POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DEIAV POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Malt oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. tnali oglasi. ki slutijo v social n ena m ene delavstvu in n a m ti ieatem. vsaka bgseda Dia usa Štev. 55 » Maribor, sobota, dne *3. m»ja 1939 • Francoska revolucija in slovenska zgodovina Letos se bo še mnogo pisalo o veliki francoski revoluciji, ki se je začela pred 150. leti 3. maja 1789. Danes hočemo spregovoriti nekaj besed o tem, kako se je vedlo napram tej revoluciji naše ljudstvo in tedanji njegovi vodniki. V Malovi »Zgodovini slov. naroda« beremo n. pr.: »Slovesno so doneli šenklavški zvonovi v megleno ljubljansko jesensko jutro leta 1813. in praznično je bilo v dušah prebivalstva po vsej deželi.« Tako so torej proslavili odhod Francozov, ki so dali našim kra-iem moderno šolstvo, vseučilišče, versko in narodno svobodo. Ko so zvonovi slovesno odzvonili, je prišel najbolj nazadnjaški Metternichov absolutizem. Dosti bolje se ni obnašal niti prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, ki )'e visoko napredoval pod francosko upravo. 17. februarja 1797. leta se je ustavil v Ljubljani avstrijski nadvojvoda Karl, ki ga je poslal cesar Franc, da zaustavi s svojo vojsko Francoze, ki so bili že v Italiji. Pri tisti večerni slavnosti v Ljubljani so običajni cesarski pesmi dodali še dostavek, ki ga je spesnil Valentin Vodnik: Fi 'rane!ja je pripravljena Govoi» Daladiera o zunanji politiki Francije in zunanje političnem položaju Dobri Fronc za nas skrbi, pošlje svoj'ga ljub'ga brata, Karel rešit nas hiti. Kljub skrbnosti ' dobrega cesarja Fronca je francoska revolucijonarna armada prodirala skozi Italijo v naše kraje. Kako napačno je bilo podučeno naše ljudstvo o francoski revoluciji, se vidi iz tega, kar nam spet pove zgodovina: Povsod je prešinil prebivalstvo tolik strah pred Francozi, ki so slišali o grozotah njihove revolucije toliko pripovedovati, da so ljudje poskrili imetje po votlinah, živino zapodili v gore in gozdove in se sami razbežali. Po poročilu »Novic« je bežalo tiste dni skozi Ljubljano proti Štajerski toliko ljudstva, da je kar voz za vozom tekel. Mal pripoveduje: »Kaj čuda torej, da so bili tudi Ljubljančani... od strahu in groze pred razvpitimi prekucuhi in jakobinci vsi zbegani. Vsaj tretjina prebivalstva je pobegnila.« In na tihi petek, 31. marca 1797. leta ob osmih zjutraj je prijezdil v Ljubljano francoski kapetan s 40 huzarji in spla-šenim Ljubljančanom, ki so še ostali doma, oznanil, da niso Francozi nobeni divjaki, temveč kulturni ljudje, ki spoštujejo tudi jezik in običaje vsakega naroda. Nikomur se ni treba bati za imo-vino. In res so se njegovi vojaki lepo obnašali. Ko je poskušal neki vojak tat vino, ga je dal poveljnik dne 4. aprila eksemplarično ustreliti pred ljubljan sko stolnico. Valentin Vodnik, ki je prej slavil Fronca, je sedaj spesnil himno Fran cozom in Napoleonu na čast -— »Ilirijo oživljeno . . .« Ko je bil Napoleon premagan, je poslal cesar Franc v Ljubljano kot vojaškega m civilnega guvernerja barona Lattermanna, kateremu na čast imamo še danes v ljubljanskem Tivoliju posvečen drevored. On je dal odpraviti takoj vse svoboščine in najbolj črna reakcija in najhujše podložništvo je zavladalo. Valentin Vodnik je pa tretjič zapel ■— zdaj spet Froncu na čast — »Ilirijo zveličano.« S tem si je menda hotel rešiti službo, toda »dobri Fronc« ga je dal vseeno vpokojiti. Francoz Hacquet, ki je spoznal tedaj naše kraje in ljudi, nam je v svojih spisih, kjer opisuje južne Slovane, zelo zameril naše vražarstvo, o tedanjih slovenskih izobražencih pa Francoska vlada je smatrala za potrebno, da v skladu s parlamentarnimi običaji skliče parlament in mu da poročilo o položaju. Poročilo je podal ministrski predsednik Daladier, ki je med drugim rekel: »Naš pozdrav velja tistim., ki ščitijo našo domovino pred nevarnostmi, potem pa narodu, ki že več tednov mora prenašati dolžnost velike preizkušnje, ko hočejo drugi razorožiti njegov odpor in njegovo moralo izpodkopati. Ves narod pa se zaveda, da bomo vsi kot en mož branili domovino in svoja načela svobode. Vsa Francija je danes ena sama ogromna delavnica, v kateri milijoni vrše ogromna dela za njeno obrambo in varnost. Gre za to: ali naj nasilje in nadoblast urejata mednarodna vprašanja ali pa naj se urejujejo sporazumno s sodelovanjem. Spomniti se moramo pri tem na to, kako so bile prekršene razne pogodbe in svečano izdane obljube, ki so bile često prelomljene poprej, pred-no so se začele izvajati Kljub vojni pripravljenosti pa je ideja vati celo tisti, ki na tihem goje čisto drugačne namere. Nato je Daladier naslovil tople besede prijateljstva na zaveznico Anglijo in Zedinjenih držav Severne Amerike, omenjajoč Rooseveltovo poslanico. — Hoteč služiti miru sta Anglija in Francija prevzeli čisto enostranska jamstva napram Rumuniji in Grčiji, s Poljsko pa je bila okrepljena zavezniška pogodba. S Turčijo vežejo Francijo vezi prijateljstva, in to prijateljstvo služi ohranitvi miru v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Pogodba Francije s Sovjetsko Rusijo velja v polnem, obsegu in je ena izmed glavnih temeljev francoske zunanje politike. Če so še kakšne razlike v tem oziru med Anglijo, Francijo in Rusijo, tedaj samo glede obsežnosti medsebojnih dogovorov. Zgodilo se bo prvič v zgodovini, da bosta v srednji in vzhodni Evropi izvajali skladne obveze Anglija in Francija. Obrambna politika Francije zahteva miru močna in na njo se morajo sklice- ' žrtve, za državno obrambo bo potreb- nih 75 milijard frankov v letošnjem proračunu. Priznanje delavstvu, Zaman čakajo za mejami na popuščanje naše morale in zavednosti. Na današnji dan imamo v Franciji samo eno stavko, ki se je udeležuje 13 delavcev. Zato mi je v dolžnost, da se zahvalim delavstvu za njegovo požrtvovalnost, s katero dela v tovarnah in vrši dolžnosti ob mejah. Vsi, ki so trenutno pod orožjem, bodo po svoji vrnitvi dobili zaposlitev, kakor so jo imeli pred vpoklicem. Francija bo branila vso svojo posest in vsakomur dala občutiti meč svoje pesti. Na lepe besede ne damo ničesar. Ne bomo se uklonili pred onimi, ki mislijo, da se dajo bojevati vojne brez bitk, z grožnjami in splošno duševno izmučenostjo. Kdor hoče resničen mir, ima Francijo za seboj, kdor pa bi nas hotel napasti, bo občutil moč našega orožja in naše pesti. Niti nasilje, niti prevara ne bosta zlomila Francije. Knez Pavle v Italiji Parada vojnih ladij v Neapolju. Prvotna poročila o obisku kneza Pavla v Italiji so govorila o uradnem obisku na povabilo cesarskokraljevega italijanskega para, Novejša poročila pa govore tudi o tem, da je obisk politično važen, kar potrjuje tudi to, da spremlja kneza jugoslovanski zunanji minister, bivši poslanik v Berlinu, Cin-car-Markovič. Italijanski listi pišejo o obisku mnogo in mu pripisujejo velik pomen. Banket v Rimu. Italijanski kralj je priredil na čast knezu namestniku slavnostno pojedino, ob kateri priliki je izrekel zdravice na naslov Jugoslavije, knez namestnik pa na naslov Italije. Naslednji dan je italijanski kralj sprejel v avdijenco našega zunanjega ministra, knez namestnik pa! cialne pravice, uničuje duhovne in te- Politlčna kriza ogroia Interese delovnega lludstva Narodi bodo premagali reakcijo Razumljivo je, da v teli razmerah največ trpe vsi delovni sloji socialno in še važneje je pri tem, da se ob takem rii L? rb prepovedovanju boja za so,- Mussolinija. Velika parada vojnih ladij v Neapolju. V čast knezu namestniku Pavlu se je vršila v Neapolju velika parada vojnih ladij, pri kateri je sodelovalo 112 enot. Sovjetska vlada predlaga dogovor o vzalemni pomoti z Anglijo, Francijo in Poljsko. Med Anglijo in Sovjetsko Rusijo se vodijo pogajanja za sklenitev vojaške pogodbe. Sovjetska vlada je o tem izdala to-le poročilo: Sovjetska vlada je v resnici prejela dne 8. maja protipredloge angleške vlade, katerim francoska vlada ni ugovarjala. Ti predlogi ne zahtevajo, da bi sovjetska vlada ločeno jamčila vsaki njeni sosedi posebej, ampak je le rečeno, da bi morala sovjetska vlada priti takoj na pomoč Angliji in Franciji, ako bi ti dve državi morali izpolniti obveznosti iz njunega jamstva napram Poljski ali Rumuniji. Temu nasproti pa predlogi angleške vlade ničesar ne govore o tem, da bi Francija in Anglija prišli na pomoč Sovjetski Rusiji, ako bi se na enak način, pri izpolnjevanju svojih obveznosti napram tem ali drugim državam vzhodne Evrope, zapletla v vojaške operacije. O tem se sedaj vodijo razgovori med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Severne evropske države odklanlalo nenapadalni pakt z Nemillo Miroljubnim državam niso potrebni nenapadalni pakti. V glavnem mestu Norveške v Oslu se je vršila dne 9. maja konferenca zunanjih ministrov Švedske, Norveške in je rekel, da so sicer sposobni, niso pa dovolj vztrajni: kajti kakor hitro pridejo do kruha, omaga njih vnema in se ne trudijo več po svojih zmožnostih. Resničnega svobodoljubja je torej že tokrat manjkalo našim ljudem. ' * Danske, na kateri so razpravljali o nemški ponudbi glede sklenitve nenapadalnega pakta. V uradnem poročilu o tej konferenci pravijo: ». .. da zemljepisni položaj njihovih držav izključuje njihovo ozemlje kot predmet kakršnihkoli političnih kupčij drugih držav. Ministri pa pozdravljajo izjave drugih držav, v katerih se izraža želja, da se spoštuje nedotakljivost in neodvisnost severnih lesne sile narodov, ki so edino produktivni pravi kapital v življenju narodov. Seveda ta zastoj ni naraven. Pravimo, da je le navidezen. Zakaj duh in žilavost narodov, ki hrepeni po zdravem napredku ne bo klonil nikdar, čeprav se zopet poraja njegova sila le v srcih in dušah narodov. Ta naša zavest je močna. Ta zavest tli in ogreva podjarmljene narode, ki niso vajeni suženjstva, da zopet vstanejo v svobodi. Delavsko gibanje po vsem svetu tudi sedaj ne miruje. Dela, se giblje in napreduje. i Ze nekajkrat smo poudarili, da je v teh razmerah najpotrebnejše kulturno delo. Ne le delavsko gibanje, tudi ves ostali duhovni in kulturni svet se je dolžan boriti za prosvitlenost narodov v ožjem in širšem smislu, da premagamo reakcijo. Večkrat je reakcija v razvoju že nastopala v tej ali oni obliki in je bila potrebna daljša doba, da sc je svet 'otresel duhomorne in socialne more. Danes so narodi bolj kulturni in, čeprav bo boj težji, so vendar duhovni zakladi tako veliki, da more upiranje reakcije trajati le krajšo dobo. Reakcija je v zvezi s socialno in duhovno kulturo človeštva. Na obeh bojiščih se mora zaradi tega uveljaviti delavsko gibanje in ves napredni kulturni svet. — * — držav.« S tem odgovorom so severne države odklonile sklenitev nenapadalnega pakta z Nemčijo. Severne države ne nameravajo nikogar napasti in so mnenja, da jih tudi nihče drug ne bo napadel. Okrog sporazuma konferenca hrvaških narodnih poslancev. Doma in p* sveta V pondeljek se je vršila v Zagrebu konferenca hrvaških narodnih poslancev. O tej konferenci piše »Hrvatski dnevnik«: »Še nikdar ni dobil predsednik dr. Vladimir Maček od svojih poslanskih tovarišev tako obsežnega polnomočja kot v pondeljek, dne 8. maja. Ako bi rekli, da ima .svobodne roke' in da je vse prepuščeno njegovi uvidevnosti, bi bilo to premalo rečeno. .. Dr. Maček bo v svojih nadaljnjih akcijah nedvomno vodil računa tudi o zadržanju srbskega naroda, kakor tudi o splošnem političnem položaju. Sklepi hrvaških narodnih predstavnikov torej v načelu ne izključujejo sporazuma. To je samo ob sebi razumljivo, ker se nikdar ne more odbiti roka, ki ponuja pomirjenje, ako je prožena iskreno in ako so dana jamstva in gotovost, da se bo izvedlo vse ono, kar se sporazumno sklene. — Toda v hrvaški javnosti se vendarle smatra, da po teh zaključkih inicijativa pripada srbskemu narodu in njegovim predstavnikom. Hrvati so pokazali že dovolj dobre volje. Storili so vse, kar je bilo v njih moči, več pa se od njih ne more zahtevati. Hrvati ne zahtevajo ničesar tujega in se ne bore za nobene koncesije. Naše načelo je, da narod mora odločati o sebi in o vsemu, kar se njega tiče. Tako stališče izključuje vsako možnost, da bi se mogla kateremukoli narodu ali delu naroda zgoditi krivica ... To je tudi v skladu z načelnim sporazumom od 8. oktobra 1937. Le ta govori o taki organizaciji države, na katero bi pristala večina Hrvatov, večina Srbov in večina Slovencev, toda treba je povdariti, da se morajo pri tem spoštovati tudi interesi vseh, za katere se gre. V proračunu odobreni krediti se smejo uporabiti samo v višini 90 odstotkov predvidenega zneska, tako je naročil finančni minister v navodilih za izvrševanje proračuna državnih raz-hodkov in dohodkov za leto 1939/40. Minister namreč pravi: »Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1939/40 izkazuje nasproti prejšnjemu znatno zvišanje, ki so ga terjali državno-gospodarski in nacionalni vzroki, ne da bi se bile uvedle nove ali zvišale že obstoječe davščine. To je bilo doseženo zaradi povečane gospodarske delavnosti, ki se je očitovala v poslednjih dveh letih. Kljub temu je pa pri izvrševanju tega proračuna treba vse opreznosti, da se poraba kreditov uravna po pritoku državnih dohodkov.« Jugorasovske sklepe odklanjajo. Na Hrvaškem so sklepi jugorasovskega kongresa o uvedbi neke prisilne vsedržavne delavske organi- Kongres Čehov in Slovakov v Parizu. V Parizu se je vršil kongres v Franciji živečih Cehov in Slovakov. Na kongresu so sprejeli sklep, da bodo vsi Čehi in Slovaki v Franciji kot e* mož vstopili v francosko armado, ako bi prišlo do vojne. Protirasistični kongres v Londonu. Svetovna mednarodna unija proti rasizmu je sklenila, da se bo vršil v Londonu med 21. in 23. julijem t. 1. protirasistični kongres. Na kongres so se do zdaj prijavili zastopniki najrazličnejših ras in konfesij iz 30 držav. Med Madžarsko in našo državo je bil dosežen sporazum o zračnem prometu. Uveden« bodo nove letalske proge in sicer Budimpešta —Zagreb, Benetke—Rim in Budimpešta—Beograd—Atene. Za volitve ne bo nobene agitacije v Romuniji. Tako je odločila vlada. Kandidati se bodo zacije naleteli na odločen odpor. Celo »Obzor« I smeli obrniti na volilce samo s kratkimi pozivi, Akcila za osamosvojitev hrvaškega gospodarstva Predsedstvo trgovske in industrijske zbornice v Osijeku je obvestilo predsedstvo trgovske in industrijske zbornice v Zagrebu, da ne bo več sodelovalo na skupnih državnih konferencah trgovskih in industrijskih zbornic. —-Vodstvo zagrebške trgovske in industrijske zbornice je mnenja, da pomeni ta sklep osje-ških predstavnikov trgovine in industrije samo poslabšanje položaja za gospodarstvo na Hrvaškem. — »Hrvatski dnevnik« pa nastopa v obrambo osjeških gospodarstvenikov in pravi, da naj imenovana uprava trgovske in industrijske zbornice v Zagrebu dokaže, kaj je dosegla s svojim dosedanjim sodelovanjem. Hrvaški gospodarstveniki morajo iti z narodom. Zani- mivo je, da so tudi organizacije trgovcev v Zagrebu napravile sklep, da se je treba osamosvojiti od centrale industrijskih korporacij, — V odboru, ki vodi to akcijo, pa se ne nahajajo judovski trgovci. Zato so nekateri protivniki tega gibanja raznesli vest, da so hrvaški gospodarstveniki pričeli boj proti Judom. »Hrvatski dnevnik« pa trdi, da to ni res, ampak, da so zagrebški trgovci upoštevali izreden položaj Judov v tem trenutku in jih radi tega niso izpostavili, kar .bi se zgodilo, ako bi jih imenovali v odbor. Judovski trgovci v Zagrebu pa vsi soglašajo z akcijo, ki so jo začeli hrvaški trgovci. V ogledalu Pri zrelostnem izpitu je treba govoriti resnico. Že v prejšnji številki našega lista smo odgovorili »Slovencu« na njegov članek o zrelostnem izpitu slovanskih narodov pred zgodovino. Oglasil se je pa tudi »Hrvatski dnevnik«, kateremu sedaj »Slovenec« odgovarja in pravi: ».... vsi vemo, da je danes na tleh češki narod ... da pa je na tleh tudi Slovaška. Obsojali smo centralista dr. Beneša, obsojamo dr. Tuko!« — Gospodje pri »Slovencu« naj nikar ne mislijo, da so ljudje tako kratkega spomina, da bi jih lahko spravili žejne preko vode. — Predvsem ugotavljamo, da je politiko v Češkoslovaški republiki vodila vlada, kateri ni pripadal samo dr. Beneš, ampak ves čas po vojni tudi češkoslovaški klerikalci in njim na čelu monsignor dr. Šramek. Monsignor dr. Šra-mek je bil veš čas do zadnjega minister v vladi. Za Slovaško pa ni odgovoren dr. Tuka. Dr. Tuka je bil samo ministrant patra Hlinke in monsignora dr. Tise. Kdo pa se je vozil v Berlin prosit pomoči zoper Čehe, ako ne monsignor dr. Tiso. Sedaj pa bi »Slovenec« rad vse skupaj zvalil na dr. Tuko. Gospodje, kadar sodite, sodite vsaj pravično in navedite vse obtožence, ne pa, da tiste, ki so vaši miljenci ali pa se iz kakšnih drugih vzrokov sramujete imenovati njih imena, enostavno zamolčite! Besede govore eno, dejanja kažejo drugo. »Samouprava« piše in »S/ovenec« jo citira: »Jasno je, da JRZ v treh letih in pol delovanja ni mogla napraviti čudežev. Storila pa je vse, kar je v njeni moči, da popravi gospodarske in socialne razmere ter da v političnem življenju pomirljivo deluje.« Tako piše list spričo vsega tega kar se je zadnje mesece iti pri nas v Sloveniji od 1. aprila dalje dogodilo, »Samouprava« in »Slovenec« lahko prepričujeta analfabete, delavstvo ve pri čem da je. Kadar se jim zaleti. »Mnogi ostanki in spomini, razmere in nesporazumi ter stari politični računi i/. nedavne politične prošlosti še vedno predstavljajo veliko oviro za popolno pomirjenje političnih strasti in popolno normalizacijo prilik. Še se tu in tam v političnem življenju uporabljajo stare politične metode in uveljavlja preživeli politični duh. Dogaja se tudi danes, da so ljudje, ki verujejo, da so samo oni poklicni voditelji države in da bodo vedno v ospredju,« tako piše »Samouprava«, glasilo JRZ. Prav ima »Hrvatski dnevnik«, ko pravi, da bi bil članek »Samouprave« zelo zanimiv, če bi tudi povedala, koga ona s tem misli. — V i. ui. ' 1 — ' - - ' * ■ r. rt Cena masti na debelo v Chikagu znaša v našem denarju okroglo din 6.— za kg. polemizira proti temu sklepa in pravi, da se vsako gibanje gradi od spodaj navzgor, od spodaj navzgor prihaja tudi oblast. Jugoras pa poskuša narobe. Taka gibanja so kratkotrajna. Sicer pa za take centralistične eksperimente čas ni niti najmanj ugoden, ker bi to značilo vračanje v vode dr. Stojadinovičeve politike. Športne organizacije na Hrvaškem ne bodo več začlanjene v centralističnih zvezah športnih organizacij. Vse panoge športa v naši državi ,so centralizirane. Zadnje mesece je na Hrvaškem v teku akcija, da hrvaške športne organizacije izstopijo iz teh športnih centrali- ki jih bo objavil volilcem predsednik volilnega odbora. Ta bo tudi določil kako dolgi smejo biti kratki pozivi volilcem, kakor tudi njih vsebino. Nemčija ni za papežev predlog, da se skliče mirovna konferenca. V Berlinu izjavljajo, da ne bodo nikdar dopustili, da bi se cerkev vmešavala v politična vprašanja, četudi je Italija s tem sporazumna. Nemčija bo utrdila s privoljenjem slovaške vlade slovaško mejo proti Poljski. Argentinska vlada prepovedala tuja društva. Ker je bilo v zadnjem času opažati živahno stičnih zvez in osnujejo lastne športne zveze delovanje nacističnih organizacij v Argentiniji, la »til' | je argentinska vlada prepovedala delovanj® Pokojninski zevod v Zagrebu bo pričel po- vsem tujim političnim društvom. slovati še v teku tega meseca. Te dni prenašajo upravo iz Ljubljane v Zagreb. V nekdanji Avstriji zaplenjeno premoženje verskega zaklada. Skoro istočasno, ko je pri ras država vrnila cerkveni zaklad cerkvi, je nemška vlada na področju nekdanje Avstrije zaplenila takozvani cerkveni Zaklad v prid državi. Ker pa je država iz dohodkov tega zaklada doslej plačevala ddhovnikom kongruo, bo s tem ukinjena tudi kongrua. Cerkev bo morala za svoje potrebe uvesti poseben davek. Ker pa se v Nemčiji že itak vodi prav odločna propaganda proti cerkvi, je računati, da bo število izstopov iz cerkve z uvedbo davka še naraslo. Blum v Londonu. Predsednik francoske socialistične stranke Leon Blum se je mudil te dni v Londonu, kjer je imel že več razgovorov s predstavniki laburistov in drugimi opozicio-nalnimi voditelji, sprejet pa je bil tudi pri zunanjem ministru Halifaxu. Blumovemu obisku v Londonu pripisujejo politični krogi velik pomen. Kcko so obdavčeni Angleži? V Angliji znaša davka prosti dohodek 135 ifuntov šterlingov (preko 32.000 din) letno, višji dohodki pa so obdavčeni tako, da pri dohodku do 2000 funtov šterlingov znaša davčna stopnja 25 odst. Angleško posojilo Poljski. Med Anglijo in Poljsko se vršijo pogajanja za večje posojilo, kd ga bo dobila Poljska od Anglije. Novi sovjetski zunanji minister Molotov je imel daljšo konferenco s poljskim poslanikom v Moskvi. Skupno demaršo sta vložili Anglija in Francija v Tokiu, ker so japonski letalci bombardirali francoski konzulat v Čunkingu. Petrolejski vrelci v Mehiki bodo čez petdeset let postali državna last, dotlej pa bodo država in dosedanji lastniki udeleženi na dobičku. Dosedanji lastniki so tudi obvezani, da bodo razvili prodajo petroleja. Sporazum ,ie bil sklenjen s posredovanjem Združenih držav. Stavka 350.000 rudarjev v Zedinjenih državah, ki traja že 40 dni, bo s posredovanjem Roosevelta v kratkem uspešno zaključena. 16 dinarjev bo stal kilogram domačega bombaža. Ministrstvo trgovine in ministrstvo za poljedelstvo sta sporazumno določila ceno domačemu bombažu, ki bo znašala 16 din za kilogram. Ako bi bila cena samo 50 odstotkov višja od cene na newyorški borzi, bi smel stati kilogram domačega bombaža samo din 13.50. Bombaž pridelujejo pri nas v Južni Srbiji na površini 5400 hektarjev, dočim je površina bombažnih nasadov 1. 1936. znašala samo 1800 hektarjev. Letos se površina nasadov ne bo povečala. Mariborske in varaždinske tekstilne tovarne so si ustanovile družbo za prodajo in nakup tekstilnih proizvodov. Družba ima delniško glavnico 2 milijona dinarjev. Predsednik je neki dr. Kisovec. Letalske zveze S Sušakom letos ne bo. Ravnatelj Aeroputa je izjavil, da je proga na Su-šak bila aktivna, toda letališče na Sušaku je premajhno za velike aparate, ki so bili letos dani v promet. Potrošnja mesa v Nemčiji znaša samo 16 kg na leto in prebivalca, dočim v Angliji 64 kg. Kljub zmanjšanju potrošnje pa je nastopilo občutno pomanjkanje klavne živine. Vsled lega je vlada odredila, da smejo mesarji klati samo še 80 odst. doslej na nje odpadajočega števila živine za zakol. Omejeno je izdelovanje klobas. Kot nadomestek za meso pa priporočajo oblasti ribe. C. Nordhoff in J. N. Hall? 55 HURIKAN »Ni izključeno,« je odgovoril istotako kričaje. »Strašen vihar se bliža. Mogoče je metangi lmrife-nua. Nič nam ni moglo jasneje Bredoči ti grozeče nevarnosti, kot ta polinezijska beseda, ki točno prevedena pomeni veter, ki preobrne zemljo ... »Cerkev bo kljubovala, pa naj si bo vihar še tako silen,« je dejal oče Pavel. Govoril je s takim trdnim prepričanjem, d& sem mu zavidal, ne da bi bil popolnoma mogel deliti njegovo mnenje. Grob je bil zasut. »Pridite,« je vzkliknil duhovnik. »Tu ne moremo ničesar več storiti za našo ubogo prijateljico. Sedaj je treba misliti na žive.« Še danes mi lebdi pred očmi otok kot sem ga bil videl tistega jutra. Debla palm so se tako divje pripogibala semtertja, da je izglodalo, kakor da se ne bodo mogla več dolgo upirati viharju. Skozi gosto pršeči dež, ki ga je neprestano zanašalo od koralnega pasu, je bilo mogoče opaziti kot skozi tančico ljudi, ki so tekli po cesti proti vasi. Nekateri so skušali, da bi čimprej spravili svoje otroke na varno; drugi zopet so se obupno trudili, da bi pričvrstili svoje slabotno zgrajene slamnate koče z žrdtni na drevesa. Videl sem, kako je neko tako hišico nosilo kar po zraku preko nekega odprtega mesta, dokler sc ni ob dveh drevesnih deblih dobesedno razbila. Ostale koče je vihar že odnesel; raznovrstni pred- meti borne opreme, ki so bili v njih so plavali daleč naokoli po laguni. Spoznal sem, da so bile zgubljene vse slamnate koče; tega so se zavedali tudi domačini; hitro kolikor so mogli so pobrali svojo revščino v bisage in iskali zavetja v cerkvi, v poglavarjevi hiši in Tavi-sovi prodajalni. Vse mogoče razbitine je nosilo po zraku; najnevarnejši pa so bili kokosovi orehi, ki jili je trgalo v celih šopih raz palm. Ravno v trenutku, ko sem dospel do Tavisove hiše, so prinesli dečka z zlomljeno roko; naslednje pol ure sem bil zaposlen s tem, da sem mu roko zopet uravnal. Pravkar sem bil končal z delom, ko sem začul od brega sem klice skozi vihar. Skupina ljudi, ki so iskali zavetja za Tavisevim skladiščem za kopro je strmela napeto proti laguni. Komaj pol milje od brega oddaljen je bil videti čoln na jadro, ki se je bližal, gnan od vetra, v smeri proti nam. In že je bilo mogoče tudi razločiti, da so sedeli v njem štirje ljudje. Celo na to razdaljo je bilo mogoče ugotoviti, da je bil mož, ki se je z vso silo upiral ob krmilno veslo, rojen pomorščak. Okrog mene so se razlegali klici, ki so postajali vse jačji iu jačji; »Terangi!« To Vam je bil krasen pogled.. Kljub temu, da so ljudje v čolnu, sloneči na ošini, tvorili neke vrste protiutež, se je desni bok čolna vendarle zelo nagnil, toda vedno znova se je vzravnal in brzel po laguni kot dirkalni čoln kadar pluje z največjo brzino. Ko se je čoln približal pomolu, so skočili nekateri možje v plitvo vodo, da bi pomagali pri izkrca- nju. Terangi jim je prepustil čoln, sam pa je, noseč hčerko na rokah, brodil proti bregu iu za njim Marama ter Mako.^ Neka^ stara žena ga je objela okoli Prepozni poko- 1 UIllU *--- ' * '-'''"M JS*-* jv »>'JV pleč in jadikujoč vzkliknila: »Ane, Terangi! no si prišel! lvoja mati je mrtva! Mrtva i uo si pana...« S hitrim pogledom je ošinil Terangi okoli stoječe, v obrazu slehernega pa je bral potrdilo žalostne vesti. Vedno več ljudi se je zbiralo okrog njega, med njimi je bil tudi Fakahauv Ne da bi bil spregovoril besedo, je spremil poglavar Terangija in njegove v 1 avisovo prodajalno; ostali pa smo jim sledili. Nenaden pojav Terangija in njegove družine me je skrajno začudil. V resnici — lastnim očem nisem verjel! Moža sem videl takrat prvič, kajti, kakor se spominjate, je bil ves čas, odkar sem bil na Manukuri zaprt na Tahitiju. Bilo je jasno, da je prišel čoln z Motu Tonge; kako je prišel Terangi z ženo in otrokom tja in kje je bil skrit med tem ko smo ga tako skrbno iskali, se v tistem trenutku nisem niti najmanj vprašal. Kmalu so se zbrali vsi poglavarji družin z Ma-nukure v Tavisovi prodajalni, pri oknih in vratih pa ^o sc drenjale žene, otroci iu mladi ljudje ter s široko odprtimi očmi strmeli v begunca. Terangija je morala globoko pretresti vest ki jo je pravkar zaznal, toda na zunaj je kazal, kakor da je popolnoma miren. Dvignil je roko, v znak, da naj bodo ljudje tiho. v (Dalje prihodnjič) h&siU Ucaiev LJUBLJANA TRBOVLJE Ustanovni, občni zbor jadralne sekcije. V nedeljo, dne 21. maja t. 1. s pričetkom ob Pnsedniki obrtnega sodišča odklanjajo na-4. uri popoldne se bo vršil v dvorani pri For- dalnje sodelovanje. V zmislu finančnega zako teju ustanovni občni zbor jadralne sekcije. Vsi na so s pooblastilom obrtna sodišča odprav- M jena. Sedanji prisedniki tudi niso zastopani v . | delavski zbornici in niso več opravičeni oprav- MARIBOR prijatelji tega športa so vljudno vabljeni. HRASTNIK Iz seje občinskega odbora Dne 8, t. m. se je vršila plenarna seja občin skega odbora občine Hrastnik-Dol. Zupan s. Malovrh je poročal, da so dela na prekritju potoka mimo klavnic gg. Birtiča Logerja gotova. Ko bo očiščena in ometana še hiša in klavnica g. Birtiča, mimo katere vodi ta del poti, bo dobil ta kraj dosti lepše lice. Dela pri stanovanjski hiši so v polnem teku ■ recita se zahvalno pismo obč. odbor. Ga-•sparnt Antona in sosedov, ki se zahvaljujejo obč. upravi za veliko uvidevnost in razumeva-nje> ki je je dokazala uprava s tem. da je do Sladila prepotreben vodovod v vas Turje, Nadalje poroča s. župan o pritožbi prebival cev,spodnjega dela Hrastnika radi neznosnega Prahu oziroma saj, ki se širijo iz kurilnice Tr boveljske elektrarne vsled kurjenja s premo Sovim prahcm. TPD naj zgradi naprave^ za čiščenje zraka odnosno za lovljenje saj. Gor nja spomenica velja tudi za okolico rudnika Hrastnik, ki vsled istih okoliščin zelo trpi, ker saje včasih kar »dežujejo« iz zraka. Sporne Pica je bila izročena v izjavo gg. zdravnikom. Imenovan je bil odbor za telesna vzgojo na roda. V odboru so sledeči igg.: šef odseka za nrastnik Pardubski, učitelj, šef odseka za Dol namaršek, učitelj, tajnik Mahkota, učitelj, blagajnik Loger Drago, odborniki s. Gačnik Fr. Al in it flrrvvAn ljati te funkcije. Obrtna sodišča so bila ustanovljena s posebnim zakonom med drugimi tudi za ljubljanski sodni okraj še v Avstriji. Sedaj bodo opravljala to delo sodišča dobrih ljudi in redna sodišča. CELJE amon Al. in g. Orožen. Odsek bo torej de ■oval pod vodstvom in neposrednim nadzor Stvom gori imenovanih. Prošnja občine sv. Krištof, naj bi naša obči Pa prispevala za popravilo ceste na njenem teritoriju, po kateri pa vozijo tudi kmetje na še občine, se odkloni, ker se naša občina ne čuti dolžno k temu kaj prispevati. Odobri se kredit za razsvetljavo ceste v Studence (montiranje treh žarnic), kar se je izka zalo kot nujno potrebno. Na prošnjo Bat’ove podružnice v Hrastniku za znižanje pavšalne obč. trošarine na obutve, se trošarina zniža na 4000 din Protituberkulozni ligi v Hrastniku se dovoli priključek obč. vodovoda na novi kopalni bazen. v svrho definitivne ureditve vprašanja glede preskrbe vode v vasi Turje, se na prošnjo tamosnjih prebivalcev določi 3000 din za napravo vodnjaka in napajališča. Poleg tega je odobren še znesek din 3000 za nabavo sesalke. V občinsko zvezo so bili sprejeti tozadevni Prosilci, ki so si pa povečini to pravico že avtomatično pridobili z 10 letnim bivanjem v občini. Ponovno se je sklepalo tudi o virmanih s-pre-■ietih na zadnji seji. Sprejeti so bili tozadevni sklepi uprave v smislu navodil banske upra-ye, nakar je bila seja po kratki debati1 zakliu cena. Podružnica »Vzajemnosti« I. v Hrastniku • opozarja vse podružnice »Vzajemnosti« posebno one, ki imajo ipevske odseke in ostala de kraišem času'^^ ok™žnicc>. ki jo izda v naj krajšem času s povabilom na proslavo 15 let nice obstoja njenega pevskega odseka ki že od ustanovitve prav aktivno deluje fedvsem Pa se apelira na vsa- ta društva in 'organi/a ™ je, da na dan 2. juh-ja same ne Prirejajo S prireditev. — Družnost! — Odbor. ' ' " KRANJ »Letervespero«. Esperautsko društvo- »Zele na zvezda« v Kranju priredi v soboto, dne 13. niaja ob 20. uri v »Cankarjevem domu« espe-fantski pisemski večer (letervespero). Na tetri večeru se bo- prebrala vsa inozemska pošta Esperantistov iz raznih držav in se tolmačila elanom, v kolikor je ne bodo razumeli. Konč »o se bo z žrebanjem določilo, na katera pis-f*ia morajo posamezni člani odgovoriti. Drugi dan, to je v nedeljo, dne 14. maja. pa priredi |sperantsko društvo »Zelena zvezda* izlet na bmarno goro. Odhod z vlakom ob 6.45 uri do Postajališča Medno. — Prireditve in izleta naj kreta ° tud' lPriiate|ji es-perantskega po- Predavanje s. A, Vodetove o temi: »Dvojna morala«, ki bi se moralo vršiti dne 7. t.. nt. pod Prepovedano!ZaJemn°Sti*’ je W,° oblastve”o JESENICE Krajev"8 Bratovska skladnica. S 1. majem zdravnik 3 službo Pri Bratovski skladnici zavarov-in*' M Hafner, ki bo ordiniral za zavarovane člane vsak dan izvzemši nedelie m praznike od 7 30 in "eaeiie prevzel zopet d di- Mn u Ist(>ea>sn° 1« bo za družinsko žl ?ch zdr“vniško služ- ki ležijo iu«Sovz-hodnonCod ask7adnieV na levem bregu reke Savo in v j. bolnice obolele družinske člane* v bolnici°™ak da** izvzemši nedelie m praznike od 10. do 12 ure Za družinske člane, ki stanujejo v raion.,' dA ločenem g. dr. Bartolu Keržanli. ,pabTd0 t' daljnjega ordiniral še tf. dr. Avguštin Tancar vsak dan izvzemši nedelje in praznike v bolnici od 14. do 16, ure. Po tej razdelitvi zavarovanih članov in njihovih družinskih članov v pogledu zdravniške službe Se je treba ravnati tudi ledaj, če se pokaže nujna potreba, ca inora zdravnik ordinirati na domu bolnika! Zvočni kino Radio predvaja v soboto, ne-el]o in pondeljek ob pol 9. uri zv. (v nedeljo prvrnifTT pop-> fe-^i velefilm »KRIŽ OB štf»r,n* -1 {Lepotica). V glavni vlogi Jirina Param^T' Med dod-'tki tudi risan film in Paramountov zvočni tednik. Trgovski nameščenci za svoje pravice. Mi-1 Ponovno pozivamo prodajalce predprodajnih nuli torek se je vršil v gostilniških iprostorih vstopnic za akademijo, da jih takoj obraču-pri Povodniku lep sestanek trgovskih name- najo v tajništvu KMO. ščencev, ki ga je sklicala Zveza privatnih na- j Hiše kupujejo v Beogradu. Po mestu se tr-meščencev Jugoslavije, podružnica Maribor, j dovratno širijo govorice, da si ne kupujejo na Sestanek je otvoril in vodil tov. V rt s k, ki je ! jugu hiš samo podjetniki, katerim so tukaj iz v kratkem uvodnem govoru orisal pomen se- gotovih razlogov zagrenili življenje, ampak Sledi: »Vražje stanka. O dnevnem redu je poročal tov. P e-tejan, ki je predvsem obrazložil boj trgovskih nameščencev za starostno zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Trgovski nameščenci, zobotehniki in strojniki so še vedno izvzeti od tega starostnega zavarovanja. Govornik je zlasti ostro grajal tudi namere, da se hoče trgovske nameščence razdeliti v takozvane višje in nižje nameščence. Nižji nameščenci dobe delavske knjižice, višji pa legitimacije. Nižji nameščenci bi s tem sčasoma zgubili vse svoje že pridobljene pravice glede dopusto-v, odpovednega roka, odpravnine itd. Novi finančni zakon omogoča ministru socialne politike, da lahko takoj razširi pokojninsko zavarovanje na trgovske nameščence, zobotehnike in strojnike. Ker na zborovanju ni bilo mogoče sprejeti tozadevne resolucije, je bil z velikim odobravanjem soglasno sprejet sklep, da se pooblašča vodstvo SPNJ, da v tem praven podvzame vse potrebne korake, da_ pride čim preje do uresničenja teh upravičenih zahtev trgovskih nameščencev. Nato je govoril tov. Vidovič o potrebi in pomenu strokovne organizacije, tov. Jelen pa je v kratkem govoru pojasnil razliko med zavarovanjem pri Pokojninskem zavodu in starostnim zavarovanjem za delavce. — Zborovalci so burno pritrjevali izvajanjem poročevalcev in se razšli s trdnim sklepom, da- bodo šli vsi na delo za okrepitev svoje svobodne strokovne organizacije, ker si bodo le na ta način lahko priborili boljši socialni položaj in uspešno branili dosedanje pridobitve. Nadarbina mestne župnije pred sodiščem. Tam, pod Kalvarijo, kjer so nedavno prenehali z nadaljnjim zidanjem novega bogoslovja, ima ob vznožju vinograda nadarbina stolne in mestne župnije skromno viničarsko hišicct, v ka tero se je pred štirimi leti naselil z rodbino delavec J. P. in se dogovoril s stolnim župnikom, g, mo-nsignorom Mihaelom Umekom, da bo delal na župnijskem posestvu in imel za to prosto stanovanje ter dnevno din 5 mezde. Ni bilo dosti, toda delavec je skromen, redil si je tudi dve kravi in prodajal v mesto mleko ter si obdelal tudi njivico, s katere je imel v jeseni krompir preko zime. Sedaj pa bo nadarbina mestne župnije delala s kaznjenci moške kaznilnice in je zato v tej hišici že oddala eno stanovanje, proti mesečni najemnini ter bi rada oddala tudi stanovanje delavca .1. P. Vsled tega mu je stolni župnik, pooblaščen po državnem pravobranilstvu za nadarbino, stanovanje aprila meseca odpovedal sodnijskoi, tako da bi se bil moral s koncem majnika delavec izseliti. Delavec pa. se sredi leta ni hotel izseliti, ker je bil mnenja, da se mu lahko samo letno odpove, da si more pravočasno drugod dobiti njive in iz letošnjih pospraviti v jeseni pridelek, ko je zemlja tudi del mezde. Zato je podal upor zoper sodno odpoved. Sledila je sodna razprava, pri kateri je delavec zlasti tudi ugovarjal, da mu župnik sploh ni smel odpovedati stanovanja, ker ni bil v ni-kakem najemnem razmerju in ,ie vsled tega odpoved nedopustna. Sodišče je ugotovilo, da Je,/-a UKOVOr Pravilen, in je sodno odpoved razveljavilo. Zastopnik nadarbine g. župnik Umek Pa s tem ni bil zadovoljen in je ugovarjal, da mora on ščititi premoženje nadarbine mestne zuipnije in ni hotel podpisati niti sodnega zapisnika, eeš da je treba zadevo še »razčistiti«, zastopniku delavca pa je še po-vdaril g župnik da delavec sicer ni slab človek, da mu ie pridno delal ter mu naj zastopnik zato tudi ni d 1 o računa. Zastopnik delavca je vzel to po-hvalo na znanje ter potolažil g. župnika Ume-ka. kot zastopnika nadarbine, da delavcu ne bo samo malo računal, ampak sploh ničesar, ker bo morala vsled razveljavljene sodne odpovedi itak plačati vse stroške nadarbina stolne in mestne župnije, ki je pravdo zgubila, j Tistim, ki nameravajo v Francijo. Takih, ki nameravajo v Francijo in se obračajo na Borzo dela v Mariboru je veliko. Borza dela pa o teh sprejemih ne odloča, ampak delegat francoske organizacije »Ferne< iz Pariza. Sprejema samo poljedelske delavce, ki pa mo-ajo hiti pred odhodom še vsi zdravniško pregledani. Delavcem, ki so odšli doslej v Francijo je zagotovljena hrana in stanovanje ter mesečna plača 350 frankov (okroglo din 400). Ako pa delajo ob svoji hrani zaslužijo dnevno 28 frankov, toda imajo stanovanje, drva in nekaj živil kot moko in krompir. Ob žetvi slad-korne repe znaša zaslužek 40 frankov dnevne. Delo je težko kot vsako kmečko delo, razmere v Franciji so pa ugodne. Tisti, ki se za delo v Franciji zanimajo, naj ne hodijo na slepo v Maribor, ampak naj se poprej sporazumejo z Borzo dela, ki jim ho že sporočila, ako mn kaže hoditi semkaj. Zlasti velja, to- za rezposelnc iz oddaljenejših krajev, da si ne škov Z ne'pntrebnimi noti delali novih Siniši arlborsko gledališče. Petek, ob 20. uri: .Vine aKmJiJ0StOuVanie Jakove igralske skn-Red*C ttr* »Potopljeni svet«, nevesti p ?' Nedelja, ofo 20, uri: Prodana k? ho n’ iiniS <>va,"c *fd& Pavle Udovičeve, k mm!„i ?'1Sein presl«lku zopet nastopila kot Marenka na našem odru. tudi gotovi »narodni ljudje«, ki igrajo sicer prav odlične vloge v naci-jonalnih vrstah. Zal v Beogradu ni vpeljana naša. sicer koristna »razvada«, da časopisi prinašajo redne poročila o nakupih in prodajah posestev in hiš, v kolikor od časa do časa iz rodbinskih in -prijateljskih zvez kako odličnejšo- osebo pomotoma ne prezrejo. Vseeno pa bi se dalo v zemljeknjižnem uradu v Beogradu prav točno ugotoviti, kdaj in kdo vse je zadnji čas kupil beograjske hiše, doma iz Maribora. Prav lepe zasluge bi si pridobil, kdor bi se za to delo žrtvoval. Vsekakor bomo mi obdržali zadevo v evidenci ter ob pravem času spregovorili malo več o moralnih in državotvornih posledicah početja teh nac. elementov'. Zaenkrat iz tehničnih razlogov ne moremo in nočemo o tem razpravljati. ^---------- Akademski pevski zbor,, ki predstavlja našo pevsko avantgardo, bo koncertiral v Mariboru v soboto, dne 13. maja v »Sokolskem domu« ob 20. uri zvečer. Vstopnice so na prodaj pri »Putniku«. Pri delu se je 'ponesreči! tkalec Jože Deuč-man iz Studencev, ki je uslužben v tovarni Ehrlich. Po nesreči je prišel z roko v stroj, ki mu je prizadejal precej težke poškodbe. Prvi večji transport sezonskih delavcev pojde že prihodnji teden v Francijo. Prijavilo se je veliko številči delavcev, sprejetih pa je bilo več moških, žensk pa le manjše število. Sprejemanju delavcev je prisostvoval delegat iz Francije. Zborovanje živilcev. V nedeljo, dne 14. t. m s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne se bo vršilo v dvorani gostilne »Zlati- konj« zborovanje živilskih delavcev. Med drugim se bo razpravljalo tudi o položaju pekovskih pomočnikov, vajencev itd., dalje o omejitvi nočnega dela, kolektivni pogodbi- in pomenu strokovne organizacije. Poleg delegata centrale iz Zagreba bo poročal tudi s. Eržen. Vabimo vse živilske delavce iz mesta in okolice, da se tega važnega zborovanja v čim večjem številu udeleže. — Podružnica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije. I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino Maribor priredi s podružnicama Studenci in Pobrežje v nedeljo, dne 14. maja izlet v Št. lij v Furlanov dvor. — Odvoz ob 14. uri izpred društvenega lokala. Člani, pridite vsi! Odbor. STUDENCI PRI MARIBORU Poletna veselica 1. del. kolesarskega društva se ne bo vršila dne 2. julija, temveč je preložena na nedoločen čas. — Odbor. ZABUKOVCA Zakaj ni bilo mogoče znižati občinskih doklad? Zabukovška občina se nahaja v rokah zavednih socialistično usmerjenih rudarjev. Njen župan je s. Košak. Občinska uprava pa nima lahkega dela, \ ! - • * • - • »-•»■ Lansko leto je prištedila občina din 60.000 in jih sklenila dati za zgradbo novega -občinskega doma. Posojilo v to svrho je že odobreno. Ko pa je občina predložila novi proračun v potrditev, je bil proračun zavrnjen, češ, da mora teh din 60.000 vstaviti v novi proračun, V letošnjem proračunu je hotela občina znižati občinske doklade od 140 odst. na 100 odst. Med drugim je vnesla v proračun tudi dve postavki in sicer trošarino na električni tok v znesku 5 para od kilovata in 5 din od kubičnega metra jamskega lesa. S to trošarino bi bila prizadeta državni rudnik in rudnik Keramične tovarne v Libojah. Nadzorna oblast pa je to trošarino, ki bi znesla pri državnem rudniku din 62.000, pri rudniku Keramične tovarne pa din 12.000.—, črtala. ,, »* vr.r»pn »Zadružni dom« se nam obeta. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev bo zidala v Zabukovci »Zadružni dom«. Za zgradbo je odobrenih din 250.000 kredita in .je upati, da bodo z zidanjem skoro pričeli, V »Zadružnem domu« bo tudi dvorana. To podjetnost rudarjev-za-družnikov, ki so člani zadruge, je hvalevredna in daie lepo spričevalo njihovi zavednosti. Tudi Bratovska skladnica bo gradila in sicer ie v načrtu ambulanca, ki bo stala din 140.000. Potrebno vsoto je uprava bratovske skladnice v Velenju že odobrila. Taka zgradba, ki' bo služila v zdravstvene svrhe rudarjev, je bila v Zabukovci nujno potrebna, Gotovo bo zgrajena moderno, ker bodo vpoštevane že vse skušnje, ki jih imajo gradbeniki na lem področju. Aretacija. Pred petimi leti je bil umorjen v svojem vinogradu posestnik Golovšek. * preiskava ie zastala, ni pa zaspala, kot je pokazala nenadna aretacija nekega soseda pok. Golovška. V koliko je sum, naperjen proti aretiranemu, utemeljen, bo pokazala preiskava. GUŠTANJ Zopet ena industrija, ki bo prenesla svoj sedež v Beograd. Jeklarna grofa Thurna v Ravnem je delniška družba. Občni zbor, ki se bo vpšil dne 25. maja, bo sklepal o prenosu sedeža družbe v Beograd. Guštanjska občina bo zopet ob znaten del doklad. Informacije za naše naročnike. Marsikateri naročnik rabi nasveta, pa ne ve kam bi se obrnil in vprašuje tam, kjer mu ne morejo dati pravilnega i-n točnega odgovora: Sporočamo vsem naročnikom »Delavske Politike«, da dobijo vse potrebne informacije in nasvete brezplačno, kadar se gre za njih socialne, gospodarske ali državljanske pravice. Edini pogoj, da se naročniki lahko poslužijo naše brezplačne posvetovalnice je, da imajo v redu poravnano naročnino. Sodrugi in sodružice, po-služite se te ugodnosti, da si -prihranite pota in stroške. Zglasite se vedno med poslovnimi urami v upravi- »Delavske Peli tike« v Delavski zbornici. LAŠKO O naši občini Sedaj pa poglejmo številke občinskih proračunov zadnjih dveh let: prezidave din 60.000, županska iplača din 16.800, najemnina lokalov p-o pravilni kalkulaciji (3 lokali) p-o- din 200, din 14.400, stanarina za 4 uslužbence din 19.200 in izdatki za 3 postavke izvestnega društva, ki bi moralo samo skrbeti za sredstva pa din 6000, skupno difi 116.000. S to vsoto bi lahko nadzidali in podaljšali staro marijagraško občinsko hišo, kjer bi imeli vsi občinski nameščenci brezplačna stanovanja, uprava bi ne imela več stroškov s stanarino, odpadle bi brezpomembne prezidave, imeli bi še vedno stare zapore in obdržali vse stare najemnike v poslopjih, uprava pa bi prišla do res modernega doma in bi pri vsem tem še vedno imela dvoje poslopij ,na razpolago. čudno je tudi razmerje v prejemkih uslužbencev. Policist C. še ni eno leto pri nas, pa ima plače din 1000, glavni tajnik J., ki je pri nas že nad dve leti, ima popolno srednjo- šolo in še nekaj semestrov juridične fakultete, -pa ima din 1100, razen tega dobi C. tudi 800 din za uniformo. Zvaničnik P. ima 7 let službe in dobiva mesečnih prejemkov din 1325 (z dvema otrokoma in ženo 3 x 75), bivši sluga D. pa je dobil svojstvo zvaničnika šele letos in ima mesečnih prejemkov din 1250 (z enim otrokom in ženo 2 x 75). Razlika med obema je samo din 75. Zvaničnik P. je občutno prikrajšan na prejemkih in v primeri z D. počasi napreduje, dočim je D. iz skromnih prejemkov takoj prišel do zvaničnika in takoij tudi napredoval v plači. Redar B. ima skromno mesečno plačo din 800 in letno za uniformo din 800, brezplačno stanovanje (računano po din 200) ima pa ženo in še 4 nepreskrbljene otroke in je že v tej službi nad 15 let, a ga občinska uprava še do danes ni pragmatično nastavila, tako da ima še vedno pogodbeno razmerje z občino. Vodovodnega upravitelja M., ki je imel letnih 2000 din so zamenjali spet s starim Š., ki ima sedaj din 3000. O borbi proti dvojnim zaslužkarjem.’ Dva! ki sta takoj po 1. 1936 nastopila proti »dvoživkam«, sta sama zaplavala v enake vode: D. dobiva pri cestnem odboru mesečne plače din 300, najemnine od cest. odb. din 600 na mesec, za čiščenje prostorov po njegovi služkinji din 300 na mesec, za vsako cestno inšpekcijo, za katero ima na razpolago avtomobil, po din 60 do din 100 (po razdalji), najemnina obrtnika din 100 na mesec, kot sv. za vsak.o sejo din 300. za posredovanje pri vsakem vagonu živine din 1000, kot zastopnik Vzajemne zav. ima inkaso 800 letnih premij (20 odst. od inkasa), t. j. mesečno nad din 1000, je hišni posestnik, poslovni šef nab. in prodaj, zadruge, kjer jc prodajalka tudi njegova svakinja. — H. ima strojno mizarstvo z veliko tovarniško, delavnico, trgovino- z mešanim blagom, prodaja opeko, ima .pogrebni zavod za mesto Laško, njegova žena je uradnica cest. odb. z mesečno plačo din 1500 in je še po vrhu hišna posestnica. Oba navedena sta se 1. 1936 najbolj borila prpti obč. nameščencema J. in K., ker sta bila dvojna zaslužkarja. •,«.*». . - ŠT. PETER V SAVINJSKI DOLINI Odpusti pri Ogrisek & Themel. Nedeljskega predavanja rudarjev v Zabukovci- so se udeležili tudi številni tekstilci iz Št. Petra, ki so si dovolili iskati zavetja pod zakonom o zaščiti delavcev, kateri dovoljuje delavstvu Jugosla-viji organiziranje za zaščito gospodarskih in socialnih potreb. Podjetniki tekstilne tovarne, ki je last nekega Ogri-seka in inozemca The-mela iz Linza, ,pa je mendai v tem oziru drugačnega mnenja, ker je celo vrsto ljudi odpustilo iz službe. Izkazalo pa se je pri tem, da ie imelo podjetje »utemeljen« vzrok za odpust organiziranih revežev, kajti podjetje se širi iz neznatnih začetkov od leta do leta, raste skoro kakor gobe po dežju in seve vse to na račun delavskih mezd, ki jih podjetje ves čas veljavnosti kolektivne pogodbe ni plačevalo po tej pogodbi. Ravootako podjetnika ne poznata zakona o povišku za nadurno delo in tudi snažetije strojev bi morali delavci opravljati kar za »božji Ion«. Odpuščeni bodo sedai gg. tekstilcem predložili svoje račune po jugoslovanskih zakonih. RUŠE P** pv it Februarja I. I938 je bila razpuščena »Vzajemnost« v Rušah. Pritožbo radi razpusta je oblast zavrnila. / - ■ — prosimo odgovora na to-le vprašanje: Kaj naj delavstvo pečne v obmejnih Rušah, kako naj se izobražuje in goji tisto skupnost, ki je tudi iz narodno obrambnih vidikov potrebna? Ali sl le poravnal naročnino? Ako fto na, Izpolni svojo dolžnosti Stran 4. »DELAVSKA POLITIKA« Štev. 55 Če hočete biti zares dobro in poceni oblečeni, obiščite manufakturo CESKIMAGACIH RIBOR avti* policiji kjer dobite največjo izbiro po najnižji ceni in najboljši kakovosti tudi za birmance. Brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov za polovično ceno. Krojaške potrebščine! London in Moskva v luči inozemskega tiska. Med vsemi diplomatskimi pogovori, ki so se v zadnjih letih vodili, so brez dvoma najvažnejša angleško-sovjetska pogajanja. Je to največji svetovnopoli-tični dogodek od leta 1933. sem. Fran-cosko-ruska vojaška zveza datira od leta 1932,, zdaj se skuša ustvariti an-gleško-rusko. Pogajanja so se pričela pred časom kar čez noč in ta vest je povsod delovala kot strela z jasnega neba. 1 v't *l 1 > *■*• ? .V »***•> 1) *,«