itev. 11	Leto 12
Izhaja enkrat na mesec.
Naročnina četrtletno 12 dinarjev
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN
Uredništvo in upravništvo:
Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
TRANSPORTNEGA OSOBJA
Upokojenci, nastopite enotno
za svoje zahteve!
Mesece in mesece obIjubijano in od vseh železničarjev težko pričakovano zvišanje plač je stopilo v veljavo s 1. novembrom. Zvišanje plač so pričakovali prav vsi: aktivni nastavijenci, protesionisti in delavci, gotovo najbolj težko so čakali na zvišanje plač upokojenci, v prvi vrsti pa vdove, miloščinarji in kronski rentniki.
Velikoi je bilo razočaranje pri aktivnih nastavi j encih, ko so zvedeli, do bodo dobili mesečno po Din 55 do 100 več, da pa se jim ne vrnejo rodbinske doklade za žene, marveč da se bo le doklada za otroke izplačevala po Din 140 mesečno in da pridejo vsled občutnega povečanja draginje iz dežja pod kap.
Naravnost obup pa se je polastil vseh ostalih, v prvi vrsti pa nas upokojencev, ko smo bili obveščeni, da ostanejo naši prejemki nespremenjeni in da za zvišanje naših pokojnin in doklad ni kredita.
V	najbolj bednem stanju žive na železnici miloščinarji odnosno njih vdove ter kronski rentniki ali vdove istih. Svoječasno, ko- še niso obstojali provizijski zavodi za delavce ter je kasneje marsikateri delavec postal nesposoben za službo, je južna železnica takim delavcem odobrila miloščine. K tem miloščinam izplačuje sedaj državna uprava po Din 2 dnevno doklade in prejme tako mi-loščinar po Din 80 do 100 na mesec. Ali je s tem zneskom mogoče živeti en teden? Ali ni zahteva teh milo-ščinarjev po najskromnejši preskrbi utemeljena?
V	še slabšem položaju pa žive bivši državno - železniški delavci, ki niso bili člani penzijskih fondov. Po 20, 30 in celo 40 letni službi jim je služba prestala in znašli so se na cesti brez sleherne podpore, navezani na miloščino sodelavcev ali na hiralnice odnosno na beraško palico. Par sto je teh revežev, ki zaman trkajo na vrata odločujočih in zaman prosijo za skromno državno podporo, da bi bili preskrbljeni na stara leta.
Vprašanje kronskih rentnikov je najbolj pereče in potrebno nujne rešitve. Ti reveži, ki so žrtvovali v težki službi svoje zdravje, ki so se v službi ponesrečili, so dobili v bivši Avstriji odmerjene rente po kron 60, 100 da celo 200, ako je bil popolnoma nesposoben za delo. S temi zneski je lahko živel in skromno preskrbel družino. Leta 1922 je bila iz!-vršena prva prevedba plač aktivnih uslužbencev v dinarsko veljavo'. Kronskih rent se ni prevedlo. Leta 1927 so bile prevedene kronske pokojnine v dinarsko veljavo', kronske rente so ostale neprevedene. Mesto 60 do 200 kron dobiva rentnik 15 do 50 dinarjev rente mesečno in k temu skromno deklado. Vse dosedanje intervencije so bile brezuspešne, kronski rentniki so dobivali obljubo za, obljubo!, od katerih ne morejo živeti. prevedbe do danes še ni. Železniški minister je v svojem govoru, ki ga je imel v parlamentu in senatu februarja letos
izrecno izjavil, da je treba nujno
prevesti kronske rente v dinarsko
veljavo in da ima za to že zasigu-
ran v proračunu potreben kredit.
Upravičeno se izprašujejo kronski rentniki, ko je sedaj preteklo: zopet sedem mesecev, zakaj se prevedba
ne izvede in zakaj se jih še naprej prepušča lakoti in bedi.
Nov hud udarec pa je zadel marsikatere kronske rentnike sedaj začetkom- oktobra, ko so prejeli od Bratovske skladnice odloke, da jim še ta skromna doklada k renti ne pripada. Na tem mestu moramo ugotoviti, da zadene na tej ukinitvi v prvi vrsti krivda železniško upravo, ki se od leta 1922 dalje, ko se je začelo razpravljati o likvidaciji pokrajinskega pokojninskega sklada, iz katerega so se te doklade izplačevale, ni niti enkrat udeležila sklicanih sej in je tako prepustila one železničarje, ki so se v železniški službi težko ponesrečili, negotovi usodi.
Upravičena je torej zahteva kronskih rentnikov, da se kronske rente prevedejo naknadno z letom 1927, ko so se prevedle kronske pokojnine, da se te nekdanje kronske rente valorizirajo, to je izplačujejo v takih zneskih, da bodo odgovarjale današnjim draginjskim razmeram.
Pa preidimo na upokojence iz delavskih vrst: Že aktivni delavci so zapostavljeni nap ra m nastavljenemu. Nimajo pravice do doklad za otroke, nimajo garantirane plače za vse dni v mesecu, večkrat jih tepe brezplačen dopust. Še slabše se godi delavcu po upokojitvi. Pri nas ločimo v glavnem dve kategoriji delavskih upokojencev, ako izvzamemo milošči-narje. Eni so takozvani provizioni-sti, ki so bili upokojeni na podlagi bivših avstrijskih južno- oziroma državno železniških statutov. Njih osnovne pokojnine so zelo nizke, ker so bile odmerjene na podlagi prejšnjih kronskih plač in do danes še niso: odgovarjajoče draginji prevedene v dinarske. K tem pokojninam dobe še doklado in sicer zase dnevno po Din 10 in za ženo ter mladoletne otroke po Din 3.
Druga velika kategorija pa so delavski upokojenci, upokojeni po določbah novih pravilnikov iz leta 1930 oziroma 1933. Ti so najtežje prizadeti s tem, da morajo doplačati še enkrat prispevke za ves čas njih članstva v prejšnjih provizijskih zavodih, za kar se jim odteguje mesečno oid njihovih pokojnin, poleg tega pa nimajo pravice do nikakihl doklad ne zase, ne za ženo ali otroke. Najvišja pokojnina navadnega delavca, ki je bil na železnici 40 let, znaša po raznih odbitkih komaj Din 600. Ali je to poštena preskrba za starost? In celo ti malenkostni prispevki ne gredo v breme države, marveč lastnega pokojninskega fonda, v katerega so vplačevali ves čas, kar so bili na železnici.
Kaj pa upokojenci iz vrst nastavljenega osobja? Mirne duše lahko ugotovimo, da ni države na svetu, ki bi imela toliko različnih vrst upokojencev, kolikor jih obstoja pri nas v Jugoslaviji. Po polomu Avstrije so nasledstvene države ena za drugo rešile vprašanje takozvanih staro-upokojencev, prilagodile njih pokojnine dejanskimi draginjskim razmeram in jim omogočile pošteno preživljanje na starost. To prevedbo je že davno izvršila Češka, Avstrija, Italija in celo Madžarska, pri nas pa je to: vprašanje še vedno odprto, na vse intervencije dobe prizadeti kopico obljub, a njih stanje ostane še vedno enako težko.
V Jugoslaviji imamo kronske 1 staroupokojence, upokojene pred le-
tom 1923, ki se dele v pogledu dra- i ginjskih doklad v dve kategoriji: one j s polnimi službenimi leti in druge brez polnih službenih let. Poleg teh pa imamo med zvaničniki in služi-telji še posebej težko prizadete one železniške staroupokojence, ki so bili upokojeni s polnimi službenimi leti ter prejemajo kot »nagrado« za njih vestnost nižje doklade, kakor enaki upokojenci izi ostalih resorov.
Na to imamo še staroupokojence, katerih pokojnina je bila odrejena že od na dinarsko veljavo prevedenih plač. Za njimi pridejo upokojenci po zakonu iz leta 1923, ki se dele zopet v dve grupi: z in brez takozvane službene doklade. Od 1. marca 1929 dalje imamo upokojence, ki jim je bila pokojnina odmerjena le na podlagi let nastavljene službe, ker so bili nastavljeni po letu 1923. Vse prejšnje službene dobe se jim ne prizna za odmero pokojnine, čeprav so desetletja plačevali prispevke v pokojninski fond. Tem slede upokojenci po zakonu iz leta 1931, ki se bodo sedaj glede višine doklad zopet delili v dve kategoriji: one upokojene j pred 1. nov. 1937 in po 1. nov. 1937, ker doklade upokojencev sedaj niso bile zvišane.
Čemu vse to, se vprašamo? Ali za to, da se mora voditi nešteto evidenc in raznih obračunov? Ali za to, da se že itak zbegane upokojence razcepi v nešteto grup in grupic, da ne bi samostojno nastopili in bi vsakdo zahteval le sam: za sebe, dobil pa potem ne bi nobeden nič, ker bi izigravali enega proti drugemu. Upravičena je zahteva vseh upokojencev, da se čimpreje
izvrši izenačenje vseh osnovnih pokojnin na podlagi sedaj veljavnega zakona iz leta 1931 ter prizna istočasno odgovarjajoče dra-ginjske doklade.
Nešteto je bilo intervencij od najrazličnejših organizacij za rešitev vprašanja aktivnega osobja in upokojencev. Nešteto je bik> tudi obljub od najmerodajnejših činiteljev, katerih nekatere omenimo:
Leta 1935, ko je bila izvedena redukcija, je Ministrski svet izdal komunike, ki se glasi:
»Znano je, da so cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam v zadnjih letih tako padle, da morda vobče ni upravičen obstoj posebnih draginjskih doklad. Upoštevajoč to okoliščino na eni strani, na drugi pa dejstvo, da so se državni proračuni zadnja leta stalno zaključevali z znatnimi deficiti in da je neobhodno potrebno izvajati iz; tega dejstva nujne ukrepe, se je kraljevska vlada odločila znižati draginjske doklade. Prisiljena je k temu ukrepu, ker je predhodno že izvršila zmanjšanje izdatkov, a zaradi gospodarske krize ni mogoče ta trenutek niti misliti na povečanje davčnih bremen.
Kraljevska vlada se nadeja, da bodo uradniki in upokojenci sami razumeli ta ukrep kot korak za saniranje državnih financ, ker smejo samo v urejenem finančnem stanju države pričakovati, da se jim bodo njihovi prejemki izplačevali ob pravem času in pri polni vrednosti nacionalnega denarja.«
Septembra 1936 je na velikanskem zborovanju državnih nameščencev predsednik vlade dr. Stoja-dinovič dobesedno izjavil:
»Z občim izboljšanjem gospodarskega položaja v državi upamo, da bo prišel tudi čas, da ugodimo upravičenim željam naših državnih uradnikov in uslužbencev.«
Upokojenci iz vse države so kon-
cem leta 1936 obiskali finančnega ministra dr. Letico, ki jim je obljubil;
»Zlasti se bom potrudil, da se najde kritje za povišanje vseh aktivnih in upokojenskih prejemkov za 5%, tako, da pride to zvišanje že v prihodnji proračun za leto 1937-38.«
Dne 17. jan. 1937 je bilo v Ljubljani veliko zborovanje, na katerem je izjavil minister dr. Krek:
»Trdno pričakujemo, da bomo s temi ukrepi in odredbami tudi izboljšali dohodke državne blagajne in mogli razmeram primerno izboljšati tudi prejemke drž. uslužbencem. Zavedamo se, da zlasti nižji uslužbenci zaradi suše, v katero so prejšnji režimi spravili državne finance, res težko žive... Prav je, da zvesto uslužbenstvo prejme za pošteno delo tudi pošteno plačilo.«
Poštni uslužbenci so bili pri pomočniku poštnega ministra dne 1. februarja 1937, ki jim je izjavil:
»V prvi vrsti pridejo slaba gmotna sredstva uslužbencev, zlasti srednjih in nižjih, ki ne zadoščajo niti za kritje najosnovnejših potreb po stanovanju, prehrani in obleki... Vprašanje gmotnega izboljšanja našega osebja je ena prvih potreb.«
Učitelji so imeli v Beogradu zborovanje, na katerem je minister Jankovič obljubil:
»Uradniški stan je pred letom moral prenesti žrtev, ko so mu bile znižane plače. Prenesel je to žrtev in ni ropotal, ker je doumel potrebo države. Mi bomo to upoštevali, in brž ko nam bodo finančne razmere dopuščale, bomo z ozirom na dvig cen vseh proizvodov skušali izboljšati državnim nameščencem gmotno stanje.«
Vseh teh obljub smo bili deležni tudi mi upokojenci, rentniki in miloščinarji in za to upravičeno sprašujemo, kdaj se bodo te obljube spremenile v dejanja.
Ne smemo čakati pomoči od zunaj, marveč pomoč je v nas samih, in v našem odločnem in enotnem nastopu. V Ljubljani se je ustanovil akcijski odbor z nalogo, da združi prav vse železniške upokojence za ta enoten nastop ter imenom vseh izvede potrebne intervencije v Beogradu in se ne pusti odpraviti preje, dokler ne doseže uspeha. Akcijski odbor apelira na sodelovanje vseh organizacij aktivnih uslužbencev, vseh organizacij upokojencev, apelira na podporo vse javnosti, naših občin, ki so enako zainteresirane na rešitvi vprašanja upokojencev.
Naj gre akcijski odbor do' poslancev in senatorjev, parlamentarnih in senatorskih klubov, vseh političnih skupin, do ministrov in naj tudi na dvoru razloži in utemelji upravičene zahteve upokojencev.
Upokojenci brez razlike prepričanja ali pripadnosti kaki organizaciji soglasno zahtevamo:
takojšnjo prevedbo kronskih rent na dinarske naknadno z letom 1927, izplačilo draginji odgovarjajočih doklad k tem rentam;
priznanje primernih starostnih rent vsem miloščinarjem;
prevedbo kronskih staroupoko-jencev in izenačenje vseh osnovnih pokojnin odgovarjajoče osnovnim prejemkom: iz zakona iz leta 1931;
takojšnje ukinjenje naknadnih doplačil za delavski penzijski fond;
izplačevanje rodbinskih doklad k pokojninam upokojenih delavcev;
vštetje vseh službenih let z odmero pokojnine onim, ki so bili nastavljeni po letu 1923;
takojšnje ukinjenje redukcije od
1.	oktobra 1935 in izplačilo nezmanjšanih doklad za čas do izvedbe gornjih zahtev.
Volitve skupščinarjev železničarskega bolniškega fonda
Ker poteče koncem letošnjega leta 3-letna funkcijska doba dosedanjih skupščinarjev, kakor tudi članov upravnega in nadzornega odbora bolniškega fonda, so se vršile pretekli mesec volitve za nadaljno 31et-no funkcijsko dobo.
Čeprav so na izidu volitev zainteresirani v prvi vrsti železničarji, smatra železniška uprava za najprimerneje, da rezultatov sploh ne objavlja ter jih zvedo le maloštevilni poklicanci. Pri letošnjih volitvah so skoraj v vseh direkcijah nastopili železničarji z več listami, bilo pod naslovom akcijskih odborov, ali opozicije zveze ter se tudi v volilni borbi ni ravno izbiralo z agitacijskimi parolami. Po nekod so odločale politične krilatice, drugod zopet razne izmišljene obdolžitve, marsikje — to velja zlasti za bolj južne kraje — pa so o usodi glasovnic odločali razni nižji in višji predpostavljeni tako-, da rezultat volitev ne predstavlja pravega razpoloženja železničarjev.
Glavno krivdo, da so se volitve izvršile na tak način, nosi Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev, ki ni bilo nikdar dostopno za utemeljene predloge po spremembi volilnega sistema in celotnega upravljanja bolniškega fonda. Visoka gospoda, ki odloča v tem udruženju, ni dosti zainteresirana na razmerah v bolniškem fondu, ker ni na njega tako navezana, kakor delavec in nižji uslužbenec, ako izvzamemo seveda zdraviliško, zračno ter sanatorijsko zdravljenje in sejnine. Po zadnjih volitvah nekoliko bole glave tudi te višje gospode, ker niso pričakovali takega rezultata in so marsikje pogoreli. Morda bo to nekoliko vplivalo na razpoložnje v vrhovih udruženja, da bodo vsaj v bodoče pristali na spremembo volilnega sistema in z vsemi močmi podprli zahteve železničarjev po temeljiti spremembi uprave fonda. Kakšni so rezultati?
V	ljubljanski direkcij! je bila oficijelna zvezarska lista poražena ter je dobila 4534 glasov, skupna lista akcijskega odbora pa je zmagala in dobila 6032 glasov.
V	zagrebški direkciji so bile vložene kar tri liste in sicer: oficijelna zvezarska lista, ki je zbrala komaj 2200 glasov, skupna lista akcijskega odbora, ki je zbrala 3900 glasov ter takozvana hrvatska lista, ki je zmagala in dobila 5500 glasov.
V1 beograjski direkciji sta bili enako vloženi dve listi in sicer oficijelna zvezarska (zelena lista) ter lista akcijskega odbora (bela lista). Zmagala je lista akcijskega odbora, ki je dobila 116 glasov večine. Oficijelna lista zveze, katere nosilec je bil sam ing. Nikola Djurič, je uspela s svojo zahtevo, da se izvrše še enkrat volitve v več službenih edinicah, kjer so železničarji oddali nepravilne glasovnice ter g. Djurič upa, da bo s temi ponovnimi volitvami dobil večino.
V	sarajevski direkciji sta bili enako' dve listi ter je zmagala lista akcijskega odbora, za katero je glasovala vsa opozicija, s približno 2000 glasovi nad oficijelno zvezarsko li-
StO'.
Le v subotiški direkciji je zmagala oficizelna zvezarska lista.
^ Volilni rezultati dokazujejo, da je večina železničarjev obrnila zvezanem! hrbet ter upamo, da bo sedaj nastalo iztreznjenje tudi v zvezar-skihl vrstah, da bodo bolj dovzetni
za nujno potrebne spremembe v bolniškem fondu.
Bivši savezarji smo vedno podčrtavali in stavili zahtevo, da se morajo v bolniškem' fondu uvesti tajne in proporčne volitve. Zagarantirati se mora volilna svoboda, da bo sleherni železničar od najnižjega do najvišjega lahko volil po svojem prepričanju, ne pa, da bi razni nadzorniki in šefi na ta ali oni način glasovali za vse svoje podrejene. Vsakemu mora pasti v oči, da je krivično, da dobi n. pr. v Ljubljani akcijski odbor za 6000 glasov vseh 50 skupščinarjev, zvezarska lista pa ne dobi za 4500 glasov niti enega! Gospodje zvezarji, izvajajte iz tega konsekvence ter se pridružite naši zahtevi po spremembi volilnega reda, da bo na prihodnji glavni skupščini bolniškega fonda v Beogradu soglasno izglasovan nov pravilnik za volitve skupščinarjev in da se bodo prihodnje volitve lahko čimpreje izvršile že na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice z razdelitvijo mandatov po proporcu.
Vendar volitve niso vse. V bolniškem fondu so že sedeli pri oblastnih upravah pripadniki različnih organizacij. Tudi na skupščinah v Beogradu je poleg močne zvezarske večine sodelovala vedno majhna opozicija, ki je bila vedno preglasovana. Koristi je imela le železniška uprava, delodajalec sam', ki je z bolniškim fondom gospodaril, kakor je sam hotel, ker je znal odvzeti železničarju sleherni vpliv na bolniški fond. Danes je sigurno nad 90% železničarjev nezadovoljnih s stanjem v bolniškem fondu in vsi ti zahtevajo, najsi pripadajo kategorijskim organizacijam1, zvezi ali pa so pristaši bivšega saveza, v bolniškem fondu svoje pravice. Soglasna je zahteva vseh, da se mora zagarantirati samouprava bolniškega fonda, da se mora bolniški fond iztrgati iz popolne oblasti delodajalca ter zagarantirati delojemalcem zadosten vpliv na upravo fonda.
Uverjeni smo, da niso bile razne opozicijske liste postavljene le za to, da bi nekdo drugi sedel na mesta upravnih in nadzornih odbornikov, ali se peljal parkrat na skupščino v Beograd, a vse drugo bi ostalo pri starem1. Zastopniki teh opozicijskih list so že pred volitvami sestavili program za bodoče delovanje ter je sedaj njih dolžnost, da ukrenejo vse, da se bo čimpreje postavljeni program! začel izvajati. Železničarji, ki so glasovali za listo ljubljanskega akcijskega odbora, pozivajo ta odbor, da ukrene nujno vse potrebno, da pride v stik s predstavniki ostalih izvoljenih opozicijskih skupin, dai se vse opozicijske skupine dogovore za enoten nastop in izdelajo enotne predloge za glavno skupščino.
V bolniškem fondu so poleg izvoljenih skupščinarjev tudi imenovani, katere imenuje železniška uprava. Smatramo, da je tudi nalaga imenovanih skupščinarjev, da zastopajo interese železničarjev tako, da na prihodnji glavni skupščini v Beogradu skupščinarji ne bodo več razdeljeni na razne grupe in grupice, na večino in opozicijo', marveč da bodo vsi brez izjeme nastopili za izboljšanje v železničarskem bolniškem fondu ter opustili medsebojno borbo; da ne bo več prišlo do za železničarje neljubih posledic, ki jih lepo označuje slovenski pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Cankarjeva družba
javlja, da so knjige za leto 1938 že izšle in so bile do 15. novembra dostavljene krajevnim zaupnikom.
Kdor je knjige Cankarjeve družbe naročil pri zaupniku, naj se takoj javi pri njemu ter prevzame:
1.	Koledar za leto 1938.
2.	Sinovi predmestja.
3.	Ženin iz Amerike.
4.	Francija.
Vabimo železničarje, ki doslej še niso bili člani Cankarjeve družbe.
da še tekom' tega meseca pristopijo ter plačajo po čekovni položnici štev. 13.703 — »Cankarjeva družba, Ljubljana« znesek Din 25.— (Din 20'.-— za članarino in Din 5.— za poštne in od-premne stroške), na kar bodo dobili takoj dostavljene gornje štiri knjige na dom.
Ako se jih naroči več skupaj, ali pa pridete iskati knjige v Ljubljano, stanejo le Din 20.—.
»Cankarjeva družba«, Ljubljana.
DELAVSKI VESTNIK
Zvišanje prejemkov. Te dni so se zopet razširile vesti, da je zbran ves materijal in preskrbljen tudi že potreben kredit, da se končno enkrat zvišajo tudi plače železniških delavcev in profesionistov. Tozadevna uredba je baje že podpisana in izide tekom prihodnjih dni.
Pogodbeni delavci in brezposelne podpore. Kljub vsem določbam delavskega pravilnika imamo na železnici še vedno veliko število progovnih delavcev, ki se ne smatrajo za začasne, marveč samo za pogodbene delavce ter ne vživajo nikakih pravic. Čeprav dela na železnici neprekinjeno mesece in mesece, nima pravice do odpovednega roka, marveč se ga da lahko vsak dan stran. Nekaj časa so bili ti delavci zavarovani pri Okrožnem, uradu, pred volitvami v bolniški fond pa jih je železniška uprava pri Okrožnem uradu enostavno odjavila ter zavarovala v svoji lastni bolniški blagajni. Po predpisih brezposelnega zavarovanja ima vsak delavec, ki je vsaj štiri mesece tekom' zadnjega leta delal, pravico do brezposelne podpore pri Borzi dela, ki znaša za njega po Din 10 dnevno, za ženo in otroke pa po Din 3. Pogodbeni delavci na železnici bodo sedaj zopet obsojeni na brezdelje ter vprašajo železniško upravo, kje bodo dobili brezposelne podpore? Ker niso zavarovani pri Okrožnem uradu, jim- Borza dela podpor ne bo izplačala. Dolžnost železniške uprave, ki je te delavce samolastno zavarovala v svoji lastni bolniški blagajni je, da poskrbi, da bodo ti delavci dobili brezposelno podporo, ako ne drugje, pa pri železniški upravi.
Dopusti delavcev. Da pripada stalnemu delavcu reden letni dopust, smo že opetovano povdarili. Enako smo že opetovano podčrtali, da odobritev dopusta ni odvisna od dobre volje in naklonjenosti načelnika, mar-
več, da ima do dopusta vsak delavec pravico ter se mu dopust ne more krajšati ali celo odvzeti. Pravilnik pravi, da ima delavec pravico do 10 let službe na 10, do 20' let na 15 in preko 20 let na 20 dni dopusta ter odreja šef čas, kdaj mora delavec dopust izrabiti. Kljub jasnim odredbam pa se vedno pogosteje dogaja, da izrabi delavec le polovico ali pa samo par dni pripadajočega dopusta, ves ostali dopust pa zapade, ker ni nadomestnikov ali iz kakega drugega razloga.
Zadnje čase pa se je vpeljala še praksa, da delavec, ki je bil bolan, dopusta sploh ne more dobiti. Pride k načelniku in prosi dopust, načelnik pa odpre knjigo in odgovori: »Vi dopusta ne dobite, ker ste bili bolani.«
Vprašamo Direkcijo, v katerem členu delavskega pravilnika je predviden tak postopek?
Istočasno pa opozarjamo Direkcijo, da je dopust zakonito zajamčena pravica delavca ter naj Direkcija poskrbi, da bo sleherni delavec dopust dobil. Če to opozorilo ne bo pomagalo, bo pač treba vložiti par tožb od strani upokojenih delavcev za odškodnino za neizrabljeni dopust tekom zadnjih treh let.
Na naslov šefov službenih edinic. Preberite člen 22 in 23 delavskega pravilnika, ki izrecno predvideva, da postane sleherni delavec po treh letih neprekinjene službe na železnici stalen. Rešenje o stalnosti izda Direkcija na podlagi predloga šefa edi-nice. Zakaj morajo delavci tako dolgo čakati na stalnost? Ali Vam' je znano pojasnilo železniškega ministra, ki je leta 1935 izrecno odredil: »Pravica na pridobitev stalnosti je zakonita pravica, katera se delavcu mora dati, kakor hitro izpolni pogoje iz §-a 23 pravilnika. Ne zavisi torej od mnenja oblasti, ali bo delavec dobil stalnost ali ne.«
Pravilnik o upravljanju stavbenega fonda
Uredba o določitvi najemnine za naturalna stanovanja predvideva v čl. 8, da se ima vse dohodke iz najemnin železniških stanovanj porabiti za poseben fond za gradbo in vzdrževanje stavb, ki naj služijo za železničarska stanovanja.
Železniški minister je sedaj predpisal poseben pravilnik za ta fond, glasom katerega se bo gotovina fonda porabljala za nakup zemljišč, zidanje novih stanovanjskih hiš- vzdrževanje starih stanovanjskih hiš, vzdrževanje in popravljanje stanovanj v teh hišah, dalje za odobrava-
nje posojil železničarskim stanovanjskim zadrugam in končno tudi za
odobravanje posojil železničarjem za zgradbo stanovanjskih hiš.
Obrestna mera za posojila znaša 4% letno ter se sme za posojila zadrugam in železničarjem porabiti letno največ 20% celokupnih dohodkov fonda.
Železniški minister bo predpisal s posebnimi predpisi vse formelnosti, po izpolnitvi katerih bodo železničarji lahko dobili posojila. Doslej ta pravilnik še ni izšel. Čim' izide, bomo njegove glavne določbe objavili.
I S. Rebec Ivan |
Vrste starih borcev se redčijo. Marsikdo je tekom zadnjih let, ko je bila razpuščena svobodna železničarska organizacija, omagal, stopil v rezervo, ali postal celo popolnoma pasiven. Ti nisi imel od organizacije ničesar več pričakovati. Skoraj 70 let star, upokojen, si gotovo zaslužil počitek in nikdo Ti ne bi mogel zameriti, če ne bi bil več aktiven v pokretu. Slabo bi Te poznal, kdor bi o Tebi kaj takega mislil. Leta 1899. si v Trstu stopil v vrste razredne železničarske organizacije in njen zvest borec si ostal do zadnjega diha. S svojim svetlim zgledom in trdnim značajem, si pridobil marsikaterega železničarja, da Ti je sledil in je pomagal kovati boljšo bodočnost.
Zvest borec si ostal tudi po letu 1933., ko je bila organizacija, v kateri si delal 35 let, zabranjena. Vedno si nastopal za svobodno združevanje, večkrat si izjavil, da bo najlepši dan na Tvojo starost dan, ko boš zamogel zopet svobodno korakati pod razvitim praporom svobodne železničarske organizacije. Ni Ti bilo usojeno, da bi dočakal ta dan. Dočakali ga bodo mlajši od Tebe, ki so! Te številno spremili na zadnji poti in si ob slovesu od Tebe zaobljubili vztrajnost vse dotlej, da bo tudi težko pre-
izkušano delavstvo prišlo do' svojih pravic.
Slava Tvojemu spominu!
I S. JakoS Rudolf |
Težko je bilo naše slovo, ko smo se nedavno morali posloviti od Tebe, ko si odšel na Jesenice, službeno premeščen. Posloviti si se moral od Tvojih domačih, zapustiti si moral svojo domačijo in ko smo si krepko stiskali roke, je bila želja nas vseh: na skorajšnje svidenje.
Bolno je odjeknila 24. oktobra v vrstah zidanmoških železničarjev vest, da si se smrtno ponesrečil, da si nas za vedno zapustil. Dosti si trpel kot zaveden železničar, ki svojega prepričanja nisi hotel zatajiti tudi ne za ceno premestitve. Vidno je bilo Tvoje delo v razredni železničarski organizaciji, v delavskem zadružnem in kulturnem gibanju. Vsi so Te cenili in ko smo Te 27. oktobra spremljali na Tvoji zadnji poti, je dolg mrtvaški sprevod pričal, kako si bil priljubljen.
Čeprav si nas za vedno zapustil, bodo trajno ostali med nami Tvoji zgledi, Tvoje besede, s katerimi si nas pozival na delo, na borbo. Tvojim pozivom bomo sledili, v borbi bomo vztrajali, da bo enkrat tudi nam železničarjem, zasijala boljša bodočnost.
Izbori skupštinara
Bolesničkog fonda
Šta je sa izbornim rezultatom?
Skoro mjesec i pol prošlo je, a da rezultat izbora skupštinara za Bolesnički fond u Zagrebu još nije objavljen. U izbore pošle su tri grupe: službeno »Udruženje nacionalnih željezničara«, opoziciona grupa u tome pdruženju na čelu sa Knežević Grgom, te stručna udruženja željezničara koalirana sa radnicima. Rezultat izbora, ma da nije službeno objavljen, donekle je poznat: »Udruženje nacionalnih željezničara« dobilo je oko 2000 glasova, njegova opozicija oko 5500, a stručna udruženja sa radnicima oko 4000. Većinu je, dakle, dobila opoziciona grupa »Udruženja nacionalnih željezničara«.
Blizu zdrave pameti bilo bi, da se toj većini, ako je stvorena legalnim putem, preda uprava Fonda. Na stranu to, što je ta većina skalupljena na parolama plemensko fašističkim, koje nemaju zajedničkog sa Bolesničkim fondom i koje ne će moći dati nikakve pozitivne rezultate. To mogu — za sada — biti samo predpostavke, koje iziskuju svoju potvrdu, a te potvrde ne može biti prije, dok se novoj većini ne preda posao, za koji
je izabrana. Tek na praktičnom radu ona će: ili biti konstruktivna i time si obezbijediti povjerenje željezničara, ili pak — neozbiljnim radom — to povjerenje izgubiti. Jedno ni drugo ne može uslijediti makinacijama oko prikrivanja izbornog rezultata, koje vrši netkoi posve treći, a koje daju toj većini samo nepotrebni značaj i važnost. Ako ta većina ne će raditi kako treba i ne će li iskupiti poklonjeno joj povjerenje, članovi fonda biti će ti, koji će joj oduzeti legitimaciju za upravljanje fondom. To je suvereno pravo članova i nikoga drugog.
I ako se ne slažemo sa onom demagogijom, s kojom su u izbornoj borbi operirali protagonisti većine, mi odlučno tražimo, da se njezino postojanje primi na znanje i poštuje. Tražimo od mjerodavnih, da izvrše izbornu radnu do kraja i da se poštuje rezultat. Isto tako tražimo, da se — ako stvorena većina nije’ legalna — objave čim prije svi argumenti i dokumenti, s kojima će se to i dokazati. Svakako se sa donošenjem odluke ne smije zatezati.
Ffnansiiski rezultat našeg željezničkog poslovan|a vrlo |e dobar
U javnoj štampi objavljeni su statistički podatci našeg putničkog i robnog prometa tokom god. 1937., iz kojih se vidi, da će ta poslovna godina biti jednaka onoj 1929., koja se smatra rekordnom.
Prema službenim podacima Generalne direkcije državnih željeznica putnički saobraćaj na našim željeznicama u toku prošle godine bio je u znatnom porastu prema 1935. Tako je broj putnika u prošloj godini na našim željeznicama iznio 44,4 milijuna, u 1935. 38,2, u 1934. 30,1, u 1933. 31,6 i u 1932. 35 milijuna putnika. — Prihod od putničkog saobraćaja u prošloj godini iznosi 536,3 milijuna dinara ili prosječno nešto više od 12 dinara po putniku. Prihod od putničkog saobraćaja u 1936, veći je za 14.05% nego u 1935., a za 1.51% manji nego u 1932, kada su putničke tarife bile najveće.
Ukupna količina prevezene robe na našim željeznicama u 1936. iznosi
16,8 milijuna tona za 3269,6 milijuna neto-tonskih kilometara. Povećanje prometa robe po količini veće je za 13.32% prema 1932. i 2.90% prema 1935. Od 3.269,6 milijuna neto-tonskih kilometara otpada na režijske pošiljke 665 milijuna, a na privatne 2604,2 milijuna što znači da na privatne pošiljke otpada 79.64% od ukupnog robnog saobraćaja. Prihod od prevoza robe u 1936. iznosi 1367,4 milijuna dinara. Povećanje prihoda je za 11.77% prema prihodu iz 1932. i za 1.68% prema 1935.
Podjela prevezene robe izmedju unutrašnjeg i medjunarodnog saobraćaja pruža slijedeću sliku:
Unutrašnji Miedjunarodni saobraćaj:	saobraćaj:
1934.	65,89%	34,11%
1935.	65,91%	34,09%
1936.	70,75%	29,25%
Financijski rezultat eksploatacije
željeznica vide se iz donje tabele:
1932
Ukupni prihodi:	1.975,8
Ukupni rashodi:	2.069 4
+ ili —	—93i6
Koeficient eksploatacije 104.74
Broj osoblja zaposlenog na željeznicama iznosio je u 1936. — 73.815 lica, dok u 1932. — 71.953 osobe. Od ukupnog broja osoblja u 1936. 51,50+ sačinjavaju radnici, 34.18% zvanič-nici, dnevničari i poslužitelji i 14.32% činovnici. S obzirom na dužinu mreže i vožnju broj službenog osoblja se karakteriše slijedećim koeficientima:
	O	s o b 1 j a:
Na 1 km		Na 100.000
eksploatacione		voznih
dužine		kilometara
1932.	7.73	157.0
1936.	7,87	152,5
Kod susjednih		
država u 1935.		
Rumunije	7.34	142
Madžarske	6,58	132
Austrije	9,64	114
Italije	8,03	87
1933	1934	1935	1936
1.956,3	1.979,9	2.099,2	2.060,0
2.069,4	1.979,8	2.097,8	2.040,6
— 32,2	+ 0,4	— 78,6	— 19,4
101.19	99.98	103,89	99,6
Grčke		4,07	164
Bugarske		5,21	142
Kako se vidi iz iznijetih podataka
uporedjenje rezultata rada željeznica u 1936. sa njihovim radom iz 1929. pokazuje da ova djelnost približno dostiže % one, koja je postignuta u 1929. godini. Podaci koji se sakupljaju za 1937. godinu čine utisak daljeg povećanja za oko 25% prema 1936. god. što uliva nadu, da će u 1937. rad željeznica bar postići nivo 1929. god. t. j. da će postati normalan.
Pored tih povoljnih rezultata u poslovanju naših željeznica radni i plaćevni uslovi željezničkog osoblja i nadalje su nepovoljni. Poboljšano stanje u saobraćaju najbolje dokazuje potrebu, da se hitno poprave radni i plaćevni uslovi svem željezničkom osoblju.
Vijesti iz radione Zagreb
Oglasom od 8. o. m. uvedeno je u našoj radioni t. zv. »Zimsko radno vrijeme«. Čovjek bi mislio, da se kod reformi slične vrste ide za time, da se postigne neko bolje stanje od pred-jašnjega, ali kod te reforme nije bilo tako. Novo radno vrijeme je anarhično prema ranijem.
Prema tome oglasu odjelenje, u kojem se vrši popravak osobnih i teretnih kola, raditi će od 7 do 15 sati, a motivira se time, da ono nema do-
voljno svjetla od 6 do 7 sati. Za sva ostala odjelenja važi radno vrijeme od 6 do 14 sati, odnosno radi pauze četvrt sata više. Stvarno pako stanje jest to, da i poslovi drugih odjelenja su precizni i da — ako nema dovoljno svjetla od 6 do 7 popravljana — ne će ga imati ni druga. Stvarno bi radno vrijeme za cijelu radionu trebalo biti isto, a ne dvojako.
Kad se sastavljao oglas o uredje-nju radnog vremena sigurno' se nije
mislilo na komplikacije, koje sa raznovrsnim radnim vremenom nastaju u privatnoj radničkoj ekonomiji. Predstavite si samo ručak: jedno dijete ide u školu u 12.30, drugo dolazi iz škole u 13.30, a radnik dolazi sa rada u 14.30, Kada i kakav ručak će da spremi supruga i majka? Ili će morati djeca da jedu ustajalu hranu ili pak otac? Jedan će si morati pokvariti želudac.
Pravovremeno se umolilo upravnika, da o svemu tome vodi računa. Uredjenje radnog vremena prema najosnovnijim potrebama radnika ne predstavlja nikakvo opterećenje, nikakvu budžetsku poteškoću! Sve to nije pomoglo. Volja za naturanjem jača je od najelementamijih radničkih potreba. Za žaliti je što je tako.
Radnik.
Izbori za Penzioni fond radnika
Do koje mjere se interes za jednu ustanovu može raznovrsnim makinacijama umanjiti drastično nam pokazuje rezultat izbora za Penzioni fond radnika na području zagrebačke direkcije. O izborima stvarno radnici nisu ništa ni znali. Niti je tko postavio kandidatsku listu, niti je tko za bilo koju listu glasao. Na pr. u zagrebačkoj željezničkoj radioni od 1200 radnika nije glasao nitko. U ložioni našao se netko, koji je napisao 15 imena kao imena kandidata i to je bila lista. Za nju je palo 36 glasova, koji su redom bili poništeni, jer su bili nepravovaljani. Tek sa neke male stanice stigla su svega 2 pravovaljana glasa i njima je izabrana i lista skupštinara.
Reći će netko: »Pa zašto se radnici ne zanimaju više za svoj Penzioni fond?« Da bi se moglo shvatiti točan odgovor na to pitanje, trebalo
bi objasniti samo ustrojstvo toga Fonda i funkcije njegove samouprave. Te su svedene na nulu. Radnici su dužni da plaćaju polovicu prinosa, ali uti-caja na politiku Fonda — ako bi sa 100 posto iskoristili sve svoje samoupravne prerogative — ne mogu imati ni za 10 posto. Kao samoupravni organ oni su tu da igraju ulogu smokvinog lista, a stvarnu upravu Fondom vodi željeznička uprava. Što ona na-dje za shodno to ona sprovodi, a funkcija je samouprave u tome, da to odkima.
Evo, to je glavni uzrok, što interesa za te izbore nije bilo i što ga ne će biti ni u buduće, dok će ustrojstvo Fonda biti takvo. Izmjena toga ustrojstva nameće se kao prvi zadatak na putu ozdravljenja prilika u penzionom osiguranju željezničkih radnika.
Radnik.
Iz URSSJ-a
Odlaganje kongresa i obrana linije URSSJ-a
Na motivirano traženje Oblasnovg odbora Urssj iz Zagreba, Sarajeva i Ljubljane, kao in na motivirano traženje sastavnih organizacija: Saveza gradjevinskih radnika. Saveza tekstilno - odjcćnih radnika i Saveza privatnih namještenika za odlaganje općeg sindikalnog kongresa sazva-nog od strane Izvršnog odbora Urssj za 6. decembra 1937 u Slavonskom Brodu. Izvršni odbor Urssj na svojoj sjednici u Zagrebu 29. oktobra odlučuje:
1.	da se preduzmu sve potrebne mjere, da se u pokretu uspostavi organizacioni red i sačuva osnovna orijentacija Urssj kao klasnog, a partijski i poetički neutralnog pokreta; i
2.	u tom cilju Izvršni odbor odlučuje da se zakazani kongres odloži.
Ostavka druga Luke Pavičevića
Kako se sa prednjom odlukom o odlaganju kongresa drug Luka Pa-vičević, predsjednik Urssj. nije sa-glasio, podnio je na istoj sjednici ostavku na predsjedništvu i članstvu u Izvršnom odboru Urssj. Izvršni odbor je ovu ostavku uvažio i na upraž-njeno mjesto izabrao druga Branka Jovanoviča člana predsjedništva Urssj i predsjednika Saveza monopolskog radništva.
URSSJ SE BORI:
Za skraćenje radnoga vremena za sve uposlene radnike, kako bi se dala mogućnošt za uposlenje i svih neuposlenih radnika i na-meštenika;
Za uvođenje u život obaveznog osiguranja svih radnika i namešte-nika za slučaj neuposlenosti, kako bi neuposlenima i porodicama njihovim bila obezbeđena egzistencija;
Za uvođenje u život obaveznog osiguranja radnika i nameštenika u
invalidstvu i starosti (penziono osiguranje), kako bi svaki radnik i nameštenik imao obezbe-đen život u starosti i iznemoglosti, i kako bi stari, povlačeći se iz privrede na zasluženi odmor, mogli da ustupe mesta mlađima;
Za bolju izgradnju radničkog osiguranja u bolesti, koja može biti ostvarena obezbeđenjem najpu-nije autonomije ove ustanove i provođenjem slobodnih izbora za osiguranje;
Za dizanje standarda života svih radnika i nameštenika putem najpunije slobode sindikalnog organizovanja i sindikalnih akcija; kao i putem državne intervencije koja bi propisala minimum ispod koga nadnice ne smeju padati--------koji bi sindikal-
noj akciji poslužio kao baza za dalje dizanje radničkih i name-šteničkih plata.
URSSJ SE BORI:
Protiv svih onih, koji radničke i namešteničke redove cepaju na razne frakcije bilo verske, bilo šovinističke, bilo partisko-politi-čke, i t. d. jer svi oni, unoseći u radničke i namešteničke svađe i netrpeljivosti oko sporednih pitanja, i cepajući ih na razne odelite organizacije — razbijaju jedinstvo radničke klase;
Protiv svih onih, koji razbijajući jedinstvo radničke klase, onesposobljavaju je za složne i uspele akcije u cilju zaštite svojih klasnih interesa u radionicama i u društvu.
URSSJ ŽELI:
Da u jednom jedinstvenom pokretu obuhvati radnike i nameštenike svih vera, svih jezika, svih političkih pripadništava;
Da ostvari jedinstvo radničke klase — jer bez jedinstva nema snage, bez snage nema uspeha u borbama, a bez uspeha nema za nju svetlijih dana u životu.
Vsem zaupnikom „Ujedinjenega Železničarja“
Ker smo tiskali »Železničarski koledar za leto 1938« le v omejeni nakladi, kolikor smo dobili prijav iz posameznih krajev, nam sedaj koledarja zmanjkuje.
Pozivamo vse one zaupnike, ki mislijo, da jim bo nekaj izvodov koledarja ostalo, da ga takoj vrnejo
upravi, ker imamo za koledar iz raznih krajev več naročil.
Zneske za razprodan koledar pošljite do 10. decembra in sicer s čekovnimi položnicami štev. 13.888 »Ujedinjeni Železničar«.
»Ujedinjeni Železničar«.
Mednarodni pregled
Delavski pokojninski fond
Združitev velikih francoskih železniških družb. Dne 31. avgusta je francoska vlada izdala odlok o ustanovitvi državne železniške družbe. Pri tej družbi bo imela država 51% vseh akcij, lastniki prejšnjih družb pa 49%. Nova družba začne poslovati s 1. januarjem 1938. Ta ukrep francoske vlade zamoremo označiti kot prvi korak k nacionalizaciji francoskih železnic.
Zvišanje rodbinskih doklad upokojenim železničarjem v Franciji.
Upokojeni železničarji so dobili naknadno od 1. aprila 1937 priznane sledeče doklade za otroke:
do dveh otrok po 625 frankov letno,
za tretjega otroka 1450 frankov letno,
za četrtega in nadaljne otroke v starosti pod 18 let pa po 1700 frankov letno.
Sovjetske strokovne organizacije v mednarodni strokovni zvezi? Izvršni odbor mednarodne strokovne zveze se je sporazumel s centralnim odborom strokovnih organizacij Sovjetske Rusije glede obojestranske želje, da se prično pogajanja glede pristopa sovjetskih strokovnih organizacij k mednarodni strokovni zvezi in tako ustvari mednarodno edin-stvO'.
Češki železničarji za zvišanje prejemkov. Delovna zveza čeških železničarskih organizacij je predložila železniškemu ministru daljšo spomenico, v kateri zahteva popolno ukinitev svoječasnih redukcij ter povrnitev znižanih plač. V spomenici so u-gotovili, da je znašalo znižanje plač letno 400 milijonov Rč in da je bil istočano tudi stalež osobja, ki je leta 1929. znašal še 177.000, do konca leta 1936. znižan na 145.000. Ker so dohodki v letu 1936. in letu 1937. izredno narastli, smatrajo železničarji svojo zahtevo po popolni ukinitvi svoječasnih redukcij za upravičeno. Železniško ministrstvo je v načelu pristalo na zvišanje prejemkov, ki bo
A) Za aktivno osoblje in njih rodbinske člane.
Podaljšanje legitimacij za aktivno osobje in njih rodbine izvrše šefi sekcij in kurilnic za svoje osobje in prometni kontrolorji za prometno osobje, ki je zaposleno na progah v njih območju. Za direkcijo in materijalno skladišče podaljša legitimacije direkcija.
Uslužbenci morajo priložiti sledeče priloge:
a)	za vse otroke preko 18 let stare, za sinove do največ 26 leta; če hodijo' v šolo, ali se uče obrti, je potrebno priložiti šolsko potrdilo odnosno mora službena edinica vpisati v posebni rubriki, do kdaj traja učna doba. Učnih pogodb ni treba prilagati. Dalje se mora priložiti izjavo, da otroci nimajo lastnih dohodkov, ki bi presegali Din 500 mesečno.
Gojenci vojaških šol in zavodov (akademije, podoficirske šole, glasbene šole, vojno-tehničnih zavodov) in sinovi, ki služijo kadrski rok, nimajo pravice do legitimacij.
b)	za hčere preko 18 let stare, ki so brez lastnih dohodkov in doma, je treba priložiti tozadevno izjavo uslužbenca.
c)	za hčere preko 18 let stare, ki zaslužijo do 500 dinarjev mesečno, pa so doma, potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku ter o višini prispevkov za zavarovanje pri OUZD in izjavo očeta.
Uslužbenci so moralno in materijalno odgovorni za resničnost izjav ter se bo v slučaju, da so podali neresnično izjavo, proti njim disciplin-sko postopalo.
Direkcija ugotavlja, da je bilo več slučajev, ko so bile hčerke v službi in niso živele s starši v skupnem gospodinjstvu, pa so ob času prolon-gacije legitimacij za nekaj dni zapustile službo in dobile na ta način po-
stopilo v veljavo najbrže že s 1. januarjem 1938.
Prometno osobje ameriških železnic je dobilo 6 in pol odst. poviška k dosedanji plači. Povprečen povišek znaša dnevno 0.44 dolarja (cca. 20 dinarjev) ter bodo znašali večji izdatki železniških družb iz tega naslova skoraj 30 milijonov dolarjev.
Tudi v Belgiji so dobili železničarji povišanje plač. Ker se je v Belgiji draginja povišala, so se na podlagi svoječasno določenega sporazuma o avtomatični prilagoditvi plač vsakokratni draginji, zvišale plače za 5 odst.
Zahteve francoskih železničarjev.
Železničarska organizacija je predložila vladi naslednje zahteve: dra-ginjsko doklado po 150 frankov mesečno za vse železniške uslužbence brez razlike. Dalje zvišanje obstoječih doklad, za vršenje službe za 50 odst. Vlada je odobrila zvišanje za 100 frankov mesečno^ uslužbencem v Parizu in v krajih z nad 70.000 prebivalci, 66 frankov za nameščence v ostalih krajih in 50 frankov za upokojence. Te doklade se izplačajo od 15. novembra dalje. Organizacije se s tem poviškom niso zadovoljile ter zahtevajo priznanje enakega poviška po 150 frankov vsem aktivnim in u-pokojenim železničarjem.
Tudi švedski železničarji so dobili, ker se je draginja dvignila, avtomatično zvišane doklade. Sedaj znašajo draginjske doklade 14 odstotkov osnovnih prejemkov.
Pri občinskih volitvah v Londonu zmagala delavska stranka.
Delavska stranka je dobila večino v 17 od 28 londonskih občin, torej ima več kot polovico londonskih občin v svojih rokah.
Skupno je delavska stranka pridobila 52 mandatov, konservativci pa so jih izgubili 51. Po- teh volitvah ima
delavska stranka 732 mandatov,
492 pa jih imajo konservativci in liberalci skupaj.
Komunisti imajo 10 mandatov.
daljšanje legitimacije, na to pa so se zopet vrnile v službo. Vsak slučaj, ko hčerka odide v službo in ne živi več v skupnem gospodinjstvu s starši, mora uslužbenec takoj prijaviti in vrniti legitimacijo.
Na koncu spiska potrdi šef, da v spisu navedene žene nimajo^ nobene trgovine ali obrti, katere se v smislu obrtnega zakona morajo vpisati odnosno' protokolirati. Šefi edinic lahko zahtevajo od uslužbencev tozadevne izjave.
Za duševno ali telesno trajno nesposobne otroke preko 18. leta starosti se mora zaprositi za podaljšanje legitimacije s posebnimi trebo-vanji in priložiti uverenje pristojnega železniškega zdravnika.
Uslužbenci in otroci uslužbencev, ki se vozijo s stalnimi brezplačnimi kartami dnevno v službo, odnosno v šolo, morajo v času, ko se nahajajo legitimacije v prolongaciji, uporabljati svoje brezplačne karte v zvezi s potrdilom šefa, da se nahaja njih legitimacija v prolongaciji.
B) Za upokojence.
Podaljšanje veljavnosti legitimacij upokojencev in njih rodbinskih članov ter rentnikov vrši direkcija.
Za vsako legitimacijo je treba kupiti železniško markico za Din 2.— in za vsak vložek priložiti Din 2.—.
Poleg tega je priložiti za podaljšanje še:
1.	čekovni odrezek o zadnji prejeti pokojnini,
2.	lastnoročno' pisano izjavo, da on in njegovi rodbinski člani izpolnjujejo pogoje za vživanje voznih u-godnosti po pravilniku in da ne vodijo nobene trgovine ali obrti po obrtnem zakonu,
3.	za otroke nad 18 let stare je priložiti ista potrdila, kakor je navedeno zgoraj za aktivno osobje.
Uprava pokojninskega fonda je zopet izdala poročilo O' poslovanju delavskega pokojninskega fonda za budžetno leto 1935-36. Istočasno s tem poročilom pa je podala tudi stanje fonda na dan 1. oktobra 1937 ter nekaj splošnih pripomb o poslovanju fonda. Iz tega poročila posnemamo sledeče podatke, ki bodo zanimali vse člane fonda:
Dne 1. aprila 1935 je bilo 18.683 članov fonda,
dne 1. aprila 1936 je bilo članov že 19.511,
dne 1. oktobra 1937 pa že 19.697.
Po posameznih direkcijah je bilo število članov na dan 1. oktobra 1937
sledeče:
Beograd ....................4.093
Zagreb......................5.430
Ljubljana...................4.363
Sarajevo ...................3.917
Subotica ...................1.894
Število upkojenih delavcev, ki prejemajo pokojnine v breme pokojninskega fonda pa je znašalo:
na dan 1. aprila 1935 . . 1.703 na dan 1. aprila 1936 . . 2.086 na dan 1. oktobra 1937	.	2.779
V dveh in pol letih je število upokojencev narastlo za nad 1000. Upokojenci so razdeljeni na posamezne
Direkcije takode:
Beograd .................... 352
Zagreb...................... 588
Ljubljana..................1.060
Sarajevo..................... 660
Subotica ................... 119
Zanimiva je statistika, koliko so tekom zadnjih let vplačali železniški delavci sami v fond (brez prispevka železniške uprave) in koliko so znašali istočasno izdatki.
Ljubljana. Čim je izšla uredba o zvišanju doklad, v kateri so bili upokojenci popolnoma prezrti, se je vršilo v Ljubljani dne 19. oktobra zborovanje železniških upokojencev, rentnikov, miloščinarjev, vdov in sirot, katerega se je udeležilo nad 500 prizadetih. Po referatu s. Stankota je bil izvoljen ožji akcijski odbor ter so upokojenci sprejeli daljši program za akcijo za izboljšanje njih položaja, iz katerega povzemamo sledeče glavne točke:
1.	Enoten nastop vseh upokojencev neoziraje se, kateri skupini pripadajo.
2.	Doseči podporo vseh obstoječih organizacij — aktivnih in upokojenih železničarjev.
3.	Pridobiti občinske uprave, da bodo s sklepi svojih sej podprle zahteve upokojencev.
4.	Pridobiti za zahteve upokojencev javno mnenje in razne gospodarske institucije.
5.	Izdelati točen pregled stanja upokojencev.
6.	Izdelati minimalen program zahtev upokojencev, ki naj obsega najmanj sledeče točke:
a)	povračilo s 1. okt. znižanih doklad,
b)	prevedbo kronskih rent v dinarsko veljavo ter valorizacijo istih,
c)	priznanje rodbinskih doklad k pokojninam upokojenih delavcev,
d)	ukinitev plačevanja naknadnih prispevkov za delavski penzijski fond za čas članstva v prejšnjih provizijskih zavodih, za katerega so delavci prispevke že plačali,
e)	izplačilo doklad k rentam,
f)	vštetje let za odmero pokojnine onim, ki so bili nastavljeni po 1. okt.
7.	Zbrati potrebna denarna sredstva za kritje vseh stroškov, zlasti za kritje potrebnih intervencij v Beogradu.
8.	Izvršiti intervencije v Beogradu pri vseh poslanskih in senatorskih klubih, ministrih, kraljevih namestnikih in na dvoru ter pri vseh vplivnejših predstavnikih političnih skupin in raznih zbornicah.
Akcijski odbor, ki je bil izvoljen, je takoj začel z delom in povabil k sodelovanju vse obstoječe organizacije aktivnih in upokojenih železničarjev, ki so se večinoma pozivu odzvale^ »častno« izjemo dela seveda Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev.
Logatec. Zborovanje upokojencev za izboljšanje položaja se je vršilo v nedeljo, dne 7. nov. Poročal je s. Jerina ter je bil sprejet sklep, da se pooblasti akcijski odbor v Ljubljani za nadaljne intervencije na pristojnih mestih. Poleg tega je bila spre-
so znašali: 263.47591 11,196.082.19 20,045.941.41 17,348.469.92 16,301.437.40 17,246.687.88 17,932.860.16
Skupno- Din 100,334.954.87 Izdatki za pokojnine pa so znašali:
leta	1930-31	.	Din	2.042.80
leta	1931-32	.	„	986.946.34
leta	1932-33	.	„	4,724.937.42
eta	1933-34	.	„	9,257.888.84
eta	1934-35	.	„	12,261.535.81
leta	1935-36	.	„	14,152.977.94
leta	1936-37	.	„	15,795.024.67
Skupno Din 57,181.353.82
Če pogledamo in primerjamo dohodke in izdatke zadnjih let, vidimo, da je presežek že zelo majhen. Ker pa bodo dohodki od leta do leta manjši, čim bodo postopoma poravnana doplačila za vračunano članstvo, bodo izdatki kmalu presegali dohodke ter bo treba črpati od rezerve, ki se je tekom teh let nabrala z dotacijo državne železniške uprave ter obresti naložb pri Hipotekarni banki.
Bilanca pokojninskega fonda na dan 1. IV. 1936 izkazuje premoženje v znesku Din 132,639.422.87, od katerega zneska se je nahajalo 57 in pol milijona pri Generalni direkciji državnih železnic, 66 in pol milijona pri Državni hipotekarni banki, 8 in pol milijona pa v vrednostnih papirjih, deponiranih deloma v inozemstvu, deloma pa pri Direkciji državnih dolgov v Beogradu.
jeta resolucija na občinski svet, ki se glasi:
Železniški upokojenci, zbrani neoziraje se na njih organizacijsko pripadnost na javnem zborovanju upokojencev, po vsestranskem razmotrivanju nevzdržnega položaja, v katerem se vsled svoječasne redukcije doklad in povečanja draginje nahajajo,
apelirajo na občinski svet, na bi na eni prvih svojih sej zavzel stališče k še nerešenim vprašanjem železniških upokojencev in rentnikov ter s soglasnim sklepom občinskega sveta podprl upravičene težnje upokojencev:
1.	Pri zvišanju prejemkov s 1. novembrom 1937 železniški upokojenci sploh nismo bili upoštevani ter pričakujemo, da bo občinski svet podprl na odločujočih mestih našo zahtevo po takojšnji ukinitvi s 1. okt. 1935 izvršenih redukcij doklad.
2.	Vse nasledstvene države so že davno izvršile prevedbo in izenačenje takozvanih staroupokojencev in jim priznale pokojnine, ki odgovarjajo današnjim draginjskim razmeram. V Jugoslaviji to izenačenje do danes še ni izvršeno ter prosimo, da podprete tudi to zahtevo prizadetih staroupokojencev
3.	Še vedno živi večje število takozvanih kronskih rentnikov. ki so se v službi ponesrečili, katerih kronske ren-te, ki so v bivši Avstriji po vrednosti odgovarjale, do danes še niso prevede-
X dinarsko Veljavo, čeprav je železniški minister v svojem ekspozeju izrecno izjavil, da ima na razpolago tozadeven kredit in da se ta prevedba mora izvršiti. Ti rentniki, katerim sedaj' ukinjajo še malenkostne doklade, so v breme občinam, ker so za vsako delo nesposobni in nimajo nikakih prihrankov. Podprite z enodušnim apelom občinskega sveta zahtevo' prizadetih po takojšnji prevedbi rent in valorizaciji istih.
4.	Ker je položaj večine upokojencev, v prvi vrsti, kronskih upokojencev in upokojencev iz vrst delavstva naravnost nevzdržen, pričakujejo na zborovanju zbrani železniški upokojenci, vdove in sirote, da bo občinski svet uvidel upravičenost naših zahtev in sprejel sledeči sklep:
Občinski svet naproša Kr. bansko upravo, da blagovoli sporočiti železniškemu ministrstvu in finančnemu ministrstvu v Beogradu soglasen sklep, da naj se upravičenim zahtevam železniških upokojencev, rentnikov in miloščinarjev ter njih vdov po ukinjenju redukcije ter izenačenju pokojnim odgovarjajoče današnji draginji čimpreje ugodi.
Celje. Železniški upokojenci sklicujejo v nedeljo, dne 21. novembra v dvorani gostilne »Pri zelenem travniku« ob 9. uri dopoldne zborovanje z dnevnim redom: Položaj železniških upokojencev in ukrepi za izboljšanje istega. — Prizadeti pridite polnoštevilno.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. i, Maribor. {Predstavnik: V. Eržen.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar*.
Predstavnika* Jurij Stanko ▼ Ljubfjani In Adolf Jelen v Mariboru.
Iz okrožnic
Podaljšanje legitimacij za leto 1938
Upokojenci za izboljšanje položaja
Dohodki od članarine leta 1930-31 . Din leta 1931-32 . leta 1932-33 . leta 1933-34 . leta 1934-35 . leta 1935-36 . leta 1936-37 .