Poštnina plačana v eotovln! Šfiarffedir; pefel* 20. olkfolira 1033 Štev. ”39 Leto Vir. (xiv. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo In uprav«] Maribor, Gosposka vi. II / T«I«ton uredništva 8*40, uprav« 2453 Izhaja razen nedelj« In praznikov vsak dan ob IB. uri / Velja mesečno pr« je man v upravi afl po poSU 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eealku t Oglas« sprejeme tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani s Pottnl čekovni račun it 11.400 JUTRA' n Postopno izenačevanje fašizma in boljševizma UPRAVNI IN GOSPODARSKI vn^°Vpre^ni opazovalci povojnega raz V0Ja Političnih Hi smeri v Evropi označuje- H radi fašizem kot skrajno nasprotje ;ev_izma, v resnici pa sta si obe gi- banl- V . ’ resnici kak S‘tra*no s°rodni. vsaj zdaleka bližji bolii^ *ta si {aš*zeni in demokracija ali in demokracija. Tako faši- ipM ,, 0r boljševizem sloni na neome-'ren> oblasti Sarhije ka, St ene same stranke, njene olika "fin") llazadnje enega samega člove-~i 111: v 0 r j a. V Rusiji je ta človek ci]i‘ ln; v Italiji Mussolini, v Nem-ene „ ' i G.r' Prav tak° niso ne fašisti-ne 0/. j' eviške vlade prav nič odvis-n0v 3£lvnega mnenja in volje državlja-obzirn •Se na čuječnosti in brez-sklen 0Sti.^‘ciie i” s0 v večini svojih stra*-’0V 3r°kopoiezne in radikalne. Ne £ačni° Se m>benih reform, ki bi v družnih • raz!r,era'h recimo v demokrati-na ’ 1Zzvale celo revolucijo. Bistve-med fašizmom in boljševizma? fore3' ni , rveč v ko d ‘6 podržavil tudi gospodarstvo, ta-rav/e set vlade obenem J^atei (,arskc n o J5 'asizem doslej dopustil privat-siavil°'!r!°C'arst;vo ’n denarstvo, katero je la rP°^ sv°i° kontrolo. Uprav-da ho! '' -1-1)3 0’asioja tudi samo v tem, ^žavu 8 IZ<2!n ne Pozna ločenih funkcij Dfedsprt ] P!Rdsednika in ministrskega lja j,/'1.’ odnosno kakor v Italiji kra-miuistrskega predsednlka-dikta- v politiki in organizaciji, gospodarstvu. Boljševi- generalni 1 Podjetja, ki obsega vse go-Cim f cx.*n denarne obrate države, do- se pa pojavljajo v fa- torja. ^ Zadiijem času ^'.Julijanskem in nemškem, vedno tjju le|se tendence po popolnem izenače-Dfi z boljševizmom. V Nemčiji se n. pr. V: Stopiti Sr1*« ske zadevno zelo važna reforma, da bo moral predsednik re-von Hindenburg od-Na njegovo mesto pa ne bo po-nihče več-, marveč se bosta funk- ,S,e kaže, da bo moral maršal Adnu Predsednika - 01i Hiti. državnega predsednika in ministr-enostavno združili. ceja ; 111 e r bo potem v Nemčiji do-kovnj ’ kar je Stalin v Rusiji, edini vr-ke, v, v° t i C°par ne določiti ne s prem e-Istoo ni S0SP°dar je Mussolini. Ho ^asP° pripravlja v Italiji postop- gospodarstva, SH P 0 d r ž a v 1 j e n j e z organizacijo državljanov po NAČRTI ITALIJE IN NEMČIJE. stanovih, gospodarstva pa po pan o-g a h. Liberalističnemu kapitalizmu se pripravlja konec. Država bo postala diktator industriji, poljedelstvu, trgovini in denarstvu. Produkcija in konzu-m, uvoz in izvoz bosta regulirana po državi; Mussolini bo postal, slično kakor je Stalin v Rusiji, generalni ravnatelj podjetja, ki se bo imenovalo Italijanska fašistična država! Pri socialni in politični ureditvi bo potem med fašizmom v Italiji in boljševizmom v Rusiji samo ta razlika, da bo v Rusiji vladajoča, odnosno bolje povedano vlado podpirajoča kasta samo delavski razred, v Italiji pa bodo to vsi razredi, kategorizirani po stopnjah socialnega ustroja. Dočkn pa je boljševizem izvedel spremembo države v eno samo državno podjetje v približno 10 letih, je italijanski fašizem določil daljši rok, okoli 30 let. Da so tudi Hitlerjeve tendence v Nemčiji docela slične Mussolinijevim, je dovelj znano. Hitler je govoril o p o d r ž a v 1 j e n j u gospodarstva že pred prevzemom vlade in da tega doslej še ni storil, je krivo samo to, da ima zaenkrat še nujnejše posle pri politični in upravni preureditvi države. Revolucija je šele v prvem razmahu! Tako vidimo, da se boljševizem in fašizem bolj in bolj izenačujeta tudi v vrhovni upravi in gospodarstvu. Vse to seveda ne bo moglo ostati brez usodhega, upliva na ostale evropske države, kakor tudi ne na Ameriko, kjer opažamo že sedaj, da poizkuša Roosevelt dokončno odpraviti svobodo produkcije in k o n z u m a. V bistvu se torej že približuje boljševizmu in stremljenjem fašizma v bodočnosti. Prednosti, ki jih bodo injele boljševiške in fašistične države napram državam s privatno iniciativo v gospodarstvu in denarstvu, bodo tako nevarne za poslednje, da jih bodo uničile, če jim ne bodo sledile. Kakor hitro postanejo tri evropske velesile: Rusija, Nemčija in Italija tri enotna gospodarska in denarna podjetja, bo moralo biti nolens volens konec sedanje gospodarske in denarstvene anarhije v demokratskih in poldemokratsklh državah, ker bo sicer nemogoča vsaka konkurenca. Že napram Rusiji sami so vse države na svetu v slabšem položaju, kajti v Rusiji je država tista, ki producira sama, k o n s u m i r a sama, i z-v a ž a sama, uvaža sama, daje kredite in jih naje m a. Spomnimo se samo na d um p in ge! Napram njim smo bili vsi brez vsake moči. Gospodarski liberalizem ne nudi nobene možnosti obrambe. Tako se bližamo povsod ogromnim svet preobražajočim spremembam, na katere se moramo počasi pripraviti. Mii niij flo mšRiii nliniti POLJSKI KORIDOR. V FRANCIJI SE GOVORI O SANKCIJAH. SPREMEMBA ANGLEŠKEGA STALIŠČA DO NEMČ IJE. 0DG0D1TEV KONFERENCE DO SREDE NOVEMBRA. LONDON, 20. oktobra. Dopisniku »Dai !y Maila« je izjavil Hitler med drugim na vprašanje o poljskem koridorju pri Gdanskem, da zahteva Nemčija res revizijo versajske mirovne pogodbe tudi v tej točki, a meni, da bo to dosegla mirnim potom s pogajanji. PARIZ, 20 oktobra. V Franciji se zopet govori o sankcijah. Tako piše »Le Jour«, da Francija sicer ni odklonila proučitve Hitlerjevega vabila Daladierju, vendar je treba postaviti vprašanje, ali ne predstavlja ta ponudba poleg cele vrste strokovnih ponudb tudi brezpogojen košček papirja. Francija bo 26. t. m. navzoča pri delu Društva narodov in se ne more izolirati od vsega sveta, ki bi jo potem izolirano napadel. Ostali listi pišejo, da Nemčija ne bo mogla zmesti Franclje, ki je dovolj krepka in zavedna, da se ne boji tujine. Nemčija tudi nima še kaj pričakovati od Francije, ker je ta dokazala dovolj jasno svojo zmernost v vprašanju varnosti in zato noče več dajati novih koncesij. Francija se mora v bodoče zanašati le sama nase. Cim močnejša bo, tem večje zaupanje bo vzbujala pri svojih prijateljih in tem več vzdržnosti pri svojih nasprotnikih. Tra-janie pogajanj in nadaljevanje seje v Ženevi ni za Francijo nič pomirjevalnega, ker bo na obalah Ženevskega jezera treba končno le priznati, da bodo predvsem potrebne sankcije političnega, gospodarskega iu finančnega značaja. LONDON, 20. oktobra. »Daily Tele- graph« priznava, da se po siru Simonu V soboto stavljeni predlog v marsičem razlikujejo od prvotnega Macdonaldovega načrta. To se pa ni zgodilo zaradi nedoslednosti ali spremembe angleškega stališča, temveč zato, ker se je v temelju spremenilo splošno stanje v Evropi ob priliki nacionalistične revolucije v Nemčiji. V samem Berlinu se s posebnim ponosom tako zelo poudarja, da sedanja Nemčija ni prav v ničemur bivša Nemčija in bo moral zato spremeniti v istem smislu svoje mnenje in prepričanje tudi ves ostali svet. Konservativni list »Mor-ning Post« je v svojem komentarju najkrajši, pa tudi najjasnejši: »Ničesar ni mogoče ukreniti niti skleniti pred 12. novembrom, ko bo v Nemčiji izveden plebiscit«. Istega mnenja je tudi angleška vlada, kar je pokazala na svoji predsi-nočnji seji, LONDON, 20. oktobra. Razorožitvena pogajanja so bila odgodena, ker je splošna želja, naj se o tem vprašanju sploh ne razpravlja pred končanim nemškim plebiscitom. Velesile bi sicer mogle nadaljevati razgovore brez Nemčije in celo skleniti razorožitveno konvencijo brez nemškega sodelovanja, toda nihče noče napram Nemčiji porušiti prav vseh mostov in se postaviti na -stališče, ki bi moglo napraviti Nemčijo še bolj trmoglavo. Ni izključeno, da ne bo Macdo-naid ob Novem letu sklical konferenco štirih velesil, ki naj bi sklepala o usodi pakta štirih velesil. Izvolitev novega predsedstva senata i PREDSEDNIK DOSEDANJI MINIST ER DR. TOMAŠIČ, PODPREDSEDNIKA DR. PLOJ IN DR. KRELJ. — PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OSTA LO STARO. ^ekinitev odnošajev med ČSR in Vatikanom °R MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN VATIKANOM SE VEDNO BOLJ POOSTRUJE. — CIRIACCI ZAPUŠČA PRAGO. 20. oktobra. Prelom di- šajev šele po odpotovanju svojega nuncija, to je prihodnji teden. oktobra. Prelom di-vskih odnošajev med Vatika-taj ‘P Cešfcosiovaško vlado je sko-^isnoi en- v Prago je pravkar v°dst 1HSRr“ Panizzo, ki je prevzel te j?v° tukajšnje papeške nunciatu-Ciri. rok dosedanjega nuncija msgr. HeVi ’ agende pa se bodo Vol1! F* na varstvo arhivov. dejs^0 kritike posveča praški tisk rad dva je nuncij izjavil, da prav taic0 Zap?!šča Češkoslovaško, ker mu vi g J?® bo treba prisostvovati prosla-b°jenj osl°vaškega narodnega osvo-^ Kakor se poroča, bo Vatikan C,1 Prekinitev medsebojnih odboo- ANARHIJA NA KUBI. KUBA, 20. oktobra. Otok je sedaj po-zorišče strašnih volilnih borb in agitacije. Posebno živahni so vojaki in ekstremisti. Minister za delo je izjavil, da bo dobi! ekstremistični sindikat prav kmalu pravico do legalnega obstoja, pa niti to ni moglo pomiriti delavcev. Policija je aretirala Rusa Pjotra Stodolskega, šefa sovjetske delavske sladkorne rafinerije v Semadu v provinci Kamague, Vsi pričakujejo. da sc bo zopet vrnil na otok pregnani predsednik Machado, ki bo uničil vse dosedanje ukrepe **we vlade. BEOGRAD, 20. oktobra. Narodna skupščina in senat sta otvorila danes svoje redno jesensko zasedanje. Seji senata je predsedoval starostni predsednik Ivan Hribar, ki je prečital najprej odlok o deinisiji kmetijskega ministra dr. Tomašiča in začasni pove-ritvi izpraznjenega resorja ministrskemu predsedniku dr. Srskiču, nakar Zapiranje Jugoslovanov v Italiji LJUBLJANA, 20. oktobra. Aretacije Slovencev v Italji, ki so brez vsa ke podlage, so izzvale v vsej Sloveniji sihio ogorčenje in razburjenje. Inž. Dedek, njegov šofer Bešter in železniški ključavničar Mekinda, kakor tudi ostalih 30 Slovencev iz okolice Postojne, so bili aretirani brez vsake podlage, pač pa zahtevajo italijanske oblasti v njihovo zameno izpustitve italijanskih vohunov, ki so opravljali svoj izdajalski posel na našem ozemlju in so bili zato obsojeni od naših sodišč na daljše zaporne kazni, ki jih odsedavajo v naših kaznilnicah. Vsa naša javnost je močno razburjena in se vprašuje, ali smejo naši potniki sploh še v Italijo, ker obstoja resna nevarnost, da bodo v trenutku, ko prestopijo italijansko mejo, aretirani in zaprti v zaporih ali taboriščih. FRANCOSKE FINANCE. PARIZ,. 20. oktobra. Kakor poroča včerajšnji jutarnji »Le Journal«, je je senat izvolil bivšega kmetijskega ministra dr. Tomašiča za svojega predsednika, senatorja dr. Ploja in dr. Krulja pa za podpredsednika. Na enak način se je izvršila izvolitev novega predsedstva v narodni skupščini, ki pa je ostalo nespremenjeno s predsednikom dr. Kumanudijem na čelu. predsednik vlade Daladier, ko je odhajal s seje finančne komisije, izjavil; »Mi ne bomo prisiljeni zaprositi šest milijard frankov pri francoski Narodni banki. Tisti, ki je danes vladar položaja, je stanje državne blagajne. Prav ta državna blagajna je mogla doslej vedno zadoščati vsem svojim obvezno stim. Prihodnje leto pa bo treba preskrbeti kakih 22 milijard frankov za kritje obveznosti iz leta 1924., ki znašajo 10 milijard frankov v bonih.« BORAH O ZVEZI Z RUSIJO. PARIZ, 20. oktobra. Ameriški senator Borah je po vesteh iz Washingtona izjavil, da bi izboljšanje odnošajev med Ameriko in Rusijo močno okrepilo položaj Združenih držav v Tihem oceanu, zlasti napram Japonski, na drugi strani pa bi izdatno pospešilo svetovno razorožitev. Pa tudi nevarnost komunizma se izgublja tern hitreje, čim tesnejši so stiki sovjetov s kapitalističnimi vladami. ANGLEŽI PROTI ITALIJANSKEMU ROVARENJU NA MALTI. MALTA, 20. oktobra. Po odredbi gu-\ernerja so za mesec dni prepovedana vsa zborovanja in vse demonstracije. Stran 2 Mariborski »V e č e r n ik « Jutra mmmmmmmtammmmmm caffii*rzaz>rarnKssacai V Maribor n, dne 20._X;J^g Dnevne vesti Važno opozorilo volilcem in volilkam v Delavsko zbornico Nekateri volilci so še vedno v zmoti, da volijo na volišču, ki je v njihovem stanovanjskem rajonu. Vsakdo voli v kraju, kjer je zaposlen in ne kjer stanuje. Pazite na to, da ne boste v nedeljo hodili na napačna volišča! Če je kdo na pr. zaposlen odnosno dela v Gosposki ulici ali sploh kje v I. mestnem okraju, stanuje pa v Frankopanovi ulici, voli na t. volišču v telovadnici dekliške meščanske šole na Slomškovem trgu. Pazite torej: VOLITE NA VOLIŠČU, KI JE V OKRAJU, KJER STE ZAPOSLENI IN NE, KJER STANUJETE! Nujen poziv vsem predsedni* kom rednih krajevnih volišč za volitve v Del. zbornico Po končni ugotovitvi volilnih rezultatov ob 17. uri morajo vsi predsedniki rednih krajevnih volišč takoj teleionično ali brzojavno, oziroma po najhitrejši drugi prometni poti sporočiti končne volilne rezultate Osrednji volilni pisarni za bivšo mariborsko oblast v Mariboru, Cankarjeva ulica L Kličite telef. štev. 26-68 ali 24-40. Brzojavni naslov: Osrednja pisarna, Maribor, Cankarjeva ulica. Osrednja volilna pisarna za bivšo mariborsko oblast v Mariboru. njih tniso dovelj poučeni, je vaša dolžnost, da jih poučite kako iii kje naj volijo. Ge si tudi sami niste popolnoma na jasnem, pazljivo prečitajte gornja navodila »Gospodinjam«. Opozorite vse svoje nameščence, da je nacionalna kandidatna lista le ona, ki ima modre glasovnice. Druge barve, rdeča in bela, so nasprot-niške. Zato mora ostati samo modra glasovnica cela, ostale pa je treba raztrgati. Zavedajte se vsi trgovci, obrtniki in gospodarji, da so nedeljske volitve zelo važne za vas, ker vam ne more biti vseeno, kdo bo odslej gospodaril v Delavski zbornici. Pobrigajte se zato v lastnem interesu za nedeljske volitve. Delavci in nameščenci! Za volitve v Delavsko zbornico ne dobite posebnih legitimacij. Nekateri volilci so v zmoti, ker mislijo, da jim bo glavni volilni odbor poslal na dom legitimacije, s katerimi bodo šli na volišče. Ne glavni volilni odbor in tudi ne krajevni ne bosta razpošiljala nikakih legitimacij. Vsak volilec naj gre sam na volišče in naj vzame s seboj kakršnokoli legitimacijo, da se izkaže, kdo je, če ga na volišču ne bi nihče osebno poznal. Ne čakajte torej na urad ne legitimacije ali pozive. Pojdite sami na volišče in opravite svojo volilno dolžnost! Dajte glasove listi nacionalnega delavstva in stanovski listi nacionalnega nameščenstva! Volite vsi z modro glasovnico! Zahvala volilcem. Krajevna organizacija jugoslovanske nacionalne stranke na ^obrežju se najtopleje zahvaljuje vsem volilcem združenih občin Pobrežje, Tezno, Zrkovci in Dogoše, ki so pri nedeljskih občinskih volitvah pripomogli do tako Častnega uspeha. Radi tega poziva vse volilce, ki bodo volili tudi v nedeljo pri voiitvah v Delav. zbornico, naj volijo z m o d r o glasovnico, ostale tri, belo, zeleno in rdečo pa naj raztrgajo na dvoje ter tako pokažejo svoje zaupanje možem poštenja, ki kandidirajo na modri kandidatni listi nacionalnega delavstva in na. stanovski listi nacionalnega nameščenstva. Storiti moramo vse, da bo naše delavstvo in nameščenstvo dobilo svoj parlament, ki bo le če bo nacionalen mogel uspešno zastopati interese našega delavstva. Kdor še ne pozpa Plečnikove umetnine, cerkve v Bogojini, kdor še ne pozna prekmurskih drevoredov, topolov in kdor še ne ve, kako lepo je naše dolenjsko Prekmurje, ta se bo udeležil v nedeljo izleta, ki ga priredi »Putnik« obenem z Zgodovinskim društvom in Ljudsko univerzo v Prekmurje. Prijave sprejema »Putnik«. KJE BODO OBRATNA VOLIŠČA? Delavci in delavke Hutterjeve tovarne volijo jutri v soboto od 11. do 16. ure v otroškem vrtcu v Erjavčevi ulici; delavci in delavke Braunove tovarne volijo v gostilni »Pri zelenem vencu« od pol 12. do pol 16. ure; Thomove tovarne volijo v ženskem učiteljišču na Zrinjskega trgu od J3. do 17. ure; delavci in delavke Schon-skega tovarne volijo v gostilni »Balkan« v Linhartovi ulici od 11. do 17. ure; delavci in delavke tovarne Doctor in drug volijo v gostilni Rosman, prej Čolnik, od 11. do 16. ure; delavci in delavke Der-vuškove opekarne volijo v narodni gostilni poleg opekarne od 13. do 18. ure; delavci in delavke tovarne »Kovina« pa volijo v obratu, in sicer v garderobi od 11. do 17. ure. Dejavci in delavke omenjenih tovarn morajo voliti na obratnih voliščih. ker v nedeljo ne bodo smeli voliti na rednih krajevnih voliščih. Vsi pa bodo volili z modro glasovnico! Volilcem krajevnih volišč, ki volijo pismeno! Mnogi volilci, zaposleni v obratih, ki so oddaljeni nad 5 km od njihovega krajevnega volišča, so mnenja, da morajo voliti pismeno po pošti in zato nimajo pravice voliti osebno na svojem krajevnem volišču. Tem sporočamo: Vsi volilci, katerih sedež obrata je nad 5 km oddaljen od rednega krajevnega volišča in niso iz kakršnihkoli razlogov volili pismeno, morajo voliti osebno na svojem rednem krajevnem volišču v nedeljo 22. t. m. Gospodinje! Opozorite svoje pomočnice (kuharice, sobarice, služkinje itd.), da morajo v nedeljo tudi one voliti. Poučite jih tudi, kako se voli: Na volišču bo dobila vsaka od predsednika kuverto in tri glasovnice, modro, rdečo in belo Nato bo 'odšla v poseben prostor poleg volilnega lokala, kjer bo sama. Tam mora rdečo in belo glasovnico pretrgati na dvoje, modro pa pustiti celo. Vse tri glasovnice, tudi obe pretrgani, naj da v kuverto in jih zalepi. Zalepljeno kuverto odda predsedniku volišča. Opozorite jih zlasti: Modra glasovnica je nacionalna in mora ostati cela. ostali 2 glasovnici sta ena punktaška, druga pa marksistična, ki ju je treba raztrgati. Tn še to, če vaša uslužbenka nima drugačne listine, s katero bi se lahko legitimirala, ji napišite vi potrdilo, da je pri vas uslužbena. Podpišite svoje ime razločno in s točnim naslovom. Pazite pa tudi na to, da boste poslali svoje pomočnice na volišče, ki je v vašem okraju. Seznam vseh mariborskih volišč po okrajih bomo objavili v »Večerniku«. zato pazljivo čitajte naš list, ki bo prinesel vsa navodila glede volitev v Delavsko zbornico. Trgovci, obrtniki, gospodarji! V nedeljo 22. t. m. imajo vaši delojemalci pravico voliti v Delavsko zbornico. Poskrbite, da bodo volili vsi! Če kateri izmed Odlikovanje. Z redom jugoslovanske ki one 4. stopnje je odlikovan upravnik delavnic državnih železnic v Mariboru g. Aca Jovič. Odlikovanec se je še v Nišu, kjer je bil več let, uspešno udejstvoval pri raznih nacionalnih in kulturnih organizacijah in je tam obnovil železniško pevsko glasbeno društvo »Konstantin«. Ko pa je prevzel vodstvo mariborskih železniških delavnic, ki so bile znane kot leglo neničurstva na bivšem Spodnjem Štajerskem, je z veščo roko očistil tudi mariborske delavnice, da je zavel v njih nov nacionalni duh. Odlikovancu naše iskrene čestitke! Iz carinske službe. K glavni carinarnici v Mariboru je premeščen carinik Via dimir Kramer iz Gjevgjelije. Socijalna zaposlitev. Postaja za socijal no skrb rekonvalescentnih delavcev v Mariboru sporoča, da išče njen član, 21 letni elektromonter primerne zaposlit ve, bodisi kot elektrik ali slično. Prosilec je absolviral 4 razrede meščanske šole, vešč je slovenskega in nemškega jezika in je že 4 leta pomočnik. V svoji stroki je bil že zaposlen tudi v tekstilni tovarni. Postaja vljudno prosi podjetja, ki rabijo slično moč, za sprejem tega člana. Vsa pojasnila daje omenjena postaja, ki posluje v palači OUZD, Maribor, Marijina ulica 13. Ljudska univerza. Francoski komorni trio, v soboto 21. t. m. v kazinski dvo rani. O umetnikih, ki bodo tokrat nasto pili, piše dunajski »Neues Wiener Abend-blatt« dne 22. XI. 1932 med dr.: »Večer je bil namenjen v glavnem francoski glasbi. Dve skladbi Roussela, ena sonata Honeggerja in Koncertni duo za violino in čelo češkega komponista Martinuja, Zadnja skladba je posebno mična zade va. Oba inštrumenta sta v prijetnem dvogovoru. Na to pripoveduje čelo neko otožno zgodbo (Honegger napravi to posebno lepo in izrazito), kateri sledijo pre-kopicavajoče se pasaži, ki dospejo do efektnega zaključka. Poslušalci so si iz prosili ponavljanje. Tehniško izredno tež kc skladbe so se izvajale na uprav ble steč način.« Napad iz zraka na naša mesta. Kakor na druga mesta v naši državi bo v naj' krajšem času organiziran tudi fingiran le talski napad na naša mesta, in sicer na Maribor, Celje in Ljubljano. Strokovni izpiti carinskih uradnikov. V oddelku za carine v finančnem mini strstvu se vrše te dni strokovni izpiti ca rinskih uradnikov. Izpit opravlja 30 kan didatov. Lutkovno gledališče Sokola Maribor matica v Narodnem domu ponovi v ne deljo 22. t. m. ob 16. uri pravljično igro v 4 dejanjih »Gašperček v peklu«. Hotel Halbw?dl- Jutri v soboto kon cert.-Specialitete: krvave in kašne klo hase. Vinski mošt. V nedeljo koncert. Narodno gledali REPERTOAR. Petek, 20. oktobra. Zaprto. . Sobota, 21. oktobra ob 20. uri »K° Znižane cene. . ,jf. Nedelja, 22. oktobra ob 15. uri ček Peter in kralj Briljantin«. Rt,0o V soboto 21. oktobra veliki film naiveeje-o>a režfsera Nemi: je Fritza Langa Testament dr. Mabuse GRAJSKI KINO Dodatni davek na poslovni promet za peke, slaščičarje in izdelovalce testenin Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo glede dodatnega davka na predelovalce moke. Dodatni davek 3% se pobira od cene za predelano blago, ne pa od vrednosti materiala. Ta davek mO' rajo plačati peki, slaščičarji, tovarnarji in izdelovalci testa od prodajne cene, to je od cene, ki se dobi pri prodaji takih pre delav. Kongresa hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev. V Beogradu bo 7 in 8. novembra kongres hotelskih, kavarniških, in gostilniških uslužbencev, ki so organizirani v posameznih stanovskih organizacijah. Kongresa se bodo lahko udeležili tudi gostje. Vsi se morajo 5 dni pred kongresom prijaviti pri svojih organizacijah, kjer bodo dobili tudi vsa podrobna navodila in informacije. Radio Ljubljana. Spored za soboto 20. t. m. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13; čas, plošče; 18: plošče, stanje cest; 18.30: zabavno predavanje, predava prof. Šest; 19: »Ljudski nauk o dobrem in zlu«, predava dr. Veber; 19.30: zunanji politični pregled, predava dr. Jug; 20: pienos iz »Uniona«, koncert »Trbovelj skih slavčkov« pevskega zbora »Trbo veljski Zvon« in pianista Cirila Ličarja; 22: čas, poročila, plošče; 23 konec. Grajski kino. Petek zadnji dan »Hre penenje 202«. V Soboto 21. t. m. se za čne zopet velika senzacija za Maribor »Testament dr. Mabuse«. velefilim zna menitega režiserja Fritza Langa. O tem veledelu piše kritika sledeče: »Testa- ment dr. Mabuse je eden najzanimivej-šili filmov, kar jih je bilo napravljenih v zadnjih letih. To ni kakšen navaden film to je veliko delo velikega režiserja Langa. Ta film je bil napravljen z velikanskimi gmotnimi sredstvi; 25 milijonov dinarjev so znašali stroški nrodukcije.« V predpripravi veliki film: »Zvezda Va-lencije«. Liane Uaid. Ossi Osswa!da. Kino Union. Radi velikega zanimanja igra film »Pesem sveta« do vključno ponedeljka. Film. ki je dosegel do danes največji uspeh. Poje najboljši tenor se danjosti Schmidt, znan po petju iz radia Dejanje sc vrši v Rimu in Benetkah. Poleg divnega petja prekrasni posnetki Rima in Benetk. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravil na uporaba naravne »F/anz Joseiove grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko predstava. Premiera. Ob 20. uri Ro- ze v snegu«. r »Roksi« prvič pri znižanih cenun. c nersova veseloigra »Roksi« radi sV lahkotne in prisrčno zabavne vs,e"!i:j1 splošno ugaja ter je pri vseli dosedan^ uprizoritvah dosegla popoln uspeh-veseloigro ponove prvič po znižanih nah jutri v soboto. Gj Prva letošnja otroška predstava v nedeljo 22. t. m. ob 15. uri. bedo velezabavno pravljično igro stirček Peter in kralj Briljantin«. učinkovito otroško delo se godi na F * padnih planinah, na premožni kmetiji v domovanju hudobne čarovnice Hud more. Ima štiri dejanja, izmed katerih tretje, (ko se na Prepadnih planinah g® čudne coprnije) deci prav posebno vs Nastopijo Dragutinovičeva (Nanča), Tj rinškova (Hudamora), Savinova cop), Barbičeva (Lizika), Gorinšek (U * šper Siratka), Blaž (Peter), Tovoril1 (Mrvar) in mali Mohor (kralj Briljarrtim; Režira H. Tomašič. Kdor kupi Prl . predstavi vstopnico za sedež, lahko Pr pelje s seboj enega otroka do štirih le če ga med predstavo drži- v naročju-»Rože v snegu« so se takoj ob Pr\ mieri občinstvu zelo priljubile. V P>r vrsti gre to na rovaš divne glasbe operete, ki jo je po Lo\veju, znamenit® ^ skladatelju balad, uglasbil Oskar ■>* scha. Prihodnja ponovitev tega usPe^ejL dela bo v nedeljo 22. t. m. zvečer. Pfl opereti je v orkestru tudi harfa. Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter $ žolča, odebelelosti in protinu, katarju z® Iodca in črevesja, obolenjih danke, o® pravi naravna »Franz Josefova« 8*®? čica zastajanje v trebušnih organih/1 tro in brez bolečin. Dolgoletne izkustl’ po bolnišnicah uče, da uravnava »Ff® Josefova« voda izborno delovanje & vesa. »Franz Josefova« grenčica se bi v vseh lekarnah, drogerijah in spe®4-ruskih trgovinah. Iz mrzle tujine. Tisoči in tisoči so ocisa iz naše države v tujino s trebuhom 1 kruhom. Ker pa je tudi v tujini zavla&j. kriza in brezposelnost, se sedaj naši ljuf' vračajo izčrpani in lačni iz mrzle trn111 v domovino. V našo banovino se Je 9$ letošnjem maju, juniju in juliju vrnil0 izseljencev. V avgustu, septembru iu % vi polovici oktobra se je vrnilo oKj" 50 izseljencev. Vsi so bili v tujini že ^ Ije časa brez posla, mnogi so čakali11 zaslužek že po več mesecev, nekateri L lo po več let. Več naših ljudi pa so & . francoske in nemške oblasti izgnale bf povoda, ali pa so jih osumile komuni2^ samo zato, da bi se jih na ta način l^L odkrižale. Vsi izseljenci se vračajo hr v sredstev in si morajo iskati zatočišč® kolah sta se predsinočnjim sprla s°s svojih domovinskih občinah. Nehote moramo pri tem spomniti na tujce, k* zaposleni po naših tovarnah in obratih’ prejemajo za svoje delo mastne plače-1 jina nam vrača.naše ljudi, mi pa PrlZr našamo tujcem pri nas in se jim ne uP mo skriviti niti lasu na glavi. . 0 Brez sledu. Za vlomilci v trg°va: urarja in optika Josipa Petelna na ^x.,c\ skem trgu ni nobenega sledu. Vlom1 so zaenkrat srečno odnesli pete. čePf je bil na nogah ves Varnostni aPar.atLr vsej naši banovini in tudi izven ni® 0 celo v sosednih državah. Prav veI?e.f3, je, da so vlomilci Člani dobro oirsanizl ne najbrže mednarodne vlomilske toljv ki se znajo spretno skrivati pred vari10 nimi organi. . Dve nezgodi. V Rušah je včeraj 26' nemu delavcu Ignacu Verblaou med v njo padlo kolo na desno nogo in 0111 ,g hudo poškodovalo. V Rogozi pa v, opekel s kropom 8 mesecev stari de < čev sinček Viktor Žitko. Oba se zdra v mariborski bolnišnici. . Soseda med seboj. V Pečkch Prl ^ A*3' 26!etni poljski delavec Rok Kolar m ^ tija J. Med prepirom je Matija se£e . rovu. in cja zabodel Kolartn 4 krat v v Ca in v levo roko, Hudorapicueža larja prepeljali v mariborsko bolnišm V M a r ! h o r u, dne 20. X. 1933. p^SSfl3Bgima,rwiwg3«||| iMiiMiiiiiM ■ i Mariborski »Večernlk« Jutra ———i» « fc« »i avgrfitf Stran 3 Volitve v Delavsko zbornico DELAVSKA IN NAMEŠČENSKA _ Volilci! Ne pozabite, da je pose-Den oddelek za nameščence z lastno samoupravo v Delavski zbornici še vedno J nevarnosti! Že s sedanjim volilnim redom je marksistična večina D. z. hotela odpraviti posebne kurije in ločene vo-tve za nameščence. Pri zadnji skupščini D. z. v Ljubljani, dne 6. avgusta 1933 je uprava predložila 7 volilni red delegatom šele na dan skupščine, očividno v upanju, da delegati pr' obsežnosti volilnega reda tik pred Glasovanjem ne bodo pozorni na § 18., i ni več vseboval predpisa ločenih ku-11 za liste nameščencev, in V£za društev privatnih nameščencev njeni delegati pa so vkljub temu pri-1 na to nakano, ki je hotela oropati na-. e cYnsty° vsakega upanja na samostoj zbornico. Tudi nedelegati, predstav' niki raznih organizacij, so vložili zoper ano ostrc proteste ter naložili zvezi- enru delegatu v D. z., da izreče zoper e eco krivico oster protest pred skup-acino. Kazoč na številne proteste posamez-organizacij, je navedel zvezin refe- ZBORNICA V NEVARNOSTI! rent g. Dragotin Gilčvert toliko tehtnega gradiva ter apeliral na uvidevnost in čut pravičnosti vseh delegatov, da je slednjič skupščina osvojila stavljeni pred log ter sprejela v volilni ned dodatek, da volijo zasebni nameščenci v posebni kuriji ločeno deset kandidatov in deset namestnikov. Da ni bilo Zveze in njenih delegatov v D. z., bi bila posebna kurija za nameščence v dravski banovini odpravljena, kakor je odpravljena v ostalih štirih Delavskih zbornicah naše kraljevine, kjer morajo nameščenci voliti skupno z delavci. V D. z. v Beogradu se je pri zadnji skupščini 6. avgusta 1933 tudi zavzel delegat iz vrst nameščencev za posebno nameščensko kurijo, toda ni uspel s svojo zahtevo, ter je ostentativno zapustil dvorano. V nedeljo izkažimo svoje priznanje delu in previdnosti Zveze s tem, da volimo njeno modro listo in s tem povečamo v D. z. število onih delegatov, ki se odločno potegujejo za samostojno nameščensko zbornico! Zttii aga državne misli v konjiškem okraju Sijajen uspeh pri nedeljskih občinskih putvah je globoko odjeknil v srcih na-lonalnih ljudi našega okraja, ki jim je enem rezultat volitev največje zado-cenje za trudapolno in požrtvovalno de- lik h Za!n^ 'et^- Od sedmih novih ve-*h občin našega okraja, smo dobili v p °^e rpke šest občin, le ena občina (Te-V njfP Je Prišla v roke opozicije. Njihova n nbdatna Hsta pa jma toliko hib, ki so stale radi nepoznavanja zakonitih pred j: ,0v’ da je pričakovati, da bo tudi ta ,5 razveliavljena in pride še tepanjska obema v naše roke. ie 7h^° uro Po končanih volitvah se iz ni/ V ^onjicah mnogo občinstva tržsn r*W’ z^rab so se na trgu številni vzki i- 5r. pr*čeli navdušeno prepevati in ie f . jugoslovanski ideji. Spontano se ormiral sprevod, mladina je prihitela anioni in s cvetlicami, baklje so za-* rele in strumno je priigrala na trg Obljubljena naša godba »Dravinja«. Grom n a množica nacionalnega občin-, Va ie korakala po vseh ulicah našega rGa, ves čas navdušeno pozdravljana z ken in končno se ustavila pred hišo no-P>zvoljenega župana jugoslovanskih Ko-reh’ notaria Ruda Jereba. Z okna Je-j? °ve hiše je pozdravil najprej g. dr. *vin Mejak, ki je poudaril velik pomen p.Ueha pri občinskih volitvah za naš a 3i. pohvalil izredno discipliniranost in 'nost naših ljudi, nakar je pristopil k pr.nu g. župan Rado Jereb, ki se je s ] *Srunimi besedami zahvalil vsem de-Uari6”1’ ki S0 pofnaga,i pri Pripravah in izk v°litev ter se zahvalil volilcem za azano zaupanje. Množica mu je ne-r estan° vzklikala med njegovim govorni' ^ovzel te besedo domači narodni lanec gosp. Karel Gajšek, ki je zla-ja,- Poudarjal, da je še posebno vesel si-uega uspeha pri volitvah v našem gg-aja’ ker bo odslej njegovo delo v skup sijni. lažje, ko ima za seboj jugoslovar,-iitik a in iugos'ovanska državna po- > a tako mogočno armado volilcev na-Pozd °Kra3a- Prisrčno in preprosto je lil Y” zbrano množAso in se zahva- v -°iim ^ volilcem novoizvoljeni župan »j. ute občine Konjice-okolica, g. Pavel ^onec. 5t^aPr®v°d ie nato krenil do okr.glavar- okr ’• • er ga ie 2 okna pozdravil gospod mua3ni glavar dr. Mate Suhač, katere-hris ^ mnogoštevilna množica priredila držaCtlG ovaciie- ^a*° ie g°dba zaigrala Povatei° flimno> množica pa je krenila na Rar gosp. župana Rada Jereba v kate ^om na Prijateljski sestanek, na reh r*?1.so govorili gg. notar Rado Je-pa’ , pizij Križnič, dr. Ervin Mejak in Rarna .onec- Tekom večera so prišli v ve£iih t- številni naši volilci iz vseh v0ji rajev okraja, ž njimi pa tudi no-zbra ni pre(Jsedniki občin, katere je občinstvo dvignilo na rame in rani vonkim navdušenem nosilo po d o-Pia v u Je toliko iskrenega navduše-* rakor so ga Konjice videle morda le še ob nastanku Jugoslavije v oktobrskih dneh 1. 1918. Občinske volitve so končane, sedaj pa j pride veliko delo v novih občinah. Prepričani smo, da bo delo naših ljudi us-, pešno v korist občanov in v korist naše velike domovine Jugoslavije. Sokolski dom v Studencih Ko so spomladi studenški Sokoli na izrednem občnem zboru sklenili, da bodo še v tem letu zidali, so ljudje radovedno povpraševali, kaj nameravajo zidati, češ, Sokolski dom' že imajo. Še bolj čudno se jim je zdelo, ko so slišali, da je postal dom premajhen. Res premajhen je postal; telovadnica, v kateri se je vadilo dan za dnem vsak teden po deset oddelkov, je komaj zadostovala za telovadbo, dramski in pevski odsek sta se borila za preostale ure, Gašperček pa je že lani pobral svojo culo in oder in se preselil k Špureju, ker zanj ni bilo ne prostora ne časa. Pomanjkanje prostorov je postajalo vedno večje, edina rešitev je bilo — zidanje! Izmed vseh predlogov je bil najboljši sedanji. Odbor je po vsestranskem razmotriva-nju in dejstvu, da v blagajni ni bilo mnogo denarja (zdaleka ne toliko, kakor je potreboval), sklenil, da upošteva sedanjo gospodarsko krizo in bo dom samo prezidal. Stavbeni odbor pod vodstvom br. C. Hočevarja je izdelal na podlagi načrtov in stroškovnikov svoj proračun in r.ačin kritja. Pričelo se je delo. Začeli so kopati temelje. Kulukarji so prihajali dan za dnem na delo, večinoma vsi so redno opravljali svoje obveznosti: po 24 ur dela! Stavba je hitro napredovala. Na domu, ki je dobil s prizidavo popolnoma novo lice, se izvršujejo zadnja dela, ki bodo do sobote, dne 21. t. m., ko bo otvoritev nove dvorane, že po večini gotova. Dom je popolnoma na novo urejen, prizidala se je k sedanji telovadnici mala dvorana s stalnim gledališkim 6X9 m velikim odrom. Telovadnica je na novo urejena, položila so se parketna tla in orodje se je pomnožilo. Vestibul se je povečal. V njem bo tudi garderoba za občinstvo. Poleg telovadnice bo tudi kopalnica s prhami in umivalniki. Med telovadnico in malo dvorano se je napravila zložljiva stena tako, da bo v primeru večjih prireditev tvorila en prostor v izmeri 250 kvadratnih metrov. Studenškemu Sokolskemu društvu gre posebno priznanje za vztrajno delo, ko se v težkih časih ni strašil niti dela niti gmotnih žrtev, da poveča svoj dom. Iznajditelj vazeline umrl. Iz Newyorka se poroča, da je umrl v državi New Yersey v starosti 96 let znani kemik Chesborough, ki je izumil vazelino. S svojo iznajdbo si je Chesbo-rongl« nagrabil ogromno premoženje ir. 'e splošno smatra za enega najbogatejših Američanov. ALB IIS terpentinovomilo Za vse dni-in za vse perilo. Šport Pred začetkom zimskošportne sezone Okrožnica Mariborske zimskošportne podzveze vsem članom MZSP. Mariborska zimskošportna podzveza si je pred začetkom zimske sezone stavila nalogo, propagirati za čim večji razmah zimskega športa ter tujskega pro meta v našem okolišu. Dolžnost vseh članov MZSP je, pomagati izvršiti to nalogo z vsestransko podporo. Radi tega poziva MZSP svoje člane, da zastavijo vse svoje sile, vso dobro voljo, da se doseže to, kar si želimo. Upravni -odbor MZSP bo skušal zadovoljiti vse, ako bo našel pravo razumevanje svojih članov. Mariborska zimskošportna podzveza bo izdala 1. decembra t. 1. celotni zimskošportni program podzveze kot svojih članov. V tem programu bo po datumu in po krajih razviden spored, in sicer: tekme, tečaji, izleti itd. Nadalje bo program obsegal vse, kar je zimskemu šport niku potrebno vedeti. MZSP opozarja svoje člane, da morajo biti vsi podatki točni ter se morajo upoštevati. Podatki za tečaje in izlete se bodo objavili neiz-premenjeni, med tem, ko se bodo termini za tekme pri podzvezi redigirali in priredili tako, da se bodo strinjali s splošnim programom, da ne bo po več tekem istega dne. Vse podatke je treba poslati na MZSP, in sicer najkasneje do 10. novembra. MZSP pričakuje, da ne bo člana, ki bi izostal ter morebitno pokazal na mrtvilo, ki ne sme nastati v nobenem društvu. Stroški za izdajo tega programa, ki bo tiskan v žepnem formatu s sliko na prvi in zadnji strani, se bodo krili z inserati. Vsak član je dolžan pre- Sodniki za nedeljske prvenstvene tekme. Odbor za delegiranje sodnikov pri LNP je delegiral za nedeljske prvenstvene tekme tele sodnike: v Celju Čako-večki SK:SSK Celje g. Cimpermana iz Ljubljane, v Čakovcu Gradjanski:SK Svo boda (Maribor) g. Nemec iLju,bežen z neba«. V glavnih vlogah Magda Sen urine r, Herman Thimig, Szocke 'Szakal! čragi. Kot do- ■tek kulturni film ZKD in Eoksov ted-uik. /Stran 4 Mariborski »V e č e r n i K « Jutra Marti Skmtans 107 OCEANOPOLIS Tako urejeni Oceanoix>lis bo odprl svoja vrata vesoljnemu svetu. Sporočil bo bratom na vseh petih celinah sveta, da so desettisočletja živeli na dnu Atlantskega oceana potomci naroda tistih Atlantov, ki je nekoč obljudeval šesto celino in hranili ter nadaljevali v njem prastaro kulturo. Sporočil jim bo, 'da so odslej vsi naši zakladi znanja tudi njihovi zakladi. Sporočil jim bo, da hoče biti zopet žarišče človeškega duha in središče vsega dogajanja na našem planetu. In zopet bo ljudstvo potomcev starih Atlantov dvignilo roke proti solncu, da pozdravi simbol velikega Ruja, stvaritelja sveta in vsega vesoljstva. Oceanopolis pa bo o-stal še nadalje prav tak, kakor je sedaj. Oceamopolsko ljudstvo bo nadaljevalo svoje znanstveno delo, gradilo dalje in izpolnjevalo dedščino svojih očetov. Po trdnem prepričanju revolucionarjev je samo to pravo poslanstvo Oceanopolisa, je samo to smisel njegovega obstoja. Živeti tu spodaj pod morjem ločeno od vsega sveta, pomeni živeti samemu sebi in ne privoščiti po isti podobi kakor simo mi ustvarjeni bratom na površini u-živanje plodov naših izsledkov. Prepričan sem; gospod predsednik, da boste razumeli in odobrili naše hotenje.« »Predsednik Doljan«, je povzel Jafis, »je povedal čisto določno, kaj hočemo. To je naš program, ki smo si ga bili se- stavili takrat, ko smo pričeli delo za upor. Doljana smo si izbrali za voditelja zaradi tega, ker je edini človek v podmorju, ki je bil rojen in vzgojen na površini zemlje. Izbrali smo si ga zato, da bo vez, ki naj spoji Oceanopolis, nekdanji Semisiris, zopet z ostalim svetom. S svojim dosedanjim delom je pokazal, da zasluži naše popolno zaupanje, zato smo prepričani, da bo program revolucije tudi izveden. Želimo pa iz vsega srca, da bi se izvrševanje teh velikih smotrov pričelo v pobratenju med obema dosedanjima razredoma, ki naj se izenačita v en sam razred, v narod Atlantov!« »Slišal sem vaše besede«, je spregovoril Semiš Ramis s tihim, presunjenim glasom, »in prepričan sem, da mislite iskreno. Morda je vaša misel bolj pravilna, kakor je bila naša. Morda je zares Oceanopolis nehal biti to, kar je bil nekoč Semisiris in mora zopet postati središče sveta, če hoče opravičiti svojo eksistenco. Nenadoma uvidevam, da mora biti tudi volja velikega Raja, da ponesemo njegovo besedo vsemu človeštvu. Zopet naj se razglasi resnica, ki smo jo vedeli .doslej samo mi tu doli. Toda ne morete mi zameriti, če vam odkrito povem, da se ne morem tako naglo vživeti v vaše vse prevračajoče načrte. Bil sem rojen kot potomec Semisov in potomec tistih, ki so pred desettisočletji določili, da ostani večno skrita eksistenca Oceanopolisa. Izvrševal sem tako poslušno voljo svojih prednikov. Morda imate prav, in zdi se mi celo, da imate prav, toda dovoliti mi morate, da naspro tujem vaši zahtevi. Spoznal sem, da bi bilo ne samo brezuspešno, marveč hidi zločinsko, upirati se z orožjem volji novega rodu, volji nove dobe; zato sprejemam vaš predlog. Izjavljam slovesno, da se odpovedujem časti predsednika in razrešujem dosedanjih dolžnosti tudi osla le člane vlade. Izročam oblast vam z globoko željo v srcu, da ne onečastite svetlega imena naših prednikov in slave celokupnega ljudstva Atlantov, onih, ki so živeli še na celini, ki jo je obsevalo nebeško solr.ce, kakor tudi onih, ki so bili že rojeni v podmorju. Čuvajte dragocene zaklade, ki smo jih hranili jr,n tako neskončno dobo let. Hranite jih in pazite, da se ne pogube, kajti v tistem trenutku, ko bi se to zgodilo, bi bilo človeštvo oropano za najvažnejše. Težko se poslavljam od nalog, ki so mi bile naložene že ob rojstvu; težko se poslavljam od dela, ki sem ga opravljal vse svoje dosedanje življenje. Toda, če zahteva nova bodočnost od mene to veliko žrtev, se ji vklanjam. Odstopam...« S pridržanim dihom so poslušali revo-lucijonarji besede predsednika Semiša Ramisa. Iz njih so spoznali vsak trenutek bolj, kako velik je ta človek, kako vzvišen je nad vsako človeško zlobo in trmoglavostjo. In spoznali so obenem, da je bil resnični oče svojega ljudstva in ni bil prav nič kriv, da so drugi zlorabljali njegovo oblast v svoje sebične namene. Obenem so pa tudi spoznali vso težino nalog, ki jih prevzemajo iz njego- V M a r i H o r u, "dne 20. X. -n:., Ti vih v svoje roke. Morda so šele v tistem treiatku doumeli vso globino s/5* jega bodočega poslanstva. Ginjen, kako Semiš Ramis, ko je dokončal svoj govo . se je dvignil s svojega sedeža Doljan i dejal: . »Gospod predsednik, hvala vam 1SK ra! Vedeli smo, da ste plemeniti, da s ^ pa tako plemeniti, vendarle nismo vedeli. Če bi se mogli poprej pogovori^ z vami, bi bila morda nepotrebna vsa revolucija. Prihranjene bi nam bile vs človeške in materialne žrtve. Sedaj s ne da več popraviti, kar je že storjeno. Skrbeti moramo samo za to, da bomo pošteno in čisto izvršili delo, ki smo s ga naložili. Zato izjavljam v imenu vodstva revolucije, kakor trdi v imenu vsega onega ljudstva, ki se zgrinja tu zunaj okoli te palače, da bono vedno spoštovali vašo osebo in vaše ime, ki naj ostane zapisano med največjimi imen' Atlar.tov. Neskončno bo veselje vsen. ko jim bomo sporočili vaš plemeniti skleP in trdno sem prepričan, da vas bodo v» ti tisoči sedaj v negotovosti trepečocijj ljubili poslej bolj, kakor so vas kdajkol poprej. Doslej so se vam klanjali saffl0 zato, ker ste bili predsednik, ker so se vam morali, sedaj pa se vam bodo 12 lastnega prepričanja, iz lastne volje. Živel Semiš Ramis!« »Živel!« so vzklikali po vrsti Ja"s; Hadamezis, Soralifis, Sardanipalis in vsi ostali. Nato je Doljan položil pred Semiša Ramisa list papirja, da napiše progi®5 na ljudstvo in člane bivše vlade. Upob niki so molče in globoko presunjeni Prl’ sostvovali temu velikemu zgodovinski mu dogodku, pomembnemu ne samo Oceanopolis, marveč za ves svet. Žrtve napredka tehnike TRAGIČNA SMRT IZNAJDITELJA INŽ. TILLINGA. Napredek tehnike zahteva vedno nove žrtve. Kakor smo že kratko poročali, se je smrtno ponesrečil v Arenshorstu blizu Osnabrucke v Nemčiji znani nemški izumitelj raketnih prometnih sredstev inž. Tilling ob priliki velike eksplozije v njegovem laboratoriju. Inž. Tilling, njegova tajnica Angelika Buddcnbohmenova in pa monter Kuhr so zadobili ob eksploziji tako strašne opekline, da je bila vsaka pomoč zaman in so podlegli smrtnim poškodbam. Inženjer Tilling je postal žrtev svojega raziskovalnega in izumiteljskega dela. Nedvomno je bil eden izmed najpogumnejših hi najaktivnejših pionirjev na raketnem področju in je moral sedaj svoje drzne poskuse plačati z življenjem. Vsak tehnični izum zahteva, kakor sploh vsako veliko delo in podjetje, svoje žrtve. Treba je le pomisliti na brezštevilne pionirje letalstva, pilote aeroplanov in zrakoplovov, ki so se ponesrečili že pri svojih prvih poskusih. Vendar pa je problem raketnega potovanja v višino, v stratosfero, še večji problem. kakor je letalstvo. Inž. Tilling je že druga žrtev v raketni tehniki. Pred tremi leti je umrl prvi pionir, avstrijski inženjer Maks Valier, eden izmed najpogumnejših borcev, ki ga je pomladi leta 1930. podobna eksplozija rakete raztrgala na drobne koščke. Valier je dve leti prej skupno s konstrukterjem avtomobilov Fritzem Opelom in inženjer-jem Sandersom skonstruiral prvi avtomobil brez motorja na raketni pogon, ki ga je gnal samo izpuh plinov. Prve vožnje v Berlinu pred velikimi množicami radovednega občinstva so sijajno uspele. Ta raketni avtomobil je zdrvel po dous-dir-kališču s pravcato blazno brzino. Ta posrečeni poskus je imel velikanski teoretični pomen. Tako je bilo namreč dokazano, da iz avtomobila izpahnjeni stisnjeni plini v resnici delujejo pogonsko in da se računi ne vjemajo le na papirju, temveč da se morejo matematični rezultati izrabljati tudi v praktičnem življenju. S tem je bil storjen prvi korak v raketni tehniki. Bil je dosežen dokaz, da se morejo rakete uporabljati kot pogonsko sredstvo. Drugi korak je bila konstrukcija majhnih raket, ki se ne bi uporabljale za pogon avtomobilov, temveč za dvig registracijskih instrumentov v zračne višine. Te male rakete se izstrele v zrak, nakar se instrumenti vrnejo s pomočjo padala, ki je pritrjeno na raketi, varno na zemljo. Na ta način bi se dale izvedeti razne zanimive znanstvene stvari iz stratosfere brez nevarnosti za človeška življenja. Mimo tega pa bi male rakete mogle služiti kot zelo pripravno sredstvo za odpošiljanje pisem in ostale manjše pošte v oddaljene kraje oziroma s kontinenta na kontinent. Prvi konstruktor poštnih raket je bil inž. Tilling. Nekatere rakete, ki jih je skonstruiral v začetku, so dosegle višino 10.000 metrov. Tilling jih je seveda skušal izpopolniti, da bi prodrle še višje v nebo, najmanj tako visoko, kakor so dospeli stratosferni baloni. Praktično vrednost pa je gledal Tilling v silni brzini dostavljanja pošte. V ta namen je izumil poseben mehanizem, ki bi točno določil smer in daljavo, tako da bi morale rakete pristajati natančno na določenih krajih. Svoj kolosalni izum je izpopolnil že tako zelo, da je stal tik pred prvim praktičnim poskusom poslati poštno pošjljko v raketi, ki bi drvela skozi vsemir v višini 15 do 20 km nad oceanom iz Evrope v Ameriko. Oddajno mesto bi bil Hamburg, sprejemno pa Newyork. Za to pot bi potrebovala raketa po njegovih računih komaj eno uro. Tik pred poskusom pa je ta raketa pred dnevi v njegovem laboratoriju nenadoma in iz neznanega vzroka eksplodirala in tako napravila nepričakovan konec vsem poskusom in iznajdbam slavnega raziskovalca in tehnika. Cvetoča trgovina z alkoholom v Ameriki Drugim ameriškim zveznim državam se je končno pridružila še Florida in izglasovala ukinitev prohibicije na svojem ozemlju. To pa se bo zgodilo šele 7. januarja 1934. Z ozirom na velikansko že- jo, v kateri se mučijo sedaj državljan Floride, so razni veletrgovci. gostilnica*' ji, hotelirji in privatniki naročili pri neW' smrčkih tovarnah i. ur ov in zalogah vi® ogromne količine alkoholnih pijač. Nar®' čila so tako ogromna, da so morale tovaf' ne najeti cel štab novega uradniištva. Vsake pol ure smrt zar idl vnetja slepih' Na kirurškem kongresu v Chicagu ie izjavil dr. Anton Ochsner, profesor vs3‘ učilišča v Trulaneju, da se je zaradi bega in zgrešenega načina prehrane^ v Ameriki v zadnjih letih silno poviša'0 število smrtnih primerov zaradi vnet!3 slepega črevesa. Tako umira na pririef v Združenih državah več ljudi za vnet* jem slepiča, kakor pa za rakom. KaK°f trdi omenjeni profesor, umre tamkaj vsa* kih 29 minut po ena oseba za vnetje1® slepiča. Od teh smrtnih primerov je ^ odst. ljudi starih od 10 do 30 let. Zaklad v starem šivalnem strojil" V San Remu se je sreča na nenavade® način nasmejala neki stari šivilji, 70lebJ Ani Martinijevi, ki je imela kljub huf1 konkurenci svojih mlajših, modernejši11 tovarišic še vendar nekaj stalnih stra®* Zato je hotela izučiti svojo vnukinjo . šivilski stroki in je dala prinesti s P®0' strešja star šivalni stroj, v čigar notra®'0 sti je našla raznih starih vrednostnih®15' pirjev v skupni vrednosti 30.000 lir, kii,!l je takoj nato v baraki tudi dobila izp',r čane. Mali o Prodam KOŽUHOVINASTE plašče moderniziram in prekrojim v jope po nalnoveišlh pariških In dunajskih krojih Jamčim za strokovno in solidno delo ter točno postrežbo. P. Semko, krznarski mojster, Gosposka ulica 37. 3360 VINOTOČ VAUPOTIČ v Košakih Ukinjen. 3999 7 mtecicsa Din o. Kupim STEKLENE NASTAVKE za na prodajalno mizo v trgovini kupi Ivan Kravos. Aleksandrova cesta 13. 3951 Sobo odda KRASNO ZRAČNO. SOLCNO SOBO parketirano z uporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v upravi lista. 6017 Službo dobi KUHARICO z večletno prakso, staro 25— 30 let, prvovrstno, zdravo in redoljubno, sprejme tako) boljša gostilna v Mariboru. Naslov v ogl. odd. 4010 10 dkg Din 13.—, 4krat zvita, skoraj neraztrgljiva za kratke In dolge nogavice. „Gelbschlld“ 10 dkg Din 18.—. 4krat zvita, mehka In izdatna, za sviterje In jopice. "Friesia" 5 dkg Din 10.—, 2krat zvita v vseh barvah, pripravna za čepice In bluze. Pariijs a voin S d»r S Din. ostanki zelo poceni C. Bildefeldt Maribor, Gosposka 4 Zniiali smo ceno knjigi J Prekletstvo ljubezni i od Dir 35‘-na Din 23'- Dobite ?o v upravi Jutra in Veeernika v Mariboru, Gosposka ulice štev- 11 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariborf ' * ' ~ rt V t »- -* •