Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nede))slta Izdaja celoletno vJugo-slavfjl SO Din. za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, peai-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D,veCJl oglasi nad 49 mm vlilno po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. ▼ urednUlcem delu vršilca po 10 Din □ Pri večjem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
rožen pondeUKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Holcoplsl so ne vraCa/o, ncfranklrana pisma se ne sprefema/o - Uredništva
telefon štev. 5O, upravnlitva Stev. 32»
Političen list sza slovenslci naroči
Uprava le vKopltar/evl ul.it.O - Čekovni račun: C/ul>l/ana itev. 10.6SO ta 10.3-4» xa Inserate, Sara/evoSt.7563. Zagreb it. 39-OU. Praga ln nuna/ it. 24.797
Kongres pravnikov v Ljubljani.
Običajni stavek, s katerim se začenjajo avodi v pravno filozofijo, se glasi, da je človek družabno bitje, da živi v odnosih do družbe in človeka, da je treba te odnose ustanoviti in da so tako ustanovljeni odnosi pravo.
Ta stavek pojasnjuje eksistenco prava in njega neizogibnost, toda ne opravičuje eksistence pravniškega poklica. Za to opravičbo moramo iskati drugih razlogov. In danes so v naši državi takšne razmere, da je nujna potreba upravičenost pravniškega stanu poudariti, treba je povedati pravniku samemu, kaj je njegova naloga, in pojasniti široki množici nepravnikov, kaj je bistvo pravnika.
Da se laže razumemo, moram še omeniti, da se n. pr. v vseh vejah državne uprave smatra za poklicanega reševati pravne stvari vsakdo, ki mu je bogve kakšno naključje izročilo v roke upravo. In to neglede na stroko, ki jo res razume, neglede na izobrazbo, ki jo ima.
Uspehe tega naziranja imamo že pred očmi in na dlani. Uspehi so: strašna kompliciranost uprave, obupna desorientacija in ne-sigurnost državljanov v pravnih stvareh, preobremenitev upravnega sodstva in počasna od-pomoč proti upravnim oblastem. Prav nazorno nam uspeh tega naziranja kažejo tisoči tožba na upravni svet o priliki prevedbe na novi uradniški zakon in pa dejstvo, da mora danes stranica v vsaki stvari iskati odvetniškega sveta.
To samo za primer usodne zmote, da sme ln more pravniške posle vršiti vsakdo, ki je na »dužnostic.
Najboljše je.sicer v tem pogledu pri so. dišoih, kajti tam so vsaj formalno usposobljeni sodniki, ki razsojajo samo po zakonu, toda tudi ti si včasi rujejo lase spričo zakonodajnih razmer, ki so pri nas, spričo zakonov, ki jih — mislim, da je to edino pravilni izraz — izdelujejo nepravniki.
Dejanski položaj naših pravnih razmer ima za posledico omalovaževanje pravnikov, kajti občinstvo sklepa, da je dovolj, da znaš brati črko zakona, da je edina naloga pravnika, da vzdržuje pravni red Ln da doprinaša k občni pravni zmedenosti še nejasnejša tolmačenja.
In so še pravniki, ki to mnenje s svojim delom potrjujejo.
Pravi pravnik ustvarja. Pravi pravnik ne vzdržuje samo pravnega reda, temveč ga utrjuje, pravi pravnik gradi, ne ovira življenja, temveč ga podpira, išče pri svojem delu človeka ter mu kaže pravice pravo lice.
Težko je to v danih razmerah v naši državi. Naša država ima podedovanih toliko najrazličnejših pravnih institucij in tradicij, da so si nekateri njeni deli čisto tuji v pravnih prilikah. In v to raznoličnost so se izdajali in se izdajajo površni zakoni, v naglici, brez globljega študija, zakoni, ki imajo že sami v sebi protislovja, ki sami temelje na različnih pravnofilozofskih ali gospodarskih načelih, da se zde kot kristalinične tvorbe različnih mineralov, zakoni, ki niti obstoječih pravnih razmer ne odpravljajo, temveč samo posamezne drobce, zakoni, ki ogrožajo gospodarsko eksistenco te ali one pokrajine, tega ali onega stanu. To še ni vse. K tem zakonom prihajajo še naredbel — Koliko jih je, ki so priobčene samo v interno uporabo uradov in o katerih narod nič ne ve, ker niso bile objavljene! K tem naredbam dodajmo še razne odloke, in mislimo, da je slika popolna.
Ni čudp, če se pravniku samemu spričo tega vrti v glavi, pa ne bi narod izgubljal vere v pravico in pravnike — ni čuda, da je zavest pravne sigurnosti vsak dan manjša in tudi ni čudno, če se čuti danes že vsakdo poklican, da podaja svoje pravno mnenje, in da gredo potem vsi ti grehi na rovaš pravniku.
Mislimo, da je zdaj sveta dolžnost in naloga pravnikov, da dvignejo glas o teh razmerah. Pravne razmere v državi so neznosne, to čutimo vsi, in vendar državljan tega niti občutiti ne bi smel, da vobče obstoji kakšen pravni red; kakor hitro ga občutiš, je že nekaj v neredu. To je kakor na železnici. Tam je red, dokler se nihče ne razburja in smatra za samoposebi umevno, da vlak točno prihaja in odhaja. V telesu je red, dokler ne čutiš nadlog in bolečine, v duši je red, dokler se ne oglaša vest, v državi ie pravni red, če gn zanesljivo veš in poznaš vsaj njegova osnovna načela, če prideš do pravice hitro, poceni in zanesljivo ter nimaš zmerom skrbij kaj je pravzaprav sedaj v veljavi,'	..... " "
Pravniki v državi morajo pripomoči, da se izroči snovanje zakonov veščim rokam, da bo zakon res dobil za narod značaj zakona, ne pa samo niza nekaterih pravnih norm, ki nimajo prave osnove niti jim ne najdeš pravega namena.
Zakonodajalec bi se moral zavedati, da je zakon nevarno orodje, ki se ne sme vročati nepoklicanim, kakor ne mečeš nevarnega orožja skozi okno med množico.
Naši pravniki so poklicani, da zastavijo vse svoje sile v ta namen. Preprečiti bi mo-rrl' s svojim delom, da se ne bodo izdajali za. ni z očividnim pečatom enodnevnic, in prepričati svet, da se sodba ne sme izreči samo raditega, da stvar spraviš z mize.
Pravnik ni slep izvrševatelj zakona, tem-
več mora biti predvsem zaščitnik naroda pred slabim zakonom in pred njegovimi včasi usodnimi posledicami, zaščitnik naroda pred nepoklicanimi tolmači in izvrševatelji.
V vrtincu pravnih razmer naših dni se shajajo pravniki letos septembra v Ljubljani. Izbrali so si od perečih vprašanj zelo pereča, da jih pretresajo. Toda to ni glavno. Tehtnejše je vobče njihovo prizadevanje, da vrtinec, ki je v pravnem oziru pri nas, ustavijo, razmota-jo zamotane pravne razmere v državi v bistvena vlakna, da najdejo osnove za res pravno življenje v državi.
Taki kongresi so mejniki v razvoju države in družbe, vsaj morali bi biti. Zahteva jih interes družbe same kakor pa potreba utrditve stanovske zavednosti.
Uzunovič se bo držal približno še
RADIČ SE HOČE NA VSAK NAČIN VZDRŽATI NA VLADI. — KDAJ SE VRNE PAŠIČ?

Bclgrad, 26. avg. (Izv.) Današnje »Novosti« pišejo glede sedanje politične situacije, da se bo držala še približno en mesec do zaključka zasedanja Društva narodov v Ženevi in do sklicanja narodne skupščine. Ker čuti Stjepan Radič, da se njegovo sodelovanje pri zasedanju Društva narodov polaga mnogo važnosti, hoče on ta položaj izkoristiti. Njegov umik v vprašanju dr. Nikiča, ki se je že nekolikokrat ponovil in njegov poslednji umik napram Lazi Markoviču, je namreč pokazal njegovo željo, da se vzdrži v vladi. Njegova ljubezen do oblasti je prišla že tako daleč, da je na dveh, oziroma na treh zborovanjih izjavil, da ne more on biti izločen iz vlade. Nato pišejo »Novosti« o dr. Nikičevi vlogi in o stremljenju predsednika vlade Uzunovi-ča, da ohrani sedanjo situacijo in da pomiri Radiča, da ne bi za zdaj zahteval izključcnja dr. Nikiča iz vlade. »Novosti« ugotavljajo, da
je to sredstvo za pomirjenje Radiča vspričo situacije v Ženevi nepovoljno, ker se je bati, da ne bi Radič, ki je sedaj prvikrat prvi fiaš delegat na zasedanju Društva narodov, s kakšno izjavo pokvaril položaj. Kako se bo skušal vzdržati Uzunovič še mesec dni, bo morda mogoče izvedeti čez eden ali dva dneva, ako ne pride med tem do kakšne težkoče s kake druge strani.
Belgrad, 26. avg. (Izv.) Kakor vedno, tako se tudi sedaj v Belgradu v političnih krogih veliko ugiba o Pašičevi vrnitvi. Do-čim trde njegovi pristaši, da je pričakovati Pašičeve vrnitve še ta teden, se na drugi strani zatrjuje, da se ne ve, kdaj se bo Pašič •vrnil v Belgrad. Izgleda, da so vsa ta ugibanja samo politični manevri in da hoče Pašič po svoji stari navadi napraviti s svojim prihodom senzacijo.
Bolgarija odlaša z odgovorom.
Bukarešta, 26. avg. (Izv.) Bolgarski poslanik Pomenov je obvestil ministra za zunanje posle g. Mitileneu-a, da je odgovor bolgarske vlade na kolektivno noto kraljevine SHS, Romunije in Grške odložen do sobote, in to radi dogodkov v Grčiji. Bolgarska vlada stoji namreč na stališču, da mora pred odgovorom stopiti v zvezo s sedanjo atensko vlado, da spozna njeno stališče v vprašanju kolektivne demarše.
Belgrad, 26. avg. (Izv.) Zanimanje tukajšnjih političnih krogov se v zadnjih dneh zopet suče okoli odgovora bolgarske vlade na kolektivno noto kraljevine SHS, Romunije in Grčije. Brez dvoma so v zvezi z našo
noto pogosti obiski angleškega poslanika pri ministru za zunanje zadeve. Z ozirom na stališče naše vlade, ki ga zavzema do bolgarske vlade, izvemo, da bo naša vlada čakala na odgovor bolgarske vlade še en dan; ako v tem času ne prispe odgovor bolgarske vlade, bo zahtevala naša vlada za odgovor na noto določen rok. V tem vprašanju sta precej dolgo konferirala predsednik vlade Uzunovič in dr. Ninčič. Po konferenci z Ninčičem sc je Uzunovič razgovarjal z Božo Maksimovičem o istem vprašanju, v katerem zastopa Maksi-movič znano stališče, da se mora za vsako ceno zajamčiti avtoriteta države.
Za naše invalide.
Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Narodni poslanec S m o d e j je stavil na ministra za socialno politiko vprašanje radi redukcije pri protezni delavnici v Ljubljani in radi zanemarjanja invalidskih zavodov ter radi stanja vojnih invalidov sploh, ki je naravnost obupno. Polovica invalidov še ni prevedena po novem zakonu, dasiravno je preteklo že deset mesecev, odkar imamo novi invalidni zakon. Komisijanalni pregledi so jalto redki in površni, pač pa se redno pobira v Sloveniji invalidski davek, ki znaša v Sloveniji vsak me-*ec nič manj kot 2 milijona dinarjev.
Razpadanje radikalne stranke.
Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila v separatni sobi hotela »Pariz« konferenca pod predsedništvom Uzuno-viča, kateri so prisostvovali vsi uglednejši radikalni poslanci. Govorilo se je o pojavih vedno večjega razpadanja v radikalnih vrstah in se je razpravljalo o sredstvih, s katerimi naj se ti pojavi razpadanja zajeze. Sklenilo se je na tej konferenci, da se v ta namen ima vršiti cela vrsta velikih shodov v Kragujevcu, Valjevu, NiSu, Skoplju itd., da bi se na ta način zavrl proces razpadanja radikalne stranke v narodu.
RR večina otežuje davčna bremena.
Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Davčni odbor je razpravljal danes o čl. 55. do 58., ki govore o davku na dohodke o1 obrti in dela. Debata glede omenjenih člen* " bila zelo živahna. lOcozlciiai« slavila ce	^remMsvaMb
predlogov po poslancih Pušenjaku in Šečero-vu. Vladna večina pa ni samo teh stvarnih in utemeljenih predlogov opozicijonalnih poslancev odbila, ampak je celo poslabšala po vladi predloženi načrt, ker so se nekatere ugodnosti brisale, kar bo zlasti v veliko škodo gospodarskih krogov.
Demokratie ostanejo gospodarji belgrajske občine.
Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Danes se je v prostorih državnega sveta vršilo žrebanje državnih svetnikov, ki pridejo v odbor, kjer se bo razpravljalo o pritožbi belgrajskih radikalov proti belgrajskih občinskim volitvam ter proti volitvam v Srbiji sploh. Z rezultatom žrebanja so radikali zelo nezadovoljni, ker je znano, da pripada večina izžrebanih državnih svetnikov demokratski stranki.
Razpravljanje o korupciji.
Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Na današnji seji anketnega odbora je bil zaslišan odvetnik Radakovič, ki je potrdil, da mu je radikalni tajnik Brkič svojčas zaupal, da je plačala >Omiška zajednira« nekemu uradniku v ministrstvu za trgovino precejšnjo vsoto za izdano dovoljenje prodaje nekih nepremičnin. Vendar se Radakovič ne spominja, oziroma ne ve, kako visoka je bila vsota. Na jutrišnji seji anketnega odbora je na dnevnem redu interpelacija proti Joči Jovanoviču.
VRNITEV MARKA TRIFKOVIČA.
Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Danes zvečer se je vrnil v Belgrad predsednik nar. skupščine Marko Trifkovič,, ki se je ni^cUl uiesec diu v B.ad GMaiflu,/
Romarjem na Sv. soro v vednost.
KER ITALIJANSKI KONZULAT NA PO. NOVNE URGENCE DO SINOČI DO 12. URE NI PREJEL DOVOLJENJE ZA SKUPEN VI Z UM OD SVOJE VLADE V RIMU, SE RO MAN.TE PRELOŽI. ČAS SE DOLOČI, KC DOBIMO V ROKE DOVOLJENJE.
kondilis je sestavil novo vlado
Atene, 26. avg. (Izv.) Voditelji strank se niso sporazumeli radi sestave koalicijske vlade. Kondilis namerava sedaj sam sestaviti kabinet in razpisati volitve najkasneje v oktobru.
Atene, 26. avg. (Izv.) General Kondilis je danes sestavil novo vlado. Sam prevzame v novi vladi vojno in mornariško ministrstvo.
Bclgrad, 26. avg. (Izv.) General Plasti-ras, šef prve grške revolucionarne vlade, je včeraj nenadoma prispel v Skoplje. Plastiras, ki se je že pred tremi meseci mudil v Jugoslaviji, a nato neznano kam izginil, je takoj po uspehih Kondilisove revolucije prihitel iz Francije, kjer je bil doslej, z namenom, da se vrne v Grčijo. Nepričakovano je prišel do Skoplja. Od Skoplja se je na vozu peljal do Grodskega, a nato v avtomobilu do Bitolja. Tukaj pa so ga naše oblasti ustavile in so se obrnile na notranjega ministra z vprašanjem, kako naj postopajo. Ker se ne ve, kakšno je njegovo razpoloženje do sedanjega režima in iz kakšnih razlogov se vrača v Grčijo, je notranje ministrstvo odredilo, da se Plastiras v Skoplju ustavi.
Opozicij »roti španskemu
diktatorju.
London, 26. avg. (Izv.) Iz francoskih vi« rov se doznava. da so se odigrali zadnje dni na Španskem zelo resni dogodki. Artiljerijski častniški zbor je zahteval, da se Primo de Ri-vera takoj odpusti iz službe- Ko je diktator zvedel za to zahtevo, je predložil kralju dekret, s katerim naj bi se artiljerijski zbor razpustil, tovarni za strelivo v Bledo in Tubiju pa naj bi se izročile v upravo civilnim oblastem. Kralj pa ni hotel tega dekreta podpisati in je takoj po končani seji ministrskega sveta odpotoval v Santander, kjer se sedaj nahaja kraljevska rodbina. Spor Primo de Rivera z artiljerijskimi častniki izhaja še iz časa upo-stavitve sedanjega režima in je mogoče, da bo imel še važue posledice.
RUDARSKA STAVKA SE BLIŽA H KONCU.
London, 26. avg. (Izv.) Časopisi poročajo, da se danes prično pogajanja med zastopniki rudarskih strokovnih organizacij in vlado.
Pariz, 26. avg. (Izv.) Poročila, da je tajnik rudarjev Cook zaprosil za sestanek z delavskim ministrom radi zaključitve stavke, se potrjujejo. Položaj je kljub temu še vedno resen, ker se vedno bolj pogosto dogajajo spopadi med stavkajočimi in policijo. V Lancas-hire je demonstriralo 2000 stavkujočih delavcev, ki so se tudi spopadli s policijo.
NOVI ZAKON 0 KATASTRU.
Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Novi zakon o katastru, ki obsega 70 paragrafov, pride v kratkem v razpravo na seji ministrskega sveta in nato pred narodno skupščino. V splošnem se privzema za Srbijo, Južno Srbijo in Črno goro isti sistem katastralnega merjenja, kakor v prečanskih krajih. Pri merjenju bo sodelovala tudi vojska. Novi zakon o katastru je zelo velikega pomena, ker je v najožji zvezi z novim davčnim zakonom. Merjenja se bodo po vsej verjetnosti pričela spomladi leta 1927.
SKODA PO POPLAVAH OCENJENA.
Sombor, 26. avg. (Izv.) Včeraj je končala svoje delo komisija, ki je precenjevala škodo, povzročeno po poplavah v Bački in Baranji. Skoda je ocenjena na vsoto 146,740.227 Din. Največ sta trpela kraja Senta z 14.100 juter in Apatin z 9.100 juter poplavljenega ozemlja. Izmed okrajev je najbolj trpel Apatin. okraj, kjer je bilo poplavljeno 3220 juter zemlje iii znaša povzročena škoda 79,240.000 Din.
SKRB POLICIJSKEGA MINISTRA ZA LEPOSLOVJE.
Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Notranji minister je zabranil prodajo in uvoz Henry Bar-JžUSSftHe toii&e liies. lx>ureaux<. (Kroniki.)
Do miru ~ po mladini.
(Par utiBov ii VI. demokratičnega internacionalnega kongresa za mir v avgustu 19284
Bierville, 22. avgusta.
Kakih 60 km na jugu od Pariza leži prijazen gradič Bierville, obdan od razsežnih parkov prepreženih s potoki, poživljenih s šte- | vilnimi spomeniki. V tem kraju in gradu žu-panuje znani voditelj demokratične katoliške mladine Marc Sangnier, vodja nekdanjega Sillona, ki se je pozneje z nekoliko spremenjenimi načeli pretvoril v La jeune Repu-blique. Že nekaj let prireja ta organizacija v svrho uresničenja svojih blagih namenov svetovne mirovne kongrese (Pariš 1921, Dunaj 1922, Freiburg i. B. 1923, London 1924, Lu-ksenburg 1925), ki so jih odobravali papeži Benedikt XV. in Pij XI., kakor tudi načelniki držav in vlad poleg drugih najodličnejših osebnosti.
Letos se je kongres vršil v omenjenem gradu Bierville, lastnini Sangnierovi, ki ga hoče prepustiti za trajno shajanje pacifistov celega sveta in mu je utisnil temu primeren pečat. Vsi spomeniki so posvečeni ideji miru, ki je najtesneje združena z idejo krščanstva in zato je postavil v parke križev pot s Kalvarijo, križ sprave, oltarje na prostem, Frančiškov raj in ob priliki letošnjega kongresa ogromen spomenik, posvečen »Kraljici miru«. Marija ima v naročju Jezuščka in s svojo desnico dviga in podpira njegovo roko, ki blagoslavlja Bvet: Mir vam dam...
Da zastopam slovensko katoliško dljaštvo (SDZ), ki je gotovo tudi željno biti med pacifistično mladino ostalega sveta in je to že tudi dokazalo v svojem »Križu na goric (vendar je treba biti najprej praktičen katoličan z jasnimi pnjmi in potem šele pacifist), sem se podal vsaj za par dni med 6000 tmladih študentov in dijakinj, zastopnikov kakih 40 narodov in tudi najrazličnejših konfe-sij. Kongres traja sicer cel mesec avgust ali glavni dnevi so bili od 16. do 22. avgusta, ki naj proučijo tendence pacifistične mladine, nje, no ekonomsko stanje in ugotovijo velika mladinska gibanja v posameznih deželah in jih združijo za isti cilj. V prvem tednu avgusta so se vršili izleti in sprejemi, v drugem pa so razpravljali o demokratičnih idejah in o vojni, o internacionalnem življenju in mladini ter o vprašanjih, ki so s tem v zvezi.
Nikakor ne morem opisovati posameznih predavanj in razglabljanj, ki so bila vsa zelo aktualna in prevažna tudi za naše razmere in našo mladino (internacionalni stik!?). Ugotoviti morem samo v splošnem, da je letošnji kongres izmed vseh tovrstnih dosedanjih največji in morda najbolj uspeli. Udeležila se ga je francoska vlada po svojih zastopnikih, nemška po poslancu Bergstresserju, navzoči so bili araški škof Julien, znan kot velik prijatelj mladih idej. in verzajski škof Gibier. Prišel je sam Nitti in v listi tujih priglašencev berem še imena kot Reipel, L5be, Don Sturzo, P. Strabmann, Ehlen itd., iz vseh večjih držav vseh kontinentov. Obenem in to je glavno, pa je bila zbrana mladina poleg Jeune Republi-que, Quickhorn. Kreuzfahrer; tudi angleška in amerikanska najmlajša občestva so bila dobro zastopana.
Temeljna ideja kongresa pondarjana vedno znova je bila: problem miru in kratkomalo problem političnega ali gospodarskega reda; najprej je to moralni problem. Vse organizirane mirovne institucije ne bodo ustvarile miru pri svojih mizah, dokler ni človeštvo za to dovzetno, dokler se narodi ne oproste sovražnosti in šovinizma in zopet skupno delajo v medsebojnem zaupanju. Politika ne zadostuje. Zato je hotel M. Sangnier, da mladina še tako različnih narodov in prepričanj cel mesec skupaj živi istemu cilju in tako pokaže, da je to možno in — lepo. Nekako nervozno so pričakovali sklicatelji kongresa, kako se bo odzvala mladina Nemčije, poražene v vojni in tako sovražne Franciji, kako se bo odzvala Francija. In čudovito! Udeležba nemške mladine je bila tako ogromna, da so imeli skoro absolutno večino (nad 3000) — nekaj nepričakovanega. Tn ko sem govoril z njimi, so mi dejali, da so prav raditega prišli tako številni, da pokažejo svoje in nemškega naroda najresnejše stremljenje za mirno sožitje obeh narodov. Dasi je bilo polno francoskega in nemškega nacionalnega časopisja, ki je na vse to metalo kamenje zasmeha in nezaupanja, vendar vsa javnost stoji pod blagodejnim vtisom začetka pomirjevanja.
In kako so prišli Nemci? Z godbo in petjem, svojimi šotori in v preprosti nošnji in ves čas zbora s svojimi zabavami v naravi (Miirchenspiele itd.) in s svojim preprostim in veselim obnašanjem »o dokazali, da so pacifistični tisti, ki ljubijo naravno, preprosto, resnično. Ko bo mladina vseh narodov v resnici preprosta in polna odkritosti in resničnega življenja, tedaj bo zavladala ljubezen in mir: et nos credidimus caritati, sem često slišal in bral in doživljal
Ker ni bilo v gradu in vasi dovolj prostora za bivanje, so ogromno planjavo spremenili v veliko taborišče s šotori, ki jih je dal napraviti velik prijatelj mini — minister za vojsko Pa i nI e ve. Okrog po grmovju pa no nemški in francoski skauti postavili svoje gotura in živeli prav po skaulsko v vsakem
oziru ter uprizarjali razsvetljave s tabornimi ognji i. dr. Življenje v taborišču je bilo nad vse prijetno, polno raznolikosti in preprostosti, ki ne utruja. Vse večje pri-reditv© .(otvoritev in zaključitev kongresa, praznik miru, velike narodne prireditve) so »e vršile v gledališču Verdure na -prostem. Posebno zanimive so bile »rtistiČDo (največ ženske) prireditve v preprostem ljudskem slogu, ki naj bi pokazale svojo moč na pomirjenje vojnih, oziroma nepacifističnih stremljenj.
Kot sem že omenil, je bil kongres tudi taterkonfesionalen, saj so bili zastopani tudi budisti in Afrika poleg vseh evropskih verstev. Vendar se — popolnoma naravno in pravilno — ni mogel nikak drugi duh dvigniti in dominirati kot duh krščanstva in katolicizma. Vsak dan je bila na vzvišenem oltarju z napisom »Pax« na prostem maša (missa recitata) in prekrasen je bil prizor, ko je toliko mladine, predvsem Quickl>ornerjl, pristopali k sv. obhajilu, pobožno zbrano. M. Sangnier sam je storil isto poleg mnogo drugih starejših. Udeležba je bila največja od strani katoliške mladine raznih narodov, ki je dala izraza svojemu prepričanju tudi pri nastopanju in govorih. Na kongresu je bilo tudi veliko število duhovnikov. Škof Julien, vedno najbolj viharno pozdravljan, je odločno nastopal v svojih govorih kot oficielni zastopnik in visok dostojanstvenik katoliške Cerkve in tudi drugi so ga kot takega smatrali in vedno znova mogočno odobravali delo katoliške Cerkve in papežev za mir in njih nadaljnjo misijo.
Za duh spravljivosti, ki je vladal na kon-gresu, sta pač zanimiva sledeča dogodka: Na
otvoritveni seji je govoril škof Julien doktri-nalno o pojmovanju katoliške Cerkve in njenih teologov o problemu miru in bil neprestano prekinjen z navdušenim odobravanjem. Kmalu za njim je govoril g. Buisson v imenu svobodomiselstva (libre peusel) ln čestital Ju-lienu ter slovesno izjavil, da podpiše prav vse, kar je škof govoriL (Ogromen plosk.) Nato sta si oba podala roki, kar je kakih 8000 navzočih sprejelo z navdušenim odobravanjem. Enako so si francoski in nemški govorniki podajali v znak sprave roke in bil je zares pomenljiv prizor to pred zastorom 35 zastav raznih narodov. Na to je mislil Sangnier, ki je naslednji dan konstatiral, da nam je dobri Bog dal več, nego smo pričakovali: poleg zunanjega združenja še združenje duš.
Samo par vtisov je to in gotovo nezadostnih za kako trdno sodbo o uspehih kongresa in njih trajnosti. Tudi preveč optimistični ne smemo biti kot da bi se tako globoki problemi tako lahko in hitro reševali. Gotovo pa je, da je velik del mladine v vseh državah željen in zmožen mirovnih stremljenj in njih udejstitve, kar je na enostaven ali, zdi se mi, zelo konkreten in upovpoln način pokazal na tem kongresu, ki je bil poleg kongresa veselja v prvi vrsti kongres tudi resnega dela in premišljevanja.
Živelo napredovanje pacifističnih idej! In katoliška mladina je na čelu! Žrvel naš Mac Sangnier!	F. V.
Otvoritev kongresa narodnih manjšin.
Ženeva, 26. avg. (Izv.) Danes se je tu otvoril mednarodni kongres narodnih manjšin. Kongres je pomemben uvod k zborovanju kongresa medparlamentarne unije za svetovni mir in k zasedanju Društva narodov. Tajništvo Društva narodov je poslalo na kongres narodnih manjšin svoje zastopstvo. Na kongresu je zastopanih 38 narodov iz 13 držav.
Predsednik kongresa dr. W i 1 f a n , venski poslanec v rimski zbornici je takoj v uvodnem govoru povdaril, da gredo cilji kongresa narodnih manjšin daleko preko biljev Društva narodov. Povdaril je, da je prva naloga kongresa, da si narodne manjšine zasi-gurajo svoboden kulturen razvoj.
Prof. Paul Schiemann p označil kot nalogo kongresa, da mora doseči organično izravnavo sporov med nerodnostjo in državljanstvom. Pravi narodnosti, ki je v evropski državi že v veljavi, je treba dati c«tro začrtano mejo, da dobi- moč evropskega prava.
Društvo narodov, ki urejuje razmerje držav med seboj, nima moči, da bi urejevalo tudi pravne vezi med državo in njenimi člani. Zato tudi samodločba narodov, varstvo manjšin itd. pod protektoratom Društva narodov ne pomeni dejstva in prav malo pripomore k rešitvi narodnostnega vprašanja. Naloga novega prava, ki ga mora kongres poiskati je, da bosta skupnost državljanov in skupnost narodov mirno, brez ribarij živeli druga poleg druge. Ta razvoj mora voditi tudi k združeni Evropi in sčasoma onemogočiti vsako misel za evropsko vojno.
K pozdravu so se javili Katalonci iz Španije, Mažari, Judje, Poljaki. Dr. Motzkin', zastopnik poljskih Judov je označil Jude kot najstarejšo narodno manjšino in dejal: Nacionalizem mora pokazati svojo iskrenost ravno s tem, da ima razumevanje ne le za svojo, ampak tudi za druge narodnosti.
Za sprejem na kongres je zaprosila tudi grupa macedonskih emigrantov iz Bolgarije.
Priprave za jesensko zborovanje Društva narodov.
London, 28. avg. "(Izv.) »Evening Standard« poroča, da Anglija ne bo soglašala s tem, da se pomnoži stalno članstvo v svetu Društva narodov in to brez ozira na to, ali bo to zahtevo stavila Španija ali kaka druga država. Izjema bi bila samo v slučaju, če bi sedaj sprejeli Nemčijo in če bi Unija ali Rusija po njuni zahtevi mogli zasesti svoja mesta. Chamber-lain bo s svojo delegacijo odpotoval v Ženevo v torek. Visoka osebnost je izjavila, da če 9e Francija, Španija in Italija v tangerskem vprašanju zedinijo, bo zavzela Anglija blagohotno stališče, v nobenem slučaju pa ne bo pritrdila pogodbi, ki bi škodovala njenemu strategične. mu položaju. Glede španskih zahtev se bo brez posebnih težkoč dosegel sporazum. Ce se to zgodi, bo ostala Španija v Društvu narodov.
Ženeva, 26. avg. (Izv.) Vprašanje o predsedstvu zborovanja se v tukajšnjih krogih živahno raz motriva in se v tej zvezi ponovno
imenuje ime uruguayskega poslanika Guanija kot predsednika sedmega zasedanja Društva narodov. Po marčnem zasedanju se je sicer govorilo, da bo to mesto zavzel jugoslovanski i zunanji minister dr. Ninčič, a so njegove šanse 1 padle radi tega, ker je Beneš predsednik pri-: hodnjega zasedanja v svetu društva in bo torej težko, da bi dva člana male antante zavzemala istočasno dvoje častnih mest v Društvu narodov.
Varšava, 26. avg. (Izv.) Poljsko časopisje razpravlja obširno o Društvu narodov in ugotavlja, da se nahaja v krizi, bodisi da je ta kriza znak, da društvo še ni popolnoma do-1 rastlo razmeram ali pa je to stalna kriza. Minister Zalesky je pokazal v vseh vprašanjih dovolj dobre volje, vendar pa ne more popuščati v vprašanjih, ki sp življenskega pomena za poljsko republiko.
K zlorabi trsov, sremijev za agitacijo SDS.
Geslo SDS: Trgovca je treba tepsti z bičem kot fijakarskega konja.
Tragika političnega življenja SDS, ki se nagiba že k zatonu, je predvsem v tem, da ni nikdar čutila z lastnim narodom in njegovimi stanovi in je njen program samo v eni točki pozitiven: Hočemo imeti oblast, hočemo vladati, in to s pomočjo kogarkoli, a kot proti-uslugo vam nudimo, kar hočete, vam poklonimo svoj narod, pa ga izsesajte do zadnje kapljice krvi! V tej histerični gonji za oblast je v svoji moralni kakovosti prišla ta stranka tako daleč, da je prekoračila celo meje dostojnosti v družabnem življenju in se kot politični mrtvec tudi družabno onemogočila. Zato je ob volitvah gospodarskih krogov, katerim je zadajala rano za rano, izdala parolo: Potuhnimo se, preveč smo razgaljeni, skrijmo se za stanovske organizacije in naše eksponente v teh organizacijah pošljimo v boj za SDS in ribarimo v kalnem! A njen potuhnjeni manever pri obrtništvu je bil od obrtnikov razgaljen, še preden je v obrtniško uniformo oblečena SDS se predstavila obrtnemu stanu in zagotavljamo tej družbi, da se bo isto zgodilo z njenim
manevriranjem s stanovstvom med trgovci! *
V društvene prostore ljubljanskega gre-rnija, oziroma zveze grernijev, sta sklicala po navodilih SDS njena eksponenta trgovca Zel al in Sire za.->lo(pnike trgovaUa. Poudariti je takoj,
da varuje SDS »nevtralnost« uradnih prostorov na ta način, da vanje sklicuje SDS-arske volivne shode kot ob času državnozborskih volitev in poudariti je, da sestanka, katerega hočeta »Jutro« in >Narod« naslikati kot zborovanje vsega trgovstva, ni sklicala zveza grernijev, oziroma njen predsednik g. Jelačin ml., niti ne predsednik ljubljanskega gremija g. Gregorc! Še več! Da se je »nadstrankarstvo« in »stanovstvo« docela jasno manifestiralo, SDS teh dveh gospodov na ta sestanek niti povabila ni!
Dr. Žerjavov kandidat za ljubljansko okolico g. Zehal in predsednik SDS v Kranju g. Sire sta dobila odmev na povabilo le od tistih maloštevilnih in malih gremijev, ki so v rokah SDS in še tu so gospodje se zamenjavali, ker noče nihče kazati javno SDS-areke uniforme. Mnogo gremijev, včlanjenih v zvezi, se vabilu sploh ni odzvalo. Zato je mogla samo v »Jutru« in »Narodu« biti tiskana misel, oziroma trditev, da predstavlja SDS-arska akcija Žerjavovih kandidatov Zebala, Sirca in Kavčiča »enotno trgovsko fronto« in »soglasno voljo trgovcev«, ko se ni ta volja mogla složiti niti pri kandidatni listi maloštevilnih navzočih SDS-arjev, ampak se je vkljub zatrdilu »Slovenskega naroda«, »da proti kandidatom ni nihče glasoval«, precejšen del navzočih glasovanja sploh vzdržal, precejšen del pa glasoval proti! In ugotoviti je, da predsednik zveze gremijev g. Ivan Jelačin ml. ni mogel sklicati SDS-arskih kandidatov, ker je direktor »Jutra" g. dr. Kramor izjavil, da se hoče SDS 1 pogajali .samo z SLS!
SDS je torej postavila v trgovskih vretaH svoj® kandidate za volitev v trgovsko zborni-. co. Žerjavov državnozborski kandidat g. Zebal j in vodja njegov v Kranju g. Sire sta jim dala j pečat boriteljev SDS. Mi ne bomo niti najmanj ' reagirali na frazo o s tem ustvarjeni >enotni trgovski fronti«, ker nam trgovci kot en mož zagotavljajo, da je trud SDS preslepiti s tem trgovstvo, a priori obsojen na žalosten polom. Kranj ostane med trgovskim svetom večna priča 20odstotne diktature, ki hoče v znamenju SDSarskega klikarstva razveljaviti izraz volje 80 odstotne večine! Naj se skfiva SDS pod katerikoli klobuk, slovenski trgovec jo spozna takoj in jo pozna predobro. SDS-arsko zapiranje trgovstva s predsedstva deželno vlade je dobilo že obračun od stTani trgovstva, ko je es-deesaTstvo bilo pred mestnim domom v Ljub-Ijani izžvižgano. Vsem slovenskim trgovcem je znano geslo SDS, da je treba slovenskega trgovca bičati kot fijakarskega konja, pa bo tekel, je znano njeno agromerkurstvo, konsumar-stvo, ki je hotelo trgovstvu vtisniti pečat ne-solidnosti, so znani stotisoči, ki so jih utrpeli dobavitelji in garantje, je znano SDS-arsko kcmsumarstvo, čigar stalni deficiti so se kriH s subvencijami. Slovenski trgovci predobro poznajo pozive na družabni in gospodarski bojkot vodstvu SDS neljubih trgovcev, poznajo njeno besedolomstvo, njeno gospodarjenje z našimi denarnimi zavodi. In končno se je le v skrajno naivnih SDS-arskih glavah mogla poroditi misel, da bo slovenski trgovec na ljubo SDS začel boj proti lastnemu narodu, boj proti enotni gospodarski fronti Slovenije, ki je tudi njegova rešitev. G. Zebal, Vi itak veste najbolje, kaj se pravi na SDS-arski listi kandidirati, pa zmeraj propasti!
Zveza trgovskih gremijev in s* Elsbacher.
Gosp. Elsbacher iz Laškega se gotovo še sedaj spominja, da je na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev v Kranju, dne 28. junija t L čestital predsedniku gosp. Jelačinu za njegovo uspešno delo ter s tem moralno ovrgel afront pristašev SDS proti gosp. Jelačinu. Vprašamo gosp. Elsbacherja, ali odobrava poznejše poskuse SDS, ki je hotela doseči pri gerentstvu Ljubljane razveljavljenje sklepov občnega zbora, na katerem se je ponovno izvolil za predsednika gosp. Jelačin. Najbrže je moral gosp. Elsbacher svoje dobro mnenje o gosp. Jelačinu, ki ga je javno izpovedal v Kranju, pod pritiskom SDS precej izpremeniti, da nastopa sedaj skupno na kandidatni listi z SDS proti predsedniku Zveze gosp. Jelačinu. Gosp- Elsbacher je s tem svojim korakom storil veliko nedoslednost, Kisp vsakemu bo nerazumljivo, da je svoje mnenje o gosp- Jelačinu zdaj spremenil in da "je prepričanja, da gosp. Jelačin sedaj slabše dela, kakor pred občnim zborom v Kranju.
Obrtniki spoznavajo sleparstvo SDS s stanovstvom.
Obrtnik, ki ga je SDS pod pretvezo »stanovstva« spravila na svojo politično listo, nam pošilja sledečo izjavo: Volivnemu odboru združenih stanovskih kandidatnih lisi trg., obrt. in industrijcev v Ljubljani.
Podpisani Vam izjavljam, da sem kandidaturo na stanovski listi akcijskega odbora v Celju preklical in Vam naznanjam, da se pridružim in bodem na pomoč pri teh volitvah v zbornico volivnemu odboru združenih stanovskih kandidatnih list trg. obrt. in industrijcev v Ljubljani. Prosim Vas, da me obvestite, kako stoji s kandidati pri nas v Prekmurju za sodni okraj Murska Sobota. Murska Sobota dne 25. avgusta 1926. Z obrtniškim pozdravom Szukitš Štefan, krojač, zadružn' načelnik.
J5ele<ž®ce
A Kaj je »Narodu« znano. Stari »Narod« se je zopet spravil iz ravnotežja in zapisal nekaj za uvodnik, pa je dejal: »Znano je, da je ogromna večina slovenskih obrtnikov potom svojih stanovskih organizacij odločno odklonila vmešavanje političnih strank v volitve za trgovsko-obrtno zbornico. Vzgledu obrtnikov so sedaj sledili tudi trgovci in so v ogromni večini odklonili strankarsko-poli-tičen vpliv na zbornične volitve in da nastopijo z strogo stanovsko listo.« In »Narod« je slišal, kako so vsi funkcijonarji gremijev »soglasno« sprejeli Žerjavovo SDSarsko listo, pa kako so govorniki izražali začudenje nad Jelačinovo akcijo, pa kako bo zbudila Žer-javova lista v Sloveniji najboljši odmev.. .1 — Se pač »Narod« in »Jutro« tiskata pod eno m isto streho. Kdo bo pa slišal bolj odmev poloma SDS, bomo videli. Navadno je bil »Narod« po SDSarskih polomijah bolj odkritosrčen.
A Kako je torej bilo? Radič piše v »Domu«: »Velike skupščine itd. Ženskega sveta na tisoče. Povsod nepopisno navdušenje in najvzornejši mir itd.« A znano jc tudi, da je Radičevec dr. Pernar v Tuzli moral z vso silo gnati orožnike na ljudstvo, da je Radič na begu iz Bosne pustil v Tuzli svoj dežnik in površnik, a Krnjcvič svoj kovčeg, kateri predmeti so stali v Bosni kot corpora delicti in dokaz, da Bosna Radiča ne mara. Mi celo tli li legu ne verjamemo, da bi bil Rudič sam kaj »nepopisno navdušen«, ko je take Trazc - raztresal po »Domus
Kaj se godi doma
Veličasten telovadni nastop v Dornbergu.
Od 3—4000 ljudi iz vse Goriške je preteklo nedeljo prisostovalo telovadnemu nastopu krščanskih mladeničev in deklet v Dornbergu. Prireditev je uspela v vsakem oziru. Vsakdo je zapu-tfcai telovadišče sredi dozorevajočega polja ob Vipavi z zavestjo, da je narod, katerega naraščaj ima v sedanjih razmerah na Primorskem ie toliko idealnega zanosa, telesnega in dušnega zdravja, zmožen kulturnega življenja in napredka. Očetje in matere so s ponosom zrli na svoje sinove in hčerke na telovadišču, fašisti sami so vzklikali: »Bravi! Bravo, piccolo!« Zakaj bi tem mladim zdravim silam ne pustili nekoliko več razmaha? Zakaj mora Primorec še na telovadišču čutiti pritisk policijskega aparata? Poudariti moramo, da ni prišlo ne na telovadišču ne na vasi niti do najmanjšega incidenta, zakar se je seveda treba zahvaliti disciplini telovadcev in društvenikov in organizatorjev.
Pevski zbor prosvetnega društva »Čitalnica« je Dornberžane presenetil z izvrstnim izvajanjem modernih cerkvenih skladb med sv. mašo. Vso prireditev sploh je oživljal izrazito krščanski duh. Na sporedu javne telovadbe so bile naslednje točke: 1. Proste vaje. dekliški naraščaj. 2. Proste vaje, člani. 3. Proste vaje s palicami, deški naraščaj. 4. Simbolične preste vaje, članice. 5. Proste vaje, deški naraščaj. 6. Orodna telovadba. 7. Proste vaje, članice. 8. Skupinske vaje, deški naraščaj. 9. Simbolične proste vaje »Za materjo« in »Gor čez jezero«, članice. 10. Lahkoatletične vaje, člani. 11. Vaje s šerpami, dekliški naraščaj. 12. Zaključne skupine. Ni tu prostora, da bi s stroko vnjaškim i očmi prekritizirali točko za točko, ampak podati hočemo le splošni vtis gledalca. Celotno se je prireditev brezdvomno popolnoma posrečila. Izredno je ugajal nastop naraščaja, posebno nekega malčka je občinstvo občudovalo. Ta nastop je pokazal, da tudi priprosto ljudstvo prav lahko ume simbolične vaje; »Za materjo« je globoko ganila vse navzoče in celo nekaterim Trža-čanom, ki se nahajajo v Dornbergu na letovišču, je bilo žal, da se ni ponovila. Gledalci so posebno občudovali vratolomne vaje na krogih, skupino na bradlji in lahkoatletične proste vaje. Med občinstvom je bil tudi neki Egipčan, ki ni mogel razumeti, da so vsi telovadci sinovi kmetskih staršev; najboljšemu telovadcu je obljubil eno egipčansko liro.
Ob zaključku naj poudarimo še eno zaslugo prirediteljev, ki je po vojni tako redka. Nastop se je začel točno ob napovedani uri (ob 16.) in končal ob 18. uri 30 minut kljub vsemu tako bogatemu in različnemu sporedu. Kdor je že kdaj organiziral nastope v takem obsegu kakor je bil dornberški, bo znal ceniti disciplino telovadcev in požrtvovalnost organizatorjev.
Žrtev Save.
V sredo 25. t m. popoldne ob 1. uri se je Sel kopat v Savo pri Litiji 19 letni Josip Kraner, mesarski vajenec pri litijskem mesarju Antonu Lindnerju, v družbi svojih prijateljev. Le ti so se podali čez Savo ter se jim je pridružil tudi Josip Kraner, ki pa ni znal dobro plavati. Ker pa je bila Sava na tistem prehodu globoka in deroča, ga je kmalu potegnila v globočino. Za njim je splaval, da bi ga rešil, visokošolec g. Mirko Andoljšek iz Litije, ki se je pa pri tem tako utrudil, da se je sam na koncu le s težavo rešil iz hladnih savskih valov. Požrtvovalnemu g. Andoljšku vsa čast in priznanje. Utopljenca vzlic 3 urnemu iskanju še niso našli, ker je Sava precej kalna. Josip Kraner je doma iz Trbovolj, kjer je oče elektrotehnik pri rudniku. Tragično pri vsem tem je to, da je nesrečni mladenič ravnokar dovršil učno dobo ter bi moral te dni enkrat napraviti praktični izpit za mesarskega pomočnika. Zadnji slučaj smrtne nesreče pri kopanju se je zgodil v našem kraju pred 15 leti.
Volnim obvezancem v popolno pomirjenje.
Glede vojnega razporeda letnikov 1871—1904 je razglasilo poveljstvo dravske divizije, naj ga izvršijo občine r Ustnem delokrogu in brez šikan občinstva. Vojni razpored za Maribor, ki s« vršil na Teznu 12. septembra, je prevzel mestni vojaški urad. Pregled zgoraj omenjenih letnikov se bo začel v nedeljo 12. septembra ob 7. uri zjutraj in sicer se bo vstopil vsak obvezanec za debelo tiskano številko letnika, v katerega spada. Vsak pisar bo prevzel 3 letnike in mestni vojaški urad je prepričan, da bo celo delo izvršeno od 7 do 11. ure dopoldne. Vseh vojnih obvezancev zgoraj omenjenih letnikov, ki so res tudi pristojni v Maribor, je kvečjemu 3000. Od teh jih je že veliko zapustilo Maribor, ne da bi se bili odjavili. Mestni vojaški urad računa, da se bo zbralo 12. septembra na Teznu v najboljšem slučaju 1500 mož, najbrž pa jih bo prišlo le 700. Ako pogledamo te številke, potem smo lahko uverjeni, da bo ta razpored kmalu gotov. Na Tezno ne bo treba jemati seboj hrane in tudi občina ne bo napeljavala vodovoda in ne izkopavala latrin. Da se bo ta razpored, ki je vzbudil toliko nevolje, izvršil mirno in hitro, gre glavna zasluga mestnemu vojaškemu uradu, ki je res storil vse, da se je prvotno strogo vojaško povelje omililo in se bo cela zadeva vršila v delokrogu občine s kar najmanjšo časovno zamudo. Po tozadevnem vzgledu mariborske občine bi se naj ravnale tudi podeželske.
Vprašame meščanske šole v Trbovljah.
Gosp. narodni poslanec dr. G os ar je pri šefu prosvetnega oddelka gosp. dr. Lončarju interveniral radi meščanske šole v Trbovljah. Kakor se mu je odgovorilo, je dvojna možnost, da se v kratkem odnosno še to leto odpre meščanska šola. 1. Ker so vse 8 razredne ljudske šole prosile, da bi se 6—8 razredi preuredili v odgovarjajoče razrede meščanskih šol, je prosvetni oddelek to misel ministrstvu priporočil. 2. Glede nove meščanske šole je prosvetni oddelek zaprosil oddelek za notranje zadeve, da mu sporoči, koliko je prav za prav za šolo denarja na razpolago. Baje sta tu dve številki, namreč 300.000 — in 100.000 — Din. Če je vsaj 100.000 Din, potem bi to po izjavi dr. Lončarja za I. razred zadostovalo. Meščanska šola je torej zagotovljena, ako da občina ta denar na razpolago. Seveda ga bo dala, ker so šoli vsi tukajšnji krogi naklonjeni. Na razpolago je pa od prej 70.000 in v letošnjem proračunu pa 100.000 Din. Stanovanja so tudi že učiteljem pripravljena in je upati, da se šola odpre še letos. Za vsak slučaj se skliče še, če bo treba, shod vsega prebivalstva in so bodo razložile tudi intrige, ki so se vodile proti meščanski šoli iz povsem nestvarnih razlogov.
Še nekaj k vlom« na Jurčičevem trgu.
Kot smo že včeraj poročali, se je izvršil predvčerajšnjim opoldne v Ljubljani predrzen vlom v trgovino s čevlji V. Strniša na Jurčičevem trgu. — Vlomilec, ki je moral domače navade prav dobro poznati in katerega so videli nekateri pasantje, ko je malo pred poldnevom postopal okrog vogaiov in si ogledoval izložbe, je odprl z vitrihom vrata trgovine. Pobral je iz predala 7 bankovcev po 1000 Din in pa deset kovačev. Drobiž pa je pustil v predalu Vrata za seboj je pustil nezaklenjena iu to je prva opazila vajenka Anica Valušič, ki je takoj opozorila na to svojo gospodinjo, gospo Strni-ševo. Ta je takoj pregledala zalogo čevljev, toda tem ni manjkalo ničesar. Pač pa je pogrešila seveda takoj nato denar Obvestila je takoj policijo, toda Bog zna, kje je bil že takrat prefrigan vlomilec, ki je imel skoro dve uri časa za beg in jo imel gotovo tudi dobro napravljen načrt. Policijski agenti so bili celo popoldne na delu, preiskali so vse hotele, prenočišča in kolodvore toda zaman.
Pregledali so tudi vse policijske spise znanih vlomilcev in so ugotovili, da je prišlo pred kratkem iz raznih kaznilnic več nevarnih vlomilcev specialistov, ki so pred kratkim presedali občutne kazni za podobne vlome. Za tako predrzne vlome pri belem dnevu, ki so za hladnokrvne in rafinirane vlomilce še najlažji, so posebno specialisti, ki so se že parkrat pojavili v našem mestu, sedaj pa je bil nekaj časa mir. Lopovi so bili šli menda na počitnice, posebno na letovišča in kopališča, kamor prihajajo seveda le bolj petični ljudje. — V to trgovino je bilo vlomljeno že meseca oktobra leta 1922. Tudi takrat se je posrečilo vlomilcu, da je odnesel 36 parov čevljev v vrednosti okrog 9000 Din. Toda takrat se vlomilca kmalu izsledili in ta menda še sedaj sedi, če ni morda pobegnil, kar še ni ugotovljeno. Vsekakor pa je značilno, da so možni tako predrzni opoldanski vlomi in to na tako prometnem trgu v sredini mesta. Pred takimi lopovi bi menda ne bila varna trgovina tudi v sami rdeči hiši tam na vogalu Bleiweisove ceste.
Grozen umor.
V nedeljo zvečer je umoril na Pinci pri Dolnji Lendavi kmet T6t svojo ženo. Najprej ji je prerezal vrat, potem pa jo je prerezal po dolgem čez ves život Nazadnje ji je zadal rano še na hrbtu in ker baje še ni bila popolnoma mrtva, ji je prerezal žile. Kaj da je bilo vzrok temu zverinskemu činu, nam ni znano. Zakonca sta bila mlada, poročena komaj od novembra preteklega leta naprej. Usodno nedeljo predpoldne sta bila še v Lendavi v cerkvi. Morilec se je sam javil oblasti.
Policijska radia v Mariboru.
Zadnje čase je bilo izvršenih v Mariboru več vlomov in raznih tatvin; v neposredni okolici je bilo opažati razne sumljive klateže, ki so bili sigurno v zvezi z zadnjimi vlomi. Policija je radi tega napravila preteklo sredo sporazumno z okoliškim orožništvom v Mariboru Ln bližnji okolici racijo, ki je dosegla popolen uspeh Število gostov v policijskem zaporu se je namreč pomnožilo kar za 10 oseb. Aretirane so bile 4 vlačuge ter oddane v bolnico in 6 mladih postopačev. Med temi se nahajajo nazbrže vlomilci, ki so zadnje dni izvršili številne vlome v podstrešja ter imajo na vesti še stare grehe. Enega zasleduje sodnija. Uspeh zadnje racije je pokazal potrebo, da bi se taki lovi večkrat prirejali.
Povožen konj.
Na Ptujski cesti je povozil tovorni avto, last trgovca Jurija L iz Krčevine, vojaškega konja ter mu zlomil nogo. Do čudne nesreče je prišlo takole: Okrog 22. ure se je vračala vojaška patrulja na konjih s pregledovanja straž v Bohori. Vojaki so jahali na desni strani ceste. Nasproti jim je privozil z veliko brzino omenjeni avto, katerega je vodil šofer Dernovšek po levi, torej napačni strani ceste. Vojaki so se skušali nasproti drvečemu avtomobilu izogniti, v tem hipu pa je tudi šofer krenil v drugo smer ter butnil v enega konja. Žival so morali radi poškodovane noge zaklati. Vojaki so si zapomnili številko avtomobila in tako se je posrečilo neprevidnega šoferja izslediti.
=HiEHi=iii=iu=iii=m=m=tii
K BELI OBLEKI
KUPITE BELO OBUTEV
Moški 99*- Ženski 65'-Otroški 49".
EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII
Prvi dolenjski tabor Prosvetne zveze
o priliki
blagoslovitve novega doma
V St. Vidu pri Stični v nedeljo 29. avgusta 1926.
SPORED: Ob pol 9 sprejem gostov na postaji Št. Vid, nato sprevod k sv. maši. Ob pol 10 sv. maša s cerkvenim govorom (škof dr. A. Bon. Jeglič), med sv. mašo ljudsko petje. Ob pol 11 poklonitev na grobeh obeh ponesrečenih pri gradbi doma: a) govor (Franjo Ncu-bauer), b) petje domačega zbora. Ob 11 blagoslovitev novega doma: a) cerkveni obred, b) petje; »Ako Gospod nc zida hiše« in »Sveta brata Ciril in Metod« (pojo združeni pevski zbori). Ob pol 12 otvoritev in začetek tabora pred domom: a) pozdravi; b) prvi govor: Izobrazba, pogoj napredka (Fr. Kremžar), drugi govor: Naš časni in naš večni dom (Franc Terseglav), tretji govor: Ljubimo svojo domovino (dr. Karel Capuder); c) himni: »Povsod Boga!« in »Lepa naša domovina« (pojo združeni pevski zbori). Ob pol 2 v Hranilnici zborovanje zastopnikov prosv. društev. Ob 2 li-tanije (ljudsko petje). Ob 3 javna telovadba in četrti govor: O orlovstvu (dr. Čampa).
Po telovadbi prosta zabava, srečolov, petje posameznih pevskih zborov, godba i. dr.
Razne nesreče in zločini.
Prav po cigansko sta napravila dva vlomilca, ki sta kot prava ali pa preoblečena in namazana cigana, vlomila v Zagorici na Gorenjskem v mešano trgovino Ivanke Rodetove. Kakor kažejo ostanki raznih jestvin, sta se vlomilca najpreje pošteno najedla slanine, kruha, klobas in salam. Nato sta si napolnila z raznimi jestvinami svoje precej globoke bisage, popila še nekaj žganja, vzela iz predala okrog 200 Din drobiža in odšla dalje po svetu. — S seboj sta imela vsak svojo družico, ki sta jih čakali na obeh straneh trgovino skriti za vogali.
Predrzna vlomilka, še mlado dekle, na videz ljudem v okolici Konjic dobro znana, jo vlomila te dni v stanovanje Josipa Ferlina v Veseniku pri Konjicah in je pokradla starinsko srebrno žepno uro na ključek z zlato verižico, nekaj obleke, perila in jestvin in pa 60 Din gotovine. Za popotnico si je napolnila bisago s svinjskim mesom, domačim sirom in kruhom. Napravila je precej občutno škodo. Kam je nadebudna deklica pobegnila, še ne vedo.
Pred nekaj dnevi je prišel v Ljutomer neki neznanec okoli 35 let star, čedno oblečen, ki je trdil, da je prišel iz Avstrije. Ker mu je na poti pošel denar odnosno, ker jc bil tudi ukraden, jo prodajal kolo, še skoraj novo, znamke »Anker«, z močno navzdol zakrivljenim krmilom in z napisom tvrdke »Bielefeld« št. 151.607, vredno 1600 Din. Ker je ugotovljeno, da je kolo ukradeno, je orožništvo kolo zaplenilo in naj se javi lastnik pri Orožniški postaji v Murski Soboti.
V	Frankopanovi ulici v Zagrebu se je zaletel v tramvaj tovorni avtomobil. Med ljudmi je nastalo veliko razburjenje, a poškodovan je samo kontrolor Bradbek.
Zagrebškemu trgovcu Miši Gotfriedu je bila ukradena na sejmu listnica s 15.000 Din. Nekaj dni preje pa 58.000 Din. Žeparji so izginili brez sledu.
V	Belgradu se je med neko zabavo ustrelil ruski emigrant muzikant Evgenij Skunskij. Vzrok: bedno stanje.
29. avgusta žrebanje loterije »Katol. doma" v Ljutomeru. • Kupujte srečke I
Naša zemlja. '
Spominjam se.
Izmislili smo si otroci navado, da smo se oddaljili za lučaj kamna cd doma z namenom, da smo gledali na domači vrt in hišo in bili tako deležni sreče svojevrstnega čuvstva, katerega smo izražali z vedno istimi besedami, ki so bile med seboj kakor obredno odpeva-nje: »naša hiša, naš vrt« ...
Bog vedi, kako smo prišli do tega. Vem pa, da v tej čudni in sladki navadi ni bilo nič s-pozemskega«, nič takega, kar bi morda pedagog utegnil smatrati za zgodnji nastavek izrazitega čuta za posest in bi nam vsem skupaj napravil prognozo, da se določno razvijamo v smeri »ekonomskega človeka« — toda razvili smo se povsem drugače ...
Pa to je šala.
V nas ni bilo in ni moglo biti niti sledu takega nagnjenja, drugače bi ne bili otroci. Kako čisto se je zrcalil svet v naših malih dušah! Zdi se mi, da so nam bile med belim ^panjem odprte drobne prsi, ker smo se zbujali tako polni sinjine in nočne rose na cve-licah...
»Naša hiša. naš vrt«... V droben kolobar se je zožil svet, ki je komaj komaj ob-segel naš vrt in hišo in hrib na obzorju tega malega kolobarja nam je pomenil v naši geo-grafiji — ki se ni nanašala zgolj na tostran-stvo, temveč je obsegala tudi večnost samo — nebeški Jeruzalem, skozi katerega so pride v neskončno lepi, nam tako bližnji evet zaha-
jajočega solnca, ?ara iz odprtih nebes. Tako smo se igrali in tako smo spali na pobočju nebeških gora, ob vznožju Betlehema in Je-ruzalema. pričakujoči skrivnostnih gostov, ki so nas na večer obiskovali. Ta droben kolobar je imel prostora dovolj za samega Boga in Njegovo spremstvo.
In ta kolobar se je širil, slutnje so mu premikale me.ie vedno globlje v svet, tako počasi, da bi oko komaj moglo določiti spremembo. Nazadnje je objel ves svet, ki nikakor ni hotel prevzeti potez šolske geografije, temveč je v bistvu ohranil lice iz detinstva. Bil je cvetoč, plavajoč otok v vesoljstvu, ob-livan od daljin, hiteč cd bre^a do brega neskončnosti. od koder sem čul pozdrave na več-nostni poti.
O čas upljnnjočega doraščanja! O prelivanje bližine v daljo, zlato motno, iz katere blišče zvoniki in kupole, od koder veje zvone-nje čez vročo dušo, kamor trepetajo roke, proseče odrešitve iz zadržanosti...
Vse črte sveta so zabrisane, vse oblike so nedoločne in prehajajo druga v drugo, mlado telo kakor da leži na dnu studenca, na vlažnem dnu predpomladi, kamor pljuskajo sinji vetrovi iz juga, ki vznemirjajo pričakovanje do nestrpnosti.
Zdi se, kakor da se jedro voljne duše raztaplja, se izliva iz sebe in preliva vase — pre-tajen proces kristaliziranja amorfnega življenja v jasno obliko,
...........M«
Poln lepot in tajnosti, ki jih nosi mlad človek kot kralj čez svet. Na njegovo čelo pada svit, ki ga približuje skrivnostnemu, da obstoji in pada v somraku zagrnjenega sveta na kolena. Vedno se mu zdi, da stoji na meji Boga, kamorkoli stopi, a se boji, da bi kdo i ne odgrnil zastora in ga prežarko ne osvetlil, 1 da bi moral zakriti oči in se sramovati svoje plašnosti. Med njim in samim seboj stojijo ko-prene, da ga ne iz.dajo, med njim in svetom stoje, da, med njim in Bogom samim. Vse se mu izgublja v prosojno nevidnost, skozi zlate mrakove blešči zemlja, plavajoča v valovju vesolisfva, ki jo vso preplavlja. On plove z njo in duša se mu sanjavo nagiba čez rob nad zvezde.
Zvonko prelivanje v zvočni duši postaja tišje in tišje, dokler se polagoma ne ustavi in samoopojnost ne izvre in ne preneha prisluškovanje melodijam lastnega bitja. Toda duša še dolgo izžareva brezbrežno svetlikanje, ki se je ujelo vanjo in se ne more pozabiti.
In že se prične zgoščevanje njenega bistva, vedno bolj vidno in ostro rastejo njene oblike, jame se ji odkrivati zakonitost, ki jo prevzema in presimja, da se ji često zdi, kako stoji ob prepadih, kamor še ni stopila noga človekova. Vse ji je novo in veliko. Kakor da je do sedaj hodila vedno po površini sveta in ob mejah njegove neizmernosti, se spušča sedaj v globočine. Vsepovsod naleti na tisočero vhodov v podzemlje, kjer ai več alatiJi med«.
ki se v njih izgublja pogled, temveč enakomerna mirna svetloba, ki pada naravnost skozi daljave, ki so odprte do konca. Naenkrat vidi stvari v njih določenosti in njih skrivnem pomenu, usodnem tudi za njo samo. Sedaj jih more vzeti v roke in jih ogledati od vseh strani. Življenje v njej se je strnilo okrog središča, ki postaja vedno bolj jedrovito, od dne do dne. Tudi svet okrog nje, vidni in nevidni, v katerem še gibl; ? sedaj kakor v prostoru — prej kakor na neskončnem vzorcu preproge — postaja vedno bolj kristalinski. Vse, kar prižme nase, užge svoje oblike v njeno jedro. Ničesar se ne da več izbrisati, sledovi njenih radosti in bolečin so neizgorljivi. Roki, ki jo sedaj stisne z močjo svojega bistva, se ne more več iztrgati. In zdi se ji, kot da hodi skozi globeli, ki so vsekane v živo skalo sveta. Noge natankq čutijo težišče svetovja in tla, po katerih stopajo, so trdna. Vsak zvok iz sveta iz nje same in iz večnosti, pada na njeno dno] iz katerega ne moreš ničesar več dvigniti, ker vse mora biti spravljeno in pripravljeno za zadnji dan ...
*
O zdaj vem, kako dotekajo mojim kore-ninam vode iz vsega sveta in mu dajejo moč za rast in pogon.
Vedno trdneje vraščam v nebo in zemljo, od ure do ure čutim, kako poljejo sile po meni od tam. Stojim globoko v svetovju in vedno nove stopnice odkrivam, ki vodijo še bolj navzdol — do samega templja, v katerega sveti neskončnost.
Biaevne norice
it Tridesetletnica mašništva. Prihodnji I torek bodo obhajali 30letnico mašništva ti-Je gospodje iz lavantinske škofije: dr. Korošec ; Anton, načelnik SLS, minister n. r., poslanec itd. Rožman Janez, župnik v Zavodnjem, Brodnik Blaž, tačas pri Sv. Tomažu pri Ormožu, D r o f e n i k Anton, župnik na Polju, G o m i 1 š e k Franc, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Gosak Franc, župnik v St. Janžu na Vinski gori (pri Velenju), L o r b a k Ivan, župnik v Olnirju pri Podčetrtku, 0 c v i r k Maksimiljan, župnik pri Sv. ! Andražu nad Polzelo, dr. Š a n d a Makshni-ljaa, tačas na Sušaku, Schreiner Franc, župnik pri Št. Ilju blizu Velenja, p. Pedi-6 e k Janez, lazarist v Celju. Gg. jubilanti se bodo omenjenega dne zbrali pri svojemu tovarišu g. Gosaku, župniku v Št. Janžu. Slav-Ijencem naše čestitke!
k: Nadškof šarič se je v sredo zvečer vrv nil z evharističnega kongresa v Chicago. Zastopniki mesta in katoliška društva so mu priredili slovesen sprejem.
kr Odlikovanje časnikarjev. Ob priliki bivanja romunskih časnikarjev je bil odlikovan podpredsednik Jugoslovanskega novinarskega združenja in predsednik ljubljanske sekcije združenja g. Stanko Virant z oficirskim redom romunske krone. Z istim redom je bil odlikovan urednik >Nove Dobe« v Splitu, g. Kisič.
it Napredovanje na univerzi V 2. skupino I. kategorije je pomaknjen redni profesor na filozofski fakulteti ljubljanske univerze dr. Fr. Kidrič.
it Profesorska imenovanja in upokojitve. Za ravnatelja ženske realne gimnazije na Su-Saku je imenovan Vladimir Nazor, gimn. prof. v pokoju. Dosedanji ravnatelj Crvarič je upokojen. — Iz Ptuja je premeščen prof; Anton Sovre na I. drž. gimn. v Ljubljani — Upokojeni so: na I. drž. gimnaziji v Ljubljani profesorja dr. Alfonz Levičnik in Josip Zilih, na realni gimnaziji v Celju prof. Anton Cestnik, na gimnaziji v Varaždinu pa predmetni učitelj Rudolf Špehar.
k Odlikovanja. Red belega orla 5. razreda je podeljen Durdu Jankoviču, načelniku kabineta prometnega ministrstva. Z redom sv. Save III. oz. IV. razreda je odlikovanih več funkcijonarjev pariške družbe za kovanje denarja ter več uradnikov pariške in bruseljske kovnice.
it Inšpektor trgovinskega ministrstva dr. Dušan Pantič je upokojen.
k Napredovanje v kmetijskem oddelku. Za višjega hidrotehnika v oblastnem hidro-tehničnem oddelku v Ljubljani je imenovan dosedanji hidrotehnik Emil Podkrajšek.
■k Upokojitve pri finančni delegaciji. Upokojena sta finančni svetnik dr. Erik Muhleisen in blagajniški ravnatelj Valentin Koželj, oba pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
■k Iz ravnateljstva drž. železnic. Ravnatelj drž. železnic inž. Kneževič se je včeraj dopoldne vrnil iz Belgrada, kjer je interveniral radi povišanja kreditov ravnateljstva. .V koliko je njegova intercencija uspela, pozitivno še ni znano, pač pa zatrjujejo, da bo generalno ravnateljstvo državnih železnic za-devn pereča vprašanja redukcije železničarjev in materijalnih kreditov rešila do 31. septembra t. L Ravnatelj inž. Kneževič je bil tri dni v Belgradu.
■k Slovensko zdravniško društvo obvešča vse svoje člane, da se vrši letošnji kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva v Belgradu v dneh 19.—22. septembra. Legitimacije za železnico in parobrode prejmejo posamezna društva od Zveze po rešenju prošnje za popust od ministrstva za promet. Po členu 13. delegira vsako pokrajinsko društvo v novi
upravni odbor na kongresu »voje delegate kot člane odbora- Predsedstvo .pripade to leto Srbskemu zdravniškemu društvu v Belgradu. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani določi v odbor pet članov in enega namestnika.
k Denarja ne pošiljajte ▼ pismih! Dogodilo se je že več strankam, ki so naročile pri loterijskem odboru Društvenega doma v Tr-bovljah in priložile r pismu denar, da 3« je dotično pismo izgubilo. Naročnike srečk opozarjamo, da zadostuje naročiti srečko po navadni dopisnici, loterijski odbor pa itak pošlje nato s srečkami tudi položnico, po kateri se nakaže po sprejetju srečk denar. Toliko v vednost, da ne bodo naročniki oškodovani. Srečke se še lahko naroče, ker je žrebanje preloženo na 7. november t. 1. in se je tudi število dobitkov zvišalo od 400 na 520.
■k K poročilo o požaru na mrtvaškem odru na Dobrni pri Celju javljajo, da se je sveča usločila vsled tega, ker je solnce pripekalo nanjo, da je vžrtala prt, vendar ni bilo nikake nevarnosti za požar. S tem naj se domači, ki so pazili pri mrtvaškem odru, zadovoljijo mesto daljšega popravka.
k Časopisni katalog za Jugoslavijo je izdal povodom zagrebškega velesejma oglasni zavod »Publicitas« v Zagrebu, Gunduličeva uL 11. Interesenti dobe katalog brezplačno.
■k Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dam 30. avgusta t. 1. ob 11 prodajo okrog 200 komadov zabojev od pločevinastih spojk potom ustmene dražbe.
it Prepovedan list Prepovedan je Ust »Ujsag«, ki izhaja v Budimpešti.
it Novinar v konkurzu. Nad premoženjem časnikarja Svetolika Saviča, lastnika in izdajatelja lista »Balkan« v Belgradu, je proglašen konkurz.
it Hvar. Za gvardijana malih bratov je b3 izvoljen dr, p. Teofil Vernič.
k Mednarodna razstava psov v Ljubljani. Vodstvo razstave opozarja vse člane v J. K. S. včlanjenih klubov in vse druge interesente, ki nameravajo razstaviti svoje pse, da je vpo-slati razstavni pisarni vsled pojavljajočega sc pomanjkanja prostora ter za pit:vočas&o objavo v razstavnem katalogu vse prijave najkasneje do 31. avgusta, keT bi se poznejših prijav ne moglo iz tehničnih ozirov več primerno vpoštevati. Na razstavo se sprejemajo psi članov in nečlanov z rodovnikom in tudi brez njega. Ustmene in pismene prijave sprejema do 31. avgusta »Razstavna poslovalnica, Ljubljana, Poljanska cesta 3« od 9 do 12 m od 15 do 18 dnevno.
it Zbornica v Osijeku b« razpusti? Zagrebški listi poročajo, da se bo osiješka zbor niča razpustila in to v prid zagrebške, katere kompetenca bi se na ta način razširila.
kr Razpored uradnikov. V ministrstvu za notranje zadeve se vrše posvetovanja o razporedu velikih županov in uradništva njihovega področja, zlasti v Bosni in Hercegovini Pravijo, da gre sporazumno.
* Osebna vest. Za upravitelja drž. balete-riološkega zavoda v Ljubljani je imenovan g. dr. Ferdo K e r n, profesor gospodarske šole v Križevcih.
k Dar za poplavljence. Zagrebški rde® križ je za poplavljence do sedaj nabral 311 tisoč 213 Din.
it Avtomobilisti za varen promet. Avto-mobilistični klub je predložil vladi spomenico s konkretnimi predlogi, da se naš avtomobilni promet dvigne na višino drugih držav. Klub zahteva, da se čimpreje izda pravilnik za promet in vlada ostro nastopi proti nestrokovnim šoferjem.
k Nov prosvetni nadzornik. Za prosvet-neoa nadzornika v ministrstvu je imenovan g. Dragoslav 11 i č, prosesor v Belgradu.
kr Protest profesorjev. Profesorski zbor na trgovski akademiji v Sarajevu ni prejel honorarja za nadure. Vsled tega je poslal ministru spomenico, v kateri zahteva izplačilo honorarja, sicer profesorji ne bodo imeli nobene nadure več.
*	Nema para. Sarajevska železniška direkcija je prišla v neprilike, da ne more izplačati odškodnine za pokvarjeno blago na železnicah, za katero škodo nosi odgovornost železnica.
•k Naše odlikovanje Čehom. V ministrstvu za poljedelstvo je podpisan ukaz o odlikovanju večjega števila odličnih češkoslovaških gospodarjev.
■k Nova trgovska šola. Dosedanja višja dekliška šola v Banjaluki se je pretvorila v trgovsko šolo.
•k Odlikovanje tujcev. Na predlog ministra za finance je odlikoval kralj več francoskih in belgijskih finančnih veljakov.
*	Francoski konzul v Dubrovniku. Za francoskega konzula v Dubrovniku je imenovan g. Dellalande.
*	Štrajk rudarjev. Rudarji v Beletincu so stopili v štrajk. Vzrok: odbita zahteva po povišanju plače.
kr Tudi rešitev. Nadaljnji tribut za poplavljence so dobili prosesorji v Križevcih v tem, da morajo v bodočem letu predavati vsako nedeljo po 2 uri — brezplačno.
it Naša propaganda v inozemstvu. Gospoda Dragomanoviča, ravnatelja »Putnika« v Zagrebu, je poslalo ministrstvo za trgovino, oddelek za turistiko, v Lipsko, da otvori v Nemčiji z izložbami in razstavami propagando za naše kraje.
*	Kuba v Belgradu. Generalnim kon-konzulom republike Kube v Belgradu je imenovan g. Rafael Serisani Ratiro.
ir Gledališka obletnica. Letos slavi osi-ješko gledišče 20 letnico svojega obstoja. V proslavo se uprizori ena domača drania, opera in opereta.
•k Izžrebani porotniki za tretje letošnje porotno zasedanje v Ljubljani. Za to zasedanje, ld se otvori v ponedeljek dne 13. septembra, so bili izžrebani tile glavni porotniki: Ivan Sojer, posestnik, Podgorica; Franc Klemenčič, posestnik in sobni slikar, Glince, Cesta II Vič; Guzelj Jožef, posestnik« in trgovec, Škofja Loka; Martin Javor-nik, posestnik, Veliko Mlačevo pri Sp. Slivnici; Kjavta Franc, gostilničar, Planina; Rozina Franc, posestnik, Črni potok 14 pri Šmartnem, Alojzij Zaje, posestnik in mlinar, Zgornje Jarše; Janeš Ivan, posestnik, Osredki pri Dolskem; Franc Hva-stja, posestnik, Savlje pri Ježici; Siavnik Anton, posestnik in'trgovec, Škofja Loka; Resman Valentin, posestnik in trgovec, Zapuže pri Lescah na Gor.; Ravnik Janez, posestnik na Ljubnem 43, Grad Franc, posestnik in gostilničar, v Zg. KaŠlju pr iD. M. v Polju; Vode Jernej, posestnik in gostilničar, Skaručina 20; Pleško Melhior, posestnik, Kožarje, Dobrova 11; Finžgar Ivan, posestnik, Za-breznica na Gor.; Hubad Feliks, posestnik, Zapuže pri Zg. Šiški; šušteršič Franc, posestnik, Svet je pri Medvodah; Jeran Matija, posestnik in gostilničar, Beričevo; Snoj Anton, posestnik, Toplice pri Zagorju 62; Tonejc Jože, posestnik, Boh. Bela 17; Mayr Pavel, lastnik elektrarne, Kranj; Kavčnik Matevž, posestnik v Logu 3; Ivan Kurner, posestnik in gostilničar, Kranj; Berlič Rok, posestnik, Zapuže pri Zg. šišld; Markič Ivan, posestnik in trgovec, Ziganja vas, Križe 8; Kozamemik Matija, posestnik in mlinar, Dobrava 33; Bar Franc, trgovec, Ljubljana; Župančič Jos., posestnik in čevljar, Dol. Logatec; Birolla Gvidon, akad. slikar, To-plice-Zagorje o/S 135; Pavlin Janez, posestnik, Po-lica-Naklo; Anton Kumše, posestnik, Vrbljenje 14; Marčun Janez, posestnik, Ljubno 60; Anton Modic, posestnik, Vrbljenje; Maček Jakob, posestnik, Dol. Logatec 12 in Štrukelj Ivan, posestnik, Peržanj pri Zg. Šiški 2. — Za nadomestne porotnike so izžrebani: Rihter Hinko, tovarnar; Repše Ignac, mizar; Repič Franc, tesar in posestnik; Herzog Ivan, gostilničar; Kastelic Alojzij, mesar in posestnik; Ilostnik Adolf, posestnik; Strojanšek Ivan, trgovec; Skulj Rudolf, gostilničar in posestnik in pa Turk Filip, trgovski poslovodja, vsi v Ljubljani. — Predsednik porotnega sodišča je g. Fran Rekar, predsednik deželnega sodišča s šestimi namestniki in dvema sodnikoma in dvanajstimi namestniki sodnikov in dvanajstimi zapisnikarji. — Za to zasedanje je določenih več zanimivih obravnav, ld pa še niso razpisane točno po dnevih. O posameznih slučajih, ki in kadar pridejo na vrsto, bomo pravočasno poročali kakor tudi o poteku vseh porotnih obravnav.
CfuMfana
© Poštni minister v Ljubljani. Minister
pošte in brzojava dr. Ivan Šuperina je včeraj popoldne z avtomobilom prispel iz Zagreba na Bled. Med potjo se je minister ustavil v Ljubljani, kamor je prispel ob 1 popoldne ter je v restavraciji > Union« obedovaL Ministra pošte in brzojava so pozdravili ravnatelj poštne direkcije dr. Alojzij Gregorič, njegov namestnik, inšpektor dr. Vagaja in vlad. svetnik dr. Andrejka v imenu velikega župana. Po obedu je minister nadaljeval vožnjo proti Bledu. Minister dr. Šuperina se je v splošnem Interesiral za razmere na poštni direkciji ter obljubil podporo za obnovitev hitrejšega poštnega prometa. Prvotno je bil njegov prihod napovedan za dopoldne ter si je nameraval minister ogledati poštno direkcijo.
O Člani ljubljanskih prosvetnih druStev
se vljudno vabijo, da se udeleže nedeljskega prosvetnega tabora v Št. Vidu pri Stični kolikor mogoče v obilnem številu. Zlasti narodne noše, trnovske in šišenske naj ta dan s svojo navzočnostjo povečajo slovesnost, ki se vrši ob priliki blagoslovitve ondotnega društvenega doma. Izletniki dobe izkaznice za polovično vožnjo v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti.
O Vojni razpored se bo priobčil ljubljanskim voj. obveznikom rojstnih letnikov 1876 do 1904 in dajalcem konj od 30. avgusta do 5. septembra t. L Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. Kdor bo izostal od priobčitve vojnega razporeda, bo pozvan h komandi vojnega okrožja.
O Premestitev tržišča za drva. Radi pre-uredbe in lepšave Št. Jakobskega trga se je moralo sedanje tržišče za drva premestiti na cestišče Grudnovega nabrežja poleg cestne mulde med bivšo »Marijino kopeljo« in 4. kostanjevim drevesom pred Št. Jakobskim mostom. Dovoz na trg postavljenih drv je odslej dovoljen samo po Grubarjevem nabrežju, Sredini, Privozu, Prulah na Grubarjevo nabrežje, da se s tem vsaj delno omeji velik promet po Karlovški cesti, Florijanski in Rožni ulicL Prodana drva pa se smejo odvažati samo v smeri Št. Jakobskega mostu, po Mero-sodni, Hrenovi in Rožni ulici. Kmetski prodajalci drv kakor tudi konsumenti se opozarjajo, da se te nove odredbe kar najstrožje drže in se v vsakem oziru prilagode predpisom cestno policijskega reda.
O Pazite na pse! Včeraj sta bila prijavljena policiji dva slučaja ogri za psov. Poškodbe sicer niso nevarne, pač zna biti taka nerodnost draga. Poškodovanec gre k zdravpi-ku, da ga obveže. Nato marodira in zahteva povračilo zaslužka in stroške za bolnika in bolestnino. Končno pride zadeva pred sodišče in tam pridejo na vrsto koleki, pričnine, kazen in zamude časa, tako. da narastejo ti stroški višje, kot bi stalo deset takih nerodnih — cuckov.
O Ukradena vozička. Posestnici Mariji Kosovi iz Podgorice je bil ukraden včeraj na trgu ročni voziček, zunaj črno, znotraj pa modro pobarvan, z označbo črk I. IL, vreden
K ČISTI OBLEKI
RABITE ČISTO OBUTEV
Moški 99*- Ženski 65*-
sa
O, in zdaj vem, ti najmanjša med najmanjšimi zemljami, ti skrita, ti čudežna, ti slovenska zemlja, kako prehajaš s svojimi snovmi v sokove mojega telesa, kako me z vrvmi svojih žil opletaš in nase privezuješ, kako me upogibaš nad svojo prst, kako sem tvoj, kako strašno sem tvoj z zadnjim vlaknom svojih udov.
»Naš vrt, naša hiša« ...
Na tvojih obzorjih stojim in tam pričakujem prihoda Najvišjega v našo in mojo hišo.
Zakaj, nikoder drugod ga ne morem tako domače, tako moje pričakovati. Poskusil sem že, a ne morem. Bog moj, res ne morem. Ti veš to. Ti veš, zakaj jo moram tako ljubiti.
Ona mi je premnoga stopnica v tvoj tempelj. Ona mi je najbližje podnožje Tvojih nog, ona je dala premnogi moji sanji o Tebi podobo in luč. Ona mi je bila tako mnogokrat pre-čuden siml>ol za pokrajine duše, koder Te Sčem in me Ti najdeš.
Ti sam, Gospod, si odkrival skrivnosti s podobami iz svoje zenuske domovine. Tudi zaradi tega nam je ona tako draga, ker si tako zelo zarisal stopinje v njeno zemljo in je šla vsa skozi Tvojo dušo...
Naša zemlja, naš vrt! Naj bo živa legenda o Jezusu, popotniku po tvojih tleh — da boš
naša še bolj do zadnjega utripa srca vsa naša. *
»Naša hiša, naš vrt« ...
Sveti Frančišek Ubogi bi mogel tako sedeti kakor na bregu nad vesoljstvom in se
igrati z Bogom samim in vzklikati k svojim bratom: -
»Naše vesoljstvo, naša zemlja« ...
In smehljaj na njegovem licu bi bil vedno svetlejši in razigranost v njegovem srcu bi bila kakor ples otrok ...
O svetec naš, sveti Frančišek! Tvoje asketsko, sestradano lice je brez strahote izgnanstva. O, ti si znal ljubiti zemljo in njene ptice in njene vode; njena draga prst se je držala tvoje raševine... neznano ti je bilo: biti umazan od zemlje, ki so jo vso prepojile tvoje čiste roke, ki so jo vso presejale skozi solnčno luč.
O, ti si znal ljubiti zemljo in njene stvari so bile zate brez teže. Tako si bil lahek.
Tako si bil lahek, da te je Bog kot vihar vel čez zemljo, ne da bi zadel ob trdoto v tebi.
Tako si bil gibek v Bogu.
Prečesto te, Ubogi, merimo tako zelo po sebi. In vse se nam zdi po tvoje... tudi naša nedeljsko-izletniška »ljubezen do narave« — kakor danes pravimo — se nam zdi, da je tvojemu izgorevanju s pticami in cveticami slična. Tvojemu izgorevanju z vesoljnim stvarstvom vred.
Naša ljubezen brez »pokornega pa«u, ki je žulil tvoja ledja!
Svetec naš, Ubogi!
»Rožice*, ki tako lepo pišejo o tebi. beremo po kosilu in jih uživamo — kakor spet I daned pravimo — »literarno«.
Ubogi! Ponižujemo te do dobrodošlega objekta klavrnega literatstva in gotovo že imaš svoje »ljubitelje«, ki sladkobno vzdibnejo ob tvojem imenu in napravijo sentimentalne oči...
Svetec božji, sveti Frančišek! Tvoja bosa, izmučena noga pa je hodila naravnost skozi globočine — vedno pred obličjem božjim.
Dvogovor.
(Bilo je v salonu princezinje d'Este v enem velikih mest evropskega kontinenta. Čas nedoločen.)
Princezinja: Tega ne razumem, vi govorite o prostosti, pa ste menih in morate biti pokoren na migljaj. In ne samo danes in jutri, temveč dan za dnem do sivih let in do groba, če naj ne rečem rajši preko groba.
Frančiškan: Lahko rečete preko groba — prost. Zakaj bolj sem prost kot Vi Pre-jasna. Ali nimate tisoč obveznosti, ki jih nc ljubite? Tisoč dolžnosti, ki jih sovražite? In družba — kako tiranizira; sprejemi ... ali naj šc govorim.
Princezinja (šnpetaje): Nc. Deloma — imate prav. Toda kako da zavračate ljubezen, ko ste v včerajšnjem govoru rekli jasno, da naj človeka docela obvlada ljubezen, objame naj ga kot misel, kot zarja, kot luč. knt bolečina... Vi ste povedali lepše, toda že veste, kaj mislim.
Frančiškan: Da, vem, Prejasna. Govoril sem tudi o sovraštvu in trdil, da je celo bo-gokletje še vera, kakor je sovraštvo še ljubezen.
Princezinja: Toda, Vi ne ljubite — ljubezen nima pri vas prostora. Kaj ste potem vi — monahi — samotni.
Frančiškan: Kaj smo mi? Z modrim naj govorim, Prejasna. Živi čudeži ljubezni smo. Milost nam je srce preustvarila in poglobila, da je še dovolj veliko, da se posveti docela svojim bratom, potem ko smo docela darovali Bogu. Strast je le prežetje enega bitja z drugim, samo druga oblika samoljubja ... Recite k dvema, ki se ljubita: »Trpim, potolažita me; jočem, pomagajta mi, tako sem sam, ljubita me...« Nihče vas ne bo čul, Prejasna. Toda Bog, ki je Ljubezen, ni hotel, da bi 1« eno njegovo bitje umrlo vsled pomanjkanja ljubezni, je izbral čiste in močne može in jim rekel: »Sinovi cerkve, zaročim vas sleherni bolečini. Pojdite k tistim, ki so osameli in ki plakajo, posušite in obrišite njihove solze, ter jim oznanjujte, da je ljubezen večna..• Bodite: vedno odprta srca, neprestano odprte roke. Imenovali vas bodo očete: sleherni mož vam bo ljubljen sin in brat, sleherna žena ljubljena hčerka in sestra. Jaz sem ljubil ljudi do križa: to je ves zgled, po njem se ravnajte, Dal vam bora nepremagljivo silo ljubezni, ki bo imenovana »usmiljenje« in bo imela znamenje od znamenja z Golgate. Pojdite, prija-I telji človeštva,. Recite, (nadaljuje proti
1000 Din. — Na vogalu Majstrove in Prisojne ulice pa je bil ukraden štirikolesni voziček vreden 300 Din prodajalki Katarini Rakovi.
Fantovski tabor v Šmarju pri Jelšah
V NEDELJO, DNE 29. T. M.
Vsi, ki z našo katoliško mladino mislite in čutite, pridite v Šmarje, da pohitimo k sv. Roku na fantovski tabor. Naj ne izostane nikdo, kdor more priti, saj lx> to dan naših mladih borcev za svetinje slovenskega naroda. Naš inteligent, naš kmet, naš delavec, naš dijak mora biti prepričan, da dobivajo vsi iz našega fantovskega gibanja svojo oporo m jamstvo za bodočnost.
Pri svetem Roku bodo pozdravi zastopnikov organizacij in stanov, nato slavnostna govora g. Vesenjaka in Jeraja. Cerkveno slovesnost opravi msgr. Vreže.
Popoldne bo pred Katoliškim domom okrožni telovadni nastop. Kot posebni točki bosta štafetni tek za prvenstvo in skok s palico v višino. Orodna telovadba bo na drogu, hradlji in krogih.
Na svidenje! Bog živi!
Maribor
O Dva pomenljiva jubileja. V sredo sta
se slavila v mariborskem frančiškanskem samostanu dva pomenljiva jubileja. Župnik p. Valerijan Landergoth je obhajal ^letnico preoblečenja. Frančiškanski zakristan in daleč izven Maribora znani Jakob Nedelj-ko je slavil 44 letnico, odkar vrši službo za-kristana in 48 letnico, odkar je pri frančiškanskem redu. G. Nedeljko je bil namreč štiri leta v samostanu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Jubilant Nedeljko ima poleg rajnega p. Kali sta največ zaslug za pozidavo frančiškanske Marijine bazilike in samostana. Obema jubilantoma naše iskrene čestitke!
□	Mariborski časnikarji prirede v soboto 28. avgusta poučni izlet na graški velesejm, prihodnjo soboto, 4. septembra pa obiščejo Dunaj, kjer si bodo ogledali zlasti socialne ustanove dunajske občine.
□	Nesreča pri telovadbi. Na sokolskem letnem telovadišču v Ljudskem vrtu se je ponesrečil 22 letni Ivan Korničnik. Zlomilo se mu je telovadno orodje in pri padcu je dobil težje notranje poškodbe. Prepeljan je bil v bolnico.
□	Težka razdelitev. Nova občinska hiša v Smetanovi ulici bo popolnoma dogotovljena koncem septembra in se bodo vselile stranke novembra. V celi hiši je 29 stanovanj, a sedaj je že vloženih na magistratu 100 prošenj. Občinski svet se bo oziral pri razdelitvi, ki nikakor ne bo lahka, predvsem na mestne uslužbence in za temi šele pridejo v poštev drugI. Občinska seja, ko se bodo podeljevala ta stanovanja, bo gotovo zelo burna.
□	Kdo je vzel najdenko za svojo? »Slovenec« je prinesel poziv, naj bi se našlo v Ma-
K PLATNENI OBLEKI
KUPITE PLATNENO OBUTEV
Moški
99*
Otroški
Ženski S5"'
49"-
riboru kako usmiljeno srce, ki bi vzelo wi svojo 6 letno najdenko Romano. Ze v torek se jo priglasilo več družin, ki so bile pripravljene, otroka adoptirati. Pri pogledu na toliko usmiljenih src je tudi dosedanja odgojiteljica, ki je sama brez otrok, izjavila, da ne da naj-denke od sebe in jej bo dala pri vstopu v šolo svoje ime Glumac. Romana bo torej ostala tamkaj, kjer je bila dosedaj, in s to rešitvijo tega vprašanja so bile zadovoljne tudi druge stranke.
□	Na državni deški meščanski šoli v Mariboru se prične šolsko leto v sledečem redu: V ponedeljek 30. in v torek 31. avgusta od 8 do 12 razredni izpiti. V sredo 1. in v četrtek 2. septembra je vpisovanje v prvi razred za one učence, ki se niso vpisali koncem preteklega šolskega leta. Dne 1. in 2. septembra so tudi privatni izpiti z vsakokratnim pričet-kom ob 8. V petek 3. septembra ob 8 šolska sveta maša v stolnici. V soboto 4. septembra je ob 8 pričetek šolskega pouka. Učenci naj ne kupujejo nikakršnih šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov, dokler ne dobijo v ta namen potrebnih navodil od svojih učiteljev.
□	Na I. dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici bodo ponavljalni in dodatni izpiti v ponedeljek 30. avgusta od 8 dalje, izpiti za zasebne učenke v torek 31. avgusta. V 1. razred se ne sprejemajo več učenke. Vpisovanje učenk v ostale razrede (II—IV) se bo vršilo 1. septembra. Otvoritvena sv. maša bo 2. septembra, redni pouk pa se prične 3. septembra.
□	Nov šolski upravitelj na I. deški osnovni šoli v Mariboru je imenovan in sicer g. Aleksander Alt, dozdaj učitelj v Studencih pri Mariboru.
□	Jesensko srasedanje mariborske porote
se prične 13. septembra. Dosedaj sta razpisana samo dva slučaja in sicer Mihael Rom-baher (uboj) in Anton Lipnik (umor).
□	Nova sopranistinja na mariborskem gledališča. Uprava mariborskega gledališča je angažirala za prihodnjo sezono gdčno Kocuvan, sopranistinjo ljubljanske opere.
□	Kočijažem in avtomobilistom. Ker se popravlja Vetrinjska ulica, so si kočijaži zadnje čase izbrali za vožnje z Glavnega trga na Aleksandrovo cesto ozko in. prometno Gosposko ulico, v kateri je promet z vozovi in avtomobili prepovedan .Policijski komisarijat je radi tega nastavil v Gosposki ulici posebnega stražnika, ki je v sredo prijavil štiri slučaje vožnje po prepovedani ulici. Vozniki bodo kaznovani. Izgovarjajo se pa zlasti tuji avtomo-bilisti, ki pridejo v Maribor, da je napisna tabla v Gosposki ulici, ki piše, da je vožnja z avtomobili prepovedana, tako nameščena, da je vobče ni mogoče opaziti. Mestni magistrat bi moral preskrbeti za večjo tablo z napisom, ki bi bila že na prvi pogled vidna.
□	Erar in mestne vojašnico. Erar plačuje za vse mestne vojašnice malenkostno predvojno najemnino in še to z veliko zamudo in po dolgotrajnem dreganju. Vzdrževanje vojašnic je stalo občino od prevrata do danes že ogromne vsote. Pravkar popravlja občina vse vojašnice in zahteva od erarja, da bi naj plačal zvišano najemnino, ki bi bila primerna sedanjim časom draginj©. Na poziv občine o zvišanju najemnine je vojaška oblast odgovorila odklonilno in sedaj je vložila občina tožbo z zahtevo, da se pritisne na erar sodnim potom, da bo plačeval zvišano najemnino, ki bo pri ogromnih popravljalnih izdatkih še vedno le malenkost.
□	Tiskovna pravda dr. Slokar proti carinskemu posredniku Mariču je bila včeraj preložena ter se vrši danes.
□	Zopet en dan brez mrliča. Zdravstveno stanje mariborskega mesta se .je zadnje dni zelo zboljšalo. Novih slučajev epidemičnih bolezni ni in še ti, ki se lečijo (7 slučajev lažje škrlatinke) v bolnici, bodo v nekaj dneh odpuščeni kot zdravi. V četrtek v Mariboru nI bilo nobenega mrliča.
Prejasni) ženi, ki najtišje ljubi m ima najboljše srce; »Tu je gobavec, ki hrepeni po enem samem poljubu ...« zbežala bo! Poglejte dva, ki se ljubita — naj se loti enega izmed ljubljenih nalezljiva bolezen, drugi izgine ... Za nas je gobavost greha, nalezljiva ostudnost zločina še bolj strašna. Toda čim bolj umazana je duša, tembolj jo ljubimo. Ljubiti Boga, ker je neskončen, ljubiti bližnjega, da sledimo Kristusu: primerjajte, Prejasna, teh dvoje ljubezni z zlokobno strastjo in žarom modernih romanov ... Ena sama točka zadostuje, da povdarim razliko. Dobro veste, kako je ljubezen sveta minljiva in zdrobljiva: njeno rojstvo je odvisno od bolj ali manj svetlega tona kože, in njena smrt zavisi od gub in gubic ... Poglejte pa srce meniha, ki ljubi vsakega grešnika, in sicer brez pridržka, ne da bi izbiral, ne da bi se utrudil..,
Princezinja (zacepeta s nogo); Dovolj! Ampak to je ideal, vzor, lep, a nedosegljiv, božji, a nc človeški...
Frančiškan: Prejasna, resnično ne mislim nase, če vam odgovorim, da sc temu idealu bližajo vsak dan moji bratje. Poznate že osivelega Placida — sama dobrota, našega najmlajšega in ljubeznivega Benjamina — sama ljubezen in čistost, našega Adeodeta — ali pusti radi Vas kedaj čakati ubožca, ko pridete na porto?...
Princczinja (trudno); Seveda, izbranci ...
Frančiškan: Izbranci...
Princczinja: Ubožni ste, pustili ste vse. Kako naj kdo to or.cncsej Vi ne ljubite slik,
finega porcelana, mehkih preprog, gobelinov. Za Vas je to nekaj neskončno tujega, daljnega. Za izbrance ...
Frančiškan: Prejasna, ljubim porcelan in ljubim gobeline. Zamet svilenih preprog je tudi meni slast. .. toda ali nimam dvoje oči kot Vi, da se naslajam ob spreminjajočih sc barvah slik slavnih mojstrov... In ne samo eden mojih bratov je sam prištet med mojstre. Da bi moral vse to sam imeti, čemu? Ali imate Vi, Prejasna — vse?
Princezinja: Nihil habentes — et omnia poesidentes.
Frančiškan: Gospod je govoril o lilijah na polju in o škrlatu Salomona ..,
Princczinja: Izbranci...
(Na srebrni plošči so sladko zazvenele prozorne čaše iz starega kitajskega porcelana. Strežaj jc nemo zapustil sobo.)
*
Kardinal Aidanus Gasquet piše: »Večina, ki je izgubila kontakt z religijo, ki ne čuti več hrepenenja duše k Bogu, jc prišla do tega, ker je nežno delovanje milosti prezirala, komaj slišno šepetanje božjega klica preslišala in zanemarjala.«
Frančišek je bil enaindvajsetleten, ko je začul klic, Avguštin tridesetleten, sv. Placid s petnajstimi. Morda tebe kliče Bog s seštnaj-stimi: posluhni v tišino in globino...1
i Čc kdo želi pojasnila, nni se obrne na: Pro-vincijalat oo. frančiškanov. Ljubljana, Martin Ud.4
□	Ni bilo pravilno. Nedavno se je pri-I**M slučaj, da je pri javni občinski seji v Radvanju dni župan nekega posestnika, ki je pa proti temu protestiral, odstraniti iz sejnega lokala. Pravilno je, da smejo občani javnim sejam prisostvovati, ako istih ne motijo. To pojasnilo naj namesto priobčitve pritožbe zadostuje.
□	Sladkosnedi tatovi. Iz jedilne shrambe hotela Kosovo sta odnesla dva mlada sladkosnedega razna jedila, kot sir, klobase, torte itd. Okno shrambe gleda na dvorišče ter je zavarovano z žično mrežo. Tatova sta mrežo prere/ala ter skozi odprtino pospravila vee, kar jima je prišlo pod roko.
□	Težko je obolel g, kaplan S t a h n e v Selnici ob Dravi. Ker je njegova bolezen — trebušni tifus — zelo nevarna, so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Sotovarišem duhovnikom so priporoča v molitev.
□	Nesreča pri igranju. Domača hčerka v dobri krščanski družini B5hmovi se je pri igranju ponesrečila tako, da so jo prepeljali v bolnico. Zlomila si je levo roko.
Celje
er Invalidi, ki 90 bili do sprejetja novega invalidskega zakona še nekaj preskrbljeni, se sedaj zelo pritožujejo nad prakso državno uprave v zadevi odpošiljanja bolnih invalidov v razne toplice v svrho zdravljenja Baje so samo nekateri tako srečni, da jih pošiljajo v kopališča, medtem ko pa morajo drugi le v mislih obiskovati zdravilne vode.
0 Stanovanjsko sodišče kar bombardirajo s prošnjami za dodelitev raznih stanovanj. Stanovanj pa ni na razpolago. Po določilih zakora imajo namreč predvsem prednost oni lastniki hiš ali njihovi družinski člani, ki imajo pravico do stanovanja, in nato šele državni uradniki. Obojevrstnih prosilcev je pa toliko, da niti za te ne zadostujejo stanovanja, Id jih ima sodišče na razpolngo. Kdor ni družinski član kakega posestnika, ki ima lastno družino, ali državni uradnik, do stanovanja ne more priti. Pohvalno pa moramo še pri vsej tej mi-zeriji omeniti stremljenje našega stanovanjskega sodišča, da preskrbi vsaj deloži rančem o pravem času kako stanovanje, vsled česar tuli ni v našem mestu raznih nečednih in nesoctalmh taborišč.
-©• Oprostitev. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec* iz Rogaško Slatine notico, v kateri poroča o oprostitvi zdraviliškega uradnika g. Novaka. Ta notica vzbuja vtis, da ie kot toži tel jiea nastopila v tem procesu gdč. Minkn Misija. Naprošeni smo, da izjavimo, da je gdč. Minka Misija nastopala v tem postopanju lo kot priča in da nima ena kot oseba s tem prooescm ničesar skupnegn. Po naših informacijah je imel proces vse drugo ozadje, v katero se pa imenovana priča ni vtikala.
0 Našo gledališče. V zadnjem času so nekateri listi prinesli vest, da namerava tukajšnja gledališka uprava namestiti kot strokovnega vodjo g. Bratino iz Maribora. Sedaj razglaša Dramatično društvo v Celju, da mu je ta namera popolnoma tuja in da so te govorice neosnovane. Vkljub temu pa razglaša, da bo gledališka uprava tudi v Celju v predstoječi sezoni vprizarjala predstave, omenja pa pri tem, da je to v prvi vrsti odvisno od obfin-stva, ako se bo teh predstav udeleževalo.
0 Stavbni referat na mostnem magistratu je prevzel sedaj novo nastavljeni stavbni komisar g. inž. Blaž Pristovžek.
0 Neverjetna lahkomiselnost. Videli. smo že večkrat, da se na brvi, ki veže okrožno sodišče z mestnim parkom, igrajo otroci na tak način, da se je bati kake hude nesreče. Po cgraji malega mosta plezajo namreč štiri- do šestletni otroci in skačejo z ograje spet na brv. Čuditi se je, da ša ni nobenemu spodrknilo in da ni padel v vodo. Sedaj je sicer Savinja še precej plitva, a videli smo te lahkomiselne plizalne in skakalne vaje tudi ob času, ko je Savinja bila neprimerno glibokejša.
& Prižotek novega Šolskega leta. Na zavodu šolskih sester se vrši naknadno vpisovanje otrok za osnovno šolo in otroški vrtec v dneh 28. in 29. avgusta od 8. do 12. ure. — Na državni deški in dekliški meščanski šoli pa dne 1. septembra od 8. ure daljo. Dne 2. septembra je na tej šoli služba božja, poduk se pa prične dne 3. septembra.
Trbovlje
KUPUJTE SREČKE LOTERIJE DRUŠTVENEGA DOMA V TRBOVLJAH. ŽREBANJE SE VRSI 7. NOVEMBRA. DOBITKOV JE 520.
O Izlet na Kum. Dekliška zveza, odsek kat. prosv. društva, priredi v nedeljo dne 29. avgusta izlet na Kum. Ta dan bo tudi shod romarjev, na katerega pridejo romarji celo s Hrvaškega in skoro iz cele Slovenije. Odhod iz Vod ob 5. uri zjutraj.
£ašl€0
Sprememba posesti. Bivšo dr. Kotšekovo bi-šo v Laškem, »Pivnico* je kupil g. Trop, restavra-ter iz Brežic.
Divjega prašiča je ustrelil dne 25. avgusta rano zjutraj v Jurkloštru sin veleposestnika gosp. Šmida, pravnik Vlado Šmid. Prašič je imel odzu-naj 7 cm dolge zobe. Dolg je bil 1 m 70 cm, ustreljen je tehtal 125 kg, osnažen pa 75 kg. Odri ga je mesar g. Karel Gradt, pri katerem bo koža še par dni na ogled.
Šmarje pri JelšaH
Fantovski dan. Priprave za fantovski dan prihodnjo nedeljo so v polnem teku. Prireditev obetu hiti prav zanimiva že radi privlačnega sv. Roka z njegovo nrijazno okolico. Popoldanski telovadni na-slop bo lep že radi dveh posebnih točk, ki novejši čas prihajajo do veljave — radi štafetnega teka in skoka s palico v višino.
Nova stanovanja. Tukajšnja hranilnica in posojilnica prezidava del svojega poslopja za stanovanja ; isto je dosedaj služilo le kot shramba. Zi-dovjo so sedaj dvignili in bo poslopje nudilo par stanovanj, ki jih v Šmarju marsikdo zelo pogreša.
Posledica toče. Sedaj šele so začenjajo poka-zovati učinki zadnje toče, ki je močno uničila pridelke v šmarski župniji- Vinogradi so tuintam popolnoma uničeni, le v onih, kt so najmanj prizadeti, je uničena polovica. Sadja za razprodajo nc bo, kar jo navadno Šmarčnnom precej neslo.
Notar. Mesto odišlega notarja dr. Ivo ŠorNja opravlja notarske posle notar iz Rogatca g. Ivan šok«
Za pravo vsebino in kakovost
0.5
asptrinovih tablet ,,(Bayeh,
jamči samo originalni zavoj (ploičnaii kationi s 6 ali 20 iablcA iami) z modro - belo-rdeio varsi- | i veno znamko. V lastnem
Interesu odklanjajte vse druge zavoje.


Preteča katastrofa železnicam v Sloveniji.
Celokupno našo javnost, pred vsem pa interesirane železničarje napeto zanima zadnji čas preteča nevarnost redukcije železničarjev. Od rešitve tega vprašanja je v marsičem odvisno brezhibno funkcijoniranje aparata železniške uprave in prometa na progah. Železničarji so mnogo polagali na akcijo ljubljanske direkcije državnih železnic pri generalni direkciji, pri prometnem in finančnem ministrstvu. Sedanji direktor dr. Kneževič je poskušal žc pred tedni osebno stopiti v stike z nekaterimi odločujočimi faktorji, ki so se mudili na Bledu, tako je imel daljšo konferenco z finančnim ministrom in zastopniki generalne direkcije. Kakšni so bili rezultati teh konferenc, javnosti ni točno znano. Direktor je ukrenil vse, da bi odvrnil od železnic pretečo nevarnost. V ponedeljek 22. t. m. se je odpeljal v Belgrad. Kaj je dosegel, bo pokazal 1. september. Tam je baje dobil kratek odgovor, da bo vse do 31. avgusta rešeno.
Gre v prvi vrsti za povišanje kreditov direkciji, da bo mogla vzdrževati železniški obrat v Sloveniji na sedanji višini.
Mnogo se v javnosti razpravlja o tem, kdo je zakrivil, da so bili na podlagi proračuna dodeljeni direkciji tako minimalni krediti, s katerimi morejo železnice v Sloveniji izhajati le do 1. septembra, kaj šele do konca tega leta, ako bi hotele železnice ohraniti sedanji status uslužbencev in materijalno vzdržati proge na višini. Kdo jc določeval kredite direkciji? Na to vprašanje odgovarjajo poučeni krogi: Generalna direkcija državnih železnic v Belgradu! Ta se je poslužila pri tem prav nepraktične in dejanskim razmeram ne odgovarjajoče metode. Generalna direkcija je milijonske kredite, ki so ji bili od skupščine votirani v proračunu do konca leta, razdelila po velikosti kilometerske mreže vsake direkcije, ne pa po njenih potrebah in nje mednarodnemipoložaju. Tako so direkcije, ki imajo veliko kilometrsko mrežo, prejele veliko večje kredite, kakor pa ljubljanska, ki je v tem oziru najmanjša, a je v mednarodnem prometu ena najvažnejših.
Za slučaj, da se krediti ne povišajo na kak način, bo v resnici direkcija primorana 1. septembra odpustiti nad 2000 delavcev, in sicer na progi okoli 1600, v prometni službi pa nad 500. Na ta način bi bilo prvič vzdrževanje že itak v desolatnem stanju se nahaja-jočih prog v Sloveniji še bolj otežkočeno in bi bile proge izročene razpadanju, drugič pa bo radi redukcije prometnega osobja trpel sam promet, kajti železniška uprava bo prisiljena povsem ukiniti nekatere osebne vlake ,ki na podlagi statistike že sedaj izkazujejo po mnenju uprave premalo število potnikov, to je ne nad polovico. Ogrožen je dalje s tem obenem mednarodni tranzitni promet, tako tovorni kakor osobni. Vlaki bi morali vsled slabega stanja prog voziti z zmanjšano brzino, nastale bi zamude in to bi pomenilo tudi katastrofo v našem gospodarstvu.
Z največjo napetostjo pričakujejo toraj železničarji, kaj prinese 1. september. Upanje je, da bo železniška uprava sprevidela nevarnost in povišala slovenskim železnicam najnujnejše kredite.
Komu®
DruStvo »Kamnik« vaba vso svoje Sane !n
člani™ na redni občni zbor, k! se vrč-:' v nedeljo dne 29. t. m. ob 4 popoldne v »Kamniškem domu« z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti so vrši občni zbor pol ure pozneje ne oziraje so na. števila navzočih. — Odbor.
© Glasbena Matica v Ptnjn bo v tem Šolskem letu razširila svoj delokrog. Poleg pouka posameznih inštrumentov bo posvetila svojo pozornost v prvi vrsti komorni glasbi, ki naj bi bila nekako središče glasbene vzgoje. V la namen se jo že sestavil oziroma obnovil komorni godalni kvartet, kt naj bi bil duša splošne komorne glasbe, ki se b« gojila na zavodu. Kvartet sestavljajo sledeči gospodje: I. gosli g. K. Pahor; II. gosli g. B. Orožen; viola g. D. K veder: violončelo g. A. .Stritar. Kvartet je Že začel s svojimi rednimi vajami in ime v programu klasično komorno glasbo: Mozarta, IIayd-na itd. Vzporedno z godalnim kvartetom se bode sestavilo še druge godalne skupine, ki bodo gojile strogo klasično in moderno komorno glasbo.
Orel
Tekma naraščaja ca ljnbljansko okrotjo se
vrši v nedeljo ob 8. uri na let. telovad1S?.u trnovskega Orla.
Soja sodniškega »bora za tekme mladcev Jo ▼ soboto oh 7. uri zvečer v Ljudskem domu.
I*o&zveaovanfa
Iigubil n« jo bankovec za 100 Din od Florjan*!.o ulice do trga. pošten najditelj se naproša, da ga prinese v Florjanako ulico 18-L, lam,
t
Slovenska krajina
Naši shodi. Prihodnjo nedeljo, dne 29. avgusta, bo naša Slovenska krajina manifestirala za svoje slovenstvo. Vršila se bosta dva shoda, in sicer predpoidan v Murski Soboti, popoldan pa v Črensovcih. Za govornika smo povabili tudi voditelja in zastopnika slovenskega naroda, g. dr. Korošca. Prepričani smo, da bodo naši shodi prava manifestacija in zmagoslaven pojav v naši narodni borbi.
Nedeljske veselice. Kamorkoli Človek pride ob nedeljah, povsod veselice po gostilnah. Vse preveč jih je. In čim več je veselic, tem več je kričanja, nerodnosti, pretepanja, pijančevanja. To gotovo i» služi dobrim interesom in zato bi opozorili oblast, da morda nekoliko omeji veselične prireditve po gostilnah.
Prenos tiskarne. Začetkom meseca septembra se preseli tiskarna Panonija iz Radgone v Mursko Soboto, kjer se zanjo že adaptirajo prostori. Tiskarno je kupil od prejšnjih lastnikov dr. Vesnik iz Murske Sobote. S preselitvijo tiskarne Panonije odide iz Gornje Radgone podjetje, katero je izza časa prevrata vršilo važno kulturno in narodno delo ob severni meji.
v zal^tvfibo^gf domačni a^ Veržejca g^pS I &JT?*' ~ W J „ f P°^ba * Nem-dr. Kovačiča slavnSrtnl govor, v katerem je strel- Vj , !^. !^ "J pr°,e,ktl konvencije: o čijo in Francijo za obojestransko vpoštevanje O m litmdn r»-» • x,„i;i.i	.u:____, ... mladoletnih delavcih v	„	*..;:!. ____i •____■ ■ , ,
K našim protestnim shodom.
Slovenska javnost gotovo nima jasne slike t> borbi, ki vrši ravno ta čas v naši Slovenski krajini- Dozdeva se, da stopajo vsa dnevna vprašanja v ozadje, da se pozablja celo na ostre strankarske prepire in da le ena stvar zanima vse skupaj in vsakega posebej — vprašanje bodočnosti Slovenske krajine (Prekmurja). Krog tega vprašanja se suče najhujša borba izmed onih, ki smo jih imeli pri nas 1 j prevratu.
Začetek borbe sega v pretekle mesece. Slišalo se je sicer že prej, da je namen radi-čevcev bil od vsega početka, dobiti nas pod svojo oblast, a v javnosti je izgovorila prva ta namen naša nova »neodvisna« stranka. Ko so Voditelji tega novega gibanja v svojih glasilih izrekli svoje geslo: proč od Slovenije, v objem Hrvatske, se je vnel v našem prekmurskem časopisju hud boj. Naši listi so se postavili na slovensko stališče in na tem stališču stojijo še danes in bodo stali tudi nadalje.
Borba ni ostala v mejah Prekmurja, temveč je vzbudila pozornost širše jugoslovanske javnosti. Oglasila sta se Zagreb in Ljubljana, in s tem smo prišli v drugi stadij našega narodnega boja. V tej borbi je stopil v ospredje neki Joe Matošič, ki ni dobil od nikogar legitimacije, da v javnosti zastopa naše krajevno •vprašanje in radi tega njegova beseda sploh ne bj smela imeti pri morebitnem odločanju v tej stvari nikakega vpliva.
Prišli smo na tretjo stopnjo borbe — do osebnega nastopa pred narodom. Radičevci so storili prvi korak. V Dolnji Lendavi so priredili shod, na katerem se je govorilo o odcepitvi Slovenske krajine od Slovenije in njeni priključitvi Hrvatski. Da so doživeli pravza-
cem uvodoma častita] in nato obširno orisal njih zgodovino in zasluge za domovino. Zgodovina ver-žejskih strelcev je zelo burna in bogata in sega celo v 9. stoletje p. K.
Veržejeki strelci so se borili proti Avarom, Madžarom, Turkom, Krucom in nazadnje ob času preobrata 1918 tudi proti boljševikom.
V zahvalo in priznanje njihove hrabrosti jim je podaril cesar Leopold leta 1685 zastavo, ki jo še danes hranijo.
Gardo sta pozdravila tudi odposlanec velikega župana v Mariboru in deiegat Narodne Odbrane v Belgradu, nakar se je vršila blagoslovitev nove zastave in zabijanje žebljev. Po tej ceremoniji se je vršila defilacija, ki je bila izborna.
Pri banketu v gostilni Hedžet je pozdravil goste sedanji poveljnik garde kapetan g. Franc Seršen. Popoldne se je vršila ljudska veselica ob ogromni udeležbi občinstva.
Kakor znano, je veržejsk* garda popolnoma vojaško organizirana in oborožena sila, formirana v stotnijo po vojaškem vzorcu. Ima tudi en vod konjenice. Poveljuje ji kapetan z dvema subalter-nima častnikoma. Znakodajalec je bobnar. Garda ima v slučaju mobilizacije svoje posebno dode-ljenje. V normalnih čnsih nastopa lo pri državnih in drugih primernih svečanostih.
_Nošnja prejšnje uniforme se ji ni dovolila. Varaždinska garda pa je obdržala popolno prejšnjo uniformo. Sedanja uniforma ai posebno prikladna in praktična. Upati pa je, da se gardi posreči dobiti dovoljenje nošenja primernejše ■ uniforme. —
Končno še omenimo gardnega bobnarja ka-plara Ivana Štefaneca, najstarejšega člana garde, ki vrši svojo službo že od let 1881, torej 45 let nepretrgoma ob polnem zdravju in čilost.i. L. 1881 je prišel kot bataljonski bobnar iz vojaške službe ter takoj prevzel službo gardnega bobnarja.
Gardi želimo, naj lepo prospeva v korist in
čast naše lepe domovine.
* * *
Tombola hiraliSnega društva v Muretincih, ki bi se po načrtu morala vršit} v nedeljo 29. t. m. pri Sv. Marjeti niže Ptuja, se vsled nepredvidenih zaprek preloži za en teden. Vrli se torej v nedeljo dne 5. septembra.
Žiri. Cerkveni koncert se bo vršil v župni cerkvi sv. Martina v Žireh v nedeljo dne 29. avgusta 1926 ob 5. uri popoldne. Spored: 1. Bac.h: Zaigra v C. Orgle (proizvaja nrof. St. Premrl). 2. P. H. Sattner: Nikar od nas. Zbor zemljanev iz Ora-torija »Aesumptio«. MeJan zbor z orglami. 3. St. Premrl: Sem kakor Oljka. Basi, mešan zbor z orglami. 4. E. Hochreiter: O Mirija, kra? nebes. Mešan zbor z orglami. 5. Dr. Kimovec: Jetus hoče v srce priti. Mešan zbor z odglami. 6. Guilmant: Molitev in uspavanka. Orgle (prof. Premrl). 7. A. Jobst: Mariji, src Kraljici. Alt. mešan zbor z orglami. 8. M. Železnik: Kraljica si. Sopran in alt z orglami. 9. St. Premrl: Večerni pozdrav Jezusu. Mešan zbor z orglami. 10. St. Premrl: Glorija iz M. in Len. s. Josephi. Meš. zbor z orsr'ami. — Govor: Dr. M. Opeka. — 11. Canestrari: Slavnostni A'le-gretto. Orgle (prof. Premrl). 12. P. H. Sattner: Slavite Marijo. Alt, mešan zbor z orglami. 13. A. Jobst: Kdaj o sladka mati moja. Mešan zbor z orglami. 14. E. Hochreiter: Čez mlado zoro. Sopran, mešan zbor z orglami. 15. M. Železnik: Zdrava Marija. Alt, mešan zbor z orglami. 16. E. Hochreiter: Marija pomočnica. Sopran, ženski zbor z orglami. loge so se izkristilizirale in sedaj je pred-
mladoletnih delavcih v industriji; o nočnem delu otrok v industriji; o sprejemu mladoletnih v mornarske poklice; o nedeljskem počitku; o obveznem zdravniškem pregledu dece in otrok, zaposlenih na brodovih; o zavarovanju proti nezgodam in boleznim; o enakem postopanju z domačimi in inozemskimi delavci v slučaju nesreče.
Te konvencije izpopolnjujejo praktično po večini naS zakon o zaščiti delavcev in bi dale njegovim določbam deloma preciznejo formulacijo in večjo avtoriteto. Zato morajo zasta-viti delavske organizacije ves svoj vpliv, da se predložene konvencije v skupščini čim prej ratificirajo.
Vrhtega je treba, da se
1.	izda zakon o zgradbi delavskih stanovanj;
2.	posveti pažnja redakciji zakona o ne-posredaih davkih, ki v svoji sedanji stilizaciji potrjuje 3.3% davek na tebsne delavce in krivično razdelitev davčnih bremen aa posamezne sloje;
3.	posveča stalna pažnja delu za novo stilizacijo rudarskega zakona, ki grozi uvesti za naše delavstvo spremembe na slabše;
4.	urgira takojšnja revizija rudarskega pravilnika v zmislu sklepov glavne bratovske skladnice za Slovenijo;
5.	odredi, kako se imajo uporabljati zneski, ki se pobirajo za Borze dela, ali ukreniti, da se ti prispevki odpravijo;
tujih rudarjev pri izvajanju rudarskega zavarovanja;
7.	izboljša pravilnik o delovnem razmerju v monopolskih obratih in uredi starostno za-, varovanje za delavstvo v teh obratih;
8.	da se postopa v pogledu starostnega zavarovanja v zmislu zakona. Delavske organizacije naj skušajo vstvarjati z lastno iniciativo na tem polju dovršena dejstva;
9.	izda pravilnik o delovnem razmerju za delavsko osobje na železnicah;
10.	izda pravilnik o varstvu delavskih za. upnikov;
11.	posveti pažnja zahtevam po reforail zakona o zavarovanju delavcev.
RAJ ZA ZALOŽNIKE KNJIG.
Umrl je Henrik Holt, eden najstarejših ameriških založnikov knjig. Rad je pripovedoval, kako lepo je bilo v Ameriki pred letom 1891, pred mednarodnim zakonom o založbi knjig. V onih blaženih dneh nezavarovanih pravic so se zbirali newyorški založniki v pristanišču in so čakali na ladje, ki so jim prinašale nove romane, na primer Dickensa. Še preden je ladja pristala, so se zastopniki zalog rinili na krov in so metali knjige šefom, ki so stali spodaj. Kajti kdor je imel prvi knjigo v rokah, ta jo je smel založiti. Ta konkurenčni boj ameriških založnikov je prišel seveda v dobro bravcem, ki so kupovali knjige prav poceni.
65. nemški katoliški shod,
Občni zbor nemškega katoliškega Volksvereina.
Breslau, 26. avg. (Izv.) Tretji dan katoliškega shoda je izpolnil občni zbor Volks-vereina. Predsednik Volksvereina je kancler dr. Mara, ki je bil osebno navzoč. Najodlič-nejši med odličnimi gosti so bilii kardinal Bertram, nadškof dr. Klein, knez Lowenstein in dr. Porsch. Prispel je tudi pruski poljedelski minister Steiger. Udeležencev nad 10.000.
V nagovoru je Mar* povdarjal silno moč, ki jo reprezentira Volksverein. Volksverein je najuglednejša, najzaslužnejša in največja organizacija katoliške Nemčije. Pred vojno je imel Volksverein nad 800.000 članov, sedaj je število prekoračilo 500.000. Katoliški Volksverein je storil ogromno delo v socialnem oziru. Socialno vprašanje je po njegovi zaslugi že dobro napredovalo, posamezne na>
17. Rousseau (Rušo) Olertorij v F. Orgle (profesor Premrl). 18. St. Premrl: O Jezus ves i"oj blagor ti. Meš. zbor z orglami. 19. A. Mav: Vnebovzetje Martino. Mešan zbor z orglami 20. St. Premrl: Ponižno tukaj pokleknimo. Mešan zbor z orglami. — Blagoslov z Naj?vetejšim. — 21. Moro- Premrl: Povsod Bega. Mešan zbor z orginmi — Vstopnina: Sedeži po 8 Din. Stojišča po 4 D:n. Predprodaja
prav poraz, smo že poročali. Na shodu niso j vstopnic v menjalnici v Žireh in v trgovini" M.
imeli prekmurskega naroda, temveč je hrvat-Bke gospede poslušalo 300—400 M a ž a r o v, oned katerimi se je tudi našlo več takih, ki so x glasnimi medklici opozarjali govornike, da hočejo kruha, ne pa fraz. — Bliža se naš nastop. Svoje protestne shode smo zasnovali že prej, kakor radičevci svojega, a razne nepri-like so nas ovirale, tako da načrta nismo mogli izpeljati.
Nedelja, 29. avgust, bo naš dan. Takrat pokažemo, da se ne priznavamo za Slovence le po svojih glasilih, kjer se ne vidi, ali ima-injo v resnici za seboj narod, v katerega imenu govorimo, pokažemo, da se ne izjavljamo za Slovence le v Mariboru, kjer smo bili sprejeti ob priliki >Kmečkih dnevov« z naravnost nepresegljivim navdušenjem, temveč hočemo pokazati, da smo mi pravi gospodarji v naši Slovenski krajini, ne pa radičevci, in da radi tega mora odločati v predstoječem vprašanju, v zadevi pripadanja Prekmurja, naš glas, ne pa glas onih, ki pred kratkim z ozirom na nas niso pomenili ničesar. In ker bo med na-širni vrstami odmeval klic: »Slovensko krajino postite pri miru, ker je bila, je in hoče biti slovenska«, bodo morali s tem računati vsi jnerodajni krogi in se po tem tudi ravnati.
Protestirali bomo. Ob tej priliki želimo dvoje. Prvič, naj pride g. Matošič 29. avgusta v Mursko Soboto in Črensovce, da bo videl, Ikako malo povoda ima izjavljati, da hoče postati »prekomurski narod« hrvatski. Druga Želja pa bi bila, da bi ob priliki protesta stopila strankarska razcepljenost v ozadje in da bi vse slovenske stranke skupno dvignile svoj glas proti nameravani odcepitvi. Tu ne gre za strankarsko stvar, temveč je pred nami narodna zadeva.
vsem naloga zakonodaje, da po tej poti nadaljuje, se ne utrudi, dokler tega blagoslova polnega dela ne dokonča do popolnosti. ; Volksverein ne bo opustil vedno znova ka-! kor bo zahteval razvoj gospodarstva in pclo-: žaj naroda opominjati in svetovati. Toda tre-: notno je to vprašanje neposredno v drugih
| rokah. Volksverein ima druge zanj še aktu-j alnejše naloge. In v tem je ravno mojstrstvo i njegove sestave in ustroja, ki so mu ga dali ' ustanovitelji, da Volksverein prilagodi svoje ' delo neprestano z razvojem življenja na naj-Delavska zbornica za Slovenijo povdarja bolj pereče ' vprašanje narodovega življenja, v svojem poročilu za preteklo poslovno dobo, j Naša skrb je izobrazba ljudstva v najširšem
Oblak na Dobračevi.
da&avske zakonodaje.
Dopisi
VERJSBJSKI STRELCI.
V nedeljo dne 22. avgusta 1926 se je vršila blagoslovitev nove zastave veržejskih strelcev, ki nosijo sedaj oficijelno ime »Trška uniformirana garda v Veržeju«.
Slavnosti se je udeležila razen velike množice naroda tudi znana varaždinska garda v svoji historični uniformi ter več gasilnih društev, kar je napravilo posebno pestro in veličastno sliko
Navzoč je bil tudi zastopnik velikega župana iz Maribora, delegat Narodne Odbrane v Belgradu in zastopniki naše vojske.
Službo božjo je celebriral prošt dr. TomažiČ v zastopstvu škofa ob asistenei številnih duhov-nikov na glavnem trgu, kjer je bil postavljen'lep oltar. Med skjibo božjo sta oddajati obe ga/di salve (hfcJJpSk Z ■^Ip^ pp^mrettft	j-
da je glavna naloga delavske zakonodaje potrditev konvencij, ki so bile sprejete na mednarodnih konferencah dela. Tozadevno izvaja poročilo nekako sledeče:
V naši državi, kjer je moč delavskih organizacij slaba, prihaja za smernice in razvoj delavske zakonodaje in socialne politike bolj, kot kje drugje en faktor v poštev: Vse države so zainteresirane na tem, da se razvija socialna zaščita po vseh državah enakomerno, tako, da socialna zaščita v pcedinih državah ni ogrožena po slabih delovnih pogojih v drugih državah. Da skrbi za to, se je osnoval v versajski mirovni pogodbi poseben organ: Mednarodni urad dela v Ženevi.
Ta sklicuje letno konference, na katerih se izdelujejo konvencije (predloge zakonov), ki bi jih bilo treba v posameznih državah sprejeti. Iz tega izhaja tudi za našo državo moralna obveznost, da se ne uvršča z zaostalostjo na polju socialne politične zakonodaje, sama med zaostale in nekulturne države.
Delavske zbornice delajo vztrajno na tem, da izkoristijo za naše delavstvo ta moralni kapital. Zato so polagale vedno veliko pažnjo na konference v Ženevi. Delavsko delegacijo SHS je vodil v Ženevi zadnja leta centralni tajnik Delavskih zbornic g. Živko Topalovič. Na zadnji seji M. U. D. je padlo posebno ostro v oči dejstvo, da ni bila odobrena v naši državi od skupščine dosedaj dostavno niti ena konvencija, sprejeta na mednarodnih konferencah dela, temveč se je vza-konil le del vsebine teh konvencij v zakonu o zaščiti delavcev.
Pod vtisom vsega tega in ponovnih intervencij mednarodnega urada dela sta predložila minister zunanjih del in minister za socialno politiko dne 26. aprila t. 1. narodni skupščini aledeče konvencije dela: o osera-urnem delu v industriji; o zaposlitvi mornarjev; o odškodnini nezaposlenosti povzročene vsled brodoloma; o osiguranju poljedelskih delavcev proti nezgodam; o pravici poljedelskih delavcev do organizacije; o mladostnih delavcih v poijedeistvu; o nočnem delu v pekarnah; o vperthi svinčenega belila t slikar-m varstvo bnczacoeinlb; o aaoiMM
pomenu besede, Ne mrzel pouk in pojasnilo, ! ampak nega prave duhovne kulture, izobraz-; ba značajev, odprava in zavarovanje proti | novim škodljivcem, ki groze škodovati mo-i rali in nravnosti. To široko nalogo so nam : dali ustanovitelji.
In danes smo pod okriljem naših pravil postavili na delovni program: gojitev ljudske in državljanske skupnosti, marsikaj, kar smo v zadnjih letih našega javnega življenja mo-; rali obžalovati, nas uči, da še pri številnih
i članih našega naroda, med izobraženci in ne-izobraženci, med bogatimi in revnimi manjka misli, da smo državno ljudstvo, da moramo j vsled pripadnosti k tej državi prevzemati tudi dolžnosti, ki izvirajo iz državne skupnosti. Te misli med nami nismo poglobili.
Ta rana — razcepljenost — je trenotno v našem javnem življenju najbolj skeleča. Med naloge Volksvereina moramo uvrstiti tudi to, da s svojo organizacijo in svojimi publikacijami in tečaji širi pravo, iskreno državno miselnost med najširše plasti ljudstva.
Za dr. Maraom se je kardinal Bertram v lapidarnih stavkih v imenu cerkve zahvalil Volksvereinu in mu izrazil svoje priznanje. Slikal je iz lastnih doživljajev bližje okoliščine, ki so povzročile ustanovitev Volksvereina. Bila je to najprej obrambna organizacija z devizo: »Gradimo zid okoli nas«. Razvila se je v ustvarjajoče gibanje, ki je imelo za moto: »Z ljubeznijo k resnici«. Živahno je cerkveni knez slikal neprecenljivo delo Volksvereina, ki je v neštetih katoliških občinah poživilo in vzbudilo cerkveno življenje. Kardinal je prosil, naj nemško ljudstvo ostane zvesto Volksvereinu, njegovemu programu, naj ima vedno odprto oko za vse nevarnosti, ki groze katoliški cerkvi, naj se Volksverein ogiblje politike in naj združuje vse katoliške organizacije Nemčije pod eno streho. Volksverein naj pusti svojim organizacijam njihove specielne delokroge, vsem pa naj nudi roko v pomoč. Kardinal je zaključil svoj govor z apelom na katoliške akademike k sodelovanju. Nikdar na« ne sme zapeljati klic poganskega pesnika: »Proč z navadnim Ijud-Jlteank JKjafai kafftHAlffl keg,_ho6ci. biti »
ljudstvo, delati z ljudstvom in med ljudstvom in samo ljudstvu služiti.
Generalni tajnik dr. Hohn je podal poročilo o delovanju Volksvereina in opozoril na naloge v prihodnjem letu. Dr. Proske je odgovoril na vprašanje: V koliko je Volksverein doslej dejansko uveljavil poslanico sv. očeta o kraljestvu Kristusovem. Zaključno besedo je imel škof dr. Schreiber. Izvajal je: Vsi smo mnenja, da Volksverein nujno potrebujemo. Vsak katoličan, ki ima srce in pamet mora tu sodelovati. Tudi akademiki in veleindustrijci spadajo sem. Tudi plemstvu, ki je v kulturnem boju odlično nastopilo za katoliške interese kličem: Tudi vi ljudstvo in resno se moramo vsi truditi, da izravnamo specialne interese. Volksverein mora voditi akcijo za obnovo življenja v duhu kraljestva Kristusovega. Zato mora tudi vsak duhovnik v svoji duhovniji vpeljati podružnico Volksvereina. V težkih časih smo, zato rabimo strnjeno organizacijo na enotni podlagi.
Manifestacija za katoliško šolo
Berlin, 26. avg. (Izv.) Eno največjih zborovanj na Bratislavskem katoliškem shodu je bila manifestacija za katoliško šolo. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« S tem katoliškim pozdravom je otvoril dr. Mara glavno skupščino »Katoliške šolske organizacije v Nemčiji«. Kristus kralj — to je program letošnjega katoliškega shoda. Če naj Kristus zopet zakra-Ijuje v človeštvu in v srcu vsakega posameznega človeka, mora pred vsem dobiti v vzgoji priznanje svoje kraljevske časti. Po vsej Nemčiji naj s katoliškega shoda gre zahteva deset in stotisočev katoličanov: Mi ne pustimo iztrgati Kristusa iz src naših otrok, mi smatramo Kristusa za temelj in cilj vzgoje za vsakega katoliškega otroka, za družino in šolo. Že od leta 1911. dela naša katoliška organizacija na tem, da v Nemčiji dosežemo ideal katoliške šole. Imeli smo lepe uspehe. Žal je še vedno veliko katoličanov, ki stoje ob strani in se ne zmenijo, ko gre za biser otrokove duše.
Prihodnja zima bo prinesla po vsej verjetnosti nove, odločilne dogodke v državni šolski politiki. Naš cilj, naša temeljna zahteva je jasna in preprosta: priznanje svobode vesti in prava staršev. Na tej podlagi moramo priti do sporazuma in mirne rešitve šolskega vprašanja. S tem dobi itak verska šola prosto pot.
Katoliško ljudstvol Tu bodi odločno! Država in parlament ti mora dati pravico, da oblast prizna zahteve tvoje vesti v vzgoji tvojih otrok! Mi katoličani hočemo svobodo, da bomo'mogli na temelju naše vere vzgojiti resnične, značajne katoliške osebnosti, ki se bodo požrtvovalno stavile na razpolago državi in skupnosti. To je zmisel naših zahtev.
Ne zadostuje pa, da se katoličani zadovoljimo s tem, da stavimo zahteve, postaviti se moramo v življenje in z veseljem pozitivno sodelovali pri rešitvi vzgojnih in šolskih problemov. Zato kot predsednik pozdravljam, da je odbor katoliške šolske organizacije nastavil celo vrsto znanstvenih referentov, da izdaja vrsto publikacij in knjig, ki obravnavajo vsa aktualna vprašanja. To je važna naloga katoliške Nemčije. Imeti moramo možnost, da bo hiša sv. Kanizijo. na višku, da si bomo mogli zagotoviti najboljše sodelavce.
K pozdravu se je oglasil kardinal Bertram, ki je zaključil z besedami: Če bi katoliške šolske organizacije še nc imeli, bi morali Boga prositi zanjo. Pozdravil je tudi deželni glavar Horion.
Nato sta sledila referata: Katolicizem in šola, Svoboda vesti in ljudska skupnost v fc*.
Gospodarstvo
Produkcija premoga v Sloveniji v mesecu juniju.
V prvem polletju je bilo reduciranih 3600 delavcev.
V naslednjem podajamo statistiko pro-dukcijqe, oddaje in zalog premoga v juniju dukcije, oddaje in zalog premooa v juniju 1925.
Celokupna produkcija premoga je znašala v juniju 112.483 ton in se je torej napram produkciji v maju, ki je znašala 105.294, dvignila za 6.5%, napram produkciji v juniju lanskega leta (124.833 ton) pa se zmanjšala za 10%.
Od te produkcije in deloma od zalog so
oddali
.ovniki: železnicam 45.940 ton
(maja 47. t.); brodarstvu 230 ton (220 t); industriji 48.940 ton (40.918 t.); raznim strankam 6.686 ton (7.528 t.); sami so porabili 8.592 ton (10.805 t.); izvozili pa so 6.156 ton (3.905). Skupno so torej oddali 115.186 ton (110.912 t).
Ker je bila oddaja večja kot pa produkcija, so se zaloge, ki so znašale koncem maja 88.445 ton, ponovno zmanjšale na 85.642 ton koncem junija. Največje so bile zaloge koncem aprila, ko so znašale 93.892 ton.
Pri podatkih o številu zaposlenega delavstva se opaža nadaljnja redukcija. Zaposlenih je bilo 9.005 delavcev (v maju 9.572), 290 uradnikov (274) in 267 paznikov (273). V prvi polovici tekočega leta se je torej reduciralo preko 3.600 delavcev.
V juliju in avgustu se je stanje v naših premogovnikih nekoliko zboljšalo, vendar nam tozadevni številčni podatki še niso znani. To zboljšanje se je pojavilo predvsem kot posledica štrajka angleških premogovnih delavcev. Upati je, da se je tudi število zaposlenih delavcev, ki je v juniju doseglo minimum, sorazmerno povečala
Jesenska vinska razstava na ljubljanskem velesejmu.
Da se omogoči seznaniti občinstvo, oso-bito gostilničarje, hotelirje, kavaraarje in druge prodajalce buteljskih, t j. finih sortnih vin s kvaliteto raznovrstnih takih vin, bo združena z jesensko Pokrajinsko kmetijsko razstavo v času od 4.—13. septembra tudi vinska razstava buteljskih vin letnikov 1917—1925 iz najboljših vinskih goric cele Slovenije. Ta vina se ne bodo točila kot n® veseličnem pro-oSS?Ju ljubljanskega velesejma iz sodov po litrih in, četrtlitrih, marveč iz posameznih, prk-pilno etiketiranih steklenic, le po kozarčkih kot pokusrija. Zato bo ta razstavni del v velikem paviljonu »E< popolnoma ločen od vese-ličnega prostora, ter odprt le v času kot drugi razstavni prostori.
Svojo udeležbo na tej razstavi so dosedaj zagotovili med drugimi znate tvrdke in vinski producenti, odnosno drž. zavodi: Vinarska šola v Mariboru, Clotar Bouvier v Zgornji Radgoni, J. & R. Pfrimer v Mariboru, Prva južnoštajerska vinar, zadruga v Celju, Kmetijska šola na Grmu, graščina Klevevž v Šmarju, graščina Rakovnik v Rakovniku, graščina Brežice, Vinko Bon iz Krškega i. dr., ki razstavijo svoja vina iz goric: Kalvarija, Jeruzalem, Brezovnik, Turški vrh, Železne dveri, Janški vrh, Podlehnik, Trška gora-Novo mesto, Trška gora-Krško, Gobec, Gadova peč i. dr.
Domačim in tujim obiskovalcem bo s tem dana ugodna prilika spoznavati razno-
vrstna vina raznih vinskih goric fn letnikov,
ter stopiti v direktni stik s producenti, odnosno prodajalci v svrho sklenitve zaželjene kupčije. Ta ugodnost nabave finih buteljskih vin bo marsikateremu interesentu prav dobrodošla že z ozirom na precej skrčene zaloge starih finejših fin, ter na še dvomljiv izid letošnje vinske produkcije in kvalitete.
Kakor vse naše gospodarske panoge v Sloveniji, začelo je zbog neznosnih bremen, vedno dražjega Intenzivnega obdelovanja, vsled slabih kupčijskih konjunktur in vsestranskega primanjkovanja denarja, nazadovati tudi vinogradništvo, ker obnavljanje že opešanih starih vinogradov se že težko izplača. Zato postaja borba slovenskega vinogradnika za svoj obstanek od leta do leta akut-rtejša, osobito zadnja leta, odkar so mu pričela južna vina delati tako konkurenco vsled nizkih cen. Sreča slovenskega vinogradnika je še, da prideluje Vina svoje posebne kakovosti zlasti v izrazitih vinskih goricah, kojih finese ne doseže nobeno vino iz južnejših krajev naše države. To bo lahko potrdii vsak objektiven obiskovalec navedene vinske razstave na Ljubljanskem velesejmu. Fr. Gombač.
Brezplačno oddajanje državnih plemenskih bikov.
Začetkom oktobra t. 1. namerava veliko županstvo v Mariboru razdeliti nekaj čistokrvnih originalnih bikov marijedvorske pasme na 3 letno nego in uporabo. Biki se bodo razdelili popolnoma brezplačno ob pogojih, ki so predpisani v tozadevnem pravilniku ministrstva za kmetijstvo in vode štev. 29.080/IV z dne 6. julija 1926. (Glej »Uradni list« štev. 72/316 z dne 9. avgusta 1926.)
Kot prosilci pridejo vpoštev: državne in samoupravne kmetijske ustanove (šole), okrajni za-stopi, občine in kmetijske, mlekarske in živinorejske zadruge. Zadnje naštete korporacije lahko oddajo prejetega bika privatnemu rejcu ob istih pogojih, vendar ostanejo napram državi same odgovorne. Vsak reflektant mora vložiti pravilno , kolekovano prošnjo, v kateri izjavlja, da hoče izpolniti vse pogoje pravilnika. Prošnji mora priložiti reverz na predpisanem obrazcu. Privatni prosilci naj se obrnejo na občinski urad, ki odloča o prošnji. V slučaju ugodne rešitve take privatne prošnje od strani občine, mora ista v svojem lastnem imenu predložiti pravilno prošnjo, naslovljeno na velikega župana mariborske oblasti pri pristojnem okrajnem glavarju. Najkasneje dne 5. septembra morajo biti vse prošnje pri okrajnem glavarju. Na pozneje došle vloge se nikakor ne more ozirati.
.% ozirom na razpoložljiva pičla sredstva se bodo vpoštevali samo oni okraji, kjer se bodo tudi lokalni faktorji s primernimi sredstvi nabave udeležili. Kjer so pa okrajni zastopi, bogatejše občine itd. svoje sodelovanje iz katerihkoli razlogov odrekli, tam tudi nima pomena predlagati prošnje za državne bike.
Vsak, kdor želi državnega bika, mora izpolniti sledeče pogoje: 1. Imeti mora primeren hlev. 2. Primerno osebo, ki zna z bikom pravilno ravnati. 3. Zadostno in dobro krmo. 4. Tekališče za bika. 5. Za slučaj obolenja mora takoj na svoje stroške poklicati živinozdravnika. 6. Dopustiti mora nadzorovanje bika v to pristojnim organom. 7. Bika mora spuščati na vse okoliške krave, vendar nikoli več ko enkrat na dan. Skočnino mu določi okrajni zastop ali občina. Mesec dni po skoku ima lastnik krave pravico na en brezplačni naknadni skok. 8. Če postane bik v prvem ali v drugem letu negovanja po krivdi oskrbnika za pleme nesposoben, ali pa če ga kdo ukrade, mora oskrbnik državi škodo povrniti. V prvem letu plača polno ceno bika, v drugem letu pa polovico. 9. Voditi mora ves čas točen skočni zapisnik. Dolžan pa je tudi ugotoviti plemenilni uspeh. Skočni zapisnik z vsemi podatki mora predložiti vsako leto na vpogled okrajnemu glavarju, ki ga predloži velikemu županu.
Znatno nazadovanje prometa ▼ sušačkl Inki
V	prvih fi mesecih t. L je znašal uvoz preko Su-teka približno 100.000 ton, izvos pa 75.000 ton, Skupni promet torej 175.000 ton. V prvih 6 mese-
la"f*e8a leta P« je bilo izvoženo preko Su-? .	,on« nvoženo pa 374.000 ton, skupno
torej 568.000 ton. Iz navedenih številk se vidi, da je eusačka luka izgubila letos več kot dve tretjini lanskega prometa, kajti celokupen promet znaša le 31% lanskega prometa. Kot vzrok tega ogromnega nazadovanja se navaja upostavljanje prometa na llčko-dalmatinski železnici, posledice železniške tarife od 1. oktobra 1926, predvsem pa dejstvo, da g* ™elo lani blago it Slovenije pri prevozu na Suša k 30% popust.
Napredovanje prometa i vlogami na knjižice pri Postni hranilnici. Dne 1. junija t. 1. je poštna hranilnica pričela sprejemati vloge na knjižice. Ta nov delokrog Poštne hranilnice kaže v razmeroma kratkem razdobju 6 tednov (od 1. junija do 15. avgusta) prav lepe uepehe. Izdano je bilo že nad 8000_ vložnih knjižic. Pričakovati je, da bo vložna knjižica Poštne hranilnice postala v kratkem zelo popularna in priljubljena, kajti z isto knjižico je mogoče vložiti in dvigniti denar na vseh poštnih uradih cele države.
Posestniki kamenolomov mlinskega kamenja. Nek tuzemski interesent se zanima za našo kanie-nolome, iz kojih se dobiva materijal za izdelovanje mlinskega kamenja. Posestniki, ld posedujejo take kamenolomo, naj blagovolijo naznaniti svoj natančen naBlov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Albanska narodna banka in Italija. Albanija do mana t. 1. ni imela lastne, valute, kajti šele letos se je ustanovila in pričela poslovati Albanska narodna banka. V tej banki, ki ima lastnega kapitala 12.5 milijonov zlatih frankov, igra italijanski kapital odločilno vlogo. 54% delnic se nahaja v italijanskih rokah, in le 26% v albanskih, 8% v jugoslovanskih, 8% v švicarskih in 4% v belgijskih rokah. Ni čuda torej, da se nahaja sedež uprave glasom pravil in faktično v Rimu. Albanski zlati frank tudi notira na borzi v Milanu; njegov kurz se giblje le nekaj točk pod kurzom švicarskega franka. Znana milanska banka >Credito Italiano«, katero je smatrati kot ustanoviteljico Albanske narodne banke, je postavila albanskemu emisijskemu institutu tudi predsednika v osebi ravnatelja Maria Alberti. V Rimu so se te dni izkovali tudi prvi albanski zlatniki po 100 zlatih frankov, ki nosijo sliko albanskega predsednika Ahmed Zogu.
V	občo se smatra, da bo nova albanska valuta v popolni odvisnosti od Italije.
Komercijalizarija državnih podjetij r Belgiji hitro napreduje. Pred kratkim se je ustanovila delniška družba, ld je prevzela v eksploatacijo celokupno belgijsko Železniško omrežje. Sedaj pa pripravlja belgijska vlada tudi načrt za komerci-jallzacijo drž. telefona in telegrafa. Po tem načrtu se bo v kratkem osnovala delniška družba, ki bo prevzela celoikupno telefonsko in telegrafsko omrežje. Kakor je znano, so tudi v Nemčiji in Avstriji železnice komercijalizirane tn se je v obeh državah dosegel prav lep uspeh.
ftorssa
Dno 26. avgusta t926.
DENAR.
Zagreb. V današnjem svobodnem prometu so
•bili zabeleženi sledeči tečaji: vojna odškodnina -S97 bi., Pariz 164" bL (182.60—164.50), Italija 187 Tden. (184.81—186.01).
Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Buddmpešta 72.40 (72.40), Berlin 123.40 (123.425), Italija 17.075 116.97), London 25.15-25.15125 (25.1525), Newyork 518 (518), Pariz 14.825 (14.80), Praga 15.35 (15.85), Dunaj 73.1675 (73.15), Bukarešt 2.42 (2.4125), Sofija 3.73 (3.7375), Amsterdam 207.55 (207.55), Bruselj 14.25 (14.30).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.44—48, Kodanj 187.40—80, London 34.31—41, Milan 23.18—28, Newyork 706.55—709.05, Pariz 20.33—43, Varšava 78.55—79.05. Valute: dolarji 704, francoski frank 20.42, lira 23.42, dinar 12.51, češkoslovaška krona 20.91.
Praga. Devize: Lira 110.55, Zagreb 59.45, Pariz 96.30, London 163.30, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljano. 7% invest. posoj. 74.75—76, vojna odškodnina 296 den., zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 198—195, zaklj. 195, Ljubljanska kreditna 170 den., Merkantllna 90 den., Praštediona 865—870, Slavenska 49 den., Kreditni zavod 165—175, Strojne 110 bi-, Vevče 108 den., Stavbna 55—65, šešir 103 den.
Dona}. Podon.-«avaka->»dran. 838.000, Žimi 719.000, Alpine 349.500. Greiuitz 114.500, Kranjska industrijska 390.000, Trbovlje 468.000, Ifrr. esk. 157.000, Leykam 125.000, Avatr. tvornice »a dušik 270.000, Gutmann 336.000, Muadus 1,200.000, Slavonija 36.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske (smreka), tO mm, 4 m dolž., media 23, fco vag. meja 480 den., hrastovi plohi (parizerji), I., 20 mm ozir. 27 mm, od 0.50 m dalje, fco vag. meja 1400 den., bukovi plohi, par-jeni, L, od 27 mm naprej, od 0.50 m naprej, fco vag. meja 1150 den., hlodi (smreka, jelka), od 28 cm naprej, foo vag. naKladalna postaja 190 den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, poet. 267.50 bi., pšenica bačka štora, fco naklad, post 292.50 bi., pšenica domača nova, fco naklad, post. 285 bi., koruza, fco vag. nakL post. 180 bi., koruza, fco vag. Sisak 195 bi., koruza defektna, fco naklad, po-' 140 bL, rž domača, fed naklad, post. 195 bi., otrobi srednji, fco slov. post 155 bi., oves novi, fco naklad, post. 155 bL, fižol beli novi, fco vag. naklad, post. za september 200 bL, krompir rani, fco vag. slov. post. 95 bi., laneno seme, leo Ljubljana 380 den., laneno seme Pod ra vina, foo Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno^ fco vag. slov. post. 100 bL
Spori
LAHKOATLETSKO PRVENSTVO 8LOVENTJB,
Nižje prinašamo danes rezultate lalikoatleN skega tekmovanja za letošnje prvenstvo Slovenija, ki se je vršilo pretečeno soboto in nedeljo in a katerem smo že kratko poročali. Končna odločitev, komu pripade prvenstvo za leto 1926, še ni padla, ker se bo morala pečati t vloženimi protesti in pač tudi s neobjektivnim postopanjem juryje Zveze v Zagrebu. Na tekmovalnem prostoru dosežena zmago SK Ilirije je reduciralo razsodišče z raznimi diskvalifikacijami od 80 točk na 71 ter od 9 prvih mest na 8, obenem pa je dvignilo točke Primorja od 64 na isto tako 71 ter število prvih mest od 7 na 8, tako da je izid oficielno zaenkraf neodločen. Posamezni rezultati so:
100 m : (7 tekmovalcev). 1. Dr. Perpaap (Prim.) 11 sek., enako jugoslovanskemu rekord«;
2.	Stepišnik (Ilir.); 3. Weibl (Prim.).
200 m : (6). 1. Stepišnik 24 sek.; 2. Weibl;
3.	Zivanovič (II.). — Ta tek je razsodišče 'drugI dan anuliralo v protislovju z določili tekmovalnega pravilnika. Ponovnega teka se atleti Ilirije niso udeležili v znak protesta proti nepravilnemu postopanju razsodišča. Rezultat ponovnega teka: 1. Dr. Perpar "8 sek.; 2. Weibl. V predteku dan preje je dosegel dr. Perpar čas 24 sek., kot Stepišnik v finalu.
400 m : (4). 1. Močan (Prim.) 54; 2. Omerra (D.); 3. Weibl.
800 m : (6). 1. Arhar (P.) 2 : 11. 4^ 2. Slap. ničar (P.); 3. Omerza.
1500 m : (6). 1. Gaberšček (II.) 4 : 27.4, nov podzvezni rekord; 2. Slapničar (P.); 3. Vidic (P.).
5000 m : (7). 1. Slapničar 18 : 52 (slab čas), ostali tekmovalci so dospeli na cilj v sledečem redu.: Gaberšček (II.), Zorga (Pr.), Senčar (II.), Penteker (Ptuj), De Reggi II (Pr.). Razsodišče ja tukaj diskvalificiralo 4 tekmovalce, med njimi vsaj Senčarja in Pentekerja absolutno brez vzroka, ter prisodilo II. mesto — De Reggiju.
Hoja 3 km : (4). 1. Režek (II.) 16 : 05.6, nov podzvezni rekord; 2. Slamič (Pr.); 8. KmetiS (Tržič).
Skok v višino : (6). 1. Gregorka (II.) 165 cmj 2. Zmork (Rapid) 165 cm; 3. Medica (Pr.) 155 cak. Gregorka si je priboril I. mesto šele po dolgotrajnem skoro 1 uro trajajočim dvobojem s Cmorkom.
Skok r daljino : (6). 1. Dr. Perpar 619 cm; 2. Stepišnik 558; 3. Zivanovič 530. Slabi uspehL
Skok ob palici : (3). 1. Gregorka 310 cm, nov podzvezni rekord; 2. Strekelj (II.) 290; 3. Vrhoveo (II.) 280.
Troslcok. 1. FrShlich (II.) 11.825 m; 2. Režek (II.) 11.775; 3. Cimperman (P.) 11.77.
Met kroglo : (6). 1. Zupan (n.) 11.15 m* 2. Derganc (II.) 10.82; 3. Skoko (Ptuj) 10.72.
Kopjo : (5). 1. Orehek (II.) 46.08 m; 2. Cimperman (Pr.) 42.16; 3. Skoko (Ptuj) 41.11. — No baš dobri uspehi; od Orehka pričakujemo že dolgo znamko 50 m.
Disk : (4). 1. Smrzu (II.) 32.51; 2. Slamič (Pr.) 32.19; 3. Skoko 32.15. Tablica Vrhovca (II.), ki bi prišel vpoštev vsaj za 3. mesto, se je tu na nepojasnjen način >zgubila<. — Tudi pri metanju diska je napredovanje naših atletov počasno.
Kladivo : (4). 1. Slamič (Pr.) 29.51 m; % Rotar (II.) 28.42; 3. Zupan (II.) 24.30. — Jako nezadovoljivi rezultati. Zupan, ki brani v tej disciplini rekord s preko 36 m, je imel slab dan.
Sven Elvestad:
28
Roman.
>Ta je samo iz navadnega usnja,« je dejal, »toda obita s srebrom. Cigarnica, ki je nismo našli pri Blin-deju, je bila iz zelenega krokodilskega usnja, kaj ne?«
»Saj sploh ni bila cigarnica, bil je zapisnik.«
Asbjorn Krag je spuščal velike kolobarje dima v zrak in se začel smejati.
»Seveda,« je odvrnil, »ali ni bila z zlatom okovana?«
»Tega ne vem ... ničesar nisem slišal o tem.«
Detektiv se je obrnil z obrazom proti meni, smejal se je še vedno.
»Vstal bom,« sem dejal, »čutim se še vedno nekoliko utrujenega in bi rad ven na sveži zrak.«
Toda Asbjorn Krag je dvignil roke, kakor bi me hotel rotitL
»Le ne,« je odgOvoril resnobno, »moram dovršiti svojo povest, ne prenehavam rad za dolgo. Toda odprem lahko okno.«
»Da, prosim, odprite okna, vsa okna.«
»Dragi prijatelj,« je dejal, »okna so odprta, odprta so bila ves ta čas. Ha-lia!«
Smejal se je. Rekel nisem ničesar več in tudi pogledati ga nisem hotel, ker sem se bal, da ne bi v strašni razkačenosti skočil vanj. Vendar sem slišal, da je zaprl cigarnico in jo vtaknil v žep.
»Kako dobro,« je zamrmral kmalu nato polglasno, kakor da bi govoril sam s seboj, »razumem Gjaernaesovo obnašanje v tem času. Zaradi umora se ni bal. Ako je govoril o umoru na gozdarju, je storil to nezavedno, skoro ravnodušno. Moral je misliti na druge bolj resne reči. Niti na um mu ni prišio, da bi ga mogel kdo sumiti. Nasprotno ga je skrivnost z njegovim očetom pritiskala kakor silno breme; preokret
je bil prišel prehitro, prevzel ga je popolnoma, tako da se je obnašal popolnoma brezmiselno in neumno. Za vsako ceno je moral prikriti skrivnostnega tretjega prebivalca na dvorcu, in tako vnet, tako brez načrta je bil v svojem prizadevanju, ohraniti tajnost, da ni prav nič zapazil, kako se je izdajal. Končno bi mogel sleherni pokazali nanj in reči: »On je ubil gozdarja. Saj je tako rekoč sam izjavil, da je morilec.« Toda tako sklepajo samo nerazsodni ljudje, neumneži, ki niso zmožni niti za trohico družiti dejstev. Na prvi pogled sem mogel spoznati, da ni mogel nastopati tako človek, ki je imel zločin zunaj na vresji na svoji vesti; niti najbolj neumno bitje ne bi šlo in se ovajalo tako korak za korakom. Ne, čuvati je moral veliko tajno, umor ga ni brigal; ni imel časa, misliti nanj. Tedaj je stopil včeraj oskrbnik k njemu in mu rekel: »Sedaj grem k detektivu in mu bom vse povedal, zaradi svoje vesti ne morem več molčati.« Oskrbnik je bil pri tem "e vedno mnenja, da gre za umor, toda mladi Gjaernaes si ni mogel misliti drugega, ko da gre za njegovo tajnost o vstajenju starega moža od smrti. In kaj naj bi dejal Gjaernaes oskrbniku dragega, kakor to, kar je dejal: »Kaj ima detektiv opraviti s to rečjo? To je popolnoma zasebna zadeva.« Poslal sem oskrbnika nazaj k njegovemu gospodu in mu naročil, naj ga pozdravi, kar se vam je morda zdelo nenavadno. Prosil sem ga, naj mi pove čas, ko bi mogel priti k njemu in ga obiskati, kajti nisem hotel priti iznenada, nisem hotel drzno izzivati novega preokreta; saj sem moral biti pri Gjaernaesu, razdražen kakor je bil, pripravljen na vse, in zato me je vodil poseben namen, ravnati tako, kakor sem ravnaL Nada način sem hotel prisiliti Gjaernaesa, poslati svojega očeta iz dvorca. Ni ga mogel imeti dalje pri sebi, ako je pričakoval mojega obiska. Uganil sem, da ga bo poslal proč najbrž že v isti noči, in to se je tudi zgodilo. Toda, dragi prijatelj, na ta način sem za-icrivii, ne ua i i notel, smrt siarega moža!«
»Vi?« sem vzkliknil. »Vi ste ga usmrtili?«
Detektiv je zmajal z glava
»Saj sem vam rekel,« je odvrnil, »da ga je ubil železni voz — ta čudni voz nesreče, ki se vozi in vozi in ne zapušča nobenih sledi. Vedel sem, da mora iti starec čez vres, moral bo torej priti tukaj mimo, da bi prispel na parnik, in jaz sem prežal ob potu. Sklenil sem, stopiti k njemu, mu položiti roko na ramo in mu reči: »Dragi prijatelj, ali ne bi nekoliko po-kramljala med seboj.« Toda medtem ko sem tekal okoli in čakal na njegov prihod, sem zaslišal železni voz.«
Detektiv je končal.
»To je vsa zgodba. Vse, kar vam morem povedati, ostalo veste sami.«
»Sedaj vet. prav toliko ko prej, preden ste začeli,« sem odvrnil. »Res, železni voz je ubil starega Gjaernaesa, toda kaj je ta železni voz? Odkod prihaja, in kam se vozi?«
»Isto vprašanje sem s^ zastavljal tudi jaz sam znova in znova,« je odvrnil detektiv, »in šele danes ponoči sem našel rešitev.«
»Torej vi poznate tajno železnega voza?«
»Da.« Asbjorn Krag je pogledal na uro. »Sedaj je pol šestih,« je dejal, »v eni uri bomo imeli oseko, morda bova potem lahko videla vsaj del železnega voza.«
»Oseko?« sem vprašal začudena
»Da,« je odvrnil Krag, »železnega voza ni več, utonil je.« Detektiv je govoril resno, nikakor se ni morda šalil. »Ako bova našla železni voz,« je nadaljeval, »potem boste razumeli marsikaj, kar se vam dozdeva sedaj še zagonetno in temno. Začenjam spoznavati, da je bila la zadeva iz vsega početka tako preprosta ko mogoče, toda po čudnem in poniglavem slučaju se je zamotalo pravo jedro zadeve v celo vrsto zagonetnih okolnosti, ki so se ob istem času strnile in ki se stvari same prav za prav vendar le nič ne tičejo. Nekaj takega se mi je v moji službi že prej primerilo. Niti ne slutite, kako otežkočena je preiskava, ako se SDoji dvoje med seboj popolnoma neodvisnih aivarL
EHIEIII 111=111=
2 S'
5-1 "0
g. S -
Z
° »
a ~ F S i P
o ■
p* 0
tU M,
s i 3
3 O K
Z*
& v
B p>
« P
5 3
N B
s p
gs?
b "O
r o
o <
!
o
(C
0 Cf
1	i
» 5
K * O
00 S 00 D 2. *
B--S O
< TJ S
m O 25
£ M Sa o Ni 21
o | o 0S.0
—• v>
ene;
C
- oa
o o to 3 S. >— p o n <
H » « — °
L 00 **
P M "
Sit & g g
sB t
p- to "
b a c.
a P-S
I	1
B H
m S 3 a F < *
£111=111 111 = 111 =
Originalne (prave) potrebščine fžxat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga, šelenburgova m. 6/1. T«f3SS
Ccntcnlm atoteHem se priporočalo msimm Ivrohe?
Staleta 4 X 100 m. 1. Primorje 46.2. 2. Ilirija.
Zagrebško lahkoatlctsko prvenstvo. Pretepeno Soboto in nedeljo so se tudi v Zagrebu vršile Lahkoatletske tekme za prvenstvo tamkajšnje podzveze. Prvenstvo je pripadlo Akademskemu SK pred HASKom, Maratonom itd. V svrho primerjave l rezultati na našem prvenstvenem meetingu prinašamo najboljše uspehe: 100 m Spawič 11. 2 sek., 200 m Spahič 23.9, 400 m Haffman 54.4, 800 m Butkovič 2 : 06.3, 1500 m isti 4 : 28, 5000 m Ku-mer 17.32, hoja 3 km Dobrin 16 : 42, štafeta 4 X 100 m Hašk 44.2, skok v viš. Jakupic 170, skok v dalj. Spahic 6.42, skok ob palici Kallay 290, troskok Jakupič 13.08, krogla Gašpar 11.64,
disk isti 33.97, kopje isti 49.42, kladivo isti 34.42. * * *
Državno lahkoailetsko prvenstvo se bo vršilo letos v Zemunu 11. in 12. septembra. SK Ilirija se je odločila udeležiti se tekmovanja z močnim moštvom.
Juniorske tekme za utešno darilo SK Ilirije.
Razpored zadnjih juniorskih tekem za utešno darilo 8K Ilirije je bil določen na včerajšnji seji med-Jclubskega odbora sledeče: n. kolo 29. t m. ob 9. uri Mladika : Panonija, ob 10. uri Jadran : Triglav. Finale se odigra 5. septembra dopoldne.
SK Viktorija iz Zagreba, s Premerlom, reprezentativnim centerhalfom iz Zagreba in Vid-majerjem, bivšim popularnim levim krilom ljubljanske Ilirije, igra v nedeljo v Ljubljani prijateljsko tekmo s SK Ilirijo. Viktorija velja danes za eno prvih moštev v Zagrebu; med raznimi ugodnimi rezultati beleži zadnji čas reelno zmago nad imočno Concordijo (4 : 2), tako da obeta nedeljsko srečanje v Ljubljani, obenem otvoritvena tekma jesenske nogometne sezone v Ljubljani, lepo, zanimivo in napeto igro — Predtekmo absol-virata SK Jadran in rezerva Ilirije. — Za tekmo z Viktorijo igra Ilirija 31. t m. pokalno tekmo s Slovanom, 5. septembra predvidoma pokalno tekmo z SSK Mariborom, 8. septembra z belgraj-sko Jugoslavijo ter 12. septembra z graškimi 'Atletiki,
* * *
NEMŠKE ATLETINJ)!!.
V boju za nemška prvenstva je vrgla Reut-terjeva diskos 38.34 m daleč, nov nemški in svetovni rekord. Bredovva je skoč'la v višino 1.495 m, Mockelmannova na daljavo 5.18 m. VVitimannova je pretekla 100 m v izbornem času 12.5, 1000 m pa Bathauerjeva v 3: 20.8. Vrsto 4X100 so tekle v 52.9. Kroglo je vrgla HSusleinova 11.49 m daleč. Največji je seveda uspeh Reutterjeve, visoko nad dosedanjim rekordom.
Dr. PELTZER: ZAKAJ VSE TEČEM.
Dr. Meisl je očital Peltzerju, da leti preveč ferednjih razdalj naenkrat, in mu je svetoval, naj leti na 400 m le tuintam. Peltzer mu odgovarja: >Leta 1923. sem v Goteborgu tekel 1500 m v 4:02.2; šlo je za dragoceni Sandemanov. pokal; tekmo sem dobil. Ker je pokal prehoden, sem šel letos v Koe-benhavn, da ga branim. Leteti je bilo treba tudi na 400 m. In še prav rad bi bil tekel, pa je nenadna ploha moj rekordni načrt preprečila. Hotel sem dokazati, da leti dober tekač z uspehom lahko na .več razdalj, v mojem slučaju seveda srednjih, in da se mu ni treba specializirati samo na eno. — Primerjaj Nurmija, od 1500 do 10.000 m je neome-
Sen gospodar. — Hotel sem tudi dokazati, da do->er tekač lahko teče v več tekmah isti dan, kakor je tekel Nurmi na olimpiadi na en in isti dan 1500 in 5000 m. In je prav vseeno, ali tečem sam ali v vrsti. Prav tekanje vrst v menjajočem se boju in v izenačevanju moči se mi zdi ljudskosportno najbolj dragoceno in najbolj mikavno. — Smo tudi že mi o tem pisali, povodom zadnje orlovske prireditve 27. junija letos. — Vsak dober atlet naj bi tekmoval tudi v vrsti (prim. spet Nurmija). V zadnjih mojih šestih športnih letih sem videl, da to nikomur ne škoduje. Tek na različne razdalje isti dan nas usposobi, da pravilno menjamo tempo, in nam da vztrajnost in trdoto v dirkanju (je težko prestaviti, Peltzer pravi: Rennharte; to se pravi, da sem tako utrjen, da vse premagam, da se vsega lotim in da mi nič ne škoduje). V Hannoveru sem zadnjič v vrsti tekel tele razdalje drugo za drugo: 100 m, 200 m, 100 m, 800 m, 200 m, 1000 m. Pet dni nato sem bil tako svež, da sem prej kot v eni uri dobil tri teke. Najprvo v zelo napornem in nerodnem predteku 400 m v 51.8; 20 minut nato 1500 m v 4: 01.3 in 25 minut nato končni tek 400 metrov v 49.5 (svetovni Liddellov rekord je 47.6).
Dan potem sem tekel 2000 m, ki jih ni-em navajen. Tekmovalca sta mi bila Peterson in Ralph Rose; Peterson je danski mojster, Rose ie pa šele nedavno tekel 3000 m v 8: 42. Najprvo sem bil zadnji, nato sem prehitel Roseja, 1500 m sva tekla s Petersonom vštric v 4:11, šel sem naprej in sem kljub lahkemu nasprotnemu vetru zmagal v 5: 32.3
TuristiUa
Podružnica SPD v Kranjski gori naznanja, da
otvori v nedeljo dne 29. t m. novo pQt po aevero-zapadni strani na Prisank (2674 m). Zbirališče pri Koči na Gozdu, odkoder odhod točno ob 7.80 z vodnikom po novi poti na vrh. Sestop po nemški ali slovenski poti na Vršič in nazaj h koči na Gozdu, kjer se vrši od 14 nadalje prosta zabava z godbo in petjem. Ker se je delo vsled vremena zavleklo v konec sezone, se je morala slovesna otvoritev preložiti za prihodnje leto. Podružnica bo skrbela, da se tedaj otvori obenem še druga nova pot skozi Prisankovo okno in to vsaj v prvi polovici julija. Vreme imamo krasno, pot je nad vse interesantno, zato vsi planinci iskreno povabljeni I
Ša£>
ŠAHOVSKA TEKMA MARIBORSKEGA KLUBA.
Klubska tekma mariborskega šahovskega kluba je bila te dni končana. Tekmovalo je 15 igralcev. Kot gost se je tekme udeležil mladi Tot iz Vršca, ki je dosegel prvo mesto z 10 % točkami ter dobil častno dariio. Od mariborskih igralcev so si priborili darila: kapetan Sarenbek z 10, Konič z 9H, Ermenec z 8Plankl z 8, llilmar, dr. Ca-zafura in Lukež z IV, točkami. Razdelitev daril se vrši na družabnem večeru v soboto dne 4. septembra. — V kratkem se prične turnir v skupinah, člani, ki se ga nameravajo udeležiti, naj se prijavijo pri tajniku.
Knjige in revije
Nemški glagol. Das deutsche Zeitwort Sestavil profesor Adolf Robida. 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 6 Din. Str. 31 in velika tabela.
Danes občutimo že vsi, da je med nami Slovenci znanie nemščine močno nazadovalo ln da ni več daleč čas, ko prihodnja generacija ne bo znala nobenega tujega, velikega jezika v popolni meri. Zato so začeli nemščino zopet bolj gojiti, ne kot jezik prijateljskega naroda, ampak kot svetovni jezik velikega naroda. Vsakomur, kdor se uči nemščine, dela največ preglavice glagol, ki je dosti zapleten, deloma nepravilen in poln izjem. Kdor se je pa naučil 2000 nemških besedi in obvlada glagol, lahko reče, da zna nemščine že precej. Zato bo ta knjižica dobrodošla šoli in samouku, ker nudi v kratki, jedrnati obliki vse, kar rabimo pri nemškem glagolu. Knjiga vsebuje razdelitev glagolov, krepko in šibko konjugacijo augment ge —•, tvorbo preteklega časa z habe in bin, pre-tvoritev tvorne oblike v trpno, »riickumlautende«, »praeterito — praesentia«, pomožni glagol in točen pregled 219 nepravilnih glagolov v obliki tabele. Ta pregled vsebuje 1. 2. in 3. osebo ednine m 1. množine sedanjega časa, polpretekli čas, pretekli čas, konjinktiv polpreteklega časa, velevnik, opombo in slovenski prevod, tako, da je ta preglednica kar najbolj popolna. Knjiga je sestavljena prav praktično, ker je zrasla iz mnogoletne prakse na tem polju. Na koncu je pridejana velika tabela (45 X 31 cm), ki ima na eni strani teoretično tvo-ritev vseh časov, na drugi strani pa popolno sprega tev glagolov v vseb časih in vseh oblikah, in sfcer en krepak glagol s preglasom, en šibek in en glagol, ki tvori pretekli čas z »ich bin«. Tako, da so izčrpane vse možnosti. Knjiga je praktična, potrebna in izčrpna, cena 6 Din, je pri tabelaričnem stavku naravnost smešno nizka, to pa .samo za tn, da si jo lahko omisli prav vsak, pa bodi si še tako reven. Knjigo »Nemški glagol« mora imeti brezpogojno vsak, kdor se beče nemščine učiti in svoje znanje izpopolniti, prišla bo prav šoli in onim, jri so šoli že odrasli.
Seznam učnih knjig za srednje šole je izdala
Pri JIMERIKANCU"
Ljubljana, Stari trg 10
Kupit« najceneje klobuke, čipk«, perilo 1(4.	Modno blago.
Iv. Brinčii i fr. Reneni
PlBBkspja lo lltnrja Uiftljni, Kotnikov« al.
FRANC FUJAN
krovstvo tn zaloga streSuih potrebščin Ljubljana - Galjeriea 0.
IVAN JAV0RNIK
Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojalu poleg Zmajskega mostu
Franc HItti
zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev
Ljubljana, Martinova cesta 2
flngeioslav Hrasfnife
manufakturna trgbvina
L|obl|ini, BorlotiKa c. 8
r.z.io.z.
Industriji pločevinastih Izdelkov
Ljubljana Kolodvorska ulica 18
Stanho Keisin
brivski mi on
Ljubljana Kopitarje«! ulico itev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarn«
IEOD. NORIM
kleparsko In Initalacljsko podjetje
Ljubljana Poljanska cesta štev. 8
Ivan Križnar
kroveo
Ljubljana
Hrenova ulica štev. 9
Jakob Kavčič
parna pekarna
Ljubljana, Gradišče 5 Podrui.i Prešernova 14
Deželna lekarna prt .Mar. Pomagaj'
Mr. ph. M.Leustek
LJubljana. Resljeva cesta 1
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se
računajo više.
Več dijakov
se vzame na dobro domačo hrano; cene po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca«, MARIBOR.
Trg. pomočnik
ISCE SLUŽBE v špecerijski ali manutakturni trgovini, najraje v mestu, pa tndi na deželi. Tudi kot skladiščnik. Naslov se izvo v upravi list« pod St. S80L
Učenko
sprejmem za trgovino z mešan, blagom v mestu. - Ponudbe pod »Učenka v mestu 5798« na upravo.
Trgovec
z 11 letno prakso, želi mesta kot prva moč. -Naslov v upravi it. 5796.
Za odgovor znamko 1
Vrtnarski pomočnik
išče mesta pri vefijem podjetju. — Naslov v opravi »Slovenca« pod Stev. 5802.
SOBA lepa, prazna, centr. ležeča, se odda za pisarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5712.
NOV BREVIR
ceno naprodaj. Na ogled v naši upravi	5777
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in ga oddaja nakano 6
DVA DIJAKA
sit dijakinji iz nižjih raz-
brezplačno.
Isepred sodišča
i sprejmeta in dobro oskrbo in nadzorstvo. (Električna razsvetljava, separat. vhod. Cena zelo ugodna.) • Vpraša se v trgovini g. Bavni-karja t Celjn.	5788
šoferja
»Ovrgel bom. gospod sodnik, to sodbo, nerad plačam kazen in še neraje sedim v vaši celici. Jaz vem, da imam prav in to bom tudi dokazal z no-.
vimi pričami, katerih pa danes nisem pripeljal s takojšnjim (ali pa 5. IX.) sem, ker sem bil uverjen, da jih ne bom rabil. 1 nastopom za trgov, po-Bodo pa prišle gori k zeleni mizi, kjer sodi več go- i tovanja, rabini. Le trezni, spodov. Ne udam se pa ne, kar sem rekel, sem i popolnoma zanesljivi in rekel in to drži, kot je držala Pilatova beseda.« — ! pridni, po mogočnosti iz-Sodnik: »Labko se pritoži'e. Stane pa drag kolek, j učeni mehaniki, naj po-katerega lahko takoj kupite pri vratarju.« — »Kaj : Sije jo ponudbe z naznako to, saj imam še toliko denarja, da bom plačal, saj, zahtev (stan in hrana v v o - os.3 s€m posestnikov sin.« — In šel ie fant po kolek, ga : hiši) na Aloma Company, Vso prireditev sem zaključil s tem, da sem 'tekei	in	^f0 Protisodbi, : Ljubljana _ pod Šifro:
Se na 800 m, in tudi dobil.	?, katerf T'p bu obsojen, on posestmkev sin, Perov- j »ŠOFER«._5782
Ne, kaj tečeš, temveč, kako tečeš, to je prvo. I ,skov,?d ^ 0b?°^n * M namreS na 100 Din glo-
Zakaj Nurmiju njegove vsestranosti nikdar ne očitajo, zakaj samo meni? Pravijo, da svoje moči zlorabljam, ko vendar vse dobro premislim. Ce poznaš umetnost, da tečeš lahko in brez truda, kai teci, kolikor hočeš.
Nassnanila
Gasilska veselica v Strugah pri Dobreipoljah Je radi vojaškega ustnega razporeda na Rašci dne 29. t. m. preložena na 5. septembra. Tovariška društva povabljena!
Kupim hišo
Vremensko poroko
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 2B. avousta 1926, Višina barometra 308-8 m
Opazovanja
krni
I
Lfubljana (dvorec)
Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplje Dubrovnik Praga
res
Barometer
Toplota v C'
765-8 765-8 761-9
761-5
764-5
765-2 765-7 765-8 760-5 764-5
762-4
14-8 15*2 25-6 21*0
19-0 17-0 21*0 170
20-0 23-0 17-0
Rel. vlage
▼ "(o
91
92 56 64 72 91 75
70 56
71
mirno SSW 0-5 SW 1-5 SW 5 SW 3 E 3 mirno mirno SE 3 mirno SVV 3
be ali na dva dni zapora in v plačilo stroškov in | SREBRNE KRONE kazni, ker je očiial sosedu Boltetu, da je ukradel' c'atnlke, kupuje UBBAN, Kastelčeve trame in jih speljal domov. Predlagal j :'"'rodnl dom — Maribor. je tudi dokaz resnice, ki so pa fantu ni posrečil.' c_ j-	l • •
- Sodnik: »Ne vem če vam bo kaj pomagalo, ker sadjevec stari in novi takih stvari, katerih ne morete dokazati, ne smete P r " £ * razpošilja A. očitati. To je kaznivo.« - »Nič re de, gospod sod- „	Marlbor 4a*4-
nik, vi ste po vaše prav naredili, jaz pa nerad pla-čam kazen, raje kole kin videli bos'e, da bom ovrgel to sodbo. Z Bogom gospod sodnik, midva, Bol-	. ,. j * <> „ te in jaz, se bova pa srečala še tam zgoraj pri ze- 7 „m<?tu * dež,eh' 8 leni mizi, kjer sedi več gospodov, * ko^bo.
Ponudbe na upravo lista pod: »Trgovina IU 5799«.
Bukova drva
suha, kupuje tvrdka »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.
^Stanovanje
oddam dvema ženskama, katerih ena bi bila po-strežnica pri gospodarju. -Naslov v upravi pod št. 580«.
Veter In brzina v m
Oblačnost
0-10
Vrsta padavin
I ol) jpaiovan|u
91 10 0 0 0 0 o o o o 5
megla megla
v mm do 7»>
V Ljubljani je
— o
O II
3 . cr »
S 5
. a A
H -B
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Toplota Save pri Ježici je bila 26. avgusta popoldne 15.3° C. Dunajsko vremensko poročilo za 27. avgusta: jasno in toplo vreme; v severno-zapadnih Alpah ni izključena začasna izprememba lepega vremena.
Proda se dobro vpeljana
.TSf: trgovina
v sredini mesta. Plačilni pogoji ugodni ter kupcu lokal in inventar takoj ves na razpolago, - Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 5803.
Vsakovrstno
zlato kupole
po najvišjih cenah »eroe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. s
čebulo, jabolka
- namizna in moštna. -Vagonske odjemalce Uče za sezono KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU.
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev 12 — in 2idovska ulica itev. 4.
Bukova drva
s n b a , metrska, kupnjem vsako množino. — Ponndbe na: H. SEISEBA ln K. UGOVIZZA, Frlnll, Italta.
PISALNI STROJ
z brezhibno pisavo (latinico), skoraj čisto nov,
prodam za 1.300 Din, Naslov
v upravi pod Itev.
Slo-5746.
FRANC LEVEČ
m os ar govejega mesa
Ljubljana tik Zmajskega mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne
Martine, Černe&Komp.
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB L J AN A, Igriška ul. 6
Oražem & Jančar
pohištven« USarJa ln pleskarja
Ljubljana, Breg
JOSIP OLUP
trgovina monufaktura in oblek
Ljubljana, Stari trg 2 (aa vogalu)
K. Pečenko
trgovina vseh vrst nsnja in čevljarskih potrebščin
Ljubljana. S«. Petra cesta 32
PRISTOU & BRICELJ
črkoslikarja, Ljubljana
Aleksandrova c. 1 Telel. 908 Ustan. 1903
tapotnik Ljubljana. Krekov trg 7
Josip Satvan
špecerijska trgovina
LJUBLJANA
Šolski drev. 4 (Simeiiiži)
Oroslau Slapar
krojač
Nizke cene.
Ravnikarjeva nI. 13
Pavel Sferle
ACTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 3
Telefon 942
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Med. univ. dr. Fr. Virant
Miklošičeva cesta 18/11
ordinira od 28. t. m. redno od 1-3
Osmo- in proteinterapija notranj. in mfekc. ter kotnih in spolnih bolezni
PTUJ J
Enodružinska hiša
PTUJ!
s 5 sobami in vsemi pritiklinami, velikim vrtom, blizu kolodvora, se po ugodnem plačilnem pogoju za 95.000 Din proda. — Vpraša se v upravi Usta pod šilro: »Ugodna prilika« Stev. 5709.

NRGR0BNICE
Tretji premenjeni natis. Uredil Frančišek Marolt, učitelj. Broširano Din 16'-, vezano Din 20'—.
Jugoslovanska knjigarna Ljubljana
VEČ DOBRO IZVEŽBANIH
sprejme takoj tvrdka BRATA EBERL nas!. MARTINC, ČERNE & CO., družba z om. zavezo, LJUBLJANA, Igriška ulica štev. 6.	5795
Zahvala.
Za vsa izražena sofalja povodom »mrti svojega družabnika, gospoda
Franc Ornima
pleskarskega mojstra
in za spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem prijateljem in znancem prisrčno zahvaljujem.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1926.
Blaž Jančar,
^	pleskarski mojster.
Ker so postale zame bančne zveze neugodne, iščem za svojo monopoL trgovino zaseb. kredit do
50.000 dinarjev
Delam brez rizika in obrnem kapital 4- do 6-krat na leto, zato zaraorera obrestovali kredit z 20 do 25%. Varnost v ročni zastavi monopolnega blaga in v prvovrstnem poroštvu. - Ponudbe upravi 'pod: »Monopolno blago«.
Z* Jugoslovansko tiskarno, t Ljubljani: Karol Ce&
Izdajatelj: dr. Fr. Kolorec.
Me saisio cene,
temveč tudi fcakdOOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
štallgooeznfca K. T. D., CrtaSnfca in toornlca pa-staralh kntfB o Ljubljani, Kopitarja i'lica štev. 6 11.
5T/1NKO PREMRL:
5LflVfl BREZnflDEŽNi
Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. Marijine, evharistične in druge pesmi. — III. izdaja. Broširano Din 30—, vezano v platno Din 40-—.
JUQ05L0YflNSKfl KNJIQdRNd -LJUBLJANA
Uredniki Franc Tersetilav.