INTERIER d.o.o., trgovsko podjetje
Krško, Aškerčeva 1, Slovenija,
tel/fax: 0608/21-eH, 22-861,
22-090, 22-064
CASOPI
—"^^wif
IN CI^LNICA 8270
OKOLICO
AFP
AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588
d.o.o.
Tel.: 0608/62-905, 62-906
Cesta svobode 37, Brežice
ST.   37   /   LETO  XVII  /  26.   SEPTEMBER   T996     120   SIT
Poštnina plačana pri pošti Krško
TERME     CATEZ
TopliSka cesta 35, B250 Brežice
Metalna, Rudnik in predvolilne obljube:
Burna seja krškega občinskega
sveta
3. stran
Zapora prometa v
starem mestnem
jedru Krškega
14. stran
Krška obvoznica pa se trese in hrumi:
V Krškem se lahko ponovi Kolizej!
Po sledeh protestnega pisma prebivalcev hiš, ki stojijo ob
krški obvoznici, smo ugotovili, da je edina rešitev
prestavitev obvoznice in vrnitev miru območju ob Savi
Krško, septembra -Že sredi poletja je ena izmed lokalnih radijskih postaj objavila protestno pismo in zahtevek, ki so ga prebivalci naslovili na krškega župana in v katerem terjajo rešitev svojih problemov. Iskanje sledi in izvora pisma nas je pripeljalo do kar obsežne mape gradiv, v katerem so še nekatera druga pisma in zahtevki ter že omenjeno protestno pisanje, opremljeno s skoraj dvema stranema podpisov prizadetih krajanov.
Nujni (predlagani) ukrepi iz študije Savaprojekta:
•  takojšnja preplastitev cestišča z zelo gladko zaporno           plastjo, ovrednotena na 17-18 milijonov tolarjev,
•   takojšnja omejitev hitrosti vožnje na magistralni          cesti (predlog omenja 40 km/h, kar pa verjetno
ne bo sprejemljivo, pač pa pričakujejo uveljavitev omejitve 50 km/h), • dve vrsti radarskega merjenja hitrosti: dva radarja, ki z utripajočo lučjo opozarjata na prekoračitev omejitve (in upanje, da ne bosta nenehno utripala kot na Sloveniki), ter (dobesedno) vsakodnevne policijske radarske kontrole ob nenapovedanem času.
6. stran
Radar bi morala policistom            kupiti
občina, a glede na izkušnje in na to, da 60 odstotkov iztržka ostaja občinskemu proračunu, bo naprava hitro plačana.
i= zavarovalnica triglav, d.d.
W
v sodelovanju z
MedvešekPušnik S*
Odkupujemo privatizacijske delnice:
Krke, teka, Petrola, Pivovarne Union in delnice drugih podjetij v ¦eitlUlaiMll Zavarovalnice Trhjlav po vsej Sloveniji
vse informacije dobite pri lOlBMpOmdriH hiši MedvešekPušnik d.d., tel: 061/140-30-10
LanGuest d.o.o.
H prodaj* računalnikov Ur meoaaloiJke opreme
j     N»črtoY«r<jr. posia.iKv  in vzdrSevaige raf. uitm-žij
,     Pfiprar« pmlsLmtve »»Sega podje^a ju» Interneta
s^N&nulHJa rafuimlMifcov
Tel/Fai: 0605/87-568 Mobitel: 0609/625-087
ISSN  1318-7V91
HO M TOMjltEV* 3 UUSLMNA,
TEL.: 061flZS-1t-14,1»-7l-M
RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE
PRIVATIZACIJSKE MUKE IZ JAVME
PRODAJE: Droga, Union, Koninotahni,
Savi, Marcator, Krtu, Pivovarna Laiko,
Lat, Julon, Mirna Portoroi, Radanika.
ODKUPNA MESTA:
KRŠKO: AD0 d.O.O. KRŠKO,
TEL.:B60«/Z1-S22
NOVO MESTO: AD0 d.0.0.,
PREŠERNOV TRG S, Ta.: 0687321 225
<K>HYUnDRI
Prodaja novih in rabljenih vozil
Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov
mm
PE Krško, CKZ 51: Tel.0608/22-950
200 let
Rudnika
Senovo
4. stran
5. stran
Senovčani očitajo neučinkovitost ob zapiranju   rudnika
»Denar, ki ga država namenja zapiranju rudnika, bi moral pomeniti nov zagon, ne pa samo obliž,« pravi Tone Petrovič.
Senovo, septembra - Novo vodstvo krajevne skupnosti Senovo je podedovalo predvsem velikanski kup nehvaležnega dela. Pisma in zahtevki romajo v županov urad, kopičijo se očitki o
neusklajenosti akcij, sledijo jim dodatni sestanki in dogovori. Predsednik sveta KS Senovo Tone Petrovič nam je v razgovoru nanizal predvsem probleme, vendar se je nekaj dni po našem
razgovoru pokazalo, da so izvajalci v sedanji fazi (do slovesnosti ob dvestoletnici delovanja rudnika rjavega premoga na Senovem) uspeli »poloviti« predvidene roke.
9 0608 22747
Modna revija sevniške Kopitarne v Pacificu
(HKD  KRŠKO
NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906
-KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE
TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906
MOBITEL: 0609/614-460
9771318779018
Branko Jane, poslanec Državnega zbora iz občine Krško, in Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Krško
vas vabita
na OKROGLO MIZO na temo:
PRFDSTAVITFV RFFORME POKOJNINSKEGA SISTEMA
v četrtek. 26.9.1996. ob 17. uri
v sejni dvorani A Občine Krško.
Ta izredno aktualen poseg v pokojninski sistem bo predstavil
magister Tone Rod.
minister za delo, družino in socialne zadeve
v Vladi Republike Slovenije.
Zaželena je udeležba vseh, ki jih to področje zanima.
ŠE POMNITE : drugič ?
Tokrat ne bo potrebno posebno dolgo brskati po spominu, saj se je dogodek, na katerega bi rad opozoril, zgodil nedavno. Gre za protestni shod delavcev senovske METALNE TGS pred stavbo Občine Krško, predvsem pa za poročanje novinarjev o tem. Ne vem kakšen strah se je zalezel v kosti novinarjev, da ne ločijo žita od plevela, zlasti ko gre za tako očitne razlike, kot sta bila nastopa obeh strankarskih prvakov, ki sta se edina odzvala vabilu delavcev Metalne. Logično je, da sta se odzvali obe socialdemokratski stranki, ki naj bi se po svojem bistvu potegovali za delavske in socialne pravice nasploh. Nimam namena ocenjevati socialdemokratsko naravnanost SDS, saj že dejstva sama govorijo dovolj zgovorno o tem, kot zadnje tudi odločitev Socialistične internacionale, ki je soglasno v svoje polnopravno članstvo sprejela ZLSD, medtem ko je SDS še naprej ostala v čakalnici te pomembne mednarodne organizacije. Pa to samo za mimogrede.
Želim namreč poudariti razliko med podporo ZLSD delavcem Metalne, ki jo je navzočim na protestnem shodu posredoval predsednik območne organizacije ZLSD Silvo Gorenc in navijaškim ter pogromaškim predvolilnim nastopom obeh zastopnikov SDS. Pošteno bi bilo tako od novinarja, kot od tudi navzočega urednika Našega glasa, da bralcem svojega glasila predstavita dogodke realno, tako, kot se vidijo z obema očesoma in kot jih sliši oboje ušes. Ali pa sem morda kaj preslišal ? S tem seveda ne začenjam nikakršne polemike.
Vili Jurečič Senovo
Odgovor na članek
Občina in lastninjenje
Avtorji članka objavljenega v Našem glasu št. 36 z dne 19. septembra 1996 omenjajo SKD kot krivca za lastninjenje kot se je zgodilo v občini Krško. Pri tem zavestno pozabljajo, da je TOZDOVSTVO in SOZDOVSTVO produkt prejšnje oblasti, ki je mirno opredeljevala povezave z velikimi podjetji izven občine in s tem tudi lastnine. Pozabljajo tudi, da je bila prva Peterletova vlada zamenjana zato, ker so ji nasprotniki očitali, da bo prišlo do gospodarskega zloma in je potrebno -REŠITI« Slovenijo. Rešitelji so od padca Peterletove vlade dalje imeli vse mehanizme za urejanje gospodarstva in sociale v svojih rokah in jih imajo še danes. Torej, očitki so povsem napačni. Tudi urejanje zakonodaje za pristojnosti lokalne samouprave - občine ni v pristojnosti SKD. Stečajni upravitelji niso člani SKD. Prodaje podjetij ne izvaja SKD. Sklad RS za razvoj ni oblikovan in voden s strani SKD. Vodilno osebje tudi ni bilo SKD-jevo...Očitki bi torej morali biti obrnjeni v škodo piscev članka.
Vsekakor smo dokazali z vodenjem na drugih področjih, da bi bili vredni zaupanja vodenja gospodarstva in sociale. Žal pa je nekoč prevladalo geslo -ZAUSTAVITE DESNICO«. Pa smo tam!!!
Občinski odbor SKD Krško tajnik: Miloš Kukovičič
Območna organizacija ZLSD Krško
Izbran kandidat za državnozborske volitve
Krško, 17. septembra -Državnozborske volitve so dobile svoj datum in tekma za sedeže v državnem zboru se je pričela. Med tekmovalci bodo tudi kandidati ZLSD. V območni organizaciji ZLSD Krško so izmed štirih ponujenih izbrali svojega. Članom stranke so se Maksimilijan Babic, Janko Hrovat, Jože Zagorc in Lidija Žnideršič pisno predstavili s kratkim programom, na zboru v kulturnem domu Krško pa so tudi odgovarjali na vprašanja. Ta so se dotikala vseh mogočih tem, od gospodarstva, družbenih odnosov, spoštovanja ustavnosti in zakonitosti do povsem osebnih pogledov na posamezne probleme. Nekaj prisotnih članov je opravilo predčasne volitve kar na zboru članov, saj so na volitve niso mogli priti.
Pravijo, da se demokracija začne na lastnem pragu, in prej
ko to spoznamo in začnemo uresničevati, prej bomo demokratična družba.   Seveda
pa samo spoznanje ni dovolj, ob tem je potrebno izpolniti še kar nekaj drugih pogojev od znanja,
hotenja do sposobnih kadrov. V ZLSD so prepričani, da imajo kaj ponuditi. (Toni)
Janko Hrovat je kandidat ZLSD v občini
Krško
Krško, 19. septembra - ZLSD Slovenije je v vseh področnih organizacijah izvedla volitve
kandidatov za poslance v DZ. Izmed 243 kandidatk in kandidatov so izbrali 88 najboljših, ki se bodo pomerili za sedeže v državnem zboru. V področni organizaciji ZLSD Krško so se člani odločili, da bo njihov kandidat 45-letni Janko Hrovat, po poklicu organizator dela, zaposlen v Kostaku d.d kot vodja DE Vodovod. Do sedaj se je udejstvoval na različnih področjih. Aktivno je deloval v strankinih strukturah, v skupščinskem sistemu, v organih firme Kostak, kot sodnik porotnik in v tem mandatu tudi v svetu KS Krško. Dobro pozna gospodarstvo, družbene dejavnosti in predvsem potrebe
in stiske ljudi. Zadnji stavki njegove predstavitve so bili: »Kandidiram, ker je moja identiteta jasna in znana, ker bi rad bil zob zobnika, ki bo zavrtel kolesje našega razvoja spet v pozitivno smer. Krškemu in Posavju pa bi rad dokazal, da se z več sodelovanja in aktivnejšim delom tudi ob strogih mačehovskih merilih države da doseči več - biti uspešnejši.«
Kolikor Janka poznamo, lahko vemo, da bo izpolnil obljube. Prav gotovo pa bo gledal bolj na interese občine kot na strogo strankarsko pripadnost, kar v tem mandatu ni bila ravno vrlina naših poslancev.
(Toni)
Pred volitvami - ZLSD Brežice
Njihov kandidat je Ivan
v
Zivič
Ivan Zivič
Brežice, 23. septembra -Ivan Zivič (66) iz Globokega pri Brežicah se bo na novembrskih volitvah kot predstavnik Združene liste socialdemokratov potegoval za mesto v državnem zboru. Tako so se člani stranke pretekli četrtek odločili na tajnih volitvah območne organizacije ZLSD. Svojega
kadidata so v ponedeljek predstavili tudi na novinarski konferenci.
Ivana Živiča vsaj v brežiški občini ljudje sicer že dalj časa poznajo, saj je bil ob vodenju brežiške Jutranjke in takratnega Slovina zelo dejaven tudi na političnem področju, med drugim je bil tudi podpredsednik brežiške občinske skupščine ter predsednik izvršnega sveta. Če bo izvoljen, tako pravi, se bo med zavzemal za državo regij ter za boljši socialni položaj tistih, ki se v novejšem času zaradi izgube službe in ostalih razlogov čutijo ogrožene. Tu je imel v mislih tudi prizadevanje za uresničevanje pravic izgnancev, zavzemal pa se naj bi tudi za programiran razvoj kmetijstva ter družbenih dejavnosti. Po njegovem bi morali imeti vsi otroci v drtžavi enake možnosti šolanja, z odpiranjem novih delovnih mest pa bi lahko zmanjšali nezaposlenost in beg možganov iz Posavja. (ES)
Volitve - danes igrokaz in razburljiva stava na tekmi, čez štiri leta pa ...
Volitve - obred in igra politika
Kdor ima opravka s politiko ve, da se politika deli na tostransko vidno, javno sfero in onostransko nevidno, tajno sfero. In ker se politika tudi po mojem osebnem mišljenju tako deli, so volitve postale obred in igra.
Ponavljajo se vsaka štiri leta, poleg tega pa je njihova učinkovitost tudi zunaj empirična. Volitve nosijo v sebi tudi nekaj skrivnostnega, neznanega, mističnega, nekaj, kar zgrabi ljudi, pa ni čista tehnika.
Nejasno pri volitvah je odgovor na vprašanja, zakaj se
oblast legitimira ravno z volitvami, zakaj ljudje na to pristajajo? Ker v volilnih igrah sodelujemo vsi ljudje, pri čemer velika večina sploh ne pozna pravil igre, male elite pa si jih poskušajo razložiti sebi v prid, so pravila vedno nekaj negotovega in nepreverljivega. Gre za to, da je igra čim bolj popolna, razburljiva za veliko večino volilcev. Ni več pomembno niti to, ali so trditve o tekmujočih resnične ali ne, pomembno je, da so javno prezentirane in da se javnost do njih opredeli.
Pri volitvah je v ospredju tekmovanje med kandidati in
strankami. Vsi se delajo, kot da gre za izbiro najsposobnejšega politika, kot da so kandidati izenačeni v pogojih, kot da nimajo posebnih štabov, sredstev, lobbvev itd. To je mogoče zato, ker ljudje na tekmovanje kandidatov za glasove gledajo kot na nekaj zunanjega, brezosebnega, kot na nekaj, kar je podobno tekmovanju konj na konjskih dirkah. Volilna igra nosi v sebi tudi element kocke. Ljudje pač stavijo na enega od tekmovalcev v prepričanju, da je boljši in da bo zmagal.
Druga okoliščina, ki ljudi sili v to, da zgolj stavijo na enega ali drugega kandidata je v tem, da med programi, ki jih predstavljajo stranke ni bistvenih razlik. Ali po končanih volitvah, ljudje kaj več odločajo in ali odločajo na osnovi racionalnih argumentov?
Verjetno ne. Ker iz volitev
napravimo spektakel, ta pa ne prinaša tudi demokratizacije politike, temveč politike spreminjamo v igralce z vsemi mimikričnimi lastnostmi.
In če smo sposobni napraviti spektakel dovolj velik, bodo ljudje lahko padali v trans, v ekstazo, ko bodo zagledali kandidata. Ko bodo rezultati volitev znani, kandidati izvoljeni in potrjeni, bomo tudi volilci nagrajeni s Homerjevimi izrečenimi besedami: TAK SI TI: postave, da bog ne naredil bi lepše, kar se pa tiče duha, si prazen kot pleva in butec.
Če pa bomo volilci pravočasno opazili nevidne napise na avtomobilih politikov - »ne vozi za menoj, tudi jaz sem se izgubil« bo razen postave tudi zdrav duh in razum.
Dušan Vladič ml.
Sled na hribu
Ogenj počasi dogoreva, stojimo y polkrogu, včasih se kdo obrne, da ga tudi po hrbtu; ogreje prijetna toplota. Krompir iz kotla je vroč, natikamo ga na bšiijehe palice in previdno lupimo.
Noč je, okoliški hribi, kot da so zasnežena pobočja spojili z nebom. Med oblaki se tu in tam pokaže luna in na snegu se ziskri na tisoče kristalov.
Kot da prihaja z neba, nekje visoko pod vrhom Ravnega loga, hriba, ki zapira severovzhodno stran doline, se zasliši pesem, lepa, ubrana, pozabimo na mraz, naše oči so uprte v temo:
Pesem je glasnejša, kot da jo prinaša veter iz zasneženega gozda. ¦
] \z gozda se, kot da drsi po snežni preprogi, izlušči senca, še ena, šest jih ja, Počasi se spuščajo proti dolini,; mimo naše vasi, tja dol proti Ravnam.
Za njimi ostaja sled, kot da so hrib razdelili ha dvoje..
: Pesem počasi utihne za prevojem.
;';¦ Ogenj ugaša, domov moramo.
.Radoveden sem, kdo so ti možje, ki pojo v noč?.
«To so oni s hribov, delajo v tretji- izmeni,:- prihajajo : s Kozjanskega,,dve url hodijo,: nekateri še več, vsak dan, leto za Jetom, tako se preživljajo,« pojasni mati.
¦'¦:- Zakaj pa potem pojo, če gredo delat?
«Radi prepevajo, med njimi so štirje bratje, ti imajo še posebno lep glas,.pojo najbrž zato, da si krajšajo čas med potjo; pozno je, pojdi spat!«
Še dolgo v noč slišim pesem s hriba. ¦
Minila so leta, tudi jaz, kot toliko drugih, sem dobil delo v rudniku.
Sedimo v progi, jemo molče, skrivaj opazujem Maksa. Izpod čelade se mu v mraku v,d>io srebrni lasje.
»Maks se spominjaš, kako ste prepevali nekoč, ko ste prihajali na delo, zakaj ne pojete več?«
Pogled se mu ustavi nameni, roke s kruhom se mu povesijo, v očeh, kot da se zaiskri solza.
•''¦¦¦ «Veš, takrat smo bili mladi, komaj začeli smo, veseli smo bili, da imamo delo, prej smo
: slabo živeli; hribovska zemlja je lepa, toda pci nje se ne da živeti. Potem je v jami umrl brat, nesreča, saj vidiš kako je tu, začeli so nas voziti z avtobusi, saj je lepo, toda vse bi dal, da bi bilo tako, kot je bilo takrat
Kruh, kakor da se mi je posušil, počasi ga zavijem v papir, gledam po progi, in kot da so njegove roke tudi notranjost hriba razdelile na dvoje. Maks
Če  bo   prispevek  nagrajen, se nagradi odpovedujem v korist šole za prizadete otroke v Sevnici. SREČNO
Korak k resnici: kmetijski minister na Gori
Gora, 21. septembra - Krajevni odbor SKD Gora je v petek v okviru prireditev Korak k resnici pripravil srečanje z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo, dr. Jožefom Ostercem, ki je v teh krajih že gostoval. Minister je predstavil strategijo razvoja slovenskega kmetijstva in načela naše kmetijske politike v približevanju Evropi ter odgovarjal na vprašanja. Prijetno srečanje so popestrili pevci z Velikega Trna. (nic)
¦.;,;,-. v .v.;.;.;.;.;, v .¦ -v.;.;.;. v. ¦-¦.-.;.;-¦.;.;.;.;. v.v. v.v.;. -.-.v. v. X
NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Bono Baršek - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 -Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev -OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996.


.
S seje krškega občinskega sveta
Za začetek o problematiki gospodarstva na Senovem
Kršiti statut ali poslovnik, lahko tudi oboje?_______
Krško, 19. septembra -Napovedi o dolgi in vsebinsko bogati seji občinskega sveta občine Krško, prvi po svetniških počitnicah, so se uresničile. Svetniki, spočiti in polni elana, so ponovno sedli v svoje klopi in že pri določanju dnevnega reda seje pokazalo, da bo potrebno kar krepko zavihati rokave.
Svetnik Gorenc (ZLSD) je že ob tako obširnem dnevnem redu, ki ga je predlagal predsedujoči Franc Bogovič, predlagal, naj se razpravlja tudi o trenutni situaciji v Metalni Senovo, katere delavci že dlje
časa stavkajo. Svetniška skupina LDS pa je predlagala kar tri dodatne točke, in sicer informacijo o izgradnji srednješolskega centra Krško, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Krško in problematiko neplačevanja obveznosti občine Krško svojim komintentom.
Čeprav so bile vse dodatne točke z večino glasov sprejete, je napetost v dvorani nekoliko narasla ob predlogu uvrstitve sklada stavbnih zemljišč na dnevni red. Svetnik Kodrič
(SKD) je vztrajal pri določitvi poslovnika, da mora biti gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red redne seje, vročeno svetnikom najkasneje sedem dni pred sejo. Svetnik Žigante (LDS) pa se je v imenu predlagateljev skliceval na statut, ki določa, da mora občinski svet spremembo odloka o skladu stavbnih zemljišč sprejeti v dveh mesecih po sprejetju statuta. Sklad stavbnih zemljišč, eden od ključnih instrumentov pri materialnem uveljavljanju lokalne samouprave, oz. odlok o spremembi    je    bil    kljub
nasprotovanju svetnikom iz vrst SKD le uvrščen na dnevni red 20. seje.
Da so svetniki sejo zaključili pri peti točki dnevnega reda, pa je dokaz, da sta bili razpravi o stanju v Metalni Senovo in Rudniku dolgi, kritični in na koncu tudi konstruktivni. Temu je botrovala tudi prisotnost Daliborja Kluna, predstavnika Sklada RS za razvoj pri obravnavi problematike Metalne in »delegacija« iz KS Senovo pri obeh za Senovo in tudi krško občino                 pomembnih
problematikah. (GAIex)
Metalna pred napovedanim
stečajem
Dalibor Klun, predstavnik Sklada RS za razvoj
Pred stavko delavcev Metalne, protestnim shodom pred stavbo krške občine in pred vsemi trenutno aktualnimi vprašanji glede usode Metalne TGS Senovo si niso mogli zatiskati oči niti svetniki občinskega sveta, ki so pred časom že obravnavali problematiko tega podjetja, a po nekaterih podatkih do realizacije obeh sprejetih
sklepov sploh ni prišlo. Rešiti tisto, kar se še rešiti da, je bilo vodilo občinskega sveta med razpravo.
Metalna, ki je bila ustanovljena leta 1972 kot naslednica razvoja v senovški dolini, je v začetku zaposlovala 352 delavcev. Po vrsti uspehov in tudi neuspehov je leta 1992 prišla v »last« Sklada RS za razvoj, po besedah delavcev pa se je agonija podjetja začela že leta 1990. Kot je na seji v imenu vseh delavcev Metalne povedal predsednik sindikata Jože Božič, se je agonija od novembra 1995, ko je sklad nastavil krizno vodstvo, samo še stopnjevala. »Krizno vodstvo je stalo podjetje sedmino netoplač zaposlenih, konkretno 34.000 DEM. Sklad se od takrat ni več posvetil podjetju do resne krize, ki je nastopila junija, ko so se pojavili vse večji finančni problemi zaradi nezasedenosti kapacitet v februarju, marcu in delno v aprilu,« je med drugim povedal Božič.
Svetnikom je trenutni položaj v Metalni predstavil tudi Marjan Simončič, v.d. direktorja, ki je poudaril, da je ob prihodu kriznega vodstva Metalna imela 110-odstotno zasedenost kapacitet, pa tudi v začetku septembra letos je bilo podjetje zasedeno več kot 120 odstotkov. Trenutno ima Metalna Senovo še vedno sklenjenih za okoli 3 milijone mark poslov, vendar po Simončičevih besedah ta količina iz dneva v dan kopni, s tem pa tudi možnosti za ohranitev večjega števila delovnih mest. Stavka namreč še vedno traja, delavci pa vztrajajo pri svojih zahtevah oz. pri tistem, kar jim pripada. Prav to je v zaključku povedal tudi Jože Božič: »Zahtevamo to, kar nam pripada, kar je bilo narejeno z našimi žulji in solidarnostnim delom. Ne smemo dovoliti, da upravljajo          z           našim
gospodarstvom posamezniki iz Ljubljane oz. državne institucije, ki ne delajo v našo korist.« Kakšna je nadaljnja usoda
senovških kovinarjev, zaenkrat še ni znano, čeprav se ve, da je stečaj že pred vrati oziroma ga bodo uvedli v prihodnjih dneh. Po večurni razpravi so svetniki soglasno sprejeli naslednje sklepe: Občina Krško se zavzema za takšen potek stečaja, ki bo zaposloval čim večje število dosedanjih delavcev. Ker je eden od možnih                    finančnih
spremljavalcev stečajnega upravitelja Sklad RS za razvoj, ima občinski svet za nujno, da finančno spremlja stečajni postopek in oživitev proizvodnje. Predstavnik občine v upniškem odboru naj izvede konverzijo terjatev v lastniški delež in naj vztraja pri takšnih postopkih, ki bodo zagotavljali           ohranitev
proizvodnje. Vodstvo občine naj sodeluje s pristojnimi ministrstvi pri razreševanju problematike presežnih delavcev tudi v sklopu razreševanja problematike senovško-brestaniške kotline. (GAIex)
Reševanje problematike Rudnika
Le dan ali dva pred častitljivo obletnico,           200-letnico
premogovnika na Senovem, je problematiko v zvezi z zapiranjem rudnika obravnaval tudi krški občinski svet. Po informacijah o izvrševanju sklepov občinskega sveta glede problematike Rudnika Senovo d.o.o. v zapiranju, ki so jih podali Silvester Gorenc v imenu delovne skupine za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo, tajnik občine Vinko Bah, direktor rudnika Herman Kunej ter predstavnika podjetja Savaprojekt, ki sodeluje pri izvajanje projekta zapiranja rudnika, je bilo jasno, daje še vrsta nejasnih in nerešenih vprašanj, tako razvojne, finačne, socialne kot ekološke narave.
V želji, da se aktivnosti pospešijo, zlasti tiste pri razvojnih programih, je na predlog delovne skupine za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo
prednostno in takoj
občinski svet sprejel naslednje sklepe: v najkrajšem času z ustreznimi kadrovskimi rešitvami usposobiti vodstvo rudnika za kakovostno izvrševanje vseh nalog po sklepih občinskega sveta. Vodstvo občine naj v soglasju s KS Senovo takoj zaposli strokovnjaka s funkcionarskim statusom in vsemi pooblastili za koordinirano izvajanje občinskih nalog po že sprejetih sklepih občinskega sveta. Vodstvo občine naj pri usmerjanju sredstev za vzpodbujanje razvoja med prednostne uvrsti programe, ki prezaposlujejo delavce rudnika v tem in v prihodnjih letih. V skladu s tem naj se podjetnikom, ki imajo kakovostne razvojne programe, pomaga pri njihovi realizaciji tudi z drugimi ukrepi, ki so v pristojnosti občine (pridobitev potrebnih soglasij in lokacij, jamstva za pridobitev bančnih sredstev oz. sredstev iz državnega proračuna, razreševanje              pravno-
premoženjskih zadev). Nujno je pospešiti izdelavo prostorskih
načrtov in pohiteti z izgradnjo potrebne infrastrukture. Podjetje Savaprojekt naj na osnovi svojih pogodbenih obveznosti nadaljuje z intenzivnimi strokovnimi aktivnostmi, zlasti pri iskanju novih kakovostnih razvojnih programov. Skupna aktivnost vseh dejavnikov (rudnik, občina, KS Senovo, Savaprojekt in drugi) je potrebno iskati možnosti za pridobitev različnih finančnih virov, ki izhajajo iz različnih državnih in mednarodnih razvojnih programov. Pri iskanju dodatnih virov je pomembno časovno uskladiti nekatere občinske in državne investicije, načrtovane za daljša časovna obdobja (cestni programi, energetika, kmetijski programi za razvoj drobnega gospodarstva, ekološki programi...) s celovitim programom razvoja senovško-brestaniške doline. Prav tako je nujno nadaljevati iskanje takih programov in aktivnosti investitorjev, ki bodo zagotovili zaposlitev   večjega   števila
delavcev v podjetjih, ki bodo prevzela nosilno vlogo prihodnjega razvoja. Občinski svet ugotavlja, da je sodelovanje s KS Senovo v vseh aktivnostih izrednega pomena za izvrševanje vseh nalog v zvezi z razvojnimi nalogami brestaniško-senovške doline. Vodstvo občine naj si skupaj, z Rudnikom in Savaprojektom prizadeva pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti zagotoviti realizacijo sprejetega programa še v tem in naslednjih letih. Občinski svet je soglašal tudi s predlogom Branka Janca (LDS), da naj župan občine Krško začne pogajanja z vlado, da bi občina prevzela sredstva in obveznosti iz državnega programa za izvedbo socialnega, razvojnega in ekološkega programa, svetniki pa so potrdili tudi sklepe, ki so jih sprejeli septembra lani. Občinski svet namreč meni, da je vse navedene sklepe potrebno izvrševati prednostno in takoj. (GAIex)
ODGRNJENA   ZAVESA
Miši se sprašujejo, kje je mačka. Ljudski pregovor Ko mačke ni doma, miši plešejo ne more držati za odnos med prvim človekom krške občine, županom Danilom Siterjem, in občinskim svetom, najvišjim organom v občini. Svetniki so se na zadnji seji, pred obravnavo izjemno pomembnih vprašanj za občino Krško, spraševali, kje je župan, pa tajnik, predsednik nadzornega odbora. Tudi ti so bili namreč vabljeni na sejo, opravičil pa se ni nihče. »Čast« občinske uprave je rešil tajnik Bah, ki se je seje z nekajminutno zamudo le udeležil. O županu Siterju pa ni bilo ne duha ne sluha.
Ladja pred brodolomom? Situacija v senovški Metalni je vse prej kot rožnata, zato so o tem spregovorili tudi krški občinski svetniki. Uvod v debato je podal Marjan Simončič, v.d. direktorja Metalne Senovo, ki je o »pustolovščini« Metalne med drugim povedal: »Verjel sem in še verjamem, da se še da kaj narediti.« Seveda se da, jasno pa je tudi, da kapitan zadnji zapusti ladjo, ali ne?
Politično sanjarjenje. Toni Petrovič, predsednik sveta KS Senovo, je občinskim svetnikom namenil kar nekaj ostrih besed. Najprej je omenil, da senovška dolina s stečajem Metalne in zapiranjem rudnika postaja socialni kotel, nekateri pa se vseeno še kar igračkajo z usodo tolikšnega števila ljudi. »Občinski svet samo jadikuje in se »prepucava« ter brezplodno porablja čas za božanje in pomilovanje. Zato je skrajni čas, da se sami zaprete vase in ugotovite, zakaj ste v tem občinskem svetu? Ali so to samo politični interesi? Prenehajte politizirati!« je še povedal Petrovič, svetnik Zagorc (ZLSD) pa mu je odvrnil: »Ne sanjat.«
V razpravi o Metalni so povedali:
Stanislav Dvoršek: »To je kriminal! Akterji še vedno stojijo zadaj.«
Toni Petrovič (pred. sveta KS Senovo): »V krški občini je Sklad RS za razvoj pogrebni zavod. Nekdo nam pride iz Ljubljane solit pamet, ker smo tu sami nesposobnjakoviči.«
Branimir Vodopivc (SLS): »Na odgovornost je potrebno poklicati vodstvo skupaj z razvojnim skladom.«
Ivan Kozole (ZLSD): »Kakšen greh je bil narejen v Krškem, da je prišla takšna kazen nad krško gospodarstvo? Gre za podjetje, delovna mesta, ljudi, ponos ali sramoto.« Dalibor Klun, predstavnik Sklada RS za razvoj]e povedal, da so delavci Metalne mnogo let lepo živeli na račun poslov z nemškim podjetjem Liebherr, sedaj pa... »V ekipi, ki štrajka, je približno deset ljudi, mogoče še manj, ki ogrožajo življenje 219 ljudem, njihovim družinam ... Zakaj ogrožajo? Kupci, ki kupujejo proizvode Metalne, izgubljajo potrpljenje. Ta skupina, ki jo vodi predsednik stavkovnega odbora, gospod Cepin, se ne zaveda posledic, ko kupcev na Senovo enostavno ne bo več. Kdo bo potem tem ljudem dajal kruh?«
Delavci Metalne pred stavbo občine Krško, s vsebinsko bogatimi, a tudi provokativnimi transparenti. Ker pa smo izvedeli, da se iščejo »avtorji« napisov in tudi njihovi »nosači«, smo za fair play njihove obraze malo zakrili. Saj so so sicer fejst fantje, a služba je služba, družba pa družba.
Metalna - še ena žalostna zgodba
Branko Jane (LDS): »Žalostna zgodba, ena od mnogih. Gre za žalostno zgodbo 218 ljudi, družin, žena in otrok. Iskanje krivcev je glede na to, da je predlog za stečaj že vložen, je brcanje v temo. Vseeno pa je potrebno nekatere stvari osvetliti in reči bobu bob.
Vprašati se je potrebno, ali so dogodki v Krškem naključje? Ti dogodki niso naključje. Stečaj SOP-a ni naključje. Obstajajo dokumenti, da je bila to tankočutna aktivnost za grabež, ki ni uspela. Plačalo je 700 ljudi, ki je ostalo na cesti. Videm ni naključje! Leta 1990 se bi še dalo elegantno sanirati. Ampak ne! Metalna Maribor - kompletna je padla, kar še ni, pa bo padlo v teh dneh. Tu je potrebno iskati vzroke za pogreb.«
Marija Jazbec kandidatka sevniške ZLSD
Sevnica, 19. septembra- Na sevniški območni organizaciji ZLSD so opravili tajne volitve kandidatov za volitve v državni zbor. Soglasno je bila izvojena dipl. oec. Marija Jazbec iz Sevnice, sicer pa direktorica Inpleta Brezovo.
¦:     :,   .;¦:¦:¦........y^mXL:wX
:>:;>:::y:;::::'::>x:;-::v;v::-:-:::::::':::::v:>':::^r::::v:::v::::
¦:::V./:;   ¦ ¦
wtiti&tiM\Mm ¦¦'¦¦-.   ^¦:;>':-$>:S:::^
©
OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA
DP v gorskem kolesarjenju
Območnaobrtna zbornica Jesenice vabi vse, ki se rekreativno ali profesionalno ukvarjate z gotskim kolesarjenjem, da se udeležite državnega prvenstva za obrtnke, podjetnke in njihove delavce. Tekmovanje, ki so ga poimenovali »Juriš na Valvasor«, bo v soboto, 12. oktobra, s startom ob 10. uri v dolini Završnice nad Žirovnico. Vsi, ki bi radi kolesarili po prelepih, neokrnjenih krajih pod Karavankami, se obrnite na svojo zbornico, kjer boste dobili podrobnejše informacije, najkasneje do srede, 9. oktobra.
Kozmetičarji
Happv holidays vabi, da skupaj z njimi obiščite sejem kozmetike, na katerem bo predstavljeno veliko novosti svetovnih proizvajalcev kozmetičnih preparatov in aparatov za kozmetično dejavnost. Sejem »Cosmetic- bo potekal 26. in 27. oktobra v Munchnu. Program potovanja je dvodneven, cena pa 197 DEM. Prijavite se lahko do 25. septembra na Happy holidays, Dalmatinova 2, Ljubljana, tel: 061 -133-0212.
Avtoprevozniki
Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev iz Ljubljane se je odločila, da v primeru zadostnega števila prijavljenih organizira izobraževanje za odrasle za poklic voznika (IV stopnja), ki bo zadostoval za pridobitev licence za opravljanje prevozov, na območju Posavja. Program izobraževanja je konsultativen in poteka ob vikendih, prilagojen je voznikom, ki so končali skrajšani program (III. stopnja). Pogoj za vpis je končana najmanj osnovna šola ali skrajšan program katere koli usmeritve. Okvirna cena izobraževanja je 2.000 DEM v tolarski protivrednosti plus stroški učnega gradiva, kar znaša dodatnih 300 DEM. Prijave zbirajo vse tri območne obrtne zbornice, najkasneje do srede, 25. septebra Prijavijo se lahko tudi delavci.
Licenco potrebujejo vsi, ki opravljajo prevoze s tovornimi vozili nad 3.500 kg nosilnosti ali 6.000 kg skupne mase, kombiniranimi motornimi vozili (kombiji za prevoz oseb), avtobusi z večkot 8 sedeži ter avtotaksiji. Licenca pa ni potrebna za vozila, ki so namenjena potrebam obrambe in zaščite, za postna in intervencijska vozilaterzamedicinske in humanitarne prevoze. Ponovno vas opozarjamo, da je izpolnjevanje izobrazbenih pogojev (IV. stopnja) obvezno za voznika, opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti (tudi eden izmed pogojev za pridobitev licence) pa je obvezno za odgovorno osebo. Seveda pa mora v primeru, da s.p. opravlja tako dela voznika kot dela odgovorne osebe, izpolnjevati oba pogoja.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE
Razstava IPUSK '96
Gospodarska zbornica unskc-sanskega kantona Bihač organizira v času od 25. do27.oktobra 1996 prvo razstavo gospodarstva unsko-sanskega kantona -IPUSK'96. Razstava bo organizirana z namenom predstavitve gospodarstva, naravnih virov in turističnih možnosti ter poslovnega sodelovanja. Rok prijave je 1.10.1996. Vse zainteresirane vabimo, da se za dodatne informacije obrnejo na Območno gospodarsko zbornico Posavje.
Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje
Vse, ki bi želeli delati kot poslovodje ali voditi lastno trgovino in imajo V stopnjo izobrazbe neustrezne smeri, vabimo, da se udeležijo seminarja, katerega namen je pripraviti kandidate na preizkus strokovne usposobljenosti za opravljenje trgovinske dejavnosti. Seminar traja 8 dni oz. 52 pedagoških ur v popoldanskem času oz. ob sobotah dopoldne. Organiziran bo konec jeseni, če bo dovolj prijavljenih. Vse zainteresirane prosimo, da se za dodatne informacije obrnejo na Območno gospodarsko zbornico Posavje.
Predstavitev Terminske borze d.o.o. in Ljubljanske borze d.d.
Obveščamo vas, da organiziramovsredo, 9. oktobra 1996, predstavitev Terminske borze d.o.o. in Ljubljanske borze d.d. v zeleni dvorani Hotela Sremič v Krškem ob 12. uri. Predstavniki Terminske borze, d.o.o. bodo predstavili svoje proizvode na področju valutnih terminskih pogodb, ki so v Sloveniji relativno nova oblika zavarovanja pred tečajnimi tveganji. Podjetje lahko z njihovo uporabo prepreči izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe tečajev, in/ali zniža stroške proizvodnje. NaTerminski borzi d.o.o. je mogoče trgovati s tečaji za DEM/SIT USD/SIT, ITUSIT in USD/DEM. Predstavniki Ljubljanske borze vrednostnih papirjev d.d. bodo pripravli predstavitev dveh tem: predstavitev poslovanja Ljubljanske borze d.d. s poudarkom na privatizacijskih delnicah; prednosti uvrstitve delnice v kotacijo na borzi; možnosti neposrednega financiranja širitve podjetja, proizvodnje ali dokapitalizacija podjetja na trgu kapitala.
ICEC že plačal kupnino za Videm
Češki holding ICEC, ki je na marčevski javni dražbi kupil premoženje stečajnega dolžnika Videm v stečaju za 35,5 milijonov DEM, je v četrtek plačal preostanek kupnine v vrednosti 32 milijonov DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na račun stečajnega dolžnika. Del kupnine, in sicer 3,5 milijonov DEM, je vplačal že pred dražbo kot varščino.
V kolikšni meri bo ta (pričakovana) poteza pripomogla k razreševanju dolge Vidmove zgodbe, zaenkrat še nihče ne ve. Okrajno sodišče v Krškem je namreč pred dnevi z začasno odredbo prepovedalo Vitacelu in Videm papirju plačevati najemnino po pogodbah, sklenjenih z dolžnikom Videm, celuloza, papir in papirni izdelki d.o.o. v stečaju na račun podjetja ICEC. (GAIex)
SKRBITE   ZA  SVOJE   TRZISCE, OGLAŠUJTE   V   NAŠEM   GLASU
Slavnostna seja ob 200-Ietnici Rudnika Senovo
Senovo, 20. septembra - Po otvoritvi prenovljene krušne peči v novi koloniji so se v kulturni dvorani doma XIV divizije na svečani seji sešli
predstavniki Rudnika Senovo     veselosti.
v zapiranju, KS Senovo, gostje in krajani Senovega in prvič tudi predstavnik občine Krško. Kljub častitljivemu jubileju ni bilo v ljudeh tiste običajne
O jubileju in sedanjosti so spregovorili Herman Kunej, direktor Rudnika Senovo v zapiranju, Tone Petrovič, predsednik sveta KS Senovo, Vinko Bah, tajnik občine Krško,
Dvesto let rudarjenja na Senovem
Krušne peči ena od značilnosti rudarskih kolonij
Senovo, 20. septembra -Praznovanje 200-letnice rudarjenja na Senovem se zaključuje. Po programu se je v petek zvrstilo več dogodkov, vsi so prikazovali povezanost kraja z rudnikom, ki je vplival na ljudi, pokrajino, arhitekturo, na preteklost in bodočnost
senovške kotline.
Značilnost rudniških krajev povsod po svetu so kolonije, tudi Senovo ima svoje. Rasle so
skladno s potrebami po pridnih rokah. Na Senovem poznamo dvoje vrst kolonij, v enih so stanovali delavci, v drugih pa pretežno uradniki. Ti bivalni objekti, zgrajeni za različne kategorije uslužbencev, pa imajo skupno značilnost, to^ so posebne krušne peči v katerih so še do nedavnega žene rudarjev pekle kruh. Šlo je za večbaterijske peči v uradniški, stari in novi koloniji. Največja
med njimi, ki je imela kar štiri baterije, je bila postavljena v novi koloniji. Na pobudo turističnega podmladka OŠ Senovo so se pri Rudniku Senovo v zapiranju odločili, da slednjo obnovijo. Uspeli so„ saj je ob otvoritvi spet zagorel ogenj in spet je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Zbranim, med katerimi so bili državni sekretar za energetiko Boris Sovič, Janez Zebre iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Matjaž Cerovac, glavni rudarski inšpektor, ter drugi gostje in krajani Senovega, so domačini postregli z domačim kruhom, potico in pristno kapljico.
Ponoven zagon peči ni bogvekakšen dosežek, je pa nekakšna gesta dobre volje, ki v krajanih budi upanje, da bo vodstvo rudnika ob pritiskih in pomoči krajevne skupnosti, tudi brez pomoči občine, le moralo narediti tudi kaj koristnega za ljudi, ki skupaj z delom počasi izgubljajo tudi upanje na boljši jutri. (Toni)
Boris Sovič, državni sekretar za energetiko, in Aljoša Kink, direktor RTH. Govori so bili precej čustveni, še posebej Tonija Petroviča, ki se skupaj z delavci rudnika in krajani Senovega zaveda, da z rudnikom in Metalno kraj izgublja prepotrebna delovna mesta in socialno varnost. Direktor Kunej je na svečani seji predal KS Senovo maketo rudarske svetilke, senovški osnovni šoli pa je izročil v hrambo in uporabo dragocene minerale, ki so dolga leta krasili hodnike upravne stavbe.
Po končani svečani seji so zbrani pokramljali z Antonom Seherjem, montanistom in zgodovinarjem, ki nas je popeljal na sprehod skozi preteklost senovško-brestaniške doline. Prikazal je, kako je skozi tisočletja nastajal premog, kakšno je bilo življenje, in nanizal številne druge zgodovinske podatke. Še posebej zanimivo je govoril o gradovih in cerkvah. Malokdo ve, da je bilo v dolini kar pet gradov, od katerih stojita le še dva.
V odmorih so se predstavili pevci okteta DKD Svoboda Senovo in citrarka Jasmina Levičar. Voditeljica proggrama Aleksandra Macur se je gospodu Seherju zahvalila in mu podelila kipec rudarja, ki so ga izdelali šolarji na likovni koloniji v počastitev 200-letnice rudnika. Po poučni zgodovinski uri so si obiskovalci v avli ogledali izdelke likovne kolonije in nastop plesalcev Urške in Sebastjana iz plesnega kluba Lukec. (Toni)
Sevniška Kopitarna se
je predstavila v
Pacificu
Jesen je pohitela in z njo tisti, ki se morajo že sedaj predstaviti za naslednjo sezono. Kopitarji v Sevnici imajo kar 110-letno tradicijo in v svoji stroki daleč naokoli nimajo konkurence. To ni edina prednost, čeprav poleg naklonjenosti zvezd svoje izdelke iz sezone v sezono
Kulturni maraton in knapovska veselica
Konec z igrami -hočemo kruha
Senovo, 21. septembra - Zadnji dan praznovanja dvestoletnice je bil posvečen postavljanju rudarske svetilke ob cesti pred zdravstvenim domom, ki bo poleg jamskih vozičkov, postavljenih na obeh vhodih v Senovo, opozarjala na preteklost te doline in njenih ljudi. Popoldne je zaznamoval kulturni maraton, ki so ga izvajali člani DKD Svoboda Senovo in harmonikarske šole Tonija Sotoška, večer pa knapovska veselica.
V kulturnem maratonu so se predstavile skupine DKD Svoboda Senovo: recitatorji, ki so predstavili rudarske pesmi domačih avtorjev Iva Umeka, Aste Malavašič in Draga Juha, oktet, gledališka skupinS z odlomkom igre Na svidenje nad zvezdami, folklorna skuipina in pihalni orkester. Recitatorji so predstavili tudi nagrajene prispevke na temo Senovo - kraj moje prihodnosti. Med posameznimi točkami so se predstavili harmonikarji - učenci Tonija Sotoška in na koncu tudi njihov učitelj Toni. Po kulturnem maratonu se je začela prava knapovska veselica v športni dvorani doma XIV. divizije z ansamblom Brodniki. (Toni)
izboljšujejo in sledijo svetovnim modnim trendom. So eno redkih podjetij, ki v prihodnost gledajo brez strahu, saj je vodilni kader
mlad in ve, kaj je treba, da podjetje dobro posluje. Spodbudno je tudi, da je povpraševanje po izdelkih Kopitarne večje kot njihove zmogljivosti.
Kopitarji so promocijo svojih izdelkov za poslovne partnerje iz Slovenije in tujine pripravili v diskoteki Pacific. Za plesno-glasbeni program so poskrbele plesalke in plesalci plesne šole Bolero.                Predstavitev
obutvenega programa Galla pa so zaupali manekenkam agencije Helena models iz Novega mesta. Po končani reviji smo za izjavo zaprosili direktorja Sevniške Kopitarne, Marjana
Rudnimva 200. obletnica žal pomeni tudi približevanje konca takšnih prizorov sredi Senovega. Rudnik bo ostal le še spomenik.
Kurnika: »Kopitarna Sevnica je danes tukaj organizirala modno revijo in predstavila kolekcijo pomlad-poletje '97. Sem je prišlo 70 naših kupcev z namenom, da se dogovorimo za sodelovanje v naslednjem letu. Mislim, da je prireditev izredno uspela. Kopitarna pa je tako lansko leto kot letos poslovala pozitivno. Naredili smo približno za 15 odstotkov več kot v letu 1995, tako da smo s prodajo lahko zadovoljni.« (Mr. Jožo)

•;
^^^^^^
|s4Y«fe*J
Dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo:
»Jaz sem optimist!«
Minister Osterc je na nedavnem srečanju s krajani Gore celovito predstavil strategijo razvoja slovenskega kmetijstva in napredek, ki se je v tej panogi v zadnjih letih že začel kazati, menil pa je tudi, da ima v zvezi s kmetijsko politiko država samo eno izbiro, ne glede na našo odločitev za Evropsko skupnost ali proti njej.
«Ko smo se 1991 ločili od Jugoslavije, smo se odločili za povezovanje z Evropo, to pa zahteva pripravo kmetijstva in gospodarstva na to. Tudi če ne bi postali člani EU, se ne bi nič bistveno spremenilo, samo manj ugodno bi bilo za nas, kajti s konkurenco             evropskih
proizvajalcev se srečujemo na vsakem koraku. Ko smo na primer pred kratkim v Bosni konkurirali za prodajo plemenskih telic, smo ob tem imeli konkurenco iz Avstrije in Italije. Če nam država ne bi dala še posebnih izvoznih spodbud, ne bi uspeli. Zaprtih trgov, kot je bila Jugoslavija, ni več. Zato je treba kmetijstvo voditi tako, da bosta stres in škoda čim manjša. Leta 1993 smo sprejeli strategija razvoja, z vizijo, čim bolj približati naše kmetijstvo strategijam in politikam, kakršne vodijo ponekod države v Evropi, npr. na Bavarskem, VVurttembeškem, v Avstriji. S to strategijo smo se odločili za kakovost. Evropi ne bomo mogli nikdar konkurirati v količini, pač pa samo z vrhunsko kakovostjo. Tedaj smo izdelali tudi triletni
program razvoja kmetijstva, ki se zdaj končuje, in že pripravljamo štiriletni program do leta 2000. Kaj smo v teh nekaj letih dosegli? Fizični obseg pridelave
je večji in se še povečuje, enako je s kakovostjo. Večja je bila pridelava sadja in zelenjave, lotili smo se pospešene obnove vinogradov, tudi vina bo letos več, kot ga porabimo. Pri prašičih bomo še povečali obseg prireje, kajti sami zadovoljimo samo 70 odstotkov svojih potreb. Mleka smo lani odkupili največ doslej, letos bo raven nekako enaka. Povsod kaže na bolje, razen v prireji govejega mesa, to pa se dogaja povsod v Evropi. Zaradi norih krav so cene govejega mesa pri nas padle za kakih 30 odstotkov, zato je ministrstvo od države dobilo 300 milijonov tolarjev za interventni odkup. V ES so dali zamrzniti 800.000 ton govejega mesa, pa tudi dolgoročno ne vedo, kam z njim. Naša težava je, da govejega mesa priredimo
več, kot ga porabimo.
Kakovost raste: pšenice je bilo letos nekoliko manj kot lani, vendar ima letos za cel odstotek več beljakovin. Leta 1993 smo imeli manj kot 20 odstotkov takšnega mleka, ki bi ustrezalo evropskim standardom, letos več kot 80 odstotkov. Marca letos smo začeli v mleku pregledovati še somatske celice (zdravje vimena), na ceno pa vpliva količina beljakovin in maščob v njem. Čeprav sta proizvodnja in kakovost večji, bo treba misliti še na racionalizacijo proizvodnje, torej na zmanjševanje stroškov. Tudi razlike med najslabšim in najboljšim so še premajhne.
Intervencije v kmetijstvu se vsako leto povečujejo, in to vsaj za enkrat več kot inflacija. Letos bo obseg subvencij za 17 odstotkov večji kot lani, inflacije pa bo manj kot 10 odstotkov. Vprašanje pa je, ali kmet izkoristi vse možnosti, ki so mu na voljo. Razmerje med vrednostjo pridelave in vrednostjo vseh oblik podpore je bilo pri nas lani 43 odstotkov. Lani in letos smo uvedli veliko sprememb na področju mlečne govedoreje, ki so doživele kar viharne reakcije. Lani smo dajali podporo na liter mleka, letos pa po kravi, kar bo dobrodošlo predvsem za tiste, ki pridelajo manj kot 3.000 litrov mleka na kravo. Ta način bo tudi preprečil, da bi kmetje krave hranili samo s krmili, travnate površine pa ostajale neobdelane, in pomagal višinskim kmetijam, kjer pridelajo manjše količine mleka. Povečali
smo tudi podporo za ovce in koze.
Odkupne cene so odvisne od dogovora med zadružniki in vodstvom zadruge. Država nima niti možnosti niti pravice posegati v to. Odkup domačega blaga je dosti odvisen tudi od zaupanja potrošnika v domače blago. Trga ne moremo popolnoma zapreti pred tujim blagom, ker smo člani različnih trgovinskih združenj, pač pa bo kmalu sam bolj enakomerno
deloval, saj naj bi bilo po novi zakonodaji o lastninjenju živilsko-predelovalne industrije 45 odstotkov te lastnine v rokah pridelovalcev.
Do vstopa v Evropo bomo skušali še povečati število sadovnjakov in vinogradov, saj imamo za to pri nas naravne danosti, kajti to potem ne bo več mogoče, ker jih je v Evropi že preveč. Bomo pa morali pridelano tudi znati prodati! Pred 150 leti je naše sadje
slovelo kot najboljše v Evropi, ta sloves pa si moramo nazaj trdo priboriti.
Jaz sem, preprosto rečeno, optimist. Objektivno pa je treba pogledati, kaj lahko naredi država, kaj pa mora storiti kmet sam. Predvsem se bo moral povezati. To, da smo deficitarni, je naša prednost. Kjer pa pridelamo več, moramo doseči vrhunsko kakovost in znati prodati.« (nic)
Podjetje  Tron iz Krškega načrtuje
Obiranje jagod tudi o
bozicu
Spoznanju, da jagod na tržišču očitno ni nikoli dovolj, je pripeljalo do prve letine jagod v Tronovi lastni proizvodnji.
Vrbina, septembra - Če se zapeljete pri železniškem prehodu v Šentlenartu proti Petrolovemu poslopju in mimo njega desno proti Savi, boste odkrili obsežen nasad, pokrit s plastičnimi tuneli. Gre za jagode, ki jim je njihov pridelovalec, podjetje Tron d.o.o iz Krškega, nadel ime (blagovno znamko) Rosa. Ko bo vse postorjeno, bo pod rastlinjaki kar 8 ha jagod. Sedaj namreč še vse površine niso pokrite s tuneli.
Andreja Brence, diplomirana inženirka             agronomije,
proizvodna menedžerka, ki skrbi
Senovška cesta samo zunanji odraz neusklajenosti?
Senovčani očitajo neučinkovitost ______ob zapiranju rudnika______
»Denar, ki ga država namenja zapiranju rudnika, bi moral pomeniti nov zagon, ne _______              pa samo obliž,« pravi Tone Petrovič.
Senovo, 18. septembra - Novo vodstvo krajevne skupnosti Senovo je podedovalo predvsem velikanski kup nehvaležnega dela. Pisma in zahtevki romajo v županov urad, kopičijo se očitki o neuskajenosti akcij, sledijo jim dodatni sestanki in dogovori. Predsednik sveta KS Senovo Tone Petrovič nam je v razgovoru, ob dokazih za te svoje trditve, nanizal predvsem probleme, vendar se je nekaj dni po našem razgovoru pokazalo, da so
izvajalci v sedanji fazi (do slovesnosti ob dvestoti obletnici delovanja rudnika rjavega premoga na Senovem) uspeli »po/ov///« predvidene roke.
Najbolj očitno je namreč že naključnega opazovalca zbodla v oči cesta. Ta je bila vse predolgo eno samo gradbišče, ki se je najprej po polževo vleklo od Brestanice proti Senovemu, nato pa se je v naselju nekako kar ustavilo. Resnici na ljubo priznajmo, da so dobršen del časa (gradnja traja od leta 1994)
terjala prerekanja okrog pravic in usklajevanja zahtevkov lastnikov parcel, po katerih je
Cesta skozi Senovo je bila še prejšnji teden predvsem gradbišče, skozi katerega se je prebijal vsakdo tako, kot je vedel in znal. Otroke iz nižjih razredov osemletke so (zaradi varnosti) vozili z enega na drugi konec Senovega kar s kombijem, pešci so si shodili stezico ob robu... Probleme in zastoje je pomagala sprožiti sprememba kriterijev, po katerih republika ne namerava več sofinancirati prestavitev napeljav, \i so bile pod cesto. Občina se je seveda novega bremena otepala, a je končno le popustila.
Toni Petrovič
speljana trasa in vse, kar stoji ob njej. Sedaj pa je cesta obstala na Senovem in to seveda ni edina cesta, ki grize Senovčane. V gradnji je tudi ona na Bohor, pa na Ložce. Domačini so bohorski cesti postavili rok do 10. oktobra.
Še bolj kot ceste'Senovčane očitno žge dejstvo, da se njihova nekoč mogočna in ponosna skupnost z zapiranjem rudnika in padcem Metalne spreminja v solzno dolino, kot ji sami pravijo. Rudnik je proslavil dvestoletnico svojega delovanja, žal pa je pred njim in njegovimi knapi samo zapiranje. Ljudje, ki so nekoč sicer trdo delali (resda so tudi dobro zaslužili, a nič jim ni bilo podarjeno),  so ostali  brez
možnosti za opravljanje edinega poklica, ki ga znajo. Tone Petrovič: »Občina Krško doslej po naših informacijah ni pokazala pravega posluha za zapiranje rudnika. Gre za republiška sredstva v višini 4,7 milijard tolarjev, ki naj bi jih v petih letih porabili za sanacijo vsega, kar je rudnik pustil za seboj v svojem dvestoletnem delovanju v kraju. Za zapiranje rudnika je Savaprojekt naredil projekt, vlada ga je sprejela, a ugotavljamo, da potem v našem kraju ni bilo narejenega nič. Po drugi strani in po naših podatkih je občina Zagorje, ki ima tudi rudnik v zapiranju, porabila že 2 milijardi, naša pa le 400 milijonov tolarjev. Če bi se občinsko vodstvo aktivneje vključilo v pridobivanje republiških sredstev, namenjenih zapiranju rudnika, bi na ta način veliko pridobila Senovo in vsa občina. Sredstva, ki jih sedaj občina namenja Senovemu, bi lahko uporabila drugje. Ugotavljamo, da ni pravega usklajevanja med krajevno skupnostjo, občino, projektno organizacijo in rudnikom v zapiranju. Zaradi tega smo županovemu uradu poslali že nekaj dopisov in upamo, da se bo po včerajšnjem razgovoru z gospodom Bahom res nekaj premaknilo na bolje in da bomo dejansko našli pravo strategijo Dalje na strani 6
za vso Tronovo proizvodnjo, tudi pri kooperantih: »Pred dvema letoma smo zastavili proizvodnjo pri zasebnikih. Imamo več kot 40 kooperantov, ki jih v celoti oskrbujemo,        tudi        z repromaterialom in s kupci. A kaže, da jagod ni nikoli dovolj, saj je povpraševanje na tržišču tolikšno,   da   smo   poiskali ustrezno zemljo (našel jo je naš direktor,  dipl.     ing.   Peter Jankovič) in letos avgusta postavili tale nasad. Naložba ni majhna, se pa zanesljivo izplača. Edini pogoj je, da niti malo ne zamudiš    niti    enega    od predvidenih opravil. Ko smo nasad zastavili, smo želeli, da bi bila tudi okolica lepa, a letošnje deževje nam je spravilo »v blato« tudi stroje, na katere smo najbolj računali, zato je vse skupaj nekoliko razkopano ...« Kljub temu naredijo lepo urejeni tuneli, razvrščeni drug poleg drugega,    na   obiskovalca
zmrznjene, sadijo jih pod črno. folijo in pod njo jih tudi namakajo' ter dognojujejo. Prosojna folija rastlinjakov razpršuje sončno svetlobo in preprečuje, da bi
Andreja Brence
bilo rastlinam prevroče, hkrati pa jih ščiti še pred mrazom, nezaželenimi vplivi okolja in padavinami. To pomeni tudi manjšo potrebo po škropivih in
prijeten vtis. Iz njih, kljub relativno hladnemu in vetrovnemu dneVu, toplota kar puhti. Andreja Brence: »Če je le dan sončen, je notri toplo, sicer pa tuneli zagotavljajo, da temperatura v njih nikoli ne pade pod kritične minus tri stopinje celzija. Ne le ponoči, tudi podnevi lahko ostane tako, pa se nasadu ne zgodi nič.«
Še nekaj podatkov: nasad so zasadili letos avgusta in tokrat prvič obirajo pridelek. V polni rodnosti pričakujejo 7 do 10 ton jagod na hektar. Ob konicah (sajenje avgusta in pletev septembra) mora Tron najeti okrog 30 pogodbenih delavcev, za obiranje spomladi in jeseni •*(po mesec dni) pa jih potrebuje 100 do 150. Zaslužek se giblje med 2.500 in 2.800 tolarji na dan, delo traja 6-8 ur, a kljub občutni brezposelnosti v Tronu ne morejo dobiti domače delovne sile. Sadike uvažajo
bolj zdrave sadeže. Jagode v rastlinjakih imajo razpoznaven vonj (resnici na ljubo so bolj aromatične, saj dež jagodam ni prijatelj), ustreznejšo sladkorno in kislinsko sestavo od onih iz zunanjih nasadov.
Na očitek, da sedaj ni več tiste klasične sezone obilja jagod, pravi Brencetova: »To sploh ni res. Zgodaj spomladi smo na trgu za cenenimi jagodami iz južne Evrope in pred množično ponudbo iz zahodne Evrope. Pozno jeseni pa je pridelek zaradi zahtevnih tehnoloških pogojev tako ali tako majhen. Kljub temu smo sklenili, da bomo letos jagode ponudili tržišču tudi o božiču. Sicer pa so naši pridelki, pod blagovno znamko Rosa, namenjeni predvsem tujemu tržišču. Slovensko tržišče je namreč sila nestabilno, zato smo našli kupce še v Avstriji, Nemčiji, Holandiji in tudi na Hrvaškem.« (Ika)
Krška obvoznica pa se trese in hrumi:
V Krškem se lahko ponovi Kolizej!
Po sledeh protestnega pisma prebivalcev hiš, ki stojijo ob krški
in vrnitev miru
obvoznici, smo ugotovili, da je edina rešitev prestavitev obvoznice območju ob Savi___________________________________________
Krško, septembra - Že sredi poletja je ena izmed lokalnih radijskih postaj objavila protestno pismo in zahtevek, ki so ga prebivalci naslovili na krškega župana in v katerem
terjajo rešitev svojih problemov. Iskanje sledi in izvora pisma nas je pripeljalo do kar obsežne mape gradiv, v katerem so še nekatera druga pisma in zahtevki ter že
omenjeno protestno pisanje, opremljeno s skoraj dvema stranema podpisov prizadetih krajanov.
Razen omenjenega pisma, ki ga objavljamo, je v mapi še nekaj predlogov za rešitev težav, ki jih imajo prebivalci starega krškega mestnega jedra s prometom tudi na drugi strani svojih hiš, na Cesti krških žrtev. Na prvem mestu je seveda hrup, ki ga ponoči in v zgodnjih jutranjih urah povzročajo obiskovalci gostinskih lokalov in tovornjaki, namenjeni oskrbi prodajaln. Seveda se bodo prebivalci prav vseh težav, nad katerimi se pritožujejo, le težko znebili. Plačujejo pač ceno dejstva, da so prav v mestnem jedru, kjer je življenje po definiciji živahno, glasno  in  nemirno.  Tudi  v
zaspanem Krškem. Ravno tako bi bilo čudno, če bi se prebivalci na vasi pritoževali nad sosedovim hlevom, brnenjem molznih in transportnih strojev ob jutranjem svitu ... Vse ima pač svoje prednosti in slabosti, zato smo se lotili obvoznice, za katero strokovnjaki trdijo, da je tam, kjer sploh ne bi smela biti. Pogovarjali smo se s Petrom
Žigantejem, direktorjem krškega Savaprojekta, in izvedeli, da je tisto, kar se dogaja na krški obvoznici, nekaj povsem normalnega, le da obvoznica ne bi smela biti tam, kjer je. Takrat, ko je bila grajena, je bil promet drugačen kot danes, mi pa v teh več kot desetih letih nismo storili ničesar, da bi spravili prometni
tok stran od mesta in od vode. Poiskali smo odgovor tudi na drugi strani, na tisti, od katere so občani v svojem pismu terjali rešitev. Od ing. Kalana smo izvedeli le to, da je v občinske pisarne pravkar prispela študija, ki jo je pripravil Savaprojekt, in da so v njej zapisani tudi predlogi rešitev.
Peter Žigante: »Škoda, da občane moti samo hrup, ne pa tudi oljni madeži od parkiranih vozil po pločnikih!«
Savaprojekt in Peter Žigante     seznanjen z zadevo, je šel po     miru in finega dreniranja vode.
Ali bodo ogroženi stanovalci starega
mestnega jedra in CKŽ dosegli sanacijo
nastalega cestnega problema?
Krško, 16. septembra - V prostorih občine Krško so se srečali predstavniki ogroženih stanovalcev starega mestnega jedra in predstavniki občine: svetnika Peter Žigante in Franc Glinšek. Sestanek je bil operativnega značaja: ogroženi stanovalci so še enkrat opisali moteče dejavnike, na novo pa so opozorili še na dodatno škodo v obliki razpok, ki so se pojavile na cerkvi in župnišču. Cesta je magistralna in zato je za reševanje nastalega problema pristojna država. V tem trenutku že opravljajo merjenja tresljajev na cestišču.
Obe strani sta se strinjali, da je potrebno zaščititi skupne interese in nastopiti skupaj. Zato bodo v kar se da kratkem času uvedli ustrezne ukrepe: omejitev hitrosti, postavitev radarjev in redno policijsko kontrolo. Obstaja pa tudi možnost, da
bodo še letos cestišče preplastili in tako vsaj malo omilili tresljaje, ki so sedaj vse močnejši. Za reševanje problema pa bo potrebno vložiti izvensodni zahtevek. Poznavalci menijo, da se zna vse skupaj zavleči za nekaj let.
Nuška Kukovičič, profesorica iz Krškega: »Najbolj nas motijo prehitra vožnja in veliki tovornjaki z vlačilci, ker se hiša v takšni bližini cestišča trese. Ob cesti so garaže in priti na cesto je prava avantura. Menimo tudi, da se cestišče poseda in posledice so lahko hujše, kot bi predvidevali. Tudi ob padavinah imamo težave, saj se odtoki takoj zamašijo, vodo s ceste pa dobimo nazaj, saj nam jo naškropijo predvsem veliki tovornjaki, zato so vrtovi so ves čas umazani. Ponoči smo priče pravim dirkam. Hrup je toliko večji zaradi grobega asfalta. Ceste pa skorajda ne vzdržujejo.«
Terezija Rumpret upokojenka iz Krškega »Pri denacionalizaciji so nam vzeli vrt in naredili parkirišče. Zanj nam niso ničesar dali in takrat sem menila, da je parkirišče bolj pomembno od mojega vrta, ker pač primanjkuje
parkirišč v Krškem, kljub temu da bi jih lahko naredili na Bohoričevi. Na KS nam niso verjeli, da smo si pločnike morali sami plačati, čeprav pod njimi teče mednarodni kabel za PTT-promet. Tako so tudi brez naše vednosti   prekopavali   naša
zemljišča pred hišo in za njo. Sporna cesta je nemogoča in vsa v luknjah. Prometni znak za omejitev bi lahko takoj postavili, saj jih to ne bi skoraj nič stalo, mi bi se pa počutili varneje kot sedaj.«
sta se z zadevo ukvarjala dovolj dolgo, da sta ugotovila, da obstaja na ustreznem uradu v Ljubljani cela gora podobnih pisem in zahtevkov in da s svojo množičnostjo sami sebe lahko samo razvrednotijo. Zato je Žigante predlagal izdelavo omenjene študije, v kateri bomo Krčani dokazali, da obvoznica, ki je državna last, ljudi moti. To potem ne bo več pismo ali prošnja, temveč tehtno gradivo, na podlagi katerega lahko terjamo rešitev problema. Spomnil je celo na svoj predlog izpred let, da naj bi promet mimo Krškega speljali nekje pod Rako. Takrat je bil deležen posmeha, danes pa vidimo, da ta rešitev sploh ne bi bila slaba. Tudi ob drugi njegovi zamisli, o predoru, je bilo podobno. Priznava, da je predor, ki ničesar ne preseka, ampak spremlja mesto po dolžini, nekaj neobičajnega. A študije so pokazale, da ima ta rešitev tako pozitivne kot negativne plati. Pri tem je treba vedeti, da bi predor lahko rešil probleme vseh Krčanov in ne le prebivalcev ob obvoznici. Gradili bi ga v dveh etapah, prvi del bi bil krajši od kilometra, drugi pa daljši. Cena? Izkušnje kažejo, da bi bila v resnici znosna. Peter Žigante: »Študijo je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor ter jo pozitivno recenziralo. Na občini sem že bil, predlagal sem jim seznanitev z rešitvijo, vendar tja ne grem več, saj me do danes župan ni niti enkrat poklical  ali vprašal.  Če 'je
Nujni  (predlagani)  ukrepi iz študije Savaprojekta:
• takojšnja preplastitev cestišča z zelo gladko zaporno plastjo, ovrednotena na 17-18 milijonov tolarjev,
•  takojšnja omejitev hitrosti vožnje na magistralni cesti (predlog omenja 40 km/h, kar pa verjetno ne bo sprejemljivo, pač pa pričakujejo uveljavitev omejitve 50 km/h),
•  dve vrsti radarskiega merjenja hitrosti: dva radarja, ki z utripajočo lučjo opozarjata na prekoračitev omejitve (in upanje, da ne bosta nenehno utripala kot na Sloveniki), ter (dobesedno) vsakodnevne policijske radarske kontrole ob nenapovedanem času. Radar bi morala policistom kupiti občina, a glede na izkušnje in na to, da 60 odstotkov iztržka ostaja občinskemu proračunu, bo naprava hitro plačana.
Dolgoročni Ukrep pa bi bil odmakniti obvoznico in jo spremeniti v mestno ulico z ustrezno upočasnjenim življenjem. Kdaj? Seveda takoj, a kaj to pomeni? Po trditvah iz Savaprojekta je 700-metrski predor (pred kratkim odprt) stal okrog milijardo. V Krškem bi potrebovali 900 do 1.200 metrov predora (odvisno od različice, ki bi jo izbrali). Pa še to: pri gradnji verige savskih elektrarn bi material, izkopan iz skoraj celotne trase predora, ki bi ga začeli na Guntah, lahko porabili v bližini, na gradbiščih elektrarn.
Vedeti je treba, da mora tak projekt priti v republiške plane (to terja 2-3 leta), potem je treba najti denar (spet 2-3 leta), nato traja še nekaj let, da se vse skupaj aktivira. Torej: če bi vodstvo občine danes sprejelo gradnjo takega objekta kot svojo prvo nalogo, bi ga morda imeli čez deset let, pravijo tisti, ki so take reči že videli.
Prebivalci  Ceste krških  žrtev  in Valvazorjevega  nabrežja  Krško
9.3.1996
Gospod Siter Danilo Župan.
Občine Krško Krško
Zadeva' ¦'.: ¦'¦;¦; Rešitev problematike obvozne ceste v Krškem
V letu 1975-76 so se izvajala dela za ureditev Obvoznice starega jedra mesta Krško z namenom, da se zaradi vse večjega prometa razbremeni promet na CKŽ.:. Vse bi bito dobro, če bi.prišlo do pozitivnih-:rezultatov. Promet ria CKŽ ševveča, obvoznica pa je postala prava:avtocesta.:: Na objektih med cestama so
;Se.pokazale razpoke, ki se Čedalje boij širijo, v Vsi živimo z bojaznijo, da bo prišlo do povečanih posedanj in z leti do rušitev (objekti so več ali manj stari
'in.občutljivi)/ Prav zaradi tegajebilšstrani ga. Rumpret Zinke, Krško CKŽ 35 z dne 27.12.95 dostavljen dOpis z
opisom naših težav na županov urad. Do sedaj ni bilo nobene, rešitve, le po novem tetu si je g. Somrak ogledal stanovanjsko hišo CKŽ 35 pri Rumpretovih.
Podpisani predlagamo, da se takoj pristopi k ustreznemu reševanju vprašanja, ki ga je z individualno vlogo sprožila gospa Rumpret Terezija. Kot zelo.pametno in prednostno rešitev vidimo v tem, da se na obvoznici, omeji hitrost vozil (težjih vozit na 50 km na uro). Vsakdo se lahko na lastne oči prepriča, da nastane ob veliki hitrosti mimo vozečih vozil močna vibracija, ki nam bo sčasoma podrla hiše, še prej pa naše bivanje in počutje spremenila v neznosno moro. O ostalih.ukrepih pa naj strokovne službe odločijo po svojih                  strokovnih
sposobnostih. Pooblaščamo gospoda Žigante Petra, da nas obvešča o podvzetih ukrepih.
informacijo drugam, medtem ko bi nas lahko vsaj poklical po telefonu. Od tod izhaja moja kritika odnosa krškega županstva do urbanizma. Tam mislijo, da gre pri urbanizmu predvsem za delne rešitve, za ureditev in zasaditev kakega parka ali česa podobnega. Urbanizem je sistem dela, ki traja. Zavedam se, da je vse težko plačati, a žal tako je tudi po svetu. Prestavitev take obvoznice se pripravlja tudi pet let, a ko se vse skupaj uresniči, je hkrati rešenih veliko problemov.
Tresljaji, ki jih povzroča promet na obvoznici, so dokaj močni, so pa v nekih mejah, zato sedanji promet ni izključni krivec za to, kar se dogaja. Obstoj obvoznice pa je kriv. Ko so jo gradili, niso razmišljali o tem, da je prej tu voda tu naraščala in odtekala, sedaj zaradi dviga savske gladine in meteornih voda naraste in ostane za betonsko škarpo. Mi ne vemo, kaj se tam notri dogaja, je pa prenos tresljajev verjetno učinkovitejši, ker je vse skupaj do neke višine v vodi. Od tresljajev je peščeno polnjenje verjetno zdrobljeno in če bi imela voda kam odtekati, bi ga gotovo že sprala. Svoj delež so prispevali tudi objekti. Stari so, grajeni za takratne čase, mi jim pa še pomagamo pri staranju. Če ne bi bili povezani med seboj, bi se že kakšen izmed njih porušil. V Krškem se lahko ponovi Kolizej, lahko se podre kakšna hiša in pred tem zapiramo oči. Pokale pa bodo tudi vse druge stavbe ob obvoznici, ker to ni območje
Nadaljevanje s 5. strani
za   pridobivanje   potrebnih
sredstev.«
Sedaj je že jasno, da je izvajalcem na cesti skozi Senovo do petkove osrednje slovesnosti, posvečene dvestoti obletnici rudnika na Senovem uspelo opraviti načrtovana dela. Pločniki so urejeni, stoji celo svetilka, spomenik rudarski sreči, kot jo je poimenoval avtor, arhitekt Mitja De Gleria, in cestišče je pripravljeno za polaganje asfalta do bencinskega servisa. Nasproti svetilke bo prostor, namenjen postavitvi mlaja.
Obnova ceste na Bohor pa še vedno čaka. Za njeno ureditev so krajani podarili potrebno zemljo, vendar je bil med drugim rezultat lani nedokončane obnove tudi to, da je voda nasuti material z neutrjenega cestišča naplavila na njihove travnike. Letos so dela ponovno obstala in ker področje leži že na osemsto do devetsto metrih nadmorske višine, obstaja nevarnost, da bo izvajalce
Ni pa potrebno obvoznico
prestaviti samo zaradi dveh hiš. V mestnem jedru, širokem 200 metrov, ne more imeti najboljšega               prostora
rezerviranega država. To je prostor ob vodi, namenjen mirnemu življenju, lokalom, parkiranju, kaki mestni uličici. Ne more pa biti med mestom in vodo državna cesta, do katere (povrhu) nimamo Krčani nikakršnih pristojnosti. Obvoznica tudi ni bila dokončana: manjkata še zaporna in fina plast asfalta. In čeprav je videti gladka, sedanja struktura cestišča še povečuje tresljaje, cesta je ravna, zato omogoča velike hitrosti, današnji tovornjaki pa ne vozijo več po pet ton tovora, ampak tudi po petintrideset.
Tudi hrup je zelo škodljiv, čeprav se tega ne zavedamo. Pri človeku povzroča ireverzibilne okvare živčnega sistema, česar se ta ne zaveda. Zaradi tega lako kdo izmed sokrajanov, prebivalcev ob obvoznici, tudi nekoliko prej umre!«
prehitela zima. Zato krajani, ki so podarili zemljo, potrebno za obnovo in razširitev ceste, grozijo - če obnova ne bo zaključena do 10. oktobra, bodo vložili odškodninske zahtevke: za zemljišča, za škodo, ki jo je na njihovih travbnikih povzročil naplavljeni gramoz, za ... Tone Petrovič nam je povedal nekaj krepkih na račun birokracije in izvajalcev, nato pa skušal sklepati: »V občini Krško je bila lani začeta obnova na več cestnih odsekih. Ugotavljamo, da so na njih dela letos zaključena. Po informacijah, ki jih imamo, naj bi bil prvotni znesek iz razpisa, namenjenega bohorski cesti (120 milijonov tolarjev) zmanjšan za približno 30 odstotkov. Ugotavljamo pa, da so določeni odseki stoodstotno dokončani. Torej se lahko na koncu zgodi, da bodo tisti, pri katerih so se dela začela nazadnje, ostali praznih rok -zaradi pomanjkanja denarja ali ker bo žpriskočila na pomoč zima'.« (Ika)
Wmwm

3 f» I........I«

>zm>#WM>z&><
ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 26. 9. IN 2. 10. 1996
RAK 22.6.-22.7.
Zaradi Marsa v Levu bodo vaše moči na višku in ker ni slabih aspektov, te moči ne boste razmetavali. Manj bo prepirov, ker v vas samih ne bo toliko napetosti kot prej. Po drugi strani pa boste imeli težave zaradi večjih premikov v družbi in službi.
Ker se je Venera združila v kvadrat s Plutonom, vas utegne napasti ali huda strast do neke druge osebe ali hudo ljubosumje. Oboje je neprijetno in ima lahko zelo negativne posledice. Vedno je v vaših rokah odločitev, kaj boste naredili. Naredite tako, da vas to ne bo razdvojilo, pa bo prav.
Tudi vi boste čutili in videli, da se nekaj dogaja, kar pa vam ne bo preveč všeč. Zato, ker bo porušilo vaše - načrte. Človek mora znati obvladovati svojo domišljijo. Ne sme biti preveč ekspanzivna, če nima zanjo realne podlage. Začeti je treba z malimi stvarmi.
Soočili se boste s problemom, za katerega boste mislili, da ga ne morete premagati, in tako bodo na dan prišla vaši stari občutki manjvrednosti. Če želite to premagati, se je potrebno razširiti, spoznati različne načine premagovanja samega sebe in s tem svojih problemov. Bolj se bojiš akcije, bolj si omejen.
m
LEV 23.7.-23.8.
Vaša fizična energija je sedaj zelo visoka, kar pa je lahko za vas zopet priložnost za samodokazovanje. Če še ne veste - to pomeni izčrpavanje vaše življenjske energije. Človek ima razen samodokazovanja še drugo možnost. Mučile vas bodo strasti in ljubosumje. Nekaj bo treba storiti.
Merkur je v vašem znaku še vedno v dobri položaju, zaradi česar boste lahko prišli do intuitivnih vpogledov v dogajanje in našli praktične rešitve za probleme na nenavaden način. Ugotovili boste, da je logično mišljenje le manjši del uma, medtem ko je mnogo večji del intuicija.
^_-~_^ Pojavile se bodo težave, ker boste spet obljubljali več,
B kot ste sposobni uresničiti. Zato boste slabe volje, potrti
pMKSpM« |n brezvoljni. Povezano s tem boste morda spet hoteli
[ Q X '-._.' J doseči nekaj velikega, pa se vam bo vse podrlo. Umirite
TEHTNICA 24.9.-23.10.
se, ne norite, vse se bo rešilo samo. Brez panike.
Tudi za vas velja skoraj enako kot za leve. Razdvojeni
Iste - tako kot vsi drugi - med osebnimi cilji ali samopomembnostjo in božanskimi cilji ali predanostjo. S samopomembnostjo nihče ne more postati srečen. Samopredaja vam to omogoča. Zato se popolnoma Škorpijon predajte. Za začetek partnerju.
24.10.-22.11.
9
'm.
^3
iOfl
KOZOROG 23.12.-20.1.
Vaša filozofija bo utrpela nekaj udarcev, kajti stvari niso take, kot jih vidite. Dokler gledate skozi vzorce ali svoj ego, ne morete videti prav. Kot da bi gledali skozi filtre različnih barv in različnih stopenj popačenja. Ko pa vidite prav, ne morete več zastopati ene strani, ker je -vse prav.
Vaš Saturn je v dokaj slabem položaju, zato lahko pričakujete nasprotja in zastoje v doseganju svojih osebnih ciljev. V glavnem prihaja do tega zato, ker so ti cilji preveč osebni in ne pripomorejo veliko k širjenju družbe in humanosti. Saj pravijo, da je ta na najnižji stopnji doslej.
Soočili se boste s svojimi notranjimi strastmi in navezanostjo na nasprotni spol. Ko bi le vedeli, zakaj to delate! To ni nekak naravni zakon, temveč posledica vaših vzorcev o tem, kako je videti odnos med moškim in žensko. Tako se boste lahko naučili pomembne lekcije, morda tudi s pomočjo prepirov.
Ste v fazi prilagajanja novonastalim situacijam, zato niste niti najbolj odločni niti ne preveč zaspani. Imate možnost, da dobite skozi svoj intuitivni um zelo pomembne nformacije, ki vam bodo lahko v prihodnosti zelo pomagale. Kar zaupajte vase, to je edina prava pot.
Bono Baršek
Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja ponovno osvojili Sevnico!
Sevnica, 19. septembra - Kljub grozeči sivini in dežju, ki se je začel usipati izpod oblakov, se je na sevniškem gradu zbralo kar lepo število ljubiteljev stripa in risanega filma. Sevničanom se je na otvoritveni prireditvi predstavil Miki Muster, mojster stripa in risanega filma v slovenskem, evropskem pa tudi svetovnem merilu.
Muster, umetnik, za katerega pravijo, da smo ga prepoznali prepozno, ker je prišel prehitro, je ustvaril impozanten stripovski opus, ki ga je zaokrožil z risanim filmom. Danes ga ponovno odkrivamo, njegove zgodbe so primer literarnega oziroma likovnega ustvarjanja v šolskih učbenikih. Zato je toliko bolj razveseljujoče dejstvo, da je njegov strip še vedno zanimiv in sporočilnost njegovih animacij še danes aktualna, kljub temu, daje
Ana Repše: »Stripi, ki jih prebiramo, so mi kar všeč, čeprav me včasih moti, da je v njih preveč streljanja. Tudi Mustrovi stripi so mi kar všeč, saj so zelo zanimivi. Od njegovih risank poznam najbolj tisto o vikikremi, o nekih zajčkih pa sem samo slišala pripovedovati. Nisem vedela, da je on avtor risank.«
Janez Levstik: »Spominjam se Zvitorepca, ki smo si ga posojali, ko smo še hodili v šolo. Uživali smo ob tem branju, saj je v zgodbe vklapljal nove dogodivščine iz raznih filmov in okolja. Komaj smo čakali novo številko, ker so se zgodbe nadaljevale. Danes obujam spomine na mlada leta in sem vesel, da sem se tudi osebno srečal z umetnikom. Mislim, da je dobro, da je ta zvrst ustvarjanja prodrla tudi v šole, ker je slika bolj sporočilna zaradi svoje dinamike.«
Marjanca           Pere:
»Mustra poznam samo preko njegove »trojice«. Njegove stripe berem zvečer in jih znam skoraj na pamet, ker so mi zelo všeč. Tematika njegovih stripov mi je všeč, ker je humana, ne maram nasilja. Rada bi, da bi še naprej risal stripe s podobno tematiko, in vem, da ga bom brala, dokler bom živa. Tudi priljubljenega Cik Čaka se še spominjam, čeprav nisem vedela, da je on avtor.«
Drago Slukan: »Bral sem ga v Tedenski Tribuni in že takrat se mi je zdel fantastičen. Takrat ni bilo poplave stripov, zato smo nestrpno čakali na očeta nekega sošolca, ki je prihajal iz Nemčije na dopust in nam je nosil na kupe stripov. V današnjih stripih je preveč nasilja, v katerega smo ljudje že tako nagnjeni. Mustrov strip je bolj prijazen, nepokvarljiv, všeč mi je tudi zato, ker je kvaliteten, kar se tiče tehnične izvedbe. Od nekdaj so mi bili všeč njegovi reklamni filmi, čeprav nisem vedel, da je on avtor. Miki Muster mi je všeč kot umetnik in kot človek.«
Se vedno brez naslova
ponedeljek, 16.9.1996 Sinoči me je v roku pol ure prav lepo zagrabila in še danes me drži - bolezen; vse kosti me bolijo. Vsako leto sam sebi obljubljam, da se bom šel cepit, ker bi bilo za mojo naravo dela zelo priporočljivo. Tako je že nekaj let in mislim, da se tudi letos ne bom.
Prav zaradi bolezni tudi dnevnika nisem oddal. Sicer pa je prav ta dnevnik predmet
raznih razprav; dnevnik - še ali dnevnik - ne več. Dobro leto ga teden za tednom pošiljam v uredništvo Našega glasa; včasih ga sestavim kar tako ... en, dva, tri; mnogokrat pa se mi zgodi, da je za mano teden, v katerem se ni nič zgodilo.
Eno zagotovo drži, tako kot vse stvari tega sveta ima tudi rubrika »Še vedno brez naslova« svoje privržence in na drugi strani nasprotnike. Prav ti (eni in drugi) bodo na koncu »odločili« ali bo naprej potekalo vse tako kot doslej ali se bo kaj spremenilo ali pa bomo vse skupaj prekinili.
Goreči zagovorniki ene ali druge strani se boste gotovo potrudili   in   svoje   mnenje
posredovali uredništvu; veselo na delo.
sreda, 18.9.1996 Bolezen je hitro, kot je prišla, tudi odšla. Prav. Meni tako paše. Tako kot vsako sredo ga tudi danes pičim v Ljubljano. Na poti premišljujem in se odločam, kako bom potoval, ko bodo ceste zasnežene. Zdi se mi, da bom sedel na vlak, pred tem si moram kupiti nekaj malenkosti, kot je npr. vvalkman, snežke, bundo ... in da boste vedeli, sneg ni daleč.
četrtek, 19.9.1996 Prejšnji teden se je odvijala avdicija za vodenje oddaje POP 30 na POP TV. Na avdicijo so se (podatki so nepreverjeni)
prijavili tudi že znani obrazi s SLO TV. Nikoli ne bi rekel, da si npr. Mojca Mavec želi voditi oddajo. Po prav tako nepreverjenih informacijah niso sprejeli nikogar in bodo avdicijo najbrž ponovili; mogoče se bom pa drugič tudi jaz prijavil ... ha, ha.
petek, 20.9.1996 D.J. Fresh, ki sem ga prejšnji teden tako hvalil, je imel svoj nastop v Pacifiku. Ni bilo tako, kot sem pričakoval, čeprav je izvajal enak program kot na streetballu. Vsekakor njegov program ni za plesat, ampak za gledat, česar mnogi obiskovalci niso vedeli. EDI
ustvarjal v času, ki ni bil naklonjen takim zvrstem umetnosti. Na otvoritvi je bila zadovoljna tako srednja generacija, ki se je nostalgično spominjala časov branja Mustrovih stripov, kot tudi otroci, ki so se zabavali ob uprizoritvi ene od stripovskih zgodb, ki jo je uspešno izvedla.lutkovna skupina Pika Nogavička iz Novega mesta.
Rudi Stopar: »Njegove podobe doživljam skozi spomin in so mi bile nekakšna popotnica za moje današnje delo. Kot otrok sem užival ob dogodivščinah njegovih junakov in se vanje vživljal, ko sem bral zgodbe v Tedenski Tribuni. Mislim, da imamo srečo, da smo se v svojem prvem zavedanju življenja srečali s takim stripom. Nesrečni so naši otroci, ki se srečujejo s stripi, polnimi nasilja in tudi pornografije. Ne verjamem, da jim bo to ravno dobra popotnica za lepo ljubezen in mirno tolerantno življenje. Gulikoža je danes tak, da ne guli samo kože, ampak polomi kosti, razčetveri in raztrga človeka in njegovo dušo. Škoda, da ni Mustrov več in da nimajo samo dvajset let.«
Tako so ob otvoritvi razstave Sevničani strnili svoje vtise, s katerimi je zadovoljen tudi Zdenko Picelj, ravnatelj Dolenjskega muzeja, ki je pripravil razstavo: »Ko smo razmišljali, kako bi povečali zanimanje za naše razstave, smo hoteli obiskovalcem ponuditi nekaj novega. Kljub temu, da so bili nekateri skeptični, nam je v celoti uspelo. Razstavo smo predstavili že v trinajstih slovenskih mestih, obiskalo jo je že več kot 25.000 ljudi, pa še vedno ni ponehalo zanimanje zanjo. Mustrove stvaritve so večne, saj so po toliko letih še vedno zelo aktualne in privlačne.« (Jakob)
MODASKOP
MODASKOP V PARIZU !
i
Ko se poletje prevesi v zadnji del in je vročina prav neznatna,, se v Parizu zgodi Pret-a-porter. To je največji sejem mode zal leto, ki prihaja. Sodelujejo najpomembnejši ustvarjalci mode in| tudi oni, ki imajo samo denar, pa se želijo predstaviti. Da si bostei lažje predstavljali, videti je kot nekakšen ljubljanski sejem v merilu J 1:100, pa mislim, da nisem nič pretiravala.
Vsak s svojim »štantom« prikazuje novo, izvirno, drugačno,| odštekano in zanj prepoznavno modo. Sledijo modne revije, kii imajo že kar mističen prizvok, moderne so namreč take. Veliko! poslov se tu sklene, novih znanstev in veliko veliko skeptičnih mislil
- bodo to »naši« sprejeli? Glasba pa igra in se ne zmeni za nič,| veliko je je tu in tam, takšne ali drugačne. Na neki modni reviji jei bil rdeča nit glasbe Kusturica: Cigani letijo v nebo. Ja, vzdušje jej nabito z energijo, vidi se, da so nekateri živeli za ta dan. Toliko zal uvod, sedaj pa poglejmo, kaj nam prinaša novega letošnji Pariz.|
Po navadi prav po barvah prepoznamo neko obdobje, zato« je prav, da se pomudimo najprej pri njih. Mislim, da kraljuje črna' v kombinaciji z belo in rdečo, in še enkrat črna. Veliko je je povsod I
-  v športu in na elegantnih oblačilih - bohoti se v spremstvu zl opečnato oranžno in kivizeleno. To pa je novo, kajne? Naših, priljubljenih pastelov je zelo malo, veliko pa je kara, ta je sploh' »in«, pa naj gre to za vichv -tak droben s prtov ali pa Prince de| Galle, to je ponavadi vzorec kara za suknjiče. Sejem je toreji razdeljen na moški in ženski del in pravijo, da je moški dosti boljši..
Če začnemo z moškim sejmom, se ta razdeli na športnega, s* klasično varianto in novo linijo tehnical, kjer je ogromno svetlečega | in kovinskega - z živimi barvami in vzorci računalniške grafike. ¦ Taka astronavtska varianta bi rekli. Povsem drugačen je naš! eleganten moški: s sivo, modro ali črno obleko ne izstopa, pači pa so tu dodatki, kot so rute ali kravate, z rafiniranimi vzorci sicer, I barve pa so kot zgoraj omenjene, torej žive. Tudi avtsajderji imajo ¦ svojo modo - plavful ali igriva linija, s stretehmateriali močnih barv ¦ bodo postopali naokoli vsi oprijeti in takooo hecni. Imejmo jih| radi, že zato, ker si upajo biti drugačni.
Ženska moda je lepa: oprijetih krojev, velikih ovratnikov, dobrih, materialov; malo vzorcev in veliko drugačnosti je v njej. Barve so ¦ nam znane, zato se bom ustavila pri novih materialih, ki jih| videvamo že tudi pri nas, pa ne vemo, ali so tako avt ali tako in. I Res gre za nove strukture - tvidi ali bukleji, poliestri in pletenine so . mehki materiali, ki bodo izpodrinili vse znano in prav nalahko se' bodo v naše omare naseljevale obleke, ki jih niti molji ne marajo. | Ampak o tem bom govorila v naslednjih temah. i Morda bi iz Pariza rekli še tole; ne samo obleke, tudi parfumi,. pričeske, nakit, potovanja, hrana in celo pogovori so postali' nekakšna prioritetna naloga oblikovalcev, raziskovalcev in ljudi, ki | naj bi nas vkalupili. Jaz vam želim, da bi bili z novo modo drugačni, i bolj sebi podobni, in ne tako kot: zakaj ima Anže modre lase, jaz _ pa ne. To pa je naslov naslednjega Modaskopa.
Atelje mode Maja ŠUŠTERŠIČf
Med modno revijo sevniške Kopitarne v Pacificu, ki so jo elegantno izpeljale lepotičke agencije Helena models, ni primanjkovalo tudi ciničnih pripomb kot na primer: »Na tako lepe nog'ce bi vsak »švrakl« pasu.«
Po dolgotrajnem in mukotrpnem razmišljanju in naprezanju, kaj naj bi pomenil grafit na jumboplakatu pred nakupovalnim centrom,
je poanta vendarle pricurljala na plan: »Komu se še danes splača sejati, ko pa ga kombajn dražje stane od prodane pšenice.«
Someone's gonna die to night, oi, oi, oi. Ali je mogoče, da so se tudi pri nas pojavili skinheadi? Ni verjeti, vendar, po grafitu sodeč, da! Se dobro, da folk ne steka angleščine, ker bi se kaj kmalu našel kdo, ki bi podtaknil odgovornost kateri od desnih strank. Slogan
prihaja iz nacigibanja pred desetimi leti in spodbuja nestrpnost ter nasilje do prišlekov. Preden grafit premalajo, si ga lahko ogledate na štadionu, kjer je za okras pod semaforji.
Romantična brvca čez Studeno blizu kostanjeviške jame je že precej dotrajana. Zanjo poskušajo bližnji prebivalci in uporabniki sicer nekoliko skrbeti, vendar je čeznjo vsak dan kar veliko »prometa«: domači in tuji sprehajalci, mopedisti, konjeniki (!!!)... Uboga brv je že vsa razmajana in postaja že preklemansko nevarna (za konje! in pešce), zato bi morda veljalo skrb zanjo naložiti krajevni skupnosti, za konje pa verjetno tudi bližnji prehod čez vodo (ki je globoka kakih 20 cm) ne bi bil pretežaven ...
Direktor Interierja, Drago Radej - Semenko je za istoimenski košarkarski klub tako zagnan, da hodi že v tiskarno prebirat tekste, ki bodo v Našem glasu šele izšli. Enkrat smo ga tako zalotili s
fotoaparatom. A to še ni vse. Seme, ki sploh ni majhen in nepomemben, je ob avtoritativem dvometrašu Jelovcu (207) čedalje manjši. Tako je vsaj slišati. Pa še nekaj sumijo. Da trener Jelovac sploh ni zadovoljen, če Interier samo zmaga. Zmagati mora s stilom. Prejšnjo tekmo 87:78, zadnjo pa 86:68.
MARTE in ALLEGRO
GUME - NAJUGODNEJŠE TA HIP
U Tircstonc _________ff GTKAP1AL
PRODAJA IN MONTAŽA:  Allegro <Lo.o., Vulkanizerstvo, prodaja avioplaSCev in menjava olja, Gorjupova 10A, 8311 Kostanjevica na Krki _____________Tel.: 0608/87-562; Mnb.: 0609/640-066_____________
»Za nas Slovence je značilna zborovska glasba«
je ob živahnem vzdušju v slavnostni dvorani brežiškega gradu poudaril Vivin gost
večera, skladatelj Jakob Jež
Brežice, 21. septembra -Pevci Vive so uspešno sezono -višek je dosegla že aprila na velikem tekmovanju v italijanski Rivi del Gardo - okronali še s tradicionalnim septembrskim zaključnim večerom. Mešanemu zboru dirigentke Simone Rozman so na odru delali družbo tudi jazzovski trio (Rok Lopatic -klavir, Matej Hotko - bas in Janez Gabrič na tolkalih), sopranistka Marjetka Podgoršek - Horžen, vokalna skupina mladinskega zbora OŠ Dobova in Tadej Patty na kitari. Med poslušalci pa sta jih tokrat zavzeto spremljala priznani slovenski skladatelj prof. Jakob Jež in dirigent komornega pevskega zbora AVE Andraž
Hauptman.
Svojim gostom in prijateljem so namenili pesmi Jakoba Gallusa,                     Morleva,
Mendelssohna, Brucknerja in Saint-Saensa. Pred izvedbo suite narodnih Jakoba Ježa sta voditelja pred mikrofon povabila tudi avtorja, ki se je zavzel za to, da bi naša pesem živela v čim boljših priredbah. VIVA mu je bila tokrat v precejšnjo vzpodbudo in pohvalo. Z zborom se je sicer srečal šele prvič, ne pa tudi z našimi kraji, kajti rojen je bil blizu Kostanjevice. V drugem delu koncerta so prišle na vrsto bolj ali manj znane tuje zabavne priredbe, ki so jih izvedli  skupaj  z  gosti.   Po
	IK» >/r W;<M?ff»3aE3»w^^**''	fflBBfi^vF**Tl	
		B|^3H9BbIJ&:' ¦*#¦ m^	
sjPšifl	W9     E>fsn		5U *"•   1
¦   p	^   ^tjte    ^«><*^^l^k¦i^S^^k.	wP ^ pto*^r	%k '$M
ifcsHS	r- s' 'l^^ajflM V   mTIvS	BMk - Mli^k.	ItS ^
N3&&J3M	H^Mr ' '^il	i^^^	M^r
			P\L
Vi 1	iy^wm  i    / 1	k     '',   .^.^^^H	mi^-U
Sr '".   1	kfiLfMfeJl 1	HyBH	
prijaznem grajskem večeru so pred VIVO nove preizkušnje. Marca bodo prvič nastopili na
mariborski prireditvi »Naša pesem«
(Ana)
Spiritual Pyrotechnics na POP 30
Danes boste ob 16.30 na Pop TV lahko v glasbeni oddaji Pop 30 kaj več izvedeli o novorockopunkovski skupini SP iz Krškega. Po nastopu na Novem rocku '96 se skupina pripravlja z novim bobnarjem. V tem času zaključuje tudi snemanje novega materiala za drugi album, katerega producent bo Janez Križaj, ki slovi kot eden najboljših producentov tovrstnega zvoka pri nas. (Mr. Jožo)
100 let Terezije Hruševar
Senovo, 17. septembra - »Kaj je to, da tako dolgo živim?«, se je malce začudeno spraševala Terezija Hruševar s Senovega, ko je obdana s cvetjem in kupi daril v krogu družine praznovala častitljivih sto let. Malokdo je takšne sreče, da dočaka visoko starost, v krajevni skupnosti ji ni para, in bržkone je tudi najstarejša občanka občine Krško.
Rodila se je 18. septembra 1896. leta v zaselku Zavajarje pri Senovem. V hiši je bilo 14 otrok, nekaj jih je že zgodaj pomrlo, danes pa je Terezija še edina. Kot gospodinjska pomočnica je služila v
Hruševarjeva mama s hčerama, vnukinjo in pravnukinjo
Zagrebu, Ljubljani in v Brestanici. Leta 1924 se je poročila, mož je bil rudar, med vojno pa tudi aktivist NOB. Rodili sta se jima dve hčeri, družina pa je celih petdeset let, do moževe smrti, živela v bloku v delavski koloniji na Senovem. Potem se je preselila nazaj na Bohoričevo k mlajši hčeri Idi, s katero živi tudi danes. Poleg starejše hčere Slavke jo obiskuje še pet vnukov in štirje pravnuki, od katerih ima najmlajša Špela dve leti in pol.
Kljub stotim križem je Terezija še vedno prava korenina, zdravje ji ni nikoli nagajalo, le sliši zadnja leta bolj slabo. In kaj ima najraje? »Jajca, stročji fižol in gobe,« je povedala Ida. In njen recept za tako dolgo življenje? Malo je podedovano, saj jih je v njihovi rodbini precej dočakalo zelo visoko starost,povrhu tega pa je bila Terezija vedno vedrega duha, rada je pela in nikoli se ni »sekirala« za malenkosti, ki običajno pokopljejo navadne smrtnike. Še enkrat vse najboljše! (Mo)
Transcendentalne vibracije preplavile Posavje
Prejšnji petek smo bili priča pravi transcendentalni fešti, ki se je dogajala pod kozolcem na vikendu gostišča Les. Zbralo se je okoli sto ljudi, ki so uživali ob dobri glasbi skupin Transcendece in Spiritual Pvrotechnics in še ene skupine, ki je trenutno še brez imena, a se je že s prvim nastopom izkazala, saj je več kot eno uro uspela z eno samo skladbo navzoče zazibati v Maha mantri. Zbrani so bili več kot navdušeni. Ne smemo pozabiti omeniti, da so za ta dan pripravili tudi posebno gostijo z izbrano vegetarijansko hrano, ki je je bilo na pretek. Takšnih žurov pri nas primanjkuje in se v prihodnje priporočamo. (JOŽO Das)
Na sliki skupina Transcendece
95 let Antona Sternada
Pri Sternadovih v Pesjemje bilo pred dnevi veselo. Najstarejši prebivalec hiše, ki nosi številko 5 in pod streho katere živijo v sožitju kar štiri generacije, je slavil petindevetdeseti rojstni dan.
Anton Sternad se je rodil 11. septembra 1901. leta, torej skoraj na prelomu stoletja, sedaj pa je daleč naokoli najstarejši prebivalec tega dela krške občine. Ko smo ga obiskali, je sedel na svojem mestu ob kuhinjski mizi. Kljub temu, da slabše sliši, je bil zelo zgovoren in reči moramo, da svojih let sploh ne kaže. Pravi pa, da mu manjka vrstnikov, ker se nima s kom pogovarjati. Ti mladi pa kar naprej nekam hitijo.
Anton se je poročil s 24 leti, ženo Alojzijo z Bojsnega pa je spoznal v Zagrebu, kjer je delal kot vrtnar v neki sirotišnici. »To so bila zame najlepša leta,« pravi. »Bilo je veliko jesti. Tudi takih stvari, kakršnih si doma, na majhni kmetiji, zaradi pomanjkanja nikoli nismo mogli privoščiti.« V zakonu sta se mu rodila dva otroka. Hčerka Antonija in sin Slavko. Sedaj je že 16 let vdovec, ima pa štiri vnuke ter sedem pravnukov, od tega pet fantov. Večino življenja se je preživljal z delom na majhni kmetiji, svet okoli njega pa se je v tem času spreminjal: ne da bi se selil, je živel v štirih državah: Avstroogrski, kraljevini Jugoslaviji, republiki Jugoslaviji in sedaj v samostojni Sloveniji. In katero obdobje mu se mu zdi najlepše? »Titovo!« odgovori kot iz topa. »Takrat je vsak imel službo, denar in lepo se je dalo živeti, medtem ko so bili časi po prvi svetovni vojni za delavce in kmete zelo težki.« Za najhujše, kar se mu je v življenju zgodilo, pa je Anton Sternad označil leto 1941, ko so morali v izgnanstvo.
Preden smo se poslovili, nam je Antonov sin Slavko zaupal, da se v Pesju sosedje zelo dobro razumejo in da imajo v navadi, da se vsako jutro pri katerem od njih dobijo ob kavi. V takem okolju je res prijetno živeti in morda jih je ravno zato Sternadov Anton naštel že petindevetdeset. (ES)
Prvi šolski dan
Učenci prvega razreda so prvič prestopili prag velike prave šole. Brezskrbno otroštvo je tudi zanje minilo. Bili so nestrpni, vedoželjni in ponosni, saj so postali veliki. Povprašala sem njih in njihove mamice, kako je bilo in kako so se počutili na ta dan.
Matic: »Prvi šolski dan je bil najlepši od vseh, ker smo se igrali igrice. Bil sem vesel, ker sem prišel prvič v pravo šolo. Zanimivo je bilo, ker smo dobili merilo, voščenke, rutice in lučke. Vesel sem bil, da sta bila z menoj tudi oči in mamica. Tudi njima je bilo zelo všeč. Vsi skupaj smo šli na večerjo in potem domov. Tatjana: »Všeč mi je bil sprejem. Učiteljica Mojca me je navdušila z lepo igrico. Ob njej sem se veliko naučila. Dan mi bo ostal v lepem in sladkem spominu, saj smo se posladkali s koncertom
in bonboni.« Njena mama pa je zaupala: »Bila sem zaskrbljena in potiho se mi je Tatjana smilila, saj je ta dan prelomnica. Prej je bila igra, sedaj pa bodo naloge in učenje. Toda, ko sem videla, kako skrbno se je pripravila gospa Mojca, se je moja skrb razblinila. Opazovali smo svoje otroke, kako navdušeno strmijo v svojo učiteljico, in spoznali, da ni potrebe, da bi nas skrbelo.« Aljaž mi je prišepnil: »Počutil sem se velikega in pomembnega.« Aljaževa mamica pa mi je zaupala: »Imela sem mešane občutke. Bila sem vznemirjena. Vznemirjenje je bilo povezano s kančkom strahu - kaj in kako bo v »veliki« šoli. Starši se v teh dneh še bolj zavedamo, kako hitro je minil čas brezskrbnega otroštva.« Lea: »Všeč sta mi bili učiteljica in ravnateljica. Povedali sta  veliko   lepega.«   Leina
Z odškodnino ne bo nič
Zvita D.K., roj. 1971, in M.D., roj. 1971, sta z inscenirano prometno nesrečo poskušala ogoljufati Zavarovalnico Triglav, OE Krško. Na sedežu zavarovalnice sta vložila zahtevek za uveljavitev odškodnine na vozilu peugeot 205, ki naj bi po njunem mnenju nastala pri prometni nezgodi na lokalni cesti v Bukošku. Zaradi suma zavarovalniške goljufije do izplačila škode ni prišlo.
Vlom v brežiško gimnazijo
Gimnazija in srednja ekonomska šola sta bili oškodovani okradeni, saj je neznani storilec med 15. in 17. septembrom prišel v učilnico ter iz omare odtujil dva videorekorderja in barvni TV sprejemnik. Škode je za okoli 100.000 tolarjev.
Neprevino
prehitevanje in
pobeg
Na magistralni cesti Grmovlje-Obrežje pri Skopicah se je v petek zgodila prometna nesreča zaradi                nepravilnega
prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila N.A., roj. 1951, iz Brežic, je vozil po magistralni cesti z Drnovega proti Čatežu. Pri Skopicah je Brežičanu po njegovem voznem pasu nasproti pripeljal nemški državljan, ki je prehiteval kolono vozil. N.A. je zavrl in v izogib čelnemu trčenju zapeljal desno na bankino. Po srečanju s kolono vozil ga je zaneslo na nasprotni vozni pas
ter nato preko bankine in nasipa na njivo, kjer je vozilo obstalo. Povzročitelj nesreče je odpeljal naprej proti Ljubljani, vendar so ga policisti na Karteljevem izsledili ter ga predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. N.A. se je v nesreči lažje poškodoval.
»Žejen« grozil in razbijal
V nedeljo so policisti odredili pridržanje do iztreznitve za J.J., roj. 1951, iz Straže pri Raki. Pred gostilno Pri Kosu v Kostanjevici je »junak« tolkel po vratih ter groziti, da bo vse razbil, če ne bo prišel do pijače. Na njegovo nesrečo gostilna ne obratuje že več kot leto, kar mu je lastnica tudi pojasnila. Vendar je bila žeja pač prehuda. Razgrajač se ni pomiril, temveč je pred vhodom pograbil stol in ga vrgel v okno. Prihod policistov ga je sprva pomiril, vendar je šlo kasneje po starem. Tako se je avantura žejnega J.J.-ja končala v »hladilnici«.
Napihal
»skromnih« 1,64
Policisti so v ponedeljek ponoči do iztreznitve pridržali prebivalca Mrčnih Sel, B.J., roj. 1952. Omenjenega so ustavili in pregledali na Cesti krških žrtev v Krškem. Morda ne bi bilo nič sumljivega, če možakar ne bi potoval brez vozniškega dovoljenja. Še večja smola pa je bila, da mu so dovoljenje približno uro prej zaplenili policisti PPP Krško. Tako je B.J., ki je polega tega napihal še 1,64 promilov, na iztreznitev počakal v »policijskih apartmajih«.
mamica pa je rekla: »Joj, kako neizprosen je čas! V šoli so se pripravili dobro in domiselno.« Učiteljica prvega razreda, Mojca Tomažin, pa je menila takole: »Vsak učitelj, prepričana sem tako, se skrbno pripravlja na prvi šolski dan, še posebej, če sprejema v šolo novince. Pot v šolo je velika prelomnica za otroke in za starše. Otroci ta dan verjetno zelo nestrpno pričakujejo, in z mešanimi občutki. Veseli so, ker so postali tako veliki, da smejo že v pravo šolo, ker bodo delali prave naloge, se veliko naučili, verjetno pa jih je tudi malo strah vsega novega. Prav zato jim je potrebno že prvi šolski dan pokazati, da šola ni noben bavbav. Zanje mora to biti dan veselja, igre, sproščene komunikacije, verjeti morajo, da jih je učiteljica nestrpno pričakovala. Otroci so najboljši psihologi in če jih znaš navezati nase že prvi šolski dan, si zanje iz dneva v dan samo še močnejši magnet identifikacije. Zame je pomembno, da začutijo, da sem človek kakor oni, da se znam tako veseliti kot oni, da tudi jaz občutim bolečino in da znam jokati z njimi, da se znam tudi jaz jeziti, če je potrebno, in da se tudi rada igram, plešem ... kot oni. V mojem razredu sta vedno glasba in smeh - pa tudi zagnano delo.«
(Milanka Klenovšek, 6. r OŠ Krmelj)
Pozdrav od Sončka
Otroci društva Sonček so se s strokovnim spfbmstvom odpravili v Božiče v terapevtsko kolonijo, od koder nam vsako leto pošljejo pozdrave, potem pa še kakšno fotko in zbrane vtise. Za zdaj -razglednica!
tel/fax: 0608/81-709
AXAl995
GLEJTE^»OGLAŠUJTE |
INTERNI
KANAL
CATV NHM Sevnica
do 13. oktobra brezplačno
.*!***L
Va^°:,o9-A02
\eV- "^ 22-
OGLAŠUJTE   V NAŠEM   GLASU
Mestni park -
sramota za Krčane
Če že domačinov ne moti nekulturno obnašanje do tistega,
gledal v kupu smeti gasilni aparat, ki je morda padel kakemu gasilcu iz žepa, ko je segel po cigaretah. Pa menda ne! Gasilni aparat je priromal iz
kar so nam zapustili veliki sokrajani, pa bo slab glas gotovo dosegel deveto vas. Ondan sem šel mimo parka in videl naključnega obiskovalca kako je kukal preko ograje in začudeno
kakega bližnjega bloka, stanje, v katerem smo našli park, so zapustili po vsej verjetnosti otroci, ki bodo nekoč gasilci, saj so »pogruntali«, kako se aparat aktivira. (Mr. Jožo)
Za čistočo v svoji okolici naj bi poskrbel vsak sam
Vsakih toliko časa se v Našem glasu posvetimo temam, ki se jim moderno reče -ekološke-; po domače bi bilo to "higiena na vseh ravneh-, kar je odraz družbe. Nekajkrat smo opozarjali na -krivce-, a je s prstom kazati na koga skrajnje nehvaležno dejanje. Zato smo se odpravili v podjetje Kostak, kije najbližje masovnim -higienskim- posegom v krškem in okolici. Tule je njihovo mnenje, ki nam bo lahko v veliko pomoč.
Res se s smetmi velikokrat zgodi, da ne končajo tam, kjer jim je mesto. Največkrat naredimo škodo iz malomarnosti. So primeri, ko pravi »košarkarji« kar iz stanovanja v bloku vrečo s smetmi oblikujejo v žogo in ciljajo v bližnji kontrejner, ni pa nujno, da ga tudi zadenejo. Navadili smo se tudi, da odpadke prepustimo otrokom, ki pa jih ne postavijo na pravo mesto, bodisi ker so premajhni bodisi ker nimajo dovolj moči, da bi dvignili breme tako visoko. I n vrečka je spet na kupu namesto v kontejnerju. Samo še kdo pobrska in smeti se s štirih kvadratov razširijo na več. Drži, da so prostori za odvoz smeti velikokrat nedostopni, ker si pač nekateri dovolijo več kot drugi in parkirajo prav tam, kjer je edini dostop do smeti. Zato jih ljudje iz snage, jasno, ne morejo odpeljati.
Preden nas pokličete in nam potožite, da vaših smeti niso odpeljali, se prepričajte s pogledom skozi okno, ali ni morda celo vaš avtomobil preprečil odvoza. Kjer imate težave s smetmi, pa bo najlaže, da osebno pokličete Kostak in rešujete probleme neposredno z odgovornimi ljudmi. Kar pa ne pomeni, da v prihodnje ne bomo kritični do podobnih hojlarij kot doslej.
Pa še ena dobra novica. Pred kratkim so kostakovci počistili vodovarstveno območje na Belem bregu. Čeprav so nekaj kiwcev našli in jim krivdo dokazali, se za sankcioniranje nihče ne zmeni. Tako pač deluje sistem. Nam je upati, da bo tam v bodoče ostalo čisto in da si več ne bomo dovolili podobnih spodrsljajev. Pljuvati sebi v juho je res neumno, mar ne? (EkoJozo)
«#$»&•«$>; ;i*>r* sunit** i
%^% 1.4
•S**
SLOVENIJA
5LOVLNI|A H2~
(fe
St
Obnovljena razstava v dvorani
Po dvajsetih letih se je utrudila tudi razstava v leskovški športni dvorani, zato jo je bilo potrebno obnoviti. Pred pričetkom rokometnega in košarkarskega prvenstva seje to tudi zgodilo. Sredstva za zamenjavo izrabljenih luči je zagotovila občina, dela pa je v rekordnem času opravilo podjetje Elektroinstalacije Dušan Arh iz Leskovca. (J.A.)
^
S?
M®?m.
¦•\    \a\a\Iu- jf Certius DZU d .o.o.
KAM S CERTIFIKATOM?
Zbira pooblastila za vpis delnic s certifikati na svojih mobilnih vpisnih mestih in pri vas doma. Informacije
po telefonu 0608/22-856
Poštna torba:
Spoštovani gospod Pire
Mineva eno leto odkar sem vas obiskal pri nečakinji Idi Bricman v Slovenskih Konjicah. Takrat ste mi povedali, da sem hudo bolan, in da mi boste pomagali premagati bolezen, tudi takrat, ko bom oz. sem bil v Ljubljani v Kliničnem centru.
Danes pa vam sporočam, da se vam za vašo pomoč iz vsega srca zahvaljujem, saj sem po enem letu kot prerojen, poln moči in življenja, po vseh hudih
in težkih dnevih bolezni.
Vaše znanje in dobrota sta mi v najhujših dneh v bolnici v Ljubljani vlivala veliko poguma in optimizma.
Zelo si želim, da bi vam lahko osebno stisnil roko v zahvalo in vam povedal, da ste dober človek, ki bi lahko bil vsakemu v ponos.
Še enkrat iskrena hvala, v upanju, da se še snideva v lepših trenutkih.            Franc METULJ
Alkoholno veselje? - žalost!
Pravzaprav ne vem ali me je k pisanju spodbudila jeza ali bolečina ali oboje. Vsekakor najprej moj, tokrat pa res, preveč pijan mož.
Deset minut po tretji sem že vedela, da ga danes ne bo tako kmalu domov. Vendar to še ne pomeni nič slabega. Lahko ga je zadržalo delo, ali srečanje r, znancem, prijateljem. Po šesti ur^ pa sem vedela kaj to pomeni. Alkohol! Srečanje znanca, ponavadi družbe, ki ve kaj je življenje!? Ki zna živeti!? Ki lahko tako živi, saj jim to omogočajo dobro plačane službe. To so v veliki večini ljudje, ki v treznem stanju govorijo kako nezdravo je prekomerno uživanje alkohola, posebno za voznike. Govorijo: začela se je šola, na cesti so otroci, otroci so naše največje bogastvo. Se zgrozijo in se zgražajo, ko se alkoholiki prelevijo v morilce, objokujejo žrtve, poklanjajo cvetje, žalujočim ostalim poklanjajo besede sožalja, pa še, pa še, bla, bla... do prve prilike za pitje - nažiranje. VeČina le-teh je na takšnih ali drugačnih boljših položajih, naša elita?! To so gospodje, ki smejo vse, dobesedno vse, saj drug drugega ščitijo in tako jim nihče nič ne more. Ko bodo dobili kakšno »kolajno« ali bodo umrli, se bo o njih govorilo samo lepo,
njihovi grehi bodo izbrisani. Danes me je še bolj groza, da je moj mož vozil avto tako pijan, k sreči tokrat srečno, strah me je že za naslednjič. On pravi, daje bilo tokrat zadnjič? Ker ni vajen popivati, mu bo tokraten res hud maček le ostal v svarilo? Zame je bilo že tokrat preveč. Napovedala sem mu hud boj proti popivanju. Zato sem danes napisala to kar sem napisala, drugič bom opremila svoje pisanje z imeni, seveda tudi s svojim.
Pozivam vse trezne in tiste, ki znajo uživati alkohol tako, da ne škodujejo sebi, predvsem pa ne drugim, pridružite se mi. Menim, da bi država morala posebej visoko obdavčiti lastnike vinogradov, ki niso kmetje; prepovedati popivanje po hramih, saj od tam prihaja največ alkoholiziranih voznikov na cesto, iz pretiranega veselja, žalost in obup, ponavadi za nedolžne in trezne. Namerno ne govorim o gostilnah, saj vsi vemo koliko gorja izhaja iz le-teh. Sicer pa se točilnice alkoholnih pijač odpirajo v naseljih, kjer prebivalci jasno izražajo svoje nestrinjanje, lastniki pa so zaščiteni kakor kočevski medvedi - žal je medvedov veliko manj! Štefanija
PORT
NAŠ GLAS, 37 - 26, SEPTEMBER 1996
^
Komentar tedna
Tri točke za tri posavske prvoligaše
Če štejemo le tačka, lahko rečemo, da je bil učinek posavskih rokometnih klubov v drugem krogu elitne slovenske lige za eno točko Skromnejši kot v prvem. Toda ne gre prezreti, da so tokrat za razliko od uvodnega nastopa, ko so vsi trije Igrali doma, Krčanl In Sevničani gostovali pri ambicioznih moštvih, ki sta letošnje prvenstvo pričeli z zmagama na tujih igriščih. Zato lahko rečemo, daje poraz Krškega pri ljubljanskih Prulah, katerih vrata brani Kfčan David tmparl, pričakovan, čeprav so krški rokometaši potihem pričakovati več. Osvojenatočka Sevničanov v Trbovljah pa je že pravi podvig, saj ni običajno, da novinec osvoji več točk m tujem kot pa doma. Zalo dobro pa bo na igralce Lisce delovala tudi psihološko, sajjepopomzu vprvemkrogu kazalo, da bodo zaradi težkega razporeda ob štirih vvodnttt krogih ostali na ničli. Ta pa na rokometaše rte deluje ravno spodbudno. Dobovčanl so z rutinsko zmago proti §lovanu Še enkrat dokazati,.da postajajo zares veliko moštvo, Iti pa potrebuje še nekaj »lepotnih« popravkov. Ne pozabimo pa, da se bo robova prava vrednostpokazala šele po prvih gostovanjih. Prvo, proti Izolskemu Detmarju, so zaradi obveznosti svojih igralcev do reprezentance za nekaj dni odložili. Tako bodo to soboto (doma} igrali le Sevničant, ki so proti državnim prvakom Iz Celja povsem brez možnosti, Krčanl pa Imajo v Leskovcupriložnost, da v srečanju s trboveljskimi rudarji svoto dosedanjoberotočkpodvojijo, (L$)
9)
ccniocno d c 11 n r u i\
Košarka - predkolo Koračevega pokala
KK Interier - NH Ostrava
87:78   (43:38)
Jeklin 9 (2-2), Zaturoski 5, Sullivan 23 (5-6), Murovec 2, Bošnjak 6, Nakič 22 (4-5), Ademi12,Kralj2,Vukič6.
A-l SKL:
KK Interier - KK Kraški zidar
86:68   (42:32)
Jeklin 12(2-2), Sullivan 19(5-5), Murovec5,Bošnjak9(1-1), Nakič 28(1-2), Ademi 11(4-6),Vukič2.
A-2 SKL:
KK Triglav -  KK Brežice
71:60   (25:29)
Rozman F. 16, Antolovič 12, Krivokapič 3, Strgar 2, Rozman B. 16, Marčetič 10, Kajbal
/. SRL:
RK AFP Dobova  -  RK Slovan
23:18   (14:9)
Denič, Djapo 2, Begovič 3, Mijacinovič 7 (5), Voglar, Ocvirk 3, Česnovar, Glaser 5, Leveč, Stojakovič3.
RK Prule 67 - RK Krško 19:17   (10:6)
Bašič, Božič 1, Popovič 1, Urbanč D. 3, Kukavica 4, Deržič 1, Dragar 1, Urbanč M„ Čurak 3, Privšek 3, Verovšek.
RK Elektroprom  Rudar -  RK Lisca   Sevnica  22:22   (11:13)
Marcola, Blagojevič 2, Rupret, Sirk, Rantah 2, Plazar 6, Teras, Čater 8, Mitrovič 2, Simončič 2, Povše, Senica.
2. SRL - ženske RK Lisca  Sevnica -  RK Vegrad B ___________22:23   (11:12)___________
Sevniške rokometašice poražene
V soboto so prvenstvo začele tudi članice RK Lisca in se v prvi tekmi 2. lige doma pomerile z ekipo Vegrad B iz Velenja. Kljub dobri igri domače vratarke Sotoškove in strelsko razpoložene Danijele Brestovac so izkušenejše gostje uspele zapisati minimalno zmago z rezultatom 22:23 (11:12). Za RK Lisca so nastopile: Sotošek, Biderman, Planine 4, Brestovac 9, Bevc 1, šunta 2, Pozderc 1, Kolan, Gabrič, Zahirovič, Rozman2,Dražetič3.
V predtekmi so se domače starejše deklice pomerile z vrstnicami iz Šentjerneja in jih premagale z rezultatom 34:4 (21:3). Pri RK Lisci se je odlikovala spretna Anja Glas, ki je dosegla kar 14 zadetkov. Kadeti RK Lisca pa so v Radečah premagali domače vrstnike z rezultatom 27:12. Rezultati kažejo, da ima RK Lisca Sevnica kar velik rokometni pogon tako v moški kot v ženski konkurenci, zato se ni bati za kakovosten igralski kader, ki prihaja. (MIDVA)
prt Vse za centralno ogrevanje,
vodovod in kanalizacijo ty7 Kopalniška oprema „x> Ročna in električna ročna orodja___________________
TRGOVINA Z INSTALACIJSKIM MATERIALOM
°ČKŽ 61 KRŠKO    Tel.: 0608 22-540 Ugodno: izolacijske cevi za centralno ogrevanje
tf

Možnost vgradnje kupljenih
izdelkov
2. kolo prve slovenske rokometne lige
Posavski prvoligaši s polovičnim
izkupičkom
»Negostoljubni« Dobovčani
Nekoč slovito rokometno moštvo, ljubljanski Slovan, ki je v času, ko so zanje igrali tudi Brežičana Marjan Gorišek in Vladimir Berglez ter Sevničan Stojan Šumej, predstavljalo eno boljših evropskih ekip, je še tretjič zapored odšlo iz Dobove brez ene same osvojene točke. In čeprav so polovico prvega polčasa vodili, so bili tokrat za kakšen podvig povsem brez možnosti. AFP Dobova je v tem trenutku toliko boljše moštvo, da si lahko privošči tudi daljše obdobje ležerne igre, a ko je treba, v hipu postavi stvari na svoje mesto. Toda takšna igra na živce navijačev in njihovega trenerja ne učinkuje najbolje, zato Glaserju, Mijačinoviču in tovarišem priporočamo, da prihodnjim nasprotnikom raje že takoj na začetku pokažejo, kdo je v Dobovi gospodar. Slovan je bil preteklo soboto zrel za enega težjih porazov nasploh, zato so se ga Dobovčani »usmilili« in si po visokem vodstvu z osmimi zadetki hitro izmislili nekaj zaporednih nerodnosti v napadu ter tako dali uglednemu nasprotniku priložnost za ublažitev poraza na znosnih pet zadetkov razlike in kolikor toliko mirno vrnitev na svoje domove v Ljubljani. Dobovski strateg Stane Ostrelič pravi, da bo pred gostovanjem v Izoli moral svojim varovancem nekaj stvari v zvezi s pristopom k igri še razložiti, najbolj pa je bil zadovoljen z igro »rezervistov« Voglarja, Levca in Češnovarjav obrambi. (ES)
Imperl zasenčil nekdanje soigralce
Krškim rokometašem v srečanju z ekipo Prul ni uspelo. Vzrok sta bila slaba igra in neučinkovitost v napadu, precej pa se je poznala tudi odsotnost Blaža Iskre, ki je poškodovan. Krčani so imeli za nasprotnika tudi svojega nekdanjega vratarja Imperla. Pokazalo seje, da je bil prav ta prevelika prepreka za nekdanje soigralce. V krški ekipi
Interier zdaj čaka Turke
Krški košarkarji tudi v povratnem serčanju predkola pokala Radivoja Korača s košarkarji iz Ostrave niso imeli pretežkega dela, čeprav so se jim Čehi tokrat kar dobro upirali, a bolj po zaslugi preslabega garanja domačih v obrambi. Gostje so na začetku tekme nekaj trenutkov celo vodili, kar se jim ni pripetilo niti v lastni dvorani. Toda zadoščalo je že nekaj ostrih in odločnih besed trenerja Vinka Jelovca in stvari so se postavile na svoje mesto. Drugi polčas je »Car« Jetovac pričel celo s povsem novo peterko, kar v košarki ni ravno običaj, in šele ko je ta zapravila vso prednost, ki so si jih priigrali tisti iz prvega polčasa, se jeodfočil za nove menjave. Jeklin, Nakič in Sullivan so stvari spet postavili, kjer so bile. Še zlasti slednji ima za to veliko zaslug, saj je bil uspešen tako v skokih in blokadah kot pri samostojnih prodorih in metih na koš, prvič pa se je po krški dvorani razleglo vzklikanje »Go, Sully, go!« Everick Sullivan-Sully ali Suljo, kot ga kličejo nekateri, si je to gotovo zaslužil. Veliko odobravanja občinstva pa je za svoj edini zadetek, dosežen v ameriškem slogu, požel tudi center Leon Kralj. Predkolo so Krčani torej prebrodili, sedaj pa že razmišljajo o prvem nasprotnku v skupini F To je Meysu Spor iz Ankare (Turčija), s katerim se bodo pomerili v svoji dvorani v sredo, 2. oktobra. Poleg Turkov pa so v skupini še Nancy (Francija) in ukrajinska Bipa Moda iz Odese. O srečanju s Čehi pa še tole. Potem, ko si vodstvo tega moštva v Ostravi ni vzelo niti toliko časa, da bi se Krčanom vsaj predstavilo, če jih že ni pričakalo ob prihodu, je moštvo iz Ostrave v Krškem doživeto sprejem, kot se za takšno raven tekmovanja
Brežice zajele popoln veter
Potem ko so zaradi neurejene situcije dolgo omahovali, so se brežiški košarkarji vendarle odločili nastopiti v ligi A2, v katero so se uvrstili letos. Kazalo je namreč, da za tekmovanje, ki predstavlja doslej največji dosežek brežiške košarke, ne bodo mogli zbrati zadosti denarja niti imeti na razpolago ustrezne dvorane, a stvari so se le premaknile na bolje. Tako so v soboto že odigrali svojo prvo A2-ligaško tekmo, v kateri so v Kranju šele po hudem boju izgubili z lanskim A1 -ligašem Triglavom.
Domača srečanja bodo igrali v dobovski športni dvorani, v kateri so dobili tudi en termin na teden za trening, medtem ko bodo ostale dni vadili v svoji stari telovadnici brežiške gimnazije, ki zaradi premajhnih dimenzij ne ustreza zahtevam košarkarskih pravil. Brežiški košarkarji so torej vendarle zajeli dokaj dober zalet v novo sezono, v kateri pa jih čaka hud boj za obstanek med najboljšimi štiriindvajsetimi slovenskimi kosakarskirni moštvi. SicerizkušerorineravrorTiadobrežištorroštojevp^
STREUANJE
Tretje mesto Kanje v Štorah
SD Kovinar iz Štor je pretekli vikend organiziral že 14. tekmovanje Livar Železar. Tekmovanja se je udeležilo 18 slovenskih ekip v streljanju z zračno puško. V odlični konkurenci je manjkal le Rajmond Debevec, ki je prav v teh dneh nastopil na finalu svetovnega pokala v Švici. V Štorah so nastopili tudi strelci SD Kanja iz Leskovca in prepričljivo osvojili 3. mesto. V ekipi Kanje je prvič nastopil Brežičan Peter FridI. Po hudi tremi v prvih dveh serijah je v nadaljevanju streljal tako, kot zna, in z 570 krogi precej pripomogel k uspehu Kanje.
Rezultati ekipno: 1. A. Hohkraut Trbovlje 1754,2. Slobold Ljubljana 1731, Kanja Leskovec 1727,4. Olimpija Ljubljana 1726,5. Tabor Jezica Ljubljana 1717. Rezultati posamično: 1. Korbar 586,2. Strašek 586,3. Strakušek 582 (vsi Trbovlje), 4. Župane 582,10,Zorič575,16.Fridl570,ArhU.567,ArhB.566,Vrščaj563,Mlakar549,Zorko 546, Pacek 540, Arh G. 535. (J.A.)
Stoodstotni  Franc Verstovšek
Občinska organizacija zveze častnikov Slovenije iz Brežic je pri lovskem domu v Globokem pripravila za svoje člane tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško in obenem družabno srečanje, ki so se ga poleg častnikov in njihovih družinskih članov udeležili tudi nekateri povabljeni gostje. Med slednjimi sta se srečanja ter strelskega tekmovanja udeležila tudi načelnik brežiške državne uprave Darko Bukovmski ter tajnik občinskega sveta Ferdo Pinterič, ki se je kot strelec naravnost izkazal, kar se za diplomiranega obramboslovca pravzaprav tudi spodobi. S97 krogi od 100 možnih je bH med gosti prepričljivo najučinkovitejši, pa tudi v absolutni konkurenci sta bila od njega boljša le dva častnika. Med temi je z mirnostjo in preciznostjo navdušil Franc Verstovšek, ki je vseh deset strelov poslal v desefco in tako sam sebi onemogočil, da bi bil v prihodnje še boljši. Le dva kroga manj je zadel Lado Šibilja, za katerega je dolgo
je še najboljšo igro pokazal Kukavica, ki pa v naslednjih dneh odhaja na služenje vojaškega roka. (J.A.)
Sevničani  presenečenje kola
V drugem kolu so tudi Sevničani dočakali prvo točko. Po začetnem spodrsljaju rokometaši Lisce v Zasavje niso odšli z belo zastavo. Domačim»rudarjem« so pokazali bojevito igro in na parketu se je dogajal dober rokomet. Liščani so z uspešnimi akcijami in homogeno igro vodili skoraj vso tekmo. Proti koncu srečanja so domačini uspeli izenačiti in povesti za dva zadetka. » Lisjaki- pa so še bolj strnili svoje vrste, moč in znanje ter z zadetkom Simončiča v zadnji minuti tudi izenačili ter s tem zasluženo izpulili točko Rudarju. Pri Lisci so se izkazali prav vsi, ki so stopili na igrišče, še posebno pa Čater in Plazar. S kolektivno igro vseh ostalih in ponovno odličnih vratarjev Marcole in Senice so Sevničani razveselili sebe in svoje navijače. Sevniški »Lisjaki« (navijaška skupina) so v Trbovljah dokazali, da ima RK Lisca publiko, ki si jo zasluži. Tako so popravili precej
Preteklo sredo so se rokometaši Lisce v povratni tekmi slovenskega pokala pomerili s ptujsko Dravo in jo premgaliz rezultatom 25:21 (14:9). S tem so se uvrstili med 32 ekip, ki se bodo potegovale za naslov pokalnega prvaka.
bled vtiss prvetekmevdomači dvorani, vsaj kar setičetribun. Kljub temu, da jih je bito le za peščico, svojih fantov niso razočarali. Igralci pa so jih temu primerno nagradili z uspešnimi akcijami. Trener Medved je svojemu nekdanjemu klubu dokazal, da je dobro zastavil igro sevniškega prvoligaša. Nedvomno je to zanj velik uspeh, ki mu bo omogočil še več ganjenih trenutkov po tekmi v garderobi. (MIDVA)
spodobi. Pa tudi vsak igralec češkega moštva je iz rok nasprotnika dobil pred tekmo ličen spominek. Morda pa je Čehe sedaj vendarle vsaj malo sram, toda pregovor pravi: Nikoli ne dobiš druge priložnosti, da popraviš prvi vtis! (ES)
1. kolo SKL A-l
Učinkovit začetek
Interierja
Kot je bilo pričakovati, novinec v ligi, Kraški zidar iz Sežane za krške košarkarje ni predstavljal resne ovire, čeprav so se Kraševci po zaslugi spretnih branilcev Jelnikarja in Kraševca nekaj časa kar dobro upirali. Zlasti Tomo Kraševec, ki se je kar naprej obnašal, kot daje Kalimero, in tožil sodnikom, kako ga Krčani s svojim obnašanjem tepejo, krškemu občinstvu ni bil ravno pri srcu, zato so mu večkrat namenili glasno žvižganje. Zelo živahen je bil tudi gostujoči trener Vjačeslav Kavedžija, nekdanji branilec zagrebške Lokomotive (sedaj Cibone), proti kateremu je sedanji trener Interierja Vinko Jelovac, ki pa je vso tekmo deloval zelo umirjeno, v takratni jugoslovanski ligi kar nekajkrat igral. O tekmi lahko povemo le to, da so Krčani maksimalno zbrano in agresivno v obrambi zaigrali šele v zadnjih treh minutah, ko se gostje nikakor več niso mogli sestati z žogo. Nakič in Sullivan pa sta v tistih trenutkih z nekaj atraktivnimi vložki dvignila na noge nekoliko zaspano občinstvo. V soboto prihajata v leskovško dvorano postonjska Republika in njen direktor Vojko Herksel, ki bi moral biti pravzaprav Interierjev »boss«. Priložnost za novo zmago. (ES)
roku pridobilo tudi nekaj novih igralcev, pri čemer gre pohvaliti dobro sodelovanje s sosednjim Interierjem iz Krškega. Tako bo na mestu centrazaigral mladi, 209 cm visoki Zadrčan Vedran Covič, ki je v dresu krškega moštva že zaigral na prijateljskih tekmah proti Zagrebu in Cibonh Ker pa je Čovič v Krškem tretji tujec, kot zelo perspektivnega pa ga Drago Radej ne želi spustiti iz rok, bo kot Interierjev štipendist nekaj časa prebil v Brežicah. Brežiške vrste pa je okrepil še en Krčan. Gre za dvajsetletnega branilca Boruta Rozmana (186 cm), ki se bo tako pridružil svojemu bratu Francu. Novinec v moštvu je še 196 cm visoki Andrej Domitrovič z Bizeljskega, ki je svoje košarkarsko znanje zadnja leta preizkušal v Nemčiji. Vsi ostali člani lanskoletnega moštva, med katerimi se največ pričakuje od Antoloviča, Krošlja, Marčetiča in Krivokapiča, bodo skupaj z novincema po nekaterih ocenah predstavljali kar solidnega prvoligaša Aktivno je prenehal igrati le veteran Rostohar. Brežiški mladinci, med katerimi jih kar nekaj že trka na vrata prve postave, pa letos vadijo in nastopajo za Interier. V moštvu, ki ga vodi trener Branko Strgar iz Podbočja, so zmerni optimisti in računajo, da so si sposobni priboriti obstanek v ligi. (ES)
"N
I
I
14.  pokal  občine  Krško
I    SD Kanja iz Leskovca prireja v nedeljo, 29. septembra 1996, že 14. I
pokal občine Krško v streljanju z zračno puško. Na tekmovanje se je
I prijavilo 40 ekip oz. 120 strelcev. Ker v Krškem ni strelišča, ki bi v enem |
I dnevu sprejelo toliko strelcev, bo tekma v Ljubljani. Pokrovitelja sta ¦ Občina Krško in župan Danilo Siter. Ob vseh najboljših slovenskih strelcih, I I na čelu z Rajmondom Debevcem, bodo nastopili še najboljši strelci iz I ?iHrvaške.                                                                                                       J
kazalo, da bo zmagal, o tretjem mestu pa so v razredu do 50 let odločili dodatni streli, s katerimi je domačin Franc Kene z 99 krogi ugnal Blaža Rozmana, ki jih je zadel »le« 97, kolikor sta jih oba nastreljala že v rednem delu. Pri veteranih (nad 50 let) je s 97 krogi zmagal Ernest Ferk pred Marjanom Maričičem in Štefanom Kertom, ki sta zadela po krog manj, med pripadnicami nežnega spola pa se je s 83 krogi najbolj izkazala znana brežiška muzealka Ivanka Počkar. Ne glede na strelske uspehe se je vsem udeležencem srečanja, zbralo se jih je okoli petdeset, divjačinski golaž še kako prilegel, da o nečem dosti bolj redkem niti ne govorimo. (ES)
RIBOLOV
Breznikarju  so  dobro  prijemale
Člani krške organizacije Zveze častnikov Slovenije so se pretekli petek udeležili družabnega srečanja častnikov iz vse Slovenije, kije potekalo v Ljutomeru. Druženje so častniki popestrili tudi s tekmovanjem v ribolovu, kjer je bil poveljnik območnega štaba za Posavje polkovnik Ernest Breznikar nadvse uspešen. Za osvojeno drugo mesto si je namreč prislužil lep pokal in medaljo. (ES)
:^:::;S:W:::^::::::S;::::i;:::::

.:::;;;.;::::;.........:::::;:::;::;::;;.:::......:¦.¦¦        :                                                     ¦    ¦
. .:¦¦¦:¦¦'¦':¦¦ ':'¦. ¦: ¦. .
Krški kolesarji uspešni tudi ob koncu sezone
Zagorc prvi mož KD Savaprojekt
Kolesarska sezona se je že krepko prevesila v zadnji del, za dečke pa se je celo že končala. Na DP v cestni vožnji so v Črnomlju kolesarji KD Savaprojekt dosegli naslednje uvrstitve-dečki C: 16. Prevejšek T., 18. Olovec; dečki B: 17. Podlesnik, 19. Fridl; dečki A: 22. Prevejšek A. Na to, da rezultati niso povsem pri vrhu, pa zagotovo vpliva tudi začetek šolskega leta.
V nadaljevanju so dečki KD Savaprojekt nastopili na zadnji letošnji dirki na velodromu v Kranju in zabeležili naslednje rezultate: med dečki C je Prevejšek T. v vožnji na izpadanje in v vožnji na točke zasedel 2. mesto, v skupnem seštevku treh dirk na velodromu pajeosvojil4. mesto; Olovec jevkategoriji dečki C zasedel 14. mesto v skupni razvrstitvi; Podlesnik je v kategoriji dečkov B zasedel skupno 17. mesto, Prevejšek A. pa v kategoriji dečki A skupno 13. mesto.
Na dirki za VN Slovenske Bistrice, ki je štela za pokal Slovenije, so krški mlajši mladinci kljub prehladu nastopili solidno,
saj je Zagorc osvojil 9., Četrtič pa 17. mesto. Prevejšek D. in Žnideršič sta odstopila. V pokalu Slovenija je tako Zagorc osvojil 6. mesto, Prevejšek pa 7.
Poročali smo že. da je na dirki za VN Radenske slavil mlajši mladinec KD Savaprojekt Gregor Zagorc, ki je tekmoval v kategoriji s starejšimi mladinci. Do zmage je prišel v ciljnem šprintu, skupaj s šestimi kolesarji, ki so si privozili štiri minute prednosti pred glavnino. Ta zmaga je po uspehih na DP, PSLO in KSM eden večjih uspehov krških kolesarjev, saj so v eni dirki slavili tako med mlajšimi kot starejšimi dečki. Na 72,6 km dolgi progi je Prevejšek zasedel 6. mesto med mlajšimi mladinci in 13. mesto v skupni razvrstitvi, Četrtič je zasedel 12. oziroma 19. mesto, Žnideršič pa je zaradi bolezni odstopil.
Na dirki v italijanskih Udinah so kolesarji KD Savaprojekt dobro začeli, nato pa jih je zapustila športna sreča. Na 91 km dolgi progi z vzponom (kot na Lisco) in gorskim ciljem je 3 km po startu zaradi okvare odstopilČetrtič,po47km Prevejšek, 12
NOGOMET
NK Brežice - NK Krško 0 : 4 (0:1)
FtKratnapcikfllratekn^medposaNskirrač^
nekaj več kot 80 gledalcev. Zaradi visokega poraza v prvi tekmi (1:6) brežiška ekipa
praktično ni imela nobenih možnosti za uvrstitev v 2. krog, zato je bilo pričakovati mirno
in prijateljsko tekmo. Žal ni bilo tako, saj so posamezniki izkoristili priložnost za
poravnavanje starih računov, piko na i pa je dal slabi sodnik Šajn iz Celja, ki je oškodoval
obe ekipi. Tekma se je začela bojevito, pobudo pa so imeli Brežičani. Kljub temu so
prvo priložnost imeli Krčani, v 10. minuti je strel Kožarja vratar gostiteljev Hečimovič
ubranil. Že 14.minutajerazburiladuhovenabrežiškemustadbnu.Poakciiidomačih
je hitronogi Zorko prišel sam pred vratarja Vučenoviča, ta pa ga je zrušil.
Piščaka sodnika je ostala nema, čeprav so vsi na stadionu pričakovali enajstmetrovko
za domačo ekipo. Po tem dogodku je tekma postala groba, igralci so se med seboj
provocirali, sodnik ni obvladal položaja. V19. minuti je streljal Derviševič, ki ga je
zaustavil vratar domačih, v 22. minuti pa je bil Vračun malo nenatančen. Hitri Zorko bi
lahko v 23. minuti popeljal Brežičane v vodstvo, a se je izkazal krški vratar Vučenovič.
Že naslednjo minuto so Krčani povedli, akcijo je začel Derviševič, končal pa jo je
Zaksek z učinkovitim zadetkom. V 40. minuti je prišla prva izključitev, zaradi nešportnega
vedenja je bil izključen Slakonja. Krčani so izkoristili številčno premoč in v 52. minuti
sta Brdik in Zaksek prišla sama pred vratarja Hečimoviča, strelec je bil kapetan Brdik.
V tem obdobju igre so dominirali Krčani, igralci obeh moštev pa so nadaljevali
nešportno vedenje. Po podaji Ametija je Derviševič v 60. minuti povedel Krčane v
vodstvo z rezultatom 3:0. Zaradi drugega javnega opomina je igro v 67. minuti moral
zapustiti igralec Krčanov Omerzu in spet je bito vzpostavljeno številčno ravnovesje.
Do konca smo videli še nekaj obračunov med »starimi prijatelji«, lep zadetek Zakska
pa je postavil končni rezultat na tekmi, ki jo je po igri in obnašanju igralcev ter sodnikov
MALI   NOGOMET
Kolibri  že  pod vrhom
Sedemnajsti krog matonogometne lige Cerklje-Krška vas lahko označimo kot enega najzanimivejših doslej. Kar trije papirnati favoriti so se opekli, prvo zmago pa so po dolgem času v derbiju z dna lestvice zabeležili tudi nogometaši Pirošice. Za presenečenja sta poskrbeli vrsti Jurčka in Gazic v srečanjih proti Borštu oz. Cerkljam, Sobenja vas pa je proti Nataliji osvojila le točko. Rezultati; Krka Krška vas-Beli konjiček 4:6, Sobenja vas-Natalija 4:4, Boršt-Jurček 1:8, Cerklje-Gazice 2:5, Kolibri-Blondv 3:0, Pirošica-Sušica 3:1. Vrstni red: Beli konjiček 51, Cerklje 34, Kolibri 34, Sobenja vas 32, Gazice 28, Jurček 26, Boršt 23, Blondv 20, Natalija 19, Krška vas 10, Sušica 7,Pirošica7.('FS)
Jubilejna tekma REKREACIJE 500
Rekreacija 500, kot se je poimenovala skupina ljubiteljev malega nogometa in športnega druženja, bo v četrtek, 26. septembra, ob 18. uri v športni dvorani Senovo odigrala že 1.300. tekmo, ki predstavlja za fante srednjih let kar pomemben dogodek. Vabljeni!
Artiče   proti   Artičam
V tretjem krogu občinske malonogometne lige Brežice je najvišjo zmago doseglo moštvo Artič, ki je z 10:1 premagalo svoje sokrajane iz ekipe TVD Partizan. Prvo točko v letošnjem prvenstvu je osvoplo moštvo Elektronika z Obrežja, praznih rok po treh krogih pa ostajajo le še Maksiji iz Pisec. Rezultati: Bijou bar-Videoteka Sony6:4, Artiče-TVD Partizan Artiče 10:1, ŠD Sela-Maksi Pišece 5:1, Bizeljsko-GH Cepin 4:7, OHimp-Beli konjiček 2:6, Elektronic-Studenec 3:3. Vrstni red: Beli konjiček 9, GH Cepin 9, Artiče9, Studenec 7, Sela 3, Videoteka Sony 3, TVD Partizan Artiče 3, Bijou bar 3, Bizeljsko 1, MNK Olimp Dobova 1, Elektronic 1, Maksi. (ES)
Radanovič du.«. Brežice
Prodajal« in ••nmer «asl VW, AUDI, SEAT l t^tJil  Levstikova      3.      8250      BREŽICE
Delovni čas: od 8-16" h,  sobota   od 8-12h; Tel 0608/61-065
VOZILO GOLF z bogato opremo
Cena vozila    23.495 DM
POLOG Mesečni obroki na:
2  leti
3  leta
4  leta
5  let
10.000 DM
640  DM obrok
452  DM obrok
355  DM obrok
305  DM obrok
KREDITI-P0SEBN0 UGODNO V OKTOBRU
km pred ciljem pa še Žnideršič. Na cilj je »srečno« pripeljal samo Zagorc, ki je zasedel 5. mesto med 82 prijavljenimi tekmovalci, na cilj pa jih je prispeto le 32. V soboto, 28. septembra, bodo kolesarji KD Savaprojekt nastopili na prvem
••Kriteriju mesta Sevnica-, ki bo štel tudi za skupno uvrstitev kolesarjev za KSM. V tem tekmovanju ekipno vodi KD Savaprojekt, med posamezniki je Zagorc drugi, Prevejšek četrti, Četrtič in Čepon pa sta na 12. oziroma 13. mestu.
treba čim prej pozabiti. Tako eni kot drugi bodo v nadaljevanju prvenstva oslabljeni, saj Slakonja in Omerzuja čaka kazen, še sreča, da se pokalni rumeni kartoni ne prenašajo v prvenstvo.
NK Brežice: Hečimovič, Zore, Markovič S., MarkovičG., Polovic B„ Polovic M., Zofič, Zorko, Bakovič, Slakonja, Vrahuč.
NK Krško: Vučenovič (Stritar), Kalender, Derviševič, Vešligaj,Zlobko(Omerzu), Molan, Kožar (Bovha), Zaksek, Zorko, Brdik, Ameti.
V predtekmi so brežiški mlajši in starejši dečki v okviru 1. LMD in 1. LSD pomerili moči z vrstniki iz Hrastnika. Mlajši so zmagali z rezultatom 2:0, strelca sta bila Mitrovič in Maksimovič. Starejši so bili še bolj uspešni in zasluženo s 5:2 premagali Hrastničane. Dvakratni strelec je bil Deržič, po enkrat so zadeli Vukosavljevič, Fuks in Hotko. V nedeljo, 22. septembra, so v okviru 4. kroga kadetske lige brežiški kadeti gostovali v Hrastniku in izgubili proti tamkajšnji ekipi z rezultatom 7:3. Strelci za Brežičane so bili Omerzu, Vukosavljevič in Mirkec.
Visok poraz  krških  mladincev
Po dveh zaporednih zmagah so krški mladinci v daljnih Beltincih doživeli katastrofalen poraz. Tekma se je za Krčane začela dokaj ugodno, po začetnem vodstvu gostiteljev je Panič uspel poravnati na 1:1. Vse do končnice polčasa je bil rezultat izenačen, potem pa so Krčani v dveh minutah prejeli dva zadetka. Začetek drugega polčasa je bil še slabši, gostitelji so izkoriščali napake Krčanov in počasi polnili njihovo mrežo. Krška ekipa je delovala kot razglašen orkester, pri rezultatu 6:1 pa so še ostali brez izključenega Šetinca. Konec tekme so dočakali še brez Sotlarja, ki je bil izključen zaradi dveh javnih opominov, in še z dvema zadetkoma v mreži. Končni rezultat tekme: Beltinci - Krško 8:1 (3:1). Po 4. krogu imajo Krčani 50-odstoten izkupiček (6 točk) ob katastrofalni razliki zadetkov (4:16).
Kar ni uspelo mladincem, pa je uspelo mlajšim dečkom. V tekmi 4. kroga so na stadionu Matije Gubca visoko in zasluženo premagali vrstnike iz Šmartnegaz rezultatom 7:0. Strelci so bili Nadarevič 3, Kostrevc 2 in Pilipovič 2. Starejši krški dečki niso bili tako uspešni, saj so se v tekmi proti vrstnikom iz Šmartnega razšli brez zadetkov.
PLES
Prvi letošnji državni rating turnir
Litija. 21. septembra - V organizaciji PK Kazina je v soboto potekal prvi letošnji državni plesni ratingturnir v standardnih in latinskoameriških plesih. Tekmovanja se je udeležilo tudi 11 parov Posavskega plesnega kluba Lukec. Rezultati - mlajši pionirji: 6. mesto v LA in ST plesih Luka Kunšek in Mateja Slapnik; pionirji: 5. mesto v LA in 7. mesto v ST plesih Jaka Piltaver in Tina Korber, 11. mesto v LA in 12. mesto v ST plesih Nejc Zvar in Suzana Navoj, 12. mesto v LA in 11. mesto v ST plesih Peter Toporišič in Tina Strgar, 12. mesto v LA in ST plesih Miha Aškerc in LauraČepin; mlajši mladinci: 15. mesto v LA in ST plesih David Kozmus in Maša Piki, 15.mestovl^in20.mestovSTplesihMitjaPuntarinJasminaZakšek,24. mestov LA in 20. mestov ST plesih Klemen Škoberne in StašaPuntar, 28. mestov LA in 27. mesto v ST plesih Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič; mladinci: 7. mesto v LA in 8. mesto v ST plesih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, 18. mesto v LA in 22. mesto v ST plesih Jernej Ferme in Maja Lesjak.
TENIS
Krištof Golob  do  četrtfinala
Na državnem prvenstvu do 18 let, ki je bilo pretekli konec tedna v Mariboru, sta lep uspeh dosegla brata Golob iz TK Brezina. Krištof je prišel do četrtfinala, Kristjan pa do osmine finala. Na turnir sta se brez kvalifikacij uvrstila Kristjan Golob in Nikola Malkovilč (oba TK Brezina), Krištof pa je bil uspešen v kvalifikacijah, kjer pa niso uspeli Aleš Grahek, Jernej Vugrinc (obaTK Brezina), Gregor Vučajnk in Andrej Hovelja (oba TK Brežice).
Rezultati 1. kolo: Golob Krištof - Knez (Kamnik) 6:2,6:3; Golob Kristjan - Umberger (Ljubljana) 6:2,6:4; Malkovič - Berendijaš (Maribor) 1:, 0:6; 1 /8 finale: Golob Krištof -Kos (Maribor)6:2,5:7,6:4; Golob Kristjan - Može (Portorož)4:6,6:4,2:6; 1/4 finale: Golob Krištof - Može (Portorož) 3:6,4:6. (J A)
l BREŽIŠKA PORODNIŠNICA
Med 16. in 23. septembrom so v brežiški porodnišnici rodile: Ida Dornik z Dovškega - Nejca, Stanka Jurečič iz Malega Mraševa -Klaro. Suzana Horvat Iz Nove vasi-Natalijo, Racija Atboharamat iz Krškega -Adisa, Biserka Kos iz Šenkovca - dečka. Magda Hlastan s Senovega -Dejana, Rasema Hačajlič iz Brežic - Dina, Metka Mavsar iz Krškega ¦ Žigo, Senka Šplcer iz Krškega - Mirto. Čestitamo!
ATLETIKA
Posavski atleti odlični v
Italija
Monfalcone, 20. in 21. septembra- V italijanskem mestu Monfalcone je potekali 23. mednarodno srečanje mladinskih športnih reprezentanc Koroške, Furlanije-Julijske Krajine in Slovenije. Slovenske barve sta uspešno zastopala tudi člana AK Sevnica, Petra Radišek, ki je zmagala na 800 m, in Borut Veber, ki je bil na 1.500 m dolgi progi tretji. Zelo pomembno vlogo je imel tudi glavni sevniški trener Rafko Povhe, saj je vodil vse slovenske atlete, ki so nastopili na srednjih progah.
Za slovensko pionirsko reprezentanco sta nastopila tudi dva odlična brežiška atleta. Luka Planine je v skoku v višino zanesljivo zmagal s preskočenimi 185 cm in tako Sloveniji prinesel lepo mednarodno zmago. V teku na 100 metrov z ovirami pa je llija Trajkovski dosegel tretje mesto. Tekmovanje je neprestano motilo hladno in deževno vreme. Slovenski atleti so zmagali tudi v ekipni konkurenci.
Občinsko  srednješolsko
prvenstvo
Brežice, 19. septembra - Na stadionu v Brežicah je potekalo občinsko prvenstvo v atletiki za srednješolce. Nastopilo je več kot 400 srednješolcev, ki so se pomerili tudi za naslove šolskih prvakov. Ob odlični organizaciji delavcev Gimnazije in ekonomske šole in ob pomoči Atletskega kluba FIT Brežice so dosegli zelo dobre rezultate. Reprezentanca srednje šole bo nastopila v ponedeljek, 30. septembra, v Novem mestu na področnem tekmovanju za srednje šole. V ekipi bodo trije najboljši z občinskega prvenstva.
Zmagovalci po disciplinah moški/ženske 100 m: 1. Andrej Poznič(11,47), LSandra Planine (13,59); 400 m: 1. Marko Obradovič (57,84), 1. Jasna Zakrajšek (1:05,70); 1.000m: LGorazdDivjak(2:56,48), 1.KlavdijaTomažin(2:22,91);2.000m: I.Martin Kolar (6:46,06); daljava: 1. Ivan Kostevc (660 cm), 1. Barbara Grame (504 cm); »išina: 1.IvanKostevc(175cm), 1.MancaVaš(150cm);krogla: I.PrimožKozrrjus( 13,20), 1.MeriMihič(11,30)štafeta4x100m;1.4A,1.3B.
I   ZAČETNI   TEČAJ   KARATEJA   J
•    Karate klub Sevnica v oktobru vpisuje v začetni tečaj karateja nove*
• člane, deklice in dečke vseh starosti. Treningi za začetnike so v TVD*
• Partizanu v Sevnici vsak torek in petek. Informacije dobite neposredno v •
• TVD Partizan Sevnica od 17.30 dalje.                                                        •
•    Dečki in deklice, pohitite z vpisom v tečaj karateja! Pričakujemo vas*
• vsak torek in petek od 17. ure dalje. Vljudno vabljeni!                              •
•                                                                            KARATE KLUB SEVNICA •
BADMINTON
C turnir dolenjske regije
Brežice, 21. septembra -Vtelovadnici Gimnazije Brežice je potekal prvi letošnji turnir dolenjske regije v badmintonu za jakostno lestvico, ki se ga je udeležilo 18 fantov iz Novega mesta, TOM-a iz Mirne in Brežic ter le pet deklet iz Mirne. Dekleta so bila izredno izenačena, tako da je vkrogu treh o vrstnem redu odločil količnik dobljenih in izgubljenih nizov. Pri fantih pa je prvo mesto presenetljivo, a zelo prepričljivo osvojil mladi Žiga Strmole (TOM Mirna), ki je od lanske sezone izredno napredoval in veliko obeta. Prvi trije med fantj in dekleti so se uvrstili na B-turnir, ki bo 5. oktobra v Lendavi. Od brežiških igralcev se je najbolje uvrstil Aljoša Rovan na 2. mesto, Sandi Rašovič je zasedel 7., Marko Kovačič pa 8. mesto. Robi Kovač si je delil 9.-12., Boris Gorišek pa 17.-18. mesto.
Regijsko  tekmovanje  šolanih  psov
Kinološko društvo Krško organizira v nedeljo, 29. septembra 1996, ob 8. uri na vežbališču v Žadovinku regijsko tekmovanje šolanih psov, ki se ga bodo udeležili vodniki s psi iz Dolenjske in Posavja. Ljubitelji psov, vabljeni!
Speedway dirka za srednjeevropski pokal
Lekše ob zmagi bogatejši še za 1.000 DEM
Krško, 21. septembra - AMD Krško je bil organizator sedme dirke za srednjeevropski pokal, na kateri so nastopili tekmovalci iz Madžarske, A vstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Dirka, ki seje začela v dežju, je bila v znamenju uspešnih slovenskih nastopov, kar pa v skupni razvrstitvi ni zadostovalo, da bi prehiteli Madžarsko.
Ljubljenec domačega občinstva Gflrhard Lekše je že v prvih nastopih potrdil dobro pripravljenost in napovedal boj za zmago. Drugi slovenski tekmovalec Izak Šantej je prav tako odlično začel, medtem ko Jožef Koren iz Lendave po padcu v tretjem nastopu ni več vozil. Slovenski tekmovalci so bili ves čas v prednosti in so tudi na koncu zanesljivo zmagali. Med posamezniki je največ točk zbral Gerhard Lekše, takoj za njim pa se je uvrstil Izak Šantej.
Po dvajseti vožnji se je osem najboljših tekmovalcev pomerilo še v dirki za pokal Pacific, kjer je prepričljivo slavil Gernard Lekše. Kot zanimivost povejmo, da je Lekše prejel še dodatno nagrado v vrednosti 1.000 DEM, ki jo je podaril Andrej Abram s.p.
Rezultati: 1.Slovenija35(Lekše 17,Šantej 14,Koren4),2. Madžarska28(Bencze 12, Fekete 8, Szatmari 8), 3. Italija 26 (Mora 12, Salmistraro 11, Melato 3), 4. Hrvašak 20 (Krznarič 12, Žganec 5, Kušter 3), 5. Avstrija 7 (Schatzer 5, Ozett 2). (GAIex)
DOBER GLAS  GRE
DALEČ,
NAŠ GLAS GRE ŠE  DUE
VRTNI CENTER & CVETLIČARNA
CKŽ65a-8270 KRŠKO _______Tel (0608) 31-457___________
* Šopki,                  * Zavijanje daril
* Poslovna darila      * Razne dekoracije
* Izdelki Zlatarn Celje
DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek 7h-19h, soboto 7h - 19h. nedelja 8h-llh
MM

IlilllllllHBfnMBi

Spoštovani!
V okviru Tedna vseživljeniskega učenja od 30.9.1996 do 5.10.1996 bomo na Posavskem centru za permanentno
izobraževanje v Krškem pripravili DAN ODPRTIH VRAT.
Vabimo Vas, da nas nhižnetev ponedeljek. 30.9.1996. med IL in 15. uro v nači seini sobi na Dalmatinovi 8 v Krškem.
Program:
11.00: Uvodni nagovor in predstavitev programa (Monika Novšak)                                                *
11.10: Predstavitev Kluba iskalcev zaposlitve (Nataša Kršak)
11.25: Pogovor ob kavi in soku
12.00: Predstavitev programov za pridobitev izobrazbe (Tine Kerin)
12.15: Pogovor ob kavi in soku
13.00: Predstavitev tečajev (Rajko Derstvenšek)
13.15: Pogovor ob kavi in soku
14.00: Predstavitev Šole za starše (Bernardka Slakonja)
14.15: Pogovor ob kavi in soku
Lepo Vas pozdravljam
referentka za splošno izobraževanje Bernardka Slakonja

Spoštovani!
Vabimo  Vas,   da  se  nam  v  okviru   prireditev   Teden vseživljeniskega učenja od 30.9.1996 do 5.10.1996 pridružite
na
PRFDSTAVITVI ŠTUDIJSKIH KROŽKOV ki bo v
prostorih Valvazorieve knjižnice v Krškem. 4.10.1996 ob 19.
uri.
Program:
19.00: Uvodna predstavitev študijskih krožkov (Monika Novšak)
19.10: Predstavitev študijskega krožka JAME - LEPOTE RORJANSKEGA PODZEMLJA
19.30:    Predstavitev   študijskega   krožka POSI OVNFGA NAČRTA
PRIPRAVA
19.40: Predstavitev študijskega krožka ZDRAVILNA ZELIŠČA 19.50: Pogovor ob prigrizku
Lepo Vas pozdravljam
referentka za splošno izobraževanje Bernardka Slakonja
Teden otroka  1996
Program prireditev v
organizaciji ZPM
Krško
Petek. 4. oktobra 1996. ob 12. uri v sejni sobi A Občine Krško: Otroški parlament na temo »IMAM PRAVICO - IMAŠ PRAVICO«. Sodelujejo: osnovnošolci in srednješolci parlamentarci iz osnovnih in srednjih šol, poslanci v Državnem zboru, mentorji, starši, svetovalne delavke in svetovalni delavci, ravnatelji in ravnateljice, predstavniki lokalne oblasti, novinarji in zainteresirana javnost.
Sobota. 5. oktobra 1996. od 18. do 23. ure v športni dvorani Doma XIV. divizije na Senovem: koncert za osnovnošolce in srednješolce »Od Funka do Punka« - vstop brez cigaret in alkohola. Sodelujejo: Orgasmus BB, Holder, Tito in ekšn, Favna, Spiritual Pvrotechnics in drugi.
Sreda. 9. oktobra 1996. ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Krškem: okrogla miza »Otrokom najboljša igrišča in igrala«. Sodelujejo: poslanci v Državnem zboru, svetniki v Občinskem svetu, župan in občinska uprava, zainteresirani starši in otroci, ravnatelji in ravnateljice, svetovalni in drugi strokovni delavci, sredstva javnega obveščanja in zainteresirana javnost.
JjLFILMSKI SPORED
RADIO    POSAVJE
*//
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
mobitel
ŠENTJERNEJ
PL NOVO MESTO
Ljubljinikie.
068/323400
SKRBITE   ZA  SVOJE   TRŽIŠČE,	
OGLAŠUJTE   V   NAŠEM   GLASU	
	
	UGODNE
.^<«Htt|b  ss §	NIZKE CENE POHIŠTVA
=*»                     mLW   M	DEL. ČAS:
	7-19 URE
^fah.	SOBOTA:
'"	8-13 URE
BREZPLAČNA    DOSTAVA    NA    DOM	
MERVIN           Salon pohištva	
MERVIN d.o.o., Mostec 6, 8257 Dobova, tel.: 0608/61-058	
.Kino servis« Brežice
26. irv 27. IX. ob 18.30 uri, 28. ir>29. IX. ob 18.30 in 20.30 uri in
30. IX. ob 20.30 uri: ZGAGA, komedija
26. in 27. IX. ob 20.30 uri: IZVIRNI STRAH, triler
1.  X: ni predstav
2.  X. ob 20.30 ufi: POZAB) PARIZ, romantična komedija
Kino Kostanjevica
28. IX. ob 20. uri: ZADNJI SPREHOD, drama ?29. IX. ob 20. uri: ČAROVNICE, srhljivka
27. IX. ob 18. uri; ZADNJI SPREHOD, drama 27. IX. ob 20. uri: ČAROVNICE, srhljivka
mm
frekvenca:
96,7 MHz
105,2 MHz
Naše oddaje
lahko poslušale vsak dan
med 8. in 19. uro,
ob sobotah med 8. in 24.
in ob nedeljah od 8. do 17. ure.
OBČINA KRŠKO OBVEŠČA
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja,
d.o.o. Šeškova9 b, 1310 Ribnica
tel.: 061/861-953
fax: 061/861-956
Na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. I. RS 45/95; v nadaljevanju zakon), pravilnika o pogojih za pridobitev in dodeljevanje sredstev Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljevanju sklad)ter sklepa vlade Republike Slovenije z dne 30.5.1996 o finančnem načrtu in naložbeni politiki sklada v letu 1996 objavlja upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
PRVI JAVNI RAZPIS
za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni
skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega
podeželja
I. PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je financiranje projektov in dodeljevanje jamstev sklada investitorjem (fizične osebe, poslovni subjekti in občine) z območij (na podlagi v Ur. I. RS 13/94 objavljene uredbe o območjih, ki štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1994-1996 - v nadaljevanju uredba - ter še nekatera v tem razpisu opredeljena območja) in za posamezne namene, opredeljene vtočkah A, B, Č, in D tega razpisa. Potem razpisu je za financiranje projektov na voljo 750.000.000 SIT, za dodeljevanje jamstev pa 150.000.000 SIT. II. FINANČNI POGOJI. SKUPNI ZA VSE NAMFNF
1. Minimalna višina sredstev je 1 mio SIT, razen posojil, ki so klasificirana kot posojila dopolnilne narave, v tem primeru je najnižji znesek posojila 300.000 SIT.
2. Doba odplačevanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta.
3. Posojila do 1,5 mio SIT investitor praviloma zavaruje z vpisom hipoteke na premoženje ali z drugim temu instrumentu enakovrednim jamstvom.
4. Črpanje posojila je dokumentarno, prosilec lahko v obliki gotovine porabi največ 20 % dodeljenega posojila, a ne več kot 250.000 SIT.
III. POGOJI ZA DODELITEV IN NAMENI DODELJEVANJA SPODBUD
A. financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Investitorji so lahko fizične osebe, državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje kmetijske dejavnosti in bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi. 1. Financiranje nakupov, dokupov in programskih preusmeritev kmetij; pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 60 % predračunske vrednosti
-doba vračanja posojila do I5let
- obrestna mera TOM + 3,5 %
- največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila
2. Dopolnilno financiranje izvedbe projektov dopolnilnih dejavnosti kmetij; pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15 % predračunske vrednosti
- doba vračanja posojila do 5 let
- obrestna mera TOM + 4,5 %
- največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila
Informacije in vlogo A za projekte iz te točke lahko dobijo prosilci pri krajevni enoti Hranilno-kreditne službe v Sbveniji. B. Financiranje projektov gospodarskih dejavnosti
Investitorji so lahko gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtnki, registrirani v RS, ki bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi.
1. financiranje gospodarskih naložb; pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 50 % predračunske vrednosti
- doba vračanja posojila do 8 let
- obrestna mera TOM + 5 %
- največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila
2. Dopolnilno financiranje projektov, ki se primarno financirajo iz drugih državnih virov sektorske ali regionalne narave; pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15 % predračunske vrednosti
- doba vračanja posojila 4 leta
- obrestna mera TOM +5,5 %
- največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila
Informacije in vlogo B za projekte iz te točke lahko dobijo prosilci pri pooblaščenih enotah Abanke v Sbveniji.
Č. Financiranje izvedbe projektov, ki izhajajo iz zaokroženih razvojnih programov Investitorji so lahko poslovni subjekti in fizilčne osebe, ki so v posameznih projektih predvideni kot investitor.
1. financiranje izvedbe projetkov, ki izhajajo iz že izdelanih projektov CRPOV in VTC za delovni prostor ne glede na lokacijo investicije.
2. Dopolnilno financiranje projektov, ki izhajajo iz programov aktivne politike zaposlovanja na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, in sicer v skupni višini 50 mio SIT. Investitorji iz teh dveh točk lahko kandidirajo za katero koli točko iz točk A, B in D, in sicer po pogojih, navedenih pri teh točkah. Pri tem se jim obrestna mera poveča za 1 odstotno točko, če se projekt ne izvaja v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi.
Informacije in ustrezno vlogo dobijo prosilci:
- pri krajevni enoti Hranilno kreditne službe, če gre za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
- pri pooblaščenih enotah Abanke, če gre za gospodarske projekte
- na sedežu sklada v Ribnici, če gre za projekt infrastrukture.
D. Dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi
1. Sklad dodeliuje jamstva investitorjem, ki izpolnjujejo pogoje za katero koli postavko iz točk A, B in C, imajo podpisano pogodbo z banko o dodelitvi posojila in ne morejo pridobiti drugega jamstva zaradi negativnih vplivov trga nepremičnin na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Informacije in vloge dobijo prosilci na sedežu sklada v Ribnici.
IV.  MERILA ZA IZBOR
1. Sklad bo pri presoji projektov upošteval kriterije iz 10. člena zakona, in sicer:
- ohranitev realne vrednosti dodeljenih sredstev
- donosnost (profitabilnost) projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva
- finančno konstrukcijo projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (obseg lastnih sredstev pravne osebe, namenjenih financiranju projekta, obseg in vrsta drugih virov financiranja)
- razvojna naranvanost projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (sposobnost nuditi ustrezne inštrumente zavarovanja vračila dodeljenih sredstev)
2. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki bodo zbrali večje števibtočk po vrednoteniu, izvedenem na podlagi kriterijev toče IV 1. Prednost bodo imeli projekti, ki so sestavni del zaokroženih razvojnih programov.
3. Nepopolne vloge, vloge, ki ne bodo zbrale minimalnega števila točk za posamezen namen, in vloge, ki bodo prispele, ko bodo sredstva že porabljena, bodo zavrnjene.
4. Sklad lahko prispele vloge brez soglasja prosilca prerazporedi v ustrezno kategorijo. Sklad s sklepom o dodelitvi sredstev odbča tudi o pogojih za določitev posameznega posojila, v primerih, ko razpis omogoča razpon.
V.  ROK IN NAČIN PRIJAVE
1. Rok za prijavo je do porabe namenskih sredstev oz. do 31.10.1996. Sklad bo v tekočem mesecu enakovredno obravnaval vse popolne vloge, ki bodo prispele do
1. v mesecu. Prvič bodo vloge obravnavane septembra. Sklad bo javno objavil, kdaj (datum) bodo sredstva porabljena.
2. Prosilci pošljejo svoje vbge na nasbv: Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Šeškova 9 b, 1310 Ribnica (061/861-953), in sicer na posebnih obrazcih sklada, ki jih lahko kupijo od 29. julija 1996 dalje na pooblaščenih enotah Abanke in Hranilno-kreditne službe.
3.  Prosilec mora k vlogi priložiti vso v posameznem obrazcu zahtevano dokumentacijo. Nepopolnih vbg sklad ne bo obravnaval. Sklad lahko zahteva od prosilca tudi dodatno dokumentacijo. Sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oziroma naroči strokovno mnenje o projektiu.
4.0 dodelitvi sredstev bo odločal upravni odbor sklada. Odločitev upravnega odbora je dokončna. Sklad bo v 15 dneh po odločitvi dostavil prosilcem sklep o odločitvi.
5. Sklad bo spremljal namensko porabo sredstev pri investitorju. Če bo sklad ugotovil, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali da je bito posojilo izdano na podlagi neresničnih podatkov, ima pravico zahtevati od investitorja vračilo v enkratnem znesku. Investitor bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje po zakonu o predpisani meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. I. RS 45/95) ter po odredbi o načinu obračunavanja zamudnih obresti. (Ur. I. RS 14/92).
NAŠ GLAS, 37 - 26. SEPTEMBER  199
MALI OGLASI
Vodimo knjigovodstvo, plarle, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in druStva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380.
Iščem lokal v središču Krškega. Tel.: 31-133.
¦ V najem oddam poslovni prostor y Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576.
y najem oddam samopostrežno trgovino z okrepčevalnico. Tel.: 69-
¦251.
Na Glavnem ttgu v Sevnici ugodno oddamo poslovni prostor s' skladiščem, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, v velikosti 40 m2. Tel.: 82-004.
Market - bistro v obratovanju -oddam v najem. Marjana Slemenšek, Brezovo 33, 8283 Blanca.
V najem dajemo poslovni prostor v ¦središču Krškega. Tel.;22-996.
V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v.prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270Krško.
V  najem oddam gospodarsko . poslopjezamirno obrt ali skladišče (8x11 m):Tei.56-168
Vložite eerttfSotl Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, multipraktik.;, Tel.: 062/836-904,
¦ V najemoddam garažo na Narpl)u. Tel.: 31-335.
V Brezju pri Raki oddam v najem kmetijo. Možen tudi odkup. Tel.;
7(3-223.
ManiSe stanovanje (39 rr>2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem, Jože Černelič, CKO 16, Senovo.
V     Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026.
Mlada tričlanska družina najame v Brežicah dvosobno stanovanje. Tel.: 62-739..
Mlada tričlanska družina najame stanovanje v Krškem. Tel.: 32-621
Iščem garsonjero v Brežicah. Tel.: 33-728.
Na Vidmu prodam garsonjero (30 m2 - KATV, telefon^ centralno ogrevano). Tel.: 32-493.
V  trnju v Brežicah prodam dvosobno stanovanje. Tel.: 62-602,
Dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija 62 b prodam (KATV, CK, telefon,: dvigalo). Tel.: 21-834. ;: (dopoldan), 31 -508 (popoldan)'.   ¦
Na Cesti 4. julija 66 ugodno \ prodamo trisobno stanovanje
(centralno ogrevano, telefon, KATV), '¦>¦: :.Tei.: 21-818 (dopoldan) in 31-904
(popoldan).
Dvosobno stanovanje (84 m2) v Krškem ugodno prodam - takoj. : Tel.; 3.1-550.
Prodam dvoinpolsobno stanovanje ali zamenjam za hišo. Tel.; 77-669 aS31-081.
¦Prodam enosobno stanovanje y Brežicah,. Tel.: 65-309.
Prodam opremljeno dvosobno > stanovanje (42 m2> v Krškem, zelo ugodno. Tel., 31-335,
V  Slovenski vasi Tl.b prodam družinsko hišo s travnikom in gozdom.. Šifra: »Švica«.
Zamenjam zemljo na Hrvaškem ob Sotli- »Kraj Donjl« (travnik, sadovnjak, gozd), za zemljo v
Sloveniji. Tel.: 21-723.
Parceio (9 arov), odlična lega, z lokacijskim dovoljenjem ali brez, možnost zazidava leta 1997, na. Vidmu, prodam. Tel: 31-958 (Jure).
Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel. 99 .3851/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg .6, 8270 Krško.
Prodam njivo, 54 a, vk.b. Drnovo(v : :bližini avtoceste) in travnik, 72 a, v k.o. Smednik (Raški tali). Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 75-735
V Dolenji vasi pri Artičah prodam vinograd z zidanico v izmeri 28 arov. Tel; 77-297.
Prodam dsebrii avto škoda favorit LX, rdeče barve, letnik. 1993, registriran: ; do : 23,8.1997, nekaramboliran, prevoženih samo 8.900 km. Cena po dogovoru. Tel.: 82-222 (zvečer).
Ugodno prodam opel astro 1,4 GL. letnik. 1992/93, bordo rdeče barve, 73.000km, prvi lastnik. Cena 16.000 DEM. Tel.: 32-867.    ¦
Maruti 800, letnik februar 1994, bele :barve, prevoženih 28.800: km, registriran do februarja 1997, ugodno prodam. Tel,: 32-913.
Tovoto corollo LB 1.6,16 V, 105 KM, . letnik 1990, metalno siva, pomična
streha, registrirana do oktobra 1996, : prodam, Tet.;:31-811.
Prodam yugo 45, letnik 1988, ; prevoženih 51.000 km. Tet,; 31-868.
Nujno prodam: Z 850/L 85 - vozen, neregistrtran, Z :: 750/t 85 karamboliran spredaj - oba za 500 DEM, čoln Elan/GT 402, z volanom, . z ali brez prikolice, opel ascona B 1,?/'L ?8, registriran do 8/97 -ugodno. Ogled je možen vsak dan popoldne, PREDANIČ, Račja vas 25, Cerklje ob Krki.
Prodam zastavo 750, obnovljeno, letnik 1983. Cena po dogovoru. Tel.: 31-415.
Prodam zastavo 101, letnik 1989, zadaj rahlo poškodovana. Tel,: 77-
690.
. Prodam zastavo 128, letnik 1986, : registrirano dO marca 1997, cena po dogovoru. Tel: 62-239
Citroen AX 11 PGE, letnik 1991,: prodam. Tel.: 068/316-165.
Prodam citroen AX 11 TRE, z dodatno ; opremo, avtoradio Blaupunkt, rdeče?; barve, star 2,5 let. prevoženih 29.000 % km, registriran do 1/97, prvi lastnik, nekaramboliran. Cena po dogovoru, i Tel.: 32-214.
; Prodam P 126, letnik 1987. Tel.: 32- -i 032.
Prodam renault 4 GTL, letnik 1984, registriran do.20.3.1997, rdeče barve. Cena po dogovoru. Tel...22-219.   .-¦¦.."'
Prodam hvndai pony 1,3 L, letnik 1990, regtstrtran do februafja 97, 60.000 km. Cena po dogovoru Tel,; 64-176.
Lado karavan, zaribano ali brez motorja, kupim. Tel.; 78-365. ,
Poceni prodam prtljažnik za citroen AX (3 vrata). Tet.; 70-469.
Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi ,: najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) alt 32-
279(Žnidarštč).
Nudim varstvo otrok na svojem : domu po dogovoru. Tel,; 21-922 j (zjutraj do 9. ure ali zvečer od 18. ure naprej).
Nudim varstvo otrok na svojem domu. Tel.: 64-085.
Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.:
. 56-168 (kličite zjutraj).
¦Poceni prodam jezikovni tečaj, angleščine za otroke (12 kaset, 12: knjtg, 12 delovnih zvezkov in Slovarček pogovorne angleščine). Tel.: 31-378.
Prodam otroško gorsko kolo. Tel.: 33-597,
Prodam dve gumi dunlop (številka 14/9/13/24) za kombaj n. Tel.; 0609/ 613-458.
Ugodno prodam dve rotacijski vrtni kosilnici (ena električna). Tel.: 32-902.
Prodam klavirsko harmoniko Melodija                   (80-basna),
termoakumulacijsko peč Elind (2,5 kW) in trajno gorečo peč Plamen Magma 7. Vse je uporabno. Cene. po dogovoru. Tel,: 62-726,
Prodam otroški voziček Peg PeregO (košara in športni det). Tel,: 32-302.
Fotografski pribor za razvijanje črno-belih slikprodam. Tel.: 068/341-747 ali 316-165.
Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko. 2 m) 2 velikim jogijem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) - pliš; Cene po dogovoru. Jože Černelič, CK016, Senovo.
Prodam odlično ohranjeno spalnico, dnevno sobo in mini kuhinjo. Tel.: 31r009,
Prodam diatoftično harmoniko -frajtonarico Melodija, zelo.lepo, ohranjeno, kot nova. Tel.: 34-885.
Prodam električno kitaro KAStlGA, kopija Fender, magneti Dimarzzio. Efekt, metal charger - Ibanez, kabli, kovček. Akustično kitaro: VVASHBURN - mahagonijev vrat, smrekova plošča, paltsandrove : : ubiralke, s. kovčkom. Cena po dogovoru: Tel.: 77-738, Stane (popoldan).
Prodam belo kožico, staro leto in pol. Prvič je imela mladiče -dva. Tel.; 70-024,
Prodam mlade koze, srnaste pasme, za nadaljnjo rejo. Tel.; 71-005.
Nemške ovčarje, brez rodovnika, čistopasemske, prodam. Tel., 70-
024.
Oddamo psa čuvaja, primernega za kmetijo. Tel.; 21-286.
Prodam koordinatni vrtalni stroj WEB
Demokratska stranka
Slovenije Občinski zbor KRŠKO
Odprta vrata za mnenja,
vprašanja in pobude občanov
v ponedeljek in sredo od 8. do
12. ure na sedežu stranke v
Krškem, CKŽ 30.
(telefon in fax: 21- 032)
op
a»W d.o.o.
IMMIHG-TRGOmA
Flnžgarjev 1, 8250 Brežice Te/.: 0608/61-746, nuc 62-780
900 x 1.400 BKOZ letnik 1982, dve merilni lestvi s priborom. Možnost: kredita. ...Oddani; dejavniške prostore s.skladiščem in pisarno 100 m2 v obrtni coni Boštanj. Tei.;;. 81-438
Prodam rabljen električni bojler Tel.; 70-024.       ..    ¦
Prodam rabljen pralni stroj Gorenje z manjšo okvaro. Cena 5.000 tolarjev. Tel.: 31-118 (dopoldan).
Ugodno prodam hladilno omaro znamke Gorenje - 200 I. Tel.: 32-791 (od 12. ure dalje).
Ugodno prodam trajnožarečo peč. Tel: 34-695.
Ugodno prodam novo pisarniško pohištvo. Tel.; 62-329 (Od. 18. dO 22. ure):.;
Prodam vrtno uto (2x2 metra). .Cena po dogovoru. Tel.; 70-003.
Prodamo strežnike Dobruška vas, starost 14 let, cca. 2.000 kosov. Cena po dogovoru. Tel/. 21-286.
Prodam Otroške kavbojke za 10 let. Tel,. 70-024.
Poceni prodam mato nošeno otroško usnjeno jakno (Številka 6-8),: jeans jakno (številka 6), dežni plašč (številka 6), jesensko-zimsko ¦ obutev (številka 33), Tel,; 79-527 (v večernih urah). :!
Iščemo.resno gospo nekadilko za varstvo 10 mesečne deklice 3 x tedensko na našem domu. Tel.: 65-457, :
Zaposlitev, redno ati honorarno, nudimo bodočim sodelavcem na območju Posavja. Pogoj srednja ali višja izobrazba, avto, telefon. Tel.: 62-293 (od 9, dO 12. ure) alt 62-613 {od 14. do 16^ ure).
Kupim rabljeno otroško kolo (CITY BIKE 20*), Tet.: 33-811 (popoldan).
K.upim bikca simentalca, Starega 10-20dni. Tel.: 31-446.
Kupim rabljeno peč na olje. Tel.: 34-958.
Kupim rabljeno salonitno ali aluminijasto kritino in traktorsko planlrno prikolico, tritočkovni priklop - 360 stopinj. Poceni pa prodam za rezervne dele zastavo 101 GTL, letnik 1986, Tel. 70-045.
Kupim rabljen kombinirani štedflnik (pllrt -»-elektrika). Tel..'33-811 (popoldan).
TELEVIZIJA NOVO MESIO
s Trdinovega vrha na kanalu
vsak ponedeljek ob 18. url
OTROŠKA ODDAJA
In po NOVICAH
ŠPORTNI  PREGLED
vsak torek ob 20. url
CELOVEČERNI FILM
In NOVICE ob 21 JO
vsako soboto tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE
In
mladinska  oddaja
MKC TV
vsak dan
ob 19. in 21. uri
NOVICI
ZA	NAROČNIKE	SO	MALI	OGLASI
			BREZPLAČNI	
	3^          TUKAJ		BI   BIL	LAHKO
			VAS	OGLAS
Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško
Vpis v šolo
Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško bo skladno z Zakonom o osnovni šoli vpisovala otroke iz svojega šolskega okoliša v 1. razred za šolsko leto 1997/98, v četrtek, 3.10.1996, od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Vpis je obvezen za otroke, ki bodo do začetka prihodnjega šolskega leta dopolnili šest let in pol (rojeni do vključno 28.  februarja 1991V
Pogojno se lahko vpišejo tudi otroci, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let (rojeni do vključno 31. avgusta 1991) Starše prosimo, da prinesejo k vpisu izpisek iz rojstne matične knjige otroka in potrdilo o državljanstvu.
Vsi, ki bodo ta dan zadržani, lahko vpišejo otroka od 7. do 10. oktobra od 8. do 12. ure.
Komisija za vpis šolskih novincev
& 1 GLAS
RAZPISUJE prosto delovno mesto
KOMERCIALISTA
za prodajo oglasnega prostora v tedniku NAŠ GLAS
Pogoji: - srednješolska izobrazba ustrezne smeri,
- vozniški izpit B-kategorije in lasten prevoz,
-  poizkusna doba traja tri mesece,
- delovno razmerje se sklepa za 12 mesecev s
stalno možnostjo podaljševanja,
-  nudimo stimulativen način nagrajevanja.
Pisne prijave pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: IR inženiring - NAŠ GLAS, CKŽ 23, 8270 Krško.
0LA3
Časopis za Posavje in okolico razpisuje delovno mesto
NOVINARJA
Kandidat mora imeti visoko ali višješolsko izobrazbo (lahko je še absolvent ali študent ob delu), veselje do novinarskega dela in smisel za oblikovanje pisnih sporočil. Spremljal bo dogajanje v občinah Krško in Sevnica, zato ima lahko stalno bivališče tudi na območju sevniške občine. *• p Poskusno delo traja šest mesecev, nato pa bomo s kandidatom sklenili delovno razmerje. Prijave pošljite v desetih dneh od dneva objave razpisa. Odgovore bomo kandidatom poslali v štirinajstih dneh od poteka razpisnega roka.
Pisne prijave pošljite na naslov: NAŠ GLAS - uredništvo, CKŽ 23. 8270 Krško.
#1 Naročam, na naslov:	Časopis za Posavje in okolico UliSSO         Uredništvo: CKŽ 23, 8270 Krško .............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite ml ga (jih)		
			
ž			
Telefon:... Kraj, datun	(polnnaalovinpodattu i:.....................	D naročniku, pravni al fizični OMbi)	
			(podpis naroCnika in 2ig)
			
Proslava ob 130-letnici Rdečega križa
Generalni sekretar RKS Mirko Jelenič predaja diplomo Martinu Klemenčiču (levo) in Francu Čubru.
Sevnica, 20. septembra - V tamkajšnjem gasilskem domu je v petek potekala proslava ob 130-letnici Rdečega križa Slovenije, ki jo je pripravila sevniška                 območna
organizacija RK.  Osrednji govornik je  bil generalni
sekretar RKS Mirko Jelenič, ki je poudaril pomen največje in najuspešnejše humanitarne organizacije na svetu, ter med drugim povedal: »Brez mednarodne organizacije Rdečega križa, ki sloni na solidarnosti in humanosti, bi bil
svet veliko revnejši, ljudje pa prizadeti, nemočni, brez pomoči in zaščite ob vojnah, naravnih nesrečah, revščini in brezdomstvu.« Na proslavi so se predstavili vokalna skupina Corona, mladi glasbeniki iz Sevnice, pesnik Rudi Stopar in osnovnošolka Kristina Desiree Lovrek.
Za dolgoletno delo, pomoč in podporo pri uresničevanju humanitarnega poslanstva je RKS ob 130-letnici podelila 13 diplom posameznikom, ki so prisluhnili sočloveku, njegovemu srcu in duši, ter številnim darovalcem ob različnih trenutkih. Diplome so prejeli: Jelka Bec, Silva Marjetic, Edvard Starina, Martin Klemenčič, Franc Čuber, Alojzija Virant, Hermina Gramec, Zlatka Sebanc, Jožica Pajk, prim. mag. dr. Jurij Pesjak, Alojzija Pšeničnik, Franc Kobal in Simona Jakš.
(GAIex)
Varnost otrok
Vozniki se obnašajo preveč agresivno
Tudi člani ZŠAM skrbeli za varnejšo pot otrok v šolo
Brežice, 13. septembra -Pravijo, da so za varnost šolarjev najbolj nevarni prvi šolski dnevi, ko otroci še niso navajeni na previdnost, vozniki pa ne nanje. Zato v teh dneh po vsej državi potekajo obširne akcije poostrenega nadzora prometa
V teh akcijah poleg delavcev policije pogosto sodelujejo tudi druge organizacije. Ena takih je tudi brežiško Združenje šoferjev in avtomehanikov ZŠAM, katerega člani so v dneh od 2. do 13. septembra skrbeli za dodatno zavarovanje prehodov za pešce na hajnevarnejših mestih v bližini OŠ Brežice, prvi dan pouka pa so bili tudi na Bizeljskem, v Dobovi in Cerkljah ob Krki. V akciji je sodelovalo 30 njihovih članov, ki z obnašanjem voznikov niso bili ravno zadovoljni. Ugotovili so, da skoraj 40 odstotkov voznikov ne ve, kaj je varna, defenzivna vožnja.
Poleg tega pa ne upoštevajo prometnih znakov in označb na voziščih, v dežju vozijo z zamegljenimi šipami, ustavljajo na nevarnih mestih in podobno. V poročilu, ki ga je po končani akciji sestavil predsednik predsedstva      ZŠAM      za
dolenjsko regijo, Rudi Arnšek, člani te organizacije opozarjajo tudi na pomanjkljivo ali dotrajano prometno signalizacijo ter na neprimerno urejenost prometa, ki vpliva na varnost otrok. Tako predlagajo izgradnjo pločnika do šole v Dobovi in Artičah in
Uniformirani član ZŠAM pomaga otrokom čez cesto.
KOSTAK d.d. KRŠKO
OBVESTILO
O PROMETNEM REŽIMU V ČASU
IZVAJANJA DEL S SANACIJO
KANALIZACIJE V KRŠKEM
Skladno z ODLOČBO, ki jo je izdala Upravna enota Krško z dne 16.09., bo veljala
SPLOŠNA PREPOVED PROMETA
(POPOLNA ZAPORA)
na odseku Ceste krških žrtev od križišča s
Šofersko ulico do Hočevarjevega trga v
Krškem, pod naslednjimi pogoji:
1. Splošna prepoved prometa bo trajala od 25.09.1996 od 7.00 ure do 10.11.1996.
2.   Obvoz za avtobuse bo urejen po Hočevarjevem trgu in Bohoričevi ulici, tako da bosta avtobusni postajališči na Hočevarjevem trgu in pri gasilskem domu.
Vse potnike avtobusov obveščamo, da bo postajališče »PRI OBČINI« prestavljeno na HOČEVARJEV TRG in postajališče DALMATINOVA ULICA (pri glasbeni šoli) na BOHORIČEVO ULICO (pri gasilskem domu).
Odhodi vseh avtobusov ostanejo nespremenjeni!
Izletnikovi potniki morajo biti pozorni, da
za smer potovanja:
*    Sevnica, Senovo, Zidani most, Kozje in Celje uporabljajo postajališče na Hočevarjevem trgu,
*  Brežice, Kostanjevica, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Raka in Veliki Trn pa poleg postajališča na Hočevarjevem trgu še postajališče pri gasilskem domu na Bohoričevi ulici
3.  Obvoz za osebna vozila in dostavna vozila bo urejen po Šoferski ulici, in sicer v nasprotni smeri kot doslej, tako da bo potekal od CKŽ proti Bohoričevi ulici.
4.  Lastnike stanovanj in lokalov na delu CKŽ, ki bo zaprta, obveščamo, da na zaprtem delu ulice ne bo možno parkiranje, o dostopih z vozili zaradi posebnih potreb pa se bomo z vsako stranko dogovarjali posebej.
5.   Pešpromet bo v času izvajanja del potekal neovirano po obeh pločnikih vzdolž CKŽ.
DIREKTORICA Silvana MOZER, dipl.oec.
Pacifikov vroči menu
Ves    čas    smo    priča prvovrstnemu programu v eni
od največjih diskotek v Sloveniji. Teden nazaj smo si lahko ogledali enega vodilnih DJ-jev v svetovnem merilu. To je bil DJ Fresh Jay. Jutri, v petek, bo klasičen disko večer ob najnovejši dance produkciji. Dan kasneje, 28. septembra, pa
bomo priča ponovnem snidenju s kultnimi poprokerji Parni Valjak,
ki so Pacific že nekajkrat obiskali in vedno do zadnjega mesta
zapolnili prostor.  Tudi tokrat bo najbrž tako, zalo so vidimo, ko
se zagledamo. Vljudno vabljeni!
(Mr. Jožo)
boljši režim dovoza otrok do šol na Bizeljskem in v Brežicah, kjer tudi ni parkirišč za učitelje.
Splošna ugotovitev akcije je, da v njenem trajanju ni bilo opaženo kakšno resnejše ogrožanje otrok in da je torej dosegla svoj namen. (ES)
Minister Rop danes v Krškem
Na povabilo Branka Janca, poslanca v državnem zboru, se bo danes, v četrtek, 26. septembra, v Krškem mudil Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve. Najprej se bo srečal s člani OO LDS Krško, kjer ga bodo seznanili z gospodarskim in socialnim položajem v občini Krško, nato se pa bo sestal z
načelniki upravnih enot, predstavniki ustreznih služb v UE in predstavniki Društva izgnancev Slovenije, kjer bodo spregovorili o problematiki izvajanja Zakona o vojnih invalidih. Zakona o žrtvah vojnega nasilja in Zakona o vojnih veteranih. Ob 17. uri pa bo v sejni dvorani A Občine Krško sledila še okrogla miza na temo Predstavitev reforme pokojninskega sistema. (GAIex)
OB   KOFETKU
Snemanje je njegova ljubiteljska žilica
Franci Pavkovič je pomočnik območnega vodja Elektra Krško za območje Sevnice. Vendar bi zanj lahko rekli, da je zgrešil poklic, saj večino prostega     časa     posveti
snemanju najrazličnejših motivov in dokumentarnih tem, še posebej pa dogodkov, ki so neponovljivi, s kamero.
Pred 30 leti se je začel ukvarjati s fotografiranjem, in to skoraj
naključno. Zanimanje za fotografijo in sliko se je porodilo ob rojstvu sina, ko je s sliko želel spremljati njegovo odraščanje. Zanimanje je kmalu preraslo v pravo ljubiteljsko žilico, ki pa jo je zamenjala filmska, kasneje pa še videokamera. Franci je bil član Foto-kino kluba Sevnica, kjer so včasih delovali in se združevali ljudje, ki so se ljubiteljsko ukvarjali s snemanjem. Klub je omogočal izobraževanje, seminarje in tečaje snemanja, preko njega pa je Franci pošiljal tudi svoje izdelke -kratke filme -na številne razstave in festivale amaterskega filma po Sloveniji. Med njegove najbolj opažene filme spadajo trije. Prvi je »Oče nebeški, glej«, v katerem je prikazal stari način dela v vinogradu od spomladi do pozne jeseni. Zanj je v Ljubljani prejel bronasto medaljo. Na festivalu v Mariboru pa se je uvrstil med prvih deset s filmom »Herojeva mati«, ki jo je posnel
z materjo padlega heroja Alojza Kolmana - Maroka. V Idriji je z utrinki iz živalskega sveta zasedel drugo mesto po oceni gledalcev.
Sčasoma so ga opazili pri Televiziji Slovenija in tako je postal prvi zunanji sodelavec -snemalec za Posavje. Njegov prvi posnetek za TV Slovenija je bila tema glede potrebe po gradnji sevniškega bazena. Sprva je deloval sam, kasneje pa v povezavi s številnimi novinarji. Sedaj dela z novinarjem Goranom Rovanom, večinoma za potrebe TV SLO, nekaj pa tudi za novomeški Vaš kanal. Sodeloval je tudi z Mitom Trefaltom, znanim televizijskim voditeljem, v oddaji Košnikova gostilna. »Ko gledam dnevnik in podobne oddaje, že po sliki prepoznam snemalca, saj sem jih v 20 letih snemanja spoznal veliko iz skorajda vseh naših pokrajin,« pravi. V vseh letih dela za nacionalno televizijo se mu je
nabralo okrog 1.500 posnetkov. Vsako leto se udeleži kot zunanji sodelavec srečanja novinarjev, snemalcev in vodij redakcij dopisništev iz vse Slovenije, s katerimi si izmenjajo izkušnje in vtise.
Franci pa še z večjim užitkom in veseljem snema zase. Doma ima svoj kotiček, kjer ima precejšen filmski in videoarhiv. Tako ima v svojem arhivu posnete vse pomembnejše dogodke, ki so se dogajali v občini Sevnica, od gradnje številnih podjetij, mostov, plinovoda, slovesnosti in prireditev..., nenazadnje pa ima v svojih predalih tudi posnetke o elektrifikaciji Sevnice in gradnji daljnovodov, saj je uslužbenec Elektra Krško. Med svojimi posnetki ima tudi poskus sevniškega čebelarja Francija Marolta za Guinessovo knjigo rekordov, ko so se nanj prijele čebele in mu naredile »živo obleko«. Posnetke, ki so šli v mednarodno izmenjavo, je bilo
mogoče videti na svetovnih tv-programih in nanje je seveda še posebej ponosen. Snemal je tudi na vojno tematiko, in to v času osamosvajanja Slovenije, ter operacijo hrvaške vojske »Vihar« za osvobajanje Kninske krajine. Franci pa je tudi veliko potoval, zato ima veliko dokumentarnega gradiva o
Rusiji, Turčiji, Egiptu, Franciji. nekdanji Jugoslaviji...
Vseh ljubiteljskih posnetkov, ki se jih je v 27 letih nabralo kar lepo število, brez velike ljubezni do kamere ne bi bilo. Sam pravi, da bo ob odhodu v pokoj najprej uredil ves arhiv, ki mu predstavlja neprecenljiv spomin na ljudi in dogodke, ki so že davno minili..
Franci pri svojem ljubiteljskem delu
(Z. Z.)