Telefon it. lit. Poštnina plačana ▼ gotovini. DELAVSKA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Posamezna številka 1.25 Din. izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./IJ. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Upra/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene, delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 104. V Ljubljani, sobota 8. maja 1926. Leto I. K proslavi petdesetletnice Ivana Cankarja. Splošna stavka se nadaljuje in je vedno obsežnejša. »Y Ljubljani so postavljali Pre- šernu spomenik in so napravili veliko slavijo. Kdo je bil slavljen: ali lika slavijo, Kdo .je bili isiavljen ali oče Janeiz Bledweis, ali župan Hribar, še ni natanko dognano; dognano je le toliko, da jeibilo tako veliko in imenitno slavje, kakoršnega na-,r lepot in sc neskončni lepoti * i'b'‘'bližal, >da ,ite vsake njegove uVsak trenutek zadiši nov svež opij, F'a ti vsak trenotek tudi odpi-ra !'av<" vhpde v nova kraljestva’. t a nlka,rja v resnici ne moremo doumet 1, nikdar n.e .moremo'raizgreb-sti iiz im-k^ičcnega zaklada, ki mam ga je zapustil,_ tega,, -kar smo pri prebiranju« občutili ali celo samo zaslutili. Njegoveosebe iso tako žive in resnične, da jih 'sploh več me doživljamo, temveč jih preobraizujomo v sebe. V tem pr rob razo vam ju jo umetnikova »iila in jo ibištvo umetnosti, ki ni la,st 'samb enega naroda, temveč je last človeštva za vse dobe. Cankar je razbiral greh, je razkrinkal podlost »kulturnih in; civiliziranih« narodnih voditeljev do kosti in ustvarjal za bodočnost nad- človeka, ki si bo znal biti svoj lasten spovednik in •sodnik in ki bo znal vreči z obraza krinko in ki bo upal bratu dni 'sosedu pogledati v obraz. Vedel je, da je sedanjost gnila in okužena, dobro je tudi vedel, da bi za sedanjost 'sejal na kameniita tla, sejal je za bodočnoist, sejal kleno 'seme, ki bi dajalo rasti za bodoči'rod, za tisti rod, ki bo Cankarja že doumel in ise prisesal do bistva njegove umetnosti. Težko nam je danes, ko gledamo na našega velikega glasnika, na našega drznega klicanja k samospo-znianju, k resnični svobodi, težko nam je, ko vemo, da bi se naš glasnik zjoikal, če bi pogledal iiz groba naš rod, katerega je v gnevu ljubil, v gnevu aato, ker mu je bilo žal za zlato, katerega bi rod lahko precedil iz pisane navlake in groblje tujih prisvojim. Zazdi se nam, da .smo tako majhni proti njemu, tako nizki v .svojem hotenju in gledanju predse. Pehamo se in se bahamo, izpodrivamo brattu bratovska tla, hlinimo ljubezen dekletu im materi, še celo domovini, radi bi pa ociagnili dekleta in prevarali mater iin še sram maš bi ne bilo, še k srcu bi si me jemati oisbudnega greha! Lažemo sami sebi, da smo za plemenitost, lažemo bližnjemu, 'da smo za koristnosti človeštva, v resnici bi pa le radi sami do dobička, in naj potem narod in človeštvo gineva v hiranju. Žalostno mam je, ko se spominjamo na 'vtse bombe Cankarja, še 'bolj žalostno pa, če si moramo priiznati, da .smo pozabili nanje in krenili pot navzdol, ne pa tja, kamor nam je kazal oin. Izgubili smo ,se v razblinj enosti in ne znamo, 'se zazreti V zarjo lepot, ki nam jih je razodel v svojih delili, najbogatejši slovenski zapuščini. Cankarju je bilo 'slepomišenje odvratno, sovražil je vsako polovičarstvo, žigosal je omahovanje, kako bi pa žigosal danes, če bi videl naše omahovanje, naše cepljenje in če bi moral 'gledati današnje izrabljanje delavstva. Mnogo jiih je danes, ki praznujejo Cankarjevo obletnico, mnogo jih je, ki se bodo tudi na praznovali ju ‘Minili, kot vso 'sesvoje dni hlinili Cankarju samemu, sicer ne javno, temveč zahrbtno, Cankar bi rekel »kavalirsko«. Mnogo jih je danes, ki praznujejo Cankarjevo slavje, kot je o Prešernovem in tudi o is vojen; pisal Cankar sam, še več jih pa je, ki gredo mimo in ne pogledajo na Cankarjev .spomin in gredo zase, svojo .staro mračno pot gredo 'dalje. Mnogo jih je, ki sicer hranijo Cankarja v duši kot človeka, malo jih je pa, ki ga hranijo kot človeka in umetnika«. Tak je hotel biti Cankar, umetnik in človek obenem, niič več, kot resničen človek, ker le tak more ustvariti iz sebe resničnega umetnika.. Mi, ki nam naj bo Cankar učitelj in vodnik iza vse veke, .ki nam je ustvaril bogalstvo ‘idej, ki ne usahnejo, skušajmo se približati Cankarju kot umetniku in človeku, razglejmo-svojo notranjost pri spominu nanj in si izprašajmo Vost. Izpovejmo se pred .seboj« in spovejmo se pred spominom na Cankarja, proslavimo njegov spomin z msnič-, 110 notranjo prežet ostjo in krenimo na pot. kaknšbo kažejo lideje Cankarjevih del, kakršno je hodil sam, delujoč vedno za sočloveka in ker je delal za sočloveka, je delal za London, 7. maja. tretji dan stavke ni nič popustil, marveč so se stavki pridružili tudi pomorščaki v Liverpoolu in vozniki avtov v Londonu. Delavstvo« se ni nikjer vrnilo na delo«; živahno je razpoloženje za stavko pri delavcih, ki jih strokovni svet ni pozval v stavko. Uspeh vlade in podjetnikov je le v tem, da vozijo posamezni osebni vlaki podzemne železnice in avtomobili v Londonu. V GIasgowu so se pridružili prostovoljno stavki ladjedelski delavci strojne industrije. Namen vodstva stavke, da prepreči predvsem promet z blagom, se je popolnoma posrečil. Izjeme se dovoljujejo le v prometu z živili za preskrbo prebivalstva. Premogovnega prometa pa sploh ni. Dunai 8. maja. Avstrijska strokovna komisija je o stavki1 na Angleškem razpravljala v četrtek zvečer. Predsednik Hueber je poudaril pomen te velike borbe ter poročal o stališču mednarodne strokovne zveze k zgodovinskemu pokretu. Po razpravi je bila sprejeta naslednja resolucija: „Strokovna komisija se je bavila na današnji seji1 v večurnem posvetovanju s položajem, ki ga je vstva-ril izbruh splošne stavke v Angliji-Z ozirom na največji1 strokovni boj, ki ga je doslej svet videl, smatra strokovna komisija za svojo dolžnost, da da predsedstvu generalno pooblastilo v svrho takojšnjega sklicanja konference organizacijskih načelstev, kateri stavi primeren predlog za ma-terijelno podpiranje v boju stoječih angleških delovnih sodrugov.“ strokovnih organizacij ta telegram: ZA ODPRAVO KORUPCIJE SAMO PREDLOGI. Belgrad, 8. maja. Včerajšnja seja narodne skupščine je pokazala, da se posamezne stranke čudno cepijo glede nastopa proti karupcijonistom. Vladne stranke, zlasti radikali, bi radi kako zavlekli in stavljali so samo predloge: nekateri so za anketo, ki naj bi preiskala vse korupcije od leta 1918, drugi so pa zopet zato, da se naj posebej preišče slučaj Radeta, ker se je bati, da bi anketa zavlekla preizkave za cela leta. Sprožen je bil tudi predlog, ki je zahteval direktno zakon in anketo za pobijanje korupcije. Zdi se, da se bo vse motalo« okrog ankete, okrog zakona, prizadeti bodo pa še nadalje „radili‘. llelgrad, 8. maja. Radikali, zlasti Pašičeva 'skupina« nič .kaj prijazno me gledajo na opozicijo, ki bi visaj v bistvu rada spravila na dan umazane afere in earade raznih vplivnih goispodov. Radikali bi vsekakor radi zamotali položaj im če drugega ne, razprave glede teli afer 'preložili. Največ jim je zato, da zavlečejo Rodetovo afero, ker se jim človeštvo. iKkuišaj,mo vzljubiti tisto jasno usmili-jeiniost njegovo 'in če ih ugega ne, višaj to ho nas delno rešilo predsodkov in pomišljanj. Kdor si že, ki se danes spominjaš Cankarja, Ikdor si že, 'ki holeeš priklicati v sedanjost njegovo podobo, 'prikliči jo in v njegovi podobi, ožarjeni od trpljenja njegovega, si oglej svojo. In če te ne bo zaskelelo v sive, 'si ali zastrupljeni, ali pa redek fenomen današnje dobe, če te „Strokovna komisija avstrijska želi angleškim bratom v njih velikem boju popoln uspeh ter izjavlja, da je pripravljena izkazati najpopolnejšo solidarnost.11 GENERALNI SVET BALD-WINU. London, 7. maja. Ministre,ki predsednik je že večkrat in tudi predvčerajšnjim izjavil, da vlada ne bo kapitulirala pred splošno stavko. Pogajanja bi se nadaljevala le, če preneha stavka. Generalni Svet 'strokovnih organizacij izjavlja pa v svojem listu, da se je delavstvo kadarkoli pripravljeno« pogajati oa časten mir. Generalni svet ne .stavi« nikakršnih predpogojev^ jasno pa, je, da generalni svet na izjave Baldvvina, dokler ne pozna namenov vlade glede nadalj-nega postopanja, ne more upoštevati. * Generalni* svet n oglaša- še enkrat, da ni nič zakrivil .preloma, pogajanj. Vzrok stavke je to, da prekličejo izpor, dalje izzivajoče stališče vlade v prilog rudniških podjetnikov in končno prelom pogajanj v trenutku, ko je generalni svet hotel poiskati obliko zn; mirno poravnavo konflikta. Kakršnikoli razgovori v svrho dolsege balze za obnovitev pogajanj in končno za ukinitev štrajka, bi se mogli pričeti -le v svobodni atmosferi, ne pa pod pritiskom kakega ultimata vlade. TUDI ŠOFERJI ODPOVEDALI. London, 7. maja. Na ukaz vrhovnega 'sveta .so tudi šoferji zastavka! L London si je brelz avtomobilov izdi, da 'bi razkrinkanje in pa razprava. R atletovih »zarad« Pašičev polloižaj še poslabšala. Uzunovič in Radič se glede tega vprašanja nista odločalazdi ise pa, cla radikali zidajo največ na Radiča, ki bi« mogel pripomoči .do prekinitve korupcijskih razprav. NAŠE ZAHTEVE BOLGARSKI. Belgrad, 8. maja. Za. žrtve (bornimeiga atentata v iStrumici tsa-hteva naša vlada, visoke vsote. Za oba. mrtveca po 500.000 Din«, za težko ra njene po 600.000 Din. Slučaj .pri K t minici je, izizval med Jugoslavijo in Bolgarijo ostar diplomatski koinfliikt, ki še mi poravnan. Baje podpira Bolgarijo Italija. BOJI V MAROKU SE NADALJUJEJO. . . Pariz, 7. maja. Mirovna pogajanja med Španci in Francozi na eni strani hi med Abd el Krimom na drugi stranil so se izjalovila in včeraj so se pričeli ponovni boji. Abd el Kr im se dobro drži in ni še upati, da bi španske in francoske čete mogle dosti prodirati pa zaskeli, ne kloni glave, nikar se ne sraimiuj izpovedati, izpovej ise sebi in podoba ... pojdi na pot in izpoveduj we in izpoveduj ... 'spoznal boš, 'da. si do današnjega dne bil lažni,k isebi in tudi Cankarju... Cankarjev spomin naj 'nam torej prikliče spoznanje, da smo sebi h' preveliki ‘lažni'ki — proslavimo njegov spomin in vrzimo krinke in si poglejmo v oči in si povejmo: tako, pojimo eno pot... Razentega je strokovna komisija nemogoče misliti in stavika šoferjev poslala generalnemu svetu angleških Je najlmz najucinkovitejši udarec za London. -K,ra* _Z___________________________..DELAVSKA POLITIKA-____________________________Stov ,ot Kako je sodil Cankar o kulturi, ljudstvu In delavstvu. Leta 1913 je predaval Ivan Cankar na Ljudskem odru v Trstu o »Slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi«. Iz zanimivega predavanja, ki odraža plemenito Cankarjevo socijalno mišljenje, prinašamo najznačilnejše odlomke. Kaj je kultura? Kateri pojem izraža ta beseda, ki je nam vsem tako domača in hkrati tako strašno tuja? Literatura, umetnost, znanost — to je le zunanji izraz, je le dokument narodove kulture, je dokument narodovega •duševnega in materijalncga blagostanja. Naša slovenska kultura, kakor je na današnji stopinji, je rezultat vsega našega duševnega in materijaLnega tlela od začetka zavednega narodovega življenja do danes. — Zgodovina narodove kulture je zgodovina njegovega političnega, družabnega in gospodarskega razvoja. Vsa strma cesta naše kulture je orošena in pognojena s solzami in s krvjo. Vsi tisti naši veliki ini pravični pesniki, umetniki in znanstveniki, ki so s pošteno mislijo in močno voljo zidali dalje in višje na zgradbi naše kulture — vsi so plačali svoje početje s svojo srečo in s svojim življenjem. V narodu, ki so ga ljubili, so bili tujci, v najboljšem slučaju nepoznani, v navadnem slučaju zasmehovani in zaničevani. Ne z zlatimi, s krvavimi črkami je pisana knjiga slovenske kulture. V srdu Ln sramu sem pomislil: kaj •niso celo ti ljudje, neizobraženi, neorganizirani, ki jih je dostojni 'kulturni narod z zaničevanjem zavrgel in ki jih imenuje poživinjene — kaj niso celo ti ljudje kulturni delavci? Kaj ne sloni vsa kultura na njih izmučenih plečih, kakor je slonela nekoč grška kultura na plečih helotov, rimska kultura na plečih vsenarodnih sužnjev? Kaj ni delo teh zaničevanih, nepoznanih tisti temelj, na katerem zidamo svoje kulture babilonski stolp, ki se skoro dotika že oblakov?... Oblakov se dotika babilonski stolp naše kulture in tisti, ki ga nosijo na svojih trudnih plečih, ga ne vidijo, ker so njih motne oči uprte v tla!... Še sem slišal njih divje, nerazločno kričanje in sem povesil glavo in sem šel osramočeni po svoji poti... Kultura je šla, kakor ne more biti drugače, v svojem razvoju vzporedno s političnim im socijalnim .razvojem. V političnem in državnem življenju se je uveljavila moč meščanstva, v soci-julnem življenju je zavladal kapitalizem neomejeno. In vsa kultura, kolikor se pojavlja v svojih zunanjih znamenjih, je postala meščanska in kapitalistična, ali bolje rečeno, je stopila v službo meščanstva in kapitalizma. Velika masa ljudstva je bila s svojim delom producent kulture, ne pa njen konsument... Kitajski knliji kopljejo v Transwaalu diamante, nosijo pa jih dame V New Yorku: dolavke v Belgiji izdelujejo dragocene in umetne čipke, nosijo pa jih demondke v 'Parizu... Dragotin Kette je dopolnil Prešerna in je pisal nesmrtne verze; on je umrl mladoleten v velikem uboštvu, dragocenosti njegovih verzov pa ljudstvo ne pozna, polastil se jih je tisti mali del meščanske mladine, ki je umetnosti željan... Kakor si je osvojila moderna kapitalistična družba ljudske roke in ljudsko delo, zato ker se je polastila produktivnih sredstev, tako in natanko tako si je usužnjila tudi umne delav-,ce. Pisatelj, umetnik, znanstvenik je prav tak hlapec in suženj meščanske družbe, kakor tvoruiški, železniški, rudniški delavec. Duševno blagostanje, duševna kultura se ne 'da misliti brez materi jalnega blagostanja, brez mate-rijaline kulture. Kdor si je osvojil sredstva za proizvajanje materijalne kulture, tisti si je osvojil že tudi hkrati duševno kulturo ter si jo najel za .deklo in hišno... Kakor služi naporno telesno delo milijonov in milijonov le neznatni manjšini v blagor in udobnost, tako služi duševno delo prav tisti neznatni manjšini v veselje in razvedrilo .... Konkreten slučaj: Graščak stanuje v lepi vili, pol ure od mesta. Načrt za ,vilo je napravil umetnik arhitekt, zidali so jo delavci zidarji, poslikal jo je slikar umetnik, kipe je postavil kipar, vrt je obdelal vrtnar. Ko so delavci in umetniki opravili svoje delo, so šli po svojih potih, graščak pa je prišel Ln se je naselil tam tako po domače, kakor da je bil vilo sezidal in olepšal sam in kakor da je njegov pravični in zasluženi dom... Pod večer se obleče v črno obleko, ki mu jo je napravil krojač, poprej še použije malo večerjo, ki mu jo je pripravil kuhar, nato sede v voz, ki so ga napravili tvorniški delavci in ki ga vodi voznik, ter se pelje v gledališče, da 'posluša dramo in opero, ki jo je ustvaril umetnik gospodu graščaku v čast Ln razvedrilo in ki jo proizvajajo dramatični umetniki ali operni pevci; za njim v loži sedri li vri ran služabnik, da ploska ali žvižga namesto svojega lenega gospodarja, in naposled sede gospod graščak morda še v restavracijo, večerja tam vdrugič in bere morda navsezadnje še humorističen feljton, ki sem ga napisal jaz gospodu graščaku v boljše prebavljanje... Delavec in umetnik stojita v službi kapitala, hranita ga in množita s pomočjo svojih rok in svojega uma, kopičita neprestano in zmiirom višje materi jat no in duševno kulturo... V njih rokah, v njih umu šele je postal kapital živ, so postala produktivna sredstva delujoča... Kapitalist sprejemlje bogati blagoslov, sedi v restavraciji in prebavlja... Kupi si kočijo z dvema paroma konj, natakne si cilinder postrani na glavo, na vsaki izmed deseterih debelih prstov si natakne po troje prstanov z briljanti, vozari se po kor- zu in kliče ljudstvu: Odkrijte se, ja/, sem aristokrat!... Ljudstvo bo rešilo kulturo. Silno tenka je plast tiste naše bur-žoazije, ki si je ohranila ali pridobila smisel za duševno kulturo. Tako tenka je ta plast, da sama iz svoje moči ne more več vzdržati podjetja, ki se mu pravi slovenska duševna kultura. Odjemalci izdelkov kulturnih delavcev so dandanašnji po večini samo še mlada dekleta iz premožnejših hiš, učiteljice in gimnazijci. Buržoazija je pustila svojo duševno kulturo na cedilu, no plača več svojih delavcev in slovenska duševna kultura je napovedala banke-rot. Strašen je ta bamkerot, strašnejši in za narod sramotnejši, kakor če bi falirale vse slovenske banke od prve do zadnje. Strašen in sramoten je ta bankerot in traja že dolga desetletja; brezposelni delavci tavajo kakor berači od ogla do ogla, iz kraja v kraj. Daleč je še dan, ko vstane ozdravljeno in razširjeno to propalo podjetje slovenske duševne kulture; ozdravilo in razširilo pa ga bo slovensko ljudstvo! Človeška družba, kakršna je dandanes, je kratila delavnemu ljudstvu vsako izobrazbo, ga je oropala vsake višje duševne kulture, zakaj rabila je njegovo moč na polju, v tvornicah, na železnici, v rudnikih. Tako je z rokami sužnjev, z delom sužnjev postavila temelj kulture, gmotno blagostanje. Nato je vdinjala in vsužnjila kulturne delavce, da so ,na tem temelju gradili krasno zgradbo umetnosti in znanosti. Kulturne delavce je primoral razvoj človeške družbe, da so se odtujili masi ljudstva; primoral jih je dosedanji razvoj duševne kulture, da so zidali naprej, kjer so nj*ih predniki začeli. In ker se je današnja kapitalistična družba polastila v svoj prid vsakega dela, tako telesnega kakor duševnega, ker je ta družba odrekala ljudstvu vsako kulturo, kakor mu še dandanes odreka v mnogih krajih umetnost branja in pisanja — so ni moglo zgoditi drugače, kakor da so se kulturni delavci zmirom bolj in bolj oddaljevali ljudstvu Ljudstvu so bili odtujeni, tista družba pa, ki jim je odtujila ljudstvo, jih je zdaj tudi same pustila na cedilu. Na cedilu jih je pustila in se jim smeje v obraz: zakaj pa ne delate za ljudstvo? Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socijalno in politično o.svobojenje — zakaj brez soci jaJ-ne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda. Dokler bo ljudstvo suženj družbe, suženj tega anonimnega naroda — dotlej bo tlnčanila, dotlej bo brezpravna in ponižna tudi duševna kultura. Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj — in kdor ta ho j obrekuje, kdor mu podstavlja nečiste cilje, je sovražnik Ijtudstva in sovražnik kulture. Križem sveta. Ustava in amerikanizem doma in na tujem. Alko Lina beseda »aimorikanir zem« splloh kak pomen, tedaj mora pomeniti nekaj, kar je pristno ameriške- ~ nt“kaj, kar se je razvilo, zrastlo ali je bilo ulsD arjeno na ameriških tleh brez najmanjšega vpliva od zunaj. Ta »nekaj« bi moial biti posebna, izivima ameriška institucija ali kakorkoli si že hočemo predstaviti v pravem pomenu te besede. Če pa ta beseda pomeni nekaj, kar že 'eksistira v kateri drugi državi ali v več tujih državah, tedaj je brez pomena iln dela le ovira racionalnemu mišljenju. Kaj pa je pristno ameriškega? Imajo Indijance, linčanje zamorcev, dolarje in visoko formo kapitalistične organizacije. To so ameriške posebnosti, katerih ni najti v nobeni drugi državi na svetu. Včasi smo mislili, tla je Amerika radi tega posebno dobra dežela, ker nima dinastične vlade, ali tudi vtem je bila zmota. Mogočne oligarhije kapitala so v mnogih ozirih podobne dinastičnim vladam. Visoko organizirani indulstrijalni fevdalizem je ameriška posebnost, ki še nima para na svetu — in to je torej naš amerikanizem. Kar se pa tiče drugih karakteristik ameriškega kapitalizma, jih vidimo tudi v Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji, Belgiji, na Japonskem itd. Obožavanje patrijotizma vendar ni ameriško, kajti to je v navadi tudi drugod. Kdor pravi, da amerikanizem zahteva, da moramo spadati h kakšni cedkvi, mu lahko odgovorimo, da to zahteva tudi anglicizem, f ranči nizom in nemčizem. Ako je spoštovanje zakonov amerikanizem, tedaj ni to nič arneri-kanskega, kajti zakoni se spoštujejo v vseh civiliziranih državah, če človek noče biti zločinec. Pojdimo, kamor hočemo, povsod najdemo manijo, da morajo ljudje oboževati institucije, tki v splošnem koristijo le mednarodnemu kapitalizmu. To je zdaj nova vera in glavni apostoli te vere so mednarodni imperujalisti. 'bankirji in industrijalci. V vsaki državi so misijonarji teh apostolov, ki vsiljujejo in prodajajo novo vero na neštete načine. Amerikanizem, kot ga uče nebroj-ni apostoli, je vera v industri jalni fevdalizem. Ta vera zahteva: obožavaj denarne mogotce, bodi jim zvest in ubogaj jih za vsako ceno. V Hum ii ni ji je rodila neka ženska čuden stvor otroka, kuteri je ime! dve glavi. Ena je bila priraščena k nogam in podobna živalski. KOLESA najboljša in najcenejša samo pri J. GOREČ 210 Palač3 Ljublj. kreditne banke i Jack London: Železna peta, ^ (Socijalni roman. Prevel I. V.) (Dalje.) ,,Ali medveda nc zdrobimo z govorancami," je nadaljeval Wickson mirno in burezstrastno. „Mi napovemo medvedu lov. Ne bomo mu odgovarjali z besedami. Mi bomo odgovorili? Mi imamo oblast; tega ne bo oporekal nikdo. Potom te oblasti hočemo stati gospodarji." Obrnil se je nenadoma k Ernestu. Trenotek je bil dramatičen. „To je naš odgovor. Zakaj gubiti besede. Ako stegnete vaše opevane močne roke po naših palačah in našem purpurnem sijaju, vam bomo pokazali, kaj je moč. V rjovenju granat in šrapnelov in v krohotanju strojnic bo sličen naš odgovor. Pod našo pelo bomo zmečkali revolucijonarje in stopali preko njih trupel. Svet sliši nam, mi smo njegovi gospodarji in naš mora ostati. aKr se tiče armade dela, rečem, da je ležala na tleh od začetka zgodovine in jaz čitnm zgodovino pravilno. In na tleh mora ostati, dokler bom jaz in moji in naši notomci imeli oblast. To je beseda, to je kraljica besed o h 1 a s l. Ne bog, ne zlato, nego oblast. Vlivajte si jo na jezik, prežvekavajte je, dokler vas ne opeče! Oblast!"... ..Odgovorili ste mi," je rekel Ernest mirno. „Bil je edini odgovor, ki ste ga mogli dati. Oblast! Ona je tisto, kar mi oznanjamo delavskemu razredu. Mi vemo, in iz bridkih izkušenj vemo predobro, da vas ne gane nobena prošnja za pravico, pravičnost in človečanstvo. Vaša srca so lako trda, kakor vaše pete, s katerimi stopate po obličju svojih ubogih, ki ležijo na tleh. Zato smo oznanjevali oblast. Z oblastjo naših glasovnic na volilni dan vam iztrgamo vlado." »Kako, ako dobite večino, popolno večino na volilni dan," ga je pretrgal Wickson. »Vzemimo. da se mi obotavljamo izrčoiti vam vlado, ko sle jo izvojevali z volilnimi krogljicami?" »Tudi lo smo predvideli," odgovori Ernest. „Tudi mi vam odgovorimo s tezami. Oblast, ste izjavili, je kraljica besed! Dobro! Oblast naj bo. In tisti dan, ko stopamo k zmagi z volilnimi krogljicami in se boste vi obotavljali izročiti nam vlado, katero smo zakonito in mirno izvojevali, želite vedeti, kako bomo to naredili — tisti dan, rečem, vam bomo odgovorili; in v rjovenju gra-sličen naš odgovor. Vi nam ne uidete. Bes je, vi sle zgodovino čitali pravilno. Bes je, da je delavstvo od začetka zgodovine ležaio na tleh. In zopet je res, da, dokler boste vi in vjiši potomci imeli oblast, da bo ležalo na tleh. Popolnoma soglašam z vami. Z vsem, kar ste rekli, soglašam popolnoma. Oblast bo -gospodar, kakor je bila vedno gospodar. To je boj razreda proti razredu. Natančno tako, kakor je vaš razred vrgel oh tla staro fevdalno plemstvo, tako ho moj razred, delavski razred, vrgel ob tla vas, vaš razred. Ako vi svojo biologijo in sociologijo tako jasno čitate, kakor svojo zgodovino, morale videti, da je ta izhod, kakor sem ga obrazložil, neizbežen. Vseeno ali v enem letu ali v desetih ali tisočih. — Vaš razred bo vržen ob tla. In to se bo zgodilo s pomočjo oblasti. Mi, kar nas je delojemalcev, smo se te besede naučili na pamet, in vsa naša čustva odmevajo od nje. Oblast! Kraljevska, je to beseda. i 1 ako je končal večer pri ..Vedoželjnih"- 6. Znaki viharja. V tistem času se je zgodilo, da so se znamenja oznanjujoča dogodke, vedno bolj oče-vidno pojavljali. Ernest je že očeta opozarjal, da ho to, ker sprejema socijaliste m delavske voditelje in pospešuje javno socijanstiene pr[_ reditve, imelo zanj posledice. Ali oče se je tem Ernestovim skrbem samo smejal. Jaz sama sem se v občevanju z voditelji in učenjaki delavskega razreda mnogo naučila. Zato sem videla tudi drugo stran medalje. IVila sem vzhičena /bog ne-sebičnosti in radi velikega idenlizma, ki sem ga videla pri teh ljudeh. Zavzela sem se nad ogromno socijalistično, filozofsko in znanstveno literaturo, ki sem je bila deležna. Učila sem se hitro, ali ne hitro dovolj, da bi si mogla predočiti takrat nevarnost našega položaja. (Dalje prib.) Štev. 104. ..DELAVSKA P O LI T 1 K A“. Stra* 3. način pranja \ I Dnevne novice, Namakaj z »Žensko hvalo“, peri z »Jelenjim milom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti. Ljubosumnost starca. V nekem italijanskem mestu so našli v spalnici mrtvega moža in mrtvo ženo. Mož je biil star 60 let, žena pa 55. Bil je pa kljub 'starosti tako ljubosumen na ženo, da jo je na postelji ustrelil in potem še sebe. Zanimiv proces radi dedščine. V7 Budimpešti je nedavno umrl znameniti profesor dr. L Barsony. Bi'1 je hud nasprotnik Judov in se vedno potegoval za čistokrvnost rase im dostikrat so ga zato silno napadali. Ko so odprli njegovo oporoko, so se začudili, da je zapustil svoje ogromno premoženje mladoletni hčeri Evi in sicer pod pogojem, da dedinja ne sme poročiti Juda in sploh ne moža, v katerem bi krožila le kaplja judovstke krvi. Če hi prekršila ta pogoj, dobi sauno dolžnostno svo-to, druga polovica pa pripade njegovi kliniki. Pokojnikova žena, ki je hkrati varuhinja mladoletne hčerke, je vložila tožbo za razveljavljenje oporoke, češ, da so taiki pogoji nemoralni in nečloveški iin tla se vendar mora pri porokah ščititi svoboidna volja in svo-bo dna odločitev. \ Egiptu skoro vsak dan izkopljejo nove umetnine in nove mumije. *vurd Bortonova ekspedicija je pravni odkrila mumijo v piramidi Gazeh dognala, da je mumija bila onati ainona Oheoiisa. V grobu mumije so na* i tudi tron, čigar naslonjač je obložen s hieroglifi iz zlata v viložkah iz ono ve kosti. Napis so prečitali, če-,7' Jober tek. Neki Anglež, lastnik ve-‘*e trgovime, potovul je po Kitajskem. t •**' n®n*eeil, da je prišel tudi v ga Hongkong. Mandarin tega mesta likim Vabi Ua k()‘si'°- Anglež kosi z ve- asti aiietitom, posebno mu tekne ' ^Pa m enkrat rumena pečenka; pa našel- Ka'**!! ’5‘nB v fflav<) 'neprijetna mi- da Kita ■ ° b' 'Mla to ™ačka? 81ižal je, VL-leno |,(n PoN°bno radi jedo mačke, hklene torej vprašati Toda Anglež ni zna 111 esedice kitajski in mandarin m »esei ice aiiigleši{i) zato kaže Anglež s prstom na jn vl>ra£U; »miau, miau?« Kitajoo ,,u 0(jikima z glavo in reče: »hou, h oni« (Billl je namre6 paHjtt Pečenka!) Moč sol učne toplote. Premog, ki ga nakopljemo vsako leto na vsem, svetu trVp °rali kopati ,i,KUM)° ' mi,,nt je preteklo od Kristu-1, i ,.„,,7>u*fcvaT Minuta je silno maj-«♦«1,10 o' .Cunh- Parkrat dihneš, pa milijard! Pa vendar ni takk>! Dan ima 144.0 minut, leto torej 525.600 ali okroglo pol milijona. 1925 let? Niti eno celo milijardo! Čudno, kaj!? Davčna bremena v Zedinjenih državah. Leta 1924. je šlo od vsakega dolarja celokupnih ameriških dohodkov dvanajst in pol centa za davlke. Od leta 1913 so se federalni, državni okrajni in občinski davki zvišali dvakrat več kakor pa skupni dohodki dežele. Enajst let stara doktorica. Na vseučilišču v Madridu je neka enajstletna dijakinja Hildegarda Carfaillera napravila doktorski izpit z odliko. Že sedaj govori vieč jezikov. — In Ti? Trakulja ima veliko glavo kot bucika, vrat kot sukanec, ter 100 do 1300 členov; v vsakem členu je še več tisoč jajčec, včasih tudi do 5000. Oči sove so nepremične in so v očesni votlini trdno pritrjene. Zato pa lahko sova -glavo skoraj popolnoma naokoli olbrne. je najboljša žitna kava! Reklame ne potrebuje 0. Bernatouič ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. 83 Vojaška pridiga. Vojaškega kurata J oh am osa Voculko je zgrabila sveta jeza nad nemoralnim življenjem v garniziji, zato je dostavil svoji pridigi rekrutom sledeče: »Da, da, Gospod je rekel svojim apostolom: Pasi moje ovce, ipaisi moja jaigneta! Ko pa pride, ljubi moji vojaki, sodni dan ter se bodo zbrali okoli božjega prestola vsi svetniki, verniki in neverniki, infanteristi, huzarji, dragonci, lovci in topničarji, bo zaklical tudi Bog: Johanes, k meni!« Jaz se ne bom javil. In -gospod bo še enkrat glakineje zaklical: »Johanes, k meni!« Jaz pa se zopet ine bom oglasil. In gospod bo tretjič zaklical: »Johanes, k meni!« Ln stopil bom preti njegov pr cm tol -v tla uprtih oči. Tn gospod me bii vprašal: »Johanes, kje imaš svoje ovce?« Jaiz bom pa odgovoril obupno: »Gospod nimam ovac, imam le svinje...!« Kultura. Sobota, 8. maju: Proslava Ivana Cankarja. Izven. Nedelja. 9. maja: Druga mladost Izv. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. Počasi in tiho. Včeraj je »Jutro« objavilo 'dopis s Trbovelj, v katerem govori o moralnem porazu trboveljskih socijalistov, ker noče jo sodelovati v ve-lemoralnem trboveljskem demokratsko, radikalnem - or junsko - radičevskem in »Naprejevskem« akcijskem odboru, ki ni pustil do besede sodr. Malovrha na shodu v Hrastniku. Tudi se v istem dopisu nekaj na/migava ina račun sodruga Klenovška, ki je sam več vreden kakor sto takih in enakih akcijskih odborov. Prav toplo priporočamo i »Jutru« i njenemu trboveljskemu dopisniku, da naj gresta počasi in tiho. Doslej smo marsikatero spregledali in preslišali, če pa »Jutro« misli na taki poti vztrajati, bo dobilo od1 nas odgovor, ki ga zaslužil. Priganjaških in policijskih metod v novinarstvu ne bomo več trpeli. »Jutrom« bi radi, da se občinske volitve v Trbovljah razveljavijo, pa da se še kakega našega sodruga službeno in politično preganja. Če vam bo oblast nasedla, nam boste vi odgovarjali. Pa -ne samo v Trbovljah, tudi v Ljubljani, kjer bodoiprav kmalu občinske volitve. Še dolgo vam bo žal, za to vaše početje. Počasi in tiho, pravimo. Narodne aocijali&te vprašamo, če j.ih ni nič sram sedeti skupaj z demokrati, ki v svojem »Jutru« -dan na dan na naravnost izzivalen in sramoten način delajo »štimumgu« proti angleški stavki. Brzojavi v »Jutru« o angleški stavki razkrinkujejo dodobra vso kramarsko maturo naših demokratov. Daleč je Anglija in njen štrajk, in oelo resni angleški konservativni listi Be trudijo biti objektivni, ko pišejo o štrajku lastnega angleškega delovnega naroda. Slovenska demokratska kramarska duša pa čuti neodoljivo potrebo, da napačno informira svojo javnost o štrajku, da vzbuja sum o uspe-losti stavke in da celo potvarja telegrame. Sklep angleške novinarske organizacije se glasi, da angleški novinarji ne bodo sodelovali pri listih, ki se tiskajo s pomočjo »prostovoljnih« delavcev, »Jutro« pa piše, da so sklenili sodelovati baš pri listih, ki jih tiskajo s pomočjo teh prostovoljcev. In s takimi ljudmi so se združili naši nar. socijalisti in taki ljudje vzdržujejo celo neke svoje strokovne organizacije. Lep socijalizem in lepe strokovne organizacije! Strašno so meščanske stranke otopele, moralno in etično nazadovale, odkar jim je osebnostni boj prešel v vse njihovo hotenje Ln delovanje. Človeka zaboli ko čuti in vidi, da so meščanski listi zgrubili vsako sočutje do človeka, in da ne znajo več razlikovati pravice od krivice in iščejo pravico, ikoder je v resnici krivica. Zgubili so čut pravičnosti ln smisel rza ceno življenje, zdi se, kakor du odobravajo nečloveško početje nad nosečimi materami in izstradanimi delavci. Zdi se, kakor bi se oduševljali ob bajonetih, ki prete delavstvu in zdi se, kakor da bi glasno vadi kriknili orožnikom: po njih, poslušna naj bo masa in pleše naj 'kot je nam .prav. Če bi ne bilo tako in če bi v resnici meščanski listi in meščanski ljudje imeli le količkaj morale še v tebi, zgroziti bi se morali ob grozodejstvih, tki jih je moralo doživljati delavstvo prvega maja, zgroziti 'bi se morali samo misli, da se krati osebna svoboda, osetbno prepričanje na tako krut način. Torej delavstvo ne sme jemati sebi primerne dnševne hrane, ne s ni e se utrjevati v zavesti svoje skupnosti; meščanske stranke na vsak način hočejo, da se delavstvo še nadalje opaja ob plehkih in omlednih zavijanjih, ki besedno včasih vlečejo, dejansko pa delavstvo zavajajo v nepojmljivo suž-njost duha in boju. Tega si meščanske je potekla. £ut0 je poteklo od Krktn'jakd° ““•‘i da i. „, • . , 1 'Btusovega rojstva, od- ku! je začelo-naše štetje, že goU.i )VO V■ t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroke. Bppjfe/ŽSr Ceniki franko! „TRIBUNA“ /F. B. L. tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. 82 3 Modne feamgarne in šenijote v veliki izbiri in po ugodni ceni na j dete v obče znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini R. Miklauc „Pri Škofu" Ljubljana Zunanjim naročnikom se pošje tudi po 9 P°šti- 156 IŠ Ustanovljeno 1852. Teod. Kom Ljubljana, Poljanska c. 8 (preje Henrik Korn) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatlje) za konzerve. Širite Del. Politika! IH. RAUCH trgovina stekla Celje, Prešernova ul. priporoča steklo za oknna, zrcala, slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo Itd. itd. Na drobnoINa debelo! Kupujte srečke državne razredne loterije pri Zadružni Danki v Ljubljani Aleksandrova cesta S. Glavni dobitek Din 1900.000*—. llsaka druga srečka zadene K Cona: cela isrečka I)iu 80*—, polovica srečke Din 40*—, četrtina srečke Din 20—. Naročilo potom dopisnice zadošča. B m ki nimajo nog ne glave, prav tako se čudimo dopisovalcu, od kod dobiva oziroma vidi takšne stvari, ki so popolnoma neresnične, smatramo da ima Slovenčev dopisovalec iz Litije v glavi namesto možganov — slamo. Pripominjamo, 'da v tem Slovenčevem članku, kar je naperjeno proti združenemu delavstvu, niti besedica ne odgovarja resnici, temveč je vse laž. Dne 5. t. m. je bil pri nas velikanski naliv, tako da so bila vsa pota in ceste poplavljene; glavno cesto skozi Litijo bi se bilo lahko zamenjalo s Savo, to je bil cel potok. Da pa bi se to lahko preprečilo, je prva naloga občine, da izvadte po Litiji kanalizacijo. Seveda gospodom to ne diši, a šopiriti se ko mladi petelin in izgovarjati se kakor ti ljudje, češ, da ko bi mene ne bilo, bi tudi marsikaj ne bilo. A mi pravimo, vse se lahko naredi, le resno je treba delati — dejanja gospodi dejanja, vprašamo pa obč. odbornika, kateri je bil na delavski listi izvoljen, kaj on sploh zastopa pri občinskih sejah, pojasnila želimo, sicer pa naj prepusti mesto drugemu. — Družina. Hrastnik. Hrastniku vladajo take razmere, da mora vsaJk osupniti. Delavci v kemični tovarni smo tako srečni, da imamo nekega gospoda za -nočno patrolo. Ta gospod je na nočnem šihtu rekel delavcu sodr. Ivanu Naraksu »W-indische bund« »Verdamte Bakasce«, sodr. Na-raks Ivan pa ni bil tako nemaren in je pripeljal gospodu eno po ušesih. Gospod je pa zgrabil brento, iu je Na-raksa udaril po gilavi. T-udi se je poslalo takoj po orožnike, da so prišli še tisti večer v tovarno preiskovati. Naj bo kakorkoli, mi slovenski delavci, nismo nobeni slovenski -psi. To mo-ra priti v javnost. To pa še ni vse. Ali so sposobni za vodstvo obrata, naj se sodi. Pri sulfatni peči je plin pripiral in zapiral vsakih pet in deset minut, da se je vs-led tega peč tresla ‘kakor pri potresu in da je opeko kvišku metalo. In vsled tega so- bili parkrat štiri ljudje v smrtni nevarnosti. Šli so gospod sedaj za 14 -dni na dopust, mogoče misli jo, da se bo potem vse pozabilo. Ali mi tega ne bomo po-zalbiili. Mi ga siploh ne potrebujemo in ne maramo več. Taka brezbrižnost in tako početje je mogoče med brezbrižnimi -delavci, mi pa nočemo več za take stvari tvegati življe-nje. Kemični delavci. Tudi mi iz kemične tovarne moramo povedati, -kako kritičen je naš položaj. Namreč v kemični tovarni v Sirite »Del. PoHtlke«! Svoj h svojim! Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku.— Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov. — Kdor ne oglaša v edinem delavskem dnevniku Jugoslavije „Delavci Politiki", naj ne išče odjemalcev med delavstvom! Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo" za čevlje. 130 Unteruiood im pisalni stroji pri LIJ D. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica št. 6/I. Telefon številka 980. 162 Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok w Ljubljani, Igriška ulica št. 6 se priporoča cenj. občinstvu, društvom, delavskim organizacijam in institucijam za vsa s knjigDoeSho stroko spadajoča dela. Izvršitev točna! 94 Cena najniije! 1 SPLOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO ,.P0SAVJE“ 1 'd V ZAGORJU OB SAVI. g Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po naj-I nižjih dnevnih cenah. — — — član lahko postane vsak. ^ Pristopnina Din 2*50 — — Delež Din SO*— 1 | 194 RAVNATELJS RAVNATELJSTVO. JSTVO. | Mi mr PRODUKCIJA! -gn Kupujte le „Produkcija*‘ brento ,,Produkcij«** mast 5,Produkcija** plavilo ,,Produkcija** čistilo (Produlltol) Lastni izdelki ,»Produkcije14 osrednje nakupovalne, proizvajalne in prodajalne zadruge v Ljubljani Glavni in odgovorni nrednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavsko v Ljubljani. — Za tiskarno Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Glasnika nasl. odgovoren Mihael Rožanec.