Leto zamujenih priložnosti . Poletje se končuje, pa čeprav je vroče kot že dolgo ne. Starejši domačini pravijo, daje tudi včasih bilo tako, a so bile zvečer vročinske nevihte. Zdaj niti teh ni in zemlja je presušena, denarnice pa tudi. Glavna turistična sezona, ki se načelno izteka z ribiškim praznikom bo tokrat zagotovo daljša, saj si bo marsikdo lahko privoščil le posezonsko dopustovanje. Izola je bila to poletje v središču pozornosti kot že dolgo ne. Začelo seje z mari:»), nadaljevalo s svetovnim jadralskim prvenstvom, potem uspehi športnikov, svetovnim naslovom lirika Tula, sledi pa še bližnja tekma z Bentico, jubilejni koncert Faraonov... Skratka, Izola se marsikomu zdi kot nekakšen športno—kulturniški in turistični HI—dorado. Po svoje je to morda res, res pa je tudi, da je v mestu množica nerešenih stvari, ki jih še tako dobra turistična sezona ne bo odpravila. Mesto je umazano, zaparkirano, nekatere stavbe so pred rušenjem, kopališče zanemarjeno in še marsikaj. Predvsem pa manjka dolgoročna urbanistično turistična politika. Vse bolj se vidi, da bo moral izvršni svet imenovati profesionalca za takšna dela. Adriatic' zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. CERKEV PROPADA V tej številki še: —PETICIJE PROTI ZDRAVICI -GOSTINCI LETIJO VISOKO Cerkev Marije Alijetskc je eden od lepših kulturno—zgodovinskih objektov v Izoli: atraktivna spričo lege ob mestnem pristanu in obžalovanja vredna spričo propadanja, ki gaje vse bolj videli na njeni zunanjosti. V cerkvi že vrsto let ni bilo verskih obredov, vrata so zaprta, streha preluknjana, freske n:ičctc, zunanji omet odpada. Objekt je žalostna podoba našega ravnanja z zgodovinsko zapuščino. Pred dnevi so, med eno od neviht, popustili tramovi in del strehe je zgrmel v notranjost. Morda je dogodek preplašil mačke in golobe, ki so si cerkev izbrali za zavetišče, ljudje pa smo ostali nemočni in nezainteresirani. Ali bo dogodek pospešil obnovitvena dela ? Odgovor smo poiskali pri oblasteh: cerkveni in civilni. Kaj smo izvedeli pa boste prebrali na naslednjih straneh______________________ -NK BRUTA MELAVEDO -ONI SO FARAONI KDO BO KOGA 6. decembra bomo spel volili. V Izoli bomo imeli 13 volišč, volilna komisija je že imenovala volilne odbore, predvolilna bitka se začenja. V Izoli ima svoj sedež osem političnih strank, vsaka ima svoje kandidate in svoj program. V Mandraču bomo pred volitvami predstavljali posamezne kandidate in programe (v omejenem obsegu), vsako dodatno objavo pa bomo seveda morali zaračunati. Za informacije kličite: 61-139. KRALJICA NAJDENA Na šesti strani še pišemo o lem, da so organizatorji in radioamaterji izgubilizvezo s Kraljico morja, ki sodeluje na Kolumbovi regali. Tik pred tiskom smo izvedeli, da so le dobili stik s posadko, ki se je pred slabim vremenom zatekla na nek otok izven dogovorjene poti. Ni pa še znano, če bodo lahko štartali na pot proti Ameriki, saj so očitno zamudili rok za prihod v Madeiro. BOJ PROTI MAMILOM Končno se nekaj le premika. 27.10. ob 10 uri bodo v Marini ustanovili 1. sklad za boj proti boleznim odvisnosti v Sloveniji, 5.novembra ob 18 uri pa bodo ustanovili Klub slaršev.VABLJENl I ■ =3». To je Vaša rubrika, spoštovani bralci in pisci. V njej objavl- ' ■ : " jamo pisma, ki jih pošiljate na naš naslov z željo, da jih ob- javimo, saj bi z njimi radi povedali someščanom to in ono. Pisem je kar veliko, zato Vas prosimo, da spoštujete sklepe f" - J — časopisnega sveta, ki je sklenil, da objavljamo le pisma doT [fu uu *#i/ njJKHJii/i vršne m uòiUy iu òu puupisunu it-f up/c//m jena z Vašim naslovom. Pisem ne predelujemo, dovoljeni so le pripisi uredništva, poleg tega pa jih tudi delno lektorsko k bdelanu). Uvala za dosedanje sodelovanje. - —- ■ j Pisma še naprej pošiljajte na naslov: M AN ORAČ, Veliki trg 1, 66310 Izola s pripisom PTT NOT T:ì: DEAD ali le Pisma bralcev . lahko pa jih tudi prinesete na uredništvo, saj smo tam bolj ali manj od zore do mraka. NK B.IZOLA—prvič Oglašam sc na zapis v posebni izdaji vašega časopisa Kapučino Sport z. dne 30.09.1992 (na iz-daji je datum 30.10.1992), kjer ste na zadnji strani pod naslovom Ali Marjon odhaja zapisali: Ne smemo pozabiti, da je sredi lanske sezone (g. Marjon op. podpisanih) prevzel ekipo, ki je vse bolj tonila v sredino lestvice in jo popeljal do evropskega tekmovanj . To, kar ste napisali ne drži in diskreditira g. Pišot Radota, kije bil pred prihodom g. Marjona trener NK Belvedur Izola.Zaradi škode, ki jo s tem povzročate g. Pišo-tu in zaradi dejstev, ki jih bomo navedli želimo, da v vašem časopisu Mandruč objavite sledeči zapis in s tem kolikor toliko popravite storjeno napako. Ko je g.Marjon prevzel treniranje NK Belvedur Izola, je bila ekipa uvrščena na 2. mestu. To je daleč od sredine lestvice (liga je štela 21 ekip) in tudi ni bilo videti, da bi proti njej vse bolj tonila. Za časa vodenja ekipe s strani g. Pišota, je bila le-ta 12 kol na prvem mestu in hit državnega prvenstva. Prilili žar c» dva meseca preden je nroral zapustiti mesto trenerja, sc je v določenih krogih že vedelo, da bo namesto njega v Izolo prišel g. Marjon. Takrat je bila ekipa v vodstvu in imela je odlične rezultate. Tako ni bilo razloga, da bi sc trener zamenjal. Kljub temu, seje to vseeno zgodilo. Zakaj, vedo odgovorni v klubski upravi. S tem, da sc je predčasno odločilo o njegovem odhodu, so mu bili ustvarjeni drugačni pogoji za delo, kot bi jih moral imeti, toda kljub temu je, rezultatsko gledano, zapustil ekipo odlično uvrščeno in korektno opravil svoj posel. Nekoliko slabše rezultate, če lahko nekaj remijev tako imenujemo, ki jih je dosegel proti koncu svojega treniranja, v pritrterjavi z začetkom tekmovanja, lahko pripišemo temu dejstvu. Kaj sc je potem v nekaj več kot pol leta zgodilo, je znano vsem. G. Marjon je odslovil nekaj igralcev (Djuranovič, Zclko, Mekič, Bičakčič itd.), ki v novih sredinah vsi uspešno igrajo, pripeljal nove. Z novo ekipo je tako zdrsnil rta dtro prvenstvene lestvice. Zato sc poraja sledeča misel. Da je g. Marjon pripeljal prejšnjo ekipo do evropskega tekmovanja, sc ima za zahvaliti svojemu predhodniku in drugim neimenovanim, ki sojo ustvarili. Kajti sam je ustvaril ekipo, ki sc trenutno bori za izpad iz lige in ne za uvrstitev v evropska tekmovanja. G. Pišot pa bo tudi prihodnje leto v enem izmed evropskih tekmovanj. M.Č. in V.M. Izola (naslov v uredništvu) Ribiči so imeli zadnje dneve kaj malo sreče z vremenom, čeprav je to obdobje kar pravo za popoldanske ribiče, ki jih lahko opazujemo pred Ronkom in pol milje od Punte. V nedeljo zvečer (11.10.) sc je povrhu vsega začela polna luna, ki sveti bolje kot ribiški ferali in je zato ulov slabši, zato pa bo v ponedeljek 19. oktobra že nastopil zadnji krajec, 25. oktobra zvečer pa bo mesce spet šel na roko ribičem, saj bo vzhajal in zahajal skupaj s soncem in bo ponoči zares tema. Začetek nočnega ribolova bo tako prišel na vrsto 15. oktobra in bo trajal tja do ponedeljka 4. novembra. NK B.Izola-drugič Sredstvom javnega obveščanja! Presenečenim razočarani smo zaradi izjave predsednika NK BELVEDUR-IZOLA Vinka Gragoriča v TV oddaji Sedma steza ter izjav za Radio Koper in nekatere časopise glede odnosov z. nami, navijači in o nas nasploh. Naj pojasnimo in odgovorimo na nekatere njegove izjave: 1. Navijači NK B. IZOLA (RIBARI) res nismo formalno organizirani, vendar organizirano nastopamo in pomagamo nogometni ekipi po naših najboljših močeh. lami smo bili izbrani za najboljše navijače, letos pa sc v klubu obnašajo, kot da nas ni. Neuspešno poskušamo navezati stike z upravo klubu, nismo sc mogli dogovoriti za vstopnino in delno kritje raznih stroškov (zastave, transparenti, prevozi), kljub temu, da nam klub dolguje celo stroške za najem avtobsa za gostovanje prc Olimpiji v lanskem prvenstvu. 2. Ribari smo Izola v malem, nas je več kot 200 in povprečna starost je 19 let. Naš namen ni, da bi vodili klub, upamo pa, da imamo pravico kritizirati upravo, ker je v prestopnem roku razprodala najboljše igralce. Rezultati takšne politike sc vidijo v tem prvenstvu. Ne vemo, kaj je predsednik mislil z. izjavo o gostilniških navijačih, saj so naši člani v glavnem šolarji in delavci. 3. Posebej mas moti izjava, da so nesporazumi na nacionalni osnovi. Gospod predsednik bi moral vedeti, da je Izola narodnostno mešano območje in da je 25% Izolunov neslovenske narodnosti. Takšna sestava je pri nas navijačih in tudi v samem klubu, kako bo predsednik razložil to izjavo svojim igralcem? Izola je mesto, kjer mednacionalnih sporov skoraj ne poznamo. Ali bi rad g. Gregorič to spremenil? navijači smo še vedno pristaši kluba in igralcev, z upravo in njenim predsednikom, ki nas tako žali, pa ne moremo sodelovati, zato bomo še naprej hodili na tekme in vzpodbujali igralce, upravi pa namenili še nekaj naših pesmi , ki jo tako jezijo. V strokovno delo trenerja pa sc ne želimo vmešavati, čeprav slišimo, da počnemo tudi to. RIBARI, Izola, 6.10.1992 (sledijo podpisi) SAŠO IZ AGROVEMA SVETUJE... Večina vinogradnikov je že potrgala. Mlini so se zavrteli in grozdje se spreminja v mošt. Ko pa začne mošt vreti, si lahko oddahnemo in počakamo na sv. Martin, da spijemo en glaž novega vinca. V sadovnjaku v oktobru lahko poberemo jabolka, hruške, kakije, kivije, žižule ter granatna jabolka. Tisti, ki jim bodo drevesa prvič obrodila, se bodo lahko prepričali, če je to res tista sorta, ki so jo toliko časa iskali. Za kakije velja, da je dobro, če jih poberemo na pol zrele, ker v nasprotnem bodo bolj vesele ptice in žuželke kot mi sami. Na zelje-navnem vrtu bomo ob lepem vremenu postorili še nekaj del. Sredi meseca, ko bo luna primerna lahko sadimo belo čebulo, čebulček in česen. Posejemo lahko tudi še malo motovilca, da nam ne bo manjkalo zelenjave pozimi. V okrasnem vrtu si ogledamo, kaj se je posušilo, premislimo kaj bomo novega posadili in se odpravimo v drevesnico dokler se še kaj dobi. Z malo volje pa si lahko tudi sami vzgojite nekatere rastline, saj je čas primeren za potaknjence pisano listne Ankube, Oleandrov ter nekaterih živih mej. Na okrasnih policah je vse manj cvetja in tudi rast se zaustavlja. To nas opozarja, da je že napočil čas za presajanje sobnih rastlin. POHITITE Z DELOM, KAJTI RADO SE ZGODI, DA ZMANJKA ČASA! Buci, Buci f MO 10 30 '19J. ZZ 40 IL SOLE ?? 0 53 18 03 Ì.3 *° MANZIOLI PA MOLI Manziolijeva hiša sloji na dva načina: prvič, ker se klub slabemu stanju še ni zrušila in drugič, ker znameniti projekt sanacije in prenoce sloji tako, da bolj ne bi mogel. Pri miru, namreč, brez velikih možnosti, da se stvari premaknejo. Najbrž marsikomu v Izoli (tudi tistim, ki so se s to nesrečnico ukvarjali) ni povsem jasno niti kaj se dogaja niti kaj je treba storiti, da bi se stvari premaknile z mrtve točke. Postopki, ki so se zdeli pomembni za začetek izvajanja dogovora med Slovenijo in Italijo (stari dogovor Mikulič —Goria), so bili opravljeni: občina je upravljanje hiše prenesla na italijansko skupnost, kot je bila menda zahteva Italije. Tega prenosa sicer ni potrdil IS Slovenije, kar pa menda po novih predpisih ni potrebno. Tako je lastnik še zmeraj občina Izola, kakor piše v zemljiški knjigi in ob tem pravzaprav ni nič hudo narobe. Malo bolj narobe je, kot smo slišali iz ust ministrovega pomočnika za spomeniške zadeve med nedavnim obiskom na Obali, ker je problematičen program oz vsebina dejavnosti le hiše po prenovi. V zlatih časih velikih načrtov, ki sla jih kovala nekdanja premiera Mikulič in Goria, je bilo načrtovanje restavratorskega centra za beneško umetnost za vso Jugoslavijo povsem naravna stvar, zdaj ko se s Hrvaško ne moremo sporazumeti niti o plovbi v piranskem zalivu, so takšni načrti precej vprašljivi Razen tega je slišati, da konzervatorski center v pravem pomenu besede ne bo mogel biti postavljen v Manziolijevo hišo (laboratorij itn.) zaradi občutljivosti prostora, kar pomeni iskanje dodatnih prostorov nekje drugje v mestu in s tem velike stroške, težko si predslvaljam prenovo hiše zato, da bi v njej bneli urade upravljalci tega centra - po podatkih Univerza iz Kalabrije. Slednja je prava mala uganka tudi za strokovnjake, ki preprosto ne morejo razumeti, zakaj je italijanska vlada tak načrt poverila južni Italiji in ne najbližjemu in najbrž tudi najhitrejšemu partnerju Univerzi v Benetkah. Skratka, kar nekaj čudnih potez in stvari, zaradi katerih postaja dejstvo, da vse skupaj stoji celo zelo verjetno. Zavod za spomeniško varstvo je nekaj raziskav že opravil letos poleti Skoda, da jih niso še dokončali, saj so bila sredstva zanje zagotovljena tako v občini kol v republiki Toda sekretariat za občo upravo naše občine, ki daje lokacijska dovoljenja, je v primeru vloge Zavoda menil, da jo mora reševati na dolg način (rok je en mesec) in si je za to vzel reci in piši pol leta. raziskave so šele na pol poli. Zdaj je znana notranjščina in arheološki podatki, hišo bo treba pregledali še od zunaj, nato jo statično utrditi in konzervirali, kol rečejo temu strokovnjaki. Konzervirana pa ne bo nič lepša, niti prenovljena in niti uporabna, temveč le prazna hiša, ki se sicer ne more zrušiti, a ne služi nikomur in ničemur. Stala bo še naprej in čakala časov, ko bo kdove iz katerih blagajn pricurljalo dovolj denarja, da jo prenovimo. Namenoma sem zapisala prenovimo , ker je ne bo prenavljal nihče drug kot Slovenija po principu fifty -fifty, pol občina pol republika. Za zdaj o tem ni sledov v kakšnih finančnih načrtih ne enih ne drugih, o lem se še govori ne. Najbrž kar nekaj ljudi še vedno sanja, da nam jo bo prenavljal nekdo drug. Kdo pa, prosim? V dogovoru z italijansko stranjo namreč stoji (povedali so mi očividci), da Italija prispeva načrte (ne statičnih) in opremo, Slovenija pa prenovo hiše. Za nek kalabrijski vodeni restavratorski center.... Bodimo no pametni in premislimo stvar, za lem pa se lotimo posla za realnejšo perspektivo. In ne delajmo si utvar: še na začetku nismo H! Neva Zajc p.s. Medtem pa se veliko bolj veselo in konkretno premikajo stvari za Italijane iz Kopra in Pirana. Denar ni problem! USNJENA PAPIRNA GALANTERIJA Stojan Družina Gortanova 2 (pri pekami Gregorič) 61—733 Ze razmišljate o božičnih in novoletnih darilih? Darila naj bodo vredna vašega okusa in pričakovanj obdarovancev. Pri nas jih boste zagotovo našli. BOLNICA STATALE (DM) Obalna bolnišnica, oziroma izolska bolnišnica je zadnje čase izginila s prvih strani časopisov. Človek bi pomislil, da tam težav sploh nimajo več, a v resnici še zdaleč ni tako. Imajo jih toliko kot vedno, le da si javnost zaradi tega ne dela prevelikih skrbi. Sprejeli smo dejstvo, da je zdravstvo pač uslužnostna dejavnost in zato naj se znajde tako, kot se morajo znajti šole, kulturniki, športniki in še kdo. Pa tudi sami ne želijo obešati svojih težav na veliki zvon. Zato o dogovarjanjih z Italijani ne govorijo veliko ampak čakajo, da bo dobra volja rodila tudi kakšne sadove. Republika to dogovarjanje podpira, vendar o konkretnih ponudbah še ne vemo veliko. Tudi dogovarjanje z drugim sosedom, Hrvati, se le premika. V bolnišnici so se zavedli, da morajo tudi sami narediti kakšno potezo in tako načrtujejo, da bodo sami stopili v stik s sosednjimi istrskimi občinami. Ponujajo pa predlog po katerem bi bolniki iz Istre pri nas plačevali storitve, njihova vlada pa bi jim kasneje povrnila te stroške doma. Upajo, da bo takšna ponudba sprejemljiva, še posebej, ker imajo sosedje do bolnišnice še vedno otipljiv dolg. O zdravstvu pa še to: V naslednjem Mandraču bomo pisali o tem, kaj sploh pomeni zdravstveno zavarovanje, ki ga zavarovalnica ponuja tudi na naši zadnji strani časopisa. Izohki Demokrati so poskrbeli še za en medijski dogodek. V svojem ambienta (letno plesišče hotela Belvedere) so, ob prisotnosti strankarskih prvakov, ustanovili organizacijo Mladih Demokratov, izvolili svojo Miss, malo prigriznili, malo popili in se sploh veselili, čeprav vreme ni bilo ravno za reklamo. Nekateri naključni obiskovalci so se čudili transformaciji mladih Izolanov iz klasike v eleganco, priznati pa so morali, da stranka zna popskrbeti za svoj inmge. Prenovitelji so dan pred tem imeli piknik v Simonovem zalivu. Tudi k njim so prišli člani vodstva stranke, bilo pa je manj revijalnosti in več boljšega prigrizka. Tudi njim je nagajalo vreme, tako da je bilo obiskovalcev manj, kot so pričakovali. Krščanski demokrati pa so odšli v Šmarje in na predvolilni konvenciji podprli dr. Capudra kot svojega kandidata za predsednika republike. O tem, kaj počnejo druge stranke, zaenkrat ni nobenih otipljivih glasov. Slišati pa je, da se je že začelo iskanje kandidatov za decemberske volitve. Pazite se. ZDRAVICI (DM) /e bi nepoučenemu bralcu prišle v roke vse peticije, ki sojih (sle jih) naši sokrajani naslovili Postaji milice, občinski vladi ali inšpekcijam, potem bi ta (nepoučeni bralec) pomislil, da je Izola najmanj Las Vegas, line moti glasba, druge hrup v nočnih urah, tretje cviljenje avtomobilskih gum, četrte vonj po čevapčičih, pete moti cel svet in še malo okolice zraven. Toda Izola ni Las Vegas in stvar seveda že zdaleč ni tako strašna kot se zdi.To seveda ne pomeni, da tisti ki pišejo peticije marsikdaj nimajo prav, vendar je res, da v njih velikokrat najde zatočišče tudi tečnobnost in nerazumevanje bližnjega. Rezultat takšnih pisem in peticij so bili trije sestanki (posveti prizadetih), ki jih je organiziral svet KS L, vodil pa jih je Danilo Markočič. —Kdo je sodeloval na sestankih in za koga je šlo? —Obravnavali smo lokale: Vida, bife Dola in lieach Garden. Sodelovali pa so lastniki lokalov, tisti ki se pritožujejo in predstavniki Zavoda za urbanizem, občinske vlade, inšpekcije in policije. —Glavne pripombe? - Pri Vidi terasa in dim z žara, pri Frediju glasba v večernih urah, pri lieach Gardenu delovni čas in hrup v nočnih urah. -Kakšna je bila udeležba in kakšno razpoloženje? —Udeležba je bila še kar dobra, čeprav so prišli predvsem tisti, ki so pisali proteste in seveda čbtoženi . Vzdušje je bilo najprej moreče, potem, napeto in na koncu, ko sino bili že utrujeni, še kar znosno. Pri Vidi smo dosegli najvišjo stopnjo soglasja enih in drugih. Vida mora dobiti vse papirje za uporabo terase in za pripravo jedi na žaru, urediti nekaj sanitarno tehničnih pomanjkljivosti in skrbeti za korektne odnose s sosedi (ter obratno) in njenih težav bo verjetno konec. Manj uspešen je bil pogovor o bifeju Izola (Fredi). Tam enostavno nihče ni popuščal. Sosedje (sosede) bi rade imele ob večerih mir, to pa seveda ne gre v korak z gostinstvom. F'redi je eno zadnjih zatočišč Izolanov z bolj praznimi žepi, tja prihajajo tisti, ki si boljše zabave enostavno ne morejo privuščiti. Ta zabava (harmonika in včasih celo cel ansambel) seveda ni po godu tistim z bolj razvitim glasbenim okusom in nesporazum je tukaj. Žal tudi F'redi ni pokazal dovolj dobre volje, da bi dosegli nekakšen kompromis (glasba le enkrat ali dvakrat tedensko), tako da je moral poseči Izvršni svet s sklepom, da se Frediju ob prvi kršitvi javnega reda in miru odvzame lokal in seveda poišče drugega najemnika, ki bo pripravljen delovati na podlagi dobljenih dovoljenj. Tudi pogovor o lieach Gardenu je bil na začetku vroč , zato smo sestanek prekinili, ob drugem sklicu pa so se le dogovorili, da bo lokal odprt tako kot določa odlok o obratovalnem času, s tem da reši problem hrupa in parkiranja. -Na koga še letijo pripombe krajanov ? -Kolikor vem še na Rolling bar (stadion), Simonček, Lonko, Krog...Krajevna skupnost sama ne more nič rešiti. Mi lahko vabimo k dogovoru in skušamo gladiti nesporazume (kar nam včasih uspeva), glavno delo pa čaka inšpekcije. Ni problem v tem, da je lokal odprt pozno v noč, narobe je, da lastniki ne spoštujejo odlokov o javnem redu in miru, ter drugih žalitev inšpekcijskih služb. Seveda pa bomo morali biti vsi malo bolj tolerantni do našega okolja. Turizem še zdaleč ni le postelja v hotelu Marina in košček plaže v San Simonu. Iskati moramo možnosti, da imamo vsi nekaj od tega turizma. Zavračanje vseh pobud nas ne bo pripeljalo nikamor. Kot je izjavil eden od gostincev: Sosedje protestirajo, tudi če gostje zapojejo Zdravico, saj jim je le do lastnega dobrega počutja. S e dobro, da obstajajo sosedje, sicer nihče ne bi opazil, da se je udrl del strehe na južnem krilu cerkve Marije Alijctske. Tako pa je zadeva prišla v javnost in zato smo zainteresirane (občino in cerkev) povprašali, kaj bodo storili s cerkvijo, ki tako vztrajno propada. Vodja Zavoda za urbanizem in gradbene zadeve, Igor Maraž, je povedal, da se s cerkvijo, ki je lastnik objekta, že nekaj časa dogovarjajo o tem, kako ohraniti in obnoviti to lepo cerkev. Načelno so se sporazumeli, da bi sovlagali v obnovo, tako da bi cerkev imela kasneje dve funkciji: cerkveno in kot prireditveni prostor. Zaenkrat imajo le posnetek obstoječega stanja cerkve, naročili pa so statično presojo in načrte za konsolidacijo objekta. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa mora izdelati še spomeniško varstvene pogoje, vendar morajo za to opraviti še precej raziskav. Na olzčini se bojijo, da bi te raziskave trajale predolgo, saj se zavedajo izredno slabega stanja cerkve. Pri iskanju denarja se, razen na cerkev in lastna sredstva zanašajo predvsem na republiški kulturniški denar, saj bo cerkev v planu nujnih ureditev kulturnih objektov v letu 1993. Sicer pa obnova cerkve Marije Alietske sodi v program obnove celotnega trga 22. julija, z Manziolijevo palačo vred. Takšen projekt pa je za Izolo zagotovo izredno velik zalogaj, še posebej zato, ker s svojo bodočo vsebino, versko in kulturniško, ne bo neposredno vračal vloženih sredstev. V izolskem župnišču se zavedajo, da sta cerkvi v zelo slabem stanju, še posebej cerkev Marije Alijetske. Načtri za obnovitev te cerkve so že dalj časa pripravljeni vendar zarodi pomanjkanja sredstev ne vidijo dnevne svetlobe. Župnik opozarja, da cerkev ni imela in nima niti najmanjših sredstev, tako da se ni mogla lotiti niti najnujnejših popravil. Z vdrtjem strehe je voda že presegla grlo in treba bo nekaj čimprej storiti. Kot pravi župnik, bi morala priskočiti na pomoč civibia, občinska oblast, saj cerkvena oblast tako v Izoli, kot v celotni škofiji nima sredstev za obnovitev cerkve. Kdaj bodo stekla obnovitvena dela nam ni uspelo izvedeti. Cerkev Marije Alijetske pa postaja kup ruševin, ki jih je grdo in žalostno videt. Tudi naj večji izolski cerkvi, cerkvi Sv. Mavra se godi podobno, omet odpada, okolica spominja na smetišče. Prihodnost nam ne bo odpustila, da tako slabo ravnamo z zgodovino ! HOTEL DELFIN Tomažičeva 10, Izola FRESL MARJAN SERVIS TEHTNIC DELIKATESNIH STROJEV APARATOV REZILNIH NOŽEV Trinkova 8 ELEKTRONIKE IN 62-161 TRGOVINA Potrebujete nove osebne dokumente, vizitke, reklamne fotografije... unskie barvne fotografije izdelamo v 1 uri. Seveda pa znamo poskrbeti tudi za še fotografske spomine. S sodobno tehniko smo še boljši GOSTINCI LETIJO VISOKO Primorci smo bili od nekdaj znani kot dobri pivci, zdaj pa nam grozi, da bomo postali tudi dobri gostinci. Izola je namreč na najboljši poti, da postane visokošolsko središče za študij turizma oziroma hotelirstva ali gostinstva. Obabii poslanci so idejo zagralnli z obema rokama, izjemoma so bili v pripravah predloga celo enotni in tako je nastal dokument, ki naj bi prišel na skupščinske klopi še pred volitvami v decembru. Pred dnevi je bil v Srednji gostinski in turistični šoli posvet na katerem so predstavili projekt in preverili možnosti za njegovo uresničitev. Projekt govori o visoki šoli za hotelirstvo, ki naj bi delovala (v prvi fazi) v sklopu srednje gostinske šole, kasneje pa na lokaciji na Belvederju. Osnovna zamisel je doživela podporo vseh, ko pa so prišli na detalje, se je začelo po malem zatikati. Poslanec Danjel Božič je bil optimist in prepričan, da bo zakon o ustanovitvi visoke šole speljan skozi postopek še v tem marulatu. Marjana Starca je skrbelo, da bomo sami zapravili to priložnost, Marino Domio je bil v dvomih, ali je takšna naglica zares na mestu, predstavniki turizma pa so se bolj ali manj čudili lahkotni sproščenosti predlagateljev zakona. Neopazno sta se izoblikovala dva tab- \ ' I i ora: šolski, ki brez rezerve podpira ut lanovitdv d d it iristični k io pozcrjtn an nekatere dileme. Eno takšnih je izrazil direktor IIP Belvedere: Hotelirji smo deležni splošnih pohval, ker racionaliziramo naše delo in zmanjšujemo število zaposlenih, istočasno pa bomo šolali nove kadre, ki jih ne bomo imeli kje zaposliti. Seveda je bil takoj deležen ustrezne kritike zagovornikov ustanovitve šole, z utemeljitvijo, da je znano kakšne kadre so doslej zajtoslovali naši Iwtelirji. Kakorkoli že, ustanovitev visoke šole je načelno pozitivna stvar in možen zametek Tretje univerze v Sloveniji. Lepo pa bi bilo, če bi bil celoten projekt izdelan tako kot se šika in ne le del predvolilnih akcij ene ali druge stranke. Stranke namreč zrnagqjo ali izgubijo, visokih šol pa ne ustanavljamo niti ne ukinjamo vsak dan. Mef VLADA PA Vsak torek melje občinska vlada.Na dnevnem redu seje nabralo kar nekaj točk, med katerimi so so nekatere izstopalc.Predvsema so bile važne tiste, ki sc neposredno tičejo nas navadnih smrtnikov.Vlada je dovolila nakup dobrih desetih stanovanj, ki so bila prej v družbeni lasti.Tako bodo nekateri imetniki stanovanjskih pravic postali pravi gospodarji v svojih stanovanjih.Reševali so tudi stanovanjske probleme Holdinga Delamaris. Izvršni svet je odločil, da bo v primerih nasilne vselitve izpeljal postopek deložacije, v primerih brez nepravilnosti pa bo stokovna služba pripravila predloge za najemne pogodbe oz. predloge za odkup stanovanjske pravice. Proučili in sprejeli so predloge Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovan— jske in gradbene zadeva glede določitve namembnosti in najemnikov poslovnih prostorov. Po novem bomo imeli v Izoli med drugim tudi novo zlatarno domače, slovenske šole. Člani vlade so se ogreli tudi za vstop v Združene igre narodov, ki naj bi drugo leto potekale tudi v Sloveniji in sicer prav na Obali. Tudi gostinci so lahko zadovoljni, v izvršnem svetu so sc namreč odločili za sponzorstvo Krsta mladih gostinskih in turističnih delavcev. Če so lahko zadovolnji mladi gostinci, so upravičeno zaskrbljeni ribiči, ki so na občino naslovili zahtevo za plačilo prispevkov za socialno varnost. Vlada odgovarja, da nima denarja, da pa bo obvestila zadolžene službe na republiškem nivoju. Ribičem bo pomagala le v primem njihovega prckvalifici— ranja, do česa bo po mnenju vlade moralo kmalu priti, saj je rib iz dneva v dan manj. Če se ne najde denar za ribiče, se pa najdejo tisoči tolarjev za posodo— bitev informacijsko programskega sistema. Če ste do sedaj pred Občinarji skrili kak tolar, sc vam sedaj črno piše.Pred najnovejšimimi dosežki znanosti je težko karkoli skrivati. Tudi na seji 15. 10. so prodali nekaj družbenih stanovanj. Najbolj zanimiva novost pa prihaja s področja turizma. Sedanjemu najemniku Lonkc, Delcu d.o.o. so omenjeni prostor odvzeli. Strokovna služba bo preučila vse možne rešitve in v kolikor se bo odločila za ponovno oddajo, bo pripravila natečaj na katerem bo izbrala najboljšega ponudnika. Seznanili so se še s problemom Slavnika . Sicer pa prihaja nov torek in za njim še eden in vladni možje bodo spet sedeli, predlagali in sklepali, mi a vas bomo o vsem sproti obveščali. .___________________________________T.F._________________ E Sicer pa so učenci Srednje gostinske in turistične šole tudi letos opravili krst pred svojim svetnikom Bachusom. Letošnji je bil še za korak boljši od lanskega, vendar ima še vedno predvsem predznak šolskega dogodka in se ne more meriti s Pomorskim krstom, ki je že pravi turistični spektakel. Bilo bi prav, če bi ga planerji turističnih prireditev uvrstili v program za leto 1993, saj bi na ta način dobil težo, ki mu gre. Ne gre namreč pozabiti, da učenci te šole niso navadni učenci. Njilwvo delo je namreč tesno povezano z javnostjo, zato je prav, da začutijo mik turizma že med šolanjem. Seveda pa gredo vzgojiteljem in organizatorjem krsta pohvale za trud in dobre ideje, za lepo razstavo jedi, za simpatični nočni pohod po Izoli in za resnost s katero so pripravili in izvedli to prireditev. Ni kaj, gostinci letijo visoko. GARRIGUO papirnica FOTOKOPIRANJ NON-STOP Muščeva 3, Izol PA VLADA 1 « “1 F L A C E H Ljubljanska ulica32.IZOLA mm HnfTin um n n/i iii n Miti’ n uno n JU" J| JI Miti iv U- JlJUv 1 ul 11 JI vil Slutil j\n n uh l * nwiit un mili uiti« JEANS & ► # •■V# "Ti »» CASUAL cIK-cAK Izola sc spreminja iz dneva v dan. Tam, kjer so bili še včeraj kamni je danes beton, kjer je bil makadam je asfalt, kjer so bili vinogradi so stolpnice. Spreminja se tudi staro mestno jedro. Pločnike so naenkrat zakrile železne reklamne table in izrinile avtomobile nazaj na cesto. Do tu vse lepo in prav. Zanimivo pa bi bilo izvedeti, kdo je ocenil, da so za staro mesto takšne table najprimernejše . Kolokoe se spoznamo na mediteranska mesta sc nam zdi, da gradijo svoj imagc na kamnu. Izolani smo sc odločili za železo. Da ne gre za spomenike naši kovinski industriji? BIBBHBIH^^^^BHBHBBBi Naši jadralci, ki so krenili po Kolumbovi poti jadrajo s spremenljivo srečo. Darko Milavec je s svojim Eolom z dvodnevno zamudo le prispel v Madeiro in štartni na pot proti Ameriki. Pred odhodom je sporočil, da so imeli izredno slabo vreme, veter moči 7 Bf in visoke valove, zato jih je odneslo dokaj iz smeri. Se huje seje verjeUio godilo posadki Kraljice morja, s katero so izolski radioamaterji izgubili vsak stik in jo neuspešno kličejo že deset dni (zapisano 22. 10.). Po informacijah radioamaterjev ladjo iščejo tudi organizatorji, tako kot še nekaj jadrnic, ki jih je neurje odpeljalo iz smeri. Goriški HIT je zaenkrat na poti brez. težav, če izvzamemo popravilo na jamboru, ki gaje moral opraviti pred Gibraltaijcm. Deževalo je tudi pri nas in voda je počasi spodjedala nasip nad cesto Koper—Izola, dokler se ni sprožil in zaprl pol cestišča. Podobno seje zgodilo na Šaredu pod gostilno Pri Lini, v Livadah in Jagodju pa je voda vdirala v kleti in javna zaklonišča. To sicer ni nič nenavadnega, novo pa je to, da za slednje ne skrbi nihče. Stanovanjska pravi, da to ni njena stvar, Janša jih ne more dobiti, ker so last občine, občina nima pravega skrbnika zanje. Povrhu vsega so nekatera zaklonišča izkoriščena tudi za drugačne namene in je nered popoln. Še dobro, da za dežjem pride sonce. Skrbniki: odprite vrata, da bo narava poskrbela za tisto, kar vi ne zmorctc.HHHBIi Neurje pa ni bilo le na Atlantiku ampak tudi pri nas doma. Sicer manj nevarno, pa vendarle. Žrtev takšnega neurja je bilo tudi staro drevo v parku na Velikem trgu. Začelo sc je nevarno nagibati in komunalecm ni ostalo drugega, kot da ga podrejo. To so tudi storili in v starem mestu imamo še nekaj manj kisika. Parki so namreč pljuča vsakega mesta. Poskrbimo zanje, kajti sami si ne morejo dosti pomagali. Sicer pa to ni edina stvar, ki jo je izpeljala v tem mesecu. Med drugim si je (skupaj s Sonjo iz. KS Jagodje in pomočnicami) privoščila organizacijo Man-dračevega pohoda, ki sc je zgodil na dan Mandručcvc fešte. Dekleta so pripravila progo, poskrbela za okrepčilo pohodnikov, vodila evidenco, pospremila pohodnike ob odhodu in jih pozdravila ob prihodu na cilj, izpeljala nagradno žrebanje in še kaj. Se sreča, da jih je Camcl Že 100 let je minilo odkar so na Trgu 29. novembra zgradili hišo, ki že 12 let čaka na sanacijo. Gradnja pa je bila zaustavljena pred štirimi leti. Stanovalci pravijo, da je za to kriva Stanovanjska skupnost, le ta pa je že pred štirimi leti vložila tožbo proti stanovalcu Žarku Rciništaru. Stanovalec ni dovolil gradnje betonske plošče, ki naj bi nadomestila puščajočo streho, saj bi ta-kraUia gradnja onemogočala normalno življenje njemu in njegovi družini. Hiša je v obupnem stanju: fasada odpada, ometi sc krušijo, streha pušča, električna napeljava je v višini 1,5 m, žice visijo iz stene, čeprav so pod napetostjo. Življenje stanovalcev je ogroženo, če pozabimo na nemogoče stanovanjske pogoje, saj imata le dve od sedmih družin lastno kopalnico in toaletne prostore. Ostalih pet družin pa uporabljajo skupno kopalnico in WC. Ne smemo pa pozabiti na odtok, ki je speljan v žleb, ki poteka mimo kuhinjskega okna. Razen tega čakajo na nove kante za smeti že 11 let, bojijo sc zime, saj kurijo na drva — dimniki pa so slabo narejeni, poleg lega pa je izolacija vsa na stropu. Da ne govorimo o vlagi, ki je zasedla vse zidove, posledica tega je ncvzdržl-jiv smrad, ki privablja podgane, bolhe, ščurke,... Problema sc nihče ne loti, čeprav so pogoji za življenje res nemogoči, kar lahko iz naštetega sami vidite. Stanovalci upajo v rešitev tega problema, saj tako ne morejo več živeti. oblekel v reklamne majice, da jih je bilo videti na daleč med množico pohodnikov. Splošna ocena je bila, daje bil pohod izpeljal odlično in da so bile nagrade super. Po opravljenem delu pa je Neda še zbrala dovolj moči za nasmeh ob čestitkah zmagovalcema letošnje Pandulc, Franku Hmeljaku (Radio Koper) in Toniju 1'cr-iču (Dnevnik). BBBBBBHBBBBBBBH^^B Teden otroka so otroci v Kortah posvetili begunskim otrokom in otrokom v vojni.To pobudo so imenovali Žarek sonca beginskim otrokom .V zbiralni akciji, ki je potekala ves teden so zbirali obutev, oblačila, igrače, šolske potrebščine ter hrano za begunce v Kortah. Begunski otroci so se ob pogledu na pruinešena darila razveselili in zahvalili. Kortežanski otroci so tudi povabili begunske otroke na predstavo čarovnika v osnovno šolo Koru;. V Kortah živi enajst begunskih otrok, ki so si začasen dom našli v tamkajšnjem župnišču. Živijo skupaj s starši in s sUirejšo žensko, ki jim gospodinji. V vasi se dobro počutijo in zaenkrat so na srečo vsi zdravi. —Oblaki naj se razgrnejo, Tam, kjer bombe padajo, Koko v roko si podajmo, Cilj je nas vseh eruik, Imeti otroka rad!!!— Učenci 3.razrcda OŠ Korte MBI Sc en spomin na Mandračevo fešto. Skupščina občine Izola je Faraonom čestitala ob 25 letnici v osebi samega župana Zvonka Grahka. Na sprejemu sta župan in nekdanji manager Marjan Starc razrezala slavnostno torto, postregla je Neva Zajc, prisklcdil sc je edini še živeči Faron, Nelfi Depanger, od zadaj pa je dogodek nadzoroval nedanji prevoznik Faraonov, Djuro Kekič. BBBBBBBBBBHBI V uredništvo prejemamo celo vrsto nenavadnih pisem. Na objavo čaka daljši članek o Jonathanu Galebu, pisma o cirkusu Izola nismo čisto nič razumeli in ga bomo vrnili avtorici, naš nekdaj zvesti dopisovalec pa na/n je poslal kar dve pismi, ki pa po naši oceni ne sodiuivta časopis. Prvo Je tutmenjeno ministru Bavčarju (mi smo omenjeni le v toliko, da nas avtor uvrsti med konuiniShčne zveri, ki ob vikendih zrejo otroke), drugo pa je name njeno vodstvu njegove stnuike in v njem zahteva izključitev nekega čla/ta njegove stranke, Ker ne pri enem, ne pri drugem tzolani (po ttaši oceni) ne moremo! pomagati, bonu) pismi vnult V Livadah ta mesce sploh ni bilo dolgčas. V sredo 14. oktobra jim je Elektro namreč izklopil skupinsko TV anteno, ker lastniki niso plačali elektrike za napajanje le—te. Tako so ostali brez. TV programov in so sc posvetili družinskim opravilom. Izjema je bila tajnica KS Neda Božič, ki je iskala rešitev, čeprav za to ni niti poklicana niti zadolžena. Problem je v tem, da so stanovalci v glavnem postali lasmiki stanovanj in bi si morali razdeliti plačilo tega skupnega stroška. Ker pa nimajo skupnega upravljaF ca (niti stanovanj, niti antenskega sistema) sc ni vedelo, kdo naj strošek poravna. In ker je grozilo, da bo Elektro ponovno izklopil anteno konec tega tedna je Neda segla v žep in poravnala račun. Kolikor poznamo enotnost prebivalcev Livad ji bodo složno pustili, da tako reši problem tudi naslednje mesece. cIK-cAK Cetore so vas in pol. Pravzaprav je vprašanje, če so sploh vas. Po številu nerešenih komunalnih problemov morda že, po ljudeh, ki tam živijo pa zagotovo ne. V Cetorah namreč živijo številne ndade družine, med hišami odmevajo klici številnih otrok, Bob Dy-lan je popularen vsaj tako kot Brajko, ob večerih pa je z dvorišča pri kultumenem domu slišati zelo nenavadne zvoke. Prav to nas je tudi privabilo v Cetore. Povabili so nas namreč na odbojkarsko tekmo, saj je v Cetorah odbojka nacionalni šport št. 1. Igrajo vsi: otroci, mladinci, mladinke in seveda veterani. Igrajo tako dobro, da smo jih komaj premagali (ker so nam pustili). Po tekmi smo skupaj prigriznili nekaj njihovih dobrot, jim obljubili daljši zapis o njihovih težavah (radi bi popravili kulturni dom itd.) in se obdarovali. Oni nam steklenico domačegfj, mi njim odbojkarsko žogo. Da bodo lahko trenirali za revanšo. Quando e' di scena un bambino, anche il migliore attore deve ritirarsi, con queste parole trasmesseci dallo scrittore e umorista irlandese G.B.Saw, l’Associazione d’arte e cultura Žvvenire di Battipaglia (SA) ha presentato la decima edizione del Festival intemazionale di canzoni per bambini e ragazzi che si e' tenuto nella citta ' campana dal 17 al 20 dello scorso mese di settembre. La manifestazione, patrocinata dalla regione Campania e dal Comune di Battipaglia eche godeva dell \auspicio del presidente della repubblica italiana, ha visto la partecipazione di giovani cantanti e ballerini d’Italia, Cecoslovacchia, Australia e Slovenia. Il nostro Pie se era presente con Elena Mikičič e Komirui Umer della Comunità ’ degli italiani d'isola d’Istria. Elena Mikičič e' entrata in concorso per la nota d’oro (massimo riconoscimento della manifestazione battipagliese) nella sezione ragazzi, riscuotendo un buon successo. Mentre Komitui Umer, nota d ro nella stessa sezione nell dizione dello scorso anno, si e' esibita nella serata conclusiva del festival, quella celebrativa del deceruiale di Verdinote , che voleva in scena tutti i vincitori delle passate ediz ioni. CENTRO DI BATT Per le belle prestazioni delle giovani cantanti isolane, una nota di plauso va alla loro maestra, Amina Dudine, clu; con pazienza e indiscutibile professionalità ' riesce sempre portare i suoi allievi a ottimi gradi interpretativi. Il soggiorno battipagliese e' suito per gli isolani, cantanti e accompagnatori, una grande occasione per l‘allacciamento di rapporti di amicizia e di collaborazione con vari operatori del campo del canto e della musica in generale, nonche' un pportunita ‘ di verifica dei propri risultati raggiunti in questo stesso campo. Ebbene, notwstante Verdinote sia una della più ' prestigiose manifestazioni canore per bambini e ragazzi in terra italiana, cioè' nel Paese del canto , possiamo affermare senza nessun timore di smentita che la Sezione giovani cantanti della Comunità ' degli italiani di Isola d‘Istruì e ' ormai a un tal grado qualitativo da poter partecipare degnamente a detta manifestazione. Ci dispiace che a nostro avviso avrebbe incorniciato quel bel quadro proposto dagli isolani per il secondo atuw consecutivo nella provincia salernitana. Ma visto che la rassegna battipagliese e‘ destinata a proseguire nel tempo, le occasioni non mwutheranno certamente, anche perche già ' con l‘edizione del prossimo anno Verdinote si aprirà' ad una terza, nuova, sezione destinata ai ragazzi dai 14 ai 18 aiuti e questo con canzoni inedite in vernacolo, come ci ha anticipato Pasquale Polito, presidente di Avvenire , aggiungendo: Non posso mascherare la mia emozione e quella di qutmti haimo collaborato alla realizzazione di Verdinote 1992 . G sianui sentiti un 'po’ tutti come al prinui giorno di scuola. Personalmente ricordo con inunutata trepidazione ed effetto i giorni di quel non lontano 1982 quando, a pochi istanti dall pertura del sipario sulla Prima edizione di Verdinote , comprensibilmente4 emozioiutto, mi rendevo conto perfettamente che per noi sarebbe cominciato un periodo di intenso lavoro per gettare le basi di un appuntamento che doveva divenire riferimanto annuale; una tradizione, cioè', che era certamente difficile sostenere. Nasceva, quindi, un germoglio di un sentimento che metteva le sue delicate e fragili radici che solo col tempo avrebbe dato i frutti che tutti oggi possono anunirure e che spero anuniremimo anche in futuro. Il lungo viaggio in pulmino e le quattro giornate di presenza a Battipaglia sono stati sfruttati dalla delegazione isolaiut pure per l‘approfoiulimeiuo delle personali conoscenze culturali, con visite alle citta ' di bteisa in Voltiamo, Orvietto, Salerno, Amalfi, Sorrento, Eboli e la storica Paestum. Concludiamo dicendo che sono state giornate ricche di contenuti e che r'unarraimo a lungo nelle menti di chi le ha vissute. Gianfranco Siljan Frančeškin Bojan Istrska vrata 4 HALIAETUMII RASSEGNA NAZIONALE CORALE CITTA DI ADRIA (GS) Una nuova conferma del suo alto livello interpretativo per il Coro misto Haliaetum della Comunità’ degli italiani di Isola. Dopo i lusinghieri successi ottenuti negli ultimi anni a varie rassegne di canto corale, sia in ambito nazionale che in quello internazionale, il complesso isolano, diretto dal maestro Claudio Strudthoff, si e’ affermato pure alla recente XXVIII Rassegna- Concorso Nazionale di Adria (Rovigo). Nella storica citta’ veneta, in una competizione con cori provenienti da ogni parte d’Italia, l’Haliaetum, presentando alcuni brani del suo vasto repertorio di canti popolari internazionali, ha ottenuto una prestigiosa terza piazza. Hanno fatto meglio solamente i cori la miniera di Sesto S. Giovanni (MI) e di Prato Gamico (UD). Un successo senza precedenti per i bravi coristi isolani che, dopo i festeggiamenti di rito, si sentono ancor più’ stimolati a proseguire e ampliare il loro già’ ricco repertorio, e’ un complesso che senza particolari scrupoli ora può’ accettare sfide provenienti da ogni parte del mondo. C’e’ da sperare che chi e’ chiamato a sostenerlo ne sappia fare tesoro. VIDEO JONATHAN DESET NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV V OKTOBRU ALIEN 3 (F) . OTHER PEOPLEs MONEY (K) . KING RALPH (K) . COMINGHOME (D) . MEDICINE MAN (A) 6. FIN AL ANAYS1S (A) 7. LETHAL WEAPON 3 (A) 8. 7—th SIGN (I) 9. CIIAIN DANCE (D) 10. RUN ESPONE (G) Cena izposoje videokasete: samo 50 SIT za 2 dneva Spoštovano uredništvo! Izziv za moje oglašanje v Mandraču je pisanje g. N.Nenadiča, Iti je s svojim pisanjem o obratovalnici VIDA hote in namenoma natresel toliko laži in podtikanj, ki z dejanskim stanjem (iz preteklosti) nimajo veliko skupnega. Menim, da kot občan Izole — Ut živim in delam 40 let — veliko bolj poznam stvari, kot občasni izletnik in opazovalec dogajanj g. Nenadič. Na danes preurejen, in po mnenju obiskovalcev izjemnem lepem vrtu v okviru okrepčevalnice VIDA se je še.pred dvema letoma na smetišču zbirala najrazličnejša živalska vrsta, od mačk, podgan... Prostor je bil zaprl z vseh strani - Ribičev celo z ograjo — na lem prostoru pa je bila le drvarnica stanovalca g. Skrpete. Vhoda na dvorišče ni bilo, izhoda prav tako ne, razen iz kuhinje okrepčevalnice VIDA ter iz dveh kleti, katera vrata so bila stalno zaprta. Zato me preseneča pisanje g. Nenadiča, ki trdi, da so se na tem idiličnem prostoru stanovalci sestajali, se družili itd., saj dejansko za to ni bilo nobenih pogojev. Prav tako se pisec ne zaveda, da sem za to, da je Izola dobila ureden lokal z senčnim vrtom in brez avtomobilskih izpušnih plinov, vložil kar dve leti dela in veliko denatja. Da sem ravnal pravilno, so me prepričali gostje, ki so se k VIDI ponovno vračali. Komplimente in pohvale smo dobili tudi od mnogih turistov ter celo agencij za razvijanje turizma v Izoli. Pa še nekaj. G. Ivanu Škrpeti moram povedali, da mu drvarnice nismo odstranili, saj je na lem mestu prehod za nove stanovalce. Za lase je prav tako povlečena trditev, da g. Keleri Tiberij zaradi dima ne more sušiti perila (dima cel dan ni). Negoduje nad roštiljem, ki da dela že od pete, šeste ure zjutraj, kakšna duhovitost. G. Tiberij pač ne pozna, da ima lokal obratovalno dovoljenje od sedme ure. Pri vseh trditvah g. Tiberija pa je sploh čudno, da dim ne moti ostalih bljižnih stanovalcev, razen še g. Skrpeto. In, ker sva z ženo Vido za sodelovanje, vabim g. Nenadiča, g. Škorpeto in g. Tiberija, da naju obiščejo, saj bi lahko brez polemik razrešili morebitna odprta vprašanja. Sicer pa je sodelovanje z ostalimi sosedi vzorno, saj večkrat pridejo na vrt. Sem bil tudi vesel, saj lahko tako pokramljamo o vseh stvareh, pa tudi o težavah, ki jih našem lepem mestu ni malo. Kovačič Mirko BIL JE DOGODEK pira #S§| 'if;>f y IBkV' ■mm i iV» Ort ih» t&tžjife ii » iWi^ŽtžiŽžfil>Bžrf ■M i *<> *>•<. mmm. • I H » S g« iSillU ’ I I ' 7, »1,-L.L'<-\ -i _ „ ; » -.v. "•' :„: * ... M Izolani so pričeli z velikimi željami, toda Portugalci sc niso pustili presenetiti. Razmeroma hitro so dali prvi gol, kije ekipo Belvedurja zmedel in jih prestrašil. Bcnfica je bila popolen gospodar na igrišču in le z veliko srčnostjo in s srečo so Izolani ustavljali nasprotnikove napade. Kdor je po prvem polčasu upal, da domačini le ne bodo tako poceni prodali kože, seje motil. V drugem polčasu je Bcnfica takoj dosegla drugi gol, Izolani so se odprli in dobili še tri zadetke. Pri B. Izoli se je najbolje odrezal Čuček, ki bi lahko z inalo več sreče in zbranosti dosegel zadetek. Tudi kar znaja Pri Bcnfici ni bilo slabega moža, najboljša pa sta Tekma je potekala skoraj izključno na polovici domačinov. To pa je ena redkih akcij Ii. Izole. Tudi ta se je na žalost končala v nogah Portugalcev. Po svetovnem prvenstvu v jadranju, smo imeli še evropsko nogometno tekmo. Gostili smo nič manj kot slavno portugalsko Benfico. Po nadvse uspešnem gostovanju v LLsboni je bilo izrečenih ogromno besed, bilo je ničkoliko napovedi, obljub in slav. Marsikateri je gojil skrito upanje, nekateri so bili super optimisti, največ pa jih je ostalo na trdnih tleh. Pričakovali smo poln stadion, enkratno vzdušje in enakovredno predstavo domače enajsterice. Od tega pa nič. Tribune so bile samo na pol polne, vzdušje je bilo sicer prijetno vendar ni prav nič spominjalo na tekmo za pokal UEFA, domača enajsterica pa je igrala slabše kot v LLsboni in je morala kar petkrat po žogo v mrežo. Gledalci so razočarani zapuščali stadion, nesporazumi med navijači in upravo se niso zgladili, klub ostaja neuspešen in tone tudi v domačem prvenstvu, v katerem je lani igral eno najvidnejših vlog. Potrebno bo nekaj storiti, saj se konec koncev nogomet igra tudi in predvsem za gledalce. V zadnjem času smo slišali precej trenerskih imen, ki naj bi menjala sedanjega trenerja Marjona. Tudi od tega ni bilo nič. Očitno klub trmasto vztraja na svoji ničkaj uspešni poti. « ° 2.13 13 J | a .2 u i-t N g i- 2 0 So MANUS ■ZOLA — Ornile b»» 2 Lončarski izdelki, kravate in metuljčki, ročno poslikano in barvano steklo, nakit iz naravnih materialov, kovaški izdelki, ročno brušen rogaški kristelin MANUS IZOLA — DrtnleJBea 2 IZREDNO BOGATA PONUDBA POLDRAGIH KAMNOV obeski za verižice, uhani, ogrlice, zapestnice POIŠČITE sms KAMENI IIVAIA noi ANI! Kdor je bil, je videl in doživel! Podoživljal je lepoto, ki se ne bo, se ne more (in se ne sme) ponoviti. Ta happening ne smemo površno opisati. Doživljali smo ga vsi skupaj — v bistvu pa intimno vsak sam. To ni nostalgija preživele mladosti, ni zgolj ponovitve vzdušja poznih šestedesctih let, temu lahko rečemo intimen obračun neke generacije, ki je šele sedaj neobremenjeno pokazala kdo smo bili in kaj smo bili. Ni bilo ločnice med Faraoni in publiko, vsi smo bili skupaj in vsi smo bili eno — kot takrat — vendar nas je bilo sedaj združenih več generacij. V vsej svoji veličini se je pokazala neizogibna minljivost in simbioza življenja. Energijo tega lepega obračuna je skupno podoživljalo več generacij Soni, ki so nas takrat postrani gledali, naša generacija in naši otroci). Kako čudovito čas izloča in briše iz spomina neprijetna doživetja in v simbiozi z novimi doživetji, z novimi ljudmi, spontano riše in kaže samo lepo sliko. Prav je tako, naj naši otroci živijo v prepričanju, da smo imeli lepo mladost (Morda bodo takt) manj obremenjeni.). Združili snw tista lepa doživetja izpred petindvajsetih let z doživetjem nekega večera letošnje jeseni, združili srno takratni čas s trenutkom današnjega v LEP SPOMIN. Podoživljali smo lepoto, ki se ne bo, se ne more (in se ne sme) ponoviti. Kavrw v tej enkratnosti je ves žar te lepote. Mnogi bodo sami v sebi intimno še dolgo podoživljali spomin na ta večer. Prihajalo bo za nami in ostajalo v nas. Vsak je dal del sebe in odnesel del drugih. Zakaj sem to napisal? Napisal sem zaradi sebe, zaradi Faraonov. Upam, da tako misli večirui naše generacije. In upatn, da z mano deli podobrw mnenje večina vseh Vas, ki ste bili v nedeljo 20. sc/rte mb ra zvečer na svetilniku. Pil je čudovit jesenski večer. (To se lahko zgodi samo v Izoli!) Uvala Izalani! MARJAN STARC p.s..Posebna zahvala Skupščini občine Izjtla za korajžo in pozornost. Enkratno! Po tej plati sle lahko dejansko za vzgled vsem ostalim občinam v Sloveniji. In na koncu iskrena hvala neuničljivemu bendu Mandrač pod direktivo podjcUtega Mefa. Tudi to je Izola! Dolgo smo se pripravljali in na koncu smo bili zadovoljni. Vreme nam je šlo (kijub pozni jeseni) zelo na roko, številni volonterji in sodelavci tudi, občinska skupščina je sprejela fešto kot sestavni del turistične sezone, trgovci in gostinci ter nekateri sponzorji so priskočili na pomoč, da smo stvar finančno zvozili. Najboljši pa ste bili seveda vi, spoštovani Kalani. Blizu 7.000 vas je bilo na Svetilniku tistega jesenskega dne, pilo se je, pelo in igralo, />a brez kakršnihkoli težav. Celo prepirov ni bilo videti. lahko smo ponosni naše. | J «s»»/ Iskrene čestitke Plavalnemu klubu Koper za uspešno izveden 1. plavalni maraton, baluicdrjemizKort za organizacijo 'm zmago na balinarski tekmi, Andreju Šumenjuku za pripravo in novinarjem za zmago na tradicionalni jxuidoli, Marinu Pucerju za izvedbo dirke na prstan (paglia, paljo) in Dušanu za vse popoldneve, ki jih je podaril tej prireditvi. Pa še to: Drugo leto bomo še boljši. Pri organizaciji letošnje Mandračevc fešte so nam (poleg številnih posameznikov) pomagali: SO Izola, Adriatic, Raynolds, Carnei, NIK, Forma, 303, IIP Belvedere, GralTit, Delamaris, OŠ za civilno zaščito, Orhideja, IMCO Sežana, Luka Lušič, Art Foto, gostilna Doro in še mnogi drugi. Končni rezultat: majhni stroški, velik učinek. Naslednjega dne je bil park čist kot prej (hvala pridnim rokam vzdržcvalkc plaže), vrnili smo skoraj vse artikle, iščemo le še megafon, ki gaje eden od sodelavcev očitno shranil doma. Če ne ve kaj z njim naj ga, prosim, vme. Kaj pa naslednje leto ?: Radi bi naredili (poleg tradicionalnih tekmovanj) še MATCH RACE optimistov, tekmovanje v veslanju s kaiči in koncert Zucchera, L. Dale ali koga podobnega. SMRT VINSULI Dobrih 14 drii je v Insidi kraljevala smrt. Sicer ne v prvi osebi, zato pa je prežala na obiskovalce s sten, na katerih so visele slike našega znanega slikarja Jožeta Tisnikarja. Njegove slike so pravzaprav avtobiografske, saj je bil slikar do upokojit ve zaposlen kot prosekutni delavec v Slovenj Gradcu, vendar je že zdavnaj prestopil mejo amaterizma in predstavlja enega najbolj samosvojih likovnikovdruge povojne slovenske slikars ke generacije. Če si razstave niste ogledali Vam je lahko žal. Če boste zamudili tudi naslednjo: slikarja Matjaža Brejca, pa ste navaden likovni ignorant. Ignoranti bi bili tudi mi, če bi spregledali razstavo, ki je te dni odprta v galeriji Alga. Tam razstavlja Aldo Pirih - Kaje z naslovom Vojna in nasilje nad človekom. V stavbenikovi menzi so nekaj časa visela platna nagrajencev letošnjega Ex tempora, v Bar—galeriji Krog pa še vedno in bo do naslednjega preurejanja imel svojo stalno zbirko Boris Benčič. Mimogrede: Boris bo v kratkem razstavljal v samem središču Milana, samostojno razstavo pa pripravlja tudi Danilo Drofenik. d(Q)RE Čeprav nekoliko z zamudo predstavljamo Marka Skoka in njegovo sliko s katero jc pobral prvo nagrado na letošnjem Ex temporu. Zmagovalec sije prislužil denarno nagrado Skupščine občine Izola, organizatorja ( Turistično društvo in galerija Prepih) pa sta priskrbela še cel kup odkupnih nagrad, ki so po vrednosti skoraj že prekašale nagrade na bolj znanem piranskem Ex temporu. Poleg lepe slike je Marko Skok napravil šc eno omembe vredno dejanje. Sliko je namreč podaril Skupščini občine Izola, ki mu jc tudi dodelila nagrado v višini 25.000,00 SIT. Zdaj so si pari. CASA CULTURA ISOLA KULTURNI DOM IZOLA 23. oktober ob 20.00 Srednja gostinska turist, šola Ciganski ansambel ŠUKAR 24.oktober ob 11.00 Kulturni dom Izola Janko in Metka— Lutk. skupina Kubanci 25. oktober ob 18.00 Korte Srečanje pevskih zborov Deteljica SI. Konjice, Sl. Gradec, Mačkoljc, Korte 26. november oh 20.00 Kulturni dom Izola Ne daj sc... Rade Šerbedžija, Vlado Kreslin ZKO Izola vabi vse, kijih zanima lutkarstvo in bi radi postali člani Lutkovnega gledališča Izola, naj pridejo na sedež ZKO ali pokličejo po telefonu na številki: 61-513 ali 65—571. Prvo srečanje bo konec oktobra. UIJČNI GLASBENIKI 7Isti ki ste že ali bi (o šele postali. December bo v Izoli minil v znamenju Steyilnih prireditev. Ce bi radi pristavili svoj talent in klobuk za tolarje nas pokličite in dogovorili SO borno. T(l. 61-139 ZAsluzek Milil lili BESTSELLER POLETJA Faraoni story je postala bestsclcr tega poletja. V knjigi so na nevsiljiv način zbrana pričevanja o Faraonih in o generaciji šestdesetih let, opremljena je z 62 fotografijami, ilustracijami in dokumenti. Cena knjige je 450 SIT, takoj ko jo bomo dotisknli pa vam jo lahko pošljemo na dom. Pokličite nas na Tel. 61-09. III Ljubitelje rekreacijskega kolesarjenja vabimo na kolesarske izlete v okolico Izole. Izleti so primerni za vse starostne in kondicijske kategorije. Odhod jc VSAK ČETRTEK ob 16. uri izpred društvenih prostorov (Okt. revolucije 4. - nasproti Kulturnega doma ) ali pred Jonathan Sport Line (Veliki trg). Informacije na tel. 65-570 ...IN NA NOGE Športno rekreacijsko društvo Izola vabi rekreativec na naslednje pohodno-tekaške prireditve v zamejstvu: 25.10. NAHRF.ŽINA : 21 km 8.11. NABREŽINA 21.42 km 6.12. ŠTARACAN: 10 km 26.12. Gradišče ob Soči: 9 km Odhod na prireditve je organiziran, informacije na tel. 65-570 in 64—255 ACTIVA plačilna kartica je najsodobnejša oblika brezgotovinskega poslovanja. Plačevanje je preprosto, zadostuje le podpis na računu. Plačilo je odloženo. Lastnikom kartice je omogočen limit do višine petih osebnih dohodkov. Kartica se je že uveljavila v večjem delu Slovenije, lahko jo uporabljate v Hrvaški Istri, v kratkem pa jo boste lahko uporabili tudi na Tržaškem in Goriškem v Italiji. ACTIVA JE PRAVA POSLOVNA PRESENEČENJE /// Desettisoči lastnik plačilne kartice ACTIVA bo prejel posebno nagrado Splošne banke Koper. Verjeli ali ne, srečna lastnica je Izolanka, kartico in nagrado pa bo prejela v ponedeljek v prostorih izolske banke. . _ . , . 1 /O splošna banka koper VRIIUNSKE PREVIJEKE za športna igrišča umi M Y;čv V SORGO NARCISO MAKAUKH - DIHtKIOH 66200 ANKARAN, HRVATIN1105 TELEFON; (066) 51-608 Zailopstvo: WJ» Spoštovani bralci ! Na to številko Mandrača ste čakali več kot običajno, skoraj mesec dni. Razlog za zamudo je nenavaden. MANDRAČ je namreč natiskan na okolju prijaznem papirju (reciklirani papir) in na posebnem formatu (legal). Zgodilo se je tako, da v papirnici mesec dni niso proizvajali takšnega papirja in zato smo tnorali čakati na novo pošiljko. Zdaj smo si zagotovili nekaj rezerve in upamo, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Vsem se še enkrat opravičujemo. MANDRAČ -14 DNE mi K KS OEC INE TZOIA Založnik : GRAEIIT d.o.o. Nastavi V'liki trg i, Izola ■ Odg.urednik:D. Mistej Uredništvo. NevaZtijc, Eludo OstrouŠka, Gianfranco Siljan, Mirjam Muženič, Nataša Hrnčič Jelačin, Andrej Sutnčrtjdk, Danilo Markočič Ere ds. čas. sveta: Zorka Sosič Oblikovanje; Davorin Marc Eotostavek: GRAKEIT d.o.o. 'tisk: Tiskarna Piran Cena.O $Tl) naklada 60QQ izvr Republika Slovenija OBČINA IZOLA Oddelek za notranje zadeve Številka: 008-1 / 92 Datum: 26/11-1992 Na podlagi 12. člena zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, it 46/92) oddelek za notranje zadeve objavlja naslednji RAZGLAS Državljane Republike Slovenije s stalnim prebivaliičem v občini Izola obveščamo, da bodo za območje občine Izola z dnem 26. oktobrom 1992 razgrnjeni sploini volilni imeniki v prostorih Skupščine občine Izola, Kidričevo nabrežje it S. Vsak državljan ima pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati ustno ali pismeno popravek imenika do vključno 21. novembra 1992. Podpredsednik IS Branko Andrcjaiič, dipl. prav. Visto l’art.12 della Legge sull’ evidenza dei diritti elettorali (Gazzetta uff. RS, n. 46/92), il Dipartimento Affari Interni rilascia il seguente AVVISO Si avvisano i cittadini della Repubblica di Slovenia, residenti nel comune di Isola, che le liste elettorali verranno esposte a decorrere dal 26 ottobre 1992 presso la sede dell' Assemblea del comune di Isola, Riva B. Kidrič n.8. Ciascun cittadino ha diritto a prendere visione delle liste elettorali e a richiedere, a voce o per iscritto, la rettifica di eventuali errori in esse riscontrati entro il 21 novembre 1992, incluso. Il vicepresidente del Consiglio esecutivo Branko Andrejašič, laureato in legge Cvetličarna ORHIDEJA Kristanov trg 4 Tel. 61-606 Okrasite grobove svojih najbližjih z izbranim cvetjem in okusno oblikovanimi ikebanami. Spomin na tiste, ki smo jih imeli tako radi je vreden najlepših cvetov. Cvetličarna je odprta NON STOP, tudi ob nedeljah in praznikih.______________________ FOTOGRAFIJE ZA TOŠ TEVILKO SO PRISPEVALI: Danjel Novakove (Faraoni in Mandračeva fešta ), FOTO RIO ( CIK CAK ), LUCIANO KLEVA (Cerkev Marije Alietske), PETJA BLAŽČ (dežurni fotograf), VUJENKA VESEL (Cetore) in fotoarhiv Mandrač. ART foto je sodeloval z razvijanjem fotografij. Kako se boste po 1. januarju 1993 najlažje izognili doplačilu zdravstvenih storitev ? Adriaticovo prostovoljno zdravstveno zavarovanje: izberite tisto, ki Vam najbolj ustreza. Cene Zdravja ne poznamo. Njegove neprecenljive vrednosti se navadno zavemo šele , ko se ponesrečimo ali zbolimo. Za Zdravje lahko skrbimo, ga varujemo in krepimo. Toda zai>arovaliga ne moremo. Zavarujemo pa se lahko pred stroški zdravljenja. Doslej nas ti Straški večinoma niso zanimali, kajti naše pravice do zdravstvenega varstva so bile tako rekoč neomejene. Nova zdravstvena zakonodaja pa bo v naše življenje prinesla usodne spremembe. Od l.pnuarja 1993 ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Za številne zdravstvene storitve in pripomočke bomo . morali odtlej doplačevati sami. Tudi do 50 96/ 1. Zavarovanje vseh doplačil vključuje zavarovanje za vsa doplačila zdravstvenih storitev v primeru poškodb ali bolezni ne glede na razlog. Velja za vse z zakonom določene obveznosti doplačil v osnovni, specialistično ambulantni, bolnišnični in zdraviliški zdravstveni dejavnosti. Bolnišnice 3- Zavarovanje doplačil za primere poškodb izven dela, za katere so zakonsko predpisana doplačila višja kot sicer. Gre za poškodbe zaradi nesreč izven delovnega mesta, v kakršnem koli primeru in ne glede na razlog. na zdrav/jetije sprejmejo 322.028 bolnikov, ki preležijo v njih 3 675.376 oskrbnih dni. ♦J» Odrasli prebivalci zdravnike obiščejo 6.725.157 - krat. 2. Zavarovanje doplačil zobnoprotetičnega zdravljenja v vseh primerih in ne glede na razlog, ko gre za obvezna doplačila za zobnoprotetično zdravljenje ob uporabi standardnih postopkov in materialov (z zakonom je določeno obvezno šestmesečno predhodno zavarovanje). 4. Zavarovanje doplačil za zdraviliško zdravljenje, ki obsega vse primere zdraviliškega zdravljenja ne glede na Zdravniki napišejo več kot 12.000 receptov za zdravila. zdravljenje rugih solezni. Pri tem je vseeno, ali to, ali gre za poškodb ali kroničnih in b 1 V Zavarovalnici Adriatic smo Vam zaradi teh usodnih sprememb pripravili štiri različne vrste prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Z njimi se boste (tudi zelo visokim) stroškom zdravljenja izognili v celoti ali delno. ♦♦♦ Zobozdravniki zaplombirajo 717.496 zob brez zdravljenja in še 202.374 zob z ustreznim zdrtnijenjem. •J‘ Zdravniki odkrijejo 1.714.086 bolezenskih stanj. gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ali ne. ♦♦♦ vse to se zgodi v Slovenci v enem samem letu Varujte Svoje Zdravje. Zavarujte se pred stroški zdravljenja PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVAN (E j O Adriaticrovem prostovoljnem j zdravstvenem zavarovanju želim izvedeti več, j zato mi pošljite podrobne informacije. j Ime in priimek___________________________________ ! Naslov Adriatic : Kraj in poštna št______________________________ i Izrežite in v pismu ali na dopisnici pošljite ! na naslov: j j _____________________________________________ j ! Adriatic, Ljubljanska 3a, 66000 Koper j Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica s /tarnat mmum lil 6 A OPER OBRESTNE MERE PRI POSLOVANJU Z OBČANI JBA lOPER HRANILNE VLOGE LETNO MESEČNO avisla - na vpogled vezava od 31 do 90 dni vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava gad 12 mesecev TEKOČI RAČUNI 20,89% 29,70% 50,66% 53,40% 57,51% 1,62% 2,87% 3,53% 3,69% 3,92% avisla - na vpogled dovoljen limit na tekočem računu nedovoljen limit na tekočem računu ŽIRO RAČUNI 20,89% 64,36% 84,90% 162% 4,30% 5,34% pozitivna stanja okvirni kredit na žiro računu KREDITIRANJE OBRTNE DEJAVNOSTI 20,89% 64,36% 162% 4,30% - kratkoročni krediti komitent hranilnice ostali - kreditiranje iz razpisanih sredstev pri SO Koper komitent hranilnice ostali LOMBARDNI KREDITI 64,36% 68,47% 51,49% 54,78% 4,30% 4,52% 3,58% 3,77% kratkoročni kredit - devizna klavzula 15,00% TEL. (066)38-010 Poslovalnice Koper FERRARSKA 10 (Ogrlica) TEL. 38-035 GORJANOV TRG (Obrtni dom) TEL. 21-182 Poslovalnica Izola Pittonijeva 1 TEL. 65-354 Obrestne mere se uporabljajo od 110J992. Od 6.10.1992 dalje lahko vpišete trimesečne obresti na hranilne knjižice v vseh poslovalnicah hranilnice. I Iv M A RA C C H I O