Zaključni koncert poletne šole godal V goriškem Verdiju tudi Nora Gregor Premierka Bratuškova pisala Renziju Primorski dnevnik št. 166 (21.099) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 19. JULIJA 2014 sledi nam na . 1 ___• _ @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , KIJEV - Varnostni svet ZN zahteva takojšnjo neodvisno mednarodno preiskavo Ves svet je v šoku po tragediji letala Kijev, 18. julija (STA) - Svet je še vedno pretresen zaradi strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine. Nizozemska je zavita v črno, saj je bilo med 298 ljudmi na boeingu 777 družbe Malaysia Airlines kar 189 Nizozemcev. Kaj se je zgodilo z letalom, še vedno ni jasno, se pa ukrajinske oblasti in proruski separatisti medsebojno obtožujejo za sestrelitev. Po četrtkovi tragediji se je na izredni seji sestal Varnostni svet Združenih narodov, ki je zahteval temeljito in neodvisno mednarodno preiskavo. Varnostni svet ZN je še poudaril potrebo po tem, da vse strani preiskovalcem omogočijo takojšen dostop do prizorišča strmoglavljenja, da lahko ugotovijo vzrok incidenta. Na 12. strani GAZA - Kljub številnim palestinskim žrtvam in pozivom k prekinitvi ognja Izrael napoveduje krepitev operacij kopenskih sil v Gazi GAZA - Izrael je včeraj opozoril, da bi lahko razširil kopensko ofenzivo v Gazi, s katero sicer želi razbiti mrežo čezmejnih predorov palestinskega gibanja Hamas. Izrael je kopensko ofenzivo začel v četrtek po več dneh letalskih napadov. V 11 dneh izraelskih napadov je bilo do zdaj ubitih najmanj 274 Palestincev.Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj kljub vse glasnejšim mednarodnim pozivom za zaščito civilistov napovedal možnost širitve kopenske operacije. »Moja navodila in navodila obrambnega ministrstva vojski zajemajo priprave na morebitno razširitev dejavnosti«, je povedal. Na 11. strani PRIMER RUBY - Prizivno sodišče Berlusconija oprostili obtožb MILAN -Prizivno sodišče v »Milanu je včeraj presenetljivo razveljavilo prvostopenjsko obsodbo nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija v primeru Ruby in ga oprostilo. Berlusconi je bil junija 2013 na prvi stopnji zaradi zlorabe položaja in spolnih odnosov z mladoletnico obsojen na sedemletno zaporno kazen. »Obtoženi je oproščen,« je izjavil predsednik tričlanskega sodnega senata Enrico Tranfa, pri tem pa zahteval tišino v sodni dvorani, saj je v njej završalo. Dodal je, da, ko gre za zlorabo položaja, ni bilo »nobenega kaznivega dejanja«, ko gre za očitke glede prostitucije, pa Berlusconijeva dejanja »niso predstavljala kaznivega dejanja«. Podrobno obrazložitev oprostilne sodbe bo sodišče objavilo v zakonsko določenih 90 dneh. Na 11. strani Župan Cosolini podal obračun svoje uprave Na 4. strani Blokade tržaškega • , • v v * I * I pristanišča ni bilo Na 5. strani Spominska tabla je za občino pleonazem Na 13. strani Pri koncu obnova novogoriškega trga Na 15. strani TRST - Vreme in kmetijstvo Grozdja bo letos malo Za oljkarje povprečna letina TRST - Mila zima ter obilica dežja in vlage, ki je zaznamovala precejšen del dosedanjega poletnega obdobja, sta nedvomno vplivali na tržaško kmetijstvo, saj rastline potrebujejo zdaj sončno, suho in toplo vreme. O tem smo se pogovarjali z oljkarjem Paolom Starcem, vinogradnikom Benjaminom Zidaric-hem in vrtnarjem Alojzom Debeli-som, iz katerih besed med drugim izhaja, da bo letošnja oljkarska letina povprečna in da bo treba biti pozorni na pojav oljčne muhe, grozdja pa bo letos zelo malo. Na 5. strani GORIŠKA - V Šempetru odprli vrata goriškim porodnicam Podpisali sporazum med deželo FJK in šempetrsko porodnišnico ŠEMPETER PRI GORICI - V Šempetru pri Gorici so včeraj podpisali sporazum z deželo Furlanijo Julijsko krajino glede kritja stroškov porodov za goriške porodnice, ki bi se odločile roditi v porodnišnici šempe-trske splošne bolnišnice dr. Franca Derganca. Sporazum določa povrnitev stroškov porodov s strani deželnega zdravstvenega sistema za porodnice s stalnim bivališčem v občinah Gorica, Fara, Moš, Števerjan, Sovodnje in Šlo-vrenc, ki so med nosečnostjo obiskovale ambulante goriške bolnišnice oziroma zdravstvenega okrožja za gornje Posočje. Na 13. strani 9771124666007 2 Sobota, 19. julija 2014 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Za predstavništvo manjšine v reformiranem drugem domu parlamenta Zastopstvo manjšine v senatu: Bratuškova pisala Renziju Slovenski veleposlanik Iztok Mirošič posegel pri ministricah Boschijevi in Lanzetti LJUBLJANA / RIM - V okviru reforme senata, o katerem je v teku razprava v italijanskem parlamentu, je slovenska predsednica vlade Alenka Bratušek naslovila pismo na italijanskega premierja Mattea Renzija. Najprej mu Bratuškova ob začetku obdobja predsedovanja Italije Svetu Evropske unije želi uspešno delo, pri čemer z zadovoljstvom ugotavlja, da so odnosi med Slovenijo in Italijo zelo dobri. Raven bilateralnega sodelovanja med državama je izjemno intenzivna, ugotavlja Bratuškova in dodaja, da k temu nedvomno veliko prispevata italijanska manjšina v Sloveniji in slovenska v Italiji. Nato se slovenska premierka v pismu navezuje na pomembne reforme, ki potekajo v italijanski republiki, predvsem predvidena reforma Senata in 5. poglavja ustave ter volilna reforma. Bra-tuškova izraža pričakovanje, da bo ita- Alenka Bratušek ansa Iztok Mirošič kroma lijanska vlada pri reformnih naporih upoštevala tudi pričakovanja slovenske manjšine v Italiji in bodo udejanjene določbe zaščitnega zakona glede olajšanega zastopstva v državnih predstavni- ških organih, kot predvideva 26. člen zakona 38. Reforme bodo namreč pomembno vplivale tudi na položaj slovenske narodne skupnosti v deželi Fur-laniji - Julijski krajini. Bratuškova po- udarja, da sta manjšini pomembna vez med državama, Slovenija pa italijanski manjšini ustavno zagotavlja predstavnika v parlamentu. Premierka Renziju predlaga, da pri enkratni reformni priložnosti upošteva tudi relevantne zakonske določbe in s primerno rešitvijo preuči predloge slovenske manjšine v Italiji. Pismi s podobno vsebino je slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mi-rošič naslovil na ministrici za ustavne reforme in odnose s parlamentom Ma-rii EleniBoschi in ministrici za dežele Marii Carmeli Lanzetti. Mirošič se sklicuje na ustavno urejen položaj italijanske manjšine v Sloveniji, ki ima zagotovljenega predstavnika v parlamentu in poudarja, da je reforma senata za italijansko državo dobra priložnost, da prisluhne pričakovanjem slovenske manjšine, kar bo nedvomno še okrepilo odlične čezmejne odnose med državama. LJUBLJANA - Ocena Ljudmile Novak (NSi) V vladi ali opoziciji? Odprte še vse možnosti LJUBLJANA - Predsednica NSi Ljudmila Novak je včeraj v pismu na spletnih straneh stranke zapisala, da so za NSi odprte še vse možnosti, saj se pogajanja o sestavi nove vlade še niso začela. Ne glede na to, ali bodo v vladi ali v opoziciji pa želijo uveljavljati svoj program, ki po njenem prepričanju prinaša prave odgovore za prihodnost Slovenije.Novakova je poudarila, da volilni rezultat odraža dobro delo stranke v preteklosti, prav tako pa so k večji podpori pripomogli tudi kandidati NSi in odličen volilni program. Volilna tekma je bila sicer po njenih besedah kratka in zahtevna, rezultat pa nepredvidljiv. Tri dosedanje parlamentarne stranke so izpadle iz parlamenta, nastale so tudi nove stranke. Zato še s toliko večjim zadovoljstvom v stranki ugotavljajo, »da je umirjena, dialoška in konstruktivna politika NSi dobila podporo, kakor tudi vsi dosedanji poslanci stranke«. Ekipa bo sedaj okrepljena še z enim poslancem. Trenutno so odprte še vse možnosti, saj se pogajanja o sestavi nove vlade še niso začela, je pojasnila. Ne glede na to, ali bodo v vladi ali v opoziciji, želijo uveljavljati svoj program, saj prinaša prave odgovore za prihodnost. V kolikšni meri ga bodo lahko uveljavili že v tem mandatu, pa ni odvisno zgolj od njih, pač pa tudi od drugih političnih odločevalcev, meni Novakova. Poleg tega se je v pismu zahvalila volivcem in vsem kandidatkam in kandidatom, ki so z volilnimi štabi trdo delali, da se lahko v stranki veselijo izboljšanja rezultata prejšnjih volitev, čeprav so jim bile po njenih besedah na pot postavljene ovire. «Zmogli smo jih preskočiti in uveljaviti glas krščanskih demokratov tudi na teh volitva. LJUBLJANA - Dejan Židan za SD Ne bodo pristajali na kompromise v škodo ljudi LJUBLJANA - V stranki SD, ki je včeraj razpravljala o svojem položaju po volitvah, poudarjajo, da je sestava koalicije naloga zmagovalcev. Stranka SD po mnenju predsednika Dejana Zidana lahko preživi tako v opoziciji kot v koaliciji. »V naslednjem štiriletnem obdobju bomo pokazali, da se zavedamo, da izviramo iz slovenskega delavstva, da ščitimo upokojence, mladino in brezposelne. To bomo pokazali s svojim delom v opoziciji ali v koaliciji,« je Zidan dejal v izjavi novinarjem med sejo kolegija predsednika SD. SD ima po njegovih besedah dobre poslanke in poslance, niso pa zmagovalci volitev. Če bodo povabljeni na informativne razgovore za sestavo koalicije, se jih bodo udeležili, vendar Zidan poudarja, da so njihova stališča jasna in od njih ne bodo odstopali. »V Sloveniji je prišel čas, ko je na prvem mestu človek in mora del gospodarske rasti tudi v izboljšanje položaja državljanov,« je izpostavil. Na vprašanje, zakaj ne bi uspeli v koaliciji s svojimi zahtevami, je odgovoril, da še ne poznajo programskih izhodišč stranke SMC, ki je zmagala na volitvah. »Poznamo splošna načela, a ne poznamo stališč do socialne države, socialne kapice, minimalne plače, zaščite javnega sektorja ... Ko nam bo to predstavljeno, se bomo lažje opredeljevali,« je dejal. Po njegovih besedah ne bežijo pred svojo odgovornostjo, a stranka tokrat ni pripravljena na takšne kompromise, ki bi bili v škodo ljudi. Po doslej znanih podatkih bo SD zasedla šest poslanskih mest. Na sedežu SD so se včeraj popoldne sestali novoizvoljeni poslanci, za začasnega vodjo so izvolili Matjaža Hana. Zidan pa je tudi po rezultatu stranke na volitvah od članov kolegija predsednika stranke prejel soglasno podporo za vodenje stranke do kongresa, ki bo po njegovih besedah po lokalnih volitvah. BRUSELJ - Dosedanji komisar Janez Potočnik glede izbire komisarskega kandidata »Evropski komisar mora biti spreten politik ter strokovno prepričljiv in močan« BRUSELJ - Evropski komisar mora biti spreten politik ter strokovno prepričljiv in močan. Pomemben je širok konsenz, gre za vprašanje politične kulture, je poudaril komisar Janez Potočnik v povezavi z izbiro komisarskega kandidata. »Glede na to, da se v zadnjih dneh pogovori o imenovanju kandidata za evropskega komisarja oziroma ko-misarko iz Slovenije intenzivirajo, in glede na to, da sem edini iz Slovenije, ki je doslej opravljal to funkcijo, bi želel pojasniti nekaj zadev,« je povedal Potočnik. Komisar je ogledalo Slovenije na evropski ravni, zato je izjemno pomembno, kakšnega kandidata predlaga država. Komisar mora biti spreten politik, ki zna iskati rešitve med zelo raznovrstnimi interesi, ter strokovno prepričljiv in močan, je poudaril Potočnik. V pogajanjih o resorjih bi morala biti Slovenija po Potočnikovih besedah ambiciozna. Z močnim kandidatom bi morala poskušati dobiti resorje, kot so energija, notranji trg, konkurenca in indu- k Janez Potočnik ansa strija, je predlagal in pri tem pojasnil, da želi s temi predlogi Sloveniji pomagati pri razmišljanju o tem vprašanju. V povezavi z roki je Potočnik pojasnil, da bo odločitev resda morala sprejeti vlada, ki opravlja tekoče posle, a da se je ključno posvetovati s političnimi igral- ci, ki so se na volitvah dobro odrezali. Ne gre za formalnopravno dilemo, gre za vprašanje politične kulture, je izpostavil. Dejstvo, da vrh EU v sredo še ni izbral visokega zunanjepolitičnega predstavnika, je sicer za približno mesec dni zamaknilo ves proces, a novi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bo kljub temu želel ekipo sestaviti čim prej, je še pojasnil Potočnik. Zaslišanja komisarjev bodo predvidoma sredi oktobra. V povezavi z vprašanjem žensk je Potočnik poudaril, da je uravnotežena zastopanost spolov seveda pomembna in da bi moralo biti v novi komisarski ekipi najmanj toliko žensk kot v sedanji, torej devet, a obenem izpostavil, da to vprašanje nima prednosti pred vprašanjem kakovosti kandidata. O možnosti, da bi slovenska kandidatka za položaj evropskega komisarja postala premierka Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle, je Potočnik dejal, da se predsednica vlade še ni jasno opredelila in da hipotetičnih možnosti ne želi komentirati, ter znova opozoril, da je pomembna široka podpora. O svojem položaju pa je dejal, da se zaveda, da sta dva mandata dolga doba, in da razume, da nekateri menijo, da je čas za nove obraze. Po drugi strani pa je izpostavil, da si po vseh izkušnjah želi za Slovenijo in EU v teh prelomnih časih storiti še več. Dejal je tudi, da bi se mu zdelo neprimerno, če bi ga izkušnje izločile iz obravnave, in izrazil veselje, da ga nekateri vidijo kot dobrega kandidata. Ob tem je Potočnik ponovil, da je pripravljen resno premisliti o naslednjem mandatu, če bi vlada ocenila, da je to v interesu Slovenije. »Upam, da bodo uspeli izbrati nekoga, ki bo delo opravljal dobro in pošteno,» je poudaril ter zatrdil, da bo sam Sloveniji in EU še naprej pomagal po najboljših močeh, ne glede na to, kam ga bo vodila pot. R. GENORIO Parlament ne bo podprl »moškega kluba« Rado Genorio BRUSELJ - Stalni predstavnik Slovenije pri EU Rado Genorio je včeraj v komentarju ugibanj o svojem imenu med morebitnimi kandidati za evropskega komisarja izpostavil, da so se v preteklosti in sedanjosti mnoge članice EU, ki so imele iz takšnih ali drugačnih razlogov težave pri imenovanju, odločile za stalne predstavnike, ki so hrbtenica delovanja EU. Najprej je Genorio sicer ob medijskih ugibanjih glede položaja komisarja poudaril, da ga do danes še nihče iz Ljubljane ni poklical in vprašal, ali ga ta položaj sploh zanima. Ob tem je izpostavil, da se tudi na načelni ravni o tem ni pogovarjal niti s predsednico vlade niti z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem, in dodal, da se bosta z Erjavcem o tem predvidoma pogovarjala v torek, ko bo v Bruslju na zasedanju zunanjih ministrov EU. Glede navedb o njegovem lo-biranju v Bruslju je pojasnil, da v Bruslju ni kaj lobirati, temveč se lahko lobira v Ljubljani, saj odločitve o komisarskih kandidatih sprejmejo prestolnice. »Je pa res ... da so se v preteklosti in tudi sedanjosti mnoge članice, ki so imele iz takšnih ali drugačnih razlogov težave pri imenovanju, odločale za stalne predstavnike, ki so hrbtenica delovanja EU,« je še izpostavil veleposlanik Slovenije pri EU. »Jasno je, da smo stalni predstavniki najbolj poučeni ljudje v Bruslju o vsem, kar se dogaja v EU, ne samo v smislu zakonodajnih procesov, ampak tudi v smislu medin-stitucionalnih odnosov,« je dodal. Možnosti, da bi komisarska kandidatka postala premierka Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle, ni želel komentirati, češ da odločitve prepušča prestolnici. »Mislim, da se bo znala zavzemati za ambiciozni položaj in bo našla ustreznega kandidata ali kandidatko za ta položaj,« je prepričan. Tudi tega, kateri resorji bi bila za Slovenijo ustrezni, ni želel podrobno komentirati. »Pričakujem, da se bo slovenska politika odgovorno zavzela za ambiciozen pristop in dala Bruslju jasen signal, kaj si želi,« je menil. Ob tem je Genorio še poudaril, da »vsi vemo, da komisar mora biti vedno z enim očesom obrnjen tudi proti svoji prestolnici«. O vprašanju žensk v komisarski ekipi je pojasnil svoje osebno mnenje, da bi bilo glede na razpravo na zadnjem vrhu zelo primerno, da bi Slovenija predlagala kandidatko, ter opozoril, da Evropski parlament ne bo podprl moškega ko-misarskega kluba. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 19. julija 2014 3 |i •• • v v Policija isce oboroženega roparja POSTOJNA - Neznanec je dopoldne v Postojni vstopil v trgovino z mešanim blagom in prodajalki zagrozil s pištolo, nakar je pobral denar iz blagajne in zbežal. Policisti so nemudoma postavili blo-kadne točke, roparja iščejo tudi s helikopterjem. Med ropom sicer nihče ni bil poškodovan, so sporočili s koprske policijske uprave. Prehitre vožnje plovil v Kvarneru ZAGREB - Hrvaška pomorska policija je v Kvarnerju v zadnjih štirih dneh ustavila 37 tujih državljanov zaradi prehitre vožnje s plovili znotraj varnostnega območja 300 metrov od obale. Med njimi je tudi devet slovenskih državljanov, je danes sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. Vsi so plačali ustrezne denarne kazni.Med 14. in 18. julijem smo v vodah pri otokih Krk, Rab, Lošinj in Cres zabeležili 36 prekrškov nedovoljenega glisi-ranja na razdalji manjši od 300 metrov, piše na spletni strani hrvaškega notranjega ministrstva. Policijska preiskava KOPER - Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper na območju Kopra so včeraj opravljali hišne preiskave, pri čemer iščejo dokaze o kaznivih dejanjih zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Dejanj je osumljena odgovorna osebna javne ustanove s sedežem v Kopru, nobena oseba pa ni bila pridrža-na.Policija je bila skopa z dodatnimi informacijami, zato pa je spletni portal Radiotelevizije Slovenija poročal, da je preiskava potekala na Univerzi na Primorskem, storitve kaznivih dejanj pa naj bi bil osumljen rektor univerze Dragan Marušič. BARDO - Na občinskem svetu opozicija proti navezi s špetrsko šolo Uvajanje dvojezičnega pouka še buri duhove Na fotografiji levo župan Barda Guido Marchiol, desno šolska stavba na Njivici nm BARDO - Uvajanje dvojezičnega pouka v šolo in vrtec na Njivici še buri duhove v občini Bardo. Temu vprašanju je bil posvečen sredin občinski svet. Opozicija je namreč predstavila resolucijo, s katero je žu- pana Guida Marchiola in občinsko upravo pozvala, naj poseže pri za to pristojnih organih in prepreči uvedbo dvojezičnega pouka po zgledu sosednje Občine Tipana, ki naj bi se temu načrtu že odrekla. Po mne- nju opozicijskih svetnikov bi lahko ustanovitev dvojezične šole kvečjemu vzeli v poštev, ko bi zakon dopustil možnost, da ta še naprej deluje pod okriljem večstopenjskega zavoda v Čenti, saj odločno na- CGIL - Franco Belci predstavil predlog pomoči mladim Nadomestilo za vključevanje brezposelnim mladim ljudem TRST - Horde nezaposlenih mladih ljudi in počasno okrevanje gospodarstva sta med osrednjimi razlogi za vedno nove zahteve sindikatov. Na sedežu sindikata CGIL je včeraj njegov deželni tajnik Franco Belci predložil zahtevo, da bi se vzpostavilo nadomestilo za mlade nezaposlene in tiste, ki Moj Travnik r84 Drage bralke in bralci! Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku. Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu Ivo wi8F»íy—. \bbn mme^"'11 T? M §M % tMÍ PHTLMM 'i il,-' \ It L ili™."'^ s- -M.O MA- ¿H 1 tmmm ¥4 ft « Kij /itJf UihA i*H* h i Ttmjif Spominska razglednica petirosso olga so ostali brez zaposlitve. Po njegovih besedah je na področju zaposlovanja mladih nujno potreben zakon o urejanju razmer ogroženih skupin. Slišali smo, da je sindikat že aprila lani predlagal vzpostavitev t.i. prejemka za vključevanje ali povratek na trg delovne sile, ki bi bil urejen s posebnim deželnim zakonom. Ta bi dostop do nadomestila omogočal tistim, katerih dohodek ne bi presegal zneska, ki ga je treba prijaviti za odmero dohodnine. Predlog CGIL je deželni odbor zaradi pomanjkanja finančnih sredstev začasno zamrznil, sindikat pa je pristal na naslovitev sredstev bolj ur-gentnim zadevam. Tajnik Belci nam je včeraj povedal, da so med tem časom njihov predlog sprejeli tudi Cisl, Uil in tudi stranka Gibanje 5 zvezd. Po njegovem prepričanju je vse več ljudi v manj varnih prožnih oblikah zaposlitve, zato je njihova dolžnost, da poskrbijo, da bo varnejše kot doslej. Zato tudi zahtevajo razširitev upravičenosti do nadomestil za mlade brezposelne. Belci sicer pravi, da oni ne morejo postaviti meje najnižjih zneskov, ker je to dolžnost zakonodajalca, lahko pa postrežejo z nekaterimi smernicami za sprejetje osnutka zakona. Pri CGIL so določili štiri kategorije upravičencev; brezposelne brez socialnih nadomestil, mlade, ki iščejo zaposlitev, prekarne delavce in ti- Franco Belci kroma ste, ki so na neplačanem izrednem dopustu iz družinskih razlogov. Po njegovem bi bilo treba narediti prioritetno lestvico, v katero bi vključili tiste, ki bi bili tega nadomestila najbolj potrebni, jasno pa bi bilo treba tudi zapisati, da do nadomestila niso več upravičeni tisti, ki so dobili zaposlitev ali so odprli svoje podjetje. Slišali smo tudi, da sindikat ni podal drugih zahtev, saj bo odbor moral določiti zneske v okviru svojih zmogljivosti. Tajnik Belci je včeraj apeliral na vse akterje, naj se usedejo skupaj in predebatirajo o naslednjem finančnem zakonu in sprejetju osnutka zakona, ki bi omogočil vsaj eksperimentalno fazo v letu 2015. (sč) sprotujejo temu, da bi šola na Njivici prešla pod dvojezični večstopenjski zavod v Špetru. Resolucija je bila zavrnjena, saj je večina složno podprla županovo stališče. Guido Marchiol je v svojem odgovoru povzel glavne dogodke, ki so zaznamovali dolgotrajen proces uvajanja dvojezičnega pouka v vrtec in šolo na Njivici. Pobudo za to so pred tremi leti dali sami starši, občinski svet pa je njihov predlog soglasno podprl. S tem načrtom sta se tedaj strinjala tudi sedanja opozicijska svetnika Balzarotti (takrat je bil celo odbornik za kulturo) in Sgrazzutti. Starši otrok, ki živijo na občinskem ozemlju (šolo pa obiskujejo tudi otroci iz sosednjih občin, op.a.), so decembra lani spet potrdili, da se strinjajo s tem, da bi šola in vrtec na Njivici postala dvojezična in da bi s poučevanjem v italijanščini in slovenščini začeli že s šolskim letom 2014/2015. Občinska uprava je bila v tem obdobju stalno v stiku s starši in jih redno obveščala o vsem. Prav tako jih je takoj obvestila, ko je z deželnega šolskega urada prišla vest, da je pogoj za uvedbo dvojezičnega pouka prehod pod okrilje špetr-ske šole. Na žalost pa je v zadnjih mesecih, je še dodal župan Marchiol, prišlo do velike dezinformacije glede tega vprašanja, širjenja napačnih podatkov glede špetrske šole (češ da ni državna, da je treba plačati šolnino itd.) bodisi s strani ravnateljice iz Čen-te bodisi s strani sedanje opozicije v občinskem svetu, ki je svojo volilno kampanjo osredotočila prav na to temo. Glede Tipane pa je Marchiol med občinskim svetom povedal, da se pravzaprav še ni dokončno odpovedala uvedbi dvojezičnega pouka, med drugim pa da je tamkajšnja občinska uprava že nekajkrat predlagala združitev šol in vrtca v obeh občinah, čemur v Bardu nasprotujejo. Kot smo že zapisali, je občinski svet med glasovanjem zavrnil predlog opozicije. Kar zadeva dvojezični pouk, pa je vsekakor že jasno, da ta nikakor ne bo stekel z letošnjim šolskim letom, pač pa bi ga lahko uvedli v šolskem letu 2015/2016, najprej samo v vrtcu. (NM) T LA MAGLIA ŽENSKA OBLAČILA TRŽIČ, Ulica Roma 58, Tel. 0481.790074 NADALJUJE SEZONSKO ZNIŽANJE c pnpi icti nn -in nn zn % 4 4 Sobota, 19. julija 2014 TRST E—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Tržaški župan podal obračun občinske uprave ob polovici mandata Cosolini: Trst znova postaja veliko mesto Zelo dobra kakovost življenja v Trstu, obnavljanje mestnega središča, pozitiven turistični razvoj in dobro upravljanje - to so izhodišča, na katerih je tržaški župan Roberto Cosolini včeraj gradil predstavitev 3. obračuna svojega mandata. Množica ljudi, med katero je bilo opaziti tudi predstavnike lokalne in deželne politike, se je zbrala pred Joyceovim mostom (ali Ponte Curto), kjer je župan predstavil do zdaj opravljeno delo in izrazil zadovoljstvo z njim. Svoj nagovor je začel s predstavitvijo socialne politike, po zaslugi katere se je o Trstu govorilo tudi v nekaterih odmevnih televizijskih oddajah. Župan je izpostavil ustanovitev solidarnostne agencije za najemnine, uvedbo podaljšanja roka plačila električnih storitev za družine v stiski ter ustanovitev novih občinskih jasli za majhne otroke. Pohvalil je celotno ekipo, s katero sodeluje, izpostavil pa je predvsem timski duh, ki je značilen za njegovo upravo. Omenil je tudi ustanovitev občinskega sveta, ki ga sestavljajo mladostniki. Ti so postregli z zanimivimi predlogi, je dejal župan in z odliko ocenil tudi delovanje tržaških Mestnih muzejev, ki beležijo odličen obisk. V svojem govoru je nato navedel tri cilje, ki si jih je zadal lani in jih tudi uresničil: dobri odnosi z Deželo FJK so pripeljali do uspešnih dogovorov z Italijanskimi železnicami, pridobili so sredstva za gradbena in obnovitvena dela, zabeležili pa so tudi odlične turistične rezultate. Župan je Tržaški župan Roberto Cosolini nagovarja zbrane na Ul. Bellini ob Kanalu foto damj@n omenil predvsem dela, ki jih bodo v prihodnjih mesecih lahko začeli izvajati. S sredstvi v višini 33 milijonov evrov bodo lahko obnovili šole, ki so nujno potrebne sanacijskih del, tlakovali bodo nekatere ulice, ovrednotili kulturno dediščino v Terezi-janski četrti, nadaljevali bodo z deli, ki so bila prekinjena zaradi pakta stabilnosti ... Obljubil je tudi dokončanje projektov, ki mu jih še ni uspelo dokončati, in začetek novih. Navedel jih je kar nekaj: palača Carciotti, Silos in železniško postajo pri Sv. Andreju. Poseben poudarek je župan namenil turističnemu sektorju. Trst vsako leto obišče več turistov, povečuje se tudi število nočitev, vedno večjo priljubljenost Trsta pa Cosolini pripisuje sodelovanju med občinsko upravo, turističnimi organizacijami in inovativnimi spletnimi platformami. Po njegovem prepričanju je mesto potrebno promovirati preko medmrežja, saj naj bi kar 85% mednarodnega turističnega trga obvladal splet. Omenil je tudi kongresni tu- rizem, na katerem bi morali še več delati, saj Trst želi pridobiti več kongresov in poslovnih dogodkov. Bolj redkobeseden je bil glede starega pristanišča; izrazil je zaskrbljenost in nestrinjanje z vodstvom Pristaniške oblasti. Župan je predstavil tudi svojo vizijo, po kateri želi v naslednjih dveh letih Trst pripeljati nazaj med velika mesta. Naj Trst ponovno postane velik je bil tudi slogan njegove volilne kampanje, ki mu bo ostal zvest še naprej. (sč) Kje bodo pokopali Khalila? Khalil, mladi afganistanski državljan, ki je pred nedavnim storil samomor s skokom v morje, nima miru niti po smrti, saj zanj ne morejo najti primernega prostora za muslimanski pokop. Na tržaškem muslimanskem (v bistvu turškem) pokopališču ni več prostora, tržaška podžupanja Fabiana Martini pa je poskusila tudi v bližnjih občinah De-vin-Nabrežina, Gradež in Tržič ter celo v Bologni, a brez uspeha. Tržaška občinska uprava, piše v sporočilu za javnost, si prizadeva za čimprejšnjo ugotovitev primerne lokacije na pokopališču pri Sv. Ani, kjer bi uredili muslimansko pokopališče, medtemčasom pa lahko zagotovi pokop na polju št. 8, kjer pa so grobovi pokojnih različnih veroizpovedi in ne le muslimanov. Tudi tržaška muslimanska skupnost je pripravljena pomagati družini pri vsem, kar zadeva pokop. Ulici samo za pešce Tudi ta konec tedna, se pravi danes in jutri, bodo ulici Mazzini in Imbriani zaprli za promet in spremenili v območje za pešce in kolesarje v pričakovanju, da začne veljati novi občinski prometni načrt. Zemljevidi območij in informacije o javnih prevozih so na voljo na spletni strani mobilitaetraffi-co.comune.trieste.it/pdays. Kradel je v cerkvi Policisti letečega oddelka tržaške kve-sture so v četrtek popoldne zaradi poskusa kraje ovadili 63-letnega hrvaškega državljana J.K.. Moškega je v cerkvi Blažene Device rožnega venca na Starem trgu vernik zasačil, medtem ko je s pomočjo kovinskega pripomočka, na katerem je bil pritrjen lepilni trak, skušal vzeti kovance iz pušice za darove. Hrvat se je potem oddaljil, policisti pa so ga dohiteli na Korzu Italia. TRAMVAJ - Novi urniki Brezplačne vožnje Direktor podjetja TT Pier Giorgio Luccarini medtem odstopil Včerajšnje prve brezplačne vožnje in bivši direktor Luccarini fotodamj@n, arhiv Zamisel podjetja Trieste Traspor-ti, da ponudi tri dni brezplačnih voženj z openskim tramvajem, je po pričakovanju naletela na dober odziv. Drugače tudi ne bi moglo biti, saj je tramvaj od nekdaj zelo priljubljeno prevozno sredstvo, zanimanje zanj pa je še povečala dveletna prekinitev voženj in nepričakovana odločitev (ko je prejšnji petek vse mesto z županom na čelu proslavljalo povratek openskega tramvaja v Trst), da mora tramvaj ostati še nekaj tednov v re-mizi. Kar je sprožilo veliko slabe krvi, v prvi vrsti v tržaški občinski upravi. Kdaj bodo vožnje redno stekle, ni znano, saj mora podjetje Trieste Tra-sporti opraviti še nekatera preverjanja. Medtem pa se je še danes in jutri mogoče brezplačno odpeljati na Kras: s Trga Oberdan odide tramvaj ob 10.11, 11.11, 12.11, 15.11, 16.11 in 17.11, Opčine pa zapušča ob 9.40, 10.40, 11.40, 14.40, 15.40 in 16.40 (in ne obratno, kot smo pomotoma objavili v včerajšnji izdaji). Medtem je podjetje TT včeraj sporočilo, da je generalni direktor Pier Giorgio Luccarini prostovoljno odstopil. V skopem tiskovnem sporočilu so zapisali, da je direktor dosegel starost, po kateri je predvidena upokojitev. Odstop je bil baje že dolgo načrtovan, marsikomu pa se naključje, da je do njega prišlo ravno v teh »vročih dneh«, ne zdi ... naključno. CONFINDUSTRIA - Nastanek novih podjetij je temeljnega pomena Natečaj StarUp za mlade iz fJk, • i • ■• t V«|t 4 IVI • ■ • i bi radi uresničili podjetniško idejo Mladim, ki imajo izoblikovano podjetniško idejo in bi jo radi realizirali, je na voljo nov natečaj StarUp FVG, ki ga je včeraj podrobno predstavila skupina mladih podjetnikov stanovske organizacije Confindustria FVG. Gre za prvo izdajo podjetniškega tekmovanja, katerega namen je, da bi udeležencem omogočili ustanovitev novih podjetij v naši regiji. Več o projektu so na včerajšnjem srečanju z novinarji povedali predsedniki treh skupin mladih podjetnikov organizacije Confindustria; Antonio Verga Falzacappa (FVG), Mas-similiano Zamo (Videm) in Marco Ca-muccio (Pordenon), srečanje pa je uvedla Elisabetta Cividin, predsednica skupine mladih Confindustrie iz Trsta, ki je spomnila, da pri projektu sodelujejo tudi Tehnični pol iz Porde-nona, Friuli Innovazione, Znanstveni park Area, konzorcij Innova FVG, zveza bank Credito Cooperativo del Friu-li Venezia Giulia, za nameček pa pobudo podpira tudi Dežela FJK. Rečeno je bilo, da je StartUp tekmovanje namenjeno mladim med 18. in 40. letom starosti, ki imajo poslovno idejo ali projekt ter ga želijo preveriti z izbranim podjetniškim mentorjem in biti del inovativnega in kreativnega okolja. Pri uresničitvi podjetniške ideje bodo pomagali prej omenjeni subjekti, ki bodo mladim s podjetniškimi ambicijami svetovali, jih promovirali, izobraževali, najpomembneje pa je, da jih bodo aktivno podpirali pri prošnjah Srečanje pa je uvedla Elisabetta Cividin za pridobitev bančnih posojil, ki jim bodo dali zagonski kapital. Govorniki so razložili, da ima projekt štiri faze. Prva faza se je začela z objavo natečaja na spletni strani www.startupfvg.it. Prošnje je treba oddati do najkasneje 30. septembra letos. K prošnji je treba priložiti največ pet-minutni video, v katerem posameznik predstavlja svoj projekt. Druga faza predvideva ocenjevanje projektov s strani ocenjevalnega odbora, v katerem so partnerji tekmovanja StartUp. Boljše ocene bodo dobili izvirni in inova-tivni projekti, ki imajo potencial za ekonomsko rast, ocenjevali pa bodo tudi kakovost in pristojnosti tima ali posa- foto damj@n meznika, ki je predložil idejo. Na osnovi tega bodo nato naredili končni izbor. Tretja faza predvideva iskanje podjetij, ki bi lahko podprla projekt, četrta in zadnja faza pa predvideva predstavitev zmagovalcev ter njihovo umestitev v podjetniški inkubator. Predsedniki mladih skupin stanovskih organizacij Confindustria so se strinjali, da je sinergija med različnimi organizacijami eden od pogojev za uspešno izvedbo tovrstnih tekmovanj. Po njihovem prepričanju je temeljnega pomena investirati v razvoj in nastanek novih podjetij, startupi pa predstavljajo odlično priložnost, da teorijo spravijo tudi v prakso. (sč) / TRST Sobota, 19. julija 2014 5 DEŽELNA VLADA Omejitve za glero, a ne na Tržaškem Deželna vlada Furlanije Julijske krajine je na včerajšnji seji na predlog podpredsednika vlade in odbornika za proizvodne dejavnosti Sergia Bolzonella sprejela sklep o zamrznitvi vpisa v vinogradniški seznam nasadov sorte glera, ki so jih posadili po 31. juliju 2012 z izjemo tržaške pokrajine. Kot so sporočili iz deželnega tiskovnega urada, se je za ta korak vlada odločila, potem ko je preteklega 2. maja Konzorcij za zaščito poimenovanja kontroliranega porekla Prosecco zahteval ukrep za omejitev vpisov nasadov te sorte z namenom pridobitve priznanja kontroliranega porekla za vinarske sezone 2014/2015, 2015/2016 in 2016/2017. Konzorcij je namreč ugotovil, da je bilo v zadnjem času na ozemlju FJK posajenih veliko nasadov glere, očitno z namenom, da njihovi lastniki pridobijo priznanje kontroliranega porekla Prosecco DOC, vendar to je šlo na škodo ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na tržišču, glede katerega konzorcij meni, da se ne bo ponovno vzpostavilo pred vinarsko sezono 2016/2017. Iz sklepa o zamrznitvi vpisa novih nasadov glere je deželna vlada kot že rečeno izločila tržaško pokrajino. To je med drugim svoj-čas predlagala tudi Kmečka zveza spričo dejstva, da so na Tržaškem površine, na katerih bi posadili nove vinograde, itak majhne in bi novi nasadi glere bistveno ne vplivali na omenjeno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Pri tem velja omeniti, da so na junijski seji glavnega sveta KZ z zadovoljstvom ugotovili, da se protokol o Proseccu DOC zadovoljivo uresničuje v delu, ki zadeva poenostavljanje okoljsko-varstvenih in upravnih določil. KMETIJSTVO - Kako vremenske razmere vplivajo na oljke, trte in povrtnine Oljkarska letina povprečna Grozdja bo letos zelo malo Mnenja oljkarja Paola Starca, vinogradnika Benjamina Zidaricha in vrtnarja Alojza Debelisa Dež je seveda prepotreben za kmetijstvo, ni pa vselej koristen in zaželen, predvsem takrat, ko ga je preveč, kot se je doslej pogosto zgodilo v letošnjem poletju. Sorazmerno deževna pomlad in poletje, še prej pa mila zima bodo zagotovo vplivali na letošnjo letino, ki ne bo ravno izredna, čeprav bo za oljkarje vsekakor boljša od lanske in predlanske, pod pogojem seveda, da ne bo razsajala oljčna muha. Zdaj kmetovalci potrebujejo več sončnega vremena: no, morda res prihaja daljše sončno obdobje, čeprav je za ponedeljek napovedano novo poslabšanje. Pozor pred oljčno muho Vse kaže, da bo letošnja oljkarska letina povprečna, vsekakor boljša od lanske in predvsem od tiste katastrofalne iz leta 2012, ko je svoje opravila suša. Tako razmišlja boljunski oljkar in predsednik konzorcija DOP Tergeste Paolo Starec, za katerega je položaj glede na vse omenjene vremenske neprilike še kar v redu, kar se opaža predvsem pri starih drevesih sorte belice, ki so lepo obložena. Vode je dovolj, zdaj oljke potrebujejo sonce in toploto, v avgustu bo treba odstraniti kako bohotiv-ko (poganjek, ki zraste iz starega tkiva). Tudi nevarnosti, ki jo predstavlja oljčni molj, so se v glavnem izognili, čeprav je spomladi kazalo, da bo precej hujše, v prihodnjih dveh mesecih in pol pa bo treba paziti na oljčno muho, katere prisotnost bo treba v oljčnikih kontrolirati dejansko vsak dan, pravi Starec. Spomnimo naj, da se je oljčna muha letos pojavila sorazmerno zgodaj, kar velja predvsem za slovensko Istro, medtem ko v dolinski občini po Starčevih besedah stanje še ni alarmantno (pravzaprav je večkrat odvisno od lege oljčnikov), čeprav prihod tega škodljivca pričakujejo vsak čas. Dejansko je imela oljčna muha letos doslej vse pogoje za razvoj, saj ni bilo zime in je bilo vreme precej vlažno in deževno. Zato sta zdaj toliko bolj potrebna sončno vreme in poletna toplota nad 30 stopinj Celzija, ki precej upočasnita delovanje muhe, ki ob toplem vremenu pika manj in tudi ličinke poginejo. Zdaj bo treba paziti, da pojav oljčne muhe ne ubeži nadzoru, ker je drugače nevarno, da se bo v oktobru bolj malo pobiralo. Ravno v iztekajočem se tednu pričakujejo prve laboratorijske izvide, na podlagi katerih se bodo odločali o morebitnem ukrepanju. Pri Starčevih bolj kot na škropljenje prisegajo na uporabo t.i. fe-romonskih vab: debla oljk pomažejo s Oljke, trte in povrtnine potrebujejo zdaj več sonca ter suhega in toplega vremena foto damj@n-arhiv proizvodom, razredčenim z vodo, ki pripomore k temu, da oljčna muha pogine oz. postanejo samci sterilni. Grozdja je letos zelo malo Deževno vreme ni bogve kako pozitivno vplivalo niti na trte, ki so v tem času zelo bujne, zelenja je preveč, povečana pa je tudi nevarnost, da se pojavijo značilne bolezni, kot je npr. peronospora, zato je bilo treba v tem času bolj pogosto škropiti trte, nam je povedal Benjamin Zidarich iz Praprota, ki je predsednik Društva kraških vinogradnikov. Večjih problemov vsekakor ni, toče doslej še ni bilo, zdaj poteka odstranjevanje odvečnih listov, glede letine pa je po Zidarichevih besedah še vse »v Božjih rokah«. Grozdja je letos zelo malo, predvsem na trtah sorte vitovske (pri Zidarichevih pridelujejo še malvazijo, teran in nekaj sauvignona), kar je morda posledica tople zime. Do trgatve manjkata še dva meseca, zdaj pa trte potrebujejo sonce in suho vreme, pred trgatvijo pa bi lahko še parkrat deževalo. Nevarnost gnitja pri povrtninah Preobilice dežja pa se niso preveč veselili na vrtnariji družine Debelis na Ko-lonkovcu, čeprav povrtnine razumljivo potrebujejo vodo. Kot nam je povedal Alojz Debelis, ki je v preteklosti dolgo let predsedoval Kmečki zvezi, trenutno uspevajo bučke, kumare, paradižniki, jajčevci, paprika, blitva, radič in solata, za katere je urejeno kapljično namakanje. Vsekakor povrtnine občutijo vremenske anomalije, dežja je bilo malo preveč: za krompir in česen npr. predstavlja preobilica vode nevarnost gnitja, ravno tako so v nevarnosti paradižniki, ki ob preobilici vode radi popokajo. Pri Debelisovih zrejo v nebo in oblake ter s tem skušajo ugotoviti, od kod bo prišel dež. Slednji predstavlja preglavice tudi glede pobiranja in sejanja, pravi Alojz Debelis: če je npr. radič moker, je njegovo čiščenje nerodno, glede sejanja in sajenja pa v blatno in mokro zemljo ne morejo s stroji, saj bi se zemlja skvarila. Po drugi strani pa je bil dež po svoje tudi koristen, saj so prihranili pri namakanju, nam je povedal Alojz Debelis, s katerim smo se pogovarjali v sredo, a je moral takrat pogovor kmalu prekiniti, saj je zagrmelo in začelo deževati, družina pa je morala nemudoma na njivo pobirat radič, ki je bil goden za prvi rez, ki je zelo čislan. Upati je, da jim bo napovedano sončno vreme zdaj nudilo nekaj miru. Ivan Žerjal SESLJANSKI ZALIV - V Castelreggiu drugi večer iz niza Kras v zalivu Vino, sir, med in olje Svoje proizvode so ponujali kmetovalci iz devinsko-nabrežinske in miljske občine - Prihodnji četrtek gost Edi Kante Sesljanski zaliv je v četrtek postal izložba tipičnih proizvodov Krasa in miljskega konca foto damj@n V okviru niza Kras v zalivu je v četrtek zvečer v kopališču Castelreggio v Sesljanskem zalivu potekal večer v znamenju pokušnje tipičnih proizvodov iz devinsko-nabrežinske in miljske občine: prvo so zastopali kmetija Ušaj iz Nabrežine s svojim vinom, dalje kmetija Farma Jakne iz Štivana, ki je ponujala med, in kmetija Pernarcich iz Vižovelj s pokušnjo sirov, medtem ko sta iz miljske občine sodelovali kmetija Nicolini z vinom ter kmetija Le-nardon z oljem in vinom. Večer, ki sta se ga med drugimi udeležila tudi predsednik Kmečke zveze Franc Fa-bec in borštanski oljkar Glauco Petaros (v prihodnje je v načrtu tudi pokušnja proizvodov iz dolinske občine), je bil drugi v okviru niza Kras v zalivu, ki se je začel 10. julija v organizaciji kopališča Castelreggio in družbe Por-topiccolo in pri katerem sodeluje tudi Društvo kraških vinogradnikov (zelo aktivno vlogo igra pri tem predstavnica Noris Vesnaver). Na prihodnjem srečanju, ki bo 24. julija, bo gost znani vinar Edi Kante, 31. julija pa bo po-kušnja vseh malvazij iz tržaške pokrajine. PRISTANIŠČE - Odpovedali delavski protest Blokade ni bilo Prihodnji teden naj bi bilo srečanje o ponovni zaposlitvi odpuščenih delavcev Za včeraj napovedane blokade dejavnosti v tržaškem pristanišču ni bilo. Koordinacija tržaških pristaniških delavcev, ki je omenjeno pobudo sprožila, jo je namreč zadnji trenutek odpovedala zaradi doseženega dogovora o srečanju, ki naj bi pripomoglo k ponovni zaposlitvi sedmih de-lavcev-domačinov. Blokado so bili namreč napovedali kot protest proti odslovitvi 18 delavcev zadruge Sopraccarichi, ki so jih pred časom nadomestili delavci iz drugih italijanskih dežel, pri čemer zahtevajo tako ponovno zaposlitev delavcev, ki so že sedem mesecev brez dela (gre za sedem oseb) ter izvajanje določil osme priloge k mirovni pogodbi iz leta 1947, s katero je bilo takrat ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje in med drugim določa, da mora vse zaposlene v tržaškem pristanišču imenovati direktor le-tega, pri zaposlovanju pa morajo imeti prednost državljani Svobodnega tržaškega ozemlja. Koordinacija obenem zahteva izvajanje vseh določil osme priloge, medtem ko terminalisti po trditvah koordinacije upoštevajo samo nekatere člene, ki urejajo režim carin. Za odpoved blokade so se pri Koordinaciji tržaških pristaniških delavcev odločili, potem ko so tržaški župan Roberto Cosolini, prefektinja Francesca Adelaide Garufi in Pristaniška oblast izrazili pripravljenost, da pride do srečanja za rešitev vprašanja delavcev zadruge Sopraccarichi oz. do tega, da naj bi delavce že v ponedeljek ponovno zaposlili. Do srečanja naj bi prišlo prihodnji teden. Tako je včeraj potekala le manifestacija pred sedežem Pristaniške oblasti, predstavnikom katere so delavci izročili dokument. Protest Koordinacije tržaških pristaniških delavcev pa sta včeraj kritično ocenila sindikata Cgil in Cisl, ki sta cilje koordinacije (uresničevanje osme priloge k mirovni pogodbi o prednostnem zaposlovanju domačinov) označila za zavajajoče. Resnična protislovja, ki jih doživlja pristaniško gospodarstvo, naj bi bila druga, napačen pa je tudi način protesta, saj se je treba o vseh vprašanjih, ki zadevajo delovne razmere, pogodbe in spoštovanje določil, pogovarjati z resničnimi sogovorniki, ki so delodajalci in Pristaniška oblast. Le-ti nosijo glede neizpolnjevanja pogojev veliko odgovornost, saj doslej ni prišlo do uresničitve sindikalnih dogovorov iz leta 2011, prav tako ni bilo nič storjenega glede organizacije pristanišča, pa tudi ni prišlo do novega dogovora. 6 Sobota, 19. julija 2014 TRST POKRAJINA TRST - Bogat niz dogodkov ob stoletnici prve svetovne vojne Trst 1914 - metamorfoza obmejnega mesta Kako je potekalo življenje v Trstu v mesecih pred izbruhom prve svetovne vojne? Kam je izginilo bogato in večnarodno meščanstvo, ki je prispevalo k njegovemu razvoju? Kako so Tržačani doživljali prve mesece vojne in vstop Italije vanjo? Na ta in podobna vprašanja bo skušal odgovoriti projekt Trst 1914 - metamorfoza obmejnega mesta, ki je nastal pod okriljem pokrajinske uprave. Njena predsednica in odbornica za kulturo Maria Teresa Bassa Poropat ga je včeraj predstavila javnosti s predstavniki javnih in zasebnih ustanov, ki so prispevale k njegovi uresničitvi. Poudarila je, da želijo z nizom dogodkov, ki med drugim vključuje filmske projekcije, multimedijsko razstavo in strokovna vodenja, spodbuditi razmislek o spremembah, ki jih je prva svetovna vojna vnesla v tržaško tkivo. A tudi ovrednotiti male in nepoznane zgodovinske bisere, med katerimi je izrecno izpostavila bogat arhiv Josef Pan-gerc, ki ga v Dolini upravlja družina Manin. Posamezne sklope bodo podrobneje predstavili v dneh pred njihovim uradnim odprtjem, včeraj so podali nekatere osnovne informacije. Začetka prve svetovne vojne se bodo najprej spomnili s pomočjo filmov. 6. avgusta bo v priredbi Hiše filma zaživel niz Zgodovinske vizije - 100 let kinematografije o prvi svetovni vojni. Kot je povedal njen predsednik Daniele Terzoli, bodo v mesecu dni v letnem kinu gledališča Basaglia zavrteli deset filmov, po enega za vsako desetletje: najstarejši (Maudite soit la guerre, belgijskega režiserja Alfreda Machina) je nastal pred natanko sto leti. Predviden pa je tudi poklon tržaškemu režiserju Francu Giraldiju s projekcijo filmov La frontiera in Un anno di scuola. 12. septembra bodo v Skladišču idej odprli razstavo Trst ,1914 - mesto in vojna, ki jo pripravlja deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja IRSML. Mul-timedijska razstava želi obiskovalcu približati ljudi, kraje, glasbo - tržaški vsakdanjik ob izbruhu prve svetovne vojne, je poudarila predsednica Anna Maria Vinci. Na ogled bo preko 250 fotografij, video in zvočni posnetki, pisma, spomini ... A tudi poetično popotovanje v režiji društva Wunderkammer, na katero nas bodo popeljale zvočne in umetniške knjige (movable) Annalise Metus, poezije Giuseppeja Nave, ki je metrično obdelal smrtne obsodbe de-zerterjev, srednjeveška ljudska pesem L'Homme Armé. Projekt Metamorfoza obmejnega mesta vključuje tudi nekatere zgodovinske poti. IRSML bo poskrbel za devede - vo- Na včerajšnji predstavitvi so sodelovali predstavniki številnih javnih in zasebnih ustanov, ki so pristopile k projektu fotodamj@n dič po krajevnem iredentizmu in vojnem dogajanju, ki bo na primer vključeval tudi Pečino na Leskovcu (Grotta Azzurra), v kateri je bila vojaška bolnišnica. Mladi ciceroni bodo s pomočjo sklada FAI spoznavali zgodovino kavarne San Marco (obratovati je začela januarja 1914), železniške postaje in vojaške bolnice v Ul. Severo. Bogatemu mozaiku bo, kot je izpostavil dolinski podžupan Goran Čuk, svoj kamenček z veseljem pristavila tudi Dolina, kjer domuje bogata muzejska zbirka družine Pangerc, o kateri je spregovorila Valentina Manin: skozi zgodovino te družine bodo predstavili življenje v Bregu na začetku 20. stoletja in kako je vojna odmevala med tamkajšnjimi ljudmi (na primer preko pisem, ki so prihajala iz Galicije). Miljska občina pa bo poskrbela za publikacijo, v kateri bo Alberto Gu- PROSEK - V Kulturnem domu na pobudo Jusa Prosek Srečanje o snujočem se občinskem prostorskem načrtu V torek, 15. julija, je v večernih urah v Kulturnem domu na Pro-seku potekalo na pobudo proseškega jusarskega odbora informativno srečanje o novem prostorskem načrtu, ki ga je sprejela tržaška občina. Na dobro obiskanem srečanju, namenjenem celotni vaški skupnosti, je predsednik Jusa Prosek Sandor Bukavec orisal glavne smernice načrta in se osredotočil na spremembe, ki se pobliže tičejo imovine pro-seškega jusa ter v širšem kontekstu Prosečanov, s posebnim poudarkom na namembnosti območij na Proseku in okolici. Tržaška občina s temi spremembami preko novega prostorskega načrta globoko posega po teritoriju in na tak način pogojuje njegovo rabo in razvoj v prihodnjih letih. Naj samo omenimo uvedbo novega »ekološkega prehoda«, ki poteka po zasebni lastnini Prosečanov in tudi po jusarski imovini in ki dejansko močno omejuje katerikoli poseg na takih območjih. Sledila je razprava o možnih pripombah in ugovorih, katere lahko predloži kdorkoli do torka 22. julija preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani tržaške občine. Gosta večera sta bila Roberto Catta-ruzza, predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta, in inženir Massimo Veronese, politik ter občinski funkcionar, ki sta prisotnim vaš-čanom obrazložila pripombe ter ugovore, ki jih je že predstavil rajonski svet ter razne omejitve oz. določila, ki veljajo na raznih območjih. NABREŽINA - Načrti jusarjev za območja Sišček in Lišček Krajevni jusarji in pripadniki občinske civilne zaščite očistili avstro-ogrsko vojaško pokopališče Nabrežinski jusarji so skupaj s pripadniki občinske civilne zaščite (na sliki) očistili avstro-ogrsko vojaško pokopališče v kraju Šišček in pot, ki iz Na-brežine pelje do njega. Akcija je bila udarniškega značaja in sodi v projekt Šišček, ki ga bo nabrežinski jus izvedel jeseni. Skupaj z Občino Devin-Nabre-žina so jusarji pripravili tudi načrt za čiščenje in ureditev poti v sosednji Lišček, ki je ena največjih dolin našega Krasa. Kar se tiče poljske poti od stare vasi Na-brežina do vojaškega pokopališča, je predvideno, da vse pot sprva razširi v sodelovanju s članom Milivojem Perto-tom, ki bi odstopil nekaj lastnega zemljišča, v zameno pa mu bi zgradili novi mejni zid. Zatem bi gornjo plast poti primerno uredili v cestišče za vozila. Udeleženci udarniške akcije pred avstro-ogrskim vojaškim pokopališčem v kraju Šišček DRICAH 18.19-20; glia predstavil medvojno obratovanje miljskih ladjedelnic. Pa še pripis: živimo v času, ko je zelo modno »napadati« javne upravitelje in funkcionarje. Včeraj pa je res veliko ljudi izpostavilo povezovalno vlogo, ki jo je odigrala pokrajinska uprava, in velik trud, ki ga je v organizacijo Meta-morfoze vložila funkcionarka Patrizia Fasolato. (pd) gggSži» * SÎOAT Včeraj danes Danes, SOBOTA, 19. julija 2014 VINCENC Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 0.09 in zatone ob 14.03. Jutri, NEDELJA, 20. julija 2014 MARJETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,3 stopinje C, zračni tlak 1016,1 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje C. U Kino ARISTON - 18.45, 21.15 »C'era una volta a New York«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30 »Just like a Woman«; 21.00 »Timavo system exploration 2013-2014«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mai cosi vicini«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.30 »La Ricostruzione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 20.00, 22.00 »In ordine di sparizione«; 16.30, 21.15 »Il buono, il brutto, il cattivo«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.00, 17.00 »Avioni 2: v akciji«; 14.00, 16.00, 18.00 »Avioni 2: v akciji 3D«; 14.20 »Hiša velikega čarodeja«; 14.40, 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 14.10, 16.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 22.15 »Njegov porednež«; 16.45, 20.45 »Očiščenje: Anarhija«; 18.40, 20.00, 21.00 »Pa ne že spet ti!«; 18.50 »Sosedi«; 18.20, 20.30, 21.30 »Transformer-ji: doba izumrtja«; 16.30 »Zlohotnica«; 16.15, 18.45, 21.15 »Zora planeta opic«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Pompei«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 16.00, 18.45, 20.30, 21.40 »Transformers 4 -L'era dell' estinzione«; 18.15, 21.00 »Transformers 4 - L'era dell' estinzione 3D«; Dvorana 2: 22.15 »Le origini del male«; 15.30, 17.00 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Babysitting«; Dvorana 4: 18.15, 20.15 »Insieme per forza«; 15.30, 17.10, 18.45, 20.15, 21.50 »Disney's Maleficent«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 16.20, 18.30, 20.20, 21.40 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; 14.50, 18.00, 21.10 »Transformers 4 - L' era dell' estinzio-ne 3D«; 16.10, 18.15 »Le origini del male«; 18.20, 22.05 »Babysitting«; 20.10 »The Big wedding«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mai cosi vicini«; 16.20 »Il magico mondo di Oz«; 20.10 »Il buono, il brutto e il cattivo«; 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Disney's Maleficent«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 20.45 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 2: 16.00, 18.50, 22.00 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 3: 15.15, 18.10, 21.10 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione 3D; Dvorana 4: 15.50, 17.45, 20.00, 22.00 »Mai cosi vicini«; Dvorana 5: 16.10, 18.00, 20.10, 22.10 »The German doctor«. prej do novice www.primorski.eu1 / TRST Sobota, 19. julija 2014 7 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni ff • pu Skalil danes, 19. julija ansambel VENERA jutri, 20. julija ansambel BLUE NIGHT BAMn Delovali bodo dobro založeni kioski ) Čestitke Moji ljubeči, skrbni in delavni mami KRISTINI...poljubčkov! Michelle. Za TITO hip hip hurra! Tudi, če te danes ni doma, boš pa le nazaj prišla! Takrat ti svečke prinesemo mi, za torto pa poskrbi ti! Tvoji neučakani Josette, Marisol, Kimy in Rassel. Korajžni krašovki, rjavooki, iznajdljivi, samozavestni, trdni, inici-jativni, neumorni, aktivni, skratka KRISTINI, vse najboljše za njen rojstni dan! Mama, nona Justina, Dario in vsi, ki jo imamo radi. 70-letnemu dobremu Alojzu Gherdolu s srcem voščimo in na mnoga leta želimo! Igor, Marija, Aleksander [13 Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.3012.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. M Izleti KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 5. do 12. septembra. Informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072 od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure, krut.ts@tiscali.it. Ü3 Obvestila »SPOMINSKI DAN« Občine Hrpelje Kozina bodo počastili v nedeljo, 20. julija. Ob 14. uri bo v Rodiku polaganje vencev s slavnostnim govornikom akad. Cirilom Zlobcem. Sledi pohod na Artviže, kjer bo osrednja proslava ob 17. uri s slavnostno govornico dr. Ljubico Jelušič. Bogat kulturni program in druženje borcev. TABORNIKI RMV sporočajo, da so starši vabljeni na tabor v Cerknici v nedeljo, 20. julija, od 10. ure dalje. Dan obiskov se bo zaključil v nedeljo ob 17. uri. DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA vabi v ponedeljek, 21. julija, ob 19. uri v veliko sejno dvorano občine Sežana na predavanji o sladkorni bolezni. Predavala bo mag. Iris Marolt iz Kopra. Predstavitev nordijske hoje bo 30. avgusta v smodnišnici. Informacije in prijave na tel. 05-7341530, Društvo diabetikov Sežana, Partizanska c. 18. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Od ponedeljka, 21., do petka, 25. julija, in od 11. do 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v ponedeljek, 21. julija, ob 20. uri na sedežu, Prosek 159. Odbornik Matteo Montesano bo ilustriral predračun za leto 2014. Vabljeni. ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da bo od ponedeljka, 21. julija, dalje možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Donizzet-ti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.3012.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040633307 ali ts360srl@gmail.com. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00. SKD RAPOTEC iz Prebenega in SKD Prešeren iz Boljunca vabita na koncert dalmatinske glasbe v petek, 25. julija, od 20.30 v Prebenegu. Delovali bodo kioski od 19. ure. PETDESETLETNIKI (1950) - občine Dolina, Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 347-4434810 (Livio). NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo od 28. julija, do 1. avgusta, odprt s sledečim urnikom: ponedeljek 9.00-13.00; torek 9.00-13.00; sreda 13.00-17.00; četrtek 13.00-17.00. Od petka, 1., do nedelje, 31. avgusta, bo oddelek zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku. OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.0012.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124. VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo proizvajalce, ki želijo razstavljati in prodajati vino Prosekar proizvedenemu po izvornem načinu na prazniku sv. Martina na Proseku, da se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku do 8. avgusta. Tel. št. 040-225956 ali na primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Mentorji delavnic: Jana Drassich -glasbena delavnica, Vesna Benedetič - likovna delavnica, Marko Gavriloski - pravljična delavnica, Mitja Tretjak -vodja delavnic. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com. WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do petka, 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 20. julija. Tel. 040-229439 M Poslovni oglasi p PODJETJE ZAPOSLI OSEBJE za čiščenje poslovnih prostorov. Tel. 335-6776696. S Mali oglasi GUMENJAK dolžina 3 m, motor tho-mos 4,5, v dobrem stanju, oddamo za izredno ceno 200,00 evrov. Tel. št.: 040-200201 (ob večernih urah). IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 00386-70514634 ali 329-6055490. OČALA RDEČE BARVE sem dobila 18. julija na križišču Gabrovec/Zgo-nik. Tel. št.: 347-2533320. PODARIM malo muco. Tel. št.: 3496617287. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM hišo v Prebenegu. Tel. 040232577 (sporočilo lahko pustite tudi telefonski tajnici). PRODAM komplet za jadranje gul evolution, rabljen 2 meseca, primeren za 15-letnika. Cena po dogovoru. Tel. št.: 338-2639849. UPOKOJENEC proda krasen avto Chrysler Stratus 2000, letnik 1997, v brezhibnem stanju za 650,00 evrov. Tel. št.: 348-4462664. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614. ŠTUDENTKA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI pomaga pri učenju dijakom osnovne in srednje šole pri pisanju domačih nalog. Tel. št.: 348-4744864. IS Prireditve GLASBENA MATICA in Guitars Ter-geste vabita na koncert orkestra kitar, ki bo danes, 19. julija, ob 20.30 v prostorih KRD Dom Briščiki. SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it. SKD RDEČA ZVEZDA prireja latinsko-ameriški večer, ki bo pri vodnjaku (Frušouca) v Zgoniku v petek, 25. julija, ob 21. uri. Igral bo domači ansambel »Las siete notas del cha cha«. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Vsi toplo vabljeni! VZPI-ANPI vabi od 25. do 27. julija na pokrajinski praznik pri Ljudskem domu v naselju Sv. Sergija. Program: v petek, 25. julija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 predstavitev knjige »Memorie di partigiane e partigiani della provincia di Trieste«, 20.3023.00 koncert skupine Dirty Fingers; v soboto, 26. julija, ob 18.30 predstavitev glasila pok. VZPI »0-44« in goriške čezmejne dvojezične revije »Isonzo-Soča«; 20.30-23.00 koncert skupine Kraški ovčarji; v nedeljo, 27. julija, ob 18.30 govora deželnega predsednika VZPI Elvia Ruffina in pok. predsednice VZPI Stanke Hrovatin, koncert pihalnega orkestra Breg, 20.30-23.00 ples z duom Melody. ZSKD - Razstavi Mario Magajna: evropski fotograf in Razstava slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta sta do 1. avgusta na ogled v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu (ponedeljek in torek 13.00-20.00; od srede do petka 8.00-15.00). BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040-231865. ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. GROZDANA IN EDO sta odprla osmico v Repnu št. 18. Tel. št.: 040-327472. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040-208987. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. Prispevki V spomin na Danila Pertota darujejo Angela Bisca in družina Perosa 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. Ob 45. obletnici smrti očeta Rada Rauberja darujeta Jasna in Nataša 60,00 evrov za OD Bor. V spomin na Aleksa Peroso daruje Pierina s Trebč 25,00 evrov za Sklad Luc-hetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V spomin na nepozabnega sina Davorja daruje mama 100,00 evrov za cerkveni pevski zbor na Katinari. V spomin na drago Ado Ellero daruje Albin Leban 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Klavdjota Batiča darujejo Miranda, Roberta in Vojka z družinami 30,00 evrov za Skupnost družina Izvir. V spomin na drago Rožico Počkar daruje Lida Turk 30,00 evrov za KD Ivan Grbec. / Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montec-chi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. 8 Nedelja, 20. julija 2014 TRST / GUČA NA KRASU - Danes zaključni sredozemski večer z nastopi skupin iz Grčije, Makedonije in Italije Fanfara kot neworleanški bend Guča na Krasu je sinonim za balkanski žur, društvo Drugamuzika pa je z letošnjim otvoritvenim večerom v kamnolomu v Repniču še izraziteje poudarilo, da ni prave zabave brez kakovostne glasbe. Ključ uspeha znanega festivala je namreč tudi skrb, ki jo umetniški vodja Andrej Petaros posveča iskanju vrhunskih, pristnih, nekomercialnih ponudb za publiko, ki je željna zanimivih in tudi neobičajnih doživetij. Tokrat so se organizatorji za en večer, izjemoma odpovedali ustaljeni formuli večdelnega koncertnega večera s skupinami, dj-ji in kioski v priljubljeni areni v Briščikih, da bi še bolje ovrednotili enkratni koncertni dogodek v bolj zaupnem okviru kamnoloma v Repni-ču. Večera so se udeležili zvesti obiskovalci festivala, ki so našli kot običajno prijetno priložnost za ples in zabavo, a tudi bolj koncertna publika v širokem generacijskem razponu (tokrat so bili na voljo tudi sedeži), celo antropologi in muzikologi, saj je bil gost večera izjemno zanimiv iz več zornih kotov. Romunska Fanfara Ciocarlia je namreč veliko več kot odlična trobilna skupina, saj je njena umetniška zgodba odraz živo ohranjene ljudske tradicije, ki jo je ves svet lahko spoznal s pristno barvitostjo in bravuroznostjo teh glasbenikov. Že od prvih not je publika razumela, da ne gre za skupino preprostih ljudskih godcev, temveč za prave umet- Romunska Fanfara Ciocarlia je veliko več kot odlična trobilna skupina fto damj@n nike, ki ohranjajo, razvijajo in s svojo ustvarjalnostjo osvežujejo dediščino, ki se je izoblikovala ob stiku s starodavnim lokalnim, romunskim, moravskim in turškim zakladom ter se danes, na mednarodnih turnejah skupine oplaja tudi z novimi vplivi. Jazz standardi, uspešnice Bregovica in Redžepove, romski hiti, predvsem pa izvirni repertoar skupine so zazveneli v osebnih izvedbah, ki jih zaznamuje prepoznavni stil. Kristalno čist zvok, ki ga je zelo težko zaslediti pri tovrstnih ansamblih, popolno skupinsko ravnovesje, virtuo-zna natančnost, izjemna muzikaličnost, izvrstne solo točke z včasih presenetljivim izkoriščanjem izraznega potenciala glasbil so ponujali raznovrstne, navdušujoče glasbene sugestije. Fanfara je v določenih trenutkih zvenela kot ne-worleanški bend, vžgala je z balkanskimi in bližnjevzhodnimi prizvoki, pri- bližala se je meji jazza, zavrtela se je v ljudskem tonu. Publika je dobesedno zaplesala s Fanfaro ne samo pod odrom, saj so glasbeniki na koncu zapustili odrski prostor in so se prepustili objemu publike, kateri so podarili še razposajen utrinek glasbenega doživetja iz neposredne bližine. Festival Guča na Krasu se je včeraj vrnil v svoje "naravno okolje", na prireditveni prostor v Briščikih, s kon- OPČINE - Krstni nastop v okviru Poletja pod kostanjem Jari in jarci so se predstavili s priljubljenimi • V| •• ril* ameriškimi, pa tudi s svojimi izvirnimi komadi Lep glasbeni večer se je dogodil v četrtek v openskem Prosvetnem domu, ki je spadal v niz prireditev »Poletje pod kostanjem«. Na atmosferskem prizorišču, postavljenem pod mogočnim kostanjem, je bil tokrat na vrsti koncert sveže skupine, ki pa med svoje člane šteje uveljavljene glasbenike. Skupina Jari in Jarci je namreč petčlanski band, pri katerem igrajo Jari Jarc (glas in harmonika), Aljoša Saksida (kitara, klaviature in vokali), Matija Kralj (bobni in vokali), Boštjan Benčič (kontrabas) in Robert Slanič (kitara in vokali). Kot nam je v kratkem pogovoru povedal ustanovitelj skupine Jari Jarc, se je projekt začel že lansko leto, čeprav z drugimi glasbenimi sopotniki. V kratkem času se je nekoliko spremenila zasedba, zvočnost in zvrst, ki jo ponuja, pa je ostala nedotaknjena. Sam Jarc je že od malih nog občudoval John-nyja Casha in Elvisa Presleyja in zato je tudi program, ki ga izvaja band, osredotočen prav na ameriške glasbene zvrsti bluegrass, blues, rock'n'roll, tex-mex in country. Pester spored, ki se je v enaind- vajsetih komadih in z dvema dodatkoma prelil na občinstvo, je predstavil v največji meri skladbe ene najvplivnejših ameriških glasbenih osebnosti, ki je bil Johnny Cash, pa tudi Presleyjeve zimzelenčke z utriki drugih znanih ameriških skupin. Skladbe pojejo o ljubezni, dotaknejo pa se tudi žgočih družbenih tematik. Najzanimivejši trenutki so bili tisti, ko je skupina zaigrala svoje stvaritve, in sicer »Izbrisan«, ki sta jo napisala Jari Jarc in Ivo Tul, in »What kind of freedom is this« ter »Poljub mi daj vroč«, deli samega Jarca. Simpatična kombinacija je bila še predelava v country stil slovenske ljudske »Naša mati čuha kafe«, kjer je par kitic zaz-venelo tudi v angleškem prevodu. V pogovoru z Jarcem smo izvedeli, da ima v delu še veliko podobnih aranžmajev slovenskih ljudskih, saj tudi ameriška glasba, ki jo izvaja band, večinoma izhaja iz ljudskih napevov. Cilji skupine so že začrtani in pot jasna. Marsikdo pa jim je po koncertu zaželel, da bi skupina požela zaslužene uspehe v nadaljnjem delovanju. Pan Kot za vse ljudi tudi za rojene 65. letnika čas beži, in tako kot vsi ostali tudi mi smo praznovali, tridesetletnico trgovske mature proslavili, na vse nas visoko nazdravili. V nedeljo smo se z barko iz Izole odpeljali, se do dna duše nasmejali, in celo z našim muzikantom tudi naplesali. V sinje morje smo skočili veselo in na vse grlo je Vstalo Primorsko glasno zapelo po Piranu v rumenem je blo vse veselo! Potem smo še dobro pojedli in dobro popili profesorjev naših nikoli pozabili. In potem ko smo tolko plesali, in potem ko smo se tolko smejali, smo si večno prijateljstvo obljubili, ali vsaj da se ne bomo nikoli zgubili, za nov datum se zmenili ... in ... se hitro domov spat kot resni ljudje porazgubili!!!! Živijo V. A ! certi bosanske skupine Dubioza kolektiv in s srbskimi trubači ansambla Ekrema Mamutovica. Danes -sobota -od 20.30 bo festival vabil na zaključni, sredozemski večer z nastopi skupin iz Grčije, Makedonije in Italije. Igrali bodo najprej fantje v kiltu grškega ben-da Koza Mostra, ki je bil predstavnik Grčije na lanskem Evrosongu. Značilnost teh glasbenikov iz Soluna je mešanica ska, punk in rock glasbe z elementi grške ljudske zakladnice. Prvič bo na tem odru nastopila tudi makedonska skupina virtuozov Aguševi Džambo Orkestar. Spektakularna bra-vuroznost teh glasbenikov predstavlja mešanico balkanske, romske, turške glasbe, ki meji s swingom in jazzom. Spored na velikem odru Guče na Krasu bodo dopolnili stari znanci festivala, skupina Radio Zastava, ki je pravkar izdala nov album z naslovom Silentium. Dolg večer bo imel tudi dj-jevsko dopolnilo z dvobojem komercialne in balkanske glasbe pod prsti dj-jev Papastuff in Stoner. Na prireditvenem prostoru bodo delovali kioski s srbskimi specialitetami in naselje etno-stojnic. Iz tržaške železniške postaje pa bo vsako uro med 19.00 in 22.00 odpeljal avtobus, s katerim se bodo obiskovalci lahko vrnili od polnoči do 3.00 (cena vozovnice: 5 evrov). ROP Giraldi danes o svojem dvomesečnem pohodu V muzeju Revoltella (Ul. Diaz 27) bo danes zanimivo srečanje, katerega gost bo Nicolo Giraldi, mlad tržaški novinar, sicer zgodovinar po izobrazbi, ki je dva meseca hodil po poteh in spominih prve svetovne vojne. Pot, ki se je začela v Londonu 10. maja in vodila mimo belgijskih, francoskih, avstrijskih, slovenskih in italijanskih bojišč, se je zaključila 9. julija na tržaškem Krasu. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 18. uri, bo Giraldi spregovoril o prehojeni poti, predvsem pa o številnih zgodbah, ki jih spoznal med dvomesečnim pohodom. Pogovor bo vodil novinar Alessandro Mezzena Lona. Zvezdnato poletje v Miljah Na miljskem Marconijevem trgu se je sinoči s koncertom skupine Ma-gazzino Commerciale začel niz Zvezdnato poletje. Vsi dogodki so brezplačni in bodo potekali na trgu ob 21. uri. Danes in jutri bodo na svoj račun prišli ljubitelji plesa: nocoj je predvideno tekmovanje deželnih plesnih šol Dance Factor, jutri pa deželni Zumba festival. • .i • • Verzi proti vojni V sklopu narečne pesniške prireditve »Se se vol se pol« bo danes v nekdanji pralnici pri Sv. Jakobu na sporedu recital proti vojni, ki so mu dali naslov Krieg macht frei (Vojna osvobaja). Brali bodo pesmi Uga Pier-rija, s petjem in glasbo bo nastopil kantavtor Stefano Schiraldi, na ogled bodo risbe Giulie Marsich. Džez koncert na trgu Na Verdijevem trgu se nadaljuje brezplačni niz koncertov Trieste-LovesJazz. Nocoj ob 21. uri bo nastopila novonastala dvojica, ki jo sestavljata uveljavljeni saksofonist in klarinetist Francesco Berarzatti in tržaški pianist Angelo Comisso. V drugem delu večera bo na oder stopil trio Bisiak Giangaspero Zullian. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 19. julija 2014 9 SLOVENIJA TA TEDEN Nezaupnica sedanji politični eliti Darja Kocbek Volivci so na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah temeljito premešali politične karte. Kar 36 poslanskih mest je dobila (po še zmeraj začasnih uradnih rezultatih) dober mesec dni stara stranka, ki jo je ustanovil pravnik Miro Cerar, šest poslancev pa bo imela Združena levica, ena od strank, ki so zrasle iz (pred)lanskih protestniških gibanj proti obstoječi politični eliti. Volilna udeležba je bila najnižja doslej (in za petino nižja kot na prejšnjih predčasnih volitvah), saj je le dobra polovica volilnih upravičencev oddala svoj glas. Iz parlamenta se bo po preštetju po pošti poslanih glasov najverjetneje morala dokončno posloviti desnosredinska stranka SLS, najstarejša stranka v Sloveniji, parlamentarnega praga prav tako ni prestopila levosredinska Pozitivna Slovenija, zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev leta 2011. Frakciji te stranke, Zavezništvu Alenke Bratušek, ki jo je premierka odhajajoče levosredin-ske vlade ustanovila potem, ko ji maja letos ni uspelo postati predsednica Pozitivne Slovenije, se je uvrstitev v parlament posrečila za las. Med poraženci so tudi socialni demokrati (SD), druga največja stranka odhajajoče levosredin-ske vlade, saj so dobili najmanj poslancev doslej. Svojevrstna zmagovalka pa je tudi upokojenska stranka Desus, ki je predvsem z obljubami, da se pokojnine ne smejo zmanjšati, zbrala dobrih 10 odstotkov glasov in postala tretja najmočnejša stranka v državnem zboru. Ne glede na to, ali bo v vladi ali opoziciji, bo pomembno vplivala na politiko prihodnje vlade. Desus je sicer stranka, ki je v zadnjih letih sodelovala tako v desno-sredinskih kot levosredinskih vladah. V državnem zboru, ki ima 90 poslancev, od tega imata po enega italijanska in madžarska narodnostna skupnost, bo sedelo kar 54 novih poslancev, obe uvodoma omenjeni novi stranki Stranka Mira Cerarja in Združena levica pa jih imata sami skupaj 42. Posloviti so se morali nekateri dolgoletni poslanci, med katerimi sta tudi dva podpredsednika največje opozicijske stranke, desnosredinske SDS, Zvonko Černač in Alenka Jeraj. V SDS, ki je pred volitvami na plakatih pozivala volivce k čim bolj množični udeležbi, so takoj po razglasitvi neuradnih izidov, ki so pokazali, da jim ni uspelo zmagati, ampak bodo imeli v državnem zboru manj poslancev kot do sedaj, začeli trditi, da volitve niso bile poštene, rezultati pa da so nelegitimni. Predsednik SDS Janez Janša, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem (obljube) daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov patria, je sicer bil izvoljen za poslanca. V SDS so po objavi prvih volilnih izidov napovedali, da v parlamentu ne bodo prevzeli nobene funkcije, a so te izjave sredi tedna po seji izvršilnega odbora stranke že precej omilili. Neuradno tudi zato, ker del članov ugotavlja, da je k porazu stranke na volitvah precej prispevala tudi kampanja, v kateri so se osredotočili le na afero patria, premalo pa na program. Trditve SDS o nepoštenosti in nelegitimnosti volitev zavračajo tudi pred- stavniki mednarodnih nevladnih organizacij, ki so spremljali njihovo izvedbo. Predstavniki Odbora za odprto demokracijo (The Committee for Open Democracy) so recimo sporočili, da so bile tudi te volitve izpeljane skladno z demokratičnimi standardi, Slovenija pa ostaja vodilna država na Balkanu z demokratičnimi in poštenimi volitvami. Zmagovalec volitev in tako najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Miro Cerar in predsednik države Borut Pahor, ki sta se v sredo neuradno sestala prvič po volitvah, trdita, da so bile volitve izvedene legalno in so legitimne. Pahor namerava 1. avgusta sklicati ustanovno sejo državnega zbora, potem pa bo v sedmih dneh opravil posvetovanja s poslanskimi skupinami glede mandatarja za sestavo nove vlade. Ce-rar je povedal, da bo nova vlada lahko začela delati v drugi polovici septembra, če bo vse potekalo »v normalnih okvirjih«. Sam se bo s strankami, ki se jim je uspelo uvrstiti v parlament, začel pogovarjati prihodnji teden, ko bodo znani dokončni uradni rezultati volitev. Ne glede na to, kakšna bo nova vladna koalicija, bodo osnova za njeno delo morala biti priporočila s konkretnimi roki, ki jih je v Slovenijo na podlagi proračunskega in reformnega načrta, ki ju je pripravila odhajajoča levo-sredinska vlada, poslala bruseljska evropska komisija. Kako nameravajo te zahteve izpolniti, v predvolilni kampanji predstavniki strank prav veliko niso govorili, tudi bodoči mandatar Miro Cerar ne. Bruseljski roki pa so kratki in tudi veliko izbire in manevrskega prostora pri ukrepih ne dajejo. PISMA UREDNIŠTVU Škoda po divjadi Spoštovani gospod Igor Dolenc, podpredsednik in odbornik za kmetijstvo Tržaške Pokrajine in (v vednost) spoštovana gospa Maria Teresa Bassa Po-ropat, predsednica Tržaške Pokrajine. Že večkrat smo Vam predočili problem o škodi, ki jo povzroča divjad na kmetijskih kulturah v tržaški pokrajini. Dovolite nam, da Vam ga, tudi vsled vsakdanjih tozadevnih pritožb naših članov, še enkrat iznesemo. Bliža se trgatev, ki krona trud in prizadevanja naših vinogradnikov. Le ti nemalokrat obdelujejo svoje vinograde v razmerah in danostih, ki jih postavlajo na raven »herojev«. A žal se trudu in skrbi naših kmetov, vinogradnikov in ostalih, pridružuje strah pred škodo, ki jim preti vsled nesprejemljivo številne divjadi, predvsem divjih prašičev in srnjadi. Škoda, ki jo zasadi teh živalskih vrst trpijo naši obdelovalci je nemalokrat tako visoka, da lahko resno ogroža ekonomičnost samega podjetja. Opozoriti Vas želimo, da se je v zadnjem času prisotnost divjih prašičev zelo povečala tudi v neposredni bližini vasi in predmestja, kar predstavlja poleg velike materialne škode tudi večjo nevarnost za prebivalce, ki se pod silo razmer pogostoma srečujejo z divjadjo v neposredni bližini svojega doma. Obračamo se, gospod odbornik, na Vas, ker predstavljate ustanovo, pooblaščeno s strani Dežele, na osnovi državne in deželne zakonodaje, za upravljanje lova in določanje škode po divjadi in izplačevanje tozadevne odškodnine. Prosimo Vas, da v svojstvu prav- Mlfi nega nositelja izvajanja omenjenih dolžnosti storite vse potrebno, da se škoda po divjadi s preventivnimi ukrepi čimveč omeji ter da se, če pride do nje, prizadetim zagotovi ustrezna oškodnina v čim krajšem časovnem roku. Glede izplačevanja odškodnine za škodo iz prejšnjih let žal ugotavljamo, da mnogim članom še ni bila izplačana. Poleg tega od-škodovani, ki so vložili prošnjo za pridobitev odškodnine, pogrešajo preverjanje škode s starni pristojnega organa. V zvezi z divjadjo, ki si je izbrala za svoj »dom« našo pokrajino, velja podčrtati, da daleč presega znosno obremenitev teritorija in postavlja pod vprašaj njegovo biološko ravnovesje. Nad tem bi se morali zamisliti vsi, ki jim je problem pri srcu, od naravovar-stvenikov do ostalih državljanov, koristnikov lepot naše pokrajine in, širše, vseh prebivalcev, ki se tako ali drugače soočajo s tem problemom. Kot stanovska organizacija kmetov, ki ji je dolžnost in naloga, da brani interese svojih članov, pa še enkrat postavljamo zahtevo, da se najde pravična rešitev in sa s tem prepreči, da nosijo negativne posledice neurejene prisotnosti divjadi na Tržaškem v največji meri krajevni kmetje. Franc Fabec, predsednik Kmečke zveze IZOLA - Predstavili možnosti preureditve obale med Izolo in Koprom, ko bo odprt predor pod Markovcem To lahko postane edinstvena obala IZOLA - V Izoli so nedavno predstavili dve izmed idejnih zasnov ureditve obale med Izolo in Koprom za čas, ko bo glavnina prometa speljana skozi predor Markovec. Kot je poudaril izolski župan Igor Kolenc, želijo revalorizirati ta prostor. Pri tem pa je predpogoj, za katerega si prizadevajo tako v Izoli kot v Kopru, da občini postaneta lastnici zemljišča. Kot je na torkovi predstavitvi pojasnil Kolenc, gre za območje, ki ni degradirano in ni pozidano, pa tudi si ga ne želijo pozidati. Vizija obeh občin je urediti oz. izboljšati javni prostor, ki se ponuja z načrtovanim odprtjem predora Markovec in preusmeritvijo prometa na relaciji med Koprom in Izolo in naprej proti Portorožu skozenj. Kolenc je ob tem dodal, da je ta prostor «prepomemben, da bi ga prepustili slučaju». Vanj bodo namreč lahko posegli le enkrat, zato so želeli pridobiti čim več predlogov in zamisli. Dve idejni zamisli so ta teden tudi podrobneje predstavili, še štiri prezentacije pa bodo septembra na vrsti v Kopru. Po Kolenčevih zagotovilih je to sicer zgolj prvi korak, saj želijo ideje predstaviti domačinom in slišati njihovo mnenje. Pri posegih v približno štiri kilometre dolg pas, ki predstavlja de- Na fotografiji desno pogled na Izolo, levo dva računalniška prikaza možne preureditve obale med Koprom in Izolo vet odstotkov celotne slovenske obale, pa bo po besedah arhitektke Jane Gojanovic Purger treba upoštevati tako naravne vrednote, kot npr. klif in v morju rastišča pozejdonke, ter kulturne vrednote, kot denimo arheološko najdišče na območju Viližana. Zamisel Janeza Goriška, Andreja Goriška in Silvie Navarro Carrillo predvideva ureditev »urbanega ekosistema« s kolesarsko potjo in pešpotmi, medtem ko bi bil promet ob obali z izjemo ekološkega javnega prometa izključen. Med ključnimi točkami ureditve obalnega pasu bi bili 80-metrski razgledni stolp, amfiteater na prostem in muzej pomorstva z akvarijem. Idejna zasnova avtorjev Andreje Gerkšič, Aleša Rebca in Roberta Južniča predvideva razširitev obale s plažo, promenado in športno-re-kreacijskimi površinami, med drugim pa na območju Viližana predvideva nastanek lagune, kar bi dosegli z izgradnjo umetnega otoka, ska-lometa in pristajalnega pomola. Na izolskem koncu poti pa bi nastali center vodnih športov, olimpijski bazen, vodno-zabaviščni park ... Na izolski občini so pojasnili, da z vzpostavitvijo nove prometne povezave skozi predor Markovec ne bo več potrebe po ohranitvi obalne ceste med Koprom in Izolo, zato sta občini Koper in Izola na pristojno ministrstvo že večkrat podali pobudo, da se obalna cesta po vzpostavitvi predora Markovec prenese v lastništvo dveh občin in se kategorizacija ceste spremeni tako, da se ta ne bo več uporabljala kot prometna povezava, temveč kot prostor, namenjen turistični in športno-rekreacijski dejavnosti. Kot je ob robu torkove predstavitve poudaril Kolenc, bi za projekt lahko pridobili tudi evropska sredstva. Finančne vrednosti projekta župan sicer ni želel podrobneje opredeljevati, je pa ocenil, da bi že samo projektiranje celotnega območja lahko stalo nekaj milijonov evrov. Kot je dodal, pa »tukaj ni važen denar, tukaj je važna vsebina, in s pravo vsebino bomo lahko prišli tudi do pravega denarja, da bomo te stvari izvedli«. Ureditev tega območja bi morala biti strateškega pomena tudi za državo, je prepričan Kolenc. »Izziv, ki ga že sedaj polagamo naslednji vladi, je, kako in kdaj narediti ta prenos lastništva iz države na lokalne skupnosti,« je dodal. 1 G Petek, 18. julija 2014 KULTURA / GLASBENA MATICA - V četrtek na sedežu Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu Zaključni koncert poletne šole godal Festival godal Kras je tudi letos zaživel v prelepem okviru devinskega grada, kjer ima svoj sedež Zavod združenega sveta; mojstrkih tečajev se je udeležilo lepo število mladih violinistov, ki sta jim odlična pedagoga prof. Armin Sešek in prof.Vasilij Meljnikov nudila svoje znanje in vrhunske izkušnje. Kot je povedala prof. Jagoda Kjuder, ki je v okviru Glasbene matice že peto leto zapored organizirala tečaje, je mali poletni kampus izredna priložnost ne samo za pridobitev novih spretnosti, temveč tudi za nova prijateljstva in ljubezni, ki se spletajo med mladimi učenci iz Italije in Slovenije. Ravnatelj GM Bogdan Kralj se je toplo zahvalil učencem, njihovim družinam, pedagogoma, Zavodu združenega sveta in Mednarodni akademiji Chamber Music, pianistoma Jani Zupančič in Janu Grbcu, devinsko-nabre-žinski občinski upravi, ne nazadnje pa prof. Kjudrovi, ki skupaj s tajnico Mauro Colomban skrbi za organizacijo in koordinacijo dela. Rezultate kratkega, a intenzivnega dela, smo lahko poslušali na dveh nastopih: prvega so oblikovale tri učenke prof. Seška -Margherita Turel, Sara Schisa in Emanuela Colagrossi, ki so po vrsti pokazale zelo razveseljiv napredek: prvi dve sta že osvojili več nagrad na tekmovanjih v Italiji, Srbiji in na Hrvaškem, tretja pa se pripravlja na diplo- Udeleženci poletne sole godal mo na konservatoriju Tartini. Na drugem nastopu so igrali učenci obeh profesorjev: mojstra sta pripravila zelo simpatičen uvod, glasbeni aperitiv, med katerim sta igrivo nastopila sama in v duu s svojimi učenci, sledil je nastop v avditoriju, ki je potekal pred polno dvorano staršev, sorodnikov in prijateljev ter pozornih pedagogov. Alberto Nicoletti je ob spremljavi prof. Jane Zupančič zaigral Arcidia-conove Variacije na škotsko temo, Ula ČEDAD - Nadaljeval se bo do 27. julija Drevi se dvigne zastor nad 23. Mitte lfestom foto damj@n Magdalena Battelino Allemando iz Bachovo Partite za violino solo v d-mo-lu, Florjan Suppani je z občutkom podal Raffovo Cavatino ob spremljavi Zupančičeve, Sara Gorkič je zaigrala El-garjev romantični Salut d'amour op.12 (kl. Jana Zupančič), Paolo Delmarco je zaigral Loure iz Bachove Partite v E-Duru, najmlajša učenka Margherita Turel se je lepo izkazala v Accolayevem Koncertu v a-molu (kl. Jan Grbec), Felipe Kopušar je zaigral blag drugi sta- TOMIZZEV DUH vek iz Koncerta v D-Duru op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega (kl. Jan Grbec), v romantičnem ozračju pa smo ostali tudi s Tjašo Klanec, ki je zaigrala Meditation iz Massenetove Thais (kl. Jan Grbec). Tudi drugi del koncerta je pokazal marsikaj lepega, tako na ekspresiv-nem kot na virtuoznem področju: Rok Zaletel Cernos je zaigral Legendo op.17 Henryja Wieniawskega (kl. Jana Zupančič), enajstletna Sara Schisa pa je briljantno in sproščeno zaigrala zahtevno skladbo, s katero je osvojila vrsto mednarodnih tekmovanj, Scene de ballet op. 100 Charlesa Augusta De Beriota (kl. Jan Grbec). Wieniawski je bil spet na sporedu s tretjim stavkom Koncerta št. 2 v d-molu op. 22, ki ga je spretno zaigrala Jana Feguš (kl. Jan Grbec), Emanuela Colagrossi pa se je lepo odrezala v Paganinijevem Capricciu št.20. Nastop je sklenila Eva Prešeren s pravim virtuoznim ognjemetom Carmen Fantasy op. 25 Pabla de Sarasateja (kl.Jan Grbec). Odlično delo, ki sta ga opravila oba pedagoga, sta oba pianista dopolnila z natančno, pozorno in tankočutno spremljavo, zato so bili aplavzi vsem nastopajočem in profesorjem povsem upravičeni, učenci pa so prejeli tudi diplome, ki pričajo o njihovem trudu ter jim bodo služile kot študijski kredit. Katja Kralj LJUBLJANA - Smrt Umrl je režiser in novinar Jadran Sterle Umrl je režiser, filozof, novinar, scenarist, prevajalec in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija Jadran Sterle. V več kot treh desetletjih dela na TV Slovenija je Sterle ustvaril 100 dokumentarnih filmov iz serije Humanistika ter okoli 80 studijskih filmov iz serije Zgodbe o knjigah. Poleg omenjenih je Sterle posnel tudi več kot 20 dokumentarnih filmov doma in državah, kot so Kenija, Etiopija, Velika Britanija in Kuba. Med pomembnejša Sterleto-va dela, ki je bil prepričan, da bi morali Slovenci bolj ceniti svojo preteklost, sodijo med drugim Neandertalčeva piščal, Najstarejše kolo na Krasu, Pastirske hiške na Krasu ter Šola pod fašizmom. Kot še piše MMC, je Sterle verjel, da bi morali biti ponosni na najstarejšo iglo, prvo kolo, nean-dertalčevo piščal in pastirsko hišo. Sterle, rojen leta 1949 v Postojni, je študiral primerjalno književnost in filozofijo v Ljubljani. V 70. letih je bil urednik Tribune, član Komune G7 in dejaven v krogu jugoslovanskih filozofov, zbranih okrog revije Praxis; po njeni ukinitvi in pregonu je z mednarodno štipendijo dve leti živel na Kubi. V ponedeljek bo v avli TV Slovenija od 11. ure odprta žalna knjiga za avtorja, ki se je v zadnjem obdobju posvečal dokumentarnim filmom s tematiko pokrajine svojega otroštva - Krasa. (STA) Evroistra ali dva IDS-a kot temelj novemu začetku Kakšen bo letošnji Mittelfest? Od nocojšnjega večera se bodo pričakovanja in obeti programske knjižice uresničili na čedajskih odrih z glasbenimi, plesnimi, lutkovnimi, gledališkimi dogodki, ki jih je izbral novi umetniški vodja Franco Calabretto (s sodelovanjem Rite Maffei za gledališki sklop). Otvoritveni dan predvideva pet dogodkov, v katere bo uvedla slovesnost uradne otvoritve 23. izvedbe, ki bo ob 17. uri v cerkvi svetega Frančiška. Institucionalne pozdrave bo uokvirilo igranje učencev trobil-nega oddelka videmskega konservatori-ja. Ob 19.00 bo v istem okviru zazvene-la produkcija tržaškega gledališča Verdi, izvedba komorne opere Igorja Stra-vinskega Histoire du soldat (pripovedovalec bo igralec Massimo Somaglino). Ob 20.30 bo gledališče Ristori gostilo uprizoritev Mladinskega gledališča iz Ljubljane, kontroverzno predstavo o razpadu Jugoslavije Preklet naj bo izdajalec svoje domovine avtorja in režiser- ja Oliverja Frljica. Ob 22.00 pa bo na sporedu plesna predstava priznanih čeških bratov Bubeniček Le souffle de l'esprit. Mittelfest se bo nadaljeval do 27. julija z vsakodnevnim, bogatim sporedom raznolikih dogodkov. Posebne omembe so vredni jutrišnja glasbena komedija s popevkami vojnega časa (nastopajo Ariella Reggio in tercet Sorelle Marinetti), koprodukcija Grobnica za Borisa Davidoviča Danila Kiša v režiji Ivice Buljana (v ponedeljek), srečanje s skladateljico Sofijo Gubajdulino in njej posvečen monografski koncert orkestra gledališča Regio iz Turina, plesna predstava Jana Fabreja Attends, attend, at-tends...(v sredo), Mrtvaški ples Strind-berga v režiji Luce Ronconija, koncert pianista Stefana Bollanija (v soboto), baročne sugestije predstave Pearl nizozemskega ansambla Scapino z glasbo v živo priznane skupine s starimi glasbili Combattimento. ROP Milan Rakovac_ Istra je bila vselej ljubljenka EU. Se še spomite, kako je Romano Prodi kot tedanji predsednik Evropske komisije pred dvanajstimi leti z Ninom Jakovčicem veselo kolesaril po Istri? Tudi danes, ko je evroregionalizem v globoki hibernaciji, Istra spet daje nekaj upanja. Tudi straši seveda, kakor za koga. Naj je videti še tako teatralno opletati z evropejstvom, je v turobni družbeni in politični stvarnosti »Zahodnega Balkana« (kot nas evfemistično imenujejo EU birokrati) to nemara edina pot do uresničitve evropskega duha. Prav mi tule, med Beljakom in Krminom, med De-vinom in Opatijo lahko postanemo središče nove enotnosti in zavezništva. Toda kako naj vsega 250.000 prebivalcev postane pomemben evropski dejavnik? Proti volji Zagreba, Ljubljane in Rima? Ko tudi v bruseljskih agendah evroregional-izma tako rekoč ni več? Ta majhna Istra, domala enkraten politično-teritorialni subjekt, je kot taka namreč doživljena tudi v sosedstvu. Ko govorim sosedstvo, mislim na nekaj milijonov Avstrijcev, Hrvatov, Slovencev in na okoli milijon novih priseljencev z Balkana, Apeninov, Azije in Afrike, ki so v prostoru med Alpami in Jadranom našli svoj dom. V mislih imam predvsem civilizacijskega duha, ki omogoča, da je strpnost in sprejemanje drugega in drugačnega zakon nad vsemi zakoni in, kar je še pomembnejše, normalna praksa v vsakdanjem življenju. Anomalijam navkljub. Na nedavni 26. konvenciji Istar-skega demokratičnega sabora (IDS) so poudarili nekaj temeljnih ugotovitev: IDS je danes evroparlamentarna stranka, ki posebej vztraja pri decentralizaciji (davki!) in ohranjanju statusa regije. Tudi mimo domačih in evropskih namer, da bi Hrvaško prekrojili na največ pet pokrajin (sedaj je razdeljena na 20 administrativnih enot). Svojega človeka, Nina Ja-kovčica, imamo sedaj v EU parlamentu. Da je to zgodovinski trenutek za IDS, ilustrirajo izjave župana Pulja in novega predsednika IDS-a, Borisa Miletica: »Danes sem lahko zadovoljen, saj smo močnejši kot kdajkoli ... Spoštovanje človekovih pravic, antifašizem, večetni-čnost, regionalizem in sožitje so temelji istrske družbe, Istra je bolj strpna in odprta kot ostale hrvaške regije in postaja najbolj zaželen prostor za prebivanje. Svoboda in človekove pravice za IDS nimajo alternativ. Istro vidim kot najrazvitejšo regijo v Evropi: enoten, močan in delaven IDS pomeni varnost in boljše življenje za vse naše prebivalce.«. Istrski župan in podpredsednik IDS-a Valter Flego pa meni: »Nismo zadovoljni s procesi decentralizacije in načrtovane regionalne preureditve . Prekrojeva-nje županij (regij), po katerem bi se Istra znašla v paketu s Primorsko-goransko in Liško županijo, ni sprejemljivo. Istra mora ostati samostojna celota in noben drug scenarij ne pride v poštev, tudi za ceno izstopa IDS-a iz vladajoče koalicije«. Častni predsednik stranke, Ivan Jakovčic samozavestno dodaja: »IDS ne bo spremenil Evrope, zagotovo pa bo vanjo lahko veliko doprinesel. Naj nihče ne sanja, da bi ime Istre izbrisal s političnega zemljevida Hrvaške, na noge bom dvignil pol EU parlamenta, če bi kdo na to le pomislil.« Flego grozi z izstopom iz koalicije, Nino z Evropskim parlamentom. Tako je tudi prav. Istra je zadnjega četrt stoletja nedvomno postala močan, politično enoten korpus, ki se ni pustil prestrašiti niti v tistem hudem času, ko nam je Tudj-man sredi Pazina grozil, naj se kar izselimo, če nam Hrvaška ni všeč. Hrvaška nam je všeč, oh, yeah, in Istra je njen politično, ekonomsko in socialno najboljši del. IDS je morda edina evropska regionalna stranka, za katero je regionalizem edini ideološko politični okvir. Glasovi o šibki EU so vse močnejši, poleg Velike Britanije (piarovke ZDA) je tudi iz Me-diterana slišati vse bolj živčne pozive h krepitvi nacionalnih suverenitet in odklonu od evropskega »skrbništva«. Nihče od kritikov, ki večinoma nastopajo s pozicij histeričnega nacional-populizma (ta prevladuje tako na desnici kot na levici), pa ne upošteva trenutnega stanja evropske kolektivne zavesti, ki je, paradoksalno, vse bolj evropska, vse bolj socialno občutljiva ter posledično vse bolj kritična do EU (beri Trojke) in birokratsko bančniške prevlade. O evroregionalizmu EU »modro« molči, nacionalisti kot evro-separatisti pa besnijo zaradi regional-separatizma v lastnih državah. Alexis Tsipras, Luka Mesec in Barbara Spinelli nakazujejo novo ideloško pot. Če se hočemo izkopati iz zablod evropske družbe, je poleg nove evropske levice evroregionalizem zagotovo smer, ki se je kaže držati. IDS je številčno majhen, Istra tudi. Toda demokratični socializem (by slovenski IDS) in evroregionalizam (by istrski IDS) sta alternativa. In kurativa. / ITALIJA Sobota, 19. julija 2014 1 1 MILAN - Prizivno sodišče razveljavilo prvostopenjsko obsodbo v primeru »Ruby« Berlusconi oproščen obtožb »Ni bilo kaznivega dejanja« MILAN - Prizivno sodišče v Milanu je včeraj presenetljivo razveljavilo prvostopenjsko obsodbo nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija v primeru Ruby in ga oprostilo. Berlusconi je bil junija 2013 na prvi stopnji zaradi zlorabe položaja in spolnih odnosov z mladoletnico obsojen na sedemletno zaporno kazen. »Obtoženi je oproščen,« je včeraj izjavil predsednik tričlanskega sodnega senata Enrico Tranfa, pri tem pa zahteval tišino v sodni dvorani, saj je v njej završalo. Dodal je, da, ko gre za zlorabo položaja, ni bilo »nobenega kaznivega dejanja«, ko gre za očitke glede prostitucije, pa Berlusconijeva dejanja »niso predstavljala kaznivega dejanja«. Podrobno obrazložitev oprostilne sodbe bo sodišče objavilo v zakonsko določenih 90 dneh. Včerajšnja sodba ni dokončna, saj se tožilstvo lahko pritoži še na kasacijsko sodišče, najvišjo sodno instanco v Italiji. V primeru pritožbe je odločitev te zadnje sodne možnosti pričakovati v prihodnjem letu. Tožilstvo je sicer v prizivnem postopku zahtevalo potrditev prvostopenjske sodbe, češ da gre za »strogo, a pravično kazen«. Na prvi stopnji je sodišče Berlusconiju izreklo tudi dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. Obramba je na drugi strani zahtevala, da se Ber-lusconija oprosti vseh obtožb, saj da je bilo dokazno gradivo na trhlih temeljih. Berlusconijev odvetnik Franco Coppi je včeraj izjavil, da je sodba pri-zivnega sodišča »presegla naša največja pričakovanja«. Pojasnil je, da so sodniki morda pritrdili argumentu obrambe, da Berlusconi ni vedel, da je bilo zadevno dekle Ruby staro zgolj 17 let. Primer je bil osredotočen na odnos Berlusconija z danes 21-letno plesalko v nočnem klubu Karimo El Marough, znano kot Ruby Lo-milka Src, ki je bila v času domnevnih kaznivih dejanj stara 17 let. Berlusconi je bil obtožen in nato na prvi stopnji obsojen, da je v Maroku rojeni Ruby plačal za spolne odnose in da je izvajal pritisk na policijo, da so jo izpustili iz pripora, v katerem je pristala zaradi suma kraje, in pri tem lažno trdil, da je nečakinja takratnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Berlusconi je bil v času odločitve prizivnega sodišča v domu starostnikov v kraju Cesano Boscone blizu Milana, kjer zadnja dva meseca zaporno kazen iz drugega sodnega primera služi z družbeno koristnim delom. V domu medijski mogotec skrbi za starostnike z de-menco. Sodbe ob odhodu iz doma Berlusconi ni komentiral, ga je pa tam pričakal osamljeni podpornik s transparentom: »Pravici je bilo zadoščeno«. Berlusconi je bil avgusta 2013 zaradi davčne goljufije na zadnji instanci obsojen na štiriletno zaporno kazen. Posledično so ga novembra lani izključili iz parlamenta. Zaradi amnestije so nekdanjemu premierju, še vedno pa predsedniku desno usmerjene stranke Forza Italia zaporno kazen znižali na leto dni, ki pa jo služi tako, da enkrat tedensko v omenjenem domu opravlja družbeno koristno delom. Včerajšnja sodba zagotovo politične posledice v Italiji. Senator iz vrst Forza Italia je komentiral, da bo sodba združila ljudi. »V prihodnje bomo mirneje delali, med seboj in celotno desno sredino bomo bolj usklajeni,« je dejal. Stranko Forza Italia v zadnjem času kot je znano, pestijo notranja razhajanja. Potrditvena sodba bi namreč lahko vodila v popolno izključitev ostarelega plejboja iz političnega življenja. Milanski sodniki med branjem razsodbe drugostopenjskega procesa ansa Banca d'Italia poslabšala napoved gospodarske rasti RIM - Italijanska centralna banka, Banca d'Italia, je zaradi slabših rezultatov italijanskega gospodarstva v prvem polletju včeraj poslabšala napoved letošnje gospodarske rasti s pol odstotka na 0,2 odstotka. Med vzroki je navedla šibkost gospodarstva in pa negotove geopolitične razmere. Za prihodnje leto je napoved znižala za 0,3 odstotne točke na 1,3 odstotka.Kljub nekaterim znakom rasti je okrevanje italijanskega gospodarstva po oceni tamkajšnje centralne banke še vedno pod vprašajem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Italijanski BDP je v letošnjih prvih treh mesecih na ravni trimesečja nepričakovano nazadoval za 0,1 odstotka in s tem napoved italijanske vlade o 0,8-odstotni rasti v letošnjem letu postavil pod vprašaj. Italijansko gospodarstvo, sicer tretje največje v območju evra, je iz najhujše recesije po drugi svetovni vojni izšlo šele v zadnjem četrtletju lani, ko je v četrtletni primerjavi napredovalo za 0,1 odstotka. Lansko leto je sklenilo z 1,8-odstotnim padcem. GAZA - Kopenski napad ima za cilj razbitje čezmejnih predorov gibanja Hamas Izrael širi ofenzivo GAZA - Izrael je včeraj opozoril, da bi lahko razširil kopensko ofenzivo v Gazi, s katero sicer želi razbiti mrežo čezmejnih predorov palestinskega gibanja Hamas. Izrael je kopensko ofenzivo začel v četrtek po več dneh letalskih napadov. V 11 dneh izraelskih napadov je bilo do zdaj ubitih najmanj 274 Palestincev.Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj kljub vse glasnejšim mednarodnim pozivom za zaščito civilistov napovedal možnost širitve kopenske operacije. »Moja navodila in navodila obrambnega ministrstva vojski zajemajo priprave na morebitno razširitev dejavnosti na kopnem,« je Netanjahu povedal ministrom med sejo vlade. V luči izraelske kopenske ofenzive Hamas ostaja neomajen in Izrael svari, da bo drago plačal za posredovanje po kopnem. »Netanjahu ubija naše otroke. Plačal bo visoko ceno. Ni nas strah,« je povedal predstavnik Hamasa, Sami Abu Zuri. Z začetkom kopenske ofenzive se je okrepilo prelivanje krvi. Včeraj je bilo v Gazi v napadih Izraela ubitih najmanj 33 Pa-lestincev.Združeni narodi so medtem sporočili, da se je število razseljenih prebivalcev Gaze v 24 urah skoraj podvojilo in je doseglo 40.000. Razseljene osebe so namestili v 34 zatočiščih Agencije ZN za palestinske begunce (Unrwa), ki je objavila nujen poziv za pomoč v višini 44 milijonov evrov, s katerimi bodo pokrili stroške namestitve razseljenih in druge nujne ukrepe. Zaradi izraelske ofenzive v Gazi sta Turčija in Jordanija zahtevali izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. O tem se je z generalnim sekretarjem Ban Ki Moonom pogovarjal turški zunanji minister Ahmet Davutoglu. V drugem pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem pa je minister pozval k takojšnji prekinitvi izraelskih napadov. V Carigrad je popoldne prispel palestinski predsednik Mahmud Abas. Srečal se je s turškim predsednikom Abdullahom Gulom in premierom Recepom Tayyipom Erdoganom. Abas je pozval k podpori egiptovskemu predlogu za prekinitev ognja v Gazi. »Izrael je sprejel predlog za prekinitev ognja. Tudi mi ga moramo sprejeti, da bi pomirili izraelsko stran«, je dejal na novinarski konferenci s turškim predsednikom Abdullahom Gulom. V luči izraelske kopenske ofenzive Hamas ostaja neomajen in Izrael svari, da bo drago plačal za posredovanje po kopnem. ansa Pred diplomatskimi predstavništvi Izraela v Carigradu in Ankari pa so ponoči potekali protesti proti izraelski ofenzivi. Več sto ljudi je poskušalo napasti konzulat v Carigradu, policija pa je uporabila vodni top in solzivec, da jih je razgnala. Izrael se je zato včeraj odločil, da iz Turčije umakne del svojega diplomatskega osebja. Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj potrdil pravico Izraela do samoobrambe, obenem pa je ponovil zaskrbljenost zaradi širitve spopadov po začetku izraelske kopenske ofenzive v Gazi. ZDA Izraelu sporočajo, naj bo kopenska ofenziva res omejena le na uničenje predorov med Izraelom in Gazo. Obama je dejal, da je govoril po telefonu z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem o kopenski operaciji v Gazi, vključno s prizadevanji za zaustavitev vdiranja teroristov v Izrael skozi predore. »Ponovil sem trdno podporo pravici Izraela do samoobrambe. Nobena država ne bi smela sprejeti raketnih napadov teroristov ali njihovega prodiranja v državo skozi predore,« je dejal Obama. »Sem pa tudi jasno izrazil, da smo ZDA skupaj s prijatelji in zavezniki globoko zaskrbljeni zaradi tveganj širjenja spopadov in dodatne izgube nedolžnih življenj. Zaradi tega sem nakazal, da čeprav podpiramo vojaška prizadevanja proti raketnim napadom razumemo, da gre pri kopenski ofenzivi za odstranitev predorov,« je povedal Obama. JOHANNESBURG Mandelov dan letos prvič brez Mandele JOHANNESBURG - Svet je včeraj obeležil Mandelov dan v spomin na pokojnega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandela. Združeni narodi so Mandelov dan razglasili pred petimi leti, letošnji pa bo prvi po smrti legendarnega borca proti apartheidu 5. decembra lani. Nelson Mandela bi včeraj dopolnil 96 let. Prvo leto, leta 2009, sta pri Mandelovem dnevu sodelovali dve mesti, Johannesburg in New York, pet let kasneje pa z več kot 1000 prireditvami sodeluje 126 držav, je povedal direktor ustanove Mandela, Sello Hatang. Na prvi Mandelov dan po njegovi smrti so različne prireditve med drugim organizirali v Parizu, Arlesu, New Yorku, Dal-lasu, Londonu, Edinburghu in Glasgowu. Na Kitajskem so predvajali film, posvečen borcu proti apartheidu. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.109,80 -197,12 SOD NAFTE (159 litrov) 107,18 $ -0,66 EVRO 1.3525 $ 0,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. julija 2014 valute evro (povprečni tečaj) 18. 7. 17. 7. ameriški dolar 1,3525 1,3525 japonski jen 137,07 137,27 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,433 27,440 danska krona 7,4570 7,4569 britanski funt 0,79155 0,79090 madžarski forint 310,05 310,48 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1476 4,1440 romunski lev 4,4394 4,4437 švedska krona 9,2282 9,2470 švicarski frank 1,2144 1,2147 norveška krona 8,3575 8,3825 hrvaška kuna 7,6160 7,6205 ruski rubel 47,4000 47,2590 turška lira 2,8750 2,8760 avstralski dolar 1,4407 1,4426 braziljski real 3,0228 3,0175 kanadski dolar 1,4533 1,4537 kitajski juan 8,3971 8,3920 mehiški peso 17,5189 17,5047 južnoafriški rand 14,4211 14,5073 12 Sobota, 19. julija 2014 SVET / KIJEV - Varnostni svet Združenih narodov zasedal na izredni seji Po strmoglavljenju letala svet v šoku Zahteve po takojšnji neodvisni preiskavi Od 298 mrtvih potnikov kar 189 Nizozemcev - Iščejo črni skrinjici, ki lahko pojasnita vzroke tragedije KIJEV - Svet je še vedno pretresen zaradi strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine. Nizozemska je zavita v črno, saj je bilo med 298 ljudmi na boeingu 777 družbe Malaysia Airlines kar 189 Nizozemcev. Kaj se je zgodilo z letalom, še vedno ni jasno, se pa ukrajinske oblasti in proruski separatisti medsebojno obtožujejo za sestreli-tev.Na nesrečnem letalu, ki je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, je bilo 283 potnikov in 15 članov posadke. Letalska družba Malaysia Airlines, ki je letos že izgubila eno letalo, je sporočila, da je bilo na krovu 189 Nizozemcev, 44 Malezijcev, 27 Avstralcev, 12 Indo-nezijcev, devet Britancev, po štirje Nemci in Belgijci, trije filipinski državljani ter po eden potnik iz Kanade in Nove Zelandije. Narodnost štirih potnikov še ugotavljajo. Med potniki na letalu naj bi bilo 108 strokovnjakov za boj proti aidsu, ki so bili na poti na mednarodno konferenco o boju proti aidsu v avstralskem Melbournu. Med mrtvimi je bil tudi Glenn Thomas, tiskovni predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je bil prav tako namenjen na to konferenco. Nizozemska je po tragediji zavita v črno. Na vseh javnih zgradbah so zastave spuščene na pol droga, radijske in televizijske postaje pa so prilagodile svoje programe. Po poročanju tamkajšnjih medijev so potniki na amsterdamskem letališču Schiphol v šoku. Vzrok strmoglavljenja letala še vedno ni znan, sprti strani v ukrajinski krizi pa krivdo valita druga na drugo. Ukrajinski predsednik Petro Porošen-ko je prst uperil v Rusijo. »Sestrelitev potniškega letala je dejanje mednarodnega terorizma, ki je uperjen proti celotnemu svetu,« je zatrdil. Strmogla-vljenje letala je po njegovih besedah izziv za celoten svet. »Zunanja agresija proti Ukrajini ni samo naša težava. Je grožnja za evropsko in svetovno varnost,« je dodal ukrajinski predsednik in poudaril, da so potrebni skupni napori za boj proti Rusiji. Porošenko je še zatrdil, da so bila iz Rusije obstreljevana ukrajinska letala in območja, prav tako pa so iz Rusije v Ukrajino prihajali borci in vojaška oprema. Ukrajinska obveščevalna služba SBU je sporočila, da je prisluškovala telefonskim pogovorom proruskih skraj-nežev na vzhodu Ukrajine, v katerih naj bi ti priznali krivdo za strmoglavljenje letala. SBU je objavila vsebino telefonskih pogovorov, vendar avtentičnosti posnetkov ni mogoče preveriti. Kot je sporočila SBU, so proruski skrajneži le nekaj minut po strmoglavljenju boein-ga 777 ruski vojski sporočili, da so zadeli letalo. Skrajneži bi sicer lahko domnevali, da so streljali na ukrajinsko vojaško letalo antonov an-26. Tudi ameriške obveščevalne službe trdijo, da so malezijsko letalo po vsej verjetnosti sestrelili proruski separatisti. Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči letalske tragedije pozval k čimprejšnji razrešitvi ukrajinske krize. »Predsednik Rusije je poudaril, da je tragedija ponovno pokazala na potrebo po nujnem mirovnem dogovoru v ukrajinski krizi. Prav tako je izrazil prepričanje, da je potrebna objektivna in temeljita preiskava strmoglavljenja,« so sporočili iz Kremlja. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je pozvala k takojšnji prekinitvi ognja na vzhodu Ukrajine, da se omogoči temeljita in neodvisna preiskava. Po njenih besedah obstaja veliko znakov, da je šlo za sestrelitev, zato obstaja potreba, da odgovorne ujame roka pravice. Rusko vodstvo je ponovno pozvala, naj sodeluje pri iskanju politične rešitve spora med separatisti in ukrajinsko vlado. Rusiji je ob tem očitala, da je s svojo držo glede ukrajinske krize soodgovorna za aktualno dogajanje na vzhodu Ukrajine. Po četrtkovi tragediji se je na izredni seji sestal Varnostni svet ZN, ki je zahteval temeljito in neodvisno mednarodno preiskavo. VS ZN je še poudaril potrebo po tem, da vse strani preiskovalcem omogočijo takojšen dostop do prizorišča strmoglavljenja, da lahko ugotovijo vzrok incidenta. Vzrok strmoglavljenja bo najlaže pojasniti s pomočjo črnih skrinjic letala, za kateri pa še ni jasno, kje natanko sta. Po navedbah oblasti v ukrajinski regiji Doneck so črni skrinjici zasegli ukrajinski reševalci. Kijev je pred tem sumil, da sta skrinjici, ki vsebujeta podatke o letu, v rokah proruskih separatistov, ki bi ju lahko poslali v Moskvo. Dostop do kraja, kjer je strmoglavilo letalo, še vedno ni mogoč. Območje je pod nadzorom proruskih separatistov, s katerimi se je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi dogovorila, da bodo omogočili prihod na območje skupini 30 opazovalcev organizacije. Malaysia Airlines je sporočila, da je bilo nesrečno letalo dobro vzdrževano in da niso zabeležili nobenih napak pred strmoglavljenjem. Vsi sistemi na letalu so delovali normalno, preden so izgubili kontakt z njim, je zatrdil predstavnik družbe. Za malezijskega prevoznika je to že druga letalska tragedija v nekaj mesecih. 8. marca je na poti med Kuala Lum-purjem in Pekingom skrivnostno izginilo letalo z 239 ljudmi na krovu. Po ugibanjih naj bi spremenilo smer in strmoglavilo v Indijskem oceanu, a ga še vedno niso našli. Na kraj strmoglavljenja je medtem prispela skupina opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Naloga 17 opazovalcev naj ne bi bila preiskava vzrokov strmoglavljenja, temveč naj bi zgolj zavarovali območje in nadzirali ravnanje z najdenimi predmeti. ansa AVSTRALIJA Ista družina imela mrtve v dveh nesrečah WASHINTON - Obama pozval Rusijo in ukrajinske upornike k premirju »Letalo je bilo sestreljeno z raketo z območja ruskih separatistov« WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je četrtkovo sestrelitev malezijskega potniškega letala nad vzhodom Ukrajine označil za »grozodejstvo neizrekljivih razsežnosti« in dodal, da je bilo glede na dokaze letalo sestreljeno z raketo zemlja-zrak, izstreljeno z območja pod nadzorom proruskih separatistov. »Včeraj je iz Amsterdama poletel let Malaysian Airlines MH17, ki so ga sestrelili nad Ukrajino blizu ruske meje. Življenje je izgubilo skoraj 300 nedolžnih moških, žensk, otrok in dojenčkov, ki niso imeli nič s krizo v Ukrajini. Njihova smrt je grozodejstvo neizrekljivih razsežnosti,« je dejal Obama in navedel podatek, da je bil med mrtvimi tudi ameriški državljan. Po izreku sožalja sorodnikom žrtev in državam, iz katerih prihajajo, je Obama dejal, da je bilo letalo sestreljeno z raketo z območja pod nadzorom proruskih separatistov. »Vemo, da to ni prva sestrelitev letala v vzhodni Ukrajini. Proruski separatisti so v zadnjih tednih sestrelili ukrajinsko transportno letalo, helikopter in lovsko Barack Obama ansa letalo. Vemo, da separatisti dobivajo podporo iz Rusije. Ta vključuje orožje in urjenje. Vključuje težko orožje in protiletalsko orožje,« je dejal Obama. Pozval je k mednarodni preiskavi, ki jo je že zahteval Varnostni svet ZN, in zatrdil, da bodo Rusijo držali za besedo. »Rusija in ukrajinski uporniki morajo takoj sprejeti premirje, dokazi morajo ostati nedotaknjeni, preiskovalci morajo na kraj zrušitve. Preiskovalci FBI in Nacionalnega odbora za varnost v transportu (NTSB) so že na poti v Ukrajino,« je med drugim povedal Obama. Ameriški predsednik meni, da tragedija poudarja potrebo povrnitve miru in varnosti v Ukrajino. Ukrajinska vlada je upoštevala premirje in se skušala dogovoriti z vsemi Ukrajinci ne glede na vse kršitve separatistov. »Rusija vztrajno zavrača konkretne ukrepe, ki so potrebni za umiritev položaja. Včeraj sem govoril s predsednikom Putinom o zadnjih sankcijah in mi je povedal, da ni vesel. Ampak od vsega začetka smo dali jasno vedeti, kaj pričakujemo od Rusije.« »Nasilje in spopadi nezadržno vodijo v nepredvidljive posledice. Rusija, tile separatisti in Ukrajina lahko končajo spopade. ZDA bodo še naprej vodile mednarodna prizadevanja za umiritev položaja. Podpirali bomo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine in državljane pri pogumnem delu utrjevanja demokracije ter njihovo pravico, da sami odločajo o svoji poti naprej, je sklenil Barack Obama. (STA) SYDNEY - Avstralska družina je izgubila člane družine v obeh letošnjih letalskih nesrečah malezijske letalske družbe Malaysia Airlines. Medtem ko še vedno pogrešajo dva člana z letala, ki je pred štirimi meseci izginilo nad Indijskim oceanom, sta življenje izgubila še dva člana družine, ki sta bila na letalu, ki je v četrtek strmoglavilo nad Ukrajino.Maree in Albert Rizk, ki sta se vračala v Melbourne z enomesečnega dopusta v Evropi, sta umrla v četrtek, ko je letalo na letu MH17 strmoglavilo v vzhodnem delu Ukrajine. »Mareejin oče je poročen s članico družine iz Queenslanda, ki je izgubila moža in ženo, Rodneya in Mary Burrows, na letu MH370, ko je letalo 8. marca izginilo na poti od Kuala Lumpurja proti Pekingu,« je za AFP povedal Rod-neyev brat Greg Burrows. Burrows je dejal, da ne želi podati izjave v imenu družine Rizk, dodal pa je, da družina nima nobenih zamer do Malaysia Airlines. »Nihče ni mogel predvideti dogodkov,« je dejal. Rodney in Mary Burrows sta se marca vračala s počitnic. »Bila sta čudoviti osebi in imeli smo ju radi. Upamo, da je bilo hitro zanju,« je povedal sosed para, ki ni hotel biti imenovan. Na letalu, ki je strmoglavilo v četrtek, je bilo 298 potnikov in članov posadke, med njimi je bilo 28 Avstralcev. Sobota, 19. julija 2014 1 3 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORIŠKA - Bolnišnica Franca Derganca in dežela FJK podpisali sporazum V Šempetru odprli vrata goriškim porodnicam V Šempetru pri Gorici je bil včeraj podpisan sporazum z deželo Furlanijo Julijsko krajino glede kritja stroškov porodov za goriške porodnice, ki bi se odločile roditi v šempetrski porodnišnici. »Sporazum sva v naši bolnišnici podpisala z deželno odbornico za zdravstvo Mario Sandro Telesco,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil Marco Gergolet, pomočnik direktorja za strokovno medicinske zadeve iz šempetrske bolnišnice. Sporazum določa povrnitev stroškov porodov s strani deželnega zdravstvenega sistema za porodnice s stalnim bivališčem v občinah Gorica, Fara, Moš, Štever-jan, Sovodnje in Šlovrenc, ki so med nosečnostjo obiskovale ambulante goriške bolnišnice oziro- Šempetrska bolnišnica ma zdravstvenega okrožja za gornje Posočje. »Sporazum stopi v veljavo od današnjega dne dalje,« pojasnjuje Gergolet in pristavlja, da gre za kratek in jedrnat dokument ter da sta se o vsebini obe strani hitro uskladili. Sporazum še navaja obvezo za porodniško in pediatrično ekipo šempetrske bolnišnice, da v primeru, ko bi novorojenec potreboval zdravniško pomoč, le-tega prepelje v oddelek za novorojence bolnišnice Burlo Garofolo v Trstu ali v bolnišnico Santa Maria della Misericordia v Vidmu in za prevoz novorojenca pokliče številko 118 v deželi Furlaniji Julijski krajini. Stroške prevoza bo krila deželna zdravstvena služba FJK. Strošek hospitaliza-cije za izvedbo poroda, vključno z oskrbo matere in novorojenca med hospitalizacijo, je določen na 1.200 evrov za vse vrste porodov, tako za fiziološki, carski rez, vakuumski, z zapleti ali brez. Sporazum tudi določa, da je medicinska odgovornost za izvajano dejavnost v celoti na strani šempetrske bolnišnice. Sporazumevanje z italijanskimi porodnicami po pričakovanjih Gergoleta ne bo delalo težav, odpustnica bo zanje pripravljena tudi v italijanščini. »Predvidevamo pa, da nekega nenadnega navala ne bo, pa tudi med tistimi, ki se bodo odločile roditi pri nas, predvidevamo da bo v večji meri šlo za zamejske Slovenke,« dodaja Gergolet, ki se po eni strani strinja, da gre za zgodovinski sporazum, po drugi strani pa pristavlja, da so ga v bolnišnici doživeli povsem normalno in naravno. »Glede sporazuma smo se zelo hitro dogovorili, bil je zelo neproblematičen. Pričakovanja druge strani so bila zelo enostavna in mi smo jim zlahka ugodili,« zaključuje Gergolet. (km) GORICA - Romoli, Gherghetta in načelniki »Hiša porodov je pravo čezmejno sodelovanje« Od dežele FJK zahtevata spoštovanje, predvsem pa zagotovila glede takojšnje okrepitve predporodne in poporodne oskrbe na Goriškem in odločno podporo čezmejnemu projektu t.i. »hiše porodov«, ki bi ga bilo mogoče uresničiti z evropskim denarjem - dvema milijonoma evrov - in v teku šestih mesecev. Župan Ettore Romoli in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta sta včeraj sklicala skupno novinarsko konferenco na temo zaprtja goriške porodnišnice, med katero sta še enkrat apelirala na predsednico dežele Deboro Serracc-hiani. Županu in predsedniku se je pridružila večina načelnikov goriškega občinskega sveta, ki so tako kot onadva prepričani, da je do zaprtja porodniškega oddelka prišlo po krivici oz. prezgodaj. »V dramatičnih trenutkih se predsednik in jaz znava poenotiti. To sva dokazala z manifestacijo proti selitvi brigade Pozzuolo, zdaj pa naju druži nasprotovanje ukinitvi porodnišnice. Naše zdravstvo je res treba reformirati, ne moremo pa sprejeti, da je goriška porodnišnica edina, ki jo bodo apriorno zaprli,« je povedal Romoli in nadaljeval: »Mi zagovarjamo čezmejno sodelovanje, vendar v primeru, da le-to temelji na recipročnosti. Porodnih storitev ne moremo preprosto prepustiti Šempetru. Zato zahtevamo od dežele, naj takoj podpre in omogoči uresničitev projekta "hiše porodov", ki bi bila privlačna za porodnice iz širšega čezmejnega območja. To bi bilo vzajemno sodelovanje: v novi ustanovi bi spremljali naravne porode, v šempetrski porodnišnici pa bi skrbeli za urgentne primere. Naj spomnim, da je pobudnik tega projekta goriško zdravstveno podjetje, ki je imenovalo celo svetovalca in je torej vanj že vložilo kar nekaj denarja. Hiša porodov je v resnici del širšega evropskega projekta, ki vključuje tudi sodelovanje na področju duševnega zdravja in avtizma.« Da je pobudo za »hišo porodov« dalo goriško zdravstveno podjetje, je potrdil tudi Gherghetta. »Ko so mi povedali, da nameravajo projekt uresničiti s pomočjo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, sem pomislil: iz tega ne bo nič. Kasneje pa sem ugotovil, da je deželna uprava projekt omenila v smernicah za novo programsko obdobje 2014-2020,« je povedal Gherghetta, ki od dežele zahteva, naj takoj pojasni, od kdaj bo sporazum s šempetr-sko bolnišnico stopil v veljavo oz. če bodo s prihodnjim tednom goriške porodnice že lahko brezplačno rojevale v Šempetru (informacije so pripravljeni objaviti na spletni strani pokrajine), ter naj v pričakovanju na »hišo porodov« nemudoma poskrbi za okrepitev predporodne in poporodne oskrbe (t.i. »Percorso nascita«) na Goriškem. Gherghetta je še izrazil prepričanje, da je deželna uprava z goriškim prostorom ravnala nehvaležno: »Dežela bi lahko prišla do istega rezultata, ne da bi Gorice ponižala. Zaslužimo si spoštovanje, predvsem pa odgovore. To zahtevamo olikano, a hkrati odločno.« Ob Ro-moliju in Gherghetti sta v imenu večine in opozicije spregovorila Gabio Gentile (Forza Italia) in Rosi Tucci (Gorizia e tua), ki je prebrala tudi izjavo načelnika DS Giuseppeja Cingolani-ja, bolj kritična pa sta bila Livio Bianchini (SEL) in Emanuele Traini (Federacija levice). Prvi je prepričan, da je zvoniti po toči prepozno, drugi pa ima občutek, da je »hiša porodov« le nadomestek goriške porodnišnice, ki bi ne prive-del do prave čezmejne integracije. (Ale) GORICA - Danes in jutri italijansko državno prvenstvo Po pevmskem parku in Šanci bodo drveli gorski kolesarji Pevmski park bo danes in jutri prizorišče italijanskega državnega prvenstva v najbolj popularni kategoriji gorskega kolesarstva, t.i. »cross-countryju«. Podobna tekmovanja na griču, ki mu domačini pravijo Šanca, prirejajo že nekaj let, vendar bo letošnja dirka prvič državnega značaja. Športna prireditev se je sicer s krajšo slovesnostjo začela že včeraj popoldne, ko so izžrebali tekmovalne številke nastopajočih. Po besedah prirediteljev, društva U.C.Caprivesi iz Gorice, bo na dokaj zahtevnih progah pevmskega gozda v raznih starostnih skupinah tekmovalo več sto gorskih kolesarjev. Predsednik društva Roberto Cefarin pojasnjuje, da se to prvenstvo vrača v Furlanijo Julijsko krajino po sedemnajstih letih. Ce-farin si šteje v veliko čast, da je bila zaradi naravnih danosti in odličnih organizacijskih sposobnosti izbrana prav Gorica. Na istem gozdnatem pobočju (dodajmo še: v domovini divjih prašičev) so lani izpeljali mednarodno Proga čaka na gorske kolesarje foto vip prvenstvo Italije, vendar je prireditev motilo izredno slabo vreme. Napovedi so za ta konec tedna dobre, tako da bo s tega vidika državno prvenstvo potekalo v najboljšem redu. Tekmovanje se bo pričelo danes ob 9. uri in se bo zaključilo ob 19. uri, jutri pa bodo kolesarji začeli poganjati pedale ob 8. uri, medtem ko je zaključek tekmovanja predviden ob 18. uri. (vip) TRŽIČ - Muzej Izključena podjetja vložila priziv Med gradnjo novega muzeja ladjedelništva se tržiška občina sooča z novimi težavami. Pred časom je prišlo do zapletov z napeljavami, zdaj bi do novega zamika lahko prišlo tudi v zvezi s samim opremljanjem muzeja. Na občini so po pregledu dokumentacije razveljavili pogodbo z začasno navezo podjetij, na čelu katerih je družba Ott Art, in ureditev muzeja zaupali drugouvrščenemu podjetju. Pri podjetju Ott Art iz Marghere, ki je v preteklosti sodelovalo pri postavljanju razstav v pariškem središču Pompidou, v vatikanskih muzejih, v Guggenhei-mu v Bilbau in še marsikje, se z odločitvijo tržiške občine nikakor ne strinjajo; zaradi tega so vložili priziv na deželno upravno sodišče, s katerim zahtevajo razveljavitev občinskega sklepa. Ureditev muzeja ladjedelništva je vredna 662.500 evrov, poleg tega pa bo šlo še 111.833 evrov za ureditev didaktičnih poti v Pancanu in 61.666 evrov za posodobitev spletne strani. APrimorski ~ dnevnik GORICA Spominska tabla »nepotreben pleonazem« Računalniška simulacija table Na sedežu mestne sekcije AN-PI-VZPI v KB centru na Korzu Verdi v Gorici je včeraj potekala tiskovna konferenca, ki sta jo sklicala predsednika borčevske organizacije Mirko Primožič in združenja prostovoljcev za svobodo AVL Mario Merni. Namen srečanja z novinarji je bil seznaniti javnost s potekom dopisovanja med dvema združenjema in goriško občinsko upravo. Na predlog za postavitev večjezične table, ki naj bi s točnejšo razlago sporočala obiskovalcem, koga in zakaj so na grajskem dvorišču streljali za časa nemške okupacije Gorice in Primorja, je občinski odbor z županovim pismom gladko zavrnil. Zanikal je napoved in obljubo občinske odbornice Silvane Romano med proslavo 11. aprila letošnjega leta na samem grajskem dvorišču z razlago, ki je na meji okusa. V pismu je namreč navedeno, da bi druga spominska tabla pomenila »nepotreben pleonazem«, saj stoji že plošča na grajskem obzidju. Potemtakem naj bi bil »pleonazem« tudi druga plošča na pročelju železniške postaje, ki je bila postavljena pred poldrugim letom? Ob dejstvu, da je sedanja plošča le v italijanščini v brk podatku, da je velika večina ustreljenih bilo slovenske narodnosti; ob dejstvu, da je sedanja plošča dokaj maskirana, majhna in predvsem nedostopna, saj so dvoriščna vrata stalno zaprta - posebno po odsluženju velikega prireditvenega šotora, je še najbolj vprašljivo besedilo, ki v duhu časa, ko je bilo nameščeno (leto 1964) zamegljuje zgodovinska dejstva. Nevednemu obiskovalcu namreč niti ne pove, kdo je ubijal ter kdo in zakaj so bili ljudje streljani. Odporniški združenji sta v odgovor napisali dve pismi - eno goriškemu županu Ettoreju Romoliju in drugo načelnikom svetniških skupin v občinskem svetu. Svetniške skupine prosita in pozivata, naj sprožijo razpravo o predlogu v samem svetu ter naj ga podprejo. Županu pa umirjeno, a prepričano odgovarjata v duhu zgoraj že napisanih misli in opozarjata, da je označevanje sedanje plošče kot trezne ali zmerne pravzaprav sofizem, saj dejansko ničesar ne pove niti tistim obiskovalcem, turistom ali sprehajalcem, ki bi zgolj slučajno morda uspeli vstopiti do šotora in k obzidju. (ar) 14 Nedelja, 20. julija 2014 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Predstavili novo abonmajsko sezono V gledališču Verdi tudi Nora Gregor Gledališka predstava o Nori Gregor - »Nora Gregor Skriti kontinent spomina« - bo eden izmed glavnih dogodkov prihodnje sezone goriškega občinskega gledališča Giuseppe Verdi. To so poudarili župan Ettore Romoli, umetniški vodja Verdijevega gledališča Walter Mra-mor in predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Breda Pahor, ki se je udeležila včerajšnje predstavitve sezone na goriškem županstvu. Pahor-jeva je najprej v slovenščini, nato pa še v italijanščini predstavila mednarodno produkcijo o Nori Gregor, pri kateri sodelujejo Slovensko mladinsko gledališče, Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici, tržaško gledališče Rossetti in Schauspielhaus iz Gradca; krstna predstavitev bo 25. septembra v Novi Gorici, italijanska premiera pa 27. marca v gledališču Verdi v Gorici, Norinem rojstnem mestu. Predstavo v režiji Nede Rusjan Bric bodo uprizorili tudi v Ljubljani, po goriškem večeru pa bo prišlo na vrsto še gledališče Rossetti v Trstu. Verdijevo gledališče ponuja pred- stavo izven abonmaja, medtem ko bo gledališka igra o Nori Gregor vključena v abonma SSG. Sploh pa je pomembno, da bo naše gledališče s predstavo iz svojega abonmaja tokrat prisotno v osrednjem goriškem teatru z italijansko pre-miero predstave o goriški gledališki in filmski igralki. V gledališču Verdi bo izven abonmaja tudi predstava »Sissi a Miramar«; uprizorili jo bodo 4. novembra, ko se bodo spomnili tudi nedavno preminulega režiserja Francesca Macedonia, ki mu bodo posvetili malo dvorano gledališča Verdi. Poleg dveh predstav izven abonmaja bo v novi sezoni še drugih dvajset plesnih, glasbenih in gledaliških dogodkov. Sezona se bo pričela 23. oktobra s predstavo »50 sfumature di...Pintus«. 12. novembra se bo voditelj satirične televizijske oddaje »Striscia la notizia« Enzo Iacchetti predstavil z igro »Chiedo scu-sa al signor Gaber«. Po večletni odsotnosti se v Gorico 19. novembra vrača Beneški trgovec Williama Shakespeara, v katerem bo neapeljski igralec Silvio Or- lando nastopil v vlogi Shylocka; posebno pričakovanje vlada za državno premie-ro predstave »Tutti insieme appassiona-tamente«, ki jo bodo 28. novembra uprizorili člani dramske skupine rimskega gledališča Sistina. 6. decembra bo na vrsti opereta »Vienna chiama Gori-zia», 10. decembra predstava Tres, 20. decembra pa koncert zbora »Walt Whitman & The Soul Children of Chicago«. Za uvod v novo sončno leto bo 2. januarja poskrbelo slovito Labodje jezero Čajkovskega, 7. januarja pa bodo uprizorili gledališko delo »La scena« Cristi-ne Comencini. 15. januarja bo na vrsti igra »Forbici&Follia«, 26. januarja pa bo Marco Paolini posvetil spominu na Jacka Londona predstavo »Ballata di uomini e cani«. Pester februarski spored se bo 1. februarja pričel z muzikalom »Aggiun-gi un posto a tavola«, 6. februarja bo na sporedu »Il mondo non mi deve nulla«, 13. februarja bo nastopila plesna skupina iz Havane Ballet Nueva Cuba s spek-taklom »Havana Song and Dance«, 19. februarja pa bo mogoče prisluhniti pri- Nora Gregor znani violončelistki Natalii Gutman, ki jo bo spremljala glasbena akademija Ar-rigoni iz kraja San Vito al Tagliamento. 3. marca bo uprizorjen Molierov Don Juan v režiji Alessandra Preziosija, 12. marca bo nastopila skupina »Parsons Dance Company«, medtem ko bo 30. marca, tri dni po uprizoritvi igre o Nori Gregor, predstava »Sarto per signora« z Emiliom Solfrizzijem. Veliko pričakovanja vlada za nastop madžarske skupine »Hungarian State Folk Ensemble«, ki se bo predstavila 11. aprila, potem ko je lani uprizorila kar 70 ponovitev v ZDA. Gledališka sezona se bo nato zaključila v sredo, 22. aprila, s predstavo »Othello l'H e muta«. »Čeprav smo bili spet deležni krčenja finančnih sredstev, smo se potrudili, da tudi letos predstavimo kakovosten abonma. Gledališče Verdi sodi med štiri najpomembnejša gledališča v deželi in tega statusa ne sme izgubiti. Poleg tega smo zelo zadovoljni, da smo letos sodelovali s številnimi sogovorniki tako v deželi kot na drugi strani nekdanje meje,« je na predstavitvi dejal umetniški vodja Walter Mramor in napovedal, da se bo abonmajska kampanja pričela 1. septembra. Za zaključek je izpostavil, da ostajajo cene posameznih vstopnic nespremenjene od sezone 2008/2009, cen abonmajev pa ne višajo od sezone 2007/2008. (av) GORICA - SCVG Emil Komel »Ponudbo glasbene vzgoje gre reformirati ...« V četrtek se je sestal upravni odbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, da bi vzel v pretres stanje šole, ki se kljub poletnemu času spreminja skoraj iz dneva v dan. Iztočnice za sejo je podal Walter Ban-delj, predsednik goriškega odbora Sveta slovenskih organizacij, ki je poročal o srečanju med krovnima organizacijama in Glasbeno matico. »S "sestrsko" glasbeno ustanovo ima center Komel že utečeno sodelovanje, a je zavest o tem očitno malo prisotna v javnem mnenju. Vsekakor obe šoli sooblikujeta ponudbo glasbene vzgoje na deželni ravni, ki jo je treba gotovo reformirati. Na dlani je, da je sistem financiranja neuravnovešen v korist Glasbene matice (ta prejema 16% vseh sredstev, šola Komel samo 4%). Ravno to dejstvo onemogoča nadaljnje uresničevanje tolikokrat izrečene želje po kvalitetnem preskoku. Odbor šole Komel zato nima nobenega zadržka glede srečanja s predstavniki Glasbene matice, na katerem bi predstavili osnutek reforme javnega financiranja glasbenega šolstva,« so zapisali v tiskovno sporočilo o četrtkovem zasedanju upravnega odbora Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. GORICA - Festival Amidei Drugi festivalski dan v znamenju Mazzacuratija Sinoči se je v parku vile Coronini Cronberg dvignil zastor nad letošnjim filmskim festivalom za nagrado Sergio Amidei, ki bo do 24. julija potekal na Via-lu in v Hiši filma na Travniku. Po včerajšnjem slovesnem odprtju se bo danes ob 10.15 v dvorani 1 goriškega Kinema-xa začel drugi festivalski dan: otroci, ki obiskujejo delavnico Amidei Kids, si bodo ogledali animirani film »Kiki - Consegne a domicilio« Hayaoa Miyazakija, popoldne pa jih bodo v mediateki čakale zanimive dejavnosti na temo filma. Ob 10.15 se bo v dvorani 2 nadaljevala retrospektiva del Carla Mazzacuratija, kateremu je posvečen letošnji festival. Na ogled bo film »Unaltra vita«, ob 14. uri pa se bo zavrtel »Il prete bello«. Sledilo bo delo »Not-te italiana«. Celodnevni spored v dvorani 3 bo posvečen filmom o prvi svetovni vojni: ob 10.15 bo na ogled »All'ovest nien-te di nuovo«, popoldne pa »J'accuse«, »Le trincee di Gorizia« in »Les Croix de bois«. Ob 18.30 bo v dvorani 2 okrogla miza o filmih Carla Mazzacuratija, ob 21. uri pa se bo v parku Coronini zavrtel njegov »La Iz filma »La sedia della felicita« sedia della felicita«. Drugi festivalski dan se bo zaključil s posebnim dogodkom: v goriškem Kinemaxu bo še enkrat na ogled uspešni celovečerec Mattea Oleotta »Zoran il mio nipote scemo«, ki je s seboj ponovno pripeljal tudi priljubljeno osmico »Hiša Zoran«. Le-to so uredili na dvoru Darka Bratine. GORICA - Zeleni teden Mladinskega doma Izzive sklenili v gorah Ob koči sv. Jožefa v Žabnicah so tudi tokrat zaman iskali sivega zajca s črnimi uhlji Poletne izzive so konec junija v Mladinskem domu zaključili z zelenim tednom, na katerem je bilo skupno 14 udeležencev; med njimi je bilo devet gojencev, dva bivša gojenca, obe vzgojiteljici in ravnatelj Mladinskega doma. Nekateri so se Zelenega tedna udeležili prvič, drugi pa so v Žabnicah bili že večkrat. Na poti so postanek naredili v naravnem rezervatu »Parco del Cornino«, kjer so opazovali jastrebe. Po krajšem sprehodu okrog bližnjega jezerca jih je pot vodila dalje proti Trbižu, natančneje v Žabni-ce, kjer so v koči sv. Jožefa preživeli pet prekrasnih dni. Čeprav vreme ni bilo ravno najbolj naklonjeno, so dejavnosti vseeno prilagodili tako, da se niso prav nič dolgočasili. V sredo so nameravali v terme, da bi se malo naplavali, vendar so jih ravno v tem času prenavljali. Pot so želeli nadaljevati proti Minimundusu, vendar jih je grdo vreme pregnalo nazaj v kočo. Popoldne se je naredilo sončno vreme, kar so izkoristili za orientacijsko igro po Žabnicah. Okoli polnoči so se, namesto v postelje, odpravili še na nočni pohod v gozd. Brez lučk in samo ob pomoči zvezd in svojih oči so se odpravili po isti poti, ki so jo en dan prej raziskali ob svetlem dnevu. Čeprav so odšli pozno spat, v četrtek ni bilo časa za poležavanje. Vstali so kar zgodaj, saj so se odpravili na pohod do planinske koče Zacchi. Vzpon je bil kar strm in naporen, vendar so bili poplačani s prekrasnim razgledom na Mangart in bližnje vrhove. Po povratku v kočo so se začeli pripravljati na večer ob tabornem ognju (nabodala za klobasice in marshmallowse ter skavtski twist, taborni ogenj, klopi ...). Večer je bil nekaj posebnega, saj nekateri še nikoli niso pekli jabolk in krompirja v žerjavici, mogoče pa kdo tudi ob tabornem ognju še ni sedel, a tega ni povedal. Za petek je bil v načrtu vzpon na Svete Višarje, vendar jo je vreme spet zagodlo, saj so se zbudili v dežju. Po zajtrku so nekateri izkoristili nekaj prostega časa za poležavanje, drugi pa so si ogledali komedijo »Svalvolati on the road«. Kasneje je dež prenehal, zato so to priložnost izkoristili za igre na prostem. Popoldne so na železniško postajo peljali dva udeleženca, ki sta predčasno odhajala domov, preostanek skupine pa je odšel do Rabeljskega jezera. Slednje je bi- Udeleženci ob koči Zacchi lo mrzlo, vendar so se najpogumnejši ponovno kopali in se močili. Pred večerjo je bila na vrsti tombola, po večerji pa igre morilec, krava vodnica in mimika. Pred nočnim počitkom so šli ven iskat svojega skrivnostnega prijatelja, o katerem pravi legenda, da se potepa okrog koče, ko tam bivajo gojenci Mladinskega doma, a tudi tokrat ni nihče videl sivega zajca s črnimi uhlji. Teden je kar prehitro prišel h koncu. V soboto je bilo potrebno pred odhodom pospraviti in počistiti kočo. Pred ponovnim odhodom v Gorico so spet odšli k Rabelj-skemu jezeru, po katerem so se popeljali s »pedaloji« in se v njem kopali. Zeleni teden so sklenili z refleksijo, v kateri je vsak povedal, kar mu je bilo všeč in če so se pričakovanja s prvega dne uresničila. Glede na to, da je bila zadnji izziv zelenega tedna plovba po jezeru, se je zadnji zbor razdrl z glasnim »voooo-ga«. Medtem ko so se ob jezeru začeli nabirati nevihtni oblaki, so se odpravljali na svojo pot nazaj proti soncu in vročini. V Gorici so jih pričakali starši, udeleženci pa so utrujeni pozirali še za zadnji gasilski fotografiji in se nato zadovoljni razšli. Trinajst zborov že tekmuje Trinajst zborov z raznih koncev sveta se poteguje za zmago na 53. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi. Tekmovalni nastopi v zgodovinskih kategorijah so se začeli včeraj: današnji spored v Kulturnem centru Lojze Bratuž predvideva ob 9.30 črnske duhovne in gospel pesmi, ob 10.40 vocal-pop in jazz skupine, ob 18. uri pa revijo ljudske glasbe. Jutri ob 9. uri bo center Bratuž gostil še finale, ob 14. uri pa koncert neuvrščenih zborov. Ob 16.45 se bo dogajanje selilo v gledališče Verdi s tekmovanjem za Veliko nagrado, ob 20.45 pa z nagrajevanjem in koncertom nagrajencev. (rop) Večer z graščaki Pred šempetrskim Coroninijevim dvorcem bo drevi ob 21. uri večer glasbe in pripovedi s pravimi zgodovinskimi graščaki. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili gospe Eleo-nori, trubadurju Leonhardu, spletični Er-nestini in vitezu Borimirju z gradu Struga na Dolenjskem. Vstopnine ni. (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. julija 2014 15 NOVA GORICA - Bevkov trg Obnova pri koncu Glavna gradbena dela se bodo zaključila pred koncem meseca Prenova novogoriškega mestnega središča gre h koncu. Ker so te dni gradbinci gradbene ograje že odstranili v tolikšni meri, da je središče že precej prehodno, je že moč dobiti prvi vtis o prenovljenem videzu Bevkovega trga, t.i. Trgovske ulice in Rusjanovega trga. Vseeno pa je že jasno, da se do pogodbenega roka, 31. julija, ki je sklenjen med naročnikom - mestno občino Nova Gorica in izvajalcem - Cestnim podjetjem Gorica, delavci iz mestnega jedra še ne bodo povsem umaknili. Kot pojasnjuje direktor Cestnega podjetja Gorica, Kristjan Mugerli, bodo glavna gradbena dela zaključena do 31. julija, kar vključuje tudi namestitev nove urbane opreme. »Ostalo bo še odpravljanje manjših pomanjkljivosti, pospravljanje gradbišča in odpravljanje poškodb, če so med gradnjo nastale na sosednjih objektih,« dodaja direktor in pristavlja, da bodo do napovedanega uradnega odprtja prenovljenega mestnega središča, t.j. do 30. avgusta, z vsem tem končali. »Zaradi podaljšanja del investicija ne bo dražja niti za stotin,« zagotavlja Vladimir Peruničič, strokovni sodelavec župana za investicije. Mimoidoči si, kljub temu, da dela še potekajo, že lahko ustvarijo prvi vtis o prenovljenem središču, ki je tlakovano z dvema vrstama granita v kombinaciji z rečnimi prodniki. »Osnova je svetel granit, večje kamnite klade - stopnice in površine, na katerih se bo sedelo, so iz kraškega marmorja iz Repentabora. V osrednjem delu imamo položene tudi rezane rečne prodnike, ki so nadomestili prejšnje rdeče plošče,« pojasnjuje Peruničič. Precejšen poudarek pri prenovi središča je na javni razsvetljavi. Po- leg treh obeliskov z lučmi na Bevkovem trgu in dveh v predelu Trga Edvarda Rusjana, bodo središče osvetljevale še nižje ulične svetilke. Za posedanje bodo na voljo klopi s sedali iz sibirskega macesna, nameščena bodo nova stojala za kolesa in oglaševalski panoji. »Posadili smo tudi nekaj novih dreves: pred banko tri tulipanovce, v vzhodnem delu prečne promenade rdečo bukev, v trgovski ulici še dodatne tri murve, v bližini Rusjanovega spomenika tri breze - dreves je 13 več, ker pa smo dve umaknili, gre dejansko za dodatnih 11 dreves, ki pa morajo seveda še nekoliko zrasti,« dodaja Peruničič. Največja opazna sprememba bo zagotovo fontana, ki ostaja na prejšnjem mestu a je bistveno večjih dimenzij, zasnovana pa je tako, da je na njenih elementih moč sedeti, ko bo voda izklopljena. Sestavljajo jo kamniti bloki, ki tvorijo stilizi-rano vrtnico. Tudi otroško igrišče poleg fontane bo v celoti obnovljeno. (km) Središče mesta dobiva svojo končno podobo foto k. m. Zlatko Komel Ga je kdo videl? Novo-goriški policisti iščejo pogrešanega Zlatka Ko-mela, nazadnje je bil opažen v sredo ob 8.10 v Solkanu. Komel je star 56 let, živi v Kromberku pri Novi Gorici. Je močnejše postave, visok okoli 170 centimetrov, svetle polti, sivo zelenih oči, kratkih las sive barve in sivih brk, brez posebnih znamenj. Oblečen je v dolge hlače vojaško zelene barve in zeleno polo majico. Kdor ima koristne informacije o pogrešanem, naj to sporoči na interventno številko policije 00386-113 ali na anonimni telefon policije 00386 080-1200. (km) SOVODNJE - Za vedno odšel Paolo Ursič Žalujejo za dogoletnim poštarjem, pri svojem delu je bil resen in vesten V Sovodnjah žalujejo za dolgoletnim vaškim poštarjem Paolom Ursičem, ki je umrl v starosti 73 let. Rodil se je 17. decembra leta 1940 v Sovodnjah, kjer je preživel vse svoje življenje. Njegov oče - Peter Ursič - je bil med drugo svetovno vojno deportiran in je nato umrl v koncentracijskem taborišču v Buc-henwaldu, tako da je Paolo odraščal z mamo Kristino Devetak. Imel je še enega brata, ki je umrl med vojno zaradi eksplozije granate; ravno tako kot oče se je tudi on imenoval Peter. Po vojni je Paolo Ursič obiskoval osnovno šolo v Sovodnjah Paolo Ursič in nato še strokovno šolo v Gorici. Najprej je delal kot mehanik, nato pa je bil dolga leta poštar v Sovodnjah, potem ko sta bila poštarja tu- di njegova mati in dedek. Za ra-znašanje pošte po Sovodnjah je skrbel do upokojitve pred štirinajstimi leti; domačini poudarjajo, da je bil pri opravljanju svojega poklica izredno vesten in resen. Ni ga bilo pisma, ki ni prišlo do svojega na-slovljenca, pa čeprav je bila na njem zapisana zgrešena hišna številka. Pokojnik zapušča ženo Adri-jano, sina Danijela ter vnukinji Natašo in Kristino; slednja je hči njegovega sina Davida, ki je umrl pred šestimi leti. Pogreb Paola Ursiča bo danes, 19. julija, ob 10. uri v sovo-denjski cerkvi. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481-531508). MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. NAGRADA AMIDEI prireja kreativno filmsko delavnico za otroke na temo animiranega filma »Kiki - dostava na dom« japonskega režiserja Hayaa Miyazakija; film bo brezplačno na ogled do zasedbe sedežev v dvorani Kinemaxa v Gorici danes, 19. julija, ob 10.15, ob 15. uri pa bo v mediateki Ugo Casiraghi v Gorici potekala brezplačna filmska delavnica; obvezna prijava po tel. 0481-534604 ali na in-fo@mediatega.go.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev mo- dela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). 0 Mali oglasi HIŠNO POMOČNICO z lastnim prevoznim sredstvom iščem v okolici Gorice; tel. 347-6858652. M Izleti U Kino - 17.30 - 21.15 L'era dell'estinzio- SPDG organizira v nedeljo, 20. julija, izlet na Kriške pode nad Trento (Pogačnikov dom, 2052 m). Tura zahteva dobro fizično pripravljenost, predvidene so štiri ure in pol vzpona in tri ure in pol sestopa. Zbirališče ob 6.15 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, odhod ob 6.30. Možnost prevoza s kombijem; informacije po tel. 3383550948 (Mitja). KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 5. do 12. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure ali na krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. DANES V GORICI KINEMAX: 14.50 »Transformers 4 -ne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX: 15.00 - 16.00 - 17.45 -18.50 - 20.45 - 22.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«. 15.15 - 18.10 - 21.10 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione« (digital 3D). 17.45 - 20.00 - 22.00 »Mai cosi vicini«. 16.10 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »The German Doctor - Wakolda«. 0 Prireditve FESTIVAL »BLUE NOTE« v parku Ba-saglia v Gorici: danes, 19. julija, ob 19.30 se bodo zvrstili italijanski, slovenski, hrvaški in avstrijski pesniki ter glasbeniki, ob 20.30 bo nastopila skupina Jimi Barbiani Band, ob 21.30 bo na oder stopil Henrik Freischlader s svojo skupino; delovali bodo kioski; vstop prost. »POLETJE V TRŽIČU«: danes, 19. julija, med 17. in 24. uro na območju Area Verde v Ul. Valentinis v Tržiču »Word Music Stage« v organizaciji glasbene šole Cam; v sklopu niza »Lettere Mediterranee« ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino: danes, 19. julija, bo Dario Arkel predstavil svoj esej »Il pianeta condiviso«, 21. julija bo srečanje z režiserjem Matteom Oleottom z naslovom »Casa Zoran a Monfalcone«, 22. julija bosta predstavitvi knjig Gigliole Alvisi »Ilaria Al-pi - La ragazza che voleva racconta-re l'inferno« ter Luigija Naccija »Al-zati e cammina« in 23. julija bo Pino Roveredo predstavil svojo knjigo »Bal-lando con Cecilia«. 24. julija, ob 21.30 bo na Trgu Falcone e Borselli-no film »Sole a catinelle«. POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 19. julija, ob 21.30 koncert skupine Duvački orkestar Zlatna jabuka; 20. julija ob 21. uri nedeljski oder »Čakalnica«, nastopa gledališka skupina Face KD Slavec - Solkan, sledil bo koncert skupine Duvački orkestar Zlatna jabu-ka; 21. julija ob 21. uri »Ponedeljkova popotovanja«; 22. julija ob 17. uri otroško poletno popoldne in ob 21. uri Turnir iger iz betule; 23. julija ob 22. uri koncert tria Bojan Krhlanko (Jani Še-petavec, Joe Kaplowitz, Bojan Krhlan-ko); 24. julija ob 21.30 glasbeno dokumentirani film »Marley«; več na www.nova-gorica.si. ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici danes, 19. julija, ob 17. uri na kabaretno predstavo »Livio e le sue magiche valigie« v sklopu projekta »Estate Serena«. »VINILVEČERI 2014« NA GRADU KROMBERK: Goriški muzej v sodelovanju s Kud Morgan iz Nove Gorice prireja glasbeno predavanje Sergeja Randelovica o Karlu Novaku z naslovom »Kje si Čarli?« v torek, 22. julija, ob 21. uri. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽIN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita v četrtek, 24. julija, na novo srečanje pod lipami, kjer bo gostja večera Marija Stanonik, literarna zgodovinarka, etnologinja, docentka, avtorica knjige »Slovenska pesem v tujem škornju«. Večer bosta sooblikovala tudi Andrej Vovko in Damijan Florjančič. Srečanje se bo začelo ob 20.30 in bo potekalo v zunanjih prostorih, v primeru slabega vremena pa v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. prej do novice ZÜ] Obvestila KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta v torek, 22. julija. SPDG vabi člane, ki še niso uredili članarine in zavarovalnine za 2014 in ki se v prihodnjih tednih odpravljajo v gore, da to storijo do konca meseca in sicer ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu. AŠKD KREMENJAK vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 23. julija 2014, ob 04.00 v prvem sklicu in v četrtek, 24. julija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Jamljah, Prvomajska 20. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. Pogrebi www.primorski.eu DANES V GORICI: 11.00 Anna Maria Attems (z glavnega pokopališča) v stolnici, sledila bo upepelitev. DANES V SOVODNJAH: 10.00, Paolo Ursič (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Erminio Colausig na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Giuseppe Zotti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana, sledila bo upepelitev; 12.00, Renzo Drius, blagoslov na pokopališču, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.30, Silvana Ce-rin-Sinkauz por. Sinkauz, blagoslov v kapeli pokopališča, sledila bo upe-pelitev. 1 6 Sobota, 19. julija 2014 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Lahm se poslavlja kot svetovni prvak BERLIN - Kapetan nemške nogometne reprezentance Phillpip Lahm, ki je svojo ekipo na nedavno končanem svetovnem prvenstvu v Braziliji popeljal do naslova prvakov, ne bo več igral za nemško izbrano vrsto. Od zdaj naprej igral le še za Bayern, s katerim je podaljšal pogodbo do leta 2018. Lahma je v dresu Nemčije zbral 113 nastopov. Prvič je za Nemčijo nastopil februarja 2004, dosegel pa je pet zadetkov. Ratejeva spet druga MONTE CARLO - Martina Ratej, edina Slovenka na mitingu Diamantne lige v Monte Carlu, je v metu kopja zasedla drugo mesto (64,58 m) in zaostala le za Barboro Špotakovo (66,96 m), svetovno rekorderko in dvakratno olimpijsko zmagovalko. Doseženih je bilo sedem najboljših izidov sezone na svetu. Med njimi je tudi Kenijec Silas Kiplagat, ki je 1500 m pretekel v času 3:27,64. Sam je sicer računal na svetovni rekord, a mu tokrat ni uspelo. KOLESARSTVO - Na Touru tretja etapna zmaga člana Astane, ki je še povečal skupno vodstvo Nibalijev »solo« GRENOBLE - Vincenzo Nibali, vodilni na francoskem Touru, ostaja kralj Toura. Na prvi alpski etapi je dosegel še tretjo posamično zmago in še povečal prednost v skupni razvrstitvi. Italijansko kolesarsko gibanje se je tako na najboljši možni način spomnilo Bartalija in Casartellija: starejši se je na ta dan rodil pred stotimi leti, mlajši pa pred 19 leti izgubil življenje med spustom. Trinajsto etapo je Nibali začel napadalno, ves čas vozil v ospredju glavnine, na zadnjem, ne-kategoriziranem vzponu, dolgem 18,2 km, pa prevzel vodstvo. Šest kilometrov in pol pred ciljem se je odpeljal Francozu Thi-bautu Pinotu in Špancu Alejandru Valverdeju in dohitel ubežnika Poljaka Rafala Majka in Čeha Leopolda Koniga. Italijan se je z vodilnima vozil do 194. kilometra, nato pa v svojem ritmu odpeljal naprej.Italijan je dokazal, da je za tekmece premočan, čeprav je v zadnjih kilometrih ostal brez ključnih pomočnikov, Danca Jakoba Fuglsanga, ki je padel, in Italijana Micheleja Scarponija, ki je odpadel na zadnjem vzponu. Val-verde je na koncu ciljno črto prečkal na četrtem mestu, peti je bil Pinot. Etapa od Saint-Etienna do Chamroussejaje (197,5 km) je premešala vrstni red na prvih mestih. Nibali še naprej ostaja v rumenem, doslej drugi Avstralec Richie Porte je včeraj povsem odpovedal in izpadel iz boja za najvišja mesta. Avstralec je izgubil skoraj devet minut in zaostaja enajst minut, na drugem mestu je zdaj Valverde, na tretje mesto je napredoval Francoz Romain Bardet. Tour pa so predčasno končali še trije kolesarji: francoski prvak iz leta 2013 Arthur Vic-hot, lani devetouvrščini v skupnem seštevku na francoski pentlji Španec Daniel Navarro in Kolumbijec Janier Acevedo. Danes čaka kolesarja etapa iz Grenobla do Risoula, dolga 177 km: v osredju bo vzpon v Izoard. Izidi: 1. V. Nibali (Ita/Astana) 5:12:29, 2. R. Majka (Pol/Saxo) + 0:10, 3. L. König (Češ/Endura) 0:11, 4. A. Valverde (Špa/Movistar) 0:50, 5. T. Pinot (Fra/FDJ) 0:53, 6. T. van Garderen (ZDA/BMC) 1:23; skupno: 1. V. Nibali (Ita/Astana) 56:44:03, 2. A. Valverde (Špa/Movistar) 3:37, 3. R. Bardet (Fra/Ag2r) 4:24, 4. T. Pinot (Fra/FDJ) 4:40, 5. T. van Garderen (ZDA/BMC) 5:19. Vincenzo Nibali ansa NOGOMET - Začetek 24. sezone Prve lige Telekom Slovenije Maribor in ostali Mariborčani še vedno glavni favoriti - Derbiji v tretjem krogu, 2. avgusta LJUBLJANA - Potem ko so prvaki iz Maribora, Novogoričani, Koprčani in Velenjčani že začeli sezono s tekmami v evropskih pokalih, se bo konec tedna začelo še nogometno dogajanje na slovenskih zelenicah. Z včerajšnjo tekmo med Celjem in Zavrčem (končni izidi 0:1) se je začela 24. sezona Prve lige Telekom Slovenije.Tako kot že zadnjih nekaj let je tudi za sezono 2014/15 glavni favorit za končno zmago le en. To je 12-kratni prvak Maribor, ki krono v svojih rokah drži že od sezone 2010/11. Mariborčani so v primerjavi z minulo sezono od vidnejših igralcev izgubili Martina Mil-ca, ki se je preselil v Belgijo, okrepili pa so se z Wellejem Ndiayem in Sintaye-hujem Sallalichom. Navijači so še posebej veseli vrnitve Agima Ibraimija, s katerim so vijolice dobile dodatno razsežnost v kreativnosti. Podprvak iz minule sezone Luka Koper ni veliko spreminjal ekipe, tako da bo glavna odlika ekipe, ki pod vodstvom Rodolfa Vanolija ne «umira od lepote», je pa zelo kompaktna, ui-granost. Novinca sta le hrvaški vratar Božidar Radoševic in povratnik, italijanski napadalec Daniel Bradaschia. Znova pa je veliko sprememb doživela mednarodno obarvana Gorica, ki so jo zapustili nekateri ključni možje minule sezone, na primer Massimo Coda, Gianluca Lapadula, Gianvito Misuraca, Alex Cordaz, iz Kopra se je vrnil vratar Vasja Simčič. Kljub temu bodo izbranci Luigija Apollonija, v malce bolj slovenskih barvah kot v minuli sezoni, znova želeli poseči po visokih mestih in ubraniti naslov pokalnega prvaka. Tudi s povratniki oziroma novinci Dejanom Zi-gonom, Sandijem Arčonom in Luko Majcnom. Ljubljanska Olimpija želi predvsem popraviti vtis iz minule sezone. Letos bo lahko računala tudi na izkušene Darijana Matica, Mirana Burgica, pa tudi Josipa Golubarja. Trenerski štab, ki ga Vratar MB Jasmin Handanovič ansa vodi Darko Karapetrovic, je okrepil nekdanji slovenski reprezentant Aleksan-dar Radosavljevic. Še vedno so slabe volje navijači Green Dragons, ki zaradi vodstvenih potez Izeta Rastoderja napovedujejo bojkot tekem. V boj za vrh se želijo vključiti tudi Rudar, ki je v glavnem ohranil enako garnituro igralcev, ter Domžale, kjer so trenerju Luki Elsnerju v kader pripeljali Podlogarja in tudi Francoza Benjamina Morela. Spored 1. kroga - danes: Olimpija - Krka, Maribor - Rudar; jutri: Kalcer Radomlje - Luka Koper in Gorica - Domžale. Zanimive tekme prvega dela: derbija Maribor - Olimpija (2. 8), Gorica - Koper (2. 8.), Koper - Maribor (20. 9.), Gorica - Maribor (15.10.). NASE MNENJE Rok Maver: Koper lahko preseneti »Maribor je res prvi favorit, vendar ni več tako izrazit kot pred leti,« napoveduje Rok Maver, novinar Pir- morskih novic. »Ekipa upeha, sestavljajo jo starejši igralci, zato verjamem, da bo Koper v 1. slovenski ligi resen tekmec za naslov prvaka. To so koprski nogometaši nakazali že lani, včerajšnja (četrtkova, op.a.) zmaga v kvalifikacijah evropske lige pa je dobra popotnica. Letošnja ekipa ima rep in glavo, igralski kader je skorajda nespremenjen.« Maribor in Koper sta tudi edini dve ekipi, ki sta že dopolnili svoj kader, vsi ostali pa so še v časuformiranja postav. Prav zato je težko napovedati kaj več, poudarja Maver. »Pri Gorici bo odvisno, ali bo Parma, ki jo vodi nov lastnik, obnovila sodelovanje z Gorico. Ljubljansko Olimpijo še sestavljajo, želeli pa bi se boriti za 3. mesto. Sponzor Rudarja, lani na 3. mestu, pa ima težave, zato bo morda zmanjšal sponzorska sredstva, kar bo gotovo vplivalo na rezultate,« pojasnjuje Maver. Kolikšno pa je zanimanje za slovensko prvenstvo? »Stabilno, kot drugje po Evropi, obisk na stadionih rahlo stagnira. Ponudba po TV je velika, spremljaš lahko angleško ali italijansko ligo, kar pa se težko kosa s slovenskim nogometom.« (V.S.) KOŠARKA V A1-ligi samo 47 % »Italijanov« TRST - Predsednik košarkarske zveze FIP je na včerajšnjem zasedanju upravnega odbora zaskrbljeno ugotavljal, da igra v italijanski A-ligi samo 47 % igralcev, ki bi lahko prišli v poštev za nastop v državni reprezentanci. Mednje sodijo tudi igralci z dvojnim državljanstvom (v prvenstvih Fibe lahko reprezentance vključijo samo enega igralca z dvojnim državljanstvom) in pa tisti igralci, ki imajo zelo omejeno minutažo. Skratka, odstotek je delno varljiv, zato si je predsednik zaželel, da bi klubi v naslednji sezoni zaupali kaj več Italijanom. Na zasedanju so tudi določili seznam ekip najvišje A1-lige, v kateri bodo v naslednji sezoni igrali Olimpia Milano, Dinamo Sassari, Virtus Roma, Pallacanestro Cantu, New Basket Brindisi, Pallacanestro Reggiana, Pistoia Basket 2000, Juve Caserta, Pallacanestro Varese, Reyer Venezia, Scandone Avellino, Virtus Bologna, Vanoli Cremona, Victoria Libertas Pesaro, Aquila Basket Trento 2013.Pravico do mesta v A1-ligi ima tudi Orlandina Basket, ki se bo v višjo ligo lahko vpisala, če zadošča vsem parametrom. Na zasedanju so obenem napovedali, da bo v državnih prvenstvih letos nastopalo 22 ekip več (10 %) kot v minuli sezoni 2013/14. VRNITEV - Italijanski nogometni napadalec Fabio Quagliarel-la se po štirih letih iz Juventusa vrača v Turin. NOVO PRAVILO - Evropska nogometna zveza (Uefa) je v Nyonu sprejela nova pravila glede kartonov v evropskih tekmovanjih. Igralcem se bodo od sezone 2014/15 rumeni kartoni brisali po četrtfinalu lige prvakov oziroma evropske lige. ODBOJKA - A2 Matej Černic se seli v Matero MATERA - Gabrski odbojkar Matej Černic bo tudi v naslednji sezoni igral v A2-ligi. Iz Corigliana v Apuli-ji se letos seli v 159 kilometrov oddaljeno Matero, ki prav tako nastopa v A2-ligi. Klub je dogovor z bivšim reprezen-tantom pozdravil z velikim navdušenjem. Pri Materi, ki je lani osvojila 4. mesto v A2-ligi, trenira Vincenzo Ma-strangelo, ki je bil v sezoni 2011/12 pomočnik pri Vibo Valentii, kjer je igral tudi Černic. Danes z Brazilijo FIRENCE - Italijanska odbojkarska reprezentanca je s 3:0 premagala Avstralijo (14, 22, 21), potrdila prvo mesto in bo nastope v finalu svetovne lige nadaljevala v polfinalu. Danes bo ob 20.30 igrala proti Braziliji, ki je včeraj izgubila proti Iranu z 1:3 (in s tem izločila Rusijo iz boja za naslov). Iran, prvi v drugi skupini, pa bo igral ob 18.30 proti ZDA. Triestina na zaslišanju TRST - Mobilni in politični oddelek tržaške policije je, po poročanju Anse, v minulih dveh dneh zaslišal vodstvo Triestine Calcio, in sicer predsednika Hamdija Mehmetija, pooblaščenega upravitelja Pierreja Mbocka in strokovnega sodelavca Marca Pontrellija. Tržaška policija jih je zaslišala na zahtevo javnega tožilstva, ki želi pridobiti splošno sliko kluba, tudi s finančnega vidika, potem ko je Triestina dobilo novo vodstvo. Za Koper, morda za Maribor LION - Evropska nogometna zveza (Uefa) je opravila žreb tretjega pred-kroga lige prvakov. Slovenski prvaki iz Maribora v drugem krogu igrajo z mostarskim Zrinjskim (prva tekma se je končala z 0:0), če bodo uspešni, pa se bodo v naslednjem krogu pomerili z boljšim iz obračuna med Santo Colomo iz Andore in Macca-bijem iz Tel Aviva. Povratna tekma 2. predkroga med Mariborom in Zrinjskim bo v Ljudskem vrtu 23. julija, prve tekme 3. predkroga bodo nato zmagovalci igrali 29. in 30. julija, povratne pa teden dni pozneje. V evropski ligi pa bodo Koprčani, če bodo uspešni v 2. krogu (z 2:1 so že premagali Nefči Baku), tekmovanje nadaljevali bodisi pri turškem Bursasporu ali gruzijskem Čihurju Sačhereju. Slabše kaže Goričanom, saj so prvo tekmo v gosteh pri norveškem Moldeju izgubili z 1:4. Če bodo na koncu vendarle uspešni, pa jih v 3. predkrogu čaka zmagovalec dvoboja med albanskim Lačijem ter ukrajinsko Zorjo Lugansk. / ŠPORT Sobota, 19. julija 2014 17 KOŠARKA - Po devetnajstih letih Slavec s srcem še pri Jadranu, igral pa bo v C-ligi Racionalno odločitev je že sprejel, vendar je s srcem še vedno povezan s klubom, kjer je dosegel zgodovinski rezultat: napredovanje v B-ligo. Kapetan Ja-dranove članske ekipe Christian Slavec dokončne odločitve še ni sprejel, saj si bo vzel še vsaj deset dni časa, da premisli, vendar se dolgoletni steber članske ekipe v bistvu poslavlja od članske ekipe Jadrana. »Nagibam se k temu, da bi kariero nadaljeval v deželni C-ligi. Pet- do šestkrat tedenskih treningov, kolikor jih bo najbrž pri Jadranu, ne zmorem več usklajevati s svojo družino in delom. Ko bi se odločil, da ostanem pri Jadranu, bi pomenilo, da me skorajda ne bi bilo več doma,« razmišlja na glas Slavec. Pomisleke o nadaljevanju kariere v najvišje postavljeni slovenski ekipi, s katero je letos dosegel napredovanje, je napovedal že ob koncu sezone, zdaj pa je pred tem, da se od kluba poslovi. Pri Jadranu je Slavec igral 19 sezon, med tem časom dosegel tri napredovanja, zadnje letos (s Kra-šovcem 2004/05 in s Popovičem 2007/08 v državno C-ligo, z Muro 2013/14 v B-ligo). Ravno letošnjo sezono uvršča med najlepše, ki jih je doživel pri Jadranu, med najuspešnejše pa najbrž sodi sezona 2004/05, ko je v finalu dosegel kar 35 točk. » Verjemite, da je res težko zapustiti tako ekipo in družbo prijateljev, s katerimi smo bili zelo povezani. Poleg športne plati sem imel letos nezanemarljivo vlogo, saj sem kot kapetan ohranjal v sla- čilnici zelo dobro vzdušje. Bil sem obenem vez med trenerjem Muro in igralci, kar je bilo poglavitno za rezultat,« je povedal Slavec, 35-letnik iz Boljunca. Pri Jadranu, predvsem trener Mura ga želi prepričati, naj ostane, tudi kot osmi starejši igralec. S Slavčevim odhodom pa se bi pri Jadranu sprostilo mesto za napovedano okrepitev pod košem: »Če ostanem in ekipo dopolnijo s centrom, kot napovedujejo, bi pomenilo, da bi se morali starejši igralci vrstiti na tekmah, saj lahko igra samo sedem starejših igralcev, bilo pa nas bi osem.« Slavec se dobro zaveda, da višja liga zahteva skorajda profesionalen odnos igralcev, tako na tekmah kot na trenignih: »Trenirati bodo morali intenzivno in resno. Zavedati se moramo, da nekateri trenirajo tudi osemkrat, Videmčani celo de- Christian Slavec, v zadnjih treh sezonah kapetan ekipe fotodamj@n setkrat na teden. Glavna razlika bo predvsem v fizični moči in hitrosti igre,« napoveduje Slavec. Strinja se, da bo ekipo nujno okrepiti pod košem, kjer je Jadran šibek. »Poglavitno pa bo, da izberejo kvalitetnega igralca, ki v ekipi dela razliko in ki se bo znal vključiti v družbo. Nekako tako, kot je bilo s Carlom (De Petrisom), ki je bil že drugi dan z nami na pijači tako sproščen, kot da bi bil od vedno pri Jadranu.« Slavec verjame, da bo njegov odhod pomenil tudi večjo minutažo za mlajše igralce, kar ga veseli: računa, da bo v letošnji sezoni presenetil predvsem Ridolfi, Matija Batich pa bi moral pridobiti gotovo večjo minutažo. Po sezoni brez poškodb pa Slavec nikakor ne razmišlja, da bi obesil čevlje na klin. Poklical ga je že trener Brega Tomo Krašovec, na razgovor pa ga vabijo tudi pri Boru Radenski. Slavec jemlje v poštev vse ponudbe, malo za šalo malo zares tudi ponudbo Sokola in Kontove-la. Prisluhnil bo vsem, ki ga bodo poklicali, nato pa bo odločil, kje nadaljevati kariero: »Ni lahko zapustiti take ekipe, vendar me po drugi strani zanima, kako ne bodo sprejeli v drugi ekipi.« (V.S.) Sloga Tabor s Televito Člansko ekipo Sloge Tabor, ki bo četrto leto nastopala v B2-ligi, bo tudi v naslednji sezoni glavni pokrovitelj Televita. Tako je v tiskovnem sporočilu sporočil klub. Pri Kras 6 mladinskih ekip Nogometni klub Kras je a tiskovnim sporočilom potrdil, da bo nastopil v šestih mladinskih kategorijah: v prvenstvu državnih mladincev, naraščajnikov, najmlajših, začetnikov, cicibanov in malih prijateljev. 24 ur odbojke pri Sokolu Danes ob 18. uri se bo začel turnir 24 ur odbojke na mivki na na-brežinskem igrišču ŠD Sokol. Vpisanih je 20 ekip. □ Obvestila ^■ KK BOR in ZSSDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta od ponedeljeka, 1. do petka, 5. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com. PET POLETNIH VPRAŠANJ Krilna napadalka Vera Balzano iz Trnovce bo tudi v naslednji sezoni članica ekipe Zaleta v C-ligi. V najvišje postavljeni ženski ekipi pri nas bo igrala četrto sezono zapored. 23-letnica, ki tačas opravlja civilno službo pri ZSŠDI, je v minulih sezonah največ napredovala v napadu. Nova sezona: moj recept za ohranjanje forme. Igram odbojko na mivki. S soigralkami igramo v Na-brežini vsaj enkrat tedensko in tako ohranjamo formo tudi med poletjem. Doslej smo dvakrat tudi obiskale tudi fitness v Repnu. Moj in ekipni cilj. Želim, da bi v naslednji sezo- ni nadgradila že pridobljeno znanje. Ekipni cilj bo letos spet obstanek v ligi, morda pa bodo rezultati taki, da bomo cilj spremenili. Srečanje s soigralci: kje in kolikokrat tedensko. Srečujemo se na igrišču v Nabrežini, včasih tudi zvečer. V stalnem stiku pa smo preko aplikacije whatsapp. Počitnice: kdaj in kje? Morda avgusta, vendar ne vem še, ali bom šla na morje ali kam na hladno. Druga ekipa, za katero boš navijal. Gotovo bom spremljala nastope ekipe Zaleta Kontovel (1. ženska divizija) in Jadrana. Zanima me, kako se bodo košarkarji znašli v B-ligi. (V.S.) Kliknite za osvežitev. Kjerkoli boste preživljali poletne dni, osvežite strani Primorskega dnevnika, kliknite na www.primorski.eu in se povežite s spletno izdajo časopisa. Dnevnik bo z vami, s svežimi novicami, prevetrenimi prispevki, cool rubrikami. Naročnina na spletno izdajo dnevnika: letna šestmesečna naročnina za naročnina naročnina 30 dostopov 180 evrov 100 evrov 22 evrov Za tiste, ki so naročeni na tiskanoizdajo,je dostop brezplačen Več na naši spletni stria ni www.primorski.eu Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji 18 Četrtek, 17. julija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. STOCKHOLM 12/25 y HOLMSI52^ 's W '' MOSKVA «5V 16/29° KIJEV ^P 21/30 'ARŠAVA 20/27 A MILANT^l °20/3ltó¿2® " V SPLIT |«g,°22/28 I.2«33 SKOPJE BEOGRAD O 18/29 SOFIJA 018/27 1010 18/30 ATENE "23/27 O. > * Še bo prevladovalo jasno in ponekod v hribih delno oblačno vreme. Po nižinah bo vroče in soparno. Ob jutranjih urah bo ob morju še pihala šibka do zmerna burja. Še bo jasno in vroče. TOLMEC 013/31 TRBIŽ O 12/30 CELOVEC 016/30 KRANJSKA G. 012/26 O TRŽIČ 12/23 S. GRADEC O 17/28 VIDEMO 17/35 ČEDADo^ 18/34 KRANJ O % LJUBLJANA O 17/29 CELJE 17/30 O GORICA 20/32 O N. GORICA O 20/32 POSTOJNA N. MESTO 17 nn d -afr/ffir oli 7. ure 1978 - Obalo je okoli zjutraj prizadelo zelo močno neurje z orkanskimi sunki vetra, ki so podrli številna drevesa in odkrivali strehe. Na meteorološki postaji Portorož Beli Križ < je najmočnejši sunek vetra po korigiranih podatkih anemometra dosegel hitrost 200-220 km/h. Jutri bo dopoldne jasno vreme. Popoldne se bo ponekod pooblačilo, zlasti v hribovitem svetu, kjer so možne kratkotrajne nevihte. Po nižinah bo soparno in ob morju bo še pihala šibka burja. Jutri bo sončno in vroče, popoldne bo začel pihati jugozahodni veter. TOLMEČ 014/31 CELOVEC 017/32 TRBIŽ O 13/30 KRANJSKA G. O 15/28 VIDEMO 19/34 ¿SL ČEDADo* 20/33 goriCT>gorica 20/33 O " 20/32 O TRŽIČ 12/24 KRANJO S. GRADEC 018/31 CELJE 18/32 O LJUBLJANA 017/31 POSTOJNA O 15/29 N. MESTO 18/33 O KOČEVJE \ O ČRNOMELJ o Danes: ob 2.08 najvišje -4 cm, ob 7.30 najnižje -21 cm, ob 15.20 najvišje 35 cm, o ob 23.28 najnižje -23 cm. S Jutri: ob 5.32 najvišje -6 cm, ob 8.37 najnižje -9 cm, ob 16.30 najvišje 33 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje C. ¡o 500 m...........25 1000 m...........20 1500 m...........17 2000 m...........14 2500 m...........10 2864 m............6 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. Obeta se film o slovitem atletu Jesseju Owensu LOS ANGELES - Hollywoodski filmski studio Focus Features se pripravlja na snemanje biografskega filma o ameriški sprinterski legendi Jesseju Owensu, poroča revija Hollywood Reporter. Film z naslovom Race oziroma Dirka bodo snemali v Montrealu v Kanadi ter na olimpijskem stadionu v Berlinu, kjer je ameriški atlet leta 1936 osvojil štiri zlate olimpijske kolajne. V glavni vlogi bo kanadski igralec Stephan James, ki bo upodobil temnopoltega olimpijca, vlogo njegovega trenerja bo igral Jason Sudeikis, vodjo ameriškega olimpijskega komiteja pa sloviti Jeremy Irons. Snemanje filma, ki ga bo režiral Stephen Hopkins, se bo začelo 24. julija. (STA) Na dražbi prodali prvo knjigo, natisnjeno v angleščini LONDON - Na dražbi avkcijske hiše Sotehby's so za več kot milijon britanskih funtov (1,26 milijona evrov) prodali prvo knjigo, natisnjeno v angleščini. Izvod dela Recuyell of the Histories of Troye, ki ga je na dražbo dal vojvoda Nort-humberlandski, je eden od 18 še obstoječih izvodov dela, ki ga je iz francoščine prevedel in natisnil William Caxton. Caxton, tiskarski pionir v Angliji, je romantično delo o grških herojih iz leta 1463 v angleščino prevedel v treh letih, izdal pa ga je leta 1474, ko je bila večina knjig natisnjenih v latinščini. (STA) Napake na znamkah Pred leti (julija 2009) smo se v tej rubriki že dotaknili kočljivega vprašanja napak, ki so jih nakuhali ilustratorji, ki rišejo razne znamke po nalogu državnih poštnih uprav. Bolj ali manj hude napake zasledimo na znamkah po vseh državah. Danes se bomo ustavili ob nekaterih napakah, ki jih najdemo na povojnih italijanskih znamkah. Seveda, napako najprej zagreši, kdor pripravi risbo, a potem sledi vrsta kontrolnih pregledov. Osnutek najprej pregleda komisija na poštni upravi, nato komisija na odgovornem ministrstvu in končno je na vrsti še zadnji pregled v tiskarni. Kljub temu se zgodi, da uide kakšna huda napaka. Tako napako, ki je povzročila mednarodni incident, so zagrešili 6. aprila 1961, ko je predsednik Italije Gronchi potoval v Južno Ameriko in so na znamki namenjeni Peruju napačno narisali državne meje. Na severu Peruja je na znamki zmanjkal »amazonski trikotnik«, za katerega so potekala med Perujem in Ekvadorjem dolga in težka pogajanja. Znamko so zato dan kasneje vzeli iz prometa in jo zamenjali z drugo s popravljenimi mejami. Tako imenovani »Gronchi rosa« je zato danes ena najdražjih italijanskih znamk. V odgovorni komisiji poštne uprave v Rimu z mejami nimajo sreče, saj so leta 1954 zgrešili tudi mejo Italije. 25. februarja so izdali dve znamki posvečeni začetku televizijskih oddaj v Italiji. Na obeh znamkah se na ekranu vidi obris Italije, ki obsega vso Istro. Jugoslavija ni zahtevala umika omenjenih znamk, ni pa sprejemala pošiljk, ki so imele nalepljeno to izdajo. Take pošiljke so vrnili v Italijo. Tudi leta 2000 ni bilo z mejami na znamkah nič bolje. Na znamki v spomin na Gaetana Martina, ki se je zavzemal za evropsko federacijo, se na zemljevidu meja Italije dotika Nemčije in Avstrije skoraj ni. Kje je italijansko-nemška meja, pa nihče ne ve. Z jadrnicami in vetrovi so imeli na italijanski pošti v letih 1949 do 1952 nemalo težav. Izdajali so znamke ob vsakoletnem velesejmu Levante v Bariju. Na znamkah je v prvem planu karavela z močno izbočenimi jadri, vendar ladja potuje v obratno smer in kar je še huje, vse tri zastave na jamborih plapolajo proti vetru. (Slika 1) Maja 1956 je Italija izdala znamko ob 50. obletnici Simplonskega predora. V tem primeru so na znamki zagrešili kar štiri napake. Zelo lepo sta narisani dve galeriji, a ko je stekla železnica, je bila galerija samo ena. Na sliki skozi galerijo na levi privozi parni vlak, a omenjena proga je bila elek-trificirana že od začetka. Na cesti ob železnici je narisana kočija s postiljonom, ki so jo prerisali z neke znane slike, vendar je šlo za prelaz na Sv. Gottardu. In končno v Italiji na dveh vzporednih progah vlaki vozijo po levi. Na znamki pa vlak pripelje po desni. (Slika 2) Simplonski prelaz tudi pred nekaj leti ni prinesel sreče italijanski pošti, saj so leta 2006 na znamki ob stoletnici narisali dve podolgovati zastavi Italije in Švice, ko pa je še otrokom v šoli znano, da ima švicarska zastava kvadratno obliko z belim križem na sredi. Tudi v kulturi se včasih spodrsne. Leta 1972 je izšla serija treh znamk, na katerih so prikazane prve izdaje Božanske komedije. Le da na znamki za 180 lir ena izmed prvih izdaj iz kraja Jesi v resnici ni nikoli izšla. Poglejmo še na področje zgodovine. Leta 1994je izšla serija dveh znamk vezanih na zgodovinske dogodke in na obeh sta napaki. Kronanje Karla Velikega ni bilo leta 799, ampak leta 800. Prav tako Rimska pogodba za Evropsko skupnost ni bila podpisana 24. marca, ampak dan kasneje. In končno še beseda o športu. V vaterpolu imajo igralci bele (domačini) ali modre (gostje) kape. Le vratarja imata kape rdeče barve s številko 1. Na znamki pa ima vratar na kapi napisano številko 9. Našteli smo nekaj primerov napak na italijanskih znamkah, a seznam še zdaleč ni izčrpan. Lahko bi navedli še kaj zanimivega. Pa drugič. V zvezi s takimi napakami na znamkah bi omenili le, da je to še ena zanimiva plat filatelističnega dela, saj se filatelist ustavi ob vsaki znamki ter jo natančno in kritično pregleda. Napake pa niso samo vsebinske, ampak tudi oblikovne (barva, velikost, zobčki itd) Oh, ženske! V šestdestih letih prejšnjega stoletja je revija II bollettino filatelico d'Italia objavila članek, v katerem se avtor pritožuje, da ženske premalo ali sploh ne hodijo na fila-telistične razstave in je lakonično zaključil: »Ženske niso zbiralke«. Ali je to res? Vse bi kazalo, da to ne drži, vprašanje je le, kaj ženske zanima in kaj zbirajo. Pomislimo recimo na vrtove in okenske police in na potrpežljivost, s katero gospe izbirajo in sestavljajo svoje cvetno okrasje. Pomislimo na vseh vrst oblek, torbic, čevljev in zapestnic, ki se nabirajo v domačih omarah. Pomislimo na hišno opremo in okrasne predmete po domačih stenah, pa naj so sodobni ali še raje iz preteklih obdobij. Dovolj je, da se ozremo po številnih stojnicah in trgovinicah antikvariata, kjer se v glavnem ustavljajo in iščejo zanimive posebnosti prav gospe. Po domovih je tudi vse polno spominčkov in razglednic z raznih potovanj po bolj ali manj znanih krajih. In končno po naših domovih za družinske knjižnice in fotografske albume pa še za stare rodbinske predmete in dokumente bolj skrbijo ženske kot moški. Morda zato, ker imajo večji smisel za urejanje in spravljanje. In končno je bilo tudi med prvimi člani filatelističnega kluba Košir kar nekaj žensk, ki so se odlično uveljavile. Med vsemi bi omenil le Milo Perko, Marijo Pertot, Miro Sancin, Vlasto Berce, Jelko Daneu in druge. V mladinski skupini, ki je nekaj let delovala znotraj kluba, pa so večino sestavljala prav dekleta. Zato vrnimo ženskam, kar jim gre tudi na področju zbirateljstva. (Claudio Bacco) Nove izdaje v juliju V tem mesecu Slovenija ni izdala novih znamk, prihodnje izdaje bodo 26. septembra. Italija pa je v svojem programu za julij napovedala samo eno znamko. Izdala pa jih je že dvanajst. Prvega julija je izšla znamka posvečena italijanskemu predsedovanju EU. Teden kasneje je izšla znamka ob 50. obletnici bolnišnice Gemelli v Rimu. Sredi meseca pa je izšel blok s štirimi znamkami ob 200-le-tnici ustanovitve italijanskih orožnikov. Še najbolj zanimiva je turistična serija, ki je izšla pred nekaj dnevi in ki letos vsebuje pet znamk: jezero Iseo, turistični kraj Monsummano Terme pri Pistoii, mesto Olbia na Sardiniji in znane soline pri mestu Margherita di Savoia (Fog-gia). V četrtek, 7. avgusta, pa bo italijanska Pošta izdala novo skavtsko znamko ob 40. obletnici ustanovitve skupne organizacije katoliških skavtov in skavtinj v Italiji. (Slika 3) Lepe počitnice! Tudi uredniki rubrike Postiljon odhajamo na poletne počitnice in zato se v avgustu ne bomo oglasili. Če ne bo zapletov ali omejitev, se bomo oglasili spet v drugi polovici meseca septembra. Do takrat se vsem zvestim pa tudi občasnim bralkam in bralcem zahvaljujemo za pozornost in voščimo prijeten oddih in lepe počitnice. Srečno! / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. julija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 7.00 Dnevnik 8.25 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.05 Dok.: Road Italy 10.00 Aktualno: MixItalia 10.30 Quark Atlante - Speciale 11.20 Linea Verde Or-izzonti Estate 12.25 Dok.: Food Markets -Profumi e sapori a km zero 13.30 17.00 Dnevnik 14.00 Linea Blu 15.20 Nad.: Legami 16.10 Nad.: Un ciclone in convento 17.15 A Sua Immagine 17.45 Dok.: Pas-saggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Techetechete - Vive la gente 21.20 Una notte per Caruso - Premio Caruso 2014 23.50 Serija: Miss Fisher - Delitti e misteri V^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.10 Belli dentro 10.00 Melaver-de 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Serija: Dallas 14.40 Film: Cartolina d'estate 17.00 Film: Un amore di nonna 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Rosamunde Pilcher - Quattro sfu-mature d'amore (rom.) 23.30 Film: Sei pas-si nel giallo (krim.) v Italia 1 7.00 Serija: Lassie 7.35 Serija: Zorro 8.00 Serija: Un blog da cani 8.25 Un pesce di nome Tinto 8.55 Sulla Via di Damasco 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Serija: La nave dei sogni 11.25 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra ami-ca Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Marie Brand e l'ultimo giro sulla gio-stra 15.35 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.20 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Pit Lane 18.15 Avtomobilizem: Formula 1, VN Nemčije, kvalifikacije 19.35 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.30 Dnevnik 21.10 Film: Promessa rosso sangue 22.45 Serija: Luther 23.50 Rubrike 19.00 Film: December Boys (dram., i. D. Radcliffe) 21.10 Film: I ragazzi di Tim-pelbach 23.10 Film: Panarea (kom., It.) La 7 7.15 Rai Educational 9.05 Film: Bufere 10.35 Film: L'orgoglio degli Amberson 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Serija: La signora del West 13.35 Timbuctu - I viaggi di Davide 14.00 Deželni dnevnik, sledijo rubrike in vremenska napoved 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 2014 17.30 Tour Replay 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 18.55 23.35 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Film: Charlot caporeparto (r. C. Chaplin) 20.40 Serija: Ai confini della realta 21.05 Film: Babel (dram., i. B. Pitt, C. Blanchett) 23.55 Amore criminale (I Rete 4 6.50 Media Shopping 7.40 Serija: Miami Vice 8.40 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Serija: Renegade 12.55 Nad.: Il segreto 14.00 Aktualno: Lo spor-tello di Forum 15.30 Show: Matrimoni all'italiana 16.10 19.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Poirot 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Serija: Walker Texas Ranger 21.15 Serija: The mentalist ^ Tele 4 6.00 8.00, 19.50 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.25 Ozadja 7.00 Kronika 7.15 Žarišče 7.30 Aktualno 8.05 10.30, 12.00, 14.45, 16.25, 21.10 Na tretjem... 8.55 18.10 Tedenski pregled 13.10 Novinarska konferenca Banke Slovenije 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila ob petih 17.40 Primopredaja poslov med dosedanjo in novo informacijsko pooblaš-čenko 17.50 21.45 Kronika 18.25 Pregled pred- in povolilnega dogajanja 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Država, politika, civilna družba 20.55 Svet v besedi in sliki 21.30 Žarišče 22.55 Utrip Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru 7.00 Serija: Tutto in famiglia 7.40 Nan.: La vita secondo Jim 8.20 Nad.: Dance Academy 9.20 Serija: Suburgatory 10.20 Nad.: Glee 12.10 Giffoni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.05 Film: Quattro amiche e un paio di jeans 16.20 Film: Blue crush 2 18.30 Dnevnik Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Živel sem že prej 15.55 20.00 Potopisi 16.25 Dokumentarec 17.10 22.15 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 23.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.30 Artevisione 21.00 Castrocaro 2014 1 Tv Primorka 8.00 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 14.30 Videostrani 9.00 Seja občinskega sveta občine Postojna, sledita Tv prodajno okno in Videostrani 15.55 Žogarija 16.25 Slap Kozjak in koseška korita 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.20 Komelovi prijatelji 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 20.00 Spomini na Goriško 21.00 Slovenski turistični film: Hej čez bele poljane - 1965 21.15 Orjaške krastače 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 Mode & Modi 11.40 Omnibus - Dibattito, pon. 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Diane - Uno sbirro in famiglia 16.40 Film: La promessa di un pistolero (vestern) 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Serija: Maigret pop Pop TV 7.00 Risanke in otroške serije 10.25 Film: Nedelje v Tiffanyju 12.10 Nad.: Škandal 13.20 Serija: Sanjska domovanja 13.35 Serija: Kamp razvajencev 14.40 Serija: Zmenki milijonarjev 15.35 Serija: Posel mojega življenja 16.30 Film: Igrišče 3 18.20 Serija: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR - vreme in novice 20.00 Film: Hitri in drzni 4 (akc., i. P. Walker, V. Diesel) 21.55 Film: Zaljubljeni Shakespeare (rom., i. G. Paltrow) 23.45 Film: Psycho (horor, r. G. Van Sant, i. V. Vaughn) 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Voci in piazza 17.3019.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Otroški program: OP! 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Infodrom 10.40 Kratki film: Vesoljček 10.55 Film: Izgubljeno kraljestvo Atlantida (anim.) 12.25 Nad.: Mladi Leonardo 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.20 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Dok. serija: Na poti 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 22.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Delo v najtežjih razmerah 18.35 Ozare 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Nan.: Poirot 21.40 Film: Dobrodošli v Jebovlju (anim.) 23.25 Poletna scena 23.50 Nad.: Wallander Jf* Slovenija 2 9.00 Poletna scena 10.00 Slovenci v Italiji 10.55 Polnočni klub 12.15 Odd.: Kje s'pa ti doma? 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Nemčije, prenos kvalifikacij 15.05 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 18.00 Atletika - miting diamantne lige, pon. 20.00 Nogomet: Prva liga, Maribor - Rudar, prenos 22.00 Stefan Milenkovich in Marko Hatlak: Tango Compas 23.40 Ne lepše Kanal A 6.00 Risanke 7.0018.15 Serija: Pod eno streho 7.50 17.45 Serija: Svingerji 8.15 Serija: Šola za prvake 8.4016.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.05 Serija: Veliki po-kovci 10.20 Serija: Chuck 11.10 Tv prodaja 11.25 Serija: Srečni klic 12.45 Film: Smrtonosno vreme 14.25 Film: Policaj iz vrtca 17.00 Nad.: Puščica 19.10 Film: Zeus in Roxanne 21.00 Film: Utemeljeni sum 22.50 Nad.: Je bella cesta 23.55 Film: Major Bauk RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Zbori v gledališču, sledi Music box; 10.00 Poročila; 10.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 11.00 Studio D - Trdno verujem, kar me je mati učila; 12.00 Ta rozajansld glas; 12.30 Otroški kotiček; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Alojz Rebula: V Sibi-linem vetru - dramat. roman, režija Jože Pe-terlin - 2. del, sledi Music box; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00 Pesem tedna; 11.30 Bohinjska proga in muzejski vlak; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Odda- Sobota, 19. julija Rai B, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Babel Francija, Mehika, ZDA 2006 Režija: Alejandro Gonzále Iñárri-tu Igrajo: Brad Pitt, Cate Blanchett, Gael García Bernal, Koji Yakusho, Adriana Barraza in Rinko Kikuc-hi V oddaljenem kotu maroške puščave odjeknejo streli puške. To sproži verigo dogodkov ter poveže par ameriških turistov, ki se divje bori za preživetje, maroška dečka, ki sta vpletena v nesrečo, varuško, ki z dvema ameriškima otrokoma ilegalno prečka mehiško mejo, in gluho japonsko najstnico, katere očeta išče tokijska policija. Čeprav jih ločujejo medkulturne razlike in velike razdalje, vse štiri skupine ljudi drvijo naproti skupni usodi: trpljenju. Režiser Iñárritu, ki bo letos odprl beneško Mostro, si je pred osmimi leti z delom Babel, v Cannesu zagotovil zlato palmo. ja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 RK na plaži; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 22.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 20.30 Luoghi e sapori; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonorica-mente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijski ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angleščini in nemščini; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Zapisi iz močvirja; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Rekreacija; 10.55 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Sobotni knocert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.50 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. SPACCIO OCCHIALI VISION PODARJA! OB NAKUPU OCAL S PROTIREFLEKSNIM PREMAZOM PODARIMO OKVIR ZA DODATNI PAR OČAL ! (Popoln pravilnik je na voljo v naših prodajnih mestih) - ^ LEČE ^ ALTADEFINIZIONE PRI NAS NAJDETE PRAVE POPUSTE SKOZI CELO LETO GORICA Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE SESLJAN (TS) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED! SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) - PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM - TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORICA - FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) M. MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) - CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) - PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) - QUINTO DI TREVISO (TV) - CITTADELLA (PD)