SforfftOFJM CeRa 1 Din Le to III. (X.), štev. 197 Maribor, sobota 31. avgusta 1929 JUTRA" Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uri Račun pri poitncm ček. m. v Ljubljani it. 11.400 V»')a maasino, prsjaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Di« Telefon: Uredn. 440 Uprava 465 9 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Ojlaal po larifu Ogl*M aprtjama tudi Oflaanf oddelek »Jutra- v Ljubljani, PreiemOM aMst tt.4 Dve veliki parniski nesreči NA ERIJSKEM JEZERU JE PRIŠLO DO USODNIH KARAMBOLOV PARNIKOV. — KATASTROFA JE ZAHT EVALA OKROG 100 ČLOVEŠKIH ŽRTEV. Poglavfe o „d®lgu za osvobojenje" je zopet bilo na dnevnem redu konference v Haagu. Široka javnost je tekom let že skoro pozabila, kaj naj to pomeni, še manj pa se seveda zaveda, da je to le druga oblika reparacij, ki bi jih morale Plačati male nasledstvene države: Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Rumu-nija in Grška na eni strani za svoje »osvobojenje«, na drugi strani pa za vrednost državne imovine, ki so jo prevzele. Iz poročil o haaški konferenci je bilo razvidno, da se je poskušalo s temi plačili nasledstvenih držav trgovati in da je zlasti Italija poskušala Anglijo zadovoljiti z odstopom gotovega deleža, ki ga ima dobiti od Češkoslovaške na račun tega »dolga za osvobojenje«, da je pa Suowden to ponudbo .odločno odklonil, češ da Anglija noče ničesar, kar bi bilo na škodo malih držav. Potrebno je, da si pokličemo v spomin, kaj pomeni pravzaprav »dolg za osvobojenje«. Češkoslovaška, Jugoslavija, Rumunija in deloma tudi Poljska so nastale na ozemlju bivše Avstro-Ogrske odnosno Nemčije. Avstrija, Madžarska, Nemčija in Bolgarska morajo v smislu mirovnih pogodb plačati reparacije, to je odškodnino za škode vsled vojnih o-Peracij. Češkoslovaška, Poljska, Rumu-nija in Jugoslavija, ki reparacij e plačajo, Pa so prevzele s podpisom senžermenske Pogodbe odnosno na podlagi posebnega Protokola iz 1. 1919 obvezo, da sodelujejo v reparacijskih plačilih z vsoto 1.400 milijonov zlatih frankov. In ta vsota je do-: bila Ime »dolg za osvobojenje«. Poleg te- so se te države obenem z Grčijo obvezale, da bodo v reparacijskih plačilih Sodelovale z vsoto, ki odgovarja vred-°0sti državne i.movine in posestev na o-2emlju, ki so jih ga odstopile Nemčija, Avstrija, Madžarska in Bolgarska. Nima Slnisla govoriti o tem, ali so bile kvote teh plačil ali ta^cs za osvobojenje in za državno imovino pravilno razdeljene !]}ed posamezne nasledstvene države. *udi razmotrivanje o tem, ali je idealna Pomoč zaveznikov pri delu za osvobo-ienje avstrijskih Jugoslovanov in Čeho-slovakov res odgovarjala naloženi taksi, jj? ali ne bi morda Italija za ozemlja, ki je dobila z, realnim sodelovanjem jn s *ežkimi žrtvami zaveznikov na italijan-skl fronti, morala plačati neprimerno več *°syobč>dilne takse«. Tudi to razmotri-vanje bi bilo samo platonično in brez haska. znano je, da je Youngov načrt znatno Poslabšal šanse malih držav glede repa-rac|i. ki jih imajo dobiti od Nemčije. Zato Je iasno. da so vodile ostro borbo za spremembo načrta v tej smeri, da se jim ne vzame, -kar jim je že bilo po prejšnjih Pogodbah priznano. Ako so tudi naši dč-egati v Haagu bili zadovoljni s končnim Porazumom, ni dvoma, da so se morale dan !n osta,im državam Male antante koncesije v dveh smereh: prvič gle* talfZn'^anja PtečiLna račun »osvobodilne * *s.e< in na drugi strani tudi glede zni- nia vojnih dolgov velikim zavezni- LOS ANGELES, 31. avgusta. Parnik »Dodd« je v bližini rtiča Pigeonta trčil s potniškim obalnim parnikom »San Juanom«, na katerem je bilo nad sto potnikov. Potniški parnik se je takoj po trčenju potopil, tako da posadka ni mogla spustiti vseh čolnov v vodo. Tovorni par nik »Dodd«, čegar usoda še ni znana, je rešil dva otroka. Ker se je katastrofa pripetila ponoči, so se morala reševalna dela, ki pa niso imela dosti uspeha, vršiti ob razsvetljavi žarometov. Stara ladja »San Juan«, ki so jo uporabljali za izlete, je bila zgrajena pred 63. leti in že 3 leta ni bila več v sl”“bi. Sedaj jo je neka družba preuredila za izletniške svrhe. Nesreča se je zgodila v največji temi. Parnik se je pričel tako naglo potapljati, da na kako reševalno akcijo ni bilo več misliti, Ladja se je dobesedno razklala na dvoje. Posadka ni imela časa, da bi spustila čolne v vodo. Okrog sto oseb je utonilo v valovih E-rijskega jezera. O priliki reševalnih del se je pripetila druga nesreča, ki je istotako zahteva’a človeške žrtve. Obrežni parnik »Muna-mi« je zadel v petrolejski parnik »Dodd«, pri Čemur se je tako močno poškodoval, da se je tudi potopil. Od 50 mož broječe posadke so jih rešili z veliko težavo le 30. Tudi petrolejski parnik je bil vsled dvojnega karambola močno poškodovan. Požar uničil znamenito cerkev CASABLANCA, 31. avgusta. Znamenita mošeja Ibrahima Muleya na pogorju Atlas je postala žrtev silnega požara in je bila popolnoma uničena. Pri tem je zgorelo tudi več dragocenih rokopisov. mam Kongres solunskih bojevnikov v Beogradu BEOGRAD, 31. avgusta. Letošnji kongres rezervnih oficirjev in brivnikov iz svetovne vojne je bil davi slovesno otvorjen. Za jutrišnji veliki sprejem inozemskih udeležencev na letnem kongresu zavezniških bojevnikov. ki se vrši tokrat v Beogradu, se vrše velike priprave. Inozemski delegati, ki se pripeljejo preko Soluna in Južne Srbije, bodo ob 6.30 zjutraj sprejeti na kolodvoru od zastopnikov-oblasti in armade. Pred povratkom „6rofa Zeppelina*' v Evropo NEWYORK, 31. avgusta. Zrakoplov je v Lakehurstu pripravljen za start. Za polet čez Atlantsko morje se je pfiglasilo 12 potnikov, med njimi 9 oseb, ki se udeležujejo poleta okrog sveta. škodo, številne vasi ob reki Indus so popolnoma pod vodo, mnoga selišča pa so naravnost izginila. Po dosedanjih poročilih je našlo nad 300 oseb smrt v valovih močno narasle reke. V Atoku je narastel Indus za 20 metrov, kar se ni pripetilo Že nad 50 let. Težka odločitev sodišča Neka francoska filmska družba je na enem najbolj prometnih trgov v Parizu napravila posnetke prizorov iz pocestnega življenja. Film so kazali potem v več kinematografih. Lepega dne pa je pridrvel v ravnateljstvo neki gospod, ki je izjavil, da bo zahteval od družbe zadoščenje, ker ga je videla njegova žena v filmu v družbi neke tuje dame in namerava sedaj vložiti tožbo za ločitev zakona. Neki drug gospod zopet, ki je spoznal samega sebe v filmu, pa je zahteval od ravnateljstva, da mora dotični del takoj izločiti iz filma. Filmska družba pa je to odločno odklonila, češ da bi bilo dejanje filma brez smisla, ako bi se morali posamezni deli izločiti. Stvar pride sedaj pred sodišče, ki bo moralo pri tej priliki zavzeti načelno stališče, ali se sme koga filmati brez njegovega dovoljenja ali ne. Noui spopadi med Rrabci in Židi JERUZALEM, 31. avgusta. Med Židi in Arabci je prišlo do novih spopadov. Zadnje dni se opaža, da prihajajo tudi iz Sirije oboroženi Arabci v Palestino in napadajo židovska selišča. Sporazum u Haagu HAAG, 31. avgusta. Med sklicatelji reparacijske konference je bil končno dosežen popoln sporazum ter je bila pogodba z Nemčiio že slavnostno pod pisana z zlatim peresnikom. Na včerajšnji seji finančnega odbora je bilo sestavljeno besedilo zaključnega protokola o ureditvi raznih finančnih vprašanj. Danes se je seja nadaljevala. Zastopniki glavnih držav so privolili v izvedbo Youngovega načrta, nakar so bili izvoljeni organizacijski odseki za izvajanje načrta. Za danes zvečer sklicana javna seja konference se ne bo vršila. Strašne posledice povodnji v Indiji LONDON, 31. avgusta. Ponovne po plave v provinci Slnd so povzročile velikanska opustošenja in neizmerno Odhod angleških čet iz Porenja LONDON, 31. avgusta. Po uradnem obvestilu vojnega ministra se prične evakuacija angleških čet iz Porenja dne 14. septembra. Evakuacija bo trajala približno 3 mesece in sc bo vršila preko Ostenda in Doverja. Smrtna nesreča v Zagrebu ZAGREB, 31. avgusta. Na Prilazu barona Filipovima se je pripetila davi težka nesreča. Pri gradnji neke vile se je nenadoma vsula plast zemlje, ki je pokopala pod seboj delavca Biaža Ivankoviča. Nesrečnež si je zlomil prsni koš i.n je obležal na mestu mrtev. Oplenjena cerkev RIM, 31. avgusta. V baziliki Santa Chiara v Napolju je bila izvršena velika tatvina in so se tatovi polastili številnih dragocenosti. Policija jih je že izsledila in jim odvzela ves plen. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da so bili vsi ukradeni predmeti ponarejeni. Kdo je te dragocenosti ponaredli, pa še ni z vso gotovostjo dognano. eeneralna vaja 'Upokojeni sodni svetnik je bil star tn sila pedanten samec. Iz previdnosti je nekega dne naročil svoji služkinji, ki mu je zvesto stregla že dolga leta, kaj ima ukreniti po njegovi smrti. Zahteval je, da mora najprej odpreti okno, nato pa vzeti iz pisalne mize testament in ga izročiti sodišču. Vestna Pavlina mu je zatrjevala, da bo njegove Želje točno izpolnila. Nekega jutra je zaman trkala na vrata penzijonistove spalnice. Ker se ni nihče odzval, je previdno odprla vrata. Svetnik je nepremično ležal na postelji. Oči je imel trdno zaprte in Pavlina je bila trdno prepričana, da je gospod mrtev. »Gospod svetnik je preminul«, — so bile njene prve besede. Nato pa je odhitela k pisalni mizi po testament. Predno je odprla predal, se je oglasil gospod svetnik: »Saj je vendar napačno. Najprej morate odpreti okno!« kom; Vprašanje vojnih dolgov Srbije Franciji in druga podobna vprašahja šo v okviru tega problema. Jasno je, da so se mogle male države Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Rumunlja in Grška odreči svojim zahtevam, da se njihovi vojni dolgovi krijejo iz nemških in avstrijskih reparacij, samo v> toliko, v kolikor se zavezniške velesile odrečejo svojim terjatvam napram njim. Končna urfeditev vprašanja »dolga za osvobojenje« in pa vojnih dolgov zaveznikom je za drža',’e Mal« a|rt*flte nujna potreba. * Uojna zveza proti potujočim kobilicam Vojna zveza proti potujočim kobilicam je sedaj najnovejša senzacija. Egipčanska in palestinska vlada r.ta namreč sklenili zvezo za skupen boj proti potujočim kobilicam, ki so letos opustčiHe cele pokrajine obeh dežel. Vse dosedanja metode za pobijanje te nadloge so se izkazale brezkoristne, ker so za uničenimi roji potujočih kobilic pri§j,i takoj drugi Obe vladi sta zato sedaj sklenili, da boste poiskali potujoče kobilice v njihovih izhodnih točkah in jih že tamkaj uničili, da napravite tako konec tej neznosni nadlogi. Poizvedovanja so dognala, da je glavno stalno taborišče iu domovina potujočih kobilic kraj Nejd. Egipčanska in palestinska vlada ste odposlali sedaj tja posebno komisijo, ki naj izsledi tamkaj vališča potujočih kobilic ter jihi>opo! noma uniči. t.. ;i Pristopajte k stavbni zadrugi »Rtbfll* ška koča« kot zadružni člani! Dekli! i Din 10«, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške kote« Mit-z. v Mariboru. mmmto V F C F E S l sc 3«Tra Težka kriza naiih vinorodnih krajev SADJARSTVO NADKRILJUJE VINARSTVO. - ŽIVINOREJA IZPODRIVA POLJEDELSTVO. — HMELJIŠČA SE SPREMINJAJO V DETELJIŠČA. V M a r t !i o' r u? '-h*' i i. J 9*' vtmnmtmmmmMnmmmrrTimnFtkm ir Letos stojimo pred bogato letino sadja. Vinska trta obeta — po sedanjem stanju — obilen blagoslov, poljski pridelki so dobro obrodili in vendar ljudstvo ni zadovoljno! O tem sem se prepričal na svojih potih po Slov. goricah, po Ptujskem polju in po Dravski dolini. M»ni§i vinogradnik v osrčju Slov. goric mi roži, da je v hudi krizi: še 15 po-lovnjakov lanskega vina ne more prodi-ti in mnogo jih je v kraju, ki ga imajo še več, pa ga niti po 5 Din ne morejo spraviti v kupčijo. In letos bo spet za 20 po-lovnjakov, pa — posode ni. Vzrok te krize: nesrečna šmarnica! Le tretjino je ima pomešane med amerikancem, pa se že opazi »duh«, proti kateremu je »mariborska gospoda« pričela boj. Ta je po nazi-ranju ljudstva — krivičen. Vinotočev je pa že toliko, da ne morejo spraviti vsi — na ta najbolj rentabilen način - svojega produkta med konzumente. Kampanja proti šmarnici dosedaj še ni uspešna in dvomim, da so manjši vinogradniki (in teh je pretežna večina v Slov. g.) že vsi tudi poučeni o njeni škodljivosti, kajti — prepričani o tem še gotovo nisi! To lahko ugotovi vsak izletnik, i le malo prestopi Šentpeterske hribčke. Ljudje imajo razne pomisleke: »Saj nam ravno šmarnica najbolj bogato rodi in milo se nam stori, če bi jo morali izsekati in zavreči. In kako malo opravkov imamo z njo!« »Pa jo bomo sami pili, če je nihče ne bo kupil!« pravi eden izmed skeptikov s pomislekom, da »amerikanec« pač da preveč dela, rodi pa vsled bolezni raz meroma malo. Da bi pa črešnjc in breskve mogle izboljšati sedanjo slabo kupčijo, pa smatrajo za — ironijo. Pa tudi mnogo čistega, brezšmarnične-ga vina je še neprodanega. Marsikdo je iztržil že ves svoj sadjevec, vina pa ne more. Tako se zgodi, da ljudje doma pijejo vino, sadjevec pa prodajo, ker v današnjem času »krize« mnogo gostilničarjev iztoči mnogo več sadjevca, kakor na vina in je sadjevec danes —• »iskana pi- jača«. To je tudi edini dohodek, ki more poplačati vsaj davke, o kakem posebnem »blagostanju« pa v Slov. goricah ni govora. Letos prodajajo tudi sadje, ki je dobro obrodilo. Sadjereja je danes nad-krilila vinarstvo in ljudstvo to jasno uvi-deva, vendar smatra to »preorijentacijo« za tragiko, ki ruši vso ono nekdanje stanje, ko so se vinski trgovci iz vseh vetrov pulili za slovenjgoriška vina... Tudi Ptujsko polje in Dravska dolina sta v težkočah. Velika rumena žitna polja se manjšajo leto za letom. Gospodarji jih spreminjajo v deteljišča in travnike. Centralni gospodarski problem je živinoreja, ki se že v izdatni meri izboljšuje. Oblastni odbor v Mariboru pomaga s subvencijo za vzorna gnojišča, s predavanji itd. V nekaterih občinah so že danes kmetje, ki so večino polj opustili in danes vse sile koncentrirajo na živinorejo in mlekarstvo, ki jim daje obilne dohodke, s katerimi lahko krijejo tudi vse izdatke za prehrano. Izračunali s >, da pšenica in koruza danes ne rodita v taki meri, da bi se plačalo delo. Zemlja se s travništvom rentira za 50% bolj2, saj krava z dobro krmo da dnevno povp. 10 litrov mleka t. j. 30 Din Inevno, letno torej čez 10.000 Din! Nekateri gospodarji so celo opustili že svinjerejo na račun goveda. Z izkupičkom mleka se lahk-.' založijo izdatno s slanino in nesom na mariborskem trgu, kakor smo to opazili preteklo pomlad, ko so se mnogi posestniki iz Dravske doline pojavljali na špe-harskem trgu. Torej tudi — preorijenta-cija! Pred leti aktualna hmeljska manija je doživela svoj fifasko v Dravski dolini. Nekateri zakasneli ptički so zamudili u-godno konstelacijo prvih let in letos raste na njivah zopet — detelja. Tako išče ljudstvo pomoč v samopomoči.' Morda bi kazalo to preorijentacijo regulirati in naloga kmetijskih strokovnjakov je, da ljudstvu stoje budno ob strani. Mariborskim dnevni drobiš Spomenik kralju Petru u Prekmurju Na inicijativo geodeta g. Boža Tripa-lo, upravnika saveza agrarnih zajednic za Slovenijo, se je osnoval dne 26. avgusta v Dolnji Lendavi pripravljalni odbor za postavitev spomenika blagopokojne-mu kralju Petru Osvoboditelju. V odboru so: okrajni glavar dr. Farčnik, komandant mesta kapetan Markovič, odvetnik dr. Leskovec, sodnik dr. Kontarič, šolski upravitelj Peternel, dobrovoljec ir kolonist Josip Grča in geodet Božo Tripa’o. Na svoji prvi seji je odbor odločil prostor, kjer naj bi se postavil spomenik najkasneje do Vidovega dne prihodnjega ’e-ta. Prepričani smo, da bo ta akcija z ozirom na večne zasluge velikega našega prvega narodnega vladarja Osvohodite-lja našla v našem osvobojenem Prekmurju v narodno zavednih krogih kar najboljši utis. Pomanjkanje uoče u fTiariboru Vsled obstoječe suše se je v zadnjem času pokazalo v mestnem vodovodu občutno pomanjkanje vode. Ker je poraba vode dnevno večja, je mestni magistrat mariborski primoran pozvati prebivalstvo mesta in okolice k največjemu šte-denju z vodo. Za dobo pomanjkanja vode Je obenem prepovedano prevažanje vode jz mestnega vodovoda na druga zem liišča in škropljenje lepotičnih vrtov. Prepoveduje se škropljenje vrtov in polja ter kopanje z vodo iz mestnega vodovod nega omrežja. V lestnem interesu posameznikov je, da vsaj enkrat na teden kon trolirajo potom vodomera izkazano mno iino porabljene vode in s tem omogočijo tfognati morebitne poškodbe vodovodnih napeljav, ki jih je treba na vsak način nemudoma odpraviti. Neuvaževanje pred stoječe odločbe se bo brezobzirno kaznovalo z globo do Din 1.000. Špekulacija s priključitvijo okolice. Ko je bila uvedena akcija za inkorpo-racijo Krčevine, ki se kot samostojna o-koliška občina zajeda v mestni teritorij in ovira svobodni razvoj Maribora na severu, so se pojavile gotove politične sile, ki so napele vse moči, da do inkor-poracije ne bi prišlo. Sedat je bila s stra ni mestne občine pokrenjena nova slična akcija zaradi Felberjevega toka na Dravi, na katerem se gradi novo mo demo, letno kopališče, in zopet so stopile v ozadje iste sile, da to preprečijo. Kakor tedaj izgleda, so nekaterim ljudem neke bivše politične stranke interesi Maribora deveta briga in jim gre tudi še po 6. januarju le za »popularnost« v okoli ci, čeprav so o priliki raznih volitev svečano obljubljali, kako zelo bodo delovali za prospeh našega mesta. Mi smo že od nekdaj bili vajeni te dvolične igre neka terih strankarskih osebnosti, zato nas tudi najnovejša ne preseneča. Volk pač menja dlako, značaja pa nikoli. — Glasbena Matica v Mariboru sprejema za svoj zbor nove, že rutinirane pevke in pevce, ki so obenem že teoretično naobraženi. Sprejem v ravnateljstvu Glasbene Matice, Aleksandrova 5, III nadstropje, počenši od ponedeljka, 2. septembra dnevno (ob delavnikih) od 10 do 12. in od 16. do 18. ure. Glasbena Matica otvorl v slučaju dovoljnega števila prijavljencev tudi naraščajskl tečaj za nerutirane in teoretično še nepripravljene pevke in pevce. Predpogoj za take prijavljence je vsaj dober sluh in istotak glasovni materijah Prijave kakor gori o menjeno. Predrznost nemških svetovnih potnikov. Maribor poseča mesec za mesecem cela vrsta raznih svetovnih potnikov, večinoma Nemcev, katerih potovanje po svetu je često zelo dvomljivega značaja, (ljub temu pa so bili taki dosedanji potniki vsaj toliko taktni, da so po javnih okalih delili svoje »spominske« razglednice in listke vsaj v našem državnem jeziku in da so se zavedali, da leži Maribor v Jugoslaviji. Te dni pa sta hodila po mestu dva taka potnika »študenta«, ki sta delila samonemške spominske listke s sledečim napisom: »Wir kommen jetzt durch Ungarn nach Osterreich in da> Land der Gemiitlichkeit und Ciastfreund-schaft«. Očividno je tedaj, da sta Maribor smatrala za avstrijsko mesto, ali pa sta s tem hotela le pokazati svoje pan-germansko mišljenje, ki smatra naše mesto še vedno za svoje »neosvobojeno o-zemlje«. Na take »svetovne potnike« bo treba v bodoče bolj paziti. — Dvojezični napisi. V zadnjem času so se pričeli pojavljati v mestu, posebno pa v okolici zopet dvojezični napisi, ki so prva leta po osvobojenju popolnoma izginili. V Krčevini je napravil tak dvojezični napis znani lastnik avtotaksnega podjetja, na Pobrežju se pa najdejo na plotovih hiš celo samonemški napisi, ki opozarjajo na hude pse. Razen tega so pričeli nekateri podjetniki tudi svoja krstna imena pisati zopet pO nemški ortografiji, kar priča, da se merodajni faktorji ne brigajo dovolj za striktno izvrševanje tozadevnih svoje-časnih Odredb. V desetih letih našega samostojnega življenja so se pač že vsi na--ši meščani naučili toliko državnega jezika, da ne potrebujejo posebnih nemških ali dvojezičnih javnih napisov. Novo frančiškansko pokopališče. Mestna frančiškanska župnija je te dni po sporazumu z mestno občino uredila na Pobrežju svoje novo pokopališče. Pro stor, ki je precej obsežen in leži tik poleg dosedanjega občinskega pokopališča med cesto k Devici Mariji v Brezju in novim delom starega pokopališča, je dobil lično ograjo iz lesenih količev, na sredini je bil pa postavljen velik križ. Frančiškansko pokopališče je tako dovršeno in se bo te dni tudi že pričelo s pokopavanjem mrličev iz področja župnije. Od-Iočevanje, kje bo kdo pokopan, na mestnem ali na frančiškanskem pokopališču, bo pa ostalo prosto. Konkurenca bo men da samo zaradi cen. — Poslednje poskusno streljanje za vsedržavno strelsko tekmo. Prihodnjo nedeljo, dne 1. septembra od 15. ure. dalje se bo vršilo na vojaškem strelišču v Radvanju poslednje poskusno streljanje za vsedržavno strelsko tekmo (6. do 13. septembra). Prijatelji strelskega športa se posebno opozarjajo na to za dnjo prireditev. Izprememba posesti. Mestna hranilnica mariborska je kupila znano gosti'no Adolfa Anderleta na Koroški cesti. Zanimivo je, da se je v tej hiši svoječasno ustavil tudi praded našega kralja - knez Črni Jurij. — Današnji trg. Današnji živilski trg se je odlikoval po izredno velikem dotoku prodajalcev iz okolice, zlasti z Dravskega polja. Zarac!i množine blaga so cene nekaterim produktom vidno padle. Tako si danes dobil paradižnike že po 2 Din kg. Obilica sad ja je znatno vplivala na padec cen raznovrstnemu sadju. Zelo Živahno je bilo na perutninarskem trgu. Piščanci par po 30 Din, pozneje 45—60 Din. — Na Vodnikov trg je dospelo do 8. zjutraj 19 vozov krompirja, čebule in zelja. Krompir po Din 6—7 merica, čebula v lepih ven cih po Din 2—3, zelje Din 2 glava. Stro-čni fižol se je dobil kg po 2 Din. Sadja je dospelo na današnji trg do 9. Jop. 17 vo zov. Glavni kupci so bili po večin! trgovci na debelo, prekupci in brarievke. Sliv (čfešpeij) je letos izredno vel’ko. - Na šoeharski trg je prispelo 22 vozov mesa. Vsega skupaj so pripeljali 47 za klanih svinj. Meso po 15 do 27 Din kr. — Na trg Svobode je do 11. ure prispelo 44 vozov sena, slame in otave. Prodanih je bilo 43 vožov po sledeči ceni: Seno 80—100 Dih; otava 80—90 Din in slama Din 50—60 meterski stot. Ta trg je bil danes izredno živahen. Povpraševalcev je bilo na pretek. — Koncert v mes‘nem parku bo v nedeljo dopoldne. Svirala ho godba »Drave« pod vodstvom kapelnika g, Koudelke. — Vsem članom Streljačke družine v Mari* boru! V nedeljo, 1. septembra bo na vojaškem strelišču v Radvanju ves dar glavno poskusno streljanje za vsedržavno nagradno streljanje v Mariboru. Osnovna šoia v Krčevini. Vpisovanje novincev v potideljek 2. sept. od 8.—12. ure. Starši naj privedejo vse otroke, ki so do 31. avg. dopolnili 6-eto in še niso šolarji, tudi take, ki žele obiskovati kako osnovno šolo v Mariboru. — Redni pouk se začne v torek 17. sept. ob 8. dop.; dan poprej 16. septembra pa je šolska maša. Otroci' se zbero pn šoli ob 7.30 dop. — Samomor starčka. Že približno pred dvema tednoma Jfc posestnik Ivan Marhold iz Zg. Sv. Kungote izginil brez sledu. Vsa prizadevanja so bila zaman. Včeraj pa so 60 letnega starčka našli obešenega za mrtvašnico v Svečini. Danes so truplo pokopali. Obupanec je moral viseti že več dni, ker je truplo že razpadalo. Pod sumom težke tatvine. Privatni uradnik A. V. je bil danes Izročen v policijske zapore, ker je osumljen, da je živinskemu prekupcu Zmaze-ku vzel obleke za okrog 5000 Din vrednosti. Aretiranec priznava svoje dejan:'-!. Riziko dela. Z desno roko je prišel v brusilni stroj 31 letni delavec Josip Leščak. Zmečkalo mu je tri prste desne roke. Rešilna postaja mu je nudila prvo pomoč. Župna gasilska vaja. Mariborska gasilska župa, I. grupa, priredi jutri, 1. septembra, ob 10. dop. v Studencih, na Aleksandrovi ulici (gostilna Pec) glavno jesensko gasilsko vajo. Sodelovalo bo več društev pod poveljstvom župnega tajnika in studenškega načelnika A. Kaloha. Darilo Cirii-Metodovl podružnici iz Broda ob Savi. Postajenačelnik v Brodu ob Savi, g. Alojzij Kovačič, ?'e nabral za moško Ciril Metodovo podružnico v Mariboru 116 Din 50 par. Znesek je bil izročen naši u-pravi. — Veselica trgovsko-obrtne mladine. V nedeljo 1. septembra, bo v Kamnlc! v gostilni Lovrenčič vrtna veselica naše trgovsko-obrtne mladine, na kar ponovno opozarjamo občinstvo. Vstop prost V slučaju slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo. — Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandeljev, plučneffl katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in Črevo z uporabo naravne »FRANZ JOSEFOVE« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedo-čijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. — Dobi se v vs lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr govinah. št. I. Finančna kontrola v Mariboru priredi svojo običajno »Slavo« finančne kontrole, dne 1. septembra ob 20. url zvečer na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v mali dvorani Narodnega dv ma. Tovariši in prijatelji vabljeni. Brez vstopnine. 2089 »KARO« najboljši čevlji. Hotel Haibwldt, danes, v soboto, veliki koncert in jutri v nedeljo jutranji in večerni koncert. Vstopnine ni— 2100 Velika kavarna. Občinstvo opozarjamo, da se s 1. septembrom pričnejo redne kabaretne nrel-stave s prvovrstnim programom v Pahis de danse. V Veliki kavarni /sak ponde-ljek, sredo in petek elitni koncert. 2099 Brez hrane sezidana u kleti Iz Prage poročajo, da so prišle oblasti na Moravskem na sled strašni tragediji neke kmtice. Mož, s katerim sta se čestokrat prepirala, je kmetico zaprl v klet, kjer jo je pustil brez hrane in P1' iače. Ko je opazil, da ji skrivoma prinaša hrano skozi odprtino v kleti petletna hčerka, je zazidal tudi to okence. De' kletce pa je o neusmiljenosti svojega o* četa obvestilo orožnike, ki so rešili ubogo ženo iz strašne ječe. Kmeiica je b»a že tako izčrpana, da je bila bolj podobna prikazni, kakor pa živemu bitju. V nekoliko dneh je nenadoma umrla, obduK^ cija pa je dokazala, da na posledicah za' strupljenja. Njenega moža so oblasti tv prle rMa?rWFB7(fi!F3T. Vm. 192*' EC B R NI!Kliffr m* s Iz neosvobojene Koroške GOSPODARSKI IN POLITIČNI MOMENTI AVSTRIJSKE BORBE. — «EIMWEHR IN SCHUTZBUND. — KOROŠKI SLOVENCI IN DRŽAVLJANSKA VOJNA. Kakor povsod v Avstriji, tako se bije! tudi na Koroškem neiprosna bor-. ba med socialističnim delavstvom ter , med nacionalističnim meščanstvom. To sta dva glavna tabora in krog njiju se koncentrira vse ostalo. V bistvu je ta borba, vsaj v kolikor gre za i vprašanje končne zmage med Heim-\vehrom in Schutzbundom, pač politična, strankarska, v postranskih vprašanjih pa'je tudi gospodarska. Tu si stojita nasproti dve močni interesni • sferi in boj se bije za vprašanje: ali je Avstrija industrijska ali agrarna država? Vsled svoje absolutne moči v prvih povojnih letih so socijalisti uredili državo tako, kakor da v njej ne bi bilo drugega elementa kakor samo delavski. Zaščita tega elementa, kateremu se je v tej točki pridružilo tudi državno ter ostalo uradništvo, je dosegla tak višek, da je popolnoma pritisnila ob zid hišne posestnike, o-brtnike, trgovce in kmete. Skoraj vsa javna bremena so se naložila na ramena meščanstvu in kmetom in položaj tega dela državnega ljudstva postaja od leta do leta neznosnejši. V takih razmerah je naravno, da silno trpi' tudi večina slovenskega pre bivalstva na Koroškem, ki je pretežno kmečkega' značaja. Javna bremena so tako velika, da jih ni mogoče zmagovati in zato je povsem razumljivo. da odhaja vedno več kmečkih sinov in hčera v tovarno. Tako pa nastajata tudi med slovenskim prebivalstvom samim dva tabora. Dočim se pa zavedno slovensko kmečko pre bivalstvo, v kolikor je vsaj organizi-rano v Slovenskem političnem in gospodarskem društvu' 'za Koroško, ni pridružilo meščansko-nacijonalistični fronti ali vsaj ne njenemu jedru, Heimwehru, se je slovensko delavstvo po večini zasidralo v socialističnih vrstah in tvori znaten procent tudi pri koroškem Schutzbundu. Zaradi tega je pa razumljivo, da večina slovenskega narodnega življa na Koroškem, ki pripada kmečkemu stanu, nima zaščite niti pri socijalistih niti pri meščanstvu, ki vodi vsled svojih nem-ško-nacijonalnih teženj proti njej prav tako borbo, kakor proti socijalistom. Večina slovenske manjšine je torej izločena iz obeh bojnih front, skupina zase, in zato najbolj izkoriščana in zapostavljana. Toda borba med obema glavnima taboroma narašča od leta do leta in od mesca do mesca, in danes stoji prav tako Koroška kakor vsa ostala Avstrija pred bližajočim se izbruhom končnega obračunavanja, ki naj odloči ali bodo vladali neomejeno Heim-\vehrovci ali Schutzbundovci. Da med tema dvema skupinama ne bo prišlo do kompromisa, je več nego gotovo, a gotovo je tudi to, da je osrednja vlada na Dunaju preveč brez moči, da bi mogla preprečiti državljansko vojno, ako izbruhne. Slovenci, na Koroškem se zaradi tega nahajajo v silno težkem položaju. Njihove gospodarske in družabne težnje so bližje meščanstvu nego socijalistom, njihova politična in nacijonalna stremljenja pa bližja socijalistom kakor šovinističnim pangermanskim nacionalistom. Pridružiti se tedaj ne morejo niti eni niti drugi skupini, obdržati se v popolni nevtralnosti je pa zopet težko, posebno še zaradi tega, ker je drugi manjši, delavski del slovenske koroške narodne manjšine, itab že v taboru socialistov in Schutzbunda, tretji, nemčurski pa - *»-onti nacionalističnega meščanstva. Kljub temu se nadejamo, da bo slovenska narodna manjšina na Koroškem storila vse, da ostane nevtralna opazovalka bližajoče se velike in odlo čilne borbe .za oblast v Avstriji, da bo pa to borbo, ako bo treba in ako se bo nudila priložnost, znala kljub temu izkoristiti v svoj prilog. Kajti brez vsakega dvoma je. da bo • državljanska vojna v Avstriji, ako do nje zares pride, za koroške Slovenče najusodnejši in najodločnejši-dogodek po o-svobodilnih bojih 1918 in 1919 in po usodnem plebiscitu. Slike Iz prastare Mezopotamlle ZANIMIVE IN ZELO DRAGOCENE IZKOPINE DR. WOOLLEYA V STARODAVNEM MESTU URU V MEZOPOTAMIJI. ' Angleški muzej v Londonu je skupno z vseučiliškim muzejem v Filadelfiji odposlal v skrivnostno "in pravljično starodavno mesto Ur v Haldeji posebno eks-. Pedicijo, da natančno preišče tamkajšnjo Pokrajino, kjer slutijo zanimive starine. Mesto Ur leži v južnem delu Mezopotamije, na desnem bregu Evfrata. V tem mestu je po ^poročilih sv. pisma živel Abraham s svojo ženo Saro. , Rezultati izkopavanja so bili presenetljivi. Na dan so prišle nad vse zanimive izkopine, ki nudijo jasno: sliko starodavne zgodovine Mezopotamije, posebno o takozvani šumerijski dobj, ki je bila pred sto leti Še znana samo po imenu. L, 1923. je pričel Anglež drr Wolley svoja izkopavanja v Uru in sicer najprej pri nekem svetišču, ki je bilo zgrajeno na visoki, umetni terasi, obstoječi iz treh pravokptnih teras, visokih 2 in pol, 4 in 10 metrov. Na vzhodni strani vodijo stopnice h gornjima terasama. Na najvišji je bila majhna, masivna stavba, naj-brže stanovanje božanstva. Stavba je bila 25 m visoka in jp je bilo v mezopotamski nižini videti na milje daleč. Najznamenitejše stvari pa je odkril dok tor WoIley na nekem velikem pokopališču. Tamkaj je našel krasno, zlato bodalo, čegar ročaj je bil vložen z zlatom, dočim je bilo zlato rezilo izdelano do največje preciznosti. Wolley je mnenja, da izvira ta umetniški predmet najbrže jz 1. 3200 pred Kristovim rojstvom. Bodalo je sedaj v Filadelfiji v tamkajšnjem vseučiljškem muzeju. Wolley je preiskal skupno okrog 300 Krobov. Grobovi sp obstojali v splošnem !z 2~~3 metre globokih rovov, kjer so Dlla položena trupla. V grobovih so našli zanimive mozaike, katerih posamezni £eli so obstojali iz školjkovine in rdečih Ramnov. Tl mozaiki predstavljajo mir in vojno in ima figure na teh slikah na sebi predpasnike. Na mirovni sliki sedi kralj za mizo, sluge pa mu nosijp v skledah jedila. Na vojnem mozaiku pa je u-podobljen kralj s sekiro in mečem. Za njim so njegovi sinovi in njegov bojni voz, ki ga vlečejo štirje osli. Vojaki dovajajo kralju zvezane, skrajno pomanjkljivo oblečene ujetnike. Vojaki so pokriti na glavi z bakrenimi čeladami, imajo dolge plašče m predpasnik ter kratek meč. Mozaik je umetniško delo, ki je cenijo poznavalci zelo visoko.. ■- V drugih, grobovih zopet je našel doktor Wolley 59 trupel Sumerijcev, ki so bili svoječasno usmrčeni, da so sledili svojemu kralju v smrt. Številna ženska trupla v teh grobnicah so bila okrašena z dragocenimi venci, posutimi z biseri. Listi vencev so bili zlati. Zenske imajo v laseh srebrne glavnike, v ušesih pa velike, srpaste uhane. Med predmeti v kraljevem grobu, ki. vzbujajo posebno zanimanje, je bil majhen, srebrn čoln, le 64 cm dolg, ki naj bi ga uporabljal kralj na svojem zadnjem potovanju. Je to čoln enakega tipa, kakor se jih poslužujejo Arabci dandanes v južni Mezopotamiji. Na vsaki strani imajo štiri vesla, v sredini pa drog za jadra. V kraljevem grobu so našli pet trupel mož, ki so bili najbrže spremljevalci kraljice, dalje številna ženska trupla s krasnimi okraski na glavah. Na eni izmed nenavadno dragocenih naglavnih igel je bilo s sumerijskimi črkami napisano ime kraljice: Sjub-ad. V splošnem se domne-va, da je bilo približno 80 ljudi žrtvovanih o priliki smrti kralja in kraljioe. V jeseni bo dr. Woolley nadaljeval izkopavanja, ki se morejo smatrati za najbolj zanimiva, kar jih je bilo izvršenih v novejši dobi. Novi avtomatitni telefonski urad Vsak telefonski aparat v Mariboru 2101 izvira iz svetovnoznanih tvomic »Siemens & Halske“ d. d* Berlin — Siemensstadt — Wien Tehnična pisarna za Slovenijo: Jugoflaveitfko Siemens S oddelek za šibki tok Lliibllana Palača Ljubljanske kreditne banke Tragedija starosti Pretresljiva tragedija se je pripetila te' dni v Berlinu. Policija je prejela pismo, v katerem sporoča 71-Ietni trgovec Henrik Schneider, da bosta šla on in njegova žena prostovoljno v smrt. Njegovo premoženje je požrla inflacija ih radi visoke starosti nima nobenega izgleda, da bi mogel dobiti kje kako delo. Iz vsebine pisma je bilo natančno razvidno, kako temeljito sta starca razpravljala o možnosti prostovoljne smrti. Najprej sta mislila na ciankalij, a je bila ta beseda v pismu prečrtana. Nato sta se hotela u-streliti, a sta opustila tudi to misel ter se končno odločila za zastrupljenje s plinom v stanovanju. Kriminalni uradniki so odhiteli takoj na stanovanje zakonske dvojice. Na vratih so našli prilepljen li-, stek z napisom: »Pozor! Takoj zapreti glavnega plinskega petelina!« V kuhinji sta bila starček in njegova žena že, mrtva. Še pred smrtjo sta mislila na qruge ljudi in jih opozorila na nevarnost, ki jim prete. fnilijonarjeua hči in šofer V Newyorku je obudil veliko senzacijo zakon, ki ga je ..sklenila znana lepotica Mary Cordan s svojim šoferjem. Mlada dama je hči znanega borznega magnata. Poroka se je vršila v neki mali cerkvi v okolici mesta. Vse je bilo izvršeno strogo tajno in bi tudi ostalo tajno, da ni končno neki novinar pbjavil v svojem listu ves ljubavni roman. Srečni spiprog, sicer sin nekega stro-jarja, je, stopil v službo magnata Gordana pred dvema letoma. Nikomur se ni niti sanjalo, da ima odnošaje z lepo milijonarjevo hčerko, najmanj pa očetu. Najbrže se je seznanil: s hčerko svojega gospodarja o priliki kakega izleta. Pred dvema tednoma je Mary izjavila svojemu očetu, da pojde za več dni k svojim sorodnikom v Cikago. Istočasno je šofer naznanil, da zapusti službo in da se namerava preseliti v drugo mesto. Stari Cordan seveda ni niti sanjal, da gre tu za dogovor. Oba zaljubljenca sta odšla samo v bližino Newyorka, kler ju je poročil neki pastor, ki ni vedel, da je ona hčerka milijonarja. Mary Je namreč Izjavila, da je hčerka farmarja. K** priči sta bHi šoferjeva prijatelja. Po poroki je preživel mladi zakonski par svoje medene tedne v magnatovi vili v Berley Bračku, nakar se je ona vrnila domov, ne da bi o-četu povedala, kaj se je med tem zgodilo. Sploh se za zakon ne bi niti zvedelo, da ni šofer o njem pripovedoval nekim svojim znancem. Za stvar Je končno zvedel tudi neki časnikar,,ki je potem ves slučaj objavil v svojem listu. Lahko si. mislimo razburjenje Marijinega očeta, ko je šele iz časopisa zaznal, dia se je njegova hčerka tajno poročila. Pozabljena meniška republika Sredi Ladoškega jezera leže Vala-monski otoki, na katerih se nahaja leta 992 od sv. Sergija ustanovljeni ruski samostan. Pokrajina spada sedaj pod Finsko. Samostan ima svojo staro ustavo in je obdržal grško-katoliške obrede. S finsko vlado je že ponovno pfiŠIo do c-trihi konfliktov, ker je finska vlada zahtevala, da morajo samostanski očetje obvladati vsaj finski jfszik. Toda vsako poseganje V svoje pravice so menihi energično odklonili. Samostan je porazdeljeh na 40 otokov. Menihi' sami obdelujejo vso zemljo, ker bi sicer vlada omejila pravice Samostana. Svoječasno je samostan zaposloval do tisoč delavcev, sedaj pa mora %I5 menihov opravljati vse delo na poljin' in v hišah. Ta samostanska republika je še zelo bogata. Valovi ruske revolucije niso prodrli do teh otokov. Po cerkvah so vsepovsod krasne slike z briljanti in zlatimi obeski, kakor tudi dragocene, z žlahtnimi kamni posejae cerkvene posode. Široki drevoredi obdajajo ločene celice menihov. Ker so v Rusiji samostani in cerkve izgubili vse premoženje in posvetni vpliv, predstavlja vaiamonskl samostan na Ladoškem jezeru redek preostanek orijentalskega cerkvenega življenja na visokem severu, Sege in običaji izvirajo še it časov, l:o je bil samostan ustanovljen. j' V nasprotju z m^nitoo republiko na gori Atos, kamor 7rif*Kf»v rta-, "rad bo takoj po končan’ tekmi v kor>a-'iščii Kristiian. >' Vrhovni sodnik: g. Krefl. sen. ‘-torte-: gg. Frmenc, (I"kret). ('asomerVi: •«■<* ing Koude’ka, Amon. Vidic. Matovič 1 MAL! OGLASI Clt»f in opvei sosedu! Pri »Brzopociplati*' Maribor TaMen hachovi ulici 14 se kemično čisti 'n strojno- barva čev'ie in vse usnjate predmete Barve na izbiro t raznimi -komb!nnciiami Elektromotor H »Škoda« za obrt in poljedelstvo stalno na skladišču pri Ilič &Tichy, Maribor. Slovenska ulica 16. Izvršuje montaže vil. stanovanj, tovarniških poslopij. Velika izbira svetilk, elektroblaga. konkurenčne cene. 117 ml^dn poro^enca išče'a čisto in zdravo s*annvauje, ob-h dveh «r>b 'n k”h'«-'e ■ v ctii. v b1Jžini ali Plačata ve- čiO vsoto rame' Pnmuthp tra -.--am »Vp^prnika« pod šifro: »Mia^o rwiro-čenca«. 2102 Soho- in črknsilkanie izvr*uie po ceni Hitro in oknsnr Pr-t-njo Ambrožič Grahka n' 2 ??S1 ca eprp?*--- d’!-l-i plnbu/trtr- T.--' —p o AAcffl PO 7 **■»«— • kipf •ye,tVo.!:.v r-c^in:' t!?esb¥ «e odda v ra ■pm r>A^it;i Pa Upravo ,!sta no »F •**' . v. £21? o'*-', -v/ -tp4A r»A-.|,-Tt tnv-,»-pq t-,,« tarrr rha J. ?* 7 Zavese, mrežaste in klekljane čipke, posfelina pregrinjata, damsko perilo, senčnike, vezenine, monnerame ,iaro-čite naiceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12. desno. 483 Balte avtomobile, motorje 'n kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cena n. Brata Komel, mehanične delavnica, Aleksandrova c- 169 j}48 Popravila .mA < ur. zlatnine, srebrnine In gra- mofonov najbolje, naihitreie in najceneie samo pri tvrdki V M. !lger-ja sin, Maribor v,. Gosposka ulica 15. 1547 Mihael Zevaco Beneška l ubirr oa Zged«v>nakl roman iz starin Benetk 155 »Poglejte, prevzvišeni,« je dejal Sandrigo. »Pravkar sem bil pri gosp,ej Imperiji.. In ko,Sem si;il vanjo da naj mi sama določi dan moje sreče, mi je naposled odgovorila doslovno lole: Idite h kardinalu Bembu in ga vprašajte za svet, preden skleneva kaj določenega Prihajam torej, čakal sem vas, in ne da bi vas hotel spominjati najmega dogovora...« »Ki ga nisem pozabil, verjemite mi, dragi prijatelj.« »Nočete me spominjati,« ga je prekihil Benno, smehljaje se prisiljeno, »pri tem pa prav pridno omenjate vse, kar sem vam dolžan...« »Kaj hočem, prevzvišeni? Jaz ne verujem nič kaj trdno v hvaležnost, in menim, da mora cisti, .ti je izkazal kako uslugo, kot dober knjigovodja, paziti ia to, kar ima še prejeti. Da zaključiva ta pomenek, vas torej prosim: blagovolite določiti dan, kdaj naj se vrši poroka.« »Torej,« je odgovoril Bembo brez obotavljanja »prej ko mogoče!« Sandrigov obraz se je zasvetil. »Velik pretkanec je,« si je mislil ‘ kardinal, »vse drugačen kakor moj vrli Aretino...« Kardinal, dasi velik dušeslovec pred Gospodom, se te zelo motil. Sandrigo je govoril Čisto kot nepreudarna žival. Aretino pa se je zvijal kakor rozga in se je vzravnal nemudoma po sunku viharja. »Prej ko mogoče!« je vzkliknil bivši bandit. »Ah to je vendar enkrat .patretna beseda. Toda-kaj'pomeni ta »prejkomogoče« natančneje. »Zdaj, dragi moj, sem jaz na vrsti, da vas opomnim najinih dogovorov,« »Prosim.« »Prisegli ste. da nam spravite Rolanda Kandiana živega ali mrtvega v roke.« »Tako. Toda — dar proti daru. Ko dobim jaz Bian* ko, dob:te vi Kurčfar-a. Štirinajst dni po javni ccremo nl: mo e ronTe' bo Frkand ra va*o razi oln^o, zvezan na rokah in rc^ah: ra^cn če M ra bi! primoran ubili; v tem slučaju vrni prineseni n:e~nvo r avo « Sandrigo ;e izrre^ovor-! 1c grozne be-^e-s strašno preprostostjo PemhoTh .ie poslikal brc’ začudenja. Dva t gra sta stn'a drug drugemu naspro i ln >ju'a. in sleherni izmedmiiju si :e ponav'ia1 sam pri .^eb', da mora rjuti ?lasne:e od nasprotnika. »Štirinajst dni po svoii porok' nam prinesete Kan-dianovo glavo?« je povzel kardinal počasi. »Tako je: kar sem rekel to storim.« »In nobena zapreka vas ne bo mogla ustaviti.« Sandrigo se je zaničljivo nasmehnil. »In vam nič ne bo moglo zabraniti, da izpolnite dano obljubo, naj se zgodi karkoli?« je vztrajal Bembo. »Nič. nobena stvar na svetu.« »Treba je misliti na vse, gospod poročnik.« »Na vše sem mislil, prevzvišenost.« »Tudi na ... saj vam pravim, da je treba misliti na vse... tudi na smrt vaše zaročenke?« »Niti Smrt Bianke mi ne bi branila,« 'e dejal San-drigo, ki se vseeno ni mogel premagati, da se ne bi slresel ob tej misli. »Vidim, da imate v-resnici trdno voljo, dragi moj. Zato sprejmem vašo besedo. V teku prvih Štirinajst dni po poroki bo Kandiano naš. Ob takin pogojih ;e ie naš interes, da pospešujemo poroko. Določimo dan. ako vam je drago. Danes imamo ponedebek. Ali vam je pogoju v soboto?« soboto? Prekrasno...-Zanašam Se torej na vas, da mi pomagate premagati zadnje pomisleke gospe Imperije...« »To je moja na debelo in na drobno priporoča i c 111Hi, MK JUHU Aa 'I j! m n m i m m m morete dobiti kandite, desertno blago, čokolado, bonboniera, lapeiencis, Čokoladne moko, kakao, oblate In polivke za torto najboljše in nalcemeJSe. Prvovrstna zlomljena čokolada po Din 36/— kg. Vedno sveže zaloge velikih tvrdk. Stolna ulica 6 Vinotoč Cankarjeva 7 Pobrežje odpri. 20T7 SOM V 1916 Si Mm ■HBUHS praznovanja rojstnega dne in imendana bo v nedeljo dne 1. septembra v gostilni „Lov;ki doni44 veliki koncert z drugimi zabavami, ter se bo ob tej priliki točilo vino 2 din. ceneje kakor običajno. Za dober prigrizek je preskrbljeno. K obilnem obisku vabi in se priporoča F. J. Krajnili "V [ Švicarski in domači sir v škatljah Gorgonzola — Holandski — Eidamski sir — karpatski primzen — garnirani liptavski sir — domači polementalec — alpski trapistovski sir (a la .Marija Zvezda") — laški parmezan kakor tudi velika zaloga raznovrstnih vedno svežih delikates. Posebnost: Strossmajerjeva slivovka. Specijalna trgovina s sirom in delikatesami L Mil im. U DIB« TREIKKCO dame in gospode IOEALHO OBLAČILC za jj zimo in leto! I.ORHIK KOROŠKA 9- Prostouoljna dražba V konkurznem postopanju o imovinl tvrdke A. Perc se vrši dne 2. septembra 1929 v Mariboru, Slomškov trg, prostovoljna držba blagovne zaloge, obstoječe iz različnih glazbenih instrumentov, kakor gosel, mandolin, kitar, flavt, harmonik, 1 basa, trobent, ustnih harmonik itd., nadalje večje množine glazbenih instrumentnih del, strun, trgovske opreme, delavniške opreme, popravilnega orodja itd. Z dražbo se začne ob 9. uri dopoldne. Podrobnejši pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem konkurznem upravitelju med uradnimi urami. 2015 Dr. Franc Brsndstetter, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 14, kot konkurzni upravitelj. < Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem OtVOfil l ' . . atelje za fino moško perilo ter sprejemam naročila v svoji trgovini, (aOSDOfka 24 kjer imam na izbiro veliko zalogo cefirjev, popelinov in svile. — Se priporoča |a Babič uis Spominte se CMD! Najoenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih Igrač ter pletenine domačega izdelka otročje nogavice od Din 5.— naprej damske nogavice od Hjjtn 7.— naprej moške nogavice fookaft od I)ln 6.— naprej vezenine od Dfai 1.— naprej čipke od Din 1.— naprej Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Nadalje nudim: kravate, sa-moveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za Šivilje in krojače po brezkonkurenčnili oenah. 2027 Šoffike potrebščine, kakor torbice, nahrbtnike, škatHe za peresnike, table itd. v veliki izbiri. (Graški velesejm) od Blavsusta do 8. septembra 1.1. Zdrav človek Tujsko promet na razstava \~CHIC- MAZ/BOR, _ gosposka m1S Telesni iport na Stalerskem Zdravstvena nega človeka In domače živali Trajne kodre ■ Iz najboljšim uspehom ■ izvršuje 2028 Salon Mrakfi Cankarjeva ulica št. 1 E Lovska pravica krajevne občine Zg. Sv. Kungota se odda potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 14. septembra 1929., ob 9 uri pri sreskem načelniku Maribor, levi breg soba št 8. Sreaki načelnik Maribor, levi breg dne 27. avgusta 1929. Dr. Ipavec, m. p. Raznovrstna velika zabavišča Trboveljski premog bukova drva, kakor drva v kolobarjih, najceneje v trgovini z lesom In premogom, pri Ivan Naverinik Aleksandrova cesta 16 2004 Darujte za apomanlk KRALJU PETRU Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da $«m IS. avgusta otvoril v Mariboru, Betnavska43 v lastnem novozidanem poslopju, moderno Inhigijenlčnlm zahtevam zadovoljujočo parno pekarno Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova 13 Torbaralu delavnica s Slomškov trg it 6 Izdeloval bom Iz najboljše banatske m»ke pivovrstno majhno pecivo ter btii in črni kiuh. Spiejemam v pečenje tudi domači kruh in sicer dnevno od 6.—13. uie. - Za obilen obisk se ntipoiofi Felertag Anton pekovski mojster. se Se preselila vis-a*vis v lastno hišo v Mariboru, Gosposka ul. 19 g Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni Stanko Detela v Mariboru Mirit«! V £ 'č E t?N! K Ju?« VMarTfioru,