riAk dan run woboi, aedaU in premikov. d frUj OMP* Saturdajs, 1 On* lista j« $6.00 PROSVETA — "'tiSMH1 ' . ' » ,J^r »"V* GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur». Am 1 Mr* a. liti chicago, ill., Četrtek, i. avgusta (augirarr i), 1940 AocepUnca for maillng »t apt^ial r»U of po»u«a prorldad tor -ctlon 110», Act of Od. », ltlT, aathortMd on Juna 14, I>1>. Subacription $8.00 Yt*r!y dTKV.—NUMBKR 1S0 T'— panija se menda pridruži emčiii zaradi nove blokade Anglija je blokirala Španijo in Portugalsko, da prepreči prevoz bojnega materiala iz Amerike v Nemčijo in Italijo. Raztegnjena blokada zapre~ vsa pota na Sredozemsko morje in na kontinent preko okupirane Frap-cije. Velik udarec za nevtralce l^jon, 31. jul. — Angleška bo or je včeraj naznanila v zbor-£ je v obroč blokade pri-tudi Španijo in Portji-o, da s tem prepreči pre-ije bojnega materiala iz rilce preko Španije in Sre-kega morja v Nemčijo in V istem času je prišla iz pegi nevtralnega vira vest, blokada Španije prav go-porinila vlado Frankovih tov v vojno na strani Nem-Italije, kajti to bo naj-pretveza, da se Franko iti Gibraltarja. • i • ' ' * ^ ijasnilo Anglije se glasi, da panija in Portugalska prvih mesecev tega leta prejema-Amerike veliko več blaga ^a sami potrebujeta; dvo-torej ni, da je bilo to blago, ameriško olje, pošiljano od v Italijo in Nemčijo. Odkar je Hitler okupiral več ko po-eo Francije in si .podvrgel tu-Icupirani del francoske re-like, ni več treba pošiljaJti a kontrabanta iz Španije talijo, ker lahko prihaja v učijo naravnost čez Francijo. ntfija zdaj namerava s svo-bojnim brodovjem ustaviti »iiljatve blaga v Španijo in 'ortugalsko, dovolila pa bo toliko tovornine kolikor jima potrebno za domačo po-i. ed poročili v angleški zbor-je bilo namignjeno, da je leska vlada informirala vla-Sdruienih držav o tem svo-koraku že pred več dnevi, h Dal ton, minister efronomi-vojno, je tudi poročal, da tda ponudila Združenim dr-n trgovinsko kooperacijo z nom, da se najde trg za tanke ameriškega blaga. je rekel, da Anglija je t) premislila položaj nev-to držav, ki l>odo zelo udar-razte^nitvijo blokade tn Pokušala z njimi kooperira-jim olajfta udarec. k>kada Anglije zdaj velja za "vropo in nekatere kraje v mi Afriki. o mo- lj delaj mci v Ameriki ojainiti bodo morali P" registraciji »j tod kl niso državljani in ki " oziroma ne morejo biti, morali registrirati in pri r"-«nJU lK,do vprašani, kaj tukaj. 7. drugimi beseda- vprana,,,«, w (iče njjhovih r*»ti ;zvrn njihovega obi dHa. ki ho morda Združenim državam. so- li v * J*' ''lan kakšne subver- '^aniiacijp, 1k> moral po-' n" m značaj. organ iza-» J* bil in je fr najet od •»r/anizacije, bo moral »"'koliko prejema oziro- 1"» je dobival, dokler je /e J<4 w, v r :h V^kdo bo moral ■fl jo v Združe-»b v zadnjih petih le-' b'Klo morali navedke orKanizacije, h kar dajo. r",r*-ija ne priči* 27. sv-,ri 'rajala do 26. de-N t*m čae« mora biti ^ V,jan r*kTiatriran in BK/ri *>»ti odtk njegovih Dnevni letalski napadi sem in tja Hitler grize Anglijo, Anglija pa njega London, 31. ju e m š k i bombniki dnevno napadajo angleška pristanišča, angleški bombniki pa baze in važna sredi, šča v Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Danski. Pri včerajšnjih napadih je na obeh straneh padlo po nekaj letal, vrhutega so Angleži izgubili enega rušilca, ki je že devetindvajseti v tej vojni. (Neko švicarsko poročilo se glasi, da Hitler namerava "omehčati" Angleže z dnevnimi udarci iz zraka, dokler jim ne uniči vseh pristanišč in ladčij— če bodo med tem Angleži mirovali.) Nadaljujejo se tudi bombni napadi na Gibraltar. Te napade po španskih vesteh izvršujejo Italijani, ampak Angleži sumijo, da to delajo Nemci iz—španskih oporišč. Spopadi v zraku med Italijani in Angleži v Afriki in na Sredozemlju so tudi na dnevnem redu in dnevna poročila z obeh strani omenjajo "velike izgube/' Načrt vojaške službe odložen Rooteveltov predlog glede milice prednjači Wa»hington, D. C., 31. jul.— Senatni odsek za vojaške zadeve je danes skrčil starost regis-trirancev za obvezno vojaško Službo na 21 do SI let, kar pomeni, da se bo registriralo 12 milijonov namesto 42 milijonov moških. Washington, D. C., 31. jul. — Senatni odsek za vojaške zadeve je včeraj odložil predložitev načrta obvezne vojaške službe zbornici. Predlog predsednika Roosevelta, naj ga kongres pooblasti, da sme vpoklicati narodno gardo (državno milico) v aktivno službo za eno leto z namenom, da se dobro izvežba v orož r .. ju, je dobil prednont. Zdaj bodo •*"'nirton, I). C„ 81. jul. — najprej razpravljali o zadevi inozemei v Združenih drta-pVpoklicanja milice in senatni odsek za vojaške zadevo je že odobril predsednikov predlog. Načrt za obvezno vojaAk* slyžbo bodo najbrže revidirali Mnogim kongresnikom in sena torjem se ne dopade, da bi vlada klicala k registriranju moške od 18. do 64. le Ulj to je mnogo mili jobov mladeničev pod vojaško starostjo in postarnih mož nad to starostjo, katerih vsekakpr ne bo nikdar potrebovala To bi povzročilo veliko nepotrebnega razburjenja in stroškov z registracijo. Vsekakor bodo skrčili starostno iJobo vpoklkancev na obeh atraneh in določili r««gi*tra-djo moških od 21. do 45. leta kar je starost aktivne vojaAke službe. Avtna vojna zahteva nove žrtve 14,740 oseb ubitih v »eatih mesecih Chicago«^— V prvih šestih mesecih 1940 je bilo v avtnih nesrečah v Združenih državah u-bitih 1040 več oseb kakor pa v isti dobi lansko leto. Po sodbi National Safety Councila je za ta porast smrtnih nezgod na cestah odgovorna v veliki meri vojna »meda, drugi vzrok pa je večje potovanje z avti. V prvih Šestih mesecih letošnjega leta je bilo v uvtnih nesrečah ubitih 14,740 oseb ali 8 odstotkov več ko v isti dobi lani, ko je v avtni vojni izgubilo življenje 13,700 oseb. "Avtne nesreče so pričele naraščati skoraj istočasno z izbruhom vojne in so dosegle svoj višek meseca junija, ko je bila Francija poražena," pravi poročilo National Safety Councila. "Daai so glavni vzroki psiho-ogični in ne fizični, smo mi u-verjeni, da so vozne navade naroda reflektirane v nepazljivosti, skrbeh in konfuziji vrednot, ki' izvirajo iz vojne v E-vropi." V juniju se je zgodilo največ nesreč na deželi. V 422 mestih so se avtne nesreče zvišale le ca 8% na ubitih v primeri z lanskim junijem, na deželi pa so se zvišale za 22%. V Chicagu so bile ubjte.v tem času tri osebe več ko v prvem pol letu 1939 — 308 v primeri 306. V letošnjem juniju je bilo na čikaških cestah ubitih 46 oseb, v lanskem juniju pa 44. Kar se smrtnih avtnih nezgod tiče, je Chicago na 17. mestu v rubriki velemest z več ko 600,000 prebivalcev. prstov. Računajo, da bo prizadetih okrog 8,600,000 oseb •V dveh tednih bodo že na razpolago vzorčne listine (sample queationaries), kl jih bo lahko vaakdo prečital in preeodfl. kaj hote vlada vedeti od njega. —i- Jugoslavija zatrla framazon$ke lože Belgrad, 31. jul. — Jugoslovanska vlada je včeraj odredila, da mora prenehati vsako prostozidarsko gibanje po vsej državi. Vse prostozidarske lože so raz-puščene. Ta korak je bil storjen na pritisk fašistične Italije, katera smatra framazone za največje sovražnike fašizma. Domače vesti Potdrav i /-a pa da Chicago.—Drulini Johna Malovrha in Bokala iz Denverja, Colo., pozdravljata uredništvo Pro«vete. Clevelandahe novice Cleveland. — Dne 30. julija je v sanatoriju v Warrerusvillu umrla Rose Mirtel, roj. Merhar, stara 34 let in doma iz Pihaboja pri Sv. Križu pri Litiji na Dolenjskem. V Am+riki je bila 19 , če te ne morejo dobiti te ladje v svoja roke. Ameriška vlada poskuša posredovati v tem slučaju, da nt pride do kakšnega spopada v ameriških vodah; menda bodo v VVaahingtonu določili, če dostavljena letala na Martiniquu pripadajo Angliji ali Jih viame Amerike nazaj. Ca se zgodi, ds bo lokslns francoska oblast na otoku Martinlquu vztrajala, da v Ameriki nakuprtj«*na letala apa-^dajo Franciji in morajo oditi tja, tedaj pride nevarnost, da Angleži okupirajo ta otdk, kar bo v konfliktu a havanskim sporazum«™, ki določa, da nobena avrtfpsks poseščins v zapadnl hemisferi ne sme priti v posest druge evropske države. V tem slučaju — je rekel Wel-les — bo Panamerišks sveža takoj stopila v akcijo In vtela otok Martinique pod svojo kontrolo. Ilavana, Kuba, 81. jut. — De-legatje havanske konference Panameritke zveze, ki Ji bila sinoči zaključena, odhajajo danes domov. Državni tajnik Cordsll Hull je z delegacijo Združenih držav zapustil Havano takoj r*> konferenci. Hull se je pred odhodom zahvalil vladi Kube za gostoljubnost Jn dolegatom iz Južne ter Srednje Amerike za solidarnost, ki je iiomogla, da Je ameriška demokracija triumfi-rala na tem ztnirovanju. Naciji odkrili "pravo" Loreno Obsega velik del okupiranega ozemlja Berlin, 31. jul. — Da naciji niso nikdar v zagati, kadar je treba "zgodovinsko" pod preti ali upravičiti svoja roparska dejanja, so te ponovno pokazali. Tako so tudi zdaj odkrili "pravo" Alzacijo-l^orono, ki je mnogokrat večja kakor |w o-zemlje s tem imenom, katerega so Nemci vzeli Francozom leta 1871, Francozi pa Nemcem leta 1919, zdaj pa je zopet v nemških rokah. Kot piše general llugo VVII-helm von Abercron v Allgemei-ne Zeitung, "pravaM . Alzacija-Lorena obsega vso Belgijo, Lu-ksemburško, del llolandske in del severovzhodne Francije, ki je zdaj v nemških rokah. Ta nacijski general pravi, da "ime Alzacije-liOrene ni pravilno," ker uključuje le del "prave" liorene , , , Prvotna lorenska kraljevina je uključevula vse ozemlje med Keno, Himno, Meu-so in Scheldejem, kar uključuje vso Belgijo in Luksemburško, del Holandske na severu in del Francijo na jugu.' "Pod imenom liorene je danes znana planota, ki uključuje Metz, Nancy, Toul, Vertlun do luksemburške meja in Haara, skozi katerega vodijo vsr trans-portacijske in komunikacijske tile med srednjim Porenjem in Arisko dolino. ^Ta planota s svojimi vzhodno vodečitni dolinami In reksmf fe del gorovjs centralne Nsmčtje, ker se reki J*V ns leU». Truat je tako or Rumunija se zvija med dvema ognjema Pravi, da ne bo zlepa dala teritorija Bukarešta, 81, Jul. — Rumun-ski zunanji minister Manollfrfeu, ki se je vrnil s konference s Hitlerjevim zunanjim ministrom KibbentrotHisi v Halzburfu, Je silno užaljen izjavil; da Rumu-ulja ne bo zi«p« dala ozemlja, ki ga zahtevata Ogrska In Bolgar-*ka, pač fw s« postavi v bran z orožj#m, pa naj pride kar hoč*. Rumunija ljubi mir, Je r*k#l, toda mir mora biti pravičen V isti sapi je ManolUnieu obljubil, da bodo madžarske In bolgarske manjšine v bodoče uživale več pravic na H*dmograškem in v Dobrudži. IWHIn. 81 Jul.—Mafijski tlak poroča, da je rumunska vlada postavila pred vojno sodišče d#-vet generalov rumu neke armad* Moselle in Meuse ne iztekata v Atlantik, pač pa v Reno." Tudi Alzacija nI bila še ni-kdar pristen del Francije, marveč se 'drti levega zgornjega brega Kener in wasgHUskega vodovja, pravi ta nacijski general. "Beseda Alzacija je sploh korumpiranje nemškega krajevnega imena VVasgena ali VVasischena, Pravilno nemško Ime za Alzacljo Je torej Was-gau ali VVasgensu . . . In tako Je bilo zdaj zopet |K»dJarmlJeno ne samo bivše ozemlje Alzacija-l/irena, marveč tudi vsa Uire-na, ki je geografično politična enota," zaključuje general von Aliercron. N Ce ta "učena" razprava tega nacijskega generala kaj pome-ni, tedaj pomeni to, da bo Hitler priklopil "pravo loreno" Veli-ki Nemčiji. Vlak razbil avtobus; 41 mrtvih v Ohiu Akron, 0„ 31. Jul,—Tovorni vlak in |iennsylvanski motorni voz sta nocoj trčita sku|iaj v predmestju Aknuis in 41 potnikov je bilo ubitih. VLADA SE JE SPRAVILA NAD TOBAČNI TRUST Odira farmar jm, kadilce in trgovc« VELIKANSKE P L A-CE IN PROFIT c . ; Wa*hington. — JuMični de-partment Je zadnje dni vloltl tožbo na kriminalskem sodišču proti tobačnemu trustu, ki ga tvori oaem večjih drutb, proti katerim je totba naperjena Vlada je te parkrat prej skuša-la na civilnem sodišču "reformirati" ta trust in njegovo kraljevsko plačane uradnike, toda ostali so stari grešniki Zdaj jih Je tirala na kriminalsko sodišče. - Monopolskega odiranja farmarjev, kadilcev in trgovcev je obtoženih oaem večjih drutb, 26 fllialk in 83 uradnikov. Prlia-dete so drutbe American Tobacco, Ligget A Myers, R. J. Hey-nolds, P. l/orillard, Philip Morris A Co., Imperial, »rltlsh-A merica n in Universsl Lesf. Totba basira na dveletni pre-lakavl poslovanju tega truata. Pomožni generalni ptuvdnik 'rhurman Arnold, ki Je na čelu antitrustnega oddelka justlčne-ga departmenta, je rekel, da bo vliula skušala dokazati, ) da trust diktira cene, kstero pre-jemsjo farmarji aa tobak, kakor tudi cene, po katerih morajo trgovci prodajati cigarete in njih dobiček. Truat na ta način pograbi več stomllijonov dolar- i. faza "arotetarok* revolsdje" . . . Zemlje^ hale. koliko na obtotbo. da so se "zeto čudno u ll^Jhtolis » Predsodki, ne strpnim t, s u peri j opi os t, iuftrijomoni ^trTKK. 1. AVSPgtA kovice Slovenije BTl DENICAH POD BOCEM Slb VODOVOD v sunxi*vnem trgu Studeni- ! pod Bočeai j« Pri r«dko Ljliiiil bil vodnjak i dobro Z vodo. Domačini so hodili vodo, večinoma v samostan, ijj su militi na gradnjo po* L-a vodovoda, ki bi dajal Hit tržanom, pa tudi številnim itniJkom, dobro pitno vodo. uies je zamisel uresničena. Tarnanji župnik je predlagal grt in jra tudi izvedel. Sam je fzgraditi vodovod za javno orabo i» drugega zajetja, nalu ps se je pokazala hiba rt vodovoda. Izkazalo se jet je bilo ssajetje premalo in j« Lt poletjih, ko so ljudje vodo bolj potrebovali, ta usahnila, imi i* j« zmrznila. Ker ta vo-«d torej ni odgovarjal trikim rebam, je dal iniciativo za no^ vodovod zopet g. župnik Cede je nalogo, katere se je lotil »ko jesen, letošnjo »pomlad Bil. Obrnil se je s prošnjo enarno in strokovnjaško polna Higienski zavod, ki je lil v Studenice poseben teh-Ij odbor. Ta si je ogledal te-I in izdelal načrte, hrve lopate za novi vodovod so ele lansko jesen in je trajalo. I s presledkom pozimi 8 me-| ter so bila zadnja dela te CtovrAena. Trg Studenice se llionasa z vodovodom z od-[Tpitno studenčnico. Zajetje le- tnikom". Izdatnost izvira iz-po večkratnih meritvah v suši 20 1 vode na minuto, dnevno okrog 29,000 1 vode, je za trg, katerega celodnev- »trošnja vode je preračunana največ 10,000 1 dnevno, tfol dovolj. Dno drenažne tort- zajetja je situirano na :145 m. Iz nje vodi pocin-ieleien cevovod v dolžini m do rezervarja. Rezervar, r vsebina je 6 kubičnih m, i tudi kot razteiilnik v svr-razbreraenitve visokih tla-, ki bi narasli okrog 60 m, i bil cevovod zvezan nepo-f> z zajetjem. Iz rezerv ar-xii v trtr litoželezen cevovod Ižini 385 m do izlivke, kjer je vojetasno stari vodnjak. Ra-te izlivke sredi trga je Še [javna izlivka, dalje je le iz-nih 7 priključkov v stano-ske hi&e, kakor tudi v šolsko pje. Ker je izdatnost izvi-eeja, kakor se je prvotno pvalo, bo lahko izvršenih priključkov, kakor tudi tih izlivk. oračun v znesku 00,000 din d verjetno zaradi podražitve rialu deloma zvišal. Prispe-pa »o zanj 23,000 din Higi-i zavod, 20,000 din banovi ina Poljčane 3,000 din ter po interesenti 14,000 din. je izvršil Higienski zavod v j »*iji. Pri prišli so tudi domači raz-gmg. - Sjaajeki in sosedni bohovski ga- silci, ki so pet ur požrtvovalno gasili. Posrečilo se jim je obvarovati cerkev pred ognjem. Stolpno tramovje je zgorelo in popustilo. V naslednjem hipu se je zrušil največji zvon, ki pa je obvisel na trdno zgrajenem stolpnem oboku. Kmalu zatem je popustilo tudi tramovje, na katerem sta visela srednji in manjši zvon,, ki sta se zrušila v notranjost stolpa in obvisela par metrom nad največjim zvonom. K sreči pa ni bfto pri tem človeških žrtev. Stolp je sedaj brez vrha* ogenj je uničil vse stolpno tramovje, ki leži z opeko vred požgano po pokopališču okoli cerkve. Stolp moli kvišku do višine lin in nudi žalostno sliko pogorišča. Razvarčani so šli takoj po opeko v Hoče, da poknjije-jo stolp, da ne bi deževje lilo v cerkev, ki je itak vsa poplavljena od vode ob priliki gašenja. Razen tega je treščilo tudi v kozolec posestnika Perka nad cerkvijo in v šupo posestnika Franca Mlakarja v Razvanju. Zanimivo je,* da so ravno na današnji dan pred 18. leti. potegnili srednji ta najmanjši zvonec v stolp, dočim največjega med vojno niso vzeli s stolpa. Podružnična cerkev sv. Mihaela e ena najstarejših cerkva v la vantinski škofiji. Zgrajena je bila leta 1111, je stara torej 829 et. Prvotno je bil tukaj sedež točke župnije, ki je bil prenešen v Hoče. potem ko je bila Um zgrajena sedanja župna cerkev. V omari na koru so bile razne cerkvene dragocenosti, paramen ti in drugo, kar so pa rešili 1 zadnjem trenutku, prav tako tu di monštranco in kelihe. Zanimivo je, da je usoda po čudnem naključju obvarovala PJ v ptujskfm vinograda Gajskem vrhu pri Sv. Ur-Ptuju sta v svojem vi-Nu kopala gospodar Alojz g in njegova žena, pomagala jima zakonca Ivan In f* I>rakAič. Pri delu sta se I »kregala, obe ženi pa sta iT podpihovale. Drakšlču ae Potepom posrečilo apra-pipodarja Maleka pod sebe. *J J1' priskočila še Drakšiče-rna J"*efa in z motiko pri-■ adrihati na gospodarja. Kq l"'t< a M«)ekova pomagati p« onesvelfenemu možu, ^rnn dobila več hudih udar-I)rak«i(>va je Maleku raz da je kmalu izdih-UJJ*rov., *,.no morali pre-rj i»opolno zavest njihnega še nedavnega o-zadja v stari domovini, še preden so se Združene države ameriške očitno zapletle v sedanjo svetovno krizo. To novo zavest morajo v večini slučajev izkoristiti tisti, ki imajo obrambo rokah. Kajti mnogi novi Ame-rikanci med tistimi, ki so bili rojeni v Evropi, kakor tudi med njihnimi otroci rojenimi tukaj, zametujejo totalitarijanizem, to pa ne moadg, samo zato, ker so Amerikanci, tfgu tudi zato, ker prihajajo ali izvirajo iz Anglb je, NorveAke, Francije, Holand-ske, Belgije, Danske, Poljske, Češke, Slovakije, balkanskih dr.) mič| tudi ce|egll kulturnem o-žav itd., in pa seve tudi zato, ker LrttčjM združenih držav umeriš-so židje ali katollčanje... Mnogi h^ ^ J# Vl4# piwpojvuu nemški in italijanski Amerikan- in preieto s predsodki, nestrp-ci so proti naeiapu ali fašiamu ll0l,tjo, dojmi superijornosti na deloma zato, ker sedajo njftna L„j 8trani In počutki maujvred-ozadja v Nemčijo pred Hitter- noilti ali inferijornosti na drugi, jem, oziroma v Italijo pred Mus. Saj nj Mnio to, da imajo stari solinijem. Amerikanci predsodke proti ao- Mnogo prizadevanja in posor- vlm priseljencem, nego tudi ti nosti bo treba posvetiti dejstvu, jih 4estu gojijo proti ouint iu da tišči k tlom večino oseb v drug proti drugemu. Med sku-skupinah novih priseljencev, ki piaami novih priseljencev je v štejejo nad 40 milijonov, če se veliki meri naleteti na predaod* uključijo v to število tudi njihni I ko proti črncem. To je zelo za-tukaj rojeni otroci, občutek pletena stvar in Obrambna Mu-munjvredudsti ali mterijorno-Ida je naprosila g. Adamu a, naj sti pa defenzivno razpoloženje z izdela načrte za to delo. ozirom na ostali del Združenih . držav ameriških, k. s , imajo JVot'1 Pt™l>*ttc* *o- za "foreigners". ker so njih i- mena Starzinski ali Križmanaičl Kdorkoli se poprime tega de-ali Jurgelionis ali Constantidi- la, pravi Adamič, zlasti pa tisti, nes ali Aaltonen, in ker naletijo ki mu bo neposredno poverjeno na razlikovanje v šoli, na cesti, tako delo v pisarni Obrambne v družabnem občeranju in pose-1 pisarne, naj bo imel pred očmi bno pa še na pehanju za delom ta, da hočejo biti ljudje malone n v poskušanjih za zboljšanje v vseh skupinah novih pri*eljen-življenjskih razmer. Vse to po- cev po pretežni večini in v mno-vzroča v notranjosti teh števil- gih slučajih so Ae dobri in popolnih elementov ameriškega pre- ai Amerikanci. Skoda je le to, bivalstva negativne iuigil>e do da tlači nova priseljeno in v Amerike, nagitie, ki lahko posta* večji ali manjši meri tudi njih-nejo nevarni. To odvrača ljudi oe sinove in hčere, rojen« v tej od tega, da bi storili za Ameri- deželi, občutek manjvrednosti ko vse, kar je v njih močeh. To In defenzivna razpoloženje a o-je ogromen predmet, pravi A- žirom na ostali del Amerike, kar damič. O njem ima eno poglav- oboje more postati nevarno v je v svoji knjigi "My America", zvezi z našo obrambo. Tem ob- IJuievni zaMtuH novih priseljen.]^™ manjvrednosti in nega* C9V tiv nim nagibom je treba prili v m„ullMiiu okom—itoda le iu» pameten in I da se bistveno zenačijo , Ame-rlko kot domovino, kot državo, ali virov v skupinah novih pri & VSt vr^l^ld.io, - Kot avobodno d.mo-poročilu se to obsežno polje ne kracijo. Ntmiki in italijanski Ameri-kanci l*rlnc Funt ina ru Konoye, na (elnik novega fašističnega režima na Japonskem. da ob&lati. O tem izda meseea oktobra svojo knjlgo> M ob- segala IjJOO beH«Ki. Njej 1-. ^^ ,n jtl4ttj|in((k| AmefI. majo slediti druge. \kanci, je rekel g. Adamič, so v Predlagana izjava za Obram-1 teikem položaju. Za te se bo bno komisijo treba naj p reje in najprevidneje Adami« je nasvetoval Obram- pol^igati. Nekaj jih > več ali bni komisiji, naj za svojo smer- manj za Hitlerja, oalronfa Mus-nico izda sledečo izjavo: solinija. Mnogi med temi so ta- "Cilj Obrambna komisija /JU ne morda zato, ker hoMjo bi zagotoviti popolno ukljutiUtv\U ali ker so taki že kar od na-vsuh element o u miuga omerii-^ve. paš pa lata. kar hočejo bl-kega prebivalstvu v obrambni} ti za nekaj, In Amerika Jim in-tH-ogram. M< l n„,umnimi direktno prepoveduje biti /... /mu/mi novih pviseljanesv *n*|karkolJ v Ameriki. Vsaj tako oHvitluo velika MafUo o*«b »dl njim. Dolžnoft tjitih o- in ve z azirom na ostali del A- ki se bodo odločile delovati mariha radi svojih imsn in drarlna tem polju, bo vcepiti tem i-gih znakov nedavnega ozadja v talijansklm In nemškim Ameri-starem svetu. Štirinajst milijo- kancem im Italijanom In Nem-nov ljudi, ki jih paA barva loči cem v Ameriki v glavo in srce od drugih, dostikrat na more nekaj, kar bo Izpodrinilo HItler-viled tega prispevali svojega j« in Mussolinija. Drugače ne deleia v nadarjenosti in isurj*~\gre. Druga pot je zatiranje, nosti k skupnemu prizadevanju kar pa more obroditi edlnole še ts deiele. Komisija prav dotro večjo raztegnltev pete kolone, ve, da js nezadosten in neizda- posebno še, Čs gredo Združene ten vsak narodni program, ki ne države ameriške v vojno proti pritegne vseh ljudi k popolne, osišču. mu udeleievanju neglede na o« Kako izbiti italijanskim Ame-zadje, pleme, vero (Ui barvo.*' rikancem Mussolinija iz glave, Komitefi kraftunih I ^"l^^jlfr d« n»j bo d.l *Mkm kr.J.vo.-1 , , u„luUlk atnerUk« UJh-g. obrambnega .veU to neodvi.n<»tl v tOilnl In d« ben komite r odgovornih In "- jB MtVlj.U>lj In «o~d J.ffer gled:'h fSt J« " 1* P0*"*!* n«ptaU M*- novih prlaalj«>Mv, ki naj atedar * Delovanje Narodne mladinske uprave Federalna mladinska uprava, National Youth Administration ali skratka NYA, deluje že peto leto. Skoraj 775,000 delavcev NYA bo uposlenih letos, ko bo uposlitev na vrhuncu. Od teh je 500,000 dijakov in 275,000 mlu dih ljudi Izven šole. Dijakom se pomagp z isCasnim delom, tako da morejo nadaljevati svoje redno šolanje. Delo za mlade ljudi izven šole ima •vrhu, da se Jim daje prilika za izvežbanje v takih strokah* kjer je dobra prilika za uposlitev v privatnih industrijah. Tudi za poljedelsko mladino je marsikje poskrbljeno, kjer mladeniči dobivajo poduk pod livedenlm nadzorstvom v predmetih, ki se tičejo njihovega dela. Mnogo Je takih tečajev, ki so bili postavljeni v sodelovanju ■ poljedelskimi šolami In druglml šolami. Kar se mladenič uči, se takoj vporablja v praktične svrhe. Na primer mladenič, ki se je učil mlekarstva. Ima priliko zaslužiti s praktičnim i»poManskim' da* lom okoli krav. Dekle, ki se Je naučila osnovnih načel prehrane In poljedelskega gospodinjstva, ima priliko zaslužiti s tem, da dejanski pomaga pripravljali jelo za druge delavce, nastav* I Je ne od NYA. Nedavno so je obrnila večja pažnja na one projekte, kjer se mladi ljudje veAbajo v mizarskih in mehaničnih obrtih. Več stotin delavnic je bilo postavljenih širom dežele, ki sedaj uposlujejo 25,000 mladih ljudi. Ne-katere take delavnice se nahajajo v mestnih garažah, kjer se popravljajo avtomobili. Druge delavuice so v prostorih, danih na razpolago od šolskih In vrtnih uprav, kjer mladi ljudje i*, delujejo ali popravljajo šolsko pohištvo In opreme za parke. Značilno za programe NYA za Izvenšolsko mladino je, da se mladim ljudem daje prilika do izvežhanja v raznih posebnih strokah. Mladim ljudem se ne pusti, da bi se preveč speciallai-rali —.vsaj ne začetkoma. Svrha tega postopanja je, da se mladim ljudem nudi prilika, da bi nami zase našli, za kak del obrti so najbolj sposobni in imajo največ sani man ja. . . V fiskalnem letu, ki je končalo dne junija WH9. je več kot četrt milijona mladih ljudi zapustilo delo v projektih NYA, in to radi raznih vzrokov dobra četrtina je odšla, ker je dobila delo v privatnih podjetjih. Dijakom, ki jim NYA pomaga, tako da morejo dovršiti svoje redno šolanje, se daje delo na podlagi priporočila s strani šolskih oblasti, ki se ravnajo po potrebi dijakpv. Taka dela v pomoč dijakom so različne vrste — od popravljanja šoiaklh oprem in olepšanja šolskih igra-lišč do važnih vrst znanstvene preiskave. Najmanjša plača za cačasno cfelo šolskih dijakov je $8 in največ $6 na mesee. Za vseučilišč ne dijake plača sega od |10 do $20 na mesec In za dovr-|e*a vseučiliščnike od $20 do |.10.—FL18—Comrnon Council. lUinoiiani g« , poboljiujcjo ChlcHgo. — Število jetnikov v Ulinoisu se je v letošnjem Juniju znižalo sa 2.M2 v primeri z lanskim junijem. Skupno število jetnikov Je bilo 12,760, v lanskem juniju pa 18,001. IIU-noičani se mogoč« poboljšujejo, toda v umobolnicah je bilo letošnjega junija 1100 več pacientov kot lan). Stavka v pralnicah • Chlcagth — V dveh pralnicah Sun-Ray Cleaners Co. so za-stavkali delavci, ker Je družba kršila pogodbo, kakor pravi u-aija. HUMOR Med prijateljicami Dve prijateljici »e srečata v parku. Prva vpraša;. "Ali imaš novo obleko?" "Da. Dobila sem Jo za svoj rojstni dan." ' ' • "Tako? Čudnol Kako je še le-po ohranjena." NI aaat kriv Oče: "Hram naj te bo. Mihee; JernejiVk Je prav toliko star kakor 11' pa Je že v drugem razredu. ti si pa saostal. Le kako ja to mogoče?" Mihec: "Jernejčok Ima najbr-že bolj nadaljene starše." e .. ■ nov n priseijencovi .. «• a«-- angleščini. Reči jim j« tre- n« komisije udi vpoiUfjJata L ^ ^ ^ ^ tu v Uj izvajajo v tistem ^ ^ „» mc.U za fašiz,m, pač pa takega komiteja bi H\* pa^tl n|| ^ v ,u„jl( ^ ,„ na to, da bi ae bilo n©!*»nlli raz-l .mrtx Anmnvin4% lfmiH Pilite še dane« po CENIK SLOVENSKIH KNUG i—.^a-« ..»..imi^oJ0 »Uro domovino. Kajti ^g^g^irrgL*!U*lna trditev ». pom^i drug, priseljeneem zato, ker •jjrncll ^ ^ d* so ljudje Uali- iIl.,! Janske krvi nesposobni za aanu> 1 vladanje. Povedati jim Jf dobro aH novi priseljenci to, da se naredi konee razlikovanjem. tudi katero o Garibaldlju. N« kaj siIčnaga velja tudi za nam-ška Amerlkance. Taka snovi Je doeti. W.P.A, neumestna organizacija ta take namene geveda je doeti stvari v tem za početju, ki jih lahko opraM ju razna vladna zastopništva. A-U Adamič je odločno proti temu. da M se rabila organizaelja W A. m vladno sredstva v te namene, kar je pač v zveti z brle ^ ursdnMuL, ker je U\—~pr*rraH. K . v Ne Upia/a ae "Torej. Jurfek. v loti ai kar zadovoljen, aeT" "ta, babica, samo ikode, da [#lov«k isgubi vse d<*poidfie wa- \tu ^^ ^ >t1lt<'fcT aja * • • A aNJKJA. ( l a kujtss ts I tuli Miiiiatvs ie kurim** «s M »Min v k«»r Jlai v VMtb«*» aslfs ymmm V* *)• J /i■mu n* Mptk uo mmrrn k s jim) flimtJt \¥.l\\k Pomislita! CA t ImUmrtMSum mmh* Hmnu T 1 * PKKHKRH1TK HI TO JUMIOO H K DANKMI Milena: "Ne razumem ta, Anlka, kako si mogla Milana od-m lovit I in se odlodltl sa Zdrav-ka. Ce Ju primerjam . . . MHan Je zmerom bolje oblečen In . . ,** Arrfks: "Ti Uga res ne razu-me«, Milan ljubi sebe, Zdravko pa mene." Ali it« naročeni na dna?* nik Troavato"? PodplraJU •voj llftl KNJIGARNA SLOVENIC PUBUSIONG CO. h. m HOLLYWOODSKA ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. Stilgebauer. Prevedel Ivam Jontez PRVA KNJIGA Prvo poglavje - t V ateljeju Kalifornijske filmske družbe eo snemali naslovno aceno filma "Kleopatrina smrt/' s katerim sta družba in režiser Mel-bourne Stearns upala silno presenetiti ves filmski svet in obenem zadati smrtni udarec konkurenčnemu ne*tyoržkemu filmskemu podjetju Bioscope. , Stearns je bil trenutno najslavnejši filmski režiser v deželi in film "Kleopatrina smrt", povzet po Shakespearjevi tragediji, je bil njegovo največje podvzetje. Od uspeha tega filma je bila odvisna bodočnost Kalifornijske filmske družbe in prestiž njenega glavnega režiserja, filmskega maglka Mel-bourna Steamsa. Uspeh je obema obetal novo alavo in vreče dolarjev, dočim je mogel neuspeh pomeniti samo finančni polom in pozabo. Zato se je Stearns ves vpregei v to delo, držal v svojih magičnih rokah sleherno nit in posvečal enako pozornost na j manjšim podrobnostim kakor najvažnejšim prizorom. Film je bil nekaj Ogromnega, pravi pravcati filmski kolos. Naslov sam je bil trik, kajti film "Kleopstrlna smrt" ni obravnaval zgolj usode zapeljive egipčanske kraljice in njenega ljubčka, rimskega osvojevalca Antonija, temveč je portretiral tudi življenje starega Rima predcezarske dobe in korumpiranega kraljestva Ptolemejcev., Prizora pomorske bitke pri Actiumu, kjer je bila odločena usoda Antonija in Kleopatre, in velikanske razkošne pojedine, ki jo Je priredila egipčanska kraljica rimskemu triumvlratu na čast, sta predstavljala senzacijo, kakršne Hollywood ni še videl. ' V filmu je nastopilo nad sedem tieoč igralcev. Glavna vloga je bila v rokah slavne Rite Astori, katero je najel Stearns za bajno plačo. Antonija je igral ljubljenec ženskega sveta Pearaon Heatlin. S tema dv^ma v glavnih vlogah in s Steamsom na režiserskem etolcu je bilo novemu velefilmu tako rekoč zagotovljeno, da bo postal senzacija, ki ne bo kmalu pozabljena. -------i—„ Zdaj so snemali glavni prizor filma — prizor, na katerem sta igralka in režiser naporno delala dolge ure — smrtno borbo egipčanske kraljice, v katerem je Astorl a evojo realistično Igro nadkrllila vsa Steamsova pričakovanja. 1 Prizor ae odigrava' v razkošni apalnlcl egipčanske kraljice. Kleopatra je prepričana, da je Antonij izgubljen za njo, da se bo vrnil v Rim ter ee pobotal a svojo Ženo Oktavljo, in da so ae njene politične ppletke, s katerimi je skušala nadmodriti Rim, klaverno izjalovile. Življenje brez ljubljenega pa se ji ne zdi vredno truda, zato se hočs prostovoljno posloviti od njegs na način, ki prija njeni senzacij željni naturi. Napol naga, razgaljena do pasu in okrašena a krasnimi kraljevskimi dragulji Ptolemejcev, leži njihova zadnja potomka na zlatobroblje-nlh škrlatnih blazinah in zahteva od svoje najljubše grške sužnje Kloe gada, katerega smrtni ugriz jI odpre vrata v deželo senc. Toda v tem trenutku zmanjka kraljici poguma in ne upa si pritisniti smrtonosne kače na napete bele grudi. Potreben je skrajni napor njene volje, da dvigne roko in z nemo kretnjo zapote sužnji, da Izvrši, to nalogo. Kloe trepetajoč pristopi,, da izvrši poslednje naroČilo svoje gospodarice. To vlogo ao dali mali, skoro nepoznani igralki Mabel Moon, ki je imela v tem trenutku z levico dvigniti levo stran Aatorinih grudi, z desnico pa pritianiti nanje gadova sevajoča usta. Nato sledi odločilni trenutek smrtnega ugriza. Potem se začne amrtni boj zastrupljene kraljice, dočim si njena sužnjs v nemem obupu vije roke, dokler se prizor ne zaključi s smrtjo poslednje Ptolemejke. V ateljeju je bila tema in grobna tišina. Navzoči eo bili samo štirje ljudje. Igralki, oblečeni kot Kleopatra in Kloe sta bili na odru, režiser Stearns na evojem vzvišenem prostoru, s katerega je lahko zaaledoval vee potek dejanja, filmski fotograf' Robert Dreamly pa pri svojem aparatu. Magnezijake luči so zagorele. Na odru se je pričela igra. Filmski aparat je začel delovati. Vsa pozornost Obeh mož je bila osredotočena v njunem delu. Astori je bila sijajna. Mabel Moon je bila očarljivo lepa, kar je bilo vzrok, da ji je dal Stearns to vlogo, ki je zahtevala od nje samo ta edini nastop. Kritičen prizor, ki je imel pokazati vso tragedijo ženske, kateri je bil zanikan največji triumf ženske — dokončna osvojitev strastnega ljubimca — se je pričel odigravati. Kraljica je trudno dvignila levico ter dala Kloe znamenje, ki je pomenilo smrt, medtem ko je z desnico na lahko mahljala pahljačo iz pavovih peres. ~ 1 Kloe, ki je čepela pri nogah svoje gospodarice nalik mačici, je planila na noge in atekla v kot, kjer je stala okrogla košara. Tam se je ustavila, dvignila pokrov, segla z desnico v košaro in potegnila iz nje poldrugi čevelj dolgo umetno kačo, si jo ovila okrog lakti ter se začela bližati Kleopatri, ki je zaprtih oči in težko sopeč pričakovala smrtnega ugriza. Kloe je storila natančno vee, kar jo je bil naučil Stearns, s katerim sta imela več kot tu-cat vaj: z eno roko je malce privzdignila Astori ne grudi, s desnico pa potisnila podnje ploščato glavo kače, ki je preteč stezala predse svoj razklani jezik. Tedaj je režiser nenadoma planil na noge. Proti Parizu in zopet nazaj V Arras smo srečno prispeli. Tam je stal vlak belgijskih vojakov, iz Itaterega 00 streljali v sovražna letala. Videli smo razpostavljene topove, ni pa še bilo bombardiranja. Iz Arrasa so uravnali naš omnibus takoj dar Ije v Boileux. Vse v vlaku se je tega veselilo, ^m — Tako, vala Bogu, smo rekli, zdaj jo.ipa oberemo narav-noet v Parjz. KT * . i «,j ^P, Kadar jsuveselje največje, je se je nekaj Rodilo, česar s ni injUfMočaraiijei naj bolest ne j še. ; razložiti: iz Astorinih ust se je iztrgal kratek, Vav oster krik bolečine, ki ga ni bilo v njeni vlogi To iUro do*nanJe §mo moral1 In je bil popolnoma odveč. Ali režiserjevo rastuirjenje je bilo le hipno in ee je takoj umaknilo občudovanju obeh igralk. Astori je tako sijajno igrala svojo vlogo in Mabel Moon je prekosila samo sebe. Steamsov obraz je ftarel od ereče. Astorln obraz ee js strahovito spremenil. Melbourne Stearns nI bil še nikdar videl tako realistične smrtne bledice in tako reeniftnih smrtnih krčev na človeškem obrazu kakor to pot na bolestno spačenem Astori nem obrazu. Saj to je perfektna, čisto naravna mimika I je vzhičeno vzkliknil aam pri sebi ter se začel ra-dovati silnega tiapeha in elave, ki boata delež Kalifornijske filmske družbe in njenega glavnega režiserja, če bodo oetali prizori filma "Kleopatrina smrt" vsaj pribllkno tako dovršeni kot ta nenadkriljivi smrtni prisor v kraljičini spalnici. Ce se ti prizori, ki še niso sneti, tako poa|sčljo, potem je uaoda družbe Bioscope zapečatena. Ampak to, kar se je odigravalo na odru, je bilo brez primere v zgodovini filmeke lndus-trije. $ Račji strup je aačel pogubno učinkovati na igralko, si poiskal pot do njenega srca in ustavil njegove utripa. Pred vratml Je etala smrt . . . (Dalje prihodnjič) Doživlja ji na begu čez francoska tla (Nadaljevanje) Ctcd 4n«vl smo objavili upomlnr in vttM* »lov«riak«ffa ii»rljan*kt*ra učita-IJs (. Svntoplukn fttnvtfk*, ki ao J« po vdoru namAka vojsk« na Nlsosom-•ko, v Lukftvmburf in Balgljo umikal s t«»«ijonskim odposlancem inft. Jankom švajfforjom is Balflje. V na-• Mnjem nadaljujemo njegov opl» po tavanja od franroake maj« proti Pa-nau Nadaljnji članki bodo sledili. Onkraj francoske meje U obmejne francosko vasi Rachy sva torej tisto jutro po sročnom prekoračenju francoske meje in po srečno prestani burni noči krenila s avtobusom v Mile. Da«i sem že dotlej bil vajen prizorov begunske bedo. mi je vendar ta pot ostals v po* nebno modnem spominu s pravcato filmsko vrsto podob umik s prod navalom aovriutne vojske. Tod se ml Je zdel beg vse bolj pospešen, strah Je bil gonilna sila množice, ki ee Je v naglici umikala. Po eni strani ceste begunci. po drugi strani v nasprotni »mori dolge nepregledne kolm* vojaštva Cesta Je bila polna. da. mo«toma nabito polna In Je razumljivo, da je bil v veej tej na- glici pohod vojakov na poti k obrambi domovine precej oviran. Gnetenje begunakih množic s nastopajočim vojaštvom je sploh bilo eno izmed tistih hudih ovir, ki je močno zadrževalo operacije zavezniških armad, medtem ko je nemška vojska imela pred seboj takorekoč odprto polje za svoje nastopanje in sa svoje nagle operacije. V Llllea Je bilo vso črno Ob pol desetih dopoldne sva prispela v Lille. Mesto Je bilo čr-no beguncev, prizori pa taki, da jih kratko ni mogoče opisati Na kolesih so pridirjali ljudje, na kmečkih vozovih so ee pripeljali, na tistih značilnih belgijakih In francoskih vozilih, ki imajo ko» lesa v premeru dveh metrov. Kar so v naglici utegnili pobrati, vee so ljudje nagraiedm. na evoja vozila. Videl si lahko cele balKe z vsem tistim priveskom, ki Je in alfi len za naglico bega. Otro» A ko postelje, majhni kokošnjaki s prhutajočimi kokošmi In kikl-rikajočimi petclinčkl. prešlčkl In zajčki, kanarčki v svstllh fog-lovtih. Vrhu vsega pa ženske e (»ropadoniml. jokajoči m I otroki — v ne to mi venomer živo atopa l»rod oči, kadar se spominjam na UUe. Poiskala sva konzulat Tdda konzul je bil že davno evakuiran [v Pariz. Menda je tlete dni bival v 8t. Etienneu, ali je še zdaj tam, ne veva. Treba je bilo belgljeko valuto pnemenjati v francoske franke. {Kamenjava seveda ni bila ugodna. Za 1 belgijeki frank sem dobil 1.46 francoskega denarja, v Bruslju bi bil dobil 2 francoska franka. Zdaj Je bilo treba skrbet*.-kako čimprej odriniti prot i Pa rizik Podala eva ee na kolodvor. Pol Ho beguncev, da. Trije vlaki eo vozili dnevno ta Lillea proti Parizu, toda vsi voz m i listki SO bili ragpitdanl le dva dni vnaprej in vel proeto-rl v vlakih ao bili vnaprej re-irani. V domnevi, da v pr-razredu ne bo prevelike gnečo, sva kupila vosov niči ga razreda. Toda tudi tam bili val sedeti za tleti dan fts za-vieti Blagajnik nama Je svetoval. naj bova naslednje Jutro Is nekaj pred šesto na kolodvoru. Ksj Js pomagalo! Vlak Je bil menda že od polnoči dalje nabit 19e eden izmed nas "zapoanetcev" nI smel vstopiti. Ob a e d m I h Jo vlak krenil v smeri proti Ar-saeu-Amisnstt, da Je srečno dospel na cilj. Z nami Je namreč bilo nekoliko bujše. V begunskem vtefcn Do štirih popoldne sva s popotnim tovarišem Svsjgerjem ždela na kolodvoru v Lillieu. Počivala svs ob svoji skromni prtljagi vdana v usodo, brez vsakih posvetnih poželenj, brez skrbi za prehrano. Kako ao te ure minJle! Se živeje kakor na cesti je tu stopala pred mene oblastnoet begunske bede s prizori, ki so se vrstili fkrug zs drugim v najrazličnejših menjavah. Otroški jok mi bo vodno zvenel v ušeaih, saj je bil takrat na peronu v Lilleu skorajda nepretrgan. Nazadnje se je vendar približal čas odhoda. Omnibus pravijo takemu vlaku, imel je 86 dolgih vagonov, vozit je z brzino 40 do 60 kilometrov. Vanj se nas Je nagnetlo kakih 2600 beguncev, da je bila z ljudmi in s prtljago zasedena prav sleherna prosta ped. Ob šestnajstih odrinemo, peljemo se proti Arritsu. Gledamo skozi okna. Nad letališčem motrimo boj nemških ln francoskih letal. Več kakor petnajst orlov jeklenih kril ee je gibalo v zraku z velikansko spretnoetjo, s strastnim nadle-tavanjem in preizkušanjem svojih sposobnosti. Kako se je končal boj, ne vem. Ko sem še pogledal skozi okno, sem videl vedno beenejše kljubovanje, zaregljali so streli iz strojnic. Na prvem ovinku mi je nato prizor zračne borbe ubegnil izpred, oči. preizkusiti v Boileuxu, kjer smo ostali z vlakom na progi od pol-sedemnajste ure do naslednjega dne opoldne^ Žalostna je bila ta uoč. Kaj to ,da so nam bili piškoti edina hrana -— vee hujša jo bila stiska, ko nisi imel kam nasloniti glavo, ko te je iz dre-mavice venomer prebujal otroški jok in ao živci vztrepetavali v vedni slutnji, nečesa strašnega, bližnjega, nepričakovanega. Proti jutru emo zvedeli, da so nemški letalci porušili progo med Boileumm in Amiensom. Kaj naj storimo? Eni so zapustili naš vlak in se odpravili peš nazaj v Arras. Zvedeli smo, da je nemška vojska že v Amlen-su. Tja torej ne moremo. Vroče Je postajale, vroče. Midva sva sklenila, da dstaneva v vlaku. Kaj naj počneva s bolnima, raz-drapanima nogama! Opoldne smo slednjič bili dirigirani s vlakom nazaj v Arras, da nas Čoa St. Paul preusmerijo proti Parisu. Ob trinajstih smo torej bili spet v Arrasu. _ " Zažvižgale so bombe Čakamo. Lokomotiva mora po vodo, nakar jo priprežejo. Naš vlak se spet do kraja napolni. Morda bi se bil ta ali oni povzpel celo na streho, kakor se je to dogajalo v prejšnji svetovni vojni, kadar.bi bila aila najhujša. Toda tokrat ai ni smel nihče izbrati takega prevoza na čistem sraku. Tovariš Svajger js izstopil. se razgledoval po peronu, stal pred vagonom in mi rekel: — Svato, lokomotiva že prihaja. kmalu Jo saprežejo. kmalu pojdemo. Komaj Je lagovorll te besede, so ae nad Armeom ifnenada pojavili bombniki. Zakrožili so naravnost nad kolodvor. Zažvižgale so bombe, treščilo je. nastal Je pošar. Panika. Vee ee Je odigralo tako nafk^ da ee vseh prizorov ne moram prav domisliti. In spet sva bila e tovarišem deleš-na nenavadne arečo: najin vagon Je ostal eet. menda val ostali eo bili prizadeti. Treba je bilo brž v zaklonišče. Tja eo preneeli ranjence, predvsem ps otroke. Videl sem ljudi umirati pre« lastnimi očmi. v naročju sem nenadoma držal triletno punčko. Izročila ml Jo Je bila v divji naglici neznana mlada mati. Kje el zdaj mati; ki al mi zaupala otroka in svojo tor-bico? Drtal asm nesrečno dekletce v zaklonišču v naročju, Jo pestoval in ji ponujal mjunino torbico. Zaman. Dekletce se mi j« lomilo iz naročja kakor božjastno, se otepalo neznanca, ki jo je ugrabil iz materinega naročja, bilo je neutolažljivo v krčevitem joku. S tovarišem Svaj-gerjem sva si dve uri podajala ubogega otroka iz naročja v naročje. Tovariš Svajger se je opogumil, da pojde poiskat mater. Vem, da je tudi ona begala za menoj in krčevito iakala mene in otroka. Ali kaj smo hoteli, v času napada je bilo toliko dima, toliko zmede, toliko beganja, da smo se razšli, razgubili, morda za vselej. Letala so prihrumela drugič, poplah se je še stopnjeval, če je to sploh mogoče reči. Dve uri smo prebili v zaklonišču pri kolodvoru. Nato so prihiteli službujoči organi z ukazom: — Vsi iz zaklonišča! ... V mesto! ... H gorečemu vlaku ne sme nihče več! Z otrokom v naročju sva med ruševinami in plameni iskala mater. Ko smo se podali iz zaklonišča na kolodvor, sem videl, da ao že vojaki zastražili goreči vlak. Zbogom moj nahrbtnik, ki sem ga bil pustil v vlaku! Vsa sreča, da sem imel potni list in denar vedno pri sebi. S tovarišem Svaj-gerjem, ki se je bil po brezuspešnem iskanju matere vrnil, svg se podala v mesto s otrokom v naročju. To ni bilo počasno prome-niranje, marveč drvenje tez ranjence, med ruševinami, med požarom. Se kilometer daleč od postaje je razsajal požar, le redke hiše so bile še brez ognja. Ljudi, ki sva jih srečala na begu skozi mesto, vam ne bom popisoval. Ce rečem, da so se obnašali kakor blazni, žalim njihovo človeško dostojanstvo, ki je pač v nesreči in bedi izgubilo svojo veljavo. Toda res je vendarle, da so vsi ti prizori bili kakor doživljanje v norišnici Treba je zapustiti to nesrečno mesto, treba je dalje na pot. Kam pa z otrokom ? Stopila sva na bližnjo policijsko postajo. — Kam naj dava tole punčko? — V abri! (zaklonišče). — Policija naj poišče mater! To-kf dobro prečitajte vsi starši! Natančneje sva izpovedala vso zgodbo, ko je pristopila neka bolničarka Rdečega križa in prevzela otroka. V njenem naročju se je dekletce vendarle nekoliko pomirilo. Pregledali so otrokovo opravo in — tole, pro-sim, prečitajte val starši! — V suknjiči je bilo na posebni tablici natančno, kratko in jedrnato zapiaano, čigav je otrok, kam potuje in kam ga je treba poslati, če se na vožnji kaj zgodi . . . Imena se ne spomnim več, bilo je flamsko, vendar je punčka bila francoskega rodu iz (Lillea. Po treh urah sva se torej poslovila od dekletca, o katerem bi pač še raid kdaj zvedel, kaka je njegova usoda. Stopila eva epet na ulico in se izmotavala, kakor ava pač vedela in znala, da prideva čimprej ie mesta. Preden sva prišla na piano, eo naju pre-stregii orožniki. Ker sva bila brez vsega, jaz po trgu še v copatah. eva bila videti peč dovolj sumljiva, posebno še, ker eva bila po vseh doživljajih živčno prepadena. Kolikšna sreča, da sva imela pri sebi vsak svoj potni list — pustili so naju dalje. Žalosten konec zvestega bernar-dinca Arras bo tolikšno mesto kakor Ljubljana. Tako sva presodilo s tovarišem Svajgerjem, ko sva tisto jutro po bombardiranju tavala po njem med ruševinami, da najdeva izhod na planjavo, po mošnosti v pravo smer, proti jugu. Prišla eva na periferijo, mod vilo. Po letalskem nspadu Je bila tod vsspovaod tišina, skoraj grobns tišina. Okna so bila sa-prta, v kolikor niso bila od tre-ekanja raobita. Nikjer Uf duše. Pač — na vrtu, prod lepo vilo ugledava čvrstega goapoda, ki el Je dal opravka s avtom v garaži. Takšnole opravilo ja vabljfvo: gospod ima pač naaaon, da s avtom čimprej zapusti mesto, ki Je bilo pravkar deleftno grmečih in uničujočih darov izpod sinje-ftt neba. Pristopiva — Od potujete, gospod? —Odpotujs«. — 8ami? Ime te morda kaj prostora sa naju? — Na, »kaj pe ne!6e bo uredilo. T — AN se odpeljete proti Parizu, goepod? — Ne. V Frevand. Proti Bou-logneu. r. ( — Tako, v Frevand. Dobro, dobro. Zdaj nama je bilo že vseeno. Zakaj naju ne bi potegnil v Frevand! Zakaj bi morala kar naravnost v Pariz! Kamorkoli! Samo da prideva z ognjenih arra-ških tal. Bila sva očitno dobre volje in gospodu je to bilo všeč. Povabil naju je v vilo. Prinesel je vina. Da se okrepčamo, preden odrinemo v Frevand. Da tr-čimo v čast našega novega poznanstva. Ko pa smo srknili prve požirke, reče gospod: r- Za eno uslugo vaju prosim, gospoda. In povem v naprej, da je ta majčkena usluga edini pogoj, da vaju vzamem s seboj. — O, prosim, prosim! Kar na dan z besedo, rada vam ustreže-va. — Tedaj poslušajte: sijajnega prijatelja imam. Dobrega, starega, edinega prijatelja. Kaj pravita, kdo je to? Da, le strmita: ta prijatelj je moj zvesti pes, moj stari bernardinec Ne morem se ločiti od njega, s seboj ga ne morem vzeti, tu ga ne pustim živega. Dajta,, prijatelja, upihnita mu vidva luč življenja! ... Jaz tega ne morem. Osupnila sva. Prvi sem si jaz opomogel od presenečenja in sem rekel: — Ne zahtevajte tega od naju, gospod! Marsikaj sva že doživela in prestala na tejle poti. Videla sva grozotne prizore z ranjenci in eksplozijami. Toda sama ne želiva prelivati krvi. Niti pasje ne. Ne, zares ne! Mislim, da so bile najine besede prepričevalne. Gospod je odjenjal s svojim pogojem: — Dobro, opravim sam. - I Odločen, kakšen je sploh'bil videti po vsem svojem zadržanju in izražanju, se je dvignil. Se enkrat smo trčili. Potem se je odpravil na vrt. Najini živci so bili napeti do skrajnosti. Tišina je bila vsenaokrog, midva sva molčala. Na vrtu sta zapored rezko odjeknila dva strela ... Ti dobri, stari bernardinec! Ničesar nisi zakrivil, vse življenje si bil zvest in prijazen. Po možganih mi je vrtala misel: Kaj je storil stari bernardinec, da ae je zdajle moral zlekniti pred pištolo, ki jo je stisnila desnica njegovega lastnega gospodarja? Kakorkoli — končano . .. Komaj sva čakala, oba pogreznjena v molk,- da se gospodar vrne v sobo. Prišel je, očitno mu je po bernardinče-vi smrti že odleglo. Prinesel je s seboj dva ljubka zajčka in je rekel: — Ta dva uhljača pa vzamemo s seboj, morda nam poelužita za kosilo ali večerjo. M | KnirS^t i"Xor kameni nad zemlinT^! *fcl je boljši od papirjev Spet eo nekje v sraku zabrne-la letala. Zbežimo v garažo. Za silo bo že varovala pred drobci. Opazovali smo iz prikrajka nemškega strmoglavca. Prišel je pogledat, kako je kaj v Arrasu po bombardiranju in požaru. Z veli- • »»d ' u*°: j« — ^ odnnemo. TodTL* «»bil Jt ustreljenega ben -.Tu "»J Mi, naj r^L 5T»kar Vsedel se je k volanu*J J V . 8tl na* Je presti« Poalednja straža PoZ? papirje, bilo je V8e v »va Uko mimogrede? gospod bogat rent* ki J. epom industrijo v Frev.nZ P» je na ta način zvedel alje.) Ni ga razumel — Zakaj tolčete mojega — Ukradel mi je klobuo — Zakaj se ne obrnete i ki sem njegov gospodar? — No, dobro, drugič nabij vas. Strupen jezik — Da, ljubi prijatelj, sem se tudi jaz vozil v lasta vozu. ; — To je bilo gotovo tata ko te je še tvoja mati volila • Dober sluh Ponoči stoji na cesti ob posojilnice možak in priti uho na steno. Mimo pride nec in začuden vpraia: "Ali si znorel? Kaj p» ti uho na zid?" "Poslušam, ksko tečejod sti." i • Sumljivo podjetje "Vi torej ne »upat« hranilni zadrugi?"; "Priznati moram, da rs Blagajnik namreč »talno vozni red s seboj" NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Ps sklepe U. ratfsa kaaraadja se lskks ssra« m Mat dva, tri, ithi sH p«t čkso* U asa druiia« k "ii Proavata atana sa vse aaafca. aa ilan« aU naročnino. Kor pa Ha«! Is plačajo pd ummm^t^ , Jlas to prllUJe k nsročnlnL TSrsi aašaj al tirata. «« Je Hat predrag ss Aana gHPJ. Ust Frssrsta is tsIs »m<«-getovo j. t Tsaki drnilni nofcdo, U U red Utal Hrt t«k 4aa. u. Usta ftesiets Jet Za Ctosrs is Ckleafa 1 tsdnlk In.............Ji t tsdalka la............* | tadnikc In............ 4 tsdnlk. »a............JJ | tsdnikoT ia. $9 00 Usta Pi •esvota Jet Za Zdn iš. drla ve ta Kaaade.fMt 1 ta trik Is. ............ 4Ji t ta daiks ta............ IN 1 te SMl ta............ ^IN i te dNUta In.••»»••i«..« -LN 1 to š^ks la.......... Sni la Bvreps is.. ......««««< ursse v ptomn ta si aaretMe Fresvsio. »■ - _ gJ Pojaanlto:—V sala j kakor hitro kstsrl tah . t* .............14« • * * * ....d šm"** ..... A •—■""I ®f«sss. .............. Nev i........ .»•......•■