Leto VE., St. 23.
HdPREJ
Glasilo Socialistične strank« iasscsiasiile.
Sijafna zmaga rudarjev v mezdnem gibanfis.
50'i priboljška na temeljni plači isi 30% akorda!
Ljubljana, dne 26. jan. 1922.
Danes dopoidne so se pogajanja med Trboveljsko družbo in Unijo slovenskih rudarjev nadaljevala.
Zastopniki družbe so se še vedno upirali ugoditi zahtevi rudarjev, ki je bi 1« postavljena na podlagi vladnega naročila lanskega leta. Ker so se gospodje Ogovarjali, da bo povišanje mezde upli-valo na narodni gospodarski položaj in da so rudarji v drugih državah sorazmerno manj plačani, ie vstal sodrug Co-bal in zavrnil njih trditve s Statistiko o Položaju rudarjev in produkcijo premogi drugod. Zavrnil je družbino jeremijado, češ, da je bila Trboveljska družba la imela mezde nižje nego drugod. Tako tudi danes plačujejo sorazmerno z našo valuto vse druge države svoje rudarje višje kot pa naša.
Povsod so ti reveži, ki ne delajo na svetlem, ampak stotine metrov pod zem-fio, boljše plačani. Konkurenca na nobei način ne more ubiti naše produkcije, ker zahtevajo to danes v Nemčiji, ki je ua svetovnem trgu pač najcenejša, za toiu Premoga 405.10 mark, v naših kronah 623.85. Pri nas pa stane premog za privatnika 595 kron. Zahteva po zvišanju mezi je utemeljena. Zahteva se vsota 79 mili-in vseeno je rudarjem, v kakšni obliki dobijo povišanje. 2e zadnjič so pa povdarjali s strani delavstva, da se mora spremeniti mezdni red, ki mora biti
moderen, prilagoden razmeram in p r a -v i č e n.
Pritiskali so delavski zastopniki, posredovala je vlada, ki pa ni im:'a nič kaj volje pritiskati na družbo. Po dolgi, mučni debati s posredovanjem poverjeništva za socialno skrb je družba pristala na 50 milijonov kron, To se pravi približno 50% povišanja temeljne plače in 30% poviSu-uja akorda. Delavski zastopniki so ta ugodni trenutek izrabili, kljub temu. da je zastopnik industrijcev izražal stran pred zvišanjem premogovne cene. Kajti proti temu ni pomisleka, ker se je odobril predlog delavskega zastopnika, da plača železnica isto ceno kakor zasebniki. S tem bi bili kriti izdatki za novo zvišanje. Železnica je dobivala skoraj večino produkcije po izredni ceni 520 kr ju za tono (za zasebnica 592 kron). Zvišal« je tarife kljub temu. da so bile cene premogu zanjo stabilne, njeni nastavljen;! pa niso imeli ničesar od tega.
Zal, da ne moremo priobčiti izvirne pogodbe že danes, ker jo bodo šeie po sklepu lista podpisali. Pogodba je še pre cej modema in pravična za vse. Objavili jo bomo jutri v celoti in s pojasnilom, da bo družbino delavstvo natančno poučeno o velikem uspehu Unije slovenskih rudarjev in o pogodbi sami. Težak je bij boj, a kot zmagovalka je izšla iz tega boja Unija.
Doli s krinkami!
Polomljena in že davno na smrt obsojena liberalna stranka skuša v svoji poslednji uri rešiti, kar sploh raore še rešiti Ui se pri tem svojem obupnem delu poslužuje naravnost ogabnih sredstev, ki bi ,;i nai podaljšala življenje, oziroma razcepila sile, ki so na zmagovitem pohodu proti preizkušenim kapitalističnim trdnjavam, katerih mrgoli vse polno v njenem območju. Eden izmed številnih trikov, ki jih uporablja s smrtjo se boreča jedeesar-ska stranka, je njen lov na »demokratsko« misleče delavstvo, ki je podel in nad vse pričakovanje gnusen.
Treba nam je namreč samo pomisliti, ■ju sc borijo delavci proti kapitalizmu, ir, sedai je naenkrat nrišel ta kapitalizem, ki drži pokonci liberalno stranko in meče c.elavcem oesek v oči s tem, da jim govori o svoji »ljubezni« do niib in o druglt podobnih rečeh.
ioda ta kapitalizem se ne dobrika »demokratsko« mislečemu delavstva samo potom svojega časopisja »Naroda« ii' :>Jutra«, temveč tudi potom svojih ravnokar pečenih organizacij, ki so jih sestavili gospodje s pomočjo nesrečnih ljudi, ki *o
PoStalna ;»)s£aaa v gafovtrtl.
¥ Ljubljani, v ned^H© 29* januarja liži, P©satn. št« !§§ par.
——— hm i OHM a aat ——— MMMI—MM——»I—— miin i ——— ——m
izhaja razen pondeijka in dneva po prax* niItu vsak dan.
Uredništvo in upravniSčvo: L j a b 1 j a na, Frančiškanska uiica 6-1.
Stane mesečino 7 din., celoleiuo 84 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ue vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste,
lovske vrste in s tem uničevati socialisti-* čno mišljenje, ki temelji na združitvi vse-i /ra delavstva v enotno falango z rdečo zastavo. Ti ljudje, ki so že davno poza-, bdi na socialistični program, so se osme-t:ii razpošiljati vsem delodajalcem riatatn čno s sledečo vsebino dopis_e, ki nosijo vi svojem zgornjem levem in spodnjem des-* nem robu blesteč odtis »Samostojna strokovna delavska Unija« (V!):
Vaše blagorodje, pri podpisani Samostojni strokovni delavski Uipji se več-krat javljajo delavci, ki so brez posla iu rnosijo za pomoč. Dogaja sc. da vržeio delavca iz službe klerikalci ali socialisti, ah pa išče nri njih zavetja brezuspešno ia nazadnje, ko vidi, da zanj ničesar striti ne morejo, se zateče k natn.
Samostojna strokovna delavska Unija ima namen strogo v okviru obstoječih zakonov pomagati naprednemu delavstvu, ki ga hoče oprostti politične zlorabe za klerikalne in socialistične aJi kake pre* vratne namene.
SSDU je ustanovila za delavce demokratskega mišljenja in ki so organizirani v naši Uniji posredovalni urad. Vljudno Vas prosimo, da nam blagovolit# vselej, kadar potrebujete kako delavno ali učno moč, javili, da borno v stanu predlagati in priporočiti kakega vrednega in potrebnega delavca. \
V tem slučaju storite dobro za svoje podjetje in Domagatc človeku, ki Vam ga bomo priporočili vselej po najboljši vesti ir< šele na podlagi točnih informacij.
V nadi, da naši prošnji ustrežete se Vam priporočamo z odličnim spoštovanjem
Samostojna strokovna delavska Unija*
Zupanc, tajnik.
Kakor vidimo ni še dovolj brezvest* nim ljudskim demagogom, da so pomagali razbijati delavske vrste klerikalcem, ki so nam ukradli naš program in ga zabelili s svojim »krščanstvom^, komunistom, katerim je šlo vse prepočasi in ki so uporabljali v trdni zavesti, da je socializem slepa jeza. bobneče fraze, ki so dale državnim oblastim oovod za protone proti vsemu delavskemu gibanju in narodnim socialistom, ki niso podobni ne tičem in ne mišim in niti do danes še ne vedo, proti kateremu zlu se pravzaprav borijo. Ti ljudje posebne sorte so šli in so pomagali ustanoviti novo kapitalistično organizacijo, ki pokaže pravo lice, kakor* hitro ji snamemo krinko in rokavice.
j deloma vsak čas naprodaj, deloma Da sa se dali zapeljati od mamljivih obljub.
Mi nočemo soditi preostro tistih delavcev, ki so stopili v njihovo službo v hudi borbi za vsakdanji kruh, toda zdi se nam umetstno, opozoriti jih na njihov prestopek, ki so ga zagrešili v trenutni zaslepljenosti. Ne poznamo namreč delavcev, ki se ne bi borili proti nenasitnim kapitalističnim organizacijam, ki si nadevajo te ali one krinke, da jih ne bi spoznali, temveč poznamo samo delavce, ki ne bodo nikoli odnehali od svojega razrednega boja, dokler ne bo strta profit t-rija in upostavljeno potrebno. Mislimo, da bodo do vsem tem spregledali nekdan:i komunisti Jagodiči, Curhaieki, klerikalci Zupanci in drugi, ki pomagajo cepiti de-
Položaj zasebnega nameščenca.
Ni enoten. Kakor so različni dobički zasebnih obratov, so različni tudi gospodarji sami. Ne tajimo. da so posamezni šefi uvidevni, da znajo upoštevati rastočo draginjo ter pošteno plačujejo svoje nameščence; vendar velika večina izrablja svoje uslužbence še hujše kot država. Odlikujejo se pri tem predvesm elitni
' obrati, ki imajo nastavljene posebno žett-| ske uslužbence ter jih plačujejo narav* I nosi sramotno. Zasebni nameščenec ima > edino to prednost, da si lažje prebere go j spodarja. Posebno sposobni morejo svoje zahteve draginji primerno skoro vselei uveljaviti, a ogromno večino zmožnih dobrih mpči ubija konkurenca preštevii -
nega naraščala. Omejiti bi bilo 'tre •. predvsem tega.--Tu bi .'morale ...stanovs’ organizacije nastopiti, za uzakonite \ ostrejših predpisov glede predizobrazu; Danes sili vse v višje šole. pozdravljati bi bilo to, če bi iie tičal vzrok temu v stremljenju izogniti se ročneum delu. Ročno delo smatrajo ljudje, žalibog, Š2 zdaj za sramotno in vsakdo, ki je videl vsaj en razred višje šole liad ljudsko, seže čuti »vzvišenega« nad ročnim delom. Sramota je to za nas, ki se še nismo naučili od drugih narodov spoštovati vsako koristno delo. Poglejte Čehe. Nemce. Amerikance. Angleže; zakaj so visoko nad nami? Zaradi svojih učenjakov, In--.ženir.icv? Že mogoče. A če bi imeli ti napredi še večje ženije, bi jim ti nič rte has-nili, če ne bi bilo ljudi, ki so zmožni velike ideje tudi praktično izrabiti. Izobraženi delavci in duhoviti voditelji, to poganja narodno-gospodarski razvoj proti višku. Nujno potrebno je, da prevrnemo to bedasto in skrajno škodljivo naziranje naroda o ročnem delu. Potrebna bi biia srhotrena propaganda po šolah, društvih, z javnimi predavanji, z ustanavljanjem strokovnih šol po industrijskih krajih 'm drugo. Le tako bomo dobili lepše število izobraženega delavstva in omejili nevarno razmnožite v duševnega proletariatu.
Javni nameščenci s tem seveua is bodo povsem rešeni. Njihove organizacije bodo morale deiati tudi za popolnejšo zakonodajo za nje. Pa to ne spada več v 'okvir te razprave, zašel sem itak že predaleč.
V	današnjih razmerah bi bil nameščenec na boljšem le, če bi mogel popol-: nema izločiti konkurenco. Ker pa tesa *ie iinore, je v svojih 95% ravno tako žrtev skakajoče draginje, kakor državni nameščenec, kakor delavec, kakor mali pocestnik. Tudi zanj velja zato vse to, kar smo povedali v prejšnjih odstavkih in kar ibomo še v naslednjih.
Stanovi, ki prevaljujejo bremena.
' ‘ Vsi. ki danes trpite pod neznosnim: razmerami, ki jih občutite na _ svoji mi?.! zjutraj, opoldne in zvečer, ki vidite po svojih omarah, da so sedaj čisto drug časi za vas. kot so bili pred vojno, ste delavci, nameščenci, zasebni ali državni, ste mali kmetje. Je pa še nekaj stanov, ki se, čeprav niso krivi teh razmer, kakor je veleposestvo, industrija in trgovina, vendar znajo vsak hip »prilagoditi«, novim cenam, t. j., da zvečajo takoj svoje dohodke, čim draginja naraste. Sem štejem predvsem samostojne male obrtnike ati male trgovce. Te lahko primerjamo po njihovem položaju s »trdnim kmetom«. (Glej Položaj malega kmeta). Večji obrtniki in večji trgovci spadajo pa že med ljudi, ki smo govorili o njih pri industriji ir. trgovini ter bi jih mogli primerjati k večjemu z veleposestnikom.
Stan malih samostojnih obrtnikov in trgovcev je danes lahko srečen kakor trden kmet. Pri rastoči draginji pač enostavno zviša tudi ceno izdelkov svojega d^Ja, rie trpi ravno pomanjkanja in irtii še pri tem lahko mirno zavest,* da dola pošteikp. Blagor nm!
Stanovanjska kriza.
Veliko so že pisali o njenih groz.nUi posledicah za telesno in moralno propadanje velikega narodovega dela. Predlagane in tudi izdane so bile proti n;,ej že ostre naredbe. A uspehi? Ničevi! Povedali smo že enkrat, da so nepoštenja!?; n naredbe samo zato, da se i’h izogne. Kal
\ poštenjaku? Za Tega veljajo gobovo"! Pa zakaj-ni uspeha kljub temu? Ali ni poštenjakov? Žal, moramo reči, da je poš;>.njakov, ki bi socialno mislili in soci-aii delali tudi takrat, kadar gre za kozo njih lastnim koristim, prav, prav — malo.
Stanovanj ni! Ne morebiti zato. ker ie ljudi več, temveč ker je stanovati? manj. Veliko jih ie pobrala trgovina, unv> ch, največ pa jih je pobral povečani luk-sus na eni strani, na drugi strani v a zmanjšani dohodek iz stanovanj.
Kako dobiti stanovanja? Ce bi ukinili vse stanovajnske naredbe (tudi ene glede najemnine) ter uvedli na sobe luk-susa (salone id.) visok davek,* bi v kra.rlt kjer ni vojna razsajala, gotovo prenehala najobčutnejša stiska. Toda najemnine bi se takoj zvišale katastrofalno za vsakega, ki ni industrijalec. trgovec ali veleposestnik. Ce se to zgodi v današnjih razmerah. znamo doživeti, da bodo stanova! • ljudje potem v vagonih in šotorih poleg
—	praznih stanovanj. Še bolj verjetno se mi zdi, ko ljudje ne bi mogli plačevati, zapustiti stanovanja pa ne bi hoteli. Ljudstvo dobro čuti socialno krivico, ki se n:a godi; in ne bi bilo čudno, ko vidi, da to krivico branijo tudi zakoni, da se mu zmeša pojem krivice s pojmom pravice ter da spozna za pravično tudi to, kar bi v rednih razmerah obsodil kot krivico.
Stanovanjske cene danes povprečno res niso v pravem razmerju s splošno draginjo, a dovoliti zvišanje stanarin sedaj, ko proletariat niti kruha, niti obleke nima, bi bilo katastrofalno. V pravičnejše razmerje bi se dalo to spraviti le tedaj, če se more doseči ublažitev splošne revščine. Ta se pa zopet ne da drugače od-
Politične vesti.
+ Ekscesarica Žita je že odšla '12 Švice na otok Madeiro.
+ Angleška in Belgija sta sklenili vojni dogovor, glasom katerega bo Vel.-; ka Britanija prihitela Belgiji takoj na pomoč, čim bi bila ta napadena.
Dnevne vesti.
it ŠKANDALOZNE RAZMERE.
Predilnica v Litiji odpušča delavstvo. Kot vzrok navaja; prometne neprilike. carinske šikane.
Račun za te šikane pa naj plača delavec! Vagon bombaža ie stal teden dni na ljubljanskem kolodvoru, sedaj se izgovarja carina na železnico in obratno.
Skrajni čas je, da popravite krivico, ki jo delate delavstvu. Kajti Litija že ni edini slučaj in ta malomarnost ne osamljena!
•i-
G. Stefanovič nam piše. naj zbiramo z njirn skupaj za pomoč gladujoči Rus'j:. Takrat, ko smo začeli mi že zbirati, je bil 011 še pri kapitalistih, zato mu odpuščam a, da tega ne ve. eVndar pa ne bomo prirejali nikakih skupnih zbirk ž njim. že zato ne, ker hočemo imeti gotovost, da je pr-Sla naša pomoč v druge roke. Ko je na^a stranka pred županskimi volitvami sklenila, da ie pripravljena s komunistično sklepati dogovore, ker jo smatra za sirarn ko proletarcev, takrat pač nihče ni mislil na to, da bo postal v tako kratkem času vodja komunistov g. Stefanovič, ki ga niti čez desetletja ne bomo priznali za proletarca. Zgodovina se ne da izbrisat!. To priliko oa porabimo, da opozorimo sodruge na to. da glad v Rusiji še vedeo traja n da je vedno večji. Zbirke so oo,-trebne Pošiljajte jih ;>Napreju«.
praviti ko'f z urejenim denarnim gosnfr-: darstvom. prevsem da se odpravijo vsi 'povodi in pripomočki za hitro »bogate--me« s tem. da se denarna vrednost ustali« Pa o tem bomo govorili obširneje pozneje.
Še ena rešitev bi bita, ki bi odpravita stanovanjsko krizo: zidanje novih hiš. Naleteli bomo tu na iste ovire, ki smo i;h videli že v »Krizi v industriji«. Kdo si upa danes zidati hišo? Ce je^bogat, jo že itak ima, je ne potrebuje. Zidati hišo s posojilom? Kaj na mislite! Zaveže naj se plačevati ogromne obresti, čez nekaj časa naj pa padejo cene? Kako jih bo plačen val? Pojasnimo to na vzgledu! Imam Pol milijona, vzamem na posodo še pol milit jona proti 8% obrestovanju ter postavim hišo. Na obrestih moram plačevati 40 000 in tudi od svojega pol milijona bi rad kaj' vlekel. No, uekai bo že. Sedaj naj pa pa-, dejo cene. Moja hiša naj bo vredna mesto enega milijona samo pol milijona, dolžan bom pa na njej pol milijona, to se pravi, moja polovica hiše je že zletela v zrak; plačevati bom moral letno obresti, mogoče bodo sicer nekaj nižje, a če jih ne bom mogel plačevati, ali če mi posojilo odpovedo, sem na cesti. Ker nihče ne ve, kaj nas čaka. ne more zato nihče riskirati takega podjetja, kvečjemu morejo to le tisti, ki imajo toliko, da se jim ne pozna« pa če tudi izgubijo celo hišo.
Tudi tu srečamo oni strah pred bodočim padcem cen. Nestalnost denarne vrednosti ovira gospodarski razvoj na celi črti.
* Opozarjamo naše poslance na takšen davek, pa visok bi moral biti!
Uspehov svoje gnusne gonje prot: naši stranki se je ustrašii g. Stefanovič. Naše ugotovitve (zl. zadnjo nedeljsko »Naprejevo« štev.) so ga tako zmedle, da ne skuša niti z besedico zavreči ali pojasniti, kar smo mu dokazali iz njegovih spisov in da jeclja samo š_e nekake besede, kakor jih nosi akademično izobražen žurnalist njegovega kova za poštene ljudi (»lopovi«, »smrkavci«, »psi« itd.). S takim gospodom se pač kmalu ne bomo več bavili, ker smo ga dovolj razkrinkali in razgalili pred slovenskim proletariatom ir ker ni. da bi svoj čas izgubljali s por-: ličnim mrličem.
Tretje senzacioneluo razkritje, ki ga pričakujejo »Delavske Novice« od nas, je v kratkem to: Nas ne zanima, če so ss komunistični voditelji bratili s frankovci; nas ne zanima, če so se komunistični voditelji bratili z drugimi meščani: nas veseli. da so se komunistični voditelji ker-čno pobratili in ubili z vojaškim atašejem g. Stefanovičem, ko so mu pomagali pri njegovem »kuriranju« boljševizma tu doma.
Ljubljana.
Zveza vojnih vdov iti sirot za Slovenijo v Ljubljani vabi vse članice na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 29. januarja ob 9. dopoldne v Konsuinnem društvu v »Zvezdi«, na Kongresnem trgu. — Predsednica. '
Redni občni zbor prost, gasilnega društva Vič-Olince se bo vršil v nedeljo 5. februarja 1922 ob pol 10. dopoldne z običajnim dnevnim redom v občinski sobi siare šole na Glincah. — Odbor.
Maribor.
V	torek, 31. januarja vprizori Na* rodno gledališče izvirno slovenski novn teto »Dediči velikega časa« Stanka M a j^ cena. čigar ime je znano izza »Kasije«. »Dediči velikega časa« je predelano od:*
sko 3e1o, ki je izhajalo predlansko leto v
»Dom in Svetu« pod naslovom »Dediči nebeškega kraljestva«.
UTRINEK.
Kapitalizem se je nastanil in uredil svoje gosDodstvo tako. da je vsa oblast v sedanji družbi njegova. Kamor se človek obrne, povsod ga sreča.
Industrija oznanja kapitalistično moč. Tovarne, jame. polja, gozdovi, reke, železnice, arzenali, vse je v njegovih rokah. Vse delo mu je podložno. Spravil je v delo suženjski značaj. Delo nima druzega r amena, kakor da množi njegov profit in S tem njegovo oblast.
Ali kljub nezmiselnosti sistema vendar kapitalizem ni tako neumen, da ne bi razumel neznosnosti svojega jarmu. Njegova oblast je velika, na vendar bi se lahko porušila, če je nc bi zastražil, podprl in zavaroval.
Storil ie tudi ta Vsemu svetu ie dal svoj pečat, povsod je razpostavil stebre, ra katere se opira, povsod straže, ki ga varujejo. Nikdar svet še ni videl tako ogromnega socialno obrambnega sistema, kakor si ga je napravil kapitalizem.
Države so velikanske kapitalistične organizacije. Vlade so organi, nastavljeni, da varujejo in pospešujejo kapitalistične 'interese. Da se to doseže, je vsa politika prepojena s kapitalističnimi vplivi. Nešteti milijoni, odtrgani od delavskih plač, se rabijo, da se z njimi politično zaslepljujejo. in poneumnjujejo delavske mase. Ce ne bi kapitalisti razumeli, kakšna sila .tiči v politiki, bi si rajši prihranili tudi te milijone.
V cerkve poglejte. Večinoma stoje v kapitalistični službi, uče delavce ponižnosti in skromnosti, in naglašajo nespremenljivost' družabnega reda, ustanovljenega po nebeški volji. Med sabo konkurirajo. kapitalizmu so vse enako vdane.
V šolah se opaža vpliv kapitalizma. Kdor ima državo v rokah, ima tudi njene institucije. Naravno je, da se bo polastil tiste, iz katere pridejo enkrat nove generacije v življenje.
Ves oboroženi aparat je ix»dložen kapitalizmu; služi mu vojaštvo, milice, policije itd. Oboroženi sili se pridružuje ju-stica. Država ie kapitalistična, zakoni so kapitalistični, sodniki sodijo po takih zakonih kapitalistično. In obsojencem se odpirajo kapitalistične ječe.
Ves svet ima značaj ogromne kapitalistične trdnjave, kjer Strle ven in notri, na vse strani topovi kapitalizma. V n > benem času še ni bilo sistema, ki bi bil imel enako moč kakor kapitalizem.
In proti tej sili mora delavstvo izvesti svoj boj, če hoče kdaj doseči svobodo.
Moderne trdnjave ne padajo kakor zidovi Jeriha, če se trobi okrog njih. Treba je težkih topov, tehnike, temeljite tehnike, in vztrajnosti. Kapitalizem je taka modema trdnjava,
Ta trdnjava mora pasti, popolnoma kapitulirati, sicer ni rešitve.
Iz stranke.
1
Žepne koledarje smo zopet preie’i Kdor ga še nima, naj ga takoj lui. oč: pri J pokrajinskem, tajništvu SSJ v Ljubija*:.* poštni predal 168. Osebno ga dob; ah ko vsakdo v upravi »Napreja«_ v frančiškanski ulici 6 (»Učiteljska tiskarna ! v Ljubljani.
iz strok.
POJASNILO.
Ž ozirom na dopis iz Jesenic, ki ie bil priobčen v »Napreju« št. 18., 24. januarja, nam je poslal sodrug Janez Rozman pismo. v katerem trdi, da on o kovinski centrali ni nikdar nič slabega govor:!. Omenja, da je enkrat še leta 1920. slišal njegov sin neko vinjeno gospodo v kavarni v Ljubljani, katere pa ni poznal, dr. je eden izmed teh izrazil, »le pijmo, sai bodo proletarci zoper nanosili svoje groše«.
Sodrug Rozman pravi, da je dotičnik. ki je obdolžil tega dejanja kovinarsko centralo, vedoma ali nevedoma lagal.
Ne bomo raziskovali, kdo je krivec, povdariti pa moramo, da je podružnica na Jesenicali ravnala popolnoma pravdno. ko je iavno zahtevala preiskave. Delavci imajo ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da se brigajo, kam gredo njihovi težko prisluženi krajcarji. Organizacija brez kontrole ni organizacija.
Svetovali bi, kadar kdo kaj izve. naj takoj pozove odbor, da zahteva preiskavo. Vendar naj vesti, katerih točnost še ni ugotovljena popolnoma, ne raznaša, kajti, čast se krasti ne sme. V tem slučaju ima seveda vsak posameznik pravico, da sc brani. S tem smatramo, da je zadeva za nas končana.
Centralno tajništvo kovinarjev.
Seja centralnega odbora kovinarjev
se bo vršila v nedeljo, 29. t. m. Začetek ob 9. dopoldne. — Tajništvo.
Šport.
Prvotno nameravana drsalna tekma na Bledu in smučarska tekma Mrzli Stu-i dcnec - Bled se preloži. Vrši se pa san-j kaška tekma za prvenstvo Bohinja 2. i februarja in za prevenstvo Jugoslavije dne 5. februarja na krasno urejenem sankališču Belvedere v Bohinjski Bistrici.
Nainovejše.
KRŠČANSKI KAPITALIZEM SILI DELAVCE K DELU, SAM PA LENOBO PASE.
LDU. Budimpešta. 27. jan. Po poročevalcu danes predloženi zakonski načrt o delu v javnih uradih določa, da je možno vsakega državljana prisiliti, da dela za javne interese. Osebe pod 18. leti in nad 45 let stoie izven tega zakona. Javno delo sme trajati največ 24 mesecev.
i OLOŽA.I V RUSIJI TAK, DA NI mh
G O ČE VEČ VSEGA REŠITI’
LDU. Ženeva, 27. jan. Nansen je v svojem govoru o« pomoči gla.hijočim v RnsLii dejal med drugim, da žive strada« joči v takh razmerah, da ni mogoče tir'« sliti na to, da bi sc dali rešiti vsi v onih' pokrajinah Rusije, kjer razsaja lakota. Pomoč je treba omejiti le na gotove dele. Ne kaže drugače, kot da se ostalo preb!« valstvo prepusti usodi. Na vsak način pa; ■je treba ukreniti vse, da se taka nesreča ne ponovi.
Po svetu.
—	Kaj so vse našli v kraljestvu egiptovskih faraonov? V grobiščih v Lahunu ir. Gurahu v zgornjem delil Egipta se vrše že dlje čaša izkopavanja in muzej penn-svlvanskega vseučilišča v Ameriki je dobil od tam že več sto predmetov. Ena najposlednejšHi zanimivosti, katere ;e dobil rečeni muzej, je model pivovarne, ki ie srar okoli 3700 let. Kot . rečeno, model je bil narejen okoli 1800 let pred Kristusom in kaže, da ie bilo pri njem zaposlenih okoli dvanajst osgb. ki so izdelovale nivo iz ječmena. Celo ječmenovih »uščip, so našli za kako pest. Med drugimi zanimivimi predmeti sta tudi dva čolna z vesli in jambori, ki sta »nosila duše mrtvih Egipčanov preko Nila«. Dobilo sc je tudi več kipov izrezanih iz lesa, ki predstavljajo delavce prenašajoče žito.
Dopisi.
Teharje. (Vncbovpijoč škandal!) V Čretu štev. 37 je stanovala vdova z dvema neprcskrbljenma otrokoma. Mož ii je prišel iz vojne s sušico in je umrl 17. marca 1921, Žena je otroke z velikim trudom preživljala in dobivala ic tudi podporo od svoje žlahte. Od prenapornega dela je si« rota sama zbolela ter je morala 20. de« cembra v bolnico, kicr ic bila do 15. ja nuarja t. 1. Hčerko je intcla pri znancih in sin je bil ž njo v bolnici. To je-dalo. klerikalnemu županu povod, da sc znebi uboge pare iz občine, ker še niso v občino pristojni in se boji, da bi imela občina skrbeti za siromake, čeravno do danes obči« na niti ficka ni dala za to obitelj. Med časom, ko je bila žena v bolnici,- je župan Jirže Roboti pustil stanovanje šiloma odpreti in sprazniti. Pohištvo je deloma spravljeno v drvarnici, deloma stoji zunaj na prostem. Višja oblast, kje si? Ali smejo z ubogimi tako postopati, da jun vzi-mejo še zadnje upanie do življenja? Ta vnebovpijoč škandal si bomo za prihodnje volitve dobro zapomnili.
Prevalje. Našo šolo so zaprli iz razlogov. ki jih ne moremo verjeti. Po šol« skern vodstvu se je razglasilo, da ni premoga. Tega mi rte verjamemo, kajti producira ga vendar premogovnik zadosti.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu po!:r. otib. S5J), Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
mm ■n
••
r. z. z o. z. v Ljubljani prlparota ogled svoja
m" Izključno težki izdatki!
Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od brnske tvrdke ST!ftSSNY & SCHLESINGER.
«lavno sklsdiSte v „Krcsiji“. »• nsdstr. Poseben vhod Iz Ungarjev« ulite 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici 5. Podrufntca v Sonboru.
IS
H
zaloge manufakture
TRGOVSKA BANKA D. D; V LJUBLJANI
labile ne subskripcijo delnic.
Trgovci, induslrijalci in obrtniki ljubljanskega in mariborskega okrožja so sklenili ustanoviti lasten denarni zavod, kateri naj ostane v rokah izključno trgovskega, industrijskega in obrtniškega stanu iu kateri naj v prvi vrsti varuje interese trgovcev, industrialcev in obrtnikov, ter se naj v najkrajšem času razširi na teritorij cele .Jugoslavije.
Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 28. novembra 1920. št. VL 3388, dovolil ustanovitev delniške družb« *
Trgovska fesiska d. «3. v Uubilani
in so biia tozadevna pravila od deželne vlade za Slovenijo s sklepom z dne 11. januarja 1922, št. 80/22 potrjena.
Po § 5 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 10,000.000 K in je razdeljena na 25.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K. Delnice so glase na prinosea. Delniška glavnica se bode s skiepom občnega zbora zvišala na 30,000.000 K z izdajo nadurnih deliiic.
Glasom pravil zamoremo izdati najprej osnovno glavnico po 10,000.000 K, katero oddajamo v iavno subskripcijo, L g,
2S.00® d z Ink po 4m K nomiitale.
Ceno za podpisano delnice je pri subskripcijl plačali v gotovini.
Delnice se stavija na subskripcijo po sledečih pogojih:
1.	Delnice	se	prepusti po kurzu 400 K več 80 K za emisijske	stroške.
2.	Delnice	parucipirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1922.
3.	Delnice	se	bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
4.	Reparticijo	deinic izvrši pripravljalni odbor.
Rok za podpisovanje delnic se prične dne 20. januarja 1922 in neha dne 4. februarja 1922.
Prijave sprejemajo: V Ljubljani: Kmetska posojilnica ljubljansko okoiiee ter Slovenska trgovska delniška družba, v Mariboru pa Kreditno društvo mestne hranilnice, Orožnova ulica 2.
Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o vplačanem znesku. Subskribentom se bode o dodelitvi delnic poročalo. Ako bi se posamezni«) subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev manjkujočih delnic izvršila pri novi subskripciji, katera se razpiše takoj po občnem zboru. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisanih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil. Po § 16 pravil daje na opčnem zboru vsakih 25 delnic po en glas.
V	Ljubljani, dne 20. januarja 1922.
Dolenc Franc, lesni industrijalec, Škofja Loka. A.ncjc Ana, lesna trgovka, Jesenice. Golob Franc, tovarnar, Ljubljana-Vič. Gerkman & Lenasi, veletrgovina, Ljubljana. Gaspari & Fan nger, veletrgovina, Maribor. Gajšek Martin, trgovec, Maribor. Hartman Peter, trgovec, Ljubljana. Hedžet & Koritnik, veletrgovina, Ljubljann. Kechnegger & drugovi, lesna industrija, Maribor. Hudo* vernik & Co., lesna industrija, Radovljica. Javornik Josip, lesni industrijalec, Zaina. Ilc Ivan, lesni trgovec, Ribnica, Jug & drug. lesna trgovina, Maribor. Dr. Irgolič Fran industrijalec, Maribor. Dr, Kobal Alojza, Ljubljana. Kostevc Ivan, veletržec, Ljubljana. Korenčan Ivan, veletržec, Ljubljana. Koražija Ivan, trgovec, Maribor. Kravos Ivan, sedlarski mojster, Maribor. Križnič AiOjZ, lesni industrijalec, Maribor. Liilcg Alojz, veletrgovec, Ljub jana. R. Lukman, veletržec. Ljubljena. Ma.ier Fran, trgovec, Maribor. Meden Viktor, veletržec, Ljubljana. Medica Fran. veletržec, Ljubljana. Mencinger Tomaž, veletržec, Ljubliana. Novak Fran, brivski mojster, Maribor. Oset Miloš, trgovec, Maribor. Pimer & Lenard, veletrgovina, Maribor. Pivjakovič Nicifor, carinsko in spedicijsko podjetje, Maribor. Pogačnik Anton, lesna industrija, Podnart PogaeniK Franc, veletržec, Ljubljana. Dr. Rekar Ernest, lesni industrijalec, Jesenice. Ing. Iludež, grajščak iu lesni industrijalcc, Ribnica. Rus Ivan, lesni industrijalec, Loški Potok. Sava, lesna industrijska družba, Ljubljana. Slraberne A. & E., veletržec, Ljubljana. Simmbuchler Franc, gozdarski mojster, Tržič. Šepec M. & E., veletržec, Maribor. Schm dt Oton, ravnatelj blag. oddelka Kmetijske družbe, Ljubljana. Schnideriisch Alojz, trgovec, Maribor. Štancer Hinko, veletržec, Ljubljana. Stenic Peter, veletržec, Ljubljana. Popovič Janšo, veletržec, Ljubljana. Tavčar Jože, veletržec in industrijalec, Maribor. Toman & Reich, veletrgovina, Maribor. Valjale Gjuro, trgovec in restavrater, Maribor. Weixl Vilko, veletržec, Maribor. Velka Gora, lesna industrijska družba, Ribnica. Verovšek Jurij, veletržec, Ljubljana. Worsehe Karl,
veletržec, Maribor.
HM: LiltfR tešili
TeUfon St. 588.
Podružnice:
Ljubljana,	Maribor,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470.	tel.	št.	133.
| gumijevi
| na drobn? 8n debelo.
: Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino.
Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov.
Beograd,
Knez Mihajlova ulica 3.
I. SANDRIN
LJUBLJANA.
usnja
SEST na dfebefo. -qg/&
Velika zaloga if i © Ertii !$ 2SS! U<*S’ *»°«sP,,low» a®"11" vsafcovrsfoaga	sJ|Ci8	n!Ji	iermanov In boksa
MESTNI na 6.
Za veliko tovarniško podjetje v bližini Ljubljane se sprejmejo
trije zmožni izprašani
kurjači
k takojšnem nastopu pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na upravo tega lista pod »F. B.“
Ka| SŽSa saiogsa	so priporoča za na-
II	kup najboljših instru-
I
it' kllUiiHi 8	mentov	izvrstnih	to«
tvbdks i. p o i. e w c,
LfutMand, HSSšerieva isaca St- S -i !	■	c°n—