Štev. 118 TRST, petek 29. aprila ISIO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN raM ab mdeljak Ia prazniki* ah ab pcotdaJjkJfc eb 9l ajatraJ. PMsmlčne Itev. «• prodaj«o p® 3 nv6. (8 stot) v mnogit lobakamah t Tretn i* •kolici. Gorici, Kranju, St. revni, Postojni, Seiani, Kakrefciai, Sv. Laoiji. Tolminu, Ajdov-tftrA, Dornberga itd. 7 a »Urala St«. po & nvč. (10 atol). «>«LA8I 8E RAČUNAJO NA MIUMETRK ▼ Širokoati 1 fcetane. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. »*»*, rtnice, zahvale, poslanice, oglasi dcsaraih zavodov po rt. mm. Za og]a«e v tekstu bata do & vrat 20 K. vsaka SO nadiljna rrsta K 2. Mali oglasi po A atofc. boaeda, naj-ot*nj pa 4&stot. Oglaso sprejema Lnseratai oddelek uprave .^dinoBti". — Plačuje ae izkjju&no le upravi „Edinoati* PlaCIfvo In otolljivo f Trstu. £PINQST Glasilo političnega društva „Kdinost*< xa Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; »a na- ročbe bres dopoalana naročnine, aa uprava ne oaira. ■areiaftaa na ae*«ljaka ladanja „KDMOITT tUw: aa Mlo IHo Ktm MO, aa »•! lata JCroa » »O. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma m M aprejeaajt ia rokopisi M M vrtfiajo Naročnino, oglase ia reklamacije je podirati na opravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giergie Galattl 18 (Naredal Oeai) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" vpisana zadruga a omejenim poroštvom t Trstu, ulica ====== Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoIino-hranlinRal rabin 31 841652. TELEFON H. 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Proračunski odsek poslanske zbornice. DUNAJ 28. V nadaljevanju proračunskega poglavja „ministerski svet" je posl. Sjivester skušal ovreči trditev, češ, da stoji vlada pod diktatom Nemcev in sicer z ozi-rom na odstranitev ministra Schreinerja iz kronskega sveta. O kakem Slavanom sovražnem režimu ne more biti govora vspričo pgromnega gospodarskega in kulturnega razvoja Slovanov v Avstriji. Posl. P loj je izjavil, da so vse v „Slov. Enoti" združene stranke složne v •poziciji proti vladi. Govornik je nujno pozival vlado, naj povspeši akcijo za gospodarsko povzdigo Dalmacije in Istrije in sicer čim možneje intenzivno. Iz načina uradniških imenovanj na Spodnjem Štajerskem in Koroškem morajo Slovani s pravico sklepati, da je vlada Slovanom sovražna. Posl. Wolf je izjavil, da, dokler se Čehi ne odpovedo svojemu državnemu pravu, ni misliti na narodno pomirjenje med Čehi in Nemci. Zahteval je takojšnjo popolnitev mesta nemškega ministra-rojaka, brez ozira na češkega ministra rojaka. Posl. Mayer se je izrazil proti avtonomiji južnega Tirola. Posl. dr. Kramar je izjavil, da se Cehi nikakor nečejo izogniti razpravljanju o narodnem vprašanju na Češkem. Narodno vprašanje je vprašanje vseh narodnosti v Avstriji in mora biti rešeno na podlagi popolne enakopravnosti. Naslov „Dispozicijski fond" je bil sprejet z 27 proti 19 glasovom. Finančni odsek. DUNAJ 28. Finančni odsek je nadaljeval generalno debato o davčni predlogi. Socijalni demokratje so predlagali, naj se odkloni prehod v specijalno debato o vladni predlogi s pozivom na vlado, naj predloži n«vo finančno predlogo, ki bo vsebovala reformo osebnega prihodninskega davka, reformo hišnega davka, ravka na dedščme ia darila, ter odpravo kontigenta špirita, eksportnih in izdelnih bonifikacij za žganje. — Posl. Korošec je zagovarjal saniranje deželnih financ ter je najodločneje odklonil vinski zakon. Prihodnja seja 6. maja. Ministerski predsednik Khuen-Hedervary na Dunaju. DUNAJ 28. „Fremdenblatt" piše: Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je •b 9. uri predpoldne dospel s Simeringana Dunaj in se je nastanil v ogrski palači. #poludne je cesar vsprejel ministerskega presednika v avdijenci. Cesar utegne danes •dločiti, kedaj da odpotuje v Budimpešto in koliko časa da ostane tam. ANGLIJA IN NEMČIJA. Nemčija hoče okupirati Egipt ? Razni strahovi ali resnica ? PARIZ 28. Angleški kralj Edvard se je *udil v francoskem kopališču Biarritzu, od kjer je pa nenadoma odpotoval v London, ne da bi se bil dotaknil Pariza. Kakor doznaje „Gil Bias", je razlog povsem nenadnega odpoto-vanja poleg notranje-političnega položaja predvsem ta, da je kralj Edvard doznal, da hoče nemški cesar Viljelm zaplesti Turško v vojno z Anglijo, ker namerava ta baje anektirati Egipt. Cesar Viljem da hoče izkrcati v Egiptu 100000 mož, ki bi se imeli preriniti do sueškega kanala. Tu je vzbudilo to nenadno odpotovanje kralja velikansko senzacijo. Pruska gosposka zbornica. BEROUN 28. Na dnevnem redu je bilo drugo čitanje predloge o volilni pravici. Ruski proračun. PETROGRD 28. Ruski proračun za 1910, ki ga je car že potrdil, znaša 2,591.647.880 rubljev. Preganjanje Črnogorskih begunov. CETINJE 28. Črnogorska vlada se je obrnila na turško vlado z zahtevo, da iz-žene one črnogorske begunce, ki so obdol-ženi, da so sodelovali v aferi z bombami. Ti begunci bivajo večinoma v Solunu. SRBIJA. BELIGRAD 24. (Iz srbskega uradnega vira). Ruski odposlanec Hartvvig je v imenu carja in ruske vlade izrazil sožalje povodom povodnji v Kragujevcu in okolici ter je v imenu carja izročil že naznanjeno darilo. Italijanska zbornica. RIM 28. Na današnji seji zbornice je imel ministerski predsednik Luzatti ekspoze o programu novega kabineta. Roosevelt v Parizu. PARIZ 28. Minister za unanje stvari Pichon je priredil včeraj na čast Rooseveltu diner, na kateri so bili med drugimi povabljeni bivši predsednik republike Loubet, ministerski predsednik Briand, bivši ministerski predsednik Clemenceau, nadalje Bourgeois in Delcasse. ; PARIZ 28. Roosevelt je danes zjutraj z rodbino odpotoval v Bruselj. Na kolodvoru {so se od njega poslovili minister za unanje stvari Pichon, zastopnik predsednika Fallie-resa in ministerskega predsednika Brianda, ter različnih oblastnij. Roosevelt se je toplo 5 zahvalil za vsprejem, ki so mu ga priredili j v Parizu. j BRUSELJ 28. Roosevelt je s svojo rod-fbino dospel opoludne semkaj. Zrakoplovstvo. LONDON 28. Aviatik Paulhan je ob 5.30 zjutraj dospel v Manchester, kjer se je spustil na zemljo. Krečansko vprašanje. PARIZ 28. Na današnjem ministerskem svetu v palači Elysee je minister za unanje stvari Pichon pojasnil vprašanja unanje politike, izlasti Krete ter je izjavil, da so štiri krečanske zaščitne vlasti složne o odredbah, ki bi se jih imelo ukreniti. — Minister vojne mornarice je napovedal, da se nemudoma prične z gradnjo dveh križarjev, ki sta jih zbornici nedavno votirali. Dunaj 28. Vojna ladija „Panter" je včeraj priplula v Tuhu (lang-tse-Kiang), od koder odpotuje jutri. Na ladiji je vse zdravo. Dunaj 28. Poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli se je včeraj podal na inšpekcijsko potovanje v Pulo. Rim 28. Monakovski knez Albert in PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spi.ial Ks. Šaodor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel. „Da b« me videli sedaj moji stariši, kako tukaj sedim in potujem z mladim, tujin človekom —," — domislila se je za hip. jasno je gledala nezadovoljni strogi obraz očetov in vest jej je nekaj očitovala. V svoji nedolžni duši si je domišljala, da se je na tej vožnli nekako pregrešila. Tako Smiljanić, kakor Jurkica sta obmolknila in se zamislila. Molče sta prevozila mimo mnogih vasi in krajev. Dolgočasni jesenski dež je vse zavil v polu mračno barvo, da se je vse prikazovalo žalostno in jednolično. Ceste prazne, kakor da so ljudje izumrli; po celo uro so se peljali, ne da bi bili srečali jednega voza. Po vaseh povsud pusto, le tu pa tam se je prikazala kaka ženska z visoko privzdignjenimi krili, kazaje dolge črne noge, a višje nekam bolj bela bedra, tako, da sta se Saniljanič in lurkica, kakor meščana nevajena takih prizorov, obrnila sramežljivo v stran. Srečali so tudi kmeta v narobe oblečenem tesno zapetem kožuhu, črnega obraza, pa se sekiro v roki. Jurkica se je spomnila pripovedovanja o madjarskih razbojnikih, o Roži Šandorju, pa se je prestrašila. Zatem se je domislila zagreških kmetov, njihove lepe in čiste noše, in zopet jej je bilo težko po komaj ostavljenem domu in srčno je za-hrepenela zopet po njem. Zmračilo se je že bilo, ko so po silnem blatu komaj komaj dospeli do bregov Drave. V nesrečo njihovo je bil tako brod kakor čoln na nasprotnem bregu. Stric Jovo je moral kričati na vse grlo, da bi prizval bro-darje. Drava je zelo šumela; v ojstrem vetru se je zelo valovila. Mrazu in strahu se je Jurkica tresla kakor šiba na vodi. A mrak je z vsakim hipom postajal čim tem-neji in gosteji. Mladenka skoraj da ni zajokala. Začela je moliti Oče naš. Smiljanič jo je tolažil, rekoč, da ljudje so izkušeni, da jim je poznan vsaki ovinek reke, pa da ni-kdo ne pamti, da bi se bila kedaj pripetila kaka nesreča, da torej ni zazloga, da bi se člevek bal. A vmešal se je v ta razgovor tudi stric Jovo, kateremu je to čakanje bilo tudi že odveč. Pripovedoval je, da so se brodarji gotovo zbrali v krčmi, pak znaj Bog, kedaj jo zapuste. Opijejo se še — kakor tam onega dne, ko so se prevrnili s čolnom in malo da ne utonili, kakor miši. Prava sreča, da niso prevažali nikogar!" Smiljanič mu je namignil naj molči, švedska kraljica Viktorija sta ob 5.30 popo-ludne odpotovala v Cannes. London 28. Kralj je danes vsprejel v avdijenci ministerskega predsednika Asqui-tha in lorda Kitcheneija. Caracas 28. Predsednikom venecuelske republike je bil izvoljen luan Vicente Gomez. Vsi politični zločinci so bili pomilo-ščeni. London 28. Gornja zbornica je po kratki debati vsprejela finančni zakon enoglasno. _ Ustaja v Albaniji. DUNAI 28. „Deut. Volksblatt" poroča iz Soluna: Bati se je, da se ustaja razširi tudi na južno Albanijo. V skopeljski okolici je opažati agitacijo severnim Albancem v prilog Albanski glavarji iz Trenice so imeli v Juniku konferenco, na kateri so sklenili nadaljevati boj z orožjem v roki za albanske privilegije, da ne bodo plačevali davkov dajali novincev, da ne priznajo ne zakonov ne turških sodišč. Druge vesti poročajo, da se hoče spuntati vsa Albanija in da je 300.000 Albancev pod orožjem, ki so pro-vidjeni z municijami, najboljšimi puškami in celo s Maksimovi topovi. CARIGRAD 28. Glasom oficijelnih tur-škik poročil se še vedno zbirajo Albanci pred Pečem in Djakovem. Miriditi se niso pridružili ustaji. Uporniki so prerezali brzojave ter so preprečili železniški promet med Skopljem in Mitrovico. Včeraj so odšli v Verisovič 3 batalijoni* ena baterija in en oddelek strojnih pušk, v Kacanist pa, kjer je glavna moč ustaše v, 13 batalijonov, tri baterije, trije oddelki strojnih pušk in konjeništvo. Včeraj ni prišlo do spopada. — List „Sabah" poroča, da je bil dan ustašem 12 urni rok, da se udajo. Rok poteče opoldne. V Peč so bili odposlani trije batalijoni. Železniški promet ustavljen. SKOPLJE 28. Železniški promet med Skopljami in Mitrovico je popolnoma ustavljen. Vsi vlaki so se iz Kačanika vrnili nazaj. Položaj je izvanredno nevaren in resen. Turška vojska bo zamogla prodreti le z velikimi žrtvami v notranjost Albanije. Veliko vprašanje je, Če bo sploh mogoče dobiti v roke železnico. Ustašev je mnogo tisoč in vsi so dobro oboroženi. Samo pri Kačaniku jih je 10.000. Turčija pošilja vedno nove Čete na bojišče. 20.000 vojakov na poti v Albanijo. M CARIGRAD 28. Vlada je odposlala v Albanijo 24 batalijonov. Posamezni batalijoni štejejo samo po 300 mož. V vilajet Kosovo je odposlanih 18 batalijonov s 7000 možmi. V vsem ima Turčija 20000 ljudi na poti v Albanijo. Ali to ne zadošča niti od daleč za udušenje ustaje. Vojni minister je dobil vest, da bo treba 50000 ljudi, ako se bo hotelo prodreti skozi organizirane ustaške čete, ki so vsi dobro oboroženi z modernimi puškami. Turčija očita Avstriji, da šunta Albance na ustajo. DUNAJ 28. Tukaj se trdi kljubu vsem dementijem, da pride med Avstrijo in Turčijo do resnega konflikta radi ustanka v Albaniji. Turčija preti z obelodanjenjem boječ se, da pove še kaj bolj hudega. A tudi sam je bil v skrbeh. Po tričetrturnem klicanju od strani Jove so se brodarji vendar-le odzvali. A bil je tudi skrajni čas, ker toliko Jurkica, kakor Smiljanič sta se na onem izpostavljenem, pustem mestu komaj branila vetru in dežju. Ona je že čutila, da je mokra do kože. Od duševne in telesne boli ronile so jej solze curkoma, a v duhu je gledala, — tam daleč, daleč, — toplo, nizko sobico, v istej mater in očeta, bratce in sestrice, — ah ! — in tukaj tako grdo, tako pusto! In rekla si je, da jej je nesrečna ona ura, ko je postala učiteljica. Kaj pa šele, ko je imela vstopiti v čoln! Pomogla sta jej Smiljanič in jeden brodarjev. Stresla se je in prvič, da je rekla: „Ne morem I" Pred njo temna deroča reka in grerni šum valov sta vplivala nanjo tako težko, da sta jej nogi odpovedale. Krčevito se je prijela z rokama za prsa, a potem se zagrabila za čelo. Bil je to instikti-ven strah kopnenega bitja pred vodo; a pri tem še občutljivost in razdraženost ženskih živcev. Zavest slabosti svoje, in pogled na očitno nevarnost za življenje, — učinkovala sta nanjo strašno. Vendar se je Smiljaniču posrečila umiriti jo; ali vozečo se preko reke jo je obšla ista bojazen. Sele sredi vode je opazila, da jo čvrsto drži za roko tuja roka, in vsa zmedena je bila od sramežljivosti. Ali ni se jeupala izviti. dokumentov avstrijskih agentov, ki so šun-tali Arnavte na ustajo. Poleg tega se govori, da je avstrijski konzul nagovoril Šefket pašo, da ni pravočasno zasedel klanca Kamčenik. Ustaši so pripravljeni napraviti mir. DUNAJ 28. Avstrijski konzul v Prizrenu e naznanil, da so Arnavti pripravljeni napraviti mir, ako se jim potrdi neke posebne pravice. Dobri zavezniki. — Ustajo je provzročila konkurenca med Italijo in Avstrijo. DUNAJ 28. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da je nastala ustaja v Albaniji radi konkurence med Avstrijo in Italijo v Albaniji. K vprašanju staroslovenskega bo-pslužnega jezika, Črtice iz zgodovine istrskih Škofij. Do leta 1830 je spadala Istra pod šest škofij, to je, pod tržaško, kopersko, novo-grajsko, pičansko, poreško in puljsko. Te škofije so bile — kar spričuje zgodovina — ustanovljene pod grškim cesarjem Justinom leta 524. Toliko škofij je dobila Istra, čeprav mala dežela, po tedanjih nazorih, da mora vsako mesto imeti svojega škofa. Na podlagi bule papeža Leona XII., iz leta 1828, sta bili škofiji novograjska in pičanska za vedno zatrti, ali odpravljeni ter utelešeni tržaški škofiji, koperska ie bila pa za vedno združena s tržaško škofijo, odtod (kakor že omenjeno v zadnjem članku), oficijelni naziv : tržaško-koperska škofija. Leta 1830 sta bili za vedno združeni v eno škofijo tudi po-reška in puljska škofija, odtod sedanji oficijelni naziv: poreško-puljska škofija. V „Edinosti" od 24. t. m. smo priobčili podatke, iz katerih župnij da je leta 1693 obstojala tržaška škofija, in ta obseg je trajal do leta 1830. Pretežna večina vernikov v tedanji tržaški škofiji je bila slovenska in hrvatska. Danes pa podajamo nekoliko podatkov o koperski, novograjski in pičanski škofiji, ki so bile najmanjše škofije istrske. Iz uradnega poročila, ki je je koperski škof Frančišek Zeno, poslal leta 1661 sv. Stolici o stanju svoje škofije, posnemamo, da je ta školija Štela skupno 13.000 duš, in da je obstojala iz mest Kopra, Pirana in Izole. Ostala škofija je bila razdeljena na 15 župnij ali kuracij na deželi. Koper je imel tedaj 3000 duš, Piran 3000 in Izola 1500, skupno torej 7500. Prebivalstvo v teh mestih je bilo italijansko. Drugih 5500 vernikov je odpadalo torej na deželo, kjer so bivali Slovenci oziroma Hrvatje. Tu so bile župnije oziroma kuracije: Dekani, Rižan (Lazaret), Korte, Kaštel, Savudrija, Krkavce, Koštabona, Šmarje, Pomjan, Marezige, Tru-ške, Tinjan, Predloka, Kubed, Sočerga in Mauraš. V svojem poročilu omenja škof, da se služba božja po vseh župnijah na deželi vrši v „ilirskem"j to je, v staroslovenskem jeziku! Istotako so opravljali službo božjo v staroslovenskem jeziku frančiškani v Kopru. Isto tako pripominja koperski škof Hieronim Rusca (1620—1630) v svojem poročilu na sv. Stolico, da se duhovniki na IX. Ako tudi so bili Radmanovićevi konji močni in hitri, vendar se je kočija le počasi premikala; blatna je bila cesta. V suhem je trebalo od Drave v Pazarince tri ure, a v takem moralo se je računati najmanje na pet ur. Skoraj prestrašila se je Jurkica, ko je slišala to. Mislila je, da dospe v Pazarince popoludne še za dneva, da še istega dne položi prisego, — a sedaj, glej, pred polunočjo težko da bi dospeli tja. Skrbelo jo je radi plače, pa tudi radi tega, ker se jej zdelo, da nikakor ni spodobno, da potuje po noči z mladim človekom. „Ali on je tako blag, — resen in pošten. Bilo kakor koli, za dekle vendar ni pristojno. Bog moj, kaj bi rekel atek, da me vidi, a kaj šele —-ljudje!" — In jurkica je vstrepetala. — Tudi Smiljanič je čutil neko tesnobo. Povsem dobro je videl, da sta toliko dekle, kolikor on neoprezno, ker potujeta po noči skupaj. Žal mu je bilo, da ju pot ni vodila mimo večje vasi, kjer bi izstopil. Kočija je bila zaprta, a nevihta je besnela vedno jednako. A kljub temu je Smiljanič naročil kočijažu, da raz-tvori streho landauerja Jurkica ga je takoj umela ter občudovala njegovo nežnost in opreznost. Da-si jej je potem, ko je bila streha zaprta, udarjal dež v lica bila je vendar zelo zadovoljna in .hvaležna Smiljaniču. Ves čas je Smiljanič govoril z mladeničem, in se je vkljub silnemu dežju celo premestil na sprednji sedež ter prišel h kočijažu. (Pr. še.) Stran T F. ^EDINOST« št. 118. deželi pri službi božji poslužujejo slo van-j ranih in preganjanih. In kdo je bolj zatiran, je treba razmetati na vse strani. Saj se skega jezika „p 4 tradiciji sv. Hercnima" j kdo trpi bolj pod narodnim šovinizmom, vdobi lahko tudi drugo posojilo ! Tako je in da se to dopušča, ker bi sicer prebivalstvo ne hotelo svojih duhovnikov vzdrževati. Zelo interesantno in važno je zgodovinsko dejstvo, da tedaj mnogi duhovniki-glagoljaši niti svojega imena niso znali podpisati z latinskimi črkami. Novograjska škofija (Cittanova) je proti koncu 18. stoletja obstojala iz Novegagrada (Cittanova), Buj, Oprtlja, Grižnjana, Momjana, Završja, Bertonigle, Novevasi, Šterne, Sv. Lovrenca v Daili, Tribana, Karset, Brda in Kastanea. Večina prebivalstva škofije je bila tudi slovanska, to je hrvatska. Tudi v tej škofiji se je v slovanskih župnijah oprav- tudi pri plemenitem Bjornsonu gorkega od- nego nesrečni Slovaki na Ogrskem in Po- menil gospod ministerski predsednik! — Ijaki na Nemškem ? Zato sta tudi uživala Žepi davko-plačevalcev, kako vam je ? ta dva naroda pri pok. Bjornsonu naj vrelejše I. S. Častni večer imajo igralci našega gledališča jutri v soboto ob 8. uri zvečer. Ijo.la služba v staroslovenskem jeziku. Najmanjša škofija istrska je bila pičan-ska. Ta je obsegala sedanji pičanski dekanat in del kršanskega dekanata; nje obseg I s če v Pičnu videl lahko skoraj vso svojo škofijo. Prebivalstvo v tej škofiji je bilo z zelo malimi izjemami izključno hrvatsko. Tudi v tej škofiji se je vršila služba božja v staroslovenskem jeziku. simpatije. Vsem je še v spominu krvopro- litje vČernovi na Slovaškem, ko so se slovaški kmetje uprli instalaciji madjaron- Ponavljali bodo „Martina Krpana-, ki nam skega župnika. Žandarmerija je tedaj rabila je minolo nedeljo tako ugajal. orožje, postreHla 13 Slovakov in ranila znat- t Pritožba lastnikov žganjarn. Prejeli no število njih. Ta krvavi izbruh madjar--smo s prošnjo, da objavimo: skega nasilja in fanatizma je vzbudil tedaj Boj proti alkoholizmu je v resnici hva- po vsem kulturnem svetu največje ogor- j levreden; le da bi se v tem boju postopalo cenJe- . , . . - . v ,! za vse enako in da bi se ne rabila : „dvojna Bolestni krik ustreljenih žrtev je našel mera« Evo, kako stoji stvar: Žganjarne v Trstu plačujejo posebno „ . ~ „ . .. _ . takso, osebni in trgovski davek. No, tem tudi v Neue Freie Presse-, najodločneje žganjarnam je prepovedano odpirati pred 7. obsodil madjarsko nasi je m moralnega ijutraj dočim se v drugih prodajalnah itplia nmpnipnpcra Irrvnnrnlitifl in Icru- < J.____J -i . » » «____ V • J „»_ meva. Pokojni pesnik je v člankih, ki jih je priobčil v raznih svetovnih listih, med temi je bil tako majhen, da je škof iz svoje pa- povzročitelja omenjenega krvoprolitja in kru-; _ kakor ,aznih krčmah pekarnah in mle- » — icU«; tega zatiralca slovanskih narodnosti, znanega _ j;uclje morajo že ob 7 uri biti grofa Apponyija. Takrat se je imel vršiti na de| lahko napijejo žganja, kolikor ho-mirovni kongres, na kateregaje bil I po-•< če]o _ seveda z večjm stroškom. Seveda vabljen tudi Bjornson Ta veliki prijatelj \se t0 na škodo onih ki plačujejo po-zatiranih je na to vabilo odgovor^ da se Jsebno letno taksQ M točenje žganja, a poleg kongresa ne more udeležiti, ako bo navzoč t je to tudi na šk0(Jo ivJev samih> tudi Apponyi, kateri je imel zastopati na tem ka]ti VJ omenjenih prodajalnah - krčmah, Tu nam torej govori zgodovina — ta; kongresu „vitezke" Madjare Bjdrnson je pekarnah in mlekarnah — se prokleto malo najverneja učiteljica — da slovenski bogo-; imenoval to pravo ironijo, ako se hoče na- - - - -- služni jezik tvori staro pravo, ne pa — j rod, ki živi od zatiranja Slovakov in drugih kakor bi hoteli trditi sovražniki Slovanov nemadjarskih narodnosti, potezati za ideje * * * posvetnega in duhovskega stanu — nekak privilegij, ki da se ga mora odpraviti v in-tesu cerkve in radi principa jednakosti vernikov. In kakor je bilo pred 250, leti, ko je škof Zeno podal omenjeno svoje poročilo, tako je bilo tudi še začetkom minolega stoletja. Vspričo teh dejstev se nam kaže še le v pravi luči absurdnost — da ne re- humanitnte in miru. Seveda je vzbudil ta Bjornsonov čin po vsem madjarskem svetu „veliko ogorčenje". Apponyi se je skušal braniti na vse načine proti Bjornsonovim obdolžitvam. Izgovarjal se je, da je Bjornson slabo informiran, da, vitežki Madjari so mu celo očitali, da so ga nemadjarske narodnosti pod- čemo kaj hujšega — naredbe, po kateri naj j kupile, a pomagalo ni nič. Pokojni norve-bi se pravica do slovenskega bogoslužnega j ški velikan je pred forumom Evrope raz-jczika priznala samo tistim župnijam, ki krinkal in v jasni luči pokazal tisto laži-vi- morejo dokazati, da je bil v njihovi cerkvi staroslovenski jezik v rabi do 30 let nazaj. Za vprašanje, je-li staroslovenski bogoslužni težtvo Madjarov, katero zlasti imponira nemškemu Viljemu. A ne samo Slovaki, tudi pruski Poljaki jezik pravica ali privilegij, more biti že po so imeli v Bjornsonu odkritosrčnega prija- zdravi pameti odločilno dejstvo, da se je ...... ta jezik rabil skozi stoletja do nedavnih telja. Kako pa tudi ne, saj so si razmere teh dveh narodov tako slične! Tam ma- ali sploh nič ne pazi na najelementarneji predpis higijene, t. j. na čistost: večkrat pije po 50 do 60 oseb iz ene in iste čašice, ne da bi jo prali. V takih prodajalnah se večkrat dobivajo čašice, ki so ob robu okršene, in tam si človek poreže ustnice ali pa naleze bolezen, ki se je ne reši nikdar več. In ravno temu bi morala oblast posvečati svojo pažnjo. Če pa poleg tega še pomislimo, da imajo žganjarne na razpolago tudi razne ne-alkoholične pijače, kakor na primer tama-rindo, malinovca in druge take hladilne pijače, dočim nimajo ravno v krčmah na razpolago nič druzega, nego vino in — žganje, po tem moramo priti do zaključka, da niso gostilne nič manje nevarne, nego žganjarne. Če si žejen zjutraj pred 7. uro, moraš v krčmo, kjer ne dobiš druzega nego časov. Vspričo tega dejstva je po vsem j djarski šovinizem, tu prusaški hakatizem in j vi žganje, ali pa kako zastarelo pivo. Ce irelevantna okolnost, da se je ta jezik v j nasilje, ki bije v obraz vsem principom hu-]bi a bile ob oni uri ž _!_ 1__—a _f -i!.. _ ___1__i.__* 1 _ v - I »mamUa^a 4a*m MncilnJlrnm in * minolem stoletju po nekaterih župnijah zgu-j manitete. Tudi proti tem nasilnikom bil bodi iz nemarnosti, bodi iz zle volje j apostol humanitete Bjornson večkrat odločno posamičnih oseb, bodi radi slučajnega po- ; nastopil in obsodil njihovo nečloveško pomanjkanja za staroslovensko bogoslužje kva- četje. lificiranih duhovnikov. Pa tudi za razmere drugih slovanskih Kdor je blage volje in kdor ljubi re- ?^dov seje Bjornson zanimal. Bil Je pri-snico in mir v cerkvi, mora brez odlašanja žganjarne odprte, hi Je tam lahko dobil čašo limonade, malinovca, pripoznati cerkvi. staro pravo našega jezika v Matija) ski kandidat, ki je imei angležki kandidatni govor. V občini ZakopČe v Gornji Ogrski, kjer prebivajo sami Slovaki, se je dogodil te dni slučaj, ki bi bil pa težko mogoč še kje drugje na svetu. Kandidat narodne delavne stranke baron Levay je imel v omenjeni občini volilni shod, na katerem je začel govoriti v madjarskem jeziku. Tu je začelo občinstvo klicati proti kandidatu, naj govori angleški. In res je baron Levay začel govoriti angležki. Ko je končal svoj govor, mu se je približal eden izmed poslušalcev ter se zahvalil istotako — angležki! Pozneje se je izkazalo, da je bilo 80 od sto poslušalcev v Ameriki, kjer so se naučili angležki. Ker pa poslušalsi niso razumeli madjarski, a baron Levay zopet ne slovaški, so se morali poslužiti angležkega jezika, ako so se hoteli razumeti! Kakor rečeno: Samo v madjarski možno! _ t Vic ko Milfć. Te dni je umrl v Splitu velik politik in eden prvih dalmatinskih hrvatskih veteranov. Vicko Milič. Milic je bil rodom iz Splita. Leta 1900 je bil izvoljen županom splitskim. Šest let je opravljal to službo na splošno zado-voljnost, posvetivši se ves napredku svojega rodnega mesta. Od leta 1895 do svoje smrti je tudi zastopal Split kakor poslanac v dalmatinskem deželnem zboru. Svobodno se more reči, da dalmatinski deželni zbor ni imel delavnejega in požrtvovalnejega člena kakor je bil pok. Milič. Milič se je odlikoval izlasti kakor neutrudljivi boritelj za pravice svojega naroda tudi na cerkvenem svoje simpatije je pokazal o priliki veleizdaj-niškega „procesa", ko je opozoril Evropo na ta evropski škandal. Z eno besedo: vsi zatirani in tlačeni so našli v njem soboritelja in zaščitnika, zato mu morajo Slovani ohraniti večen spomin hvaležnosti. F. P. ali kake druge take pijače, ki ne vsebuje nikakega alkohola. Škoda je vsled tega vsem: človek popije čašico žganja in potem malo vina, a je j!^elj"Vhrvat skega "in" srb s kega* naroda! "Te že PUf": In tod škoda žganjaiju ki ni 1 J & —......prodal limonade in slednjič tudi krčmaru, ker prodaja le malo vina, ker ga človek — ki je že pijan — ne more več piti. Poleg tega treba pomisliti, da žganjar plačuje ono posebno takso samo in edino za to, da sme točiti žganje. Da zaključimo! Čevljar naj izdeluje čevlje, krojač pa hlače — krčmar naj prodaja vino, žganjar pa žganje ! Slavnost prvega majnika na Opči- nah. Od strokovnega tajnika N. D. O. smo prijeli:'Naši narodni delavci si podajo bratsko roko na Opčinah o priliki praznovanja svojega praznika. Ostalo delavstvo, ki je pod drugimi nasprotnimi zastavami, bo proslavljalo ta dan kakor najznamenitejšega. Ravno tako se bo tudi naše delavstvo v Trstu, okolice in bližnjega Krasa zbiralo pod svojo zastavo, da nevstrašeno pokaže svojemu nasprotniku, da zna ceniti in uvaževati svojo dolžnost. Zjutranja slavnost v „Narodnem domu" ob 9. uri prične s slavnostnim govorom in konča z obhodom po mestu z zastavo na čelu. Popoludne ob 2. uri odhod iz prosto- Dnevrte novice. General Kuropatkin za evropsko zvezo. V tretjem zvezku svojega dela „Rusija Rusom" piše general Kuropatkin o zunanji politiki: Evropske velesile vedno jasneje uvidevajo strašni učinek, ki bi ga provzročila rumena nevarnost iz daljnega Vztoka. Zato je nade, da bo možno napraviti konec sporom, ki vladajo med evropskimi državami, in da se te države združijo v močno zvezo, ako hočejo tudi v dvajsetem stoletju obdržati svojo gospodovalno vlogo v Afriki in Aziji. Razpust maloruskega društva v Kijevu. Oblast je razpustila najstarejše malo-rusko društvo „Prosvita", ki šteje 700 članov in ki se je bavilo z izdajanjem poljudnoznanstvenih spisov in prirejanjem ljudskih predavanj. Grof Zeppelin obišče Prago ? Trgovska zbornica v Pragi je stopila v pogajanja z Zeppelinovim zrakoplovnim društvom, bi-li mogel Zeppelin na svojem zračnem potovanju na Dunaj obiskati tudi Prago. Praški 'občinski svet je tudi sklenil Zeppelina oficijelno povabiti v imenu mesta Prage in sicer v češkeiu jeziku. Ako se Zeppelin odzove vabilu, ga občinski svet pozdravi v češkem jeziku. Pijaško društvo strelcev v Belem-gradu. Beligrajska vseučiliška omladina je ustanovila društvo strelcev, ki šteje že 100 rednih členov. Kongres za varstvo mladine se bo vršil koncem aprila v Ljubljani v deželno-zborski dvorani. Frankopanski grad v Kraljevici re- polju. Postavil se je na čelo gibanju za gla- golico, predsedoval je na znanemu shodu v ^ _ Splitu; vodil je deputacijo v Rim in izročil j fco/zagrebE Usti poročajo, "da jeTranko-papezu Leonu XIII spomenico naroda. M1I1Ć j ki * d v Kraljevici kupil požeški je v dalmatinskem deželnem zboru in v ob- Veleposestnik Junk in ga ponudil hrvatski ?v_em_v ??!!« večkrat. vstal za vladi za 40.000 K pod lastno ceno. Vlada pravico dano ne pojedinim cerkvam, ampak I ■ baje ponudbo vsprejela in uredi grad za vsemu hrvatskemu narodu. To njegovo ne- letovišče umorno delovanje ga je dovelo v spopad s! *-- Domačo vesti. Državna ekonomija!? — Po mnjenju državnih krmilarjev so vsi državljani dolžni plačevati davke, naj si bi bili še tako visoki, in molčati, kakor da bi bil to blagodejen cerkveno oblastijo. V Splitu so ga zvali „civilni škof". Ali Milič ni popustil. Iskren in goreč katolik, znal je dobro ločiti čuvstvo od rimske politike. Nad grobom Strossmayerja v Djakovu je govoril o „nehvaležnosti Rima-. ------------. f Njegove besede so tedaj na daleč od- dež 23 državo- ^ so dolgovi, najema se mevale. Slava njegovemu spominu! j posojilo in punktum Davkoplačevalec, od- —------------------jvrži si od ust košček kruha m daj ga ne- -j- Bjornstjerne Bjornson, veliki nasitnemu žrelu ! A njih visokorodna glava prijatelj Slovanov. Pisali smo včeraj o tem velikanu, da je še premetenejša. Če se posojila ne do-toli treba ekonomizirati; če pa se je posojilo dovolilo in sakcijoniralo, to nameravano je bil goreč prijatelj in zaščitnik vseh zati-1 ekonomiziranje odpada in izposojeni denar rov N. D. O. z godbo in zastavo na čelu na Opčine. Pri Obelisku vsprejme N. D. O. krajevna skupina s Prošeka in Kontovelja z godbo na čelu z ostalim občinstvom, od koder bo skupen odhod na slavnostni prostor. Ob 4. uri prične velika ljudska veselica, na kateri bodo sodelovala razun že naznanjenih tudi Pevsko društvo „Višava" s Konkonela, „Slovan" iz Padrič ter „Kolo" Trsta. Gled. dvorana pri sv. Ivanu. V nedeljo je uprizorila Šentj. Čitalnica drugo narodno in obče znano igro „Legijonarji", ki so vspeli kar najsijajnejše. Čitalnica je pokazala s tem zopet svoj napredek s svojimi marljivimi diletanti. Naj omenim med temi g.co Ano Miiller in g. A. Požarja. — Gospića Miiller je že parkrat igrala Lavro, ali kakor v nedeljo menda še nikoli. Utis nje igre je bil globok in popoln. V drugem dejanju jej je bil podarjen tudi krasen šopek cvetlic. Gosp. Požar je izboren komik, v nedeljo pa je pokazal tudi svoj dramatični talent. Predstavljal je človeka, ki vse žrtvuje, da si pridobi in ohrani ljubljeno bitje, in ljudstvo je to cenilo, ter mu prirejalo dolgo ploskanje. Omenim naj še gosp. Dobčnika kakor F ika in gosp. Bizjaka kakor Brnjača, ki sta b:ia prav dobra v svojih ulogah. Vse druge vloge so bile tudi dobre, razun g.ce Benulič, ki naj bi govorila nekoliko počasneje, in g. Čelsky, ki naj bi bil bolj živahen. Gospića Janova je takrat gostovala z majhno vlogo, s katero ni imela prilike pokazati se kakor igralka, pač pa kakor pevka, ki je s svojim milim glasom prav zado-volila. V Trstu, dne 29 aprila 1910 Zbcri in orkester pod vodstvom gospoda Poliča so bili takrat jako sigurni in dobri. Pravijo, da bo jutri v našem gledališču posebno dober obisk, ker je ta predstava zadnja v tej sezoni in ker imajo naši res pridni igralci svoj častni večer. Vstopnice za prihodnjo predstavo je dobiti jutri dopoludne in popoludne pri vratarici Nar. doma. Železniške zveze k sijajno razsvetljeni dlvaški jami. Nedeljske izletnike, ki pojdejo ogledat si sijajno razsvetljeno diva-ško vi!enico, opozarjamo na sledeče železniške zveze in sicer: Državna železnica: odhod iz Trsta ob 7.34 zjutraj in ob 2.15 popoludne. Južna železnica: odhod iz Trsta ob 7.55, ob 9.55 zjutraj, in ob 1.24 popoludne. Odhod iz Divače: Državna železnica: ob 5.16 popoludne ob 8.05 in ob 8.55 zvečer. južna železnica: ob 8.12 zvečer (brzo-viak). Kakor torej razvidno, so železniške zveze jako ugodne. Večina udeležencev — kakor se čuje — se posluži državne železnice zjutraj in popoludne ob 2.15. Izletniki, pripravite se v nedeljo za najlepši majnikov izlet! Tržaška mala kronika. Romarji na povratku. Včeraj zjutraj je z Lloydovim pamikom „Tyrol" prišlo iz Palestine v Trst okolo 400 nemških romarjev (iz Linca, Solnograda itd.), ki so se pred mesecem dni podali tja. Včeraj zvečer so s posebnim vlakom nadaljevali pot r domovino. Znatna tatvina. Včeraj zjutraj je starinar Fortunat Levi, ki ima svojo lopo na trgu Scuole Israelitiche, za par trenotkov pustil na prodajalni mizi listnico, v kateri je bil znesek 160 kron. Neznan, silno predrzen tat mu jo je vkradel in zginil brez strahu. Oškodovancu ni preostalo druzega, nego naznaniti stvar policiji. Aretacija vsled tiralnice. Na ukaz tukajšnjega deželnega sodišča je bil včeraj aretiran natakar Rudolf Kovač, star 22 let, ker je obdolžen, da je že lani izvršil neko tatvino. Smrtna nezgoda v novem tunelu. Peter Rossi, star 26 let, stanujoč v ul. S. Marco št. 36, je včeraj zjutraj delal v tunelu pod hribom sv. Vita. Na enkrat se je zvalil nanj velik kup kamenja, ki ga je zasul. Nesrečnežu je bil strt zatilnik in je umrl par trenotkov po nezgodi. Poklicani zdravnik je mogel le konstatirati smrt. Usmrtila se 11a grobu matere. Anita Scorobogna, stara 23 let stanujoča v ulici S. Martiri št. 9, hči Lloydovega kuharja, je včeraj popoludne na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani, na grobu svoje nedavno umrle matere izpila precejšnjo dozo karbolne kisline. Pozvani zdravnik z rešilne postaje j» je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je nesrečnica dve uri potem izdihnila. — Vzrok samomoru: žalost nad materin« smrtjo. Poskus samomora. Leon Barbalić, 31 letni uradnik pomorske vlade, se je danes popolunoči nahajal v kavarni „Edison" na Acquedottu. Ob 12.30 si je Barbalič na-krat iz revolverja sprožil dve krogli v prsi. Odvedli so ga na zdravniško postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč, od tam so ga prenesli v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Vzrok obupnemu činu: nesrečna ljubezen. Koledar in vreme. — Danes: Peter muč. — Jutri: Katarina Sij dev. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 17 5 Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno ; semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Naše gledališče. MARTIN KRPAN bo jutri zvečer ob 8' uri še mnogo lepši in pogumnejši, njegova Luca še iskrejša — vsa uprizoritev še veličastnejša in "lavnost-nejša, nego preteklo nedeljo. Naši marljivi igralci se poslovijo od nas za to poletje. Zadnja predstavaje torej jutri zvečer. Še enkrat torej stopimo v hram naše dramatične umetnosti in se z obilnim obiskom zahvalimo našim igralcem za umetnost in zabavo, ki so nam jih nudili vso to sezono. Jutršnja predstava bodi za nas poseben praznik, časten večer naših igralcev. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETT1. — Sinoćnji častni večer kapelnika Bellucci in tenorjja Dardani je privabil v gledališče veliko občinstva. Toliko tekom predstave opere „Tosca", kolikor po zaigrani Tannhauserovi ouverturi in po opernih komadih, ki ju je zapel tenor, je občinstvo priredilo umetnikom ovacije. — V nedeljo se zaključi sezona. — Danes odmor. V soboto in nedeljo se bo igrala „Tosca" ; za te dve zadnji predstavi se je posrečilo pridobiti slavnega baritona K a s-mana, ki bo igral ulogo Scarpie. ♦ V Trstu, dne 29. aprila 1910 »EDINOSTc št. 118 Stran 111 Društvene vesti. Pevski društvi „Adrija" v Barkov-ljah in „Hajdrih" na Prošeku priredita v nedeljo 1. majnika t. 1. na Prošeku v dvorani g. Drag. Starca skupen koncert z bogatim programom, ki vsebuje razne moške in ženske zbore, četverospev, veseloigro ter zaključi s plesom. Po vsporedu, kakor tudi k plesu bo svirala domača proseška godba. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo 1. maja izlet v Oglej (A^quilea). Prosi se gg. člane, da se gotovo udeležijo v obilnem številu. Člani oddelkov naj se pridružijo ob progi do Nabrežine. — Odhod iz Trsta ob 6. uri zjutraj. Zbirališče: „Trgovinska kavarna". Trgovsko izobraževalno društvo javlja svojim članom, da v nedeljo 1. majnika odpade plesna vaja. Pevcem in pevkam „Trsta" se naznanja, da bo danes točno ob 8. uri zvečer pevska vaja za mešani zbor. Želeti je polno-številne udeležbe. Vaje se vrše vsaki toreK in petek v veliki dvorani N. D. O., ul. Lavatoio 1, I. nadstr. Vsprejemajo se nove pevske moči. Pevsko društvo „Kolo". — Danes zvečer točno ob 8. uri pevska vaja. Sokolski družabni večer! ' Družabni večer se bo vršil v '.-Vf-^ soboto, dne 7. majnika t. 1. v '■'[h gledališki dvorani Nar. doma v rv Trstu. — Vspored, kateri bo zelo ;; rj W okusno sestavljen in obetajoč obilo O ji zabave, se obelodani prihodnjič. Pri treh rožah v ulici S. Marco se priredi v nedeljo, dne 1. majnika, pevska zabava. Ista se bo vršila na lepo okrašenem vrtu omenjene gostilne. Sodelovalo bo iz prijaznosti pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba. Vstop svoboden. Začetek ob 5. uri popoludne. Prijatelji društva so uljudno vabljeni. Odbor pevskega društva „Ilirija" od Sv. Jakoba naznanja svojim členom, da je radi prihoda mladeniškega naraščaja N. D. 0. iz Ljubljane veselica pri „Tirolcu" od-nešena na 22. maja t. 1. in bo torej pevski zbor sodeloval pri prireditvi skupine N. D. O. V nedeljo, dne 1 maja se udeleži „Ilirija" veselice „Prri treh rožah", v ul. S. Marco št. 19. Občni zbor „Dramatičnega društva v Trstu" bo v četrtek 12. majnika ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani „Narod. doma". Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika, 2.) poročilo tajnika, 3.) poročilo blagajnika, 4.) volitev novega odbora, 5.) slučajnosti. — Samostojne predloge društvenikov je naznaniti odboru v smislu društvenih pravil deset dni pred občnim zborom. Odbor. tiar. del. organizacija. Narodna delavska organizacija in Zveza jugoslovanskih železničarjev praznujeta delavski praznik prvega majnika 1910. Vspored: Dopoludne: ob 9. uri manifestacijski shod v dvorani Nar. doma: 1. majnik in narodni delavci. Po shodu obhod po mestu z društveno zastavo. Popoludne točno ob 2. uri odhod iz društvenih prostorov na Opčine z društveno zastavo in godbo na čelu. Ob 3. uri in pol sprejem Tržačanov po okoličanskih narodnih društvih s proseško godbo na čelu. Odhod na slavnostni prostor k veliki ljudski veselici, pri kateri sodeluje blagohotno več pevskih društev Trsta in okolice ter Krasa. Med veselico ljudski ples. Vstopnina k veselici 50 st. Vsak plesni komad 10 st. Tramvaj 1 krono tja in nazaj. Vozni listki in vstopnice so v predprodaji pri vratarici „Narodnega doma" in v uradu N. D. O. K obilni udeležbi uljudno vabita Odbora. Važen sestanek skliče N. D. O. za jutri, soboto, v prostorih N. D. O. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi, da se tega važnega sestanka udeleže, ker je pogovor za nedeljsko slavnost. DAROVL — V počeščeenje spomina pok. Uršule Zink daruje družina Bandel za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu K 20. Denar hrani uprava. Vesti iz Goriške. V Nabrežini bo dne 1. maja tek. 1. slovesen zaključek šolskega leta 1909—1910 strokovno nadaljevalne šole za klesarje z razstavo šolskih izdelkov vajencev in pomočnikov. Prijatelji šole in napredka so vabljeni, da se udeleže te slovesnosti, ki se bo vršila ob 11. uri predpoludne v šolskih prostorih. Razstava bo odprta: predpoludne od 11—12 in popoludne od 2—5 ure. Pobiranje užitnine na Krasu. S Krasa: Pobiranje užitnine vina je pri nas na Krasu menda monstrum vse ljube Avstrije, ako ne vse Evrope odkar pobirajo isto c. kr. finančni uradi. Posestniki in gostilničarji vsi so kruto prizadeti ob tem. Ob prejšnjem pobiranju užitnine je zakupnik puščal vsakemu posestniku ali gostilničarju vso pijačo, namenjeno za družino in delavce, popolnoma prosto davka. Ob enem je popuščal tudi toliko °/o za vsa^ hI obdačeneda vina, kajti znano je vsakomur, da se od vsakega obdačenega soda precej vina posuši in zadnjih litrov tudi se ne more nikomur servirati na mizo. Slavna finančna oblast pa nas je toli — ljubeznivo prijela za vrat, da nam ne pušča niti pijače za družino davka prosto, niti ne dovoljuje kakih °/«» za posušek. Do letos je bila toliko galantna, da je pobirala od vsacega hI pijače, namenjene za hišno družino in delavce, circa 5 K 60 st. od hI (v občinah z 100"/0 naklado!). Ker pa Kraševec navadno rad „gor plača", so to prevredili tako, da plačujemo tudi od te pijače toliko kakor od od vina, t. j. circa 16 K od hI (v občinah z 100% naklado!) Znano Vam bo, dragi soposestniki in gostilničarji, s kakimi težkočami se ima boriti tužni Kraševec, predno je zasadil par trti in mu te začenjajo roditi. Znano Vam je tudi, kolikrat mora posestni« nastaviti takozvano „osmico", da potoči in vnovči svoj pridelek. A da bi mej tem časom tudi od pijače, ki jo porablja na svojem prenapornem delu, plačeval take davke — je naravnost nezaslišano. Pri nas se ne rigola se stroji, tudi se ne obdeluje vinogradov s plugi, ampak je za vse treba ročnega napornega dela. In tak delavec da bi ne smel imeti za-se vsaj pijače davka proste ? 1 To je vnebovpijoče. Opominjam Vas torej, posestniki in gostilničarji (prvi, ki Vas zadevlje potreba, da nastavljate „osmico" ; drugi, ki imate tudi posestvo), združimo se in protestirajmo proti takemu postopanju. Moj namen je, da bi se enkrat sešli v Sežani ali Komnu ter povabili zraven drž. in dež. poslance, ki naj naš protest položijo na pristojno mesto. Morda nam tudi županska zveza pristopi na pomoč; saj menda nismo Kraševci le za to tukaj, da plačujemo! One, ki soglašajo z menoj, vabim, naj razpravljajo o tem ter morda določijo dan protestnega sestanka. Eden prizadetih. V Št. Andrežu se je vršila dne 24. t. m. napovedana veselica „Bralnega pevskega društva". Vreme, prejšnje dni in celo zjutraj istega dne, še mračno, se je popoludne spremenilo v prijazen pomladanski dan, ki je izvabil marsikaterega meščana izza mestnih zidov v prijazno vas Št. Andrež. Prostorna dvorana se je kmalu napolnila gosto iz mesta, okoliških vaši in domačinov. Vojaška godba je otvorila program z narodnim stopajem „Mladi vojaki". Domači pevski zbor je ubrano zapel „Na planine" in Laharnarjev „Moj dom-. Mladi tamburaški zbor je pridno udarjal „V posavški šumi" in „Silvestrovo noč". Obilo smeha je provzročil komični prizor „Ohcet pod marelo", ki so ga izvajali g.ca Škraber, g. Škraber in g. Turk. O šaloigri „Doktor Hribar" je pa bil le en glas: tako dovršeno se Še ni igralo na standraškem odru. Radi tega so udeleženci od vseh strani častitali igralcen na izbornem vspehu. Odbor je v znak hvaležnosti za požrtvovalnost podaril gospici Škraber lep šopek. Po vsporedu so pa poslušalce iznenadili „Sokoli" s telovadbo na drogu in bradlji t r pokazali, kaj in koliko znajo. Na društvenem plesu je pa vladala za-dovoljnost mladine. Gotovo se je društveni odbor mnogo trudil za izborno izvršitev programa. Le škoda, da za nabavo knjig ne bo veliko prestanka. Mladini pa bodi še toplo priporočeno, da se vpiše v mnogem Številu v to velevažno izobraževalno društvo. V u-panju, da nas društvo kmalu raveseli z enako veselico, kličemo mu: Nevstrašeno naprej! Iz Sežane. Na zadnji veselici dramatičnega odseka društva „Zorislave" v Sežani so preplačali vstopnino, oziroma darovali, ker se niso udeležili, sledeči gg.: Namestniški svetnik A. Rebek 4 20 K, O. llešič 3 K, Neimenovani 2 40 K, V. Mislej 2 40, M. Žnidaršič 2 20 K, A. Skerlj 2 40 K, dr. M. Abram 2 K, I. Mozetič 2 K, Fr. Stolfa 1-50 K, gg. Rožčevi 1*40 K, Ign. Guštin 1-20 K, Josip Rebec 120, Jos. Rustja 1 K, R. Guštin 1 K, Er. Guštin 1 K, V. Terčon 1 K, L. Čeme 1 K, A. Berginc 80 stot., I. Štolfa 70 stot., J. Hercog 70 stot., g. a Bandelj 70 stot. M. Kante 70 stot., S. Mohorčič 70 K, J. Štolfa 70 stot., N. N. 70 stot., A. Smutz 40 stot., A. Macarol 40 stot., E. F. 36 stot., N. N. 30 stot., I. Štibelj 20 stot., E. Goljevšek 20 stot. N. N. 20 stot. Na isti prireditvi v Divači so preplačali vstopnino si. gg. J. Rebec 2 K, O. A. 2 K, A. Štrekelj 180 K, Perhavc 120 K, Štolfa A. 1.40 K, Iv. Obersnel 120 K, Dujc 1 K, Fr. Suša 1 K, K. Guštin 1 K, A. M?r-vič 1 K, T. Perhavc 70 stot., Praprotnik 60 DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri 30. t. m. od 9. do 12. ure predp. Zrcala, slike, nočna omarica, mala regulatorična ura, palica s srebrnim ročom, 5 knjig za kiparske študije, otroški čevlji, razno blago za ženske obleke. «s> I Veliki klnenntogrif BEL V! TRST ulica Belvedere 19 - TRST 3 NOVOSTI! Dne 29., 30. aprila in dne 1. maja 1910 3 NOVOSTI! | l j 1) Ljubite se med seboj (ganljiva igra v barvah). 2) Muzikan- g tova hči (dramatična sentimentalna igra). 3) Zmaga nad go- | sposko! Prokleti fotografi (komično). V ponedeljek sam komični večer Obilo za avo in 3me*»a. (J ts&h-immaaš iininm'iii i K Mnenj e g. dr a. Ignatieva — Tirnovo. ===== G. J. SERRAVALLO Trst. Z ozirom na delovanje in moč Vašega Serravallovega KINA-VINA z železom imam čazt Vam naznaniti, da se ono rabi v terapev-tiki, ker je krepilen in organizem odnavljajoč pripomoček in je kakor sem jaz izkusil pri svoji klijenteli, dobro zdravilo za nekatere bolezni n. pr. za malokrvnost, za razne šibkosti in druge nadloge organizma. Slednjič je tudi lahko užiten, kar je tudi znamenito. Z eno besedo: ž njim sem jako zadovoljen v svoji praksi in kjer je potreba, ne zamujam predpisati Serravallovo Kina-Vino z železom. TIRNOVO, 12. oktobra 1909. Dr. IGN ATI EV. kinematograf „jfIBria" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Odprl sc je v Skednja Vsaki torek in petek nov program VSTOPNIN i: I mesto 30 m., otoci in vojaki 20 m. II mesto 20 fin, otroci ii 71 jati 10 v. NOVO POGREBNO PODJETJE tJEH-? Corso 49 (Piazža Goldoni) Tel. 14051 A |T z boguto opremo za vsako vrstni pogreb. "T^t in prodajal oico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga VV voscenm svcc Prod ja na debelo in drobno mr Išče se restavrater za večji hotel na Gorenjskem pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe do 10. majnika t. 1. na Tourist office v Ljubljani MikloSičeva cesta. LASTNA HtoA = Teiofaa it 2C2 LASTBA HI.*A u: Tatafoo *t 267 Največje narodno spedicijsko podjetja 5=5== na Kranjskem--- JOSIP SKERLJ Ljubljana Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za vsa v pped'C i*ko strok > spadajoča naročila, : po najnižjih, cenah. Hočete se prepričat! ** obiščite velika skladišča MarijeQd- Salami Ponte dolla Fabra 2 j ul. Poita Nuav- (vogal TorreDte) Alh cifcta a'ir . -r«lii isror izgotovljsuih obter *a taoSko H d«.Ak eh otroke. Površniki, maćue jopa. kakor tudi zn b palototov. Obleke rn dom .n d*io. Delava-i.efce. Tirolski loden. Neprcmočijivi plaSč: (prwtn nrieSki) Gpocijalltota • blago tu- in inosemsfcifr -.c.van Ttgotovljajo ae obloke po iaeri po najnovejS? točno, *Oiidno in f'lesrsntn') po oizinn c^nnb Ravnokar je izšel najnovejši zelo praktični POLETNI VOZNI RED veljaven od i. maja do z. oktobra 191« OB ENEM S KOLEDARJEM ZA LETO I9 lo katera izvrftt točao in solidno < Pregledal ga je višji žel uradnik. Obsega vse želez, proge, ki teko po slov. ozemlju. Dobiva se v nekaterih knjigarnah in trafikah in v založbi „Gorenjca" v Kranju. Cena 20 vinarjev, fino vezan 40 vinarjev. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO SV PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - V A MALCANTON - TUST 8 M e. mm pri 1b = Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištva Mo Palma TRST, ulica Glosue Curduccl 20, kjer uajdet« solld. blago 9NT po najniž ih cenah. !" "ovoporočencem === Stran IV. »EDINOST« it. 11«. V Trstu, dxe 2$. aprila UHO stot. Rebec 60 st., Šuuc 30 s*, Suša 20 st, N. N. 10 st Vsem cenjenim darovalcem iskrena k vala! Odsek dram. društva „Zorislave". Novoustanovljeno kmetsko izobraževalno društvo v Štorjah pri Sežani priredi dne 5. junija t. 1. prvo vrtno veselico z jako zanimivim vsporedom. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila prvo prihodnjo nedeljo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo prepotrebnih knjig za domačo ljudsko lajižnico, so uljudno naprošena bližnja bratska društva, da ne bi istodobno prirejala svojih veselic. Vesti iz Istre. Iz Klanca. Minolo nedeljo se je vršil pri nas zabavni večer tukajšnjega društva „Slavnik". Bogati vspored se je izvršil izborno. Zah valjam o na sodelovanju društvi: „Zveza" iz Ocizle in „Zora" iz Prešnice. — Zahvaljujemo se pa tudi vsem darovate-Ijem-preplačiteljem, posebno pa gg. trgovcema K. Šiškoviču iz Črnega kala in A. Deklevu iz Kozine. Posebna zahvala pa gre izborni godbi bralnega pevskega in sokolsko godbenega društva „Zvezda" iz Herpelj, ki je polno-Stevilno sodelovala na izvajanju vsporeda ter izvršila svojo nalogo točno, vestno. — V to svrho jo priporočujemo vsem narodnim društvom. Iz Pobegov. — Pred kratkim je neki neznani dopisnik sramotil v „Edinosti" našo vas. Kakor v vsaki vasi, se nahaja pač tudi pri nas kakega vinskega bratca, ki vasi ne dela časti, a da bi se radi tega za-5»ramovaIo vso vas, to ne pada nikomur v glavo, razen znanemu dopisniku, ki ima pa sam na glavi že toliko masla, da bi bilo pač najbolje, da ostane lepo za domačim •gnjiščem. Priporočamo mu torej, naj pomete pred lastnim pragom in med tem pripravlja — kovčege ! Capito ? Gospodarstvo. Dohodki državnih železnic. Meseca marca so avstr. državne železnice prevozile S,772.700 ton. blaga in 8,626.600 oseb ter so za to prejele 54,183.200 K, 5,876.568 K več nego meseca marca lanskega leta. V prvem četrtletju 1910 se je prevozilo 22,762.000 oseb in 19,591.7000 ton. za to se je prejelo 149,208.200 K, 13,556.273 K več nego v prvem četrtletju 1909. Več se je prijelo za prevažanje oseb, ker so bile povišane tarife in ker so bili meseca marža velikonočni prazniki. Razstave v Londonu v letu 1910. Leta 1910 se bodo v Londonu vršile naslednje razstave: meseca oktobra za pisarniške potrebščine; meseca novembra za nagozdne motore; od 3. do 7. oktobra medicinska razstava; od 1. do 5. novembra kuharska razstava. x Kan ali cvet na vinu so majhne glivice, ki se jako naglo razvijajo. Za svoj razvoj pa potrebujejo zraka. Zato vidimo, da se nahaja kan vedno le na vrhu vina, tam, kjer se površina vina stika z zrakom. Ako smo zrak popolnoma odpravili z vinske posode s tem, da smo sod napolnili z vinom, pa se ne bo kan več razvijal. Da ne bo vino cvetno, zamoremo si pomagati tudi wd drug način. Najboljši način je ta, da de-nemo v sod, ki ni popolnoma napolnjen, mekoliko dobrega olja. Olje je, kakor znano, lažje od vina, zato plava na površini. S tem pa zabranja zraku do vina in kan se ne more napravljati. Kan zamorimo lahko tudi s tem, da zažgemo v sodu nekoliko žvepla. Žrepleni dim vgonoblja kan. Seveda se za nekoliko časa, ko žvepleni dim izgine, kan lahko zopet vnovič razvije. Preveč se ne sme vina žveplati, ker bi pivce glava bolela po tem žveplenem dimu. Najboljše sredstvo proti kanu je, da vino, ko je začenjamo piti, pretočimo v manjšo posodo in v steklenice. Kan škoduje vinu s tem, da na-pravlja iz alkohola ogljenčevo kislino in vodo, torej vino šibi. Cvetno vino izgublja tudi mnogo aroma i« ni tako prijetno, kakor ono, ki nima te bolezni. Prikrajšanje mladja na trti. Nekateri Haši vinogradniki imajo slabo navado, da prikrajšujejo ono mladje na trti, ki se nahaja na napenjalcu, koj za prvim ali drugim členom nad grozdom. To je napačno, ker nima potem trta dovolj listja, da bi zamo-gla dobivati za grozdje potrebne redilne snovi. Pomniti je to: mladike na napenjalcih je prikrajšati še-le nad tretjim, ali še boljše ■ad četrtim listom, ki se nahaja zgoraj naj-vSjega grozda. Mali oglasi Vnsiicm 8e odd* uketoji iz dveh velikih parcel ; r a eoi se nahaja pritlična, popolnoma dot ro obraniena hiSa 8 blevom in posvojnim tovolcem. Parceli nai ra/.deljeni na 30 stavbsSč in «e progaste ali celi ali pa v oddrlkih Po»iedovalci ao izključeni. Već se izve v gostilni „Mikuževi" v Kolodvorski ulici štev. 3 v Ljubljani. Pi-mena vpm- J-aoja n»j f-e puftiljajo na naslov : Ivan MikUŽ, deželni računski revident v Ljubljani. Prodajaln, ur in dragocenosti a. BUCHBl (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso Steu.36 Bogati izb>»r zlatanine, arebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupoje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE 7MERNE. ^___r Posestniki pisalnih strojsv. Kdor ee hcfie izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pihalni »tr-.j v popolnem redu i « brezhibnem stanu naj ne samndl naroČiti ae za meaeftno iliflenja In vzdrievasje ptaalnlh itrojev, s ćimer se zajamči struj ia neomejen čas in trajno dtdovsnje. CEN* K I*— m meseo za 8tro|' Alfred Rubiček, Trst Corso štev. 23, prvo nadstropje^ < Popravljal nI ca pl-alnlh strojev 8 zalogo petatov barv, trakov itd. Itd. Naznanilo. Naznanja se slavnemu občinstvu, da se nahnja ^l'i^'r, VJLTOVBO : (prej trg Barriera veoohla) aedaj M oL Istltuto 25 (oosol ol. Honzonl 1) Zaloga teatenin domačega pridelka, „PEKATETB" iz ILIRSKE BISTRICE, tutaj. pndeka in napolitan-skfga. Zaloga olja iz oljk, vinskega jesiha, kave, sladkorja itd. Poaebnoat: vina domafia in snnasja ▼ ateklenloah ln pivo. Toplo se priporoča slava, občinstva in svojim prejšnjim cenjeniuj odjemalcem. Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah.