Trčenje je veljalo štiri tisočake škode. JEZERO: TOVORNJAK MIMO TOVORNJAKA - Ljubljančanka Anica Zorc je 8: februarja pri Jezer izgubila oblast nad fičkom, ko se je umaknila na skrajni rob ceste, da bi se izognila trčenju, ker je en tovornjak prehiteval drugega. Fičo je fel čez živo mejo na streho na travnik. Škode je za 2.500 dinaijev. MIRNA: ZAPRLA JE POT -Zagrebčanka Jožica Krajšek je 12. februarja zvečer speljevala s parkirnega prostora na Mimi in zaprla pot Janezu Gorcu iz Primšatal, ki se je po cesti pripeljal s fičkom. W trčenju so Škodo ocenili na 1.500 dinarjev. JUGORJE: V OVINKU V JAREK - Leopold Zore iz Šentruperta je s svojim tovornjakom 11. februarja pri Jugoiju v ovinku zapeljal v jarek in n^onil na drog. Škode je za 2.500 dinaijev. NOVO MESTO: MOKRA CESTA - Janez Turk iz Dol. Kamene se je 13. febru^a s fičkom peljal proti Gotni vasi. Pri tovarni IMV ga je dohitel s fičkom Anton Kis s Hudega. Na mokri cesti pa je Kisa zaneslo v zadnji del Turkovega fička. Škode je za ] .000 dinarjev. NOVOST IN ,JSfOVOST“. Pred kratkim smo bralce seznanili s čudnim prometnim znakom, ki stoji v Kidričevi ulici v Koče^nu in ki dovoljuje parkiranje izmenično en dan na tej, drugi dan pa na drugi strani ulice. Tokrat jih seznanjamo še z nenavadnim znakom, ki mu botruje zloba ali pa malomarnost. Stoji pri Mokronogu ob asfaltni cesti proti Trebnjemu EETRTK0V INTERVJU Le za golo življenje ... Franc Regina: »120 tisoč S-dIn na mesec )e za 5-člansko družino Icomaj za golo življenje in gre težko od prvega do prvega!« V prejšnjem četrtkovem intervjuju je Tone Darovec, zasebni kmetovalec-koope-rant iz Ločne predlagal, naj najdemo delavca, ki zasluži nekaj malega več kot 100 jurjev na mesec, ki ima nekaj otrok in družina živi samo od njegove plače. Želel je, naj ga vprašamo, kako stakne oba konca od prvega do prvega, od plače do plače... Z ishinjem je bilo precej težav, ker smo želeli najti takšnega, ki nima kmetije. Menimo, da jih je prav gotovo nekaj, vendar v podjetjih neradi povedo, da 'imajo takšne. Zakaj, vedo sami! Končno smo se odločili za Franca Regino s Kamene 26. Na vprašanje je odgovoril tako: - Star sem 40 let, imam hišo, ki še ni dograjena, plačujem pa nekaj več kot 20 starih tisočakov kredita zanjo na mesec. Z ženo imava 3 otroke, stare od 8 do 11 let, ob hiši pa je za dober pedenj zemlje, prav toliko je je, da ne dobim otroških dodatkov. Na tej zemlji pridelam zelenjavo za sproti in krompir, živine pa ne redim, ker je zemlje premalo. Delam kot barvar v apreturi, postavko pa imam 115 starih tisočakov na mesec. Da bom pošten: zaslužim več, ker delam v rmdurah. - Koliko prinesete po- jete kredit in druge odtegljaje? - Manj kot 120 starih tisočakov, s tem pa moram prerediti 5-člansko družino. Na enega družinskega člana pride torej manj kot 24.000 na mesec. Kakšnih 8 do 10 jurjev na mesec damo za elektriko; vsi trije otroci hodijo v šolo; na jesen me je samo šola stala 70 tisoč, pa sem kupil le tisto najbolj potrebno. Na dan pojemo 4 kg kruha, porabimo tri litre mleka, za živila - v trgovini kupimo res samo najbolj nujne stvari - damo kakšnih 40 jurjev, meso je v loncu redkokdaj in z denarjem je konec. Da se oblečemo in obujemo, moramo Čarati, kupujemo tekstilne ostanke. Na zabavo in ples ne hodimo, preden spijem pivo, pa moram dvakrat premisliti. Otroci ne poznajo sladkarij in oba konca res težko staknemo ali pa tudi ne, od prvega do prvega. - S kakšnimi občutki gledate na druge, ki živijo v izobilju? - Nikomur nisem nevoščljiv za to, kar ima, drugim privoščim njihovo bogastvo, čeprav je v pomanjkanju težko živeti. Rad bi imel vsaj toliko, da bi si hišo dodelal do konca in da bi skromno, kot smo vajeni, živeli vsaj tako, da ne bi zmanjkovalo denarja pred prvim. Tudi več počitka si želim. Ce hočem preživeti družino, se moram pehati v nadurah in sem le malokdaj prost. Moje vprašanje: rekel sem že, da nisem nikomur nevoščljiv zato, kar ima, vseeno pa bi rad odgovor na vprašanja, zakaj so v Jugoslaviji tolikšne razlike in kako prihaja do njih. Ce bo mogel, naj na to vprašanje odgovori predsednik našega sindikata tov. Ivan Ivkovič! prečno domov, če upošte vate vse, kar dobite, in odbi- JAKOPEC POLJE: ČRTA POD DELOM ZADNJIH DVEH LET Kapnico so za vselej odpisali Časi, ko so morali Iz Gornjega In Dolnjega Polja po pitno vodo po 5 km daleč, so minili - Motor napredka je bila SZDL - Zdaj: za javni telefon In razločne slike na televizorjih - V SZDL več ljudi r' Krajevna organizacija Socialistične zveze Gornje in Dolnje Polje pri Straži ima včlanjenih le 50 odstotkov odraslih, zato so se na konferenci 30. januaija zavzeli, da bodo število članov povečali. Vprašanja vasi morajo zanimati vse njene prebivalce, ljudje pa morajo uvideti, da lahko načrte za vaški napredek uresničijo le v Socialistični zvezi. NOVOMEŠKO GASILSKO DRUŠTVO Stoletnica trka na duri v______________________ Okrožnica javnosti: pomoč, da jubilej ne bo sramota - Naloga št. 1: novi člani 1976. leta bo sto let, kar je dobilo Novo mesto pivo enoto prostovoljnih gasilcev. Jubilej je pred vrati in sedanji generaciji naslednikov „požarne brambe“ ne bo vseeno, kako bo proslavljen ta praznik. O tem je na sobotnem občnem zboru med prvimi govoril tudi predsednik gasilskega društva Vinko Žabkar. Društvo je namero, da hoče 100-letnico ustanovitve in delovanja praznovati dostojno, sporočilo javnosti. Okrožnica seznanja občane in delovne organizacije tudi z nezavidljivim stanjem v vrstah prostovoljnih gasilcev. Pomanjkanje dobre, sodobne opreme je že stara zadeva, prav tako se gasilci ne morejo ponašati z oblekami. Paradne uniforme so za večino zdaj še sanje, čqjrav se društvo trudi in naslavlja prošnje za denarno pomoč na najrazličnejše visoke in še vige naslove. Nekaj uspeha je bilo, za kar so gasilci hvaležni, popolnoma odpravljen pa problem še zlepa ne bo, če ne bo pomoč izdatnejša. Gasilci želijo nekaj dena^a zbrati od podpornih članov, ki jih iščejo Suhokrajinski drobiž V HINJAH IN OKOLICI se sprehajajo jeleni kot udomačeni. Po hrano pridejo prav v vas. Posebno radi se ustavljajo pri podsipnicah, v katerih imajo kmetovalci' spravljene' ko-•renčnice, če pa teh ni, gredo po hrano tudi h gospodarskemu poslopju ali pod kozolec. ZUŽEMBERŠKO KRAJEVNO ZBIRKO NOB bodo uredili v gajskem stolpu. Tako so se pretekli teden dogovorili mentorji iz'Novega mesta in Žužemberka s predstavnikom Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane. PUSTNI PLES so organizirali mladinci z Dvora. Obenem so imeli tekmovanje v znanju o dolini Krke, o olimpijskih zimskih nastopih v Saporu in drugem. Prireditev je bila v nedeljo zvečer v dvorskem prosvetnem domu. Udeležili so se je tudi starejši. M. S. med posamezniki in še bolj med delovnimi organizacijami. V zahvalo jim bodo dali diplome, ki bodo hkrati tudi nenehno opozarjale, da je društ\'o živo, da je tu in da pomaga v boju proti sovražniku ognju, da potrebuje še marsikaj, preden bo lahKO kos vsem nalogam, ki mu jih je za stalno naložilo občečlove^o poslanstvo. Mladim bo še nadalje posvečena vsa skrb, pionirske in ženske desetine naj se pomnožijo in v prihodnje še častneje zastopajo novomeško prostovoljno gasilstvo na manifestacijah, ki jih v ^rbi, da bi bili gasilci vselej pripravljeni odzvati se klicu na pomoč, prirejajo v občinah in rq3U-bliki. Ob tem je prav tako potrebno pripraviti do dela tiste posameznike, id so zlasti v zadnjem času člani društva le še na papiiju. Nenehno pa je treba med ljudmi iskati take, ki bi se hoteli na novo zapisati v gasilske vrste. To so na občnan zbdru še posebej poudarili. »Nočemo delovati iz skrivalnice!« Vili Punčuh in Franc Bambič Iz šentjernejske Iskre: »Naši partijski sestanki bodo javni, sklepi pa objavljeni sproti na oglasni deski« Upori — obrat ljubljanske tovarne elementov za elektroniko dajejo knih več kot 800 delavkam in delavcem, večinoma s Šentjemejskega polja. Članov Zveze komunistov je bilo med njimi do nedavnega tako malo, da niti svoje organizacije niso imeli: obratni aktiv ZK je bil zato vseskozi organizacijsko vezan na šentjemejsko osnovno organizacijo. „Zdaj se počutimo že toliko močne, da imamo v načrtu osnovno organizacijo v obratu. Imela bo kaj delati. Ce hočemo uresničiti sklepe 21. in 22. seje predsedstva ZKJ, Uporih, sta skoraj hkrati ugotovila, kako se je zanimanje za Zvezo komunistov v podjetju povečalo v kratkem času. Ob koncu lanskega leta so sprejeli v ZK 12 novih članov, letos pa bo ena najpomembnej- nu in sc povsod biti za napredna stališča. Prvi pogoj pa bo - in tudi to vedo, da bo komunist vesten na delovnem mestu, brezkompromisen v odnosih, trden v stališčih. Primerov, ki so izbruhnili na občinski konferenci ZK v Novem mestu, v Uporih ne poznajo, komunisti pa so vseeno budni in pripravljeni sleherno izkrivljenost že v kali zatreti. r' Pravočasno Ni prvič, da Socialistična zveza ugotavlja: na volitvah 1969 niso bili izvoljeni najboljši. Ni treba daleč po dokaze: prelistati je treba nekaj zapisnikov občinske skupščine in prešteti tiste, ki so neopravičeno izostali s sej. Se to bi lahko videli: pretežno eni in isti. Ce odbornik ne pride na sejo, in če se to dogaja od seje do seje, je na dlani, da funkcija ni bila zaupana pravim rokam. Še huje je, če zanj ne vedo njegovi volivci, kar se, žal, tudi dogaja. Kako je mogel tak človek postati član najvišjega samoupravnega telesa v občini, se sprašujemo šele, ko ni nič pokazd. Do novih volitev je še leto dni. Veliko, hkrati pa malo časa, da se nanje idealno pripravimo. Da vsaj pri ljudeh, ki jih bomo volili, ne bi prehudo mahnili mimo, se je Socialistična zveza že lani in še bolj letos zavzela, da na krajevnih konferencah imenujejo ljudi, ki bi na volitvah 1973 lahko kandidirali za odbornike, poslance in druge .voljene lunkcije. Vsi evidentirani ljudje seveda še ne bodo kandidati, tudi izvoljeni ne bodo vsi. Vendar evidentiranje ni opravilo, s katerim bi se Socialistična zveza pred volivci opravičila: mi smo svoje naredili. Najpomembneje bo vendarle, da bo prišel v roke spisek ljudi - družbeno-poUtičnih delavcev, na katere bo pri izvajanju dejavnosti Socialistična zveza tudi računala. druge konference ZKJ in občinske konference ZKJ, ki se nanašajo na proizvodnjo in delovnega človeka, je nujno, da sc osamosvojimo. Poleg tega je naša notranja problematika tako razgibana, da se bomo morali komunisti res vpreči samo doma, se pravi v obratu." Razvijalec Vili Punčuh in vodja prototipne delavnice Franc Bambič, novi in prejšnji sekretar akuva ZK v ših nalog aktiva oziroma tovarniške osnovne organizacije pridobiti nove člane. „Ne tako - na horuk, kandidate bomo prej temeljito pripravili. Ljudje morajo spoznati,, da ZK ni stopnička za boljši položaj, ampak organizacija ljudi, ki morajo v prve strelske linije v boju za nove odnose," sta poudarila. „Odprtost dela komunistov v Uporih je pogoj, da bodo delavci začutili, da smo tu,“ je povzel besedo VUi Punčuh. Partijski sestanki bodo poslej javni, prisostvoval jim bo lahko vsakdo - z izkaznico ali brez nje, sklepe bodo sproti objavljali na oglasni deski. „Prepričan sem, da bo tak. način našega delovanja najbolje učinkoval." Povrnitev vloge ZK s tem še ne bo opravljena in tega se v Uporih zavedajo. Vsak član ZK bo moral še marljiveje delovati v sindikatu, mladinski organizaciji, delavskem svetu, upravnem odboru, v slehernem oiga- ZRVS: iz sulioparnosti Ostreje proti članom, ki kršijo ugled Zveze rezervnih vojaških starešin - Novi prijemi Zveza rezervnih vojaških starešin (ZRVS) - tretje leto samostojna naslednica ZROP - ne sme biti ozko strokovna organizacija za izpopolnjevanje vojaškega znanja rezervistov, ampak se mora tako vrasti v življenje, da bo zanimiva tudi kot družbeno-poUtična organizacija. To so nekajkrat poudarili na skupščini te organizacije 12. februarja v Novem mestu, pa tudi sekretar občinskega komiteja ZK Franci Šali je menil, da je vloga ZRVS res na vseh področjih družbene dejavnosti. Zlasti je pomembno delo z mladino (taborniki, dijaki, mladimi proizvajalci) in na tem področju bo treba napraviti kaj več kot do zdaj, ko se je s predavanjem skrb zanjo začela in končala. Pri tem ne bi smeli zanemariti deklet, saj jili koncept splošnega ljudskega odpora vključuje enako kot fante. Predsednik Ivan Slapnik je poudaril, da je ena od pomembnfli nalog ZRVS, da svojim članom zagotovi vse statutarne pravice, med drugim pravico napredovanja v višji čin, pravico do odlikovanja in dmgih pri- V minulih dveh letih so na tem območju veliko naredili. Med uspešna dela so na konferenci šteli: napeljavo vodovoda, postavitev transformatorja in ustanovitev osemenjevalne postaje. Posebno pomembna je pridobitev zdrave pitne vode, saj so do vodovoda ljudje uporabljali le kapnico. V sušnih dneh je tudi ta pošla in so morali voziti vodo po pet kilometrov daleč. Denar za vodovod so zbrali vaščani, vsako gospodinjstvo je prispevalo po 2500 dinaijev. Pri napeljavi vodovoda so prebivalci opravili številne prostovoljne delovne ure. Zaradi dolga, ki ga imajo zavoljo tega, si ne delajo skrbi: denar bodo dobili od tistih, ki se bodo v kratkem priključili na ta vodovod. Velika pridobitev je tudi transformator. Do tega so bile težave že pri razsvetljavi, medtem ko strojev in najrazličnejših pripomočkov na elektriko sploh niso mogU rabiti. Organizacija SZDL se je pismeno obrnila na RTV Ljubljana z vprašanjem, kaj nameravajo storiti, da biodo lahko tudi v teh krajih spremljali slovenski televizijski program. Iz Ljubljane so odgovorili, da bodo v kratkem začeli graditi pretvornik na Goijancih, ki bo pokrival tudi ta del. Na konferenci so slišali tudi marsikaj novega o načrtih krajevne skupnosti v Dolenjskih Toplicah. Posebno si prizadevajo, da bi Dolenjske Toplice dobile novo šolo. V ta namen že dve leti zbirajo samo-, prispevek, kdaj bodo začeli zidati, pa še ne vedo. Krajevna skupnost si med drugim prizadeva, da bi Polje, ki nima avtobusnih zvez, dobilo javni telefon. T. F. DOLGOROČNO Žužemberško društvo Ljudske tehnike bo imelo v drugi polovici februarja občni zbor. Pripravljajo delovni načrt za 1972 in daljše obdobje. Posebno pozornost bodo posvetili vprašanjem kmetijstva. M. S. ZAŠČITNI kompleti V PRODAJI V Novem mestu so že začeli prodajati zaščitne osebne komplete, ki jih bodo morali do 31. marca 1972 imeti vsi občani v Jugoslaviji. Imajo jih v trgovinah Dolenjske in Nove mode, cena pa je 50 dinaijev. PRIDOBITEV ZA GASILCE Novomeški gaalci so te dni dobili gasilsko vozilo za suho gašenje požarov s prahom. Zdaj lahko gasijo požare v lakirnicah, knjižnicah, skladiščih, usposobljeni pa so tudi za gašenje cistern, letal, vrednostnih papirjev itd. Eno polnjenje stane 5.000 dinaijev, vozilo pa je vredno nekaj več icot 10.000 dinaijev. Občinski gasilski sklad je prispeval za vožilo skoraj polovico denaija, drugo pa naj bi dale novomeške delovne organizacije. Prepričani smo, da gasilci pri naših delpvnih organizacijah ne bodo naleteli na gluha ušesa. DOLENJSKA MATI: Rada je imela moža Franceta Marija Matoh v Vrhpečl: 85 let med cvetjem in trnjem Zazibali so jo 8. novembra 1886 v Jezeru. Po 22 letih samskega življenja se je 1908 poročila s Francem Matohom in odšla z njim na nov dom - na Vrhpeč pri Mirni peči. Lani je tam praznovala 85-letnico. V življenju ni imela lepih dni, a preživela je obe vojni in še kcmico težkih trenutkov povrhu. Od nekdaj je bila zaveana Slovenka in je v tem duho vzgojila vseh enajst otrok. Trikrat zapovrstjo so seji rodili dvojčki. V rosni mladosti ni umrl nobeden. Mož Franc je sedem let nepretrgoma ležal na postelji. Vojna mu je uničila zdravje. 1947 je za vselej zatisnil oči. To je bil za Marijo t^ek dan: rane žalovanja za dobrim možem so se ji globoko zasekale. „Ljubila sem Franceta, za druge na maram." Zdaj živi pri najmlajšemu sinu Ludvik. Dobro se razumeta, reko ljudje. Sin se ji oddolžuje za vse, kar mu je v mladosti dala. Iz očiji sije hvaležnost. Leta ji še niso tolikšno breme, da bi čemela samo v hiši. Sončen grič v Gradišču je kot njeno skrivno zatočišče. Rada se odpravi tja. Včasih zamrmra mimo pogleda človeka, ki jo sreča na tej poti: „Da, da, človek vse prestane, tudi najhujše, a toplo mu je, če ima dom in v njem nekoga, s katerim se razumeta." Taka je Marija Matoh, rojena Gašperič: dolenjska mati. ATI FTI SE PRIPRAVLJAJO V pripravah na dvoransko republiško atletsko prvenstvo, ki bo 19. in 20. febru^a v Celju, so novo-me^i atleti imeli pregledni atletski miting v telovadnici. Dosegli so naslednje rezultate: 20 m: pionirji: 1. Križman 3,4; pionirke: 1. Beg 3,5; mladinci: 1. Svener 3,1; člani; 1. Slak 3,0; mladinke: 1. Kalinovič 3,5; daljina: pioniiji: 1. Križman 5,09 m; pionirke: 1. Skube 4,02; mladinci: 1. Dragaš 5,56; mladinke: 1. Gazvoda 5,08 in člani: 1. Slak 6,19. KovomeSia kronika znanj. V razpravi so predlagali, naj bi uvedli novo odlikovanje za prizadevnost v izvajanju koncepta splošnega ljudskega odpora. Rezervne starešine je treba bolj navezati na organizacijo, tiste, ki grobo kršijo njen ugled, pa iz nje odstraniti. Zamujeno lahko nadoknadimo letos z novimi delovnimi prijemi, od predavanj dalje, so dejali. Krivdo za nezainteresiranost posa-meznili članov gre morda iskati prav v tu in tam suhoparni dejavnosti, nič manj pa v pomanjkanju prostorov. Poslej bodo morali biti tudi stiki med občinskim odborom in krajevnimi združenji boljši in oeposred-nejši. Prav zato so povečali občinski odbor na 21 članov, tako da so v njem tudi predstavniki kiajevnih organizacij. PLES - V soboto se je v domu JLA mladim Novomeščanom prvič predstavil novomeški ansambel z nenavadnim imenom FOBOS. Kljub prvemu nastopu so fantje za vstopnico zahtevali 10 din. FILM - V nedeljo ob 10. uri je bilo v kino dvorani Zavoda za kulturno dejavnost polno malčkov, paS tudi starejših obiskovalcev: ogledaU so si risanke. IZLETI - Ob slovenskem kulturnem prazniku je mnogo razredov novomeških srednjih ^1 obiskalo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. ZNIŽANJA - Trgovsko podjetje DOLENJKA zahteva za moški plašč, ki je še pred kratkim veljal 900 din, le še 500 din. Nekateri dekliški plašči so cenejši za 250 din, moške obleke za 130 din in stanejo samo še 450 dinaijev. Tudi nekaterim dmgim 'izdelkom so cene močno zmanjšali. PRAVLJICE - Vsako soboto zjutraj bo kulturno-umetniško društvo tovarne zdravil Krke zabavalo novomeške otroke s pravljicami in predvajanjem kratkih otroških filmov v dvorani otroškega vrtca v Kandiji. Vabijo otroke in starše! Vstop je prost. MIZE - Delikatesa na Glavnem trgu je namesto nizkih mizic in stolov postavila dolge mize, ob katerih gostje ne morejo posedati in kvariti zraka s kajenjem. Za zdaj je Delikatesa še vedno polna cigaretnega dima. TRGOVINA - Zelenjavna trgovina pri Vodnjaku na Glavnem trgu bo odslej ob nedeljah zaprta. TRŽNICA - Ta teden je bila tržnica v znamenju pive solate, ki pa je po mnenju mnogih gospodinj Eredraga. Cene: jabolka 5 in 6 din g, pomaranče 6, česen 10, limone 10, korenje 5 do 6, zelje 4, grozdje 8 do 9, suhe slive 8, fižol 7, hruške 7, zelena 6, čebula 3, rdeča pesa 5, krompir 1,50 do 2, jajca 1 din kos, banane 6, suhe fige 7, domači med 13 do 14, dateljni 10, orehova jedrca 20, proso 4 din merica, solata 7 do 9 din kg. ROJSTVA: rodila je Ljudmila Prelok iz Adamčičeve 13 - dečka. POGREBI: umrla je Uršula Tratnik iz Irče vasi. - Ena gospa je rekla, da bi morali avtomobilisti, ki poroči / liio po Ulici talcev, obvezno v zii: . doi-gimi lučmi. Lahko se nanreč .''.lOdi, da bi sicer spregledali vinjenega moškega, ki večkrat leži sredi ceiit. St. 7 (1142) - 17. februarja 1972 Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST r Zima prav nič ne ovira graditeljev novega motela in kopalke na Čatežu. Na sliki: delavci na gradbišču, kjer bo stala restavracija. V pritličju bo samopostrežni lokal, v prvem nadstropju pa običajni gostinski prostori. V neposredni bližini bodo zgradili 60 prenočišč, (^Foto: Jožica Teppey) OBDAVČITEV ZE NARAVNANA NA ZAUPANJE Zakaj gledamo tako črno? Več sposobnih ljudi, in davkarija bo dobila svoje Izhodišča za letošnjo obdavčitev v brežiški občini so grejeta. Odborniki so povedali svoje. Za odmero v kmetijstvu ni predvidenih sprememb, zato je predstavnik SZDL Ivan Tomše dal pobudo, naj ^upščina vpelje še več olajšav za kmete in tako z obdavčitvqo pomaga zmanjševati socialne razlike. V izhodiščih je omenjeno načelo, naj občani z večjimi dohodki tudi več prispevajo za splošne družbene potrebe in iz teh razlogov naj dobi večji poudarek obdavčenje premoženja. Da bi se manjša obremenitev gospodarstva odražala tudi v zasebnem sektorju, je za obrtnike predlagano znižanje obdavčitvenih stopenj. Seveda pa bo morala biti skupna obremenitev pravičneje razdeljena. To bo lahko dosegla le temljitejša kontrola poslovnih knjig in davčnih prijav. Na seji se je spet pojavila zahteva po okrepitvi davčne dužbe, ki ob sedanji zasedbi ni kos pravočasno opraviti vse delo. Tako na primer še danes odmerjajo davek za 1970. leto. Odborniki so opozorili tudi na to, naj bi že vendar enkrat prenehali govoriti o poštenih in nepoštenih obrtnikih. V to smer so izdelana izhodišča za obdavčitev v letu 1972, Predlagali so, da bi posnemali tiste napredne države, ki imajo urejeno in sposobno davčno službo in kjer utajevalci drugače občutijo prekrške kot pri nas. Več glasov je zahtevalo, da pred zakonom ne sme biti izjem in da naj tudi obrtniki iz sosednje republike enako občutijo davkarijo »Dolenjski list« tribuna bralcev kot domačini. Torej nič popuščanja, če pa so med prišleki spekulanti, jih je treba odsloviti. J.T. KAJ PA OBLJUBE? Sebe poglejmo Če smo mož beseda - Dokler sami izigravamo sklepe, nimamo pravice kazati na druge, ki ne spoštujejo dogovorov, se je oglasil Franc Buko-vinsky na zadnji seji sveta posavskih občin, ko so bili na rešetu sklepi. Pred meseci so se namreč dogovorili, da bi krška in brežiška občina prispevali za spomenik NOB v Šentjanžu po 20 tisoč din. V praksi se je sklep izrodil. Brežice so prispevale 4 tisočake. Krško tri in pol. Seveda se je na zadnji seji pojavilo vprašanje, koliko so ti sklepi obvezujoči za skupščine. In slišali smo, da je brežiška občina pred leti prispevala delež za spomenik pri postaji v Sevnici in da so lani zbirali za spomenik v Brežicah, na solidarnost Sevni-čanov pa niso računali. Krčani so nastopili z vsotami, ki so jih dali za oživitev spomina na dneve izgnanstva in NOB. Ureditev muzeja v Brestanici, ki ima pokrajinski pomen, jih je veljala okoli 90 tisoč din, Park prvih krških borcev pred novo osnovno šolo 140 tisoč din in knjiga Padlim v ognju revolucije, ki je letos izšla, spet okoli 90 tisoč. Priznati jim je treba, da so se zgledno oddolžili zgodovini NOB. Sosedov niso prosili za sodelovanje, zato so najbrž pozabili na obljubo in se le simbolično vključili v financiranje šentjanškega spomenika. Morda bi bil odziv večji, če bi se Sevničani že prej posvetovali s sosedi, tako pa so jih postavili pred dokončno dejstvo, ko je cena presenetila najbrž tudi nje. Kljub temu se stvari lahko še mirno izravnajo, če bodo v občinah Brežice in Krško poskušali izpolniti obljubo. Brez tega tudi medobčinski odbor za proslavo 400-letnice kmečkih uporov ne bo mogel smrgeti nobenih predlogov za sofmanciranje pri postavitvi spomenika ali vsaj spominskega obeležja na velike zgodo-vindce dni, J. TEPPEV UTRJUJE NAJ VEZI MED KOLEKTIVOM Kurir med nami — napredek Povsod dobrodošlica tovarniškemu glasilu IMV Ne bo jim več nerodno odgovaijati o sebi in svoji tovarni. Sčasoma bodo o vsem na tekočem. Mednje prihaja vsak mesec IMV KURIR z neštetimi informacijami po podjetju včeraj, danes in jutri. „Veseli me, da smo po dolgem premoru spet dobili svoje glasilo," meni delavec Jože Ostrelič iz Gornjega Lenarta, „Za nas, ki smo odrezani od tovarne, je to še bolj po- ELEKTRIKA V KRIŽAH Po dveh letih prizadevanj je pod Orlico zasvetila luč. Elektriko so napeljali v deset domov in v dve vinski kleti v Križah, Potegnili so jo iz Pečic. Drogove so prispevali vaščani sami, razen tega pa so zbrali še 46 tisoč dina^ev v denarju. Skupščina jim je prispevala 20 tisočakov, ljudje pa so razen tega opravili tudi vse nekvalificirano delo. NOVO V BREŽICAH DVESTOTI CLAN. V brežiško Avto-moto društvo se je minuli teden vpisal 200. član. Številka je razveseljiva še zlasti, če upoštevamo, da se je članarina za 100 odst, povečala, Društvo je letos začelo zbiralno akcijo za ureditev športnega in turističn^a središča v Prilipah. OLAJ^VE ZA PREUSMERJANJE KMETIJ, Kmetovalci, ki se odločajo za rejo krav mlekaric in vpeljujejo na svojem posestvu pašno-košni sistem lahko uveljavljajo davčno olajšavo pet let, in to za 20 odst. vloženih sredstev. Za nakup mehanizacije je predvidena olajšava 3 leta, prav tako za 20 odstotkov od celotne investicije. Za nove vinograde velja oprostitev pet let, za nasade črnega ribeza 4 leta, za breskve in mardice 5 let in za druge kulture 8 let. Na oprostitev davkov lahko računajo le čisti kmetje, KONCERT IZ NASIH KRAJEV, V prosvetnem domu v Dobovi je bila v petek javna radijska oddaja, ki jo poznamo pod naslovom Koncert iz naših krajev. Nastopu ansambla Mihe Dovžana in pevke Ivanke Kraševec se je uspešno pridružil ansambel Dobovških pet. TISKARSKI STROJ je nova pridobitev Hortikulturnega društva v Brežicah. Na njem bodo poslej tiskali svoj bilten, v dogovoru z republiško Zvezo hortikulturnih društev pa tudi glasila drugih društev v Sloveniji. AVTOPREVOZNIKI IN GOSTILNIČARJI morajo voditi poslovne knjige četudi njihov promet ne presega vsote 25 tisoč din. Občinska skupščina predlaga to tudi za lastnike žag. KONEC SMUČANJA. Načrti smučarjev za soboto in nedeljo so šli po vodi. V Pečicah so se že napovedali številni obiskovalci, pa jim je nenadna in močna odjuga preprečila veselje na snegu. SOBOTNE CENE PRI AGRARU. Banane 7,4 din za kg, limone 6, pomaranče 6, jabolka 3,5 in S din za kg, hruške 5,2, grozdje 8, kislo zelje 4,5, kisla rroa 4,5, špinača 10, endivija 6, paradižnik 12, por 5, peteršilj 9, pesa 3, ohrovt 5, korenje 3 in 6, krompir 8 in 1 din, česen 8, čebula 3, cvctača 8 din kg in jajca 65 par kos. membno kot za tiste v Novem mestu. Tovarno poznam, ker sem delal v Novem mestu dva meseca, nekateri moji sodelavci pa sploh ne vedo, kje stoji in kakšna je. IMV kurir jim jo predstavlja in bo še sproti dopolnjeval sliko o njej. ,Mene zanima predvsem, koliko avtomobilov naredimo na mesec, po čem in koliko jih prodamo, Z zanimanjem bom sledil poročanju o vsem, kar sklepajo samoupravni organi. Rad bi vklei, da bi Kurir čimveč pisal tudi o Brežicah, o tem kdaj bomo začeli delati v novi hali, koliko nas bo ipd. Želim, da bi se vodilni bolje spoznavali z nami, ne samo s pisano besedo, ampak tudi osebno, da bi pogosteje hodili med nas, zlasti če jih povabimo,” Stanko Erlah z Mosteca pa pravi: „Veste, v Kurirju bi rad bral, kaj je novega v drugih obratih, kako oni dosegajo norme, pa tudi o tem, kako se bodo razvijali, če imajo kaj zastojev in drugih težav, in v kak^ nih razmerah delajo." Zelje so si podobne. Vsi težyo k boljši povezanosti tovarne in njenih obratov, k medsebojnemu spoznava-i\ju in k temu, da bi list čim bolje predstavil njihov obrat drugim, da bi zvedeli kar največ o prihodnosti in da bi bili na tekočem z najpomembnejšimi odločitvami. j. j. DOBRO SO ZADELI Desetčlanska žirija Brežic, ki je v petek izbirala popevko za Evrovi-zijo, ni pogrešila. Po dvakratnem poslušanju z magnetofonskega traku so člani prisodili največ glasov skladbi Nikice Kalogjere „Muzika i ti“ ter melodiji „Beli san“, ki jo je pela Radojka Šverko, Skladba „Muzika i ti“ je na sobotni prireditvi v Sarajevu prejela 2.216 ^asov in je bila izbrana za najboUšo, Pela jo je Tereza Kesovija. VELIKO ZA STANOVANJA Borci NOB so od 1969. leta dalje prejeli 4,493,000 din za graditev in popravilo stanovanj. Za nakupe stanovanj in za graditev novih stanovanjskih hiš so razdelili borcem nekaj več kot tretjino razpoložljivega denarja. Konec januaija je UO sklada sklenil podpreti nakup dveh garsonjer. Koliko sredstev se bo zbralo za stanovanja borcev v tekočem letu, še ni znano. Še dober mesec in 4000 kvad. metrov velika tovarna gradbenih žeijavov na Senovem bo začela obratovati. Trenutno napeljujejo v njej električne priključke, nakar bodo začeli polagati pode. Prijave za namestitev v novem obratu Metalne že prihajajo. Prednost bodo seveda imeli bivši rudaiji. (Foto: Jožica Teppy) STARI GASILSKI AVTO SAMO ŠE V NAPOTO V sili po Šolski ali zasebni kombi Želje pred petdesetletnico gasilskega društva na Raki - Sirena zanič ni mogoče hitro prispeti na poža-rišče in se učinkovito spopasti z ognjem. Tudi sicer bodo morali še dopolniti opremo, ki je zaradi starosti niti vzdrževati ne morejo več. F. ANCIMER V minulem letu so gasilci z Rake sodelovali pri gašenju treh požarov. Najbolj žalostno je, da so odvisni od priložnostnega prevoza, največkrat od zasebnega kombija Jožeta Tratnika ali pa od šolskega avta za prevoz učencev. Nič manj skrbi jim ne povzroča sirena, katere žalostni glas se sliši samo do bližnjih sosedov. Gasilsko društvo na Raki bo prihodnje leto slavilo 50-letnico obstoja, zato je na nedavnem občnem zboru prejelo obsežne načrte. Društvo šteje 32 operativnih, 14 častnih in 46 podpornih članov. Do jubileja bi radi stvari uredili. Povezali se bodo z občinsko skupščino, ki jim gotovo ne bo odrekla pomoči. Prepričani so, da morajo delati z roko v roki s civilno zaščito in skupaj ukrepati, da ne bodo brez moči, če jih bo nenadoma presenetil ogenj. Predvsem bi radi pomoč za nakup učinkovitejšega alarmnega sistema in pa za n^up novega avto- mobila. Stari landrover jim je samo še v napoto. Odgovorne organe pri skuščini opozarjajo, naj poskrbijo, da bodo vaščani povsod, kjer gradijo vodovode, uredili tudi hidrante. Trenutno razpolaga društvo z eno samo brizgalno. Manjša, ki jo uporablja pionirska desetina, je pokvarjena. Lani je samo krilo stroške za bencin in popravila z dohodkom od družabne prireditve. Gasilci na Raki so prepričani, da želje, ki so jih povedali na letnem zboru, niso pretirane in da ne bodo naletele na gluha ušesa. Brez avta pa VARNOST JE POMEMBNEJŠA KOT CAS Ko bo nadvoz, ne bo čakanja Prinesel bo olajšanje na cesto in železnico Na obeh straneh železniške proge pri Cetinu v Kr^em se neštetokrat na dan zvrstijo čakajoče kolone osebnih avtomobilov, tovornjakov in avtobusov. Vozniki, pešci in kolesarji so naravnost presenečeni, če naletijo na prehodu na odprte zapornice. Krško: »O vrtnih elementih« Hortikulturno društvo Krško prireja danes ob 18. uri v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja v Krškem drugo nadaljevanje predavanja prof. Franceta Vardijana „O vrtnih elementih**. Predavanje bo izredno zanimivo. Vljudno vabimo vse ljubitelje narave. Vstop prost! S petminutnim ali tudi daljšim čakanjem morajo računati zlasti tisti, ki jih pot na delo vodi čez progo. Marsikateremu pešcu ali kolesarju pa je prešlo že v navado, da se ne zmeni za zbornice in na svojo odgovornost prečka progo. Se do- nut. So pa tudi primeri, ko so zapornice puščene po deset minut, ker prihajata vlaka iz dveh smeri. Prometnik ima ob tolikšnem številu vlakov zahtevno delo. „Po novem prestavljam tudi kretnice,“ mi je pojasnil tovariš Krulc. „Kretnikov ni več. Ti so zdaj zapomičarji. S postopno modernizacijo tudi teh ne bo, ker je predvkleno avtomatsko zapiranje, kot ga imajo v Kresnicah,** J. TEPPEV NUKLEARNA pred KOMISIJO Komisija za varstvo okolja pri skupščini SRS bo v kratkem razpravljala o vprašanjih, ki so jih glede na lokacyo pri Krškem postavili Bre-žičani na pobudo odbornikov občinske skupščine. Sekretariat za urbanizem bo do 1. marca zbral odgovore od vseh ustanov, ki so dolžne dati pojasnila. Na to sejo bodo vabljeni predstavniki vseh treh posavskih OD čin. POJASNILO Pod naslovom „Bo ali ne bo** smo v zadnji števflki priobčih pogovor z odbornikom Francem ZevnUcom iz Črneče vasi. Bralci, ki ga ne poznajo, niso vedeli, za koga gre, ker je 6omotoma izpadlo njegovo ime. ralce prosimo, da nam oprostijo. KRŠKE NOVICE bro, da ni bilo na prehodu več nesreč, ker so ljudje tako neučakani. Cas je dragocen, varnost pa še bolj, Sele nadvoz bo napravil konec Crometnim zastojem na cesti, zato i ga Krčani raje dobili danes kot jutri, ne le tisti, ki zaradi stalnih zamud udrihajo po železnici, ampak tudi železničarji sami. Varnost tudi njim veliko pomeni, le da gledajo na to bolj strpno, ker se zavedajo, da je za nadvoz potrebno veliko denarja. Prometnik na postaji v Krškem Milan Krulc je prepričan, da bo nadvoz prinesel olajšanje vsem. Povečal bo varnost na cesti in zmanjšal ogroženost na železnici. Na progi Ljubljana-Zagreb vozi veliko vlakov, tudi do 100 v 24 urah, pred novoletnimi prazniki, ko so se vračali zdomci, pa so jih našteli celo 130. Kar računajmo minute in ure, če se za vsakega od njih zapro zapornice za štiri ali pet mi- KRSKO-POHANCA ,,Končno — upanje!** pravijo v Dolenji vasi in drugih nase^ih ob cesti Krško-Brežice, ki sc vije po štajerski strani. Lokacijska komisija si jc ogledala cesto in naročeni so tudi prćjekti. NASTOP SLOVENSKEGA OKTETA NA proslavi slovenskega kulturnega praznika je nadvse uspel. Dvorana DPD Svobode na Vidmu je bila prepolna, občinstvo je pevcem navdušeno ploskalo, tako da so člani okteta lahko peli res iz dna duše, Krčani so znova dokazali, da radi obiščejo kvalitetne prireditve, ki pa jih je v zadnjih letih, žal, premalo. V Četrtek zvečer je bil v ISTI dvorani posvet o sklepih druge konference Zveze komunistov Jugoslavije..Po uvodilih besedah delegata na tej konferenci tovariša Ludvika Goloba se je razvila živahna razprava. PRED DNEVI JE IZSLA ZE DRUGA številka „Naših pogovorov**, ki jih izdaja občinska konferenca SZDL. Vsebina jc tokrat v celoti posvečena pregledu reševanja problemov, ki so jih nakazovali občani na zborili volivcev od 1969 naprej. MLADINSKI PEVSKI ZBOR NA SENOVSKI osnovni šoli bo na po-, budo celjskega mladinskega pevskega festivala navezal tesne stike z enim izmed avstrijskih zborov, Ta bo nastopil maja na brestaniškem gradu, nato pa mu bodo Senovčani obisk vrnili. SEMINAR ZA PREDSEDNIKE IN TAJNIKE osnovnih sindikalnih organizacij se je začel v soboto. Pripravil ga je občinski sindikalni svet m kot predavatelje povabil k sodelovanju vodilne funkcionarje v repu-bliŠcem svetu Zveze sindikatov. izSla je NOVA Številka „PUSTNIH NOVIC**, ki jih izdaja krško turistično društvo. Novice prinašajo vrsto šal v besedi in sliki iz vse občine, cena številke pa je ostala nespremenjena - dva nova dinarja. ČLANI KOSTANJEVISKEGA TURISTIČNEGA DRUSTVA se bodo še ta msec sestali na rednem letnem občnem zboru. Društvo, ki je najdelavnejše v občini, je lani doseglo pomembne u^ehe, zbralo pa je tudi nekaj denaija. Uporabili ga bodo za dokončno ureditev kopališča ob Krki, izvedli pa bodo še nekaj akcij, ki bodo nedvomno pripomogle k večjemu turističnemu slovesu „Dolenjskih Benetk,** BREŽIŠKE VESTI ms. OLENJSKI LIST 'itran uredila: JOŽICA TEPPEY §t. 7 (1142) ★ - 17. lebmarja 1972 VSE BOLJ NUJNO VARSTVO. V sevniški občini je polovica vseh zaposlenih — žensk, v naslednjih petih letih pa računajo zaposliti še 1000 žena in deklet. Na sliki: delo v „Lisci“ (Foto: Legan) v RAZPRAVI PETLETNI NAČRT Vprašaji nad varstvom Naročeni so načrti za dozidavo vrtca v Sevnici -Rešitev: novogradnje v Krmelju in Boštanju, drugod dobiti prostor pri preureditvi šol Julijana Sajko, diplomirana ekonomistka z občin^e uprave v Sevnici, je naredila načrt razvoja otroškega varstva v naslednjih petih letih. Njegove poglavitne značilnosti so naslednje: Po podatkih matičnih uradov je v sevniški občini od vsega prebivalstva — 11,5 odstotka predšolskih otrok. Druga pomembna značilnost je, da je v občini že 49,2 odstotka vseh zaposlenih — žensk, kar potrebe po organiziranem otroškem var-' stvu še povečuje. Za naslednjih pet let je predvideno, da se bo zaposlilo še 1000 žen^. PREDŠOLSKO VARSTVO. V delovnih organizacgah so v anketi ugotovili, da bi že letos morali imeti v vrtcih prostora za 238 otrok, leta 1975 pa bi potrebovali prostor še za 385 Dtirok. To so velike številke, ki )odo zahtevale še mnogo skrbi n dela. MALE ŠOLE. Že lani so te 5ole obiskovali vsi malčki, ki so se pripravljali na redno šolo. Če vemo, da je samo 7 odstotkov vseh otrok obiskovalo vrtce, je pomen malihiol še toliko večjf. Število ur pouka v malih šolah bi bilo nujno treba povečati, žal pa za to ni ne denaija ne pro- storov. Rešitev bo šele gradnja in dozidava šol. PODAUŠANO BIVANJE. Oddelke za podaljšano bivanje imata le šoli v Sevnici in na Blanci. S tem je bilo lani zajetih le 2,6 odstotkov otrok, letos se kažejo potrebe po 264 mestih, v letu 1975 pa kar po 415. Tudi tu bo razmere lahko izboljšala predvidena modernizacija osnovnih šol. PREHRANA V VARSTVU. Čeravno imajo v šolah velike težave zaradi preslabo opremljenih in neprimernih kuhinj, so v sevniški občini lani dosegli lep uspeh: šolske malice je prejemalo kar 92,7 odst. otrok, na podeželju skorajda vsi otroci. Kosila so doslej pripravljali le na 6lanci in v Sevnici. V prihodnje bo treba na tem področju narediti še precej več, saj bo to teijalo podaljšano bivanje v šolah in veliko število učencev, ki se vozijo v šole. A. ŽELEZNIK V torek o davkih Za torek, 22. februarja, je v Sevnici predvideno prvo letošnje zasedanje občinske skupščihe. Najvažnejša točka dnevnega reda je sprejem odloka o davkih. SEVNIŠKI PABERKI NAJVECJI dohodek - Do roka je na sevniški davčni upravi 372 občanov oddalo napovedi dohodka nad 25 tisočakov v preteklem letu. Po napovedih je znašd v občini ajvišji dc^odek 71 tisočakov. HUMOR ODMRZNIL - K^ub zamrznitvi se je sevniSko pustno županstvo na hitro odločilo, da ga vseeno odmrzne. Pustno županstvo je v nedeljo po nekaterih lokalih napovedalo reterendum: ,Joj, kam bi del novi sevniški most“, vsaj 15 vozil v sprevodu in vse potrebno za pričetek gradt\)e mostu. NOVm ZOBOZDRAVNIKOV Se NE BO - V zdravstvenem domu so pričakovali, da bodo z novim letom pridobili vsi^ Se enega zobozdravnika, vendar pa so sedaj dobili odgovor, da ne bo nič. NOVI FII^I - Ob pregledu posnetih filmov članov sevni^ega kinokluba so ugotovili, da je v preteklem letu posnel največ barvnih filmov Franc Pavkovič. Na filmdcem traku je ohranil vse pomembne pridobitve Sevnice v preteklem letu, seveda pa so tudi di^gi člani pripravili nekaj zanimivosti. V kratkem bo javen prikaz filmov v gasilskem domu. OD KOD GASITI - Kar sredi vasi, okrog gasilskega bazena v Bo-štanju, so pričeli nekateri vaščani odlagati smeti in ostalo šaro. Ce jim že ni kaj prida do podobe kraja, bi se morali vsaj zavedati, da Boštanj nima niti ene^a hidranta, zato bi ob požaru morali vsaj za prvo silo iskati yodo v tem bazenu, ki pa sedaj tega imena več ne zasluži. P0KA2I, KAJ ZNAS - Revije mladih telentov, že 9. po vrsti, bo-štaniski mladinci letos ne bodo priredili v zimskih mesecih, temveč 21. maja - v sklopu praznovanj v mesecu mladosti. KRAMARJI - Klijub de^u je bilo na sevniškem sejmu dosti živine. Nikoli pa ne manjka zagrebških kramarjev z raznimi „polivinilastimi'' šopki, grozdi in pomarančami. Stojnice s tem blagom ponavadi zajamejo kar cel Glavni trg. POROKE: V soboto se je poročilo kar 10 parov: Jože Colarič iz Podboja in Jožica Bizjak iz Arta, Alojz Gabrijel iz DruŠč in Marija Hrauski iz Vikerč, Aldzy Bukan iz Podboršta in Francka Repše iz Mur-nic, Anton Bosner s Pristave in Bogdana Lipnik iz Sevnice, Jožef Mesojede': iz Smarčne in Mar^a Jazbin-Šek iz Orehovega, Vladimir Erjavec iz Loga in Albina Kolterer iz Kranja, Franc Knez in Nada Erjavec iz Loga, Stanislav Androjna iz Telčic in Olga Udovč iz Drušč, Franc Švigelj iz Krškega in Mar^a Gela iz Rovišč ter Milan Sipelj in Martina Grozde iz Sp. Vodal. NOV SEKRETAR: Več politike ! - Zokof toko politično mrtvilo v Sevnici? Za Slavka Struktia, ki pol dek>v-nega dne začasno se dela v komer-cii^ v Kopitarni, pol pa kot sekretar občinske organizacije SZDL (izvo-Hen je bil na deceml^i volilni konferenci), politično delo ni novost. Opravljal je že vrsto odgovornih dolžnosti, med njimi je bil več let sekretar občinskega komiteja ZK, zato mu ni bilo težko odgovoriti na vprašanje, kako si zamišlja delovanje 'organizacije v prihodnje. ,JPredvsem mislim, da je treba v delovanje krajevnih organizacn vnesti več političnega delovanja. Socialistična zveza naj ne bo nosilec komunalnih del, zato imamo vendar krajevne skupnosti in va^e odbore pri posameznih akcgah. Socialistična zveza je odgovorna za več kot -za komunalne gradnje. Po zapisnikih, k: jih dobivamo iz posameznih krajev, vidimo, da na sejah krajevnih skupnosti in Socialistične zveze obravnavajo iste stvari, to pa je odveč." „Kakšno je vaše mnenje ob znanem dejstvu, da po vaseh Sociali- stična zveza mnogo bolj dela kot v sami Sevnici, da so krajevne organizacije zunaj občinskega središča vsaj delavne, čeravno jim večkrat manjka politične vsebine? “ „V Sevnici krajevna organizac^a SZDL skorajda ne deluje. Sevničani se zanašajo na delo občinskih organizacij, kar je napak. Menim tudi, da je sevniška organizacija prevelika, saj šteje blizu 2000 članov, in bi bUo verjetno koristno ustanoviti četrtne orpmizacije." O tdh stvareh se bomo pogo-v^ali še v izvršnem odboru in s člani, ker je stvari potrebno spremeniti. Socialistična zveza ima z dokumentom „SZDL danes“ tolika nalog in tako mesto v družbi, da je treba narediti vse, da bo res dobro delovala. M. L. LOKA: KMALU 90-LETNICA Na letošnjem občnem zboru gasilskega društva Loka pri Zidanem mostu os zelo ugodno' ocenili lansko delo, predvsem pa uspešna prizadevanja za gasilski podmladek. Društvo ima lepo število pionirjev in mladincev, ki obetajo gasilskemu društvu nove odrasle člane. Loški gasilci bodo prihodnje leto slavili 90-letnico delovanja, kar nameravajo dostojno počastiti. Upajo, da občinska gasilska zveza za to priložnost ne bo tako mačehovska do društva, kot je sedaj. Pomoč bodo zelo potrebovali, saj nameravajo obnoviti gasilski dom, kupiti avtomobil in urediti zemljišče za domom. Za predsednika novega upravnega odbora so izvolili Slavka Hočevarja. F. S. VODA ZA ROVISCE Lanskoletna akcija šestih vasi v krajevni skupnosti Studenec, ki so do dneva r(^ubUke zgradile vodovode, je ^odbudila tudi vaščane v Roviščih m Hudem Brezju. Te dni so že nesli na zavod za hkiensko in epidemiološko varstvo v Celje vzorce vode za analizo, naročili pa so tudi nadbene načrte za vodovod v Rovii^ih, prav tako pa se v Hudem Brezju dogovarjajo za napeljavo vode. K. Z. TRŽISCE: OBCNI ZBOR UPOKOJENCEV Društvo upokojencev v Tržišču bo imelo letni občni zbor v nedeljo, 5. marca. Vab|jo h kar najveći udeležbi. B. D. OBCINE NE SPOŠTUJEJO DOGOVORA V odboru Kozjanskega odreda ugotavljajo, da občine, v katerih ima ta znana partizanska enota domicil, ne spoštujejo v celoti dogovora o sofinanciranju. Sest domicilnih občin, med njimi tudi sevniSka, naj bi pričevalo po 6000 dinarjev na leto, tako zbrani denar pa bi služi! zbira-i\ju gradiva iz narodnoosvobodilnega boja na Kozjaijisklem. Radi bi čim-prej izdali knjigo, ki bi bila koristen pripomoček pri pouku zgodovine v Miah na tem območju, vendar brez denarja ne gre. STANOVANJSKE TEŽAVE UDELEŽENCEV NOV Pomoči ne dobijo - najbolj potrebni ObS Trebnje je zato naročila, naj raziščejo mnžnostl, kako pomagotl tistim borcem, ki ne dobijo posojil, ker jih ne bi mogli vročati Nameasko zbiraiye denaija za gradnjo in popravila stanovanj borcev narodnoosvobodilnega boja v repid>liSkem skladu (petina od 4-odstotnega stanovanj^ga prispevka v letih. 1970 in 1971) je imelo ugoden vpliv, saj so razmere na tem področju zdaj bistveno boljše. Trebanjska občina dobi od zbranega denaija 1,37 odstotka, kar gre v občinski sklada ?a reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV. Iz tega sklada podeljuje posojila upravni odbor. Kot smo o tem že poročali, je bila v letu 1969 narejena anketa, v kateri so popisovalci PRVI OBRAT NA ČATEŽU Trebanjsko podjetje ,4nkot“ je v sodelovanju z „Elmo" iz Črnuč te dni odprlo v nekdanjem prosvetnem domu na Čatežu prvi obrat v tem kraju. Izdeloval bo cevi za električno napeljavo. Začetek je sicer slcromen, saj je v obratu le 7 delovnih mest, obstajajo pa zamisli, kako bi proizvodnjo povečali. S Čateža in okoUšnjih vasi se precej ljudi vozi na delo v oddaljene kraje, zato so tega začetka veseli. O NALOGAH PO DRUGI KONFERENCI Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK in delegat na drugi konferenci ZKJ, je prejšnji teden govoril komunistom iz vodilnih teles družbeno-političnih organizacij tre-banj^e občine o nalogah po drugi konferenci. Dogovorili so se za akcijo, v kateri bodo z vsebino in sklepi, predvsem pa z družbenimi nalogami, seznanili in razpravljali s člani krajevnih organizacij ZK. KAKO LETOS? Za pesti, nože še slabši časi Trebnje 71; manj »nastopov vroče krvi ništva ^ področja delovnih razmerij." „In kakšna bo ,4caznovalna politika" v tem letu? " ,3olj stroga do kršilcev javnega reda in miru ter do neobzirnih voznikov in vii\]enih, na drugih področjih pa nekako enaka lanski." M. L. Ugotovili, da je v trebanjski občini 278 prosilcev, ki bi zaradi svojih slabih stanovanj potrebovali družbeno pomoč.. Upravni odbor sklada je doslej odobril 140 posojil za popravila stanovanj v zneskih od 3000 do 60.000 dinarjev, 28 prosilcem je odobril posojila za gradnjo stanovanjskih hiš v zne^ih od 7500 do 80.000 dinarjev (poprečno 47.125), 5 prosilcem je odobril posojila za odkup stanovanjskih hiš ali stanovanj v zneskih od 5000 do 38.000 din, 11 prosilcev se je vselilo v družbena stanovanja, 26 pa jih je dobilo posojila pri ZZB NOV. Posojila so ugodna, saj znaša obrestna mera do 2 odstotka, doba vračanja pa je 10 do 30 let, tako kot določa republiški zakon. Ob vsem tem pa nastane vprašanje, kako pomagati do boljših stanovanj tistim borcem, ki posojila nočejo oziroma ne morejo sprejti, ker ga ne bi mogli vračati. To so v bistvu ljudje, ki družbeno pomoč najbolj potrebujejo, pa jim je občinski sklad ne more dati, ker je pač dolžan delati po sprejetih predpisih. Občinska skupščina Trebnje je na zadnji seji, ko je obravnavala ta vprašanja, sklenila,'naj upravni odbor občinskega skla- da za reševanje stanovanjddh zadev udeležencev NOV naredi natančnejši seznam takih ^di in potrebe ter predlog, kako bi njim pomagali do boljših stanovanj. M. L. DANES POMEMBNE ODLOČITVE Danes dopoldne, 17. februaija, se bosta oba zbora občinske skupščine Trebnje sestala že drugič v leto^ njem letu. Mudi se s sprejemom odloka o davkih občanov, na dnevnem redu pa sta razen tega še dve, za občino zelo pomembni zadevi: poročilo o izvajanju akcijskega načrta stabilizacijske politike v občini ter načrt razvoja kmetijstva za letos. Odborniki bodo razen tega odločali o nekaterih dopolnilih občinskih odlokov. POPRAVEK V vesti „Zahvala Janezu Solma-jerju", objavljeni prejšnji teden, so pri prepisovanju pomotoma izpadle besede „člana sveta za izobraževanje in kulturo", tako da se je stavek glasil, kot da bi bU novi svetovalec prof. Jože Škufca .še enkrat imenovan za svetovalca, ne pa za člana sveta - namesto upokojenega svetovalca Janeza Solmajerja. Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list« tPR* Mokronoga zamisel o pospeševanju razvoja kmetijstva. Danes bo v Trebnjem o razvoju te gospodarje panoge v letošnjem letu pregovorila občinska skupščina. (Foto: Legan) TREBANJSKE IVERI PREDLOGI ZA ULICE. Trebnje bo po pripojitvi bližnjih zaselkov dobilo znački mestnega naselja (to še ni mesto) z ulicami, cestami in trgom. Predvidevajo, da bo zamenjava tablic opravljena že do konca letošnjega leta. Zbranih je tudi že precej predlogov za imena ulic, za trg sredi kraja kar pet (Trg 15. maja, Trg Gubčeve brigade, Goliov trg idr.). Predloge za imena še zbirajo, poimenovanje in gojitev pa bodo izpeljali po postopku, ki je določen z zakonom. DR. ZrVAGO. 19. in 20. februarja bo trebanjski kino predvajal težko pričakovani film dr. Zivago, posnet po romanu Nobelovega nagrajenca Pasternaka. KJE LETOS ASFALT? Na zboru volivcev prejšnji teden, na katerem so vnovič izvolili za predsenika sveta krajevne skupnosti Ivana Longarja, razen njega pa še 20 članov sveta, je bil sprejet tudi letošnji načrt za modernizacijo bodočih ulic. Letos bo po že podpisani pogodbi asfaltirana cesta proti Cvibljem v dolžini 815 m v cenejši izvedbi (stroški bodo 185.000 din), za kar bodo pričevali denar lastniki hiš, krajevna skupnost pa namerava najeti tudi posojilo. Doslej je po<^isanih 39 pogodb, t katerimi je od občanov zagotovljenih 58.500 din, precej ur prostovoljnega dela in prevozov. Razen tega ima krajevna skupnost v načrtu, da bo sklicala prizadete občane tudi na pogovor o modernizaciji ceste od Pavlihove gostilne navzgor, za kar naj bi zbr^ denar na podoben način. Z asfaltom na tdi dveh cestah in z urejenim odvodom vode bi se središče Trebnjega rešilo blata. GOSTOVANJE KUD ,J?RANCE PRESERN". Stari znanec KUD „France Prešeren" iz Ljubljane bo v neddjo, 20. februaija, ob 110.30 gostovalo v kino dvorani z veselo igro za otroke, pa tudi odrasle: „Modra vrtnica za princesko" avtorice Kristine Brenkove. V ROKAH TRENERJA. Vadbo članske in mladinske odbojkardce-vrste je prevzel Jože Bulc, odbojkarjem dobro znani odbojkarski sodnSc iz Ljubljane. Nekaj dosedanjih treningov, na katerih je bilo toliko udeležencev, l(olikor lih more spr^eti telovadnica, je pokazalo, da se izplača žrtvovati nekaj denuja za bolj .strokovno vadbo. Trebanjsko moštvo se bo udeležilo v začetku marca odbojkarskega turnirja v Kamniku za pokalno prvenstvo Slovence. TREBANJSKE NOVICE ŠL 7 (1142) ★ - 17. februarja 1972 Stran uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LIST 17 Korak naprej Najprej industrijski nato še gostinsici obrat Prizadevanja za razvoj Osilniške doline so uspešna. Pobudniki akcije si niso predstavljali, da bodo tako hitro uspeli. Za u^eh so zaslužni vsi Osilničani, pa tudi občinska skupščina Kočevje in njen predsednik Miro Hegler. Kdor sodeluje v. tej akciji, ve, da morajo biti edino vodilo skupne koristi. Osebne koristi odločno zavračajo, ker vedo, Osilniški dolini v preteklosti več škodili kot koristili. Pokazalo se je tudi, da ni nobenega spora med mladimi in starimi, temveč se vsi enako prizadevajo za hitrejši razvoj doline. Osilnica bo še letos dobila primeren industrijski obrat in v njem se bo v začetku zaposlilo sicer manj ljudi, kasneje pa se bo obrat širil in se bo v njem zaposlilo še več domačinov. Klub' Osilničanov v Ljubljani se zaveda, da s postavitvijo primernega obrata v Osilnici še ne bo končana akcija, za katero je dal pobudo. Člani klujba že sedaj načrtujejo, kaj bo še potrebnt) napraviti v Osilniški dolini. Velike so možnosti in ena izmed teh je turizem. Pridobiti bo treba turistične ali gostinske organizacije, da bodo zgradile tu kakšeri gostinski obrat. Mnogo ljudi si želi miru in naravnih l^ot, vse to pa bodo našli ob Kolpi in Cabranki, ki sta redki naši reki, ki še nista onesnaženi z odplakami. JOŽE OŽURA Samo za otroke delava $ Imata tri sinove in tri hčerke - Vseh osem % 2 živi z 2400 din dohodkov na mesec J J J 1 s S § s Anica Gerek je stara komaj 34 let, pa je že 20 let zaposlena kot živinorejka pri obratu Združenega KGP Kočevja v Cvišleijih. Pred kratkim je bila za zvesto 20-letno delo skupaj z 41 dru- gimi člani kolektiva ZKGP nagrajena z uro. Vsak dan se Z3 Anico Gerek začne jn konča ^akp, fudi ne-j o1) Jreh' do sedmih 'e in čisti hlev. delja. Zjutraj o1) t krmi živino, ntKiiZi Isto se ponovi popoldne od 13.30 do 18. ure. Na Kočevsko je prišla iz Prekmiuja. Najprej se je tu zaposlila mama, ona jo je šla obiskat in ostala tu. Mama je zdaj v pokoju. - Kje stanujete? - Skupaj z mamo v novem bloku dvojčku. Lepo stanovanje imamo. - Ste poročeni? Imate otroke? - Tudi mož je zaposlen na našem obratu. Imava o otrok: 3 fante in 3 dekleta, stari pa so od 7 do 11 let. — Koliko zaslužita z možem? - Samo za otroke delava. Skupno zasluživa okoli 2000 din na mesec pa še 400 otroških doklad dobiva. - Ste veseli, da bodo otroške doklade večje? - Ne preveč. Vse se draži in tista razlUca še za podražitve ne bo zadoščala. - Kaj pa pravijo, da bodo vaši otroci, ko bodo veliki? - Mlajši še ne ve. Najstarejši fant pravi, da bo- avtomehanik, najstarejša hči pa bi bila najraje šivilja. J. PRIMC Dvorana je premrzla Centralna kurjava bi veljala 280.000 din - Gledališčniki in gledalci se je pozimi izogibajo Pomoč šahistom Zaradi slabega kroženja zraka, ki je posledica slabe centralne kurjave, namerijo pozimi v dvorani Šeškovega doma v Kočevju v parteiju 16 stopinj Celzija, na balkonu pa kar 28 stopinj. Taka ugotavlja obvestilo temeljne kulturne skupnosti (TKS) Kočevje, naslovljeno na odbornike obeh zborov občinske skupščine. TKS je naročila pri podjetju Kovinar v Kočevju načrt ogrevanja Šeškovega doma, ki je že izdelan. Ureditev primernega ogrevanja tega kočevskega osrednjega zgodovinskega, kulturnega in političnega objekta bo veljala okoli 280.000 din. Ker dvorana in pomožni prostori niso ogrevani, je onemogočeno vsako gledališko delo domačim kulturnikom, mrzle kočevske dvorane pa se izogibajo tudi druga gledališča. Če katera gledališka lupina le pride po- zimi gostovat, pa je dvorana slabo zasedena. Kulturni delavci menijo, da je glavni vzrok za skromen obisk slabo ogrevana dvorana, saj si nihče ne želi v njej nakopati bolezni. Tudi nedavna'občinska seja v tej dvorani je zelo hitro minila, ker je odbornike pošteno zeblo. TKS opozarja, da Šeškov dom, kjer je leta 1943 zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda, ni le kulturnega, amp^ tudi zgodovinskega in političnega pomena ne le za občino Kočevje, marveč tudi za vso Slovengo. Zato TKS Kočevje meni, da ona ni dolžna plačati ureditve ogrevanja, j. PRlMC Kočevdci šahisti so tudi v preteklem letu dosegli več lepih uspehov, k čemer pa so nedvomno pripomogli vsi, ki so klubu finančno in drugače pomagali. Šahistom so darovali: SGP ZIDAR 240 din. Rudnik 300 din, SNEŽNIK 500 din, KOVINAR 120 din, OPREMA 150 din, Občin^i sindikalni svet 500 din, AVTO 150 din, DPM 500 din, ZPM 1000 din, občinska Zveza za telesno kulturo 4000 din (letna dotacija), AMD 320 din. Dom telesne kulture 120 din in TIS 1000 din. Razen tega so nekatera podje^'a in drugi pomagali šahistom se z materialom ali delom, in sicer; ITAS -izdelava demonstracijske magnetne šahovske table, osnovna šola — izdelava fwur za magnetno šahovsko tablo, CZP Kočevci tisk - tiskanje plakatov in vezava šahovske literature, TEKSTI LANA - blago za podlogo figur, ELEKTRO — Kopiranje table in TRIKON - izdelava vrečk za šahovske figure. Vsem darovalcem oziroma podpiralcem šaha se šahisti lepo zahvaljujejo. J. P. Sprejet sindikalni program Obveščanje, topli obrok, šport, krvodajalstvo, strokovno izobraževanje, izleti DROBNE IZ KOČEVJA DENAR MANJKA - Ni mogoče uspešno delati, poudarjajo v društvih in krožkih. Vsepovsod iščejo dotacge in darila. Ali pk>ni^i ne vedo, da se da z nabiranjem odpadnega papirja kar veliko zaslužiti? Treba je samo dobre organi-zacge in malo dobre volje! ZNACKE ZBIRAJO - Med pionirji se je zelo uveljavilo zbiranje ^ominskih značk, značk tortnih prireditev, podjetij itd. To je zelo prikupno in zanimivo razvedrilo šolske mladine. Je pa v Kočevju tudi veliko starejših, ki resno gojijo ta konjiček. Prav bi bilo, da bi se združili m delali to organizirano. POSTNI PREDALNIKI po nekaterih vežah dajejo kaj slab vtis. Razbite ključavnice, zvita pločevinasta vratca in podobno so slabo merilo kulture nasploh, predvsem pa opozarjajo, da so otroci v tisti hiši zelo verjetno vzgojno zanemarjeni. ODJUGA JE NAREDILA po strehah starih in novih stavb veliko škode. Skoraj na vseh je zatekalo v stanovanja zgornjih nadstropij. Težak sneg je skrivil snegobrane, da je zatekalo za polomljene opornike. Vse kaže, da položne strehe niso primerne za naše kraje, kar bi morali arhitekti končno že upoštevati pri načrtovanju. NOVA IMENA ULIC - Z občinskim odlokom je bilo veliko ulic in trgov preimenovanih, nekatera naselja pa so dobila nova imena. Pričeli so nabijati plošče z imeni in novimi hišnimi številkami. POTREBNA SLOŽNOST - V Koče\Hu bi morali izdelati dolgoročne načrte, kaj bodo društva in organizacije v bodoče delala. Na njihovi osnovi bi sestavili skupni investi-cyski načrt potrebnih objektov, da ne bi vsak po svoje ukrepal. Nujno je, da bi\prišlo do skupnega načrta na področju turizma, kulture in ^orta. Kdorkoli bi bil pobudnik za posamezno stvar, bo v redu! Razcepljenost ni nikjer koristna, še manj pa ie smotrno, da se že združeno razdvaja. DEBELI Četrtek je šel skromno in tiho mimo. Pravdno je, da se zadnje čase nekateri občani zelo zanimajo vzgojiti narodne in družbene običaje. Veliko zanimanje je za sala-mljado in večer domače solate, za kar naj bi bil osnova regrat ali v ljudskem imenu tudi „farška plata“ imenovan. Koristno pa bi bilo, da bi obujali tudi stare, tradicionalne običaje. En takih je „Ta debeli če-trtek“, ki so ga praznovali kot dan vseh debelih. Praznovanje je bilo po domovih, pa tudi gostilnah. Osnovna jed je bila prekajena prašičeva glava v „ričetu“ in kislo zelje. Praznuje se v četrtek pred pustnim torkom. Letos smo a zamudili. Tocan p, orašuje ^ M/ :i \//medved odgovarja - jaz sKačcin na skakalnici v Dolgi vasi. - Jaz pa kar na obeh „skakal-nicah“, ki sta nastali pri bencinski črpalki, ko je nekdo prekopal cesto, pc^ravU je pa ni. Sindikalna organizacya delovne enote INLES v Loškem potoku je prejela delovni program za letos. Govori o nadaljnjem uveljavljanju sindikata v tem kolektivu. Razen ^lošnih nalog, kot je stalna prisotnost sindikata v go^odar-^em in političnem dogajanju v tej delovni enoti, bo sindikat posedal tudi na druga torišča delovanja. Tako nameravajo med drugim začeti akc^o, da bo cim več članov darovalo 1^. Ce bo na razpol^o denar, bodo okrepili športno udejstvovanje članov kolel^tiva; organizirali bodo ogled smučarskih prireditev v Planici in poskrbeli za strokovno izpo-polrijevanje zaposlenih. Sindikat je tudi sklenil, da prispevek za topli obrok v svojem obratu prehrane uskladi s samoupravnim sporazumom, da lahko znaša prispevek podjetja za topli obrok hrane mesečno do 50 din. Nadalje so sklenili, da je treba člane delovne skupnosti vsake tri mesece obveščati o poslovnih rezultatih delovne enote in da bo potrebno še več storiti za boljše obveščanje o dogajanjih v delovnih enotah ter podjetju. SZDL in mladina Socialistična zveza in Zveza mladine bosta v kočevski občini še tesneje sodelovali. Tako so sklenili na zadnjem sestanku izvršnega odbora občinske konference .SZDL Kočevje. V kratkem bosta organizaciji na sestanku izdelali načrt za skupno KOČEVSKE NOUCE delo. Na seji so potrdili še proračun občinske organizacije SZDL za letos v višini okoli 200.000 din, od tega okoli 20.000 din za stroške v preteklem letu. Nadalje so se dogovorili o sodelovanju z občinsko organizacijo ZK in razpravljali o predvidenih ^remembah statuta republiške organizacije SZDL. NOVI UPRAVNIK Motel „Jasnica“, ki je obrat podjetja AVTO Kočevje, je dobil s 1. februaijem novega upravnUca, in sicer Mateja Ulč^a, ki je delal doslej doma in v tujini v gostinski stroki že okoli 30 let. Grad Ortnek spet »svoboden Puljčani ga bodo zapustili - Dobil ga bo najugodnejši ponudnik Iz povsem zanesljivili virov smo zvedeli, da se je občina Pulj odločila prepustiti spodnji ortneški grad ljubljanski Zvezi borcev, „če se bodo pogovorili o pogojih prevzema“. Vendar dvomimo, da bi puljska občina lahko postavljala kakršnekoli pogoje, čeprav je res, da je ta občina z ljubljansko organizacijo ZZB sklenila pogodbo o izmenjavi letovišč. Gre za Banjole (Pulj) in Ortnek (Slovenija oziroma natančneje: občina Ribnica). Medtem ko je ljubljanska ZZB zgradila v Banjolah mnoge letoviške in druge objekte, lepo uredila okolico, itd., pa je občina Pulj pustila, da je Ortnek propadal, saj je namenjala za njegovo vzdrževanje zelo skromna sredstva. Zdaj, ko je Ortnek potreben temeljitega popravila, pa se je občina l^lj odločila, „da prepusti Ortnek ljubljanski organizaciji ZZB“. Puljčani so se namreč ustrašili stroškov za obnovo gradu, ker nimajo denaija. Zato so si za letovanje svojih otrok izbrali na Blokah novo stavbo. To pa je za Ribnico vsaj toliko ugodno, da bo pred rokom dobila nazaj stavbo, ki je zelo primerna, da bi jo uredili za tu-ristično-gostinske namene. Ortneški grad je skoraj tik ob cesti Ljubljana—Kočevje, ki bo Hitreje naprej Bolje izkoristiti obstoječe zmogljivosti Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 10. februarja, so med drugim razpravljali tudi o predlogu za družbeno-ekonomsko politiko in negospodarsko potrošnjo za letos. Po tem predlogu se bo v občini Ribnica letos, primerjano z lani, povečal stvarni družbeni proizvod za 8 odstotkov (v SRS za 6,5 odstotka), zaposlenost za 4 odstotke (v SRS za 2 odstotka), osebni dohodki za enako kot v SRS, se pravi za 15 odstotkov, družbeni produkt, izračunan po tekočih cen^ (cene bodo letos predvidoma porastle za 13 odstot-ko^ pa za okoli 25 odstotkov. Čeprav je predviden porast proizvodile in zaposlenosti znatno nad republiškim, pa bo znašal komaj polovico lanskega. Prav lani so namreč v ribniški občini odprli več novih obratov in podjetij. Letošnja go^o-darska rast bo temeljila predvsem na boljšem izkoriščanju lani ustanovljenih obratov in podjetij v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku ter investicijah v podjetjih RIKO in DONIT. Razen tega se bodo prizadevali za hitrejši napredek kmetystva, trgovine, gostinstva in uslužnostne obrti. Investiranje domačih in tujih (izven občine) podjetij v te panoge bodo spodbudili z nižjimi davki in nekaterimi drugimi ukrq)i. J. P. Volitve, imenovanja v obratu Predilnice in tkalnice Tržič v Loškem potoku so bili pred kratkim izvoljeni v izvršni odbor sindikalne organizacije: Pavla Kordiš, Antonija Buček, Rudolf Bojc, Anica Mohar, Pavla Modic, Francka Sterle, Martina Mohar in Ivanka Debeljak. V vodstvo tovarniške organizacije sindikata so bili izvoljeni: Rudolf Bajc, Ivanka Debeljak in Pavla Kordiš. Za člana delavskega sveta podjetja sta bila izvoljena Rudolf Bojc in Ivana Car. Konfekcijski obrat v Loškem potoku se je že lepo uveljavil. Delavke so prizadevne in so se komaj po nekaj mesccih dobro priučile delu. Sedaj je v obratu zaposlenih 30 delavk, kmalu pa jih bodo sprejeli še 12. Za zaposlitev prosi 60 žena in deklet iz območja Loškega potoka. V enem do dveh letih bodo predvidoma zaposlili v obratu še vec deset Jelavk. ŽE 700 GASILCEV Gasilstvo v ribniški občini je že od nekdaj uspešno inje med ^udmi zelo priljubljeno. Zato ni nič čudnega, da izhaja iz Ribniške doline oče slovenskega gasilstva Ingacij Merhar. V občini Ribnica imajo ^upno 23 gasilskih društev, ki štejejo 700 gasilcev in gasilk. Prav sedaj imajo gasilska društva letne občne zbore, na katerih volyo nova vodstva in se dogo valjajo za bodoče delo. -r postala zelo prometna, ko bo posodobljena cesta do Broda na Kolpi oziroma Delnic, to pa se bo zgodito po nekaterih zagotovilih najkasneje do leta 1974. Razen tega je v okolici mnogo turističnih zanimivosti in privlačnih krajev oziroma postojank, kot so: Grmada, Travna gora. Slemena, Gora, stari ort^ neški grad, cerkvica v Nova Štifta itd. j V Ribnici ugotavljajo, za razvoj občine koristneje.^ bo grad izkoriščen skozi leto in ne le nekaj mesecev, je bil doslej. Zemljišče in bo nameravajo oddati najur nejšemu ponudniku. J. rA. Tole ni zakleti grad, ampak novi ortneški grad, s povojnih letih upravljala občina Pulj, zdaj pa kaže, da dobili Ribničani nazaj. (Foto: J. Primc) AMD IMA 400 Članov Avto moto društvo Ribnica je že začelo s tečajem za usposabljanje šofeijev-amateijev. Prvi letošnji tečaj obiskuje 32 tečajnikov. Avto moto društvo Ribnica postaja iz leta v leto močnejše, saj šteje že skoraj 400 članov. Društvo ima dobro vodstvo, kar kažejo njegovi uspehi. Zvedeli smo, da namerava društvo letos razviti svoj prapor. BORČEVSKE PROSLAVE Krajevne organizacije Zveze borcev se pripravljajo na letne občne zbore, ki morajo biti ix) sklepu občinskega odbora ZZB končani do 26. marca. Na zborih bodo izvolili nova vodstva. V občini Ribnici je pet krajevnih organizacg jejo okoli 800 članov organizacije Zveze vojašl^ invalidov, ki delujejo v činske organizacije ZZB največje naloge ZB v teni med drugim organizacga P 30. julija v Loškem ^ avgusta v Dolenji vasi. dveh bo še nekaj manjših ZIMSKO VESELJB^ V Izbeiju pod vzno^ejfl ^ gore pri Sodra^ci je velik Vp sebno ob sobotah in nedelj^ p nica in idealna smučišča i)*’ vilnim obiskovalcem od b^ ^ leč veliko užitkov na čišča so tod primerna W nike kot za dobre smucaij • snega je dovo^. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI KMETIJSTVO NA RESETU -Razpravo in sklepanje o priporočflih kmetijskim in gozdarskim delovnim org^izacijam ter veterinarski postaji je občinska skupščina preložila na prihodnjo sejo, ki bo predvidoma 25. februarja. Takrat naj bi zvedeli, kako bo potekal nada^nji razvoj kmetijstva v občini. SPOMINKI V AVSTRALUO -100 miniaturnih ribniških spominkov - obeskov in več drugih spominkov je naročila v Ribnici Slovenska izseljenska matica. V Avstralijo jih bodo vzeli Slaki, ki bodo imeli tam več koncertov. ZGUBA S SMETMI - KOMUNALA Ribnica je imela li okoli 130.000 din stroškov s pobiranjem smeti po Ribnici, za to delo pa je iztržila le toliko, da je pokrila četrtino teh stroškov. Tako kažejo prvi lodatki iz analize KOMUNALE, o ;ateri bomo podrobneje še poročali. DRUŽBENA POMOC - V ribniški občini prejema družbeno pomoč (priznavalnine) skupno 127 oseb. Do pomoči so upravičeni socialno ogroženi člani Zveze borcev, to je bivši borci in aktivisti ter matere in žene padlih ali umrlih borcev, Če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa pravilnik o dodeljevanju družbene pomoči. Najmanjši znesek družbene pomoči znaša 110, niy-viJ^i, ki ga prejema le šest upravičencev, pa 400 din mesečno. POSOJILA BORCEM Doslej je bilo odobreno stanovanjsko posojilo iz sklada za dodeljevanje posojil E udeležencem NOV 1?8 nikom. Skupno so prejeli / din posojila. Večina je dcn» ^ rabila za gradr\jo ali popr®''"^^ vanjskih hiš. Posojilo je ni^j rega borca rešilo denarne ^ gradnji in obnovi stanovanj* Se vedno v tujino ' odšlo na delo v tujino Vanjem Zavoda za Novo mesto 43 ljudi iz čine. V nasprotju z vecm^gj^ dolenjskih občin, kjer manjši odhod v tujino v letom 1970, ima ribnis^ „čast“, da sodi med najvefij^jj p nike“ delovne sile. Zniiinj®^^ liva delavcev v tujino je bomo v občini še napr®J nova delovna mesta. občan vprašuj« - Sem slišal, da je jela pravilnik, da se vsak eno točko dnevnega ^ oglasi, zdaj pa sc nekatcn pet ali celo v^krat. , - Ljudje ste že taki, tako, naredite pa drugače- RESET0 ' * • ♦ * ? ^ Požrtvovaini jjjjaverlen je vas, ki jo štejejo ^ Za hrbtom še v domači obou najbolj zaostala bogate in slav-« t^icije iz NOB. Iz vasi in °whških zaselkov se mladi vo-Da ^ bljižnje tovame, dl v Ljubljano in še dlje v svet. Kljub temu je v vasi svetno življenje zaslugi mladih, kar do-“^razvito. ^^otah in nedeljah, ko se doma, ima sestan-f J Popravlja kulturne programe s katerimi bi od tn^. °™aknjeno vas vsaj v kul-P^Sledu dvignili na vi^o vaškega aktiva je Reki” Čez teden je na cu to^ ^^ojevodski šoli, ob kon-Hqv prihaja redno do- voli« Tl"® počitek, pač pa z&-za^: 5®}^ v mladinski organi-Takole je rekel: kulturne sporede Hov praznikih, za Prešer- Pted« ’ °^3niziramo filmske PaIaverlen di(i^ 1 ^®yolucionamim tra-je. ob 30-letnici vsta- bavo P2 tudi tiebenj® delovni člov Tudi na zaje delovni človek po- ^Pravljen imamo 5e,*^ed članov aktiva obširen delovni na- sničevai^J^j^f^Sa programa ure-^ciie • izključen iz organi-Kai ’ rekel tovariš Mihelič, bodo y®avajo? Za 1. maj ^ X* iiinj P8rti7!,„ pohod po poteh bi Sa Maverlena, ki naj %K K^i *i^adicionalen. Organi-ditev ^ nekaj zabavnih prire-,^nih proslav, oživeli dejavnost, vpeljjili bo^še r z drugimi organiza-niiajrj?' po potrebi organizirali 1 Pomislimo, s kakšno lensK ^'^ostjo nastaja maver-Poten, l^iladinska .dejavnost, iestif^ teh krajev lahko «m niiu^°- taki so, kot so k starši v mladih letih, skl °^vUali kot partizan- botci aktivisti in ’ °®lo je danes drugačno. ^— R.B. , POPRAVEK ^zad •• lista telof ’ ® Vmku Rožiču, sle-iz tovarne BETI, tisu pluženju snega, ^jczat^ ° napako, kajti ome-^PoslenpriBELTU. Črnomaljska godba na pihala se zadnje čase spet uveljavlja, želi pa pridobiti več mladega naraščaja. Godbeniki vabijo v svoje vrste šolsko mladino od 5. razreda dalje in odrade do 25 let. Prijave sprejemajo do 1. marca, nakar se bo začel pouk. (Foto: R. Bačer) Banke na prvem mestu V lanskem letu so se osebni dohodki zaposlenih izboljšali za 20 odstotkov v letu 1971 je bilo pri osebnih dohodkih v črnomaljski občini doseženo poprečje 1414 din. Čeprav vsi poznamo tisto o kislem zelju in klobasah, ki dasta skupaj segedinar, pa le ne moremo trditi, da poprečja nič ne povedo. Medtem ko so imeli zaposleni v industriji poprečno 1373 din zaslužka, so imeli kmetijci 1415 din (to poprečje dviguje veterinarska služba). V gozdarstvu so zaslužili 1556 din, v gradbeništvu 1110 din, v prometu 1282 din, trgovci 1668 din, gostinci 1280 din, obrtniki 1323 din in zaposleni v ostalih dejavnostih poprečno 1424 din. Iz podatkov, ki so jih podjetja sama dostavila statistiki, je videti, da so bili osebni dohodki najboljši v bančni službi. V poprečju so znašali 2024 din. Sledi zdravstvo s 1943 din zaslužka, družbene dejavnosti z 1932 dinarji in šolstvo 1798 din. V občinski upravi in sodstvu so imeli lani poprečno 1767 din, medtem ko so zaposleni v gospodarstvu na zadnjem mestu z zaslužkom 1372 din. Fti kakršnihkoU primeijavah pa je DOPOLNITI SPISKE Črnomaljski odbor za pomoč osamelim in ostarelim ugotavlja, da je potrebno q>iske ostarelih ljudi na terenu dopolniti. Lani so popisali samo 120 najbolj kričečih primerov, medtem ko je ostarelih okrog 1600. Mnogim od teh bi bila potrebna le nega na domu aU pomoč pri nabavi gospodinjskih potrebščin, nekaj pa je tudi socialno ogroženih. Odbor se zavzema, naj bi letos proračun za te potrebe namenil več, predvsem za povečanje socialnih podpor. Sosesko pomoč pa nameravajo organizirati s pomočjo aktivistov RK, šolske mladine in ekip prve pomoči. konfekcijske tovarne smo prejeli v razpro-kvalitetne ženske pomladne plašče po izredno zni-ceni 280 dinarjev. Izkoristite enkratno priložnost! •'OeiefeksUl'* Črnomelj ,*^Rnomauski drobir JE BIL v Cr-fJiiijj *^>nar za predsednike kra-3% ^^izacij SZDL in pred-ij So o skupnosti. Govo- •^ju if^f*^«jevanju dela in uveljav- I* O iicUi • SKUpnOSlK vjOVO“ L^ju if^f*^«jevanju dela in uveljav-skupnosti po spre-i.V l(rv»^’h dopolnil. J* v za^^Trvu IMV Črnomelj je I H februarja ustanovljen daljšem premoru nii^ 0rtta5 y kolektivu spet za- fJPa ip . ^no delati, za predsed-'I'. ^brala Martina Pluta. ^ ^ osnovni Ae iy ‘•‘J začela mala šola. Iz-?retekUh let kažejo, da je S predšolskimi otroki bi Pžifteešgiva. STRmhc iz Črnomlja je delegat, '•Dn.s„.. republiški izobraževalni ^Iju^'^^.^pt’OLDNE b5 v Cr- W *JU *^vjrvjLUINt, DO V ^ občinska konfe- ^ Komunistov. Pregledali bodo uspehe v dosedanjem delu, volili nove organe in sprejeli akcijski program za uresničitev sklepov II. konference ZKJ. ^ OSNOVNA SOLA ČRNOMELJ se je prijavila na tekmovanje .JPionirski znak tisoč radosti". Solarji bodo tekmovali v vseh šestih discplinah. Mimo tega tekmovanja, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Sloveniie, bodo šolarji sodelovali še v občinskem tekmovanju DPM, kjer se bodo pomerili v šahu, malem nogometu, v orientacijskem pohodu ter v kvizu iz zgodovine pionirske organizacije. . PREDSEDSTVO OBCINSKEGA sindikabiega sveta je 9. febniarja ponovno razpravljalo o organizaciji prevozov na delo, ker dosedanja pri-, zadevanja Še niso rodila wdoy. Delovne organizacije so v tej akciji pokazale premalo posluha, medtem ko delavci nenehno postavljajo zahtevo po prevozih. treba upoštevati, da je na primer v šolstvu ali zdravstvu večina s srednjo, viqo ali visoko izobrazbo, v industriji pa so v večini nekvalificirani in polkfvalificirani delavci. Kljub temu da so šli osebni dohodki v preteklem letu kar lepo navzgor, pa ni in ni mc«oče ujeti republiškega poprečja. Cmomdjci še vedno zaostajajo za 12 odstotkov. Od kod denar? 7. februarja je v Črnomlju zasedalo predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV ter razpravljalo o letošnjih finančnih razmerah, ki ne obetajo nič dobrega. Za kritje vseh borčevskih potreb manjka namreč 700.000 dinarjev. Najbolj so zaskrbljeni glede sredstev, ki bi jih morala zagotoviti občinska skupščina kot soudeležbo na republiSca dopolnilna sredstva, da bi upravičenim borcem lahko izplačevali priznavalnine po 400 dinarjev. Take udeležbe občina najbrž ne bo zmogla. Borci so ob tej priložnosti še zahtevali, naj se zaostri idejna bitka v domači sredini. Menijo, da je treba s tem začeti predvsem pri ljudeh, ki imajo v rokah vzgojo mladine. Nastop iz Kranja V počastitev 28-letnice SNOS bo v soboto, 19. februarja, ob 19.30 nastopil v prosvetnem domu v Črnomlju Akademski komorni zbor iz Kranja. Vljudno vabljeni! Vstopnine ni. K.W. GASILCI GRADIJO Gradnje društvene dvorane pri gasilskem domu v Gorenjcih bUzu Semiča so se tamkajšnji gasilci lotili z vso resnostjo. Jeseni so izkopali temelje in tik pred mrazom že zabetonirali ploščo. Člani društva so na tem delovišču opravili že 888 prostovoljnih delovnih ur. Gasilcem pomagajo pri gradnji tudi borci in upokojenci, od mladih pa le tisti, ki so^ vključeni v gasilsko društvo. Dobro* pa so gasilci poslovali tudi z blagajno. Lani so imeli od prireditev 12.000 din dohodka, kar je največ v času vsega društvenega obstoja. J. H. »Dolenjski list« v vsako družino Pridite na zbor volivcev! Na območju črnomaljske občine se bodo te dni zvrstili zbori volilcev, na katerih bo tekla beseda o precejšnjUi spremembah, ki jih predvideva novi odlok o prispevicih in davkih občanov; o letošnjem proračunu občinske skupščine in financiranju šolstva ter o predlogu programa javnih del v letu 1972. V Črnomlju bo zbor volivcev 17. februarja ob 17. uri. medtem ko bo 20. februarja ob 9. uri zbor volilcev v več krajih: tako v Semiču, v Dragatusu, na Vinici in v AdlešičUi. V Starem trgu se bodo volivci seSIi 20. februarja ob 11. uri, v Gribljah pa 20. februarja ob 14. uri, V________________________ — Lanska nesreča je kažipot Sklad za pospeševanje kmetijstva je pripravljen podpreti zavarovanje vseh vinogradniških površin - Bodo kmetje za to? Ob hudi toči v poletju 1971, ko so bili uničeni najlepši vinogradi v zasebni in družbeni lasti in v kateri je bilo čez 10 milijonov dinarjev gospodarske škode, je vznikla zamisel o kompleksnem zavarovanju vinogradov v metliški občini. Če bi se taka nesreča še ponovila, najbrž med vinogradniki ne bi bilo ne volje in ne finančne možnosti nadaljevati obnovo, ki je tako lepo zastavljena. Občinski sklad zs» pospeševanje kmetijstva začenja akcijo, v kateri skušajo kmetovalce navdušiti za zavarovanje. Sklad je pripravljen kriti stroške premije, nekaj pa bi morali prispevati tudi kmetje sami. Kakšno naj bi bilo razmerje teh prispevkov, za zdaj še ni m^oče reči, ker tudi sklad do sprejetja občinskega proračuna ne ve, s koliko denarja bo letos razpokal. Kljub temu je treba z odločitvijo pohiteti, kajti čas obdelave vinogradov ni daleč. V zadnjih letih je bilo v zasebni lasti obnovljenih več kot 100 hektarov vinogradniških površin. S tem delom še nadaljujejo. Tudi do zadnje^ letošnjega snega sta dva buldožerja rila na območju Lokvice in drašičkih ter radoviških vinogradov. BLIŽA SE 8. MAREC V metliški občini že razmišljajo, kako bi tudi letos čim lepše počastili dan žena. Na nedavni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so ob prisotnosti predstavnic konference za družbeno aktivnost žena sklenili, da bodo obdarili in obiskali matere padlih, organizirali pa tudi javno proslavo z bogatim ^oredom. Leta? Ni važno! Jovič pravi: »Peti, piti in se veseliti...« Ivana Ivca iz Bušinje vasi pri Suhorju pozna vsa Bela krajina pod imenom Jovič. To je njegovo partizansko ime. Možakar sodi med veseljake, kakršnih je bila nekdaj dežela belih brez vsa polna, danes pa jih lahko že z lučjo iščeš pri belem dnevu. Glasnega ter polnega starih kot najnovejših sal ga poznajo povsod, kamor pride. Eted 66 leti se je rodil v Metliki, postal parketar in kot tak obredel vsa večja jugoslovanska mesta. Revolucionarni staž mu teče od leta 1935, maja 1942 pa je šel že v partizane. Bil je ranjen pri napadu na Hrast, toda po vojni se je živ in zdrav, veseljak kot prej, pojavil v rojstnem kraju. Kasneje se je oženil v Bušinjo vas, toda žilica mu ne da miru, da bi se šel upokojenca. Trenutno je lovski čuvaj. - Jovič, kakšno je vaše življenjsko načelo? ,JCjer se poje, pije in je, sem prvi zraven. Kjer se karajo in tepejo, gledam, da sem čim dlje stran.“ - Pred leti ste bili na suhor-skem koncu organizator pustnih prevodov. Celo vesoljce ste sprejeli. Kaj stp letos na ta praznik povsem pozabili? „Imel sem zamisel, toda sam je ne morem uresničiti. Prizadeval sehi si zbežati metliške gade na piano, a mi ni uspelo. Ker je šel v Nemčijo še moj najboljši sodelavec v pustnih zadevah, mi ne bo preostalo drugega kot praznik veselja počastiti sam. Ce drugega ne, jo bom maskiran mahnil na Suhor ali v Metliko. Pa harmonika bo zraven. Zame je pust največji praznik! Ko je to izrekel, sc je nehote odkril, čeravno se ga sicer pokrivalo drži kot prilimano. - Pa vam leta in vse, kar ste doživeli med vojno, ni pustilo sledov? Se vam še da veseljačiti? ,„Leta niso važna, če je kdo po srcu mlad. Kadar me kdaj uščipne v životu, si rečem, daje bil slučaj. Na bolezen nočem misliti. Za vse hudo bo še tri dni pred smrtjo preveč časa. R. B. Zrigolala sta 30 hektarov površin. Ce bo obnova z nezmanjšanim poletom tekla še dobra tri leta, bo vso sposobno trtje v občini obnovljeno na sodoben terasast način. To teija usmeritev metliškega kmetijstva v vinogradništvo, ki ima največ možnosti za prinaš^je zaslužka. Dve lastovki Na več pismenih in osebnih prošenj podjetjem, naj držijo besedo in prispevajo v občinski sklad za socialne podpore, sta se doslej odzvala le dva kolektiva: podjetje MERCATOR je nakazalo 1.300 din, kmetijska zadruga pa 1.000 dinarjev. To sta dve lastovki, ki pa še ne prinašata pomladi. Medtem ko je tovarna BETI pripravljena primakniti svoj delež, če bodo dali vsi, pa od drugih ni odgovora. Zdravstveni dom in šola sta celo sporočila, da denarja v te namene nimata. ^ PRITOŽBE SEJMARJEV Sejmarji, ki obiskujejo metliško sejmišče, se nad neurejenostjo pritožujejo še v letnem času, toUko bolj pa pozimi, ker sneg ni očiščen. Tako morajo v cel sneg gaziti ljudje in živina. Ker tudi ni parkirnih prostorov ne tehtnice, sejmišče pa je tesno, pravijo, da znajo pobirati le pristojTjino. BOLJE DRŽI GA ... Cez zimo je pomanjkanje gradbenega materiala malce popustilo. V Metliko je prišlo več pošiljk cementa, opeke in betonskega železa. Kmetijska zadruga je samo v januarju razprodala 15 vagonov cementa. Kupci sproti razgrabijo tovrstno blago, ker se bojijo, da bo ob gradbeni sezoni nastopila stara pesem, pa tudi tega, da se bodo cene odtalile. BOŽAKOVO: NAJSTAREJŠA V vasi Božakovo pri Metliki je najstarejša vaščanka Magdalena Težak, ki šteje že 82 let. Zmeraj je rada delala na njivi in še zdaj tega posla ni opustila. Pozimi večkrat sede za šivalni stroj, v prostem času pa veliko bere. Vidi še dobro in bere brez očal. Med moškimi je v vasi najstarejši komaj t>6-letni kmet Jože Nemanič. Ta je navdušen gasilec, bil pa je tudi partizan. J. C. Ljudski časnik vest socializma! čistega vina! 6. februarja je bil v Metliki posvet borcev komunistov iz celotne občine, da bi razčistili stvari, o katerih je tekla beseda na občinski konferenci ZK in kjer je bilo precej kritike o ožjem občinskem vodstvu te organizacije, takoimenovani „trojki". Posvet je ugotovil, da je bila prva kritika utemeljena, zato so sklenili na izrednem občnem zboru org^i-zacije ZZB odkrito spregovoriti o napakah. Posvet je zelo uspel, zahtevah pa so tudi, naj bo v bodoče več sodelovarija med vodstvom organizacije ZZB in predstavniki drugih družbeno-političnih organizacij. Trenutno so vsa prizadevanja kmetijskih strokovnjakov usmerjena v prepričevanje vinogradnikov, da bi se odločili za zavarovanje. Ugotavljajo namreč, da so ob lanski katastrofi skoro vsi ostali praznih rok, saj so bili zavarovani le redki posamezniki. S pomočjo družbenega pri-spfevka ali točneje sklada bi bila zamisel povsem uresničljiva. Od vinogradnikov pa je odvisno, če bo izpeljana. Za marsikoga bo prispevek precejšen udarec v žep, vendar bo poleti lahko mirneje spal, če se bodo nad Gorjanci kopičili temni oblaki. SAMOSTOJNI, ČE SO POGOJI 7. februarja je v Metliki zasedal občinski komite ZK ter razpravljal o reorganizaciji Zveze komunistov v občini. Pokazalo se je, da sedanja or^niziranost ni več primerna današnjim razmeram, kar je ugotovila tudi konferenca. Komite je sprejel predlog komisije za delovanje, organizacijo in razvoj ZK, vendar z nekaterimi pripombami. Menili so, naj se samostojne organizacije ustanovijo v podjetjih in na šoli, kjer imajo za samostojno delo pogoje, medtem ko naj v občinski upravi deluje le aktiv ZK. Zaslužki Zvonko Hanzelj o lanskih osebnih dohodkih Načelnika davčne uprave pri občinski skupščini Metlika smo prosili za izjavo o najviših zaslužkih občanov v preteklem letu. Odgovoril je: - Za leto 1971 je 99 občanov do. roka vložilo davčno napoved na'osebne dohodke, ki so presegali 25.000 dinarjev. Obrazcev sprva ni bilo, od 20. januarja dalje pa jih imamo na zalogi. To ne more biti opravičilo zamudnikom. Teh je precej in bomo proti njim ukrepali po zakonu. Lani so bili osebni dohodki zaposlenih v naši občini precej boljši, saj je še enkrat več običa-nov z zaslužkom, ki sodi pod obvezno prijavo. Največji zasliižek sta dosegla vodilni uslužbenec iz gospodarstva in eden iz nego^o-darstva, ki imata nekaj nad 60.000 dinarjev, medtem ko je nad 50.000 din zaslužka doseglo še 5 občanov. Med letošnjimi prijavljenci je vse več delavcev, zlasti kvalificiranih. Vemo pa, da bomo davek lahko odmerili mnogo manjšemu številu ljudi, kot je prijavljenih, ker je veliko upravičenih do olajšave. SPREHOD PO MEUIKI NAPOVEDANE PROSLAVE v počastitev slovenskega kulturnega praznika ni bilo. Odkar so hotel zaprli, člani skupine Osip Sest nimajo kje vaditi. Je morda to tudi konec zelo delavne igralske skupine? LETOS MAJA BO V METLIKI že tretje srečanje mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine. Prireditev bo v počastitev dneva mladosti. Razpis bodo še ta mesec prejele vse osnovne, poklicne in srednje šole ter mladinski aktivi. Prijave sprejema občinska konferenca ZMS v Metliki, 80-URNl TEČAJ PRVE POMOČ I sta organizirala občinski odbor RK v Metliki in odsek za narodno obrambo. Tečaja se je udeležilo 47 slušateljev, KINO DVORANA bi bila potrebna temeljitih popraviL Med drugim je uničenih nekaj stolov, pa tudi stene že močno kličejo pleskarje. Uprava foto-kino podjetja Metlika je prosila za denarno pomoč temeljno izobraževalno skupnost, ker bodo dela predvidoma stala okrog 6000 dinarjev. V ENO IZMED SOB gostišča Na Dragah so postavili juke box. Popoldne in zvečer se v sobi zadržuje mladina, ki si krajša čas s poslušanjem plošč. Kaže, da bi bila metliška mladina potrebna klubskih prostorov, saj se ob prostem času nima kam dati. METLIŠKI GODBENIKI so zadnje čase vadili v gradu v prostorih Belokranjskega muzeja. Ker potrebuje muzej prostore zase, so godbeniki dobili odpoved. Kam bodo šli, ni znano. Že dve leti obljubljajo popravila v stari šoU, kjer so godbeniki vadili nekdaj, toda nič. KULTURNA SKUPNOST je pripravljena sofinancirati nekaj kvalitetnih umetniških mladinskih filmov, da bi se vsaj malce izboljšal filmski repertoar v mestu. UMRLA STA: Jože Simonič iz Dol, Lokvice, star 10 mesecev, in Jože Mikola iz Dragomlje vasi, star 24 let. metliški tednik SItan uredila: RIA BBCER DOLENJSKI LIST 17 DECEMBRA 1943 NA KOZJANSKEM (Nadaljevanje in konec) Od prebivalcev Lokavca, ki so imeli dvolastniško dovoljenje za prehod takratne državne meje, smo tega dne izvedeli, da so Nemci besneli, ker smo se tako neopazno iz-.vlel^ tudi iz njihovega drugega zapornega obroča. Ivica Družinec se spominja, da je od domačinov izve-clel nastednjo izjavo nekega sovražni-kov^a oficirja: „Mislil sem, da se je vrnila na Hrvaško samo manjša skupina banditov. Ko pa vidim, da je odšla tudi glavnina, bi banditom za nagrado za uspešno bojevanje z nami dal celo z^diti most preko Sotle, samo da bi se vrnili tja, od koder so prišli.“ Iz vasi Lokavec smo v noči od 22. na 23. december krenili v vas Požar-kovec, kjer smo že našli našo zaščit-nico, ki jo je vodil Milan Šepetave in je prešla Sotlo preko brvi v Ze-lenjaku. Iz Požarkovca smo v noči od 24. na 25. december krenili proti Tuhlju in dalje v Desinič. Ker sem bU ranjen, me je peljal z osebnim avtomobilom iz neke vasi med Tuhljem in Hrvatsko v Desinič domačin Šlogar. Naprestano sem ga spraševal, kje je banda, on pa mi je mimo odgovarjal; „Ovo je oslo-bodžena teritorija! Bande više nema!“ Kakšna razlika torej med kozjanskim ozemljem in tem delom Hrvaškega Zagoija! Ostali kozjanski borci - bilo nas je 13 - so se vrnili na Kozjansko 15. januarja 1944. Medtem so sodelovali v nekaterih akcijah s I. z^orskim bataljonom. Kozjance je prišel iskat v Zagorje Marjan Jerin, ki je po bor-' bi na Drenovcu s skupino partizanov ostal na Kozjanskem. Z njim se ni vrnil edino Anton Preskar-Tomaž, ker je bil medtem ranjen v neki akciji z Zagorci. Jaz sem do sredine marca 1944 ostal na zdravljenju v Desi-niču. Stanoval sem pri Slavku Sivaku, zdravil pa me je desiniški zdravnik. Ob vrnitvi iz Zagoija sem se oglasil na naši javki pri Pepci Zidanič iz Globok^a, kije med vojno živela z družino v Spičaku pri Srom^ah. Ko sem ponoči potrkal na okno in povedal ime, mi ni verjela in je večkrat ponovila: „Milan Kostevc je mrtev! Padel je v borbi na Osredku!" Končno je le odprla okno in spoznala, da sem resnično jaz. Ljudje so me namreč zaradi podobnosti med mojim priimkom in partizanskim imenom Kostja zamenjali s komisarjem naše čete Kostjo, ki je res padel v borbi na Osredku. Mi smo v borbah na Drenovcu imeli naslednje izgube: kozjanski partizani 2 ranjena, z^orski pa 4 mrtve, 11 ranjenih in 3 pogrešane. Skupaj smo torej imeli 4 mrtve, 13 ranjenih in 3 pogrešane. Sovražnikove izgube je težko zanesljivo occniti. Vermani so imeli enega mrtvega in 7 ranjenih. Izgube 14. SS policijskega polka, žandarmerije in policije pa so po naši oceni bile: 107 mrtvih m neznano število ranjencev. Za izgube 14. SS poBcijsk^a polka, žandarmerije in policije namreč nimamo nobenega sovražnikovega dokumenta, ohranjeno je samo poročilo zagorsk^a partizanskega odreda od 3. januarja 1944 o skupnih borbah 1. zagorskega bataljona in Kozjanske čete, ki je bilo poslano štabu II. operativne cone NOV in PO Hrvatske V poročilu je navedeno, da so sovražnikove izgube „dokumentirane iz več virov“. Sovražnikove >7«jube sem_ ugotavljal luai seaaj v pogovorih z Ivico Dm žincem, Nulanom Sepetavcem, Marjanom Jerinom in Antonom Račičem-Zvonetom; vsi so mi potrdili spredaj omenjene izguoe. Račič se še spominja, da so spomladi 1944, KO je na Drenovcu skopnel sneg, našli kozjanski partizani še 15 sovražnikovih pušk. ni imel več tolikšnih izgub. V nadaljnjih borbah s partizani na Kozjanskem je bil mnogo previdnejši in se je v bojevanju posluževal drugačne taktike. # Odlomki sovražnikovih poročil o borbi na Drenovcu POROČILO DRŽAVNEMU NAMESTNIKU DR. SIGFRIEDU UIBERREITHERJU DNE 21. 12. 1943: „Po naročilu zveznega vodje je SA hauptsturmfuhrer poročal iz nšec. Danes dopoldne ob 11. uri so Černeličeva in Harlandeijeva hiša v Šempetru, postojanka nemških graničaijev in poličke. (Foto: S. Škaler) Tudi prebivalci krajev pod Drenovcem se spominjajo, da je sovražnik svoje padle in težko ranjene prevažal z Drenovca preko Pišec, Pavlove vasi in Suhodola ter Silovca v Brežice. Vsekakor je res, da je imel največje izgube 14. SS policijski polk, ki je bil glavna sovražnikova udarna moč. Ce torej primeijamo sovražnikove in naše izgube v borbah na Kozjanskem decembra 1943, sledi, da smo partizani v vc'aškem pogledu dosegli velike umehe. Se pomembnejše pa je bilo, da so naši prebivalci zaradi teh uspehov dobili zaupanje v partizansko vojaško moč. Le tako si je mogoče razlagati, da je od januarja do junija 1944 stopilo v na» partizanske vrste veliko sposobnih ljudi, povečini ubežnikov iz nemške vojske. Že v drugi polovici 1944 sef naše partizanske enote, formirane v aprilu v številčno velikem, dobro oboroženem Kozjanskem odredu, osvobodile večji del kozjanskega ozemlja. Naši uspehi v decembrskih bojih so bili resen opomin tudi sovražniku. Se posebno pa so bili od takrat prestra%ni nemški naseljenci na slovenskih domovih. Uvideu so, da ta del slovenske zemlje nikoli ne bo njihov novi dom in da se bodo pretalf skj morali od tod izseliti V zvezi s sovražnikovimi izgubami v decembru 1943 naj omenim, da niti prej niti pozneje vse do konca vojne sovražnik na Kozjanskem se sile vermanšafta pri Pavlovi vasi spopadle z banditi. Ptišlo je do boja, v katerem smo zagotovo ustrelili pet banditov. Lastne izgube: 1 verman je mrtev, 7 ranjenih. Zvezni vodja je zdrav in z enim oddelkom zasleduje bandite v vzhodni smeri proti potoku Dramlji in Svetim goram.“ ODLOMEK IZ VOJNEGA DNEVNIKA 18. POLKA DEŽELNIH STRELCEV: „649. bataljon; 21, 12. 1943 je v Kozjem angažiran 1. vod tankovskih lovcev. 22. 12. 1943 2. četa v akciji Podlog-Oslica. Preiskava po hišah v Pristavi pri Podsredi. Banditi hočejo uiti čez mejo proti vzhodu. Ugotovljene posamezne oborožene in neoborožene skupine. “ ODLOMEK IZ STEINDLOVE ZAUPNE BRZOJAVKE UIBERREITHERJU O BOJIH OKOLI Šempetra z dne 22. 12. i943: „21. decembra sem do mraka zasledoval demoralizirane in razbite manjše skupine banditov. Ker ni bilo več snega, smo izgubili sled. Ob 21. uri smo v bližini meje pri Šempetru ujeli ubeglega bandita, ki nam je dal zelo pomembne izjave. Ostanki hrvaške bande so se danes ponoči pri Stari vasi južno od Bizeljskega in pri Majki (vzhodno od Šempetra) umaknili na Hrvaško. Pri nas je ostala samo še močno razbita in za 15 mož zmanjšana kozjanska banda. Po naročilu SS gruppenfuehrerja Roeseneija bo v omenjenem pro- storu od danes zjutraj dalje^prvi bataljon 14. SS policijskega polka z vojsko in dvema četama vermanšafta izvedel veliko akcijo. Večjih uspehov ni pričakovati. Položaj v obmejnem območju je miren. HiVa-tom se ne bo tako kmalu ljubilo, da bi prišli spet na ozemlje rajha. Po razgovoru z okrožnim vodjem Swo-bodo bom takoj po božiču premestil „Wehrmannschaftsbataillon Ost‘* pod poveljstvom ober-sturmbandfuehreija Eggerja v kraje Bizeljsko, Šempeter, Podčetrtek ter v Pristavo, in sicer po eno četo v vsak kraj. (Vermanšaft bat^on vzhod so sestavljali vermani iz Gornjega grada in okolice). Kot sem se sam prepričal, so se naseljenci pomirili. Življenje je zopet normalno. # Za konec Iz mojega opisa decembrskih bojev na Kozjanskem 1943 lahko ugotovimo, da je 1. zagorski bataljon skupaj s Kozjansko četo častno opravil nalogo, ki jo je dobil od štaba II. operativne cone NOV in PO Hrvatske. Ta naloga je bila z nekaterimi akcijami na Kozjanskem okrepiti kozjansko partizansko enoto, kar bi ustvarilo ugodnejše pogoje za uspešen prehod večje slovenske partizanske enote preko Hrvaškega Zagorja in Kozjanskega v severni del Slovenije. To lahKo spoznamo tudi iz poročila polkovmka Treecka, komandanta nemških enot, ki so vodile borbe s 14. slovensko partizansko divizijo. Med ostalim Treeck v svojem poročilu z dne 26. 2. 1944 navaja, da je 5. februarja izvedel, da namerava vdreti iz Hrvaškega Zagorja v Spodnjo Štajersko 1000 do 1500 partizanov. (XIV. divizija je 6. 2. 1944 prekoračila hrvaško mejo pri vasi Sedlarjevo). Vsekakor še ni vedel, da so to slovenski partizani niti ni poznal njihove nalo^ na Štajerskem. Kaže, da sta torej podpolkovnik Pallna — Gali, komandant 18. polka deželnih strelcev, in pol- kovnik Treeck takrat še mislila, da gre za vdor hrvaških partizanov v Spodnjo Štajersko, podobno kot pri vdoru Zagorskega bataljona decembra 1943. Zato je po vdoru XIV. divizije na Štajersko podpolkovnik Pallna-Gall odredil večji del čet 649. in 611. bataljona iz 18. polka deželnih strelcev, naj s pomočjo orožništva, graničarjev in vermanšafta zapro cesto od Šempetra do Podčetrtka. Tako bi preprečili umik partizanov nazaj čez mejo, da se jim ne bi izmuznili iz rok, kot se je to zgodilo s 1. zagorskim bataljonom in delom Kozjanske čete. Toda Pallna-Gallov načrt se je v celoti izjalovil. Njegove čete so zaman pričakovale umik partizanov na črti Šempeter — Podčetrtek. Pričakoval je, da bo z napadom na XIV. divizijo z zahoda lahko stisnil to partizansko enoto na ozkem prostoru med Šempetrom in Podčetrtkom in jo tam uničil Ta drzna zamisel je bila v skladu s tradicionalno nemško napadalno vojno doktrino. Tudi konec Treeckovega poročila potijuje, da se nemške enote niso tako energično in trdoglavo zaganjale v XIV. divizijo, kot so se 21. decembra na Drenovcu v Kozjansko četo in Zagorski bataljon. Konec Treeckovega poročila pravi: „V lovu, ki je trajal skoraj tri tedne, smo bando neprenehoma zasledovali, dražili, vedno znova pognali v boj in naposled razpršili ter skoraj v celoti uničili. “ To dokazuje, da so Nemci menjali svojo taktiko proti XIV. diviziji in niso težili, da bi jo uničili na enem samem mestu, kakor so to želeli storiti z nami na Drenovcu. Zato so imeli v 18-dnevni borbi manj mrtvih kot na Drenovcu v enem samem dnevu. Zato pa so zaradi spremenjene bojne taktike imeli poškodovanih, ranjenih, bolnih in ozeblih kar 550 mož. Z zapisanimi spomini na decembrske borbe v letu 1943 na Kozjanskem sem želel v imenu padlih in še živečih borcev seznaniti s tistimi težkimi časi vse tiste, ki o V spominih podpolkovnika Milana Kostevca objavljene slike so iz fototeke Posavskega muzeja v Brežicah. Iz obsežnejšega rokopisa, ki ga je avtor odstopil Posavskemu muzeju, je gradivo izbral in za objavo pripravil ravnatelj muzeja Stanko Škaler. Za podatke in ocene v objavljenih spominih odgovarja ^tor. J tem malo ali pa nič ne vedo. Hotel sem s tem ohraniti spomin na težke in neenake pogoje bojev z okupatorjem, na nečloveške napore borcev na Kozjanskem v tem času, povedati o velikem trpljenju in žrtvah naših ranjenih borcev, ki so neustrašeno zrli smrti v oči in prosili svoje soborce, naj jim s strelom skrajšajo zadnje ure trpljenja, spomniti se ra-hjenih borcev, ki so si na vse mogoče načine sami reševali življenje in pri tem največkrat tudi uspeli, če-prav jim ni bilo mogoče oskrbeti strokovne zdravniške pomoči. Želel sem se spomniti tisočev prebivalcev tega dela Kozjanskega, ki so razen nekaterih izjem v celoti vsestransko pomagaSi in sodelovali s partizani od začetka do konca vojne. KONEC List za vsakogar »Dolenjski list« OBRTNIKI! Upravni odbor Združenja zasebnih obrtnikov Dolenjske vas vabi na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 21. februarja, ob 9. uri v Sindikalnem domu v Novem mestu, Društveni trg 2. Zupanov mlin v Osredku, kjer so februaija 1943 Nemci uničili Miloševo četo. (Foto; Jožica Teppey) MEDICINKE VABIJO Maturantke šole za zdravstvene delavce v Novem mestu ' vabijo na • MATURANTSKI PLES, ki bo v soboto, 19. februarja, na Otočcu. Rezervacije sprejemajo na šoli. Vstopnina 20 din. I i $ i J s ZIMSKA DEJAVNOST NOVOMEŠKIH IN STRAŠKIH TABORNIKOV Taborniki spet na partizanski Frati Vodniški tečaj, zimska šola v naravi in poskusni zimski taoor od partizanskem domu na Frati - Novomeški in Straški taborniki spet tesno sodelujejo - Skrb za vzgojo vodniških kadrov 24. februaija zjutraj sta se dve koloni v gogem redu pomikali proti Frati, ena iz Straže, druga iz Novega mesta. Mladi taborniki so bili, njihov korak je bil lahkoten in hiter. 2e pred deseto uro so prišli v kočo na Frati, ki jo je pred 20 leti postavila Zveza borcev v ^omin na ustanovitev partizanskih bngad na Dolenjskem. Na jasi pred kočo na njenem jugovzhodnem robu v zavetju gozda so že stali trije šotori zimskega tabora, ki so ga dan prej postavili preizkušeni taborniki Tomo, Nejc, Mariaž, Lojze in Jože. Kakih 15 m od tabora je bil pod gosto smrdco postavljen bivak, neopazen za nevešče oko. Po kratkem počitku, med katerim nas je po^el pripravljen čaj, so bili razde^eni udeleženci seminarja za taborniške vodnike na tri delovne skupine: Bršljin 9, Novo mesto 9 in Straža 8. Ob 11.00 uri je že steklo delo po predvidenem načrtu: orientacija z uporabo kompasa. Po izdatnem kosilu smo poslušali tov. Zupančiča z Ajdovca, ki je obujal spomine na čase pred 30 leti, ko so se v gozdarsko kočo na Frati zatekali partizani iz bUžnje in daljne okolice. Sledil je prvi pohod v neznano 2 zahtevno nalogo: vsaka skupina je morala v 20 minutah zbrati v gozdu material in postaviti po dva piramidna ognja. Po oceni komisije o kakovosti postavitve je sledila napeta točka: zanetiti oger\j z eno vžigalico. Le enemu to ni uroelo, ostalim je s pivo vžigalico zaplapolal ogei\j (zvedeli so že prej za skrivnost, kakšen prirodm material se zanesljivo vžge tudi v mrazu in mokroti). Skoro v mraku smo se vračali v kočo, kjer nas je čakal že nov delovni program. Po kratkih navodilih za izdelavo ročnih del iz pri-Todnega materiala je gozdar, veteran iz tega predela, tov. Jarc obujal ^omine na svoja srečanja z medvedi v gozdovih okoli Brezove rebri. Po večeri smo imeli nočne vaje, v katerih so vodi preizkušali svoje znai\Je v orientaciji s pomočjo kompasa ter v neopaznem približevanju stražnemu ognju. Sledile 90 še igre v sobi. Ob desetih Je nastopila nočna tišina. Sest prostovoljcev je odšlo ^at v šo-, tore. S seboj so vzeli toplomer in merili temperaturo: zunaj šotora -4 stopii^e Celzya, v notranjem jk>toru +5 stopinje Celzga, pod odejo -t-28 stopmj Celzija. Naslednje jutro nas je ob sedmih dvignil oster^as dežurnega iz sladkega spanja. V petih minutah smo bUi zbrani pred kočo in jutra-, nja gimnastika nam je pognala kri .po žilah in pregnala ^anec. Sle- dilo je umivanje v snegu „do pasu“. Po tem smo se čutili kot prerojene in razumeli, zakaj Eskimi že dojenčke utrjujejo s snegom. Po zajtrku sta bili dve predavanji: „Vodov sistem dela“ in „Izleti v naravo“. Nato smo se odjsravili na orientacijski pohod na koto 566. Vsak vod je fel v svoji smeri. Dva sta prišla točno, tretji pa je ')rišel na sosednji vrh in le s težavo smo ga zvabili k sebi, češ, da so oni na pravem vrtiu. Ob ognju, ki sta ga zanetila Lojze in Jože, smo se pryetno pogreli. Vodi so se pomerili v re^vanju zastavljenih nalog. Vrnili smo se po najkr^ši poti v kočo, kjer nas je čakalo imenitno kosilo: žganci s kislim zeljem. Po kosilu smo imeli igre v sne^ in izdelavo snežnih figur. Najbolje e bUa ocenjena „želva". Posebno a^ela je bUa igra „Iz obroč a“. Trije vodi so v petih minutah sklenili širok obroč okoli sedla mec dvema vrtačama. Vsak je pripravil 3 kepe snega. Obkolpeni Nejc, Matjaž in Jože so imeli 15 minut časa, da se prebijejo iz obroča. Nejc se je hitro prebil - nobena kepa ga ni zadela. Tudi Jože je že mislil, da mu je uspelo. Tedaj pa se nenadoma pred njim pojavi naj-ml^jši udeleženec seminarja, kije dcrit za drevesom čakal, in dobro merjena kepa J9 zadela presenečenega Jožeta! Tako je bila igra „neodločena". Spoznavanje potnih zi^ov in izduava ročnih del sta izpolnila Čas do večege. V nočnih vajah so se morali vodi prebiti mimo straž-nega ogi^a do utripajoče luči. Stražarji so precej nq>revidnih izločili iz igre. Vodi so nato v delovni sobi tekmovali v znanju iz področja zgodovine, zonljepisa, spoznavanja narave in poklicev. Tretji dan smo imeli pohod s terensko igro. V dveh različnih smereh smo obšli koto 566. Pri Vel. Lipovcu je prva skupina postavila zasedo ob križišču zunaj vasi, druga skupina pa je prišla namesto po izhojeni poti skozi vas preko hriba in presenetila zasedo v nenadnem napadu po pobočju navzdol. Po kosilu so vodi pripravili ma-. terial za taborni ogenj in dokončali ročna dela. Obiskd nas je tov. Franci Sali, ki je v vzpodbudnih besedah izrazil upanje, da se bo v tem letu aktivnost tabornikov v novomeški občini še povečala. Zaključni taborni ogenj je minil v pesmi in rajanju okoli ognja. Razglašeni so bili rezultati telmo-vanja med vodi, ki so vsi dobili veliko število točk. Najboljši so bili Stražani, dobili so tudi prvo nagrado za izredno posrečeno ročno delo „Lovska opazovalnica". Po tabornem ognju' smo preživeli prijetno uro v dnevni sobi. Posebno zabavne so bile „Kirnove igre'". Posameznik je z zavezanimi (^mi sredi kroga ostalih ugibal, Kdo mu je odgovoril. Drugi je po otipavanju glave skušal ugotoviti, koga drži. Zelo napeta igra je bila - poiskati z zavezanimi očmi s škarjami v roki s stropa visečo pomarančo in jo v 10 sekundah odstriči. Ko smo naslednje jutro odhajali v dolgi koloni s Frate, se nam je zdelo, da smo v teh dneh zrasli z naravo v nerazdružno skupnost. ‘Ta občutek nam daje moč za vsestransko dejavnost, ki je značilna za tabornike. S. J. Takole smo pripravili nosilni kol za taborni ogenj; tudi na snegu znamo zakuriti, postaviti šotor in v njem živeti.. .(Foto: Lojzek Retelj) 18 DOLENJSKI UST Sl. 7 (U42I - 17. lehtuatja 1972 RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Krško razpisuje na podlagi 10., 11., 12. in 13. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42/66 in št. 20/71) in določb odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 5/68) javni natečaj za oddajo delno urejenih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Brestanici — stanovanjsko naselje >*^Dorc'«, k. o. Rajhenburg: — pare. št. 371/3 in pare. št. 574'8 v skupni velikosti 57 i m* — pare. št. 379/12 v velikosti 580 m^' — pare. št. 389/7 in pare št. 394/5, v skupni velikosti 638 m* — pare. št. 394/6 v velikosti 664 m- — pare. št. 394/7 v velikosti 669 m- — pare št. 399/2 v velikosti 647 m* in — pare. št.399 3 v velikosti 645 m- # v BRESTANICI — stanovanjsko naselje »Gorica-«, k. o. Stolovnik: — pare. št. 209/3 v velikosti 676 m* in — pare. št 209/4 v velikosti 621 m* # v VELIKI VASI v k. o.-Senuše: — pare. št. 2122/40 Izklicna cena za stavbna zemljišča v k. o. Rajhenburg in v k. o. Stolovnik znaša 14.— din za 1 m=*, za stavbno zemljišče v k. o. Senuše pa 6.— din za 1 m*. Poleg odškodnine se plačajo tudi stroški za pripravo in opremo zemljišča. Ti stroški so razvidni iz natečajne dokumentacije, ki je na vpogled pri oddelku za gospodarstvo in finance ObS Krško. Javni natečaj bo v ponedeljek, 6. marca 1972, in sicor v k. o. Rajhenburg ob 8. uri na zemljiškem kompleksu, ki ga tvorijo stavbna zemljišča iz tega natečaja, ob 9. uri v k. o. Stolovnik na pare. št. 209'3 in ob 11. uri v k. o. Senuše na pare. št. 2122^40. Ponudbe je treba dostaviti do 3. 3. 1972 na naslov Občinska skupščina Krško, oddelek za gospodarstvo in finance, z označbo »Javni natečaj«. Vse informacije, kakor tudi natečajno dokumentacijo lahko dobijo interesenti na oddelku za gospodarstvo in finance ObS Krško, podroben razpis pa bo objavljen tudi pri vseh krajevnih uradih občine Krško. Številka; 1-464-2/72 Datum; 8. 2. 1972 OBČINSKA SKUPŠČINA KRSKO oddelek za gospodarstvo in finance »TRANSPORT«, Krško objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE - FAKTURISTKE Poleg splošnih pogojev za to delovno mesto se zahteva srednja administrativna šola. Prednost imajo kandidatke s prakso in obvladanjem stenografije. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Objava velja do zasedbe. Prijave pošljite na upravo podjetja »Transport«, Krško. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA, Novo mesto NOVOMESTI vabi k sodelovanju večje Število novih sodelavcev. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja naslednja prosta delovna mesta-; 1. dva referenta za strojno knjiženje s srednjo šolsko izobrazbo in dvema letoma prakse. Piednost Imajo kandidati z opravljenim izpitom za strojno knjiženje na knjigovodskem stroju ASCOTA. 2. več referentov s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse. Poskusna, doba traja dva meseca. Prijave je treba poslati v roku 15 dni od objave Komisiji za delovna razmerja pri Dolenjski banki In hranilnici Novo mesto. / m pridružite se varčevalcem # zbiramo hranilne vloge in jih obrestujemo od 7,5 do 10 odst. # vodimo žiro račune in devizne račune občonov # opravljamo devizno-volutne posle, odkup in prodajo valut # dajemo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospe* ševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja # odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite # opravljamo vse druge bančne posle. Zaupajte nam svoje denarne zadeve! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Vsak varčevalec, ki ima pri svoji banki vloženih vsaj 500 din, je nezgodno zaverovan. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO S poslovnimi enotami v KRŠKEM, METLIKI, NOVEM MESTU in TREBNJEM SLOVENIJALfS-STILLES tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA OBJAVLJA prosta delovna mesta za; 1. LESNOINDUSTRIJSKEGA TEHNIKA za delo v tehničnem sektorju 2. EKONOMSKEGA TEHNIKA za delo v računovodskem sektorju 3. KURJAČA POGOJI: pod 1. najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja tehnologije serijske proizvodnje pohištva. Stanovanje je na razpolago pod 2. najmanj 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu ali administraciji pod 3. najrtianj 3 leta delovnih Izkušenj pri delu na visokotlačnih kotlih Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov podjetja v 15 dneh po objavi. PRIVOŠČITE Sl TO 2AD0V0USTV0! ii/ed ^ Otroški dodatek v novem znesku se izplačuje takoj Skupščina SR Slovenije je na*sejah pristojnih zborov dne 10. 2. in 11. 2. 1972 sprejela zakon o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972. Po tem z^onu znaša osnovni otroški dodatek za enega otroka 85 din in za vsakega naslednjega otroka po 115 din mesečno ter vigi otroSci dodatek za enega otroka 140 din in za vsakega naslednjega otroka po 180 din mesečno, kar je odvisno od celotnega dohodka gospodinjstva v letu 1971. Komunalni zavodi za socialno zavarovanje bodo opravili preizkus upravičenosti do otroškega dodatka sedanjih prejemnikov otroškega dodatka na podlagi njihovih zahtevkov in predloženih dokazil („Iqava“ za leto 1972), kijih morajo prejemniki predložiti do 20. 3. 1972. Ne glede, na rok za predložitev izjave pa bodo izplačevalci otroškega dodatka, to so: delovne organizacije, komunalni zavodi za socialno zava-roanje in komunalni zavodi za zaposlovanje, za upokojence pa služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, takoj izplačali sedanjim prejemnikom otroškega dodatka ustrezno razliko v znesku po prejšnjem in sedanjem zakonu začasod 1. 1. 1972do31.3.1972. Razliko do novega vitega zneska bodo izplačali tistim prejemnikom, ki jim je bila v letu 1971 priznana pravica do izrednega otroškega dodatka, vsem ostalim prejemnikom pa bodo izplačali ustreznorazliko do novega osnovnega zneska. Za čas od 1. 4. 1972 dalje se bodo izplačevali novi zneski otroškega dodatka po istem kriteriju, kbt je bila izplačana razlika do 31. 3. 1972 ob pogoju, daje prejemnik otroškega dodatka v roku do 20. 3. 1972 predložil ,,Izjavo“. Podatek o pravočasni vložitvi „Igave“ bodo izplačevalcem otroškega dodatka sporočili komunalni zavodi. Izplačevalci otroškega dodatka naj upravičencem čimprej izplačajo otroški dodatek po novem zakonu. REPUBLIŠKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA metalka UiJBUANA, Dalmatinova ulica 2 RAZPISUJE prosta delovna mesta v prodajalni METLIKA Cesta bratstvo in enotnosti 78 - ODDELKOVODJA (eno delovno mesto) - PRODAJALEC (eno delovno mesto) POGOJI; — za oddelkovodjo; visokokvalificirani trgovski delavec z najmanj triletno prakso ali kvalificirani prodajalec tehnično železnlnarske stroke z najmanj triletno prakso — za prodajalca; kvalificirani prodajalec tehnično železnlnarske stroke Ponudbe Izvolite poslati kadrovskemu oddelku METALKE. Ljubljana, Dalmatinova ul. 2, najkasneje do 29. februarja 1972. cvetlicami GROSUPLJE inlREBNJE vam nudita: — rezano cvetje in lončnice — cvetlična semena in gomolje — vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cvetja — razni pripadajoči pribor Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov. Za obisk, naročila in nakup se priporočamo! INVALIDSKE DELAVNICE Brestanica razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo poltovornega avtomobila ZASTAVA FIAT 615, v voznem stanju Licitacija bo v ponedeljek, 21. februarja, v prostorih podjetja v Brestanici. Za družbeni sektor bo licitacija od 8. do 9. ure, od 9. ure dalje pa za zasebni sektor. Podrobne informacije dobite po tel. št. (068)71-126. Št. 7 (1142) - 17. februarja 1972 DOLENJSKI LIST 19 TEDENS/k... Petek, 18. fcbruaija - Draga Sobota, 19. februaija - Miro Nedelja, 20. februarja - Leon FbnedeHek, 21. februaija - Irena Torek, 22. februaija — Marjeta Sreda, 23. februaija - Marta Četrtek, 24. febriiaija - Matija BREŽICE: 18. in 19. februaija amer. barv. film „Bili Kki“; 20. in 21. februaija amer. barv. fibn ,JPobij vse in vrni se sam“; 22. in 23. februaija amer. barvni fihn „Kako se rešuje zakonska zveza“. BRESTANICA; 19. in 20. februarja franc, fibn ,33rčica po morju pbva“. ČRNOMELJ: 18. februaija amer. fihn „Tarzan zmaguje20. februarja amer. barvni fihn ,4*i5tole 7 veličastnih"; 23. februaija amer. barv. fibn ,^stobran“. SLUŽBO DOBI STAREJŠO GOSPO ali upokojenko iščem za varstvo dveh otrok. Hrana in stanovanje preskrbljena, plača dobra. M^jda Lah, Klanec 13, Komenda. VAJENCA s končano osemletko za cvetličarsko-vrtnarsko stroko sprejmem. Hrana in stanovanje v luSi brezplačno. Niko Pavlin, JanSeva 18, Ijubljana. TAKOJ ZAPOSLIVA (ali po dogovoru) polkvalificirano au kvalificirano kuharico za manjšo gostilno. Plača dobra. Hrana in stanovanje zagotovljena. Ostalo po dogovoru. Javite se na naslov: Černivec, Titov trg 18, Kranj. TAKOJ SPREJMEM krojaškega vajenca in pomočnika. Stanovanje pre^bljeno, hrana po dogjo-voru. „MoŠco in žensko kroja-itvo**, Ljubljana, E)olenjska c. 68. TAKOJ ZAPOSUM zidaije, pri-BČene zidarje ter delavce. Možna priučitev. Stanovanje samsko, plača dolva, ostalo po dogovoru. Alojz Škrajnar, Topniška 28, Izbijana. DRIJ2INA (4 osebe) išče gospo< dii^jsko pomočnico. Na mesec 45.000 lir ali 90.000 S-din. Svoj točni naslov in podatke o starosti TO{^te na na^ov: Dott. Šesto Rubino, Via Del Crocifisso 2, LUCTA 55100, Italia. FANTA IN DEKLE za pomoč pri vrtnarskem delu sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Adamičeva 28, Novo mesto. MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem takoj. Plačam dobro. Mizarstvo Jože Bobič, Gotna vas 7, Novo mesto. TAKOJ ZAPOSLIM dva pridna fanta na stroju za predelavo ba-ke'ita. Stanovanje zagotovtieno. Janez Zaletel, Stanežiče 22, ljub* Ijana-Sentvid. STANOVANJA MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo v Kočevju za nedoločen čas. Ostalo po dogovoru. Interesenti naj se tavajo na naslov: Metod Piftur, Seškova 32, Kočevjp ISCEM sostanovalko v opremljcM sobo. Naslov v upravi lista (274/72). ZAKONSKI PAR brez otrok išče sobo in kuhinjo ali sobo s kopalni» v Novem mestu - center, Mesine i^jive ali Bršlin. Anton Umek, Mestne njive, blok 11, Novo mesto. ODDAMO enosobno stanovanje v Vavti vasi. Pogoj predplačilo 10.000 din. Vprašate pri Vinku Rieku, Vavta vas 42, Straža. Motorna vozila PRODAM osebni avto AMI 8, letnik 1971. Ogled vsak dan popoldne pri Bdetu, 2abja vas 16, Novo mesto. PRODAM tovorni avto „Mercedes” 312, kipet, letnik 1953, prevoženih 8.000 km po generalni, cena ugodna. Naslov v upravi Usta (152/72). PRODAM PRODAM dvobrazdni obračalni traktorski phjg. Franc Toni, Mavčiče 55, iGnnj. PRODAM 2 nova polkavča z mizo, eno samsko sobo in drugo različno pohištvo. Dr. Anton Hu-dopisk, Brežice. KOSTANJEVICA: 20. februaija franc, barvni fibn ,JNezvesta žena“. KRSKO: 19. in 20. febriiaija itaL barvni fibn „Žene vladajo"; 23. februaija amer. barv. fibn „Na obali reke“. METLIKA: Od 18. do 20. februarja ital.-^anski barv. fihn , J>ol-gi dnevi maščevanja". Od 18. do 20. februaija angleški fihn „Noč nad mestom"; 23. in 24. februarja amer. barvni fibn ,iŽenska z dna moija". MIRNA: 19. in 20. februaija franc. barv. film „Cervantes". NOVO MESTO: Od 18. do 21. februaija ameriški barvni fihn „Samson in Dalila"; 23. in 24. februaija amer. barv. fibn ,J.jubil sem hipi dekle". Od 25. do 27. februarja ital. barv. film „Pustolovščine Alibabe". Od 25. do 27. februaija itaL barvni film „Tovarišija Petra Grče". — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: od 18. do 22. februaija amer. barvni , fibn , J)jango strelja prvi". SEVNICA: 19. in 20. februaija amer. fihn „Sin revolveraša". TREBNJE: 19. in 20. februaiia ameriški barvni svetovni fibn ,J)ok-tor Živago"; 23. februaija nemški barvni krnnm^ fibn ,J)o]gi prsti". OS PRODAM PAPIGI skobčevki - par, lahko tudi s kletko. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Herma Vukoslavović, Novo mesto. Jerebova 8 a. PRODAM tri kobUe (starost 12 in 4 leta ter 19 mesecev) in puhalnik za seno. Janez Brulc, Vrhovo 10, Mirna peč. PRODAM skor^ novo navadno harmmiko po ugodni ceni. Drago Tratnik, Irca vas 42, Novo mesto. PRODAM 60-Utrski kotel za žganjekuho, nov. Vprašate pri Stanku Žagaiju, Strai^ji vrh, Črnomelj, v nedeljo, 20. februarja. UGODNO PRODAM rabljeno spalnico. O^ed v popoldanskem času. Ljubljana, Flujska 12, Pečlin,teL 311-602. PRODAM PLEMENSKO KOBILO! Anton Žura, Mačkovec 5, Otočec ob Krki. \ PRODAM ves material za napeljavo kuhinje, kopalnice, stranišča z novim 140-litrskim enofaznim hidroforom. Ivan Marolt, Dolenjci 18, Gradac v Beli krtini. PRODAM dobro ohranjen 80-Iitrski hladilnik. Trdinova cesta 21, Novo mesto. PRODAM vzidljiv štedilnik - desni. Bajc, Ravno, Raka. PRODAM skong novo mlatilnico z dvema čistiloma in betonsko železo - profil 8 in 9 mm. Stane Kosec, CeŠča vas 22, Novo mesto. PRODAM žrebčka, starega 2 leti, ali zamenjam za plemensko kravo. Franc Bartejj, Jablan 37, Mirna DCĆ UGODNO PRODAM dobro ohranjen kavč z razte^ivo blazino in dvema predaloma.' Naslov v upravi lista. PRODAM prašiča — 150 kg. Naslov vupravi lista (291/72). AM električni štedilnik na 4 Rlošče. Franc KraU, Lobetova 24, lovo mesto. ' v up: PROD; KUPIM visečo tehtnico (na štango). Jože Kic, Škocjan 19. D n PRODAM VINOGRAD na Bočju, možen dostop z avtomobilom. Ogled vsako soboto in nedeljo pri Heleni Juriča, Sajevce 8 pri Kostanjevici. PRODAM VINOGRAD v začetku Gradovca, primeren tudi za vikend. Lep razgled. Ogled ob nedeljah. Avgust Škufca, Mačkovec 17, Dvor. PRODAM HISO v centru Novega mesta. Spodnji prostori primerni za obrt. Naslov v upravi lista (304/72). NAJBOUStftlU PONUDNIKU prodam visokopritlično hišo; po4eg stanovanja prostori za obrt ali lokal, gospodarsko poslopje, ob cesti 1,50 ha zem||je; voda, etek-trika v hiši, 2 minuti do železniške postiuCf 6 km do Novega mesta. Za zdomce ugodno. Naslov v upravi lista (277/72). PRODAM hišico, primerno za vikend, v Trepči vasi. Elektrika in vodnjak. Vraašati v Sadinji vasi 15. RAZNO POZIVAM TOVARIŠE, ki so 6. februarja 1972 ponoči vdrli v hišo na Vrtači 12 in priSli z avtom NM 94-09, da najkasneje do 29. februaija 1972 poravnajo škodo .v Franc Derganc, Semič 3. V PETEK, 11. februaija, mi je nekdo pomotoma zamenjal črno aktovko na avtobusu Novo me-sto-Kočevje. Prosim, da mi jo vrne m pride po svojo na avtobusno postajo v Novem mestu od 7. ure do 13.30. Sprevodnik Slavko Sčurk. PRI BLOKIH na Zagrebški cesti v Novem mestu je bU 13. februaija letos ukraden čmo-rjav lovski pes „Tarzan". Prosim, da ga takoj vrnete. Prosim tovariše lovce, če kaj vedo, da obveste LD ali pa postajo milice. Podpolkovnik Stanko Goljuf. UPOKOJENEC, skromen, pošten, trezen, išče mesta za vso oskrbo, eventualno za skupno gospodinjstvo. Ponudbe ^d „Osamljeni". IZGUBIL se je lovski pes istryanec, belo-rjave barve, sredi čela ima ijavo piko. Kdor bi o njem kaj vedel, naj javi Lovski družini. Brusnice 18. V ČETRTEK, 10. FEBRUARJA zvečer sem od naselja Nad mlini do Ulice Mirana Jarca izgubila kuno zlatico — svetlo ijave barve. Poštenega najditelja prosim, dajo proti nagradi vrne na upravo lista (285/72). ODDAM v najem gostinski lokal na ?rometni točki v okolici Krškega, onudbe pod Sfro „Ugodna cena". POROCNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v LjubUani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! EiMDlia Ljubemu možu Francu Zagorcu iz Sielmingena v Nemčiji iskreno čestitajo k njegovemu rojstnemu dnevu žena Tončka in vsi, ki ga imigo radi. Dragima Leopoldu in Ivanki Pavčkovima iz Podgore za 24-let-nico poroke žeUjo vse najboljše sinova Polde in Branko ter hčerke Jana, Jožica, Marica, Anica in Marjetka. iPoe\/ESTnXI IZDELUJEM aluminijasta vhodna vrata in okna, verande, izložbe, zapiram balkone in delam vse vrste balkonskih ogr^U in okenskih mrež. Se priporočam! Jože Hrovat, Domžale, lurakovska 25. SCETKE za LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, TržaSca 52. — Izdelujem tui ščetke za čiščeiye radiatomv — nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje ^oddajo toplote. OBVESTILO! Enodnevne piščance treh vrst: ijave, črne in bele težke, lahko dobite od 12. februaija dalje po ceni 24>0 din. Dobili se bodo vsak petek popoldne in v soboto od 7. do 15. ure. Od 50 kosov naprej pošiljamo tudi po železnici. Naročila sprejemamo na naslov: Avgust Mazi, Borovnica 261 - telefon: 74-628. & Ob boleči izgubi našega naj dražjega brata in strica FRANCETA GLAVANA iz Dobrniča sem preživela težke dneve, ker zaradi bolezni nisem mogla domov. Zato se toliko bolj zahvaljujem v^m, ki ste pokojnika spremili na i\jegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Iskrena hvala Zvezi borcev in pošti Trebiye ter Dobrnič, hvala tudi tovarišu Pleskoviču in godbi iz Trebnjega. Žalujoča sestra Olga z družino -iz Zahodne Nemčije Ob boleči izgubi našega očeta, strica, deda IGNACA KEBRA iz Gomile pri Šentjanžu na Dolenjskem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrazili so-ža^e. Zahvala vaščanom za nesebično pomoč. Posebna zahvala OK ZK Sevnica, družbeno-političnim organizadjam m društvom iz Šentjanža in Krmelja za organizacijo pogreba, radeći godbi za žalostin-kc, kakor tudi govornikom za izrečene poslovilne besede. Žalujoči: sinovi Ignac, Janez, Stanko, hčerke Marija, Fani, Silva z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALE Ob bridki ui nenadomestljivi izgubi naše ljube mame in stare mame ROZAUJE RANGUS iz Dol. Vrhpolja pri Šentjerneju se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ISKRI-Sentjernej in Zavodu za avtomatizacijo iz Uubljane za darovane vence, ZB Sen^ernej, tov. Alojzu Škrbcu za ganljivi govor in gospodu župniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili v tako lepem številu ter sočustvovali z nami. Žalujoči; sinovi Tone, Jože, Vincenc, Franc, Ignac z družinami, hčerki Zalka in Mimi z družinama, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo Ob tragični, nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica JANEZA OBERSTARJA šofeija iz Grčaric se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh najtei^ih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami ali nam kako drugače pomagali. Posebna zahvala vodstvu in kolektivu podjetja AVTO JCočevje, ZSAM Kočevje, družbeno^litičnim organizacijam iz Ribnice in Grčaric ter gasilskim organizacijam za darovane vence in pomoč pri organizaciji pogreba, godbi iz Kočevja in pevcem iz Dolenje vasi. Iskrena zahvala tudi vsem govornikom za tople poslovilne besede pred domačo hišo in ob grobu, vsem vaščanom in drugim, ki so pokojnika v tako velikem šte^u pospremili na njegovi zadi\ji poti. Žalujoči: žena Marija, otroka Irena in Stojan, brat in sestre in drugo sroodstvo Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče JULIJANE ŽELEZNIK, roj. ANDROJNA Vrh pri Boštanju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali pokojnici vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali v času iyene bolezni, predvsem Možicevim in Hrovatovim. Hvala Elektru KrSko -enoti Sevnica, Lisci - Sevnica, pošti Globoko, kolektivu rudnika Globoko za vence m cvetje in za številno udeležbo. Posebna zahvala Jožefi Marolt, Rozki Lisec ter Mariji Lesar, ki so nam pomagale v ns^te^'i uri. Hvala duhovnikom, posebno gospodu kaplanu za poslovilne besede in obred. Se enkrat hvala vsem! Žalujoči: mož Franc, hčerki Zofi z družino, Milka z družino, Mimi, sinova Jože z družino, Niko z dužino, sestre in brat {er drugo sorodstvo ZAHVALE Ob boleči izgubi našega skrbnega moža in ata JANEZA VRBOVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno smo dolžni zahvalo dr. Rupniku in zdravstvenemu osebju v Kočevju za požrtvovalno zdravljenje, tov. Oberču za nesebično pomoč v prvih trenutkih žalosti, sorodnikom in duhovniku za poslednje spremstvo, dobrim sosedom in govornikom za občutene poslovilne besede. N^jlepša hvala vsem, ki ste počastili pokojnikov spomin. Kočevje, januarja 1972 Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Janez, Franc in Rudi z družinami Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JAINEZ HROVAT. Reber 28, Žužemberk Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebna hvala GD Reber, CP Novo ^mesto, TVP Novoles-Straža, sodelavkam zabojame, družini Kramar-šič iz Dol. Straže za podaijene vence in gospodu župniku za spremstvo in poslovilne besede ob odprtem aobu. Iskrena hvala tudi tovarni Iskri-Žužemberk za podarjeni denar in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Katarina, hčerka Tinca z družino, Štefka z možem, Marija, Ivanka, sinovi Jože, Valdi, Stefan, brat Lojze z družino in drugo sorodstvo 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! I I J S Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Marija Sivak, Dra^ Brezovar, člana Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Anton Zupančič, Valant Filipovič, Alojz Bobnar, Franc Bradač, Anton Fink, Franc Murn, Cveto Cebron, Franc Repar, Ivan ■ Turk, Franc Markovič, Jože Murn, Rudolf Struna, Rajko Kumelj, Jože Šmalc, Franc Murn, iože Berus, Jože Murn, Jože Avguštin, Miha Fabjan, Branko Murn, Alojz Puhan, Božo Miklič, Ivan Fink, Miha Gorše, Ignac Koncilja, Anton Novina, Jože Nose, Amalija Gorše, Fejzo AJagič in Martin Furlan, člani Gozdnega obrata, Podtum; Olga Jakelj in Karel Lužar, člana Iskre, Novo mesto; Jože Rotar, član Goijancev, Straža; Marija Koračin, Martin Kozjan, Flojjan Šiška, Milan TeropšiČ, Slavka Mrkšič, Alojz Blažič, Anton Novak, Anica Šuštaršič, Ivan Močnik, Minka Perc, Majda Arko, Magda Zupančič, Jožefa Mišjak, Janez Počrvina in Janez Kactelic, člani Novoteksa, Novo mesto; Anton Radovan, Alojz Muhič, Ivan Bobič in Rudolf Žagar, člani IMV Novo mesto; Anton Pevec, član Iskre, Novo mesto; Jože Kralj, upokojenec iz Novega mesta; Rudi Stimfelj, kmet iz Šmarjeških Toplic; Vlado Drenovec, Martina Bračko, Sonja Vaš in Aleksander Vaš, člani Pionirja, Novo mesto; Anton Rodič, kmet iz Sela; Albin Bobič, član pošte Šmarješke Toplice; Dragica Sodič, gospodinja iz Novega mesta. t - Draga, Pavla Lozar iz Gribelj -Igorja, Olga Žonta iz Šentruperta -2 dečka, Ljudmila Smeljic iz Gornjih Ponikev - Jožico, Ruža Stam-feU iz Ločne ^ Alena, Jožefa Vukšinič iz Bere če vasi - Darinko, Rozalija Hajsinger in Oštrca — Blaža, Rozalija Krhin iz Mirne - Blaža, Darinka Filipčič iz Črnomlja - deklico, Jožica Pavlin iz Krškega -Gregorja, Gabrijela Eržen iz Velike Strmice — dečka, Slavica Mikec z Rateža — deklico, Olga Kuhar iz Črnomlja — deklico in dečka, Francka Juršič z Dolža - dečka, Jožefa Brus iz Sevnice — dečka, Angela Miketič iz Malega sela — dečka in Julka Pezdirc iz Dobrave — dečka. - Čestitamo! Pretekli teden šo v brežiSki po-rodnišnici rodile: Anica Belak iz Samobora - Mijo; Mira Kovačič iz Pišec - deklico; Bariča Bašič iz Ko-ritna — Jožeta; Božena Šepetave iz Dobove — Dejana; Marija Junter iz Boštanja - Mojco; Terezija Merlin iz Vel. Podloga - Alojza; Terezija Planinc iz Ptesja - Damjana; Alojzija Pavlin iz Globokega - dečka; Kristina Šetinc iz Sentlenarta - Valentina; Sonja Stopar iz Krške vasi -Ale&; Milena Zorič iz Sutne — Melito. - Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli, teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Mara Ribar je dobila poškodbe po ^vi, ko jo je povozil vhik; Franc Sutar si je pri smučanju zlomil desno nogo; Ana Blatnik je padla na dvorišču in si poškodovala glavo; M^ja Bon je padla na cesti in si poškodovala desno roko; Vida Brili je padla na poti in si poškodovala desno koleno; Franc Mlakarje padel v sobi in si poškodoval levo roko. Ul^LI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Mirjana Varlec, stara 6 mesecev, iz Kraljevca na Sutli; Marija Blažinčič, gospodinja iz Stare vasi, 70 let; Miško Jakovina, kmet iz Laduča, 68 let. IZ NOVOMEŠKE®*) PORODMiSNiCEt««^; Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Gabrijel iz Starega trga - Ivana, Fanika Gorše iz Šentjerneja — Marka, Edita Malik iz Ljubljane — Barbaro, Darinka Ribič iz Metlike — Martino, Rezka Tiefaik iz Dragonilje vasi - Roberta, Nada Mi^ak iz Regerče vasi -Mi^o, Tončka Bele iz Stranske vasi - Bojana, Marija Lekan iz Irče vasi - Ignaca, Jožica Janežič iz Puščave - Damjana, Draga Suljada iz Zaloke RADIO SEVNICA NEDELJA, 20. FEBRUARJA; 10.30 — Reklame in oglasi —-Pta-vilna prehrana zdravega In bolnega človeka — Po domače z ansamblom Maksa Kumra - Kmetijski nasveti -Nekaj minut za pop glasbo - Kakšni so konjički našm občanov - Za vsakogar nekaj - KOPITARNA (težave in per^ktive ndstarejšega sevni-ške^ podjetja) - 12.30 Naši poslušalci ^titajo in pozdrav^ajo I. del 13.30 Zaključek odd^e. SREDA, 23. FEBRUARJA: 16.00 Občinske novice in lokabia poročila — Reklame in oglasi — Po domače - Občan in paragraf - Parada starih hitov - Mi mladi, kak^i smo, kaj hočmo, kaj moramo in kam moremo (mlaidinska oddiga) -20 minut za pop glasbo - 18.00 Zaključek oddaje REJCI PERUTNINE! Obvefičamo vas, da lahko dobite vsak torek In sredo od 6. do 12. ure v vaUlnld v Naklem pri Kranju ENODNEVNE PlSCANCB LEOHOREN TEB RJAVE IN CRNE PASME. Lahko dobite tudi same Jarfike, za katere JamClmo 95% zanesljivost spola. Pi> Sčance podamo tudi po ieleznlcl. Prednaročila sprejemamo na naslov: Valilnica Naklo ali pa na telefon It. 064-7Z-52C. KZ NAKLO KrojaSko podjetje Trebnje sprejme VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH DEUVCEV Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. DOLENJSKI UST USTANOVITELJI: obCinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, inž. Janez GaCnik, Janez Gartnar (predsednik sveU), Tone GoAnlk, Jože Jeke, Franc Ly>ajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Prane Stai-dohar in Ivan ZiviC. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoAnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan. Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan MoAkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna M,50 dinarja, plačljiva viuiprej — ‘ Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 8 amerliklh dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: S21-B20-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem viSlne v enem stolpcu (45mm ozir. lo clcer(y) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na prvi, srednji in zadnji Htranl lista; 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 6in vsaka nadaljnja beseda I din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od «. I. 1971. — Za oglase odao-vnrja Mirko Vesel. ou*o TEKOČI RACUN pri podružnici SD^K v Nov«m mestu- 521-8-9 ~ NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVEi 68001 Noosameznih krajev s podatki; o nastanku in razvoju, o glavnih značilnostih reliefa klime, vodovja, vegetacije, kratek vsebinski pregled naselitve, gibanje prebivalstva v zadnjih sto letih, pregled celotnega gospodarstva po panogah, prometne zveze, turizem, kulturne ustanove, šole, spomeniki, pomembni domačini posameznega kraja. Pri snovanju DRUGE KNJIGE KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE je sodelovalo 39 avtorjev. Knjigo Je s sodelovanjem Franceta Planine in Živka Šifrerja pripravil in uredil ROMAN SAVNIK. Besedilu v oporo so knjigi priloženi pregledni zemljevidi občin v merilu 1:100.000 in večbarvni načrt mesta Ljubljane po najnovejših podatkih. DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ima 705 strani velikega formata (21 x 29 cm) na brezlesnem papirju in je vezana v polusnje. Cena; 290 din. RADIO LJUBLJANA DAN: poročila ob 5.00, 8.00, 10.00, 11.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob /1 “Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00 PETEK, 18. februaija: 8.10 Glas-oena matineja - 9.35 Od melodije 11 rm ~ 10.20 Pri vas doma --UO Poročila - Turistični napotki za nase goste iz tujine - 12.30 Kme-iijski nasveti - Franko Tušek: Raba m oskrba vrtnic - 12.40 Z doma-cmi godci in ansambli - 13.30 Pri-•• • - 14.35 Naši po-K pozdravljajo - vi-,. intermezzo - 16.00 ~ 17.10 Človek in zdrav-r 18-15 „Signali“ - 19.00 Lahko °^oci! - 19.15 Minute s Sti-~ 20.00 Slovenski zbo-dnK ^ evropskimi so- •■Tops-pSpslS"-kih V-?, ° morju in pomoršča- dornlčm z,logov februaija: 8.10 Jj^i^bena matmeja - 9.35 S Pihal- inRTV Ljubljana -čSa S - 11.00 Poro- Bo'^220 Glasbeni inter- Popoid ~ »Vrtiljak" - 17.10 18.15 simfonični koncert - Uiio „ torek na svidenje! - 19.00 * ansJmKi ’ - 19-15 Minute Kumra - 20.00 - 22.15 Iz no. Čica sldadate^a Janeza Mati- 8.10 Glas- 5>oy _ ~ 9-25 Melod^e iz fil- Poioifl„ ^-20 Pri vas doma - 11.00 »Air* ~ Turistični napotki za *i tujine - 12.36 KmeUi- Kiiji«, ~ 1*^- Mat^a Kovačič: 12 dn 1*0 goroodamo Ptipo^zV .Od vasi do vasi - 13.30 vam... _ 14.10 Za-?uWi pon pojo - 14.30 Naši po-15.3 O n in pozdravljajo - ..VrtUiiv?*eni intermezzo - 16.00 Jlori lo r. 17-10 Jezikovni pogo-®*tivalnu ,/fopevke s slovenskih ci! ^ 19.00 Lahko noč, otro- ^•15 Glasbene tazlednice - 20.00 Iz del Richarda Wagnerja -22.15 S festivalov jazza Četrtek, 24. febraarja: 8.10 Operna matineja - 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Franc Praprotnik: Kako naj povečamo pridelke krme na travinju -12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.40 ,JEnaj-sta šola“ - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Cenetom Vipotnikom - 22.15 Med evropsko avantgardo TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 20. FEBRUARJA 9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.40 Po domače z ansamblom Borisa Terglava (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Boj za obstanek (Lj) - 11.50 Sola smučanja - 7. oddaja (Lj) - 11.55 Mestece Peyton (Lj) - 12.45 TV kažipot (Lj) - 13.40 Studio C - zabavno glasbena oddaja TV Zagreb (Lj) - 14.25 Obisk v nedeljo (Lj) - 14.45 Nekaj veselih in domačih (Lj) - 15.10 Za konec tedna (Lj) - 15.40 Hokej Medveščak : Kranjska gora (Zg) - 16.30 Košarka Jugo-plastika : Crvena zvezda (do 18.00) (Zg) - 18.15 Sest žena Henrika VIII. - barvni čelov, film (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Komedija za konec tedna - Kerndl: Srečal sem dekle - oddaja TV Ljubljana (Zg) — 21.25 Zabavno glasbena oddaja (Zg) - 21.40 Športni pregled (JRT — 22.10 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 21. FEBRUARJA 9.05 Odprta univerza (Bgd) 9.35 TV v šoli ene šole - 17.20 do 18.00 Med 12 melodijami smo izbirali najboljšo za festival Eviovizije 72 - gh^ena oddaja NEDELJA, 20. FEBRUARJA: 10.30 Domače zanimivosti — Naše naloge po 2. konferenci ZKJ - ob razpravi komunistov v Brežicah — Za naše kmetovalce; dr. Anton Hu-dopisk - Organizacija in dolžnosti veterinarske službe - Nedeljska reportaža z letošnjih pustnih norčij — Založba opozarja, da ima še zmeraj na zalogi PRVO KNJIGO KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ki je zajela nadrobne opise naslednjitt občin: Ajdovščina — Cerknica — Idrija — Ilirska Bistrica — Izola — Jesenice — Koper — Kranj — Logatec — Nova Gorica — Piran — Postojna — Radovljica — Sežana Škofja Loka — Tolmin — Tržič —Vrhnika. PRVA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE Ima 487 strani. Cena: 120 din. Knjigi dobite v vseh knjigarnah In pri zastopnikih založbe. S priloženo naročilnico ju lahko naročite pri upravi na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigi — KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE II. — KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE I. Znesek ................. din bom poravnal — takoj — v ....... mesečnih obrokih po 40 din Knjige mi pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Neustrezrio, prosimo, pr^rtajte!) Kraj in datum: Podpis naročnika: < Z nirski šahovski tiunir „Na slepo “ bodo v kratkem organizirali v Kočevju. To bo tak turnir, da bodo pionirji igrali šah brez šahovskih desk in figur, se pravi: na slq>o. Organizatoija tega turnirja učitelja Iveta Staniča smo vprašali, če je bil doslej sploh že kje organiziran poddben turnir. Povedal je: — Po mojem bo to prvi tak turnir pri nas doma in vetjetno tudi v svetu. Vsaj jaz še nisem slišal ali bral, da bi kje izvedli kaj takega. Seveda pa sem že slišal za simultanke na slepo in dvoboje na slepo. Na turnirju bo nastopilo najmanj 8 pionirjev, lahko pa tudi več. Na vaje za turnir prihaja 12 pionujev-šahistov, vendar jih doslej le 8 dobro obvlada igranje na slepo. Upajo, da se bo takega igranja do začetka turnirja navadilo še nekaj pionirjev. Kot smo že omenili, bodo na turnirju nastopili le pionirji-šahisti, vendar različnih kategorij. Ce bo mogoče, so na turnir pripravljeni sprejeti tudi kakšnega starejšega šahista, •vendar dvomijo, da bi kdo starejših na tem turnirju sploh hotel nastopiti. J. P. Kljub mrzli noči mi je bilo toplo pri srcu. Končno je le dovolila, da pridem zvečer k njej. Čakala me je pri oknu in ni bilo težav. V postelji mi je obljubila, da me bo naslednje jutro predstavila mami in svojemu starejšemu bratu. Ni vedela, da se z bratom dobro poznava. Se preveč! Trikrat sva se že stepla in med nama je bfla še vedno izkopana bojna sekira. Upal sem, da se bo mi ral potolažiti, ko bo sezn njen z dejstvi. Končno sva v objemu zaspala. Zjutraj so me prebudili Slasovi pod oknom. Bili so tihi in skrivnostni. Ona je še spala, zato sem tem lažje vlekel na uho. „Takoj, ko pride ven, ga bomo zgrabili. Potem ga bo Francelj pošteno počil po butki.. „Ne,“ se je oglasil drugi l^s. , jaz bi mu najprej zapri gobec, šele potem bi ga. Sicer pa, če nas bo vidd, ne bo hotel ven, notri ga pa ne moremo.** ,vJaz ga bom spravfl ven, ker se še najbolj poznava. Potem pa opravimo z njim. In to najhitreje! Če preveč drl, bo čula sei sosedje, potem pa ^i^i. „šnopsa“, četri pa se je igral z nožem. Komaj sem si oblekel hlače. Slišd sem, da je napad najboljša obramba, toda pr^tično tega še nisem pre- vil je živčni šok, toda kljub „zasliševanju** mu nisem povedal, kaj me je tako prizadelo. Še vedno sem jo ljubil. Čez dva tedna sva se slučajno srečala na ulici. Hotel diča. Vsi bi pri^ sem, p6> tem se jih pa ne reitt,** se je razgovoril njen brat. ^ »JKmt se tišine tiče, je nabolje, 4a Jaz opravim z njim. Bet nl/j^treben. Jaz bi kar takoj z nožem. Vi ga le zagrabite!** Četrti glas je bil najbolj ukazovalen. Kakšen sem bfl, ni l^ba pripovedovati. Kolena so le mi šibila in v lastno obrambo ne bi mogel čihniti niti besedk:e. Ko sem previdno pogledal skoz okno, sem jih videl vse štiri. Klobuke so imeli „auf biks**. Njen brat je drtal v rold liter ODBA Č^ei aam ob in čakal na prSikbiost. _ Odvr^ so čike, Se enkrat potegnili iz steklenice sUk^ ^ave pre^c^o. ^lii^! OdDif' lem priiii^ nekaj K