glasilo podjetja labod tovarne oblačil Novo mesto leto XXI, 24. novembra, številka 10—11 Na svečanosti ob otvoritvi mešanega podjetja Labod-Bohemia je spregovoril številnim zbranim slovenski veleposlanik na Češkem, g. Zvone Dragan (levo), ga. Ivanka Ryskova, solastnica podjetja in naš glavni direktor, g. Andrej Kirm. V?1 np H f** T tem tržišču, ki v novih pogojih gospo-£ill V * A darjenja doživlja intenziven razcvet. V Češka je tradicionalno tekstilna dežela in veliko pomeni uveljaviti se na V današnji številki • NE PREZRITE RAZPISA ZA INOVACIJE! Vsaka pobuda bo nagrajena! SODELUJMO! • O večjih pristojnostih in odgovornih tovarn - v pogovoru z glavnim direktorjem Laboda • Kako je potekala prodaja kolekcije za naslednjo pomlad in poletje • Konkretno vprašanje - konkreten odgovor - o lastninjenju • Razmišljanje o razvijanju krojev - o vlogi človeka ob tem in vlogi računalnika • Ker pove slika več kot 1000 besed, objavljamo tudi dve fotoreportaži s svečanosti v Pragi in podelitve Labodovih nagrad zavesti ljudi je še vedno njihov nekdanji položaj v Evropi in njihova tradicionalno močna tekstilna industrija. Nove možnosti pa jim ponujajo široko pahljačo izdelkov, izbiro takorekoč brez meja. V Pragi, ki ima milijon in pol prebivalcev, se pojavljajo svetovno znana imena proizvajalcev iz vseh področij in med temi tudi veliko iz modnega sveta. In v središču Prage je tudi nekaj slovenskih proizvajalcev, med temi je zelo močno in ugledno zastopan tudi Labod. Sodelovanje z go. Ivanko Ryskovo, podjetnico z velikim elanom, veliko znanja in ogromno volje ter delavnosti je za naše podjetje izredno dobrodošlo. Ivanka Ryskova je odprla v slabem letu dni verigo petih prodaj alen z našim imenom in ekskluzivno našimi izdelki. V tem času je zaživelo tudi mešano podjetje Labod Bohemia, ki omogoča v bodoče še dodatno širjenje sodelovanja. Vanja Gole, ki je iz Labodove strani sodelovala pri vzpostavitvi mreže pro-dajalen in razvoju sodelovanja v Češki poudarja tudi bodoče cilje - biti prisoten tudi v drugih večjih čeških centrih, za začetek pa naj bi odprli izven Prage najprej prodajalno v Karlovih Varih. No, v tem času, odkar je bila skupna slovesnost ob otvoritvi mešanega podjetja, na kateri je govoril slovenski veleposlanik na Češkem, g. Zvone Dragan ter ga. Ryskova in naš glavni direktor, je dodobra zaživela prostorna in »na višini« vzorčna soba, ki služi za veleprodajo, hkrati pa tudi nova prodajalna ob praški borzi. Skratka, Labodovo sodelovanje s Češko je zelo dinamično. Zelo pestro in ustvarjalno. Ponosni smo lahko na verigo naših prodajalen v Pragi in na sodelovanje z gospo Ryskovo. V najbolj poudarjenih delih Prage smo prisotni in oblikujemo si kupce, ki se vračajo. Češkemu trgu bomo morali tudi v bodoče posvečati posebno pozornost, saj smo z začetkom nakazali velikopotezno sodelovanje in v tem smislu moramo tudi nadaljevati. ftll ifill IffBBl P«l Ni vse staro za zavreči Pri razvoju kroja si delo delita človek in računalnik Kot mnoga podjetja, se je tudi naše odločilo za smotrno spremembo, za uvajanja procesnega računalnika. Toda ali dovolj skrbimo za usposabljanje kadrov in za nadzor razvijanja krojev? Pomisleki s tem v zvezi so še vedno prisotni, naše mnenje pa potrjuje tudi članek v nemši strokovni reviji Rundschau. Iz te citiram: »Pomemben predpogoj za delo na računalniku je izredno dobro znanje tehnike krojnega risanja. Na to nujnost pa se v praksi kaj rado pozabi«. V nadaljevanju avtor sestavka opozarja na drugo bolečo točko in sicer na veliko število krojačev, ki ne sprejemajo inovacij. Niso pripravljeni sprejemati novosti, spremembe, ki jih prinaša čas in razvoj. Kreativnost pa vendarle skozi računalnik na zamre, kajti kroje je treba vedno znova analizirati, jih spreminjati, dograjevati, preisku-šati, spremljati... Samo skozi prakso in nenehno s preiskušanjem se človek uči in odkriva nova pota do novih oblik. Mnenja strokovnjaka, ki je do-živaljal ta razvoj in v praksi sam spoznal kaj ob računalniku in še tako moderni tehnologiji pomeni osnovno znanje, izkušnje in ročne spretnosti pri razvoju kroja, velja prisluhniti. Tudi naša dosedanja razmišljanja in opozorila so veljala poudarkom, na katere opozarja tudi ta sestavek. Janez Marolt - priprava dela VO V prostorni in zelo lepo opremljeni vzorčni sobi podjetja Labod - Bohemia se je zbralo veliko gostov. Sreča je nalezljiva - kreatorka Jelka Novak med veleposlanikom Draganom in našim komercialnim direktorjem, Marjanom Vodopivcem. Tri Labodove prodajalne sredi Prage ISO STANDARDI IN NEMŠKA TEKSTILNA INDUSTRIJA Pripravili smo povzetek poročila s 9001 ob upoštevanju navodil DIN-ISO specifičnega seminarja za vpeljevanje 9004. Pri tem je BTI veliko prispeval s ISO standardov v nemško tekstilno in- svojimi izkušnjami pri zagotavljanju dustrijo. Besedilo je povzeto iz nemške kakovosti na tekstilnem in oblačilnem tekstilne revije Bekleidung. področju. nesti na specifične zahteve tekstilne industrije. Težko je bilo, naprimer, opredeliti pojem »primernost«. Podjetja pogosto iščejo nek recept za uporabo standardov, teh pa žal ne more biti. Lahko izmenjamo izkušnje, predstavimo različne oblike reševanja in modele delovanja, vendar mora vsako podjetje izdelati svoj način in določiti, kako bo standarde preneslo v prakso. Ob referatih in komentarjih j e potekalo delo v manjših skupinah v izmenjavi izkušenj in v razpravah. V obliki delavnic so poskušali abstraktne pojme pre- Evropski teden kakovosti . v Sloveniji 6.-12. november 1995 ★ ★ ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PO DIN ISO 9000 Srečanje tekstilnih podjetij v organizaciji Instituta za oblačilno tehnologijo (BTI) BTI (Bekleidungstechnisches Institut) iz Moenchengladbacha, v sodelovanju z Združenjem severozahodne nemške tekstilne industrije iz Muenstra, je organiziral 10-dnevni seminar zagotavljanja kakovosti, ki si je zadal naslednje cilje: - osvetliti in kritično obravnavati norme DIN in ISO, - skupno spoznati možnosti posameznih podjetij, - izdelati navodila za prenos v prakso. Na seminarju so sodelovali predstavniki 17 tekstilnih podjetij s področja zagotavljanja kakovosti, da bi skupaj obravnavali in bolje spoznali DIN-ISO standarde. Vsebine so bile usmerjene na 20 elementov standarda DIN-ISO ISO JE LE PRVA STOPNICA V okviru evropskega tedna kakovosti je bila še posebej poudarjena pot k odličnosti ^ ★ Kakovost v Evropi pot k 11 . v odličnosti Or|4nmr4 Slovtntko idnjirniv la ttahovott 'SZK1 . Srke,4 14 «4*ton4l«t prog'4m k4Wo*OM< V Sloveniji je ta čas že nekaj čez 100 podjetij, ki je uspelo pridobiti enega od ISO certifikatov, med temi pa je kar 12 odstotkov tekstilcev. V okviru evropskega tedna kakovosti, kije trajal od 6. do 12. novembra, je bila organizirana že 4. redna konferenca Slovenskega združenja za kakovost, katerega novi predsednik je g. Joško Čuk, sicer predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Tudi slovenska konferenca letos ni govorila več le o ISO standardih, ampak se je po zgledu Evrope, ta pa je za nas obveza, ozrla naprej. Kako potem, ko bo ISO pridobljen in vpet v naše delo in poslovanje. Kajti certifikati ISO so le začetek poti k odličnosti, poti, ki se nikoli ne neha... Znotraj te poti pa je poseben poudarek dan tudi inovacijam. Sekcija PODIM deluje vzporedno s Slovenskim združenjem za kakovost, saj sta ti dve vsebini neločljivo povezani, lahko bi rekli tudi usodno povezani. Le skupaj peljeta k celovitemu obvladovanju kakovosti, k dvigovanju znanja, izboljševanju dela, krepitvi samozavesti in k novim izzivom. Dolenjska regija je bila na 4. konferenci zelo močno zastopana. Iz tega dela Slovenije so bili številni referati in predstavljeni so bili dosežki, ki so pomembni. Tudi v Labodu si na tem področju zelo prizadevamo. Vzporedno z aktivnostmi za pridobitev certifikata ISO 9001 obujamo tudi inovativno dejavnost, intenzivneje in bolj odgovorno ter načrtno pa moramo začeti negovati podjetniško kulturo (odnose, relacije, odgovornosti, pa vse do spoštovanja pravil lepega vedenja oziroma poslovnosti). Kajti vključiti se moramo na pot k odličnosti, ta pot pa ima veliko vrat. Že kar po uvodnem izvajanju so se izkazale kot nerealne predstave o tem, da lahko sistem kakovosti vpeljemo kar mimogrede. Uvajanje sistema kakovosti je odvisno v prvi vrsti od prizadevanj in zgleda, ki ga daje vodstvo podjetja. Vodstvo bi moralo v tem sistemu spoznati možnosti za kontinuiran napredek in dolgoročno zagotavljanje konkurenčne sposobnosti. Če služba za zagotavljanje kakovosti nima razumevanja in podpore vodstva podjetja, brez pripravljenosti ljudi za sodelovanje in zadostnih sredstev uspeha ni mogoče doseči. Tudi vodstvo podjetja si mora vzeti dovolj časa, da lahko aktivno sodeluje v procesu. Velja namreč, da je zelo pomembno motivirati sodelavce, pomembne so hitre odločitve, ki jih je pri tem treba sprejemati. Kot je ptordilo živahno sodelovanj e na sminarju in povratne informacije, ki jih je zbral Gerd Con-rads, je treba z izobraževanjem na tem področju nadaljevati tudi po zaključku seminarja. Zveza tekstilne industrije bo tudi v bodoče nudila možnost za aktivno izmenjavo izkušenj. BTI je tudi že navezal stike z ostalimi zvezami tekstilne in oblačilne industrije, da bi tudi drugim podjetjem dali možnost za tovrstno izobraževanje, kjer bi standarde kakovosti DIN-ISO 9000 lahko skupno razsiko-vali in o njih razpravljali. Obrniti se na pravi naslov Pogovor z glavnim direktorjem, g. Andrejem Kirmom o vprašanjih, ki so mu jih v zadnjem času delavci tovarn najpogosteje postavljali. Kaj torej, delavce tovarn najbolj pesti? Andrej Kirm: Na obiskih po tovarnah sem ugotovil, da delavci sprašujejo predvsem po vsebinah, ki so vezane na tovarno samo, oziroma, ki so izključno v njeni pristojnosti, za reševanje teh vprašanj pa se vendarle obračajo na matico podjetja. Dolgo se v Labodu že govori o profitnih centrih in vsebini teh se približujemo. To pomeni, da se vsaka tovarna zase sooča z vse večjimi odgovornostmi, da je odvisna od svojega dela in svojega rezultata... Profitni center ni le zveza besed, ki lepo ali sodobno zvenita, ampak ima svojo vsebino. V domeni tovarn je veliko, predvsem pa je doseganje plana in kvalitete izdelave, če poudarim le dve osnovni nalogi. Treba je tudi dodati, da bo prihodnje leto z lastninjenjem postavljena oblika odvisnih družb in s tem se odgovornosti vsake tovarne posebej še bolj jasno kažejo. Tovarne bodo znotraj podjetja takorekoč »na tržišču proizvodnih storitev«, kot so sedaj že naši izdelki na tržišču blaga. Postopno bodo prevzele tudi naloge, kot je določanje normativov časov. Skratka, vse globlje bodo posegale v svoje gospodarjenje in odvisne bodo od ustvarjenega. Drugače povedano - internega prelivanja ne bo več. Zato je treba vse bolj opozarjati na odgovornosti tovarn samih. Zato tudi opozarjam, da so odgovori na vprašanja, ki so jih postavljali delavci ob mojih zadnjih obiskih, v tovarnah samih. Ločiti je treba pristojnosti in odgovornosti tovarn in njihovih direktorjev ter pristojnosti in odgovornosti ostalih strokovnih služb podjetja oziroma vodstva tega. Letos je bilo veliko investicij, veliko vlaganja v tovarne... Za dobro »štartno osnovo tovarn« smo vložili dokajšnja sredstva za enoizmensko delo, ki je v Libni že v celoti izpeljano, z začetkom prihodnjega leta pa bo tudi v Delti, Kolikor je bilo mogoče smo poskrbeli za posodobitev proizvodenj, sledi pa še delo na reorganizaciji, s čimer smo letos že začeli in bomo s specializacijo tovarn še nadaljevali. Skratka, veliko je bilo narejeno za tovarne oziroma za pogoje dela v teh, da bi v bodoče lažje in boljše izpolnjevale svoje obveznosti. Kakšna pa bo v bodoče vloga matice podjetja, oziroma centrale, kot radi rečemo? »Gre predvsem za krepitev določenih funkcij, kot je priprava dela in ko-mericale oziroma marketinga, seveda ob tekočem ostalem delu kot je raču- novodstvo,, kadrovska in pravna služba, razvoj in še nekatere vzporedne dejavnosti. Predvsem na prvih dveh omenjenih vsebinah (marketing in priprava dela) moram še veliko narediti, saj gre za vitalne, oziroma kar usodne vsebine za ohranitev dela in podjetja.« Torej, tudi v teh službah sledijo spremembe v smislu zaostrovanja odgovornosti? »Seveda bo nujno spremeniti pristop tudi v teh sredinah. Cilj je spremeniti ravnanje, kajti samo prelaganje odgovornosti, vzpostavljanje negativne klime in govoric, ki zamegljujejo prave cilje, nikamor ne vodi. Jasne odgovornosti ter širjenje oziroma prepletanje vsebin dela, pa pomeni predvsem drugače delati. Formalni opisi del in nalog, ki naj bi zacementirali krog dela, so preteklost. Rezultati so merljivi in za te se je treba potruditi - vsak zase in vsi skupaj. Delo torej, vendar produktivno delo in ne le tisto, ki je samo sebi namen.« Zadovoljni z zaključevanjem Gibanja se na tržišču še zaostrujejo, uvoza je veliko, toda še je prostor tudi za kvalitetne izdelke po razumnih cenah. Čaka nas zmanjševanje stroškov. Nova kolekcija za naslednjo jesen in zimo je že sredi intenzivnih priprav, za nas pa je vendarle še kako aktualen podatek, kako je bila kolekcija za pomlad in poletje sprejeta med kupci. Kakšni so torej rezultati zaključevanja? Kot smo pisali, je potekala kolekcija tokrat drugače, z več pripravami in tesnejšim spremljanjem. Novosti je bilo veliko, zato je bilo veliko tudi kresanj mnenj. Kaj smo se vsi skupaj naučili, je stvar poglobljene analize, ki je za enkrat še ni, so pa na dlani rezultati zaključevanja. Prva ocena je, da nam je domači trg vendarle še vedno zelo zvest, da računa na Labod, čeprav je preplavljen z izdelki iz Italije in Avstrije, če pri tem pomislimo na trgovske hiše. Če k temu dodamo še individualnega potrošnika, pa lahko dodamo še Madžarsko ali celo Turčijo. Skratka, konfekcije je veliko in prostora za prodajo zato toliko manj, opozarja Božo Verstovšek, vodja prodaje na domačem trgu. A ne le konkurenca, tudi vreme je pri oblačilih usodno. Ker se trgovci odločajo za nabavo glede na rezultate prodaje pretekle vzporedne sezone, je slaba sezona (po vremenu) lahko osnova za manjša nova naročila. Upoštevajoč vse to, kar so naši trgovci na zaključevanju tudi poudarjali, pa smo vendarle z za- ključevanjem lahko zadovoljni. Prvi podatek je najbolj obetaven, saj smo prodali bluz celo več, kot preteklo sezono. Pohvaljena je bila kolekcija teh in še posebno široka uporabnost. Tudi kolekcija vrhnjih oblačil je bila med trgovci zelo pohvaljena kot lepa, kvalitetna in z veliko možnostmi dopolnjevanj in kombinacij. Kljub temu pa smo jo prodali nekaj manj kot preteklo sezono. Naročila so limitirana in izhajajo iz preteklih izkušenj. Vreme je bilo zadnje poletje kaj nenaklonjeno poletnim vrhnjim oblačilom, toda glede na to, smo s takrat zaključenimi količinami prodanim v Labodu lahko zadovoljni. Manj uspešni smo bili tokrat pri srajcah, kj er j e bil izbor preskromen in bi trgoci želeli zaključiti več. Le srajce Peter Bensen so bile bolje prodane kot v pretekli enaki sezoni. Ella Vivaldi je, tako kot Peter Bensen in športni program še vedno na testiranju. Vpeljevanje znamke traja več sezon, zato smo v teh programih še vedno na preiskusni dobi. Tudi zato je treba opozoriti na nivo izdelave, ki ga mora imeti znamka, pa tudi na cene, ki so - po mnenju večine trgovcev - previsoke. Sledi torej prizadevanje za cenejšo, toda ne slabšo tkanino, za čas izdelave brez dodatnih bonifikacij, za zmanjševanje stroškov skratka. Ob tem pa je treba poudariti, da kupci iščejo uporabne in kvalitetne modele. Skratka, okoliščine niso prav ugodne za prodajo, je pa hkrati to čas razčiščevanja. Tudi trgovine same, ki so zmanjšale v povprečju čas obračanja za treti-no, se počasi oblikujejo v določen prepoznaven stil prodaje in tako se kaže prostor za posamezne proizvajalce oziroma posamezne skupine kupcev. Kot rečeno, smo z zaključevanjem lahko zadovoljni, hitro pa moramo reagirati na pripombe. Teh je bilo na račun naših cen veliko. Pripravljeno je gradivo z okvirji za vrednosti osnovnega materiala, časov izdelave in s tem s končnimi cenami za srednji, višji in visoki cenovni razred, ki bodo osnovna orientacija tako kreatorjem, kot nabavi in vsem v verigi nastajanja kolekcije. Veliko dela pa ostaja za tekočo ponudbo, ki tudi daje določene možnosti za doseg skupnih prodajnih ciljev. Lestvica vplivov na prodajo - aktualnost, modnost, uporabnos - kvaliteta - rok dobave - cena V Labodu je bila na obisku delegacija z Novim mestom iz pobratene kitajske pokrajine. Stiki so že tradicionalni, tem in poti sodelovanja pa je tudi veliko. Še posebno za tekstilce, saj ima svila v modni industriji še vedno posebno mesto, prav tako pa so zanimive tudi ostale tkanine iz Kitajske. Delegacijo je sprejel in se z njo pogovarjal glavni direktor, Andrej Kirm. GIBANJE ZAPOSLENIH V DEVETIH MESECIH Število zaposlenih se je v obdobju I.-IX. v primerjavi z decembrom 1994 zmanjšalo za 80 delavcev. Največ odhodov je bilo iz proizvodnje. Fluktuacija je bila 7,4%. V 9 mesecih je iz podjetja odšlo 125 delavcev: - 22 upokojitev, 33 delavcev je odšlo v druga podjetja, 58 delavcev pa je bilo zaposlenih za določen čas, 12 delavcev pa je štetih pod druga prenehanja (ostali doma, smrt, ostalo). VZROKI ODHODA Org. UPOKOJITVE enota inv. pred star. polna st. druž. vdr.podDČ/prip. ost.pren. SKUPAJ PRERAZP. LOČNA 3 - 1 1 4 2 1 12 17 LIBNA 2 - - 1 3 12 1 19 1 DELTA 1 - 1 1 3 33 5 44 1 TIP-TOP 1 - 9 5 1 16 1 TEMENICA - - - 4 2 3 9 1 ZALA 1 1 4 1 1 8 1 STR.SL. 2 3 1 2 6 3 17 SKUPAJ 9 4 2 4 3 33 58 12 125 22 V podjetju smo na novo zaposlili 44 delavcev, 30 za določen čas (pripravništvo ter nadomeščanje daljše bolniške) in 14 za nedoločen čas. VZROKI ZAPOSLITVE Org.enota dol.č./pripr. nedol.čas skupaj prerazporeditev LOČNA 4 2 6 1 LIBNA 1 - 1 - DELTA 4 - 4 - TIP-TOP 7 - 7 1 TEMENICA 2 - 2 12 ZALA 3 - 3 - STR.SL. 9 12 21 9 SKUPAJ: 30 14 44 23 23 delavcev je bilo razporejenih iz ene organizacijske enote v drugo, največ iz tovarne LOČNA v tovarno TEMENICA. Pripravila: Silva PEZELJ tBOQ D 12 B Nekam tope so te naše bucike zadnje čase, pravijo sodelavci. Včasih so pičile, sedaj pa bolj pobožajo. No, včasih so prispevali teme za bucike vsi po vrsti in »stali so za tem«, kar so povedali. Danes bi sicer še kdo prišepnil, da je to in to narobe, toda anonimno. Zato bo naš časopis sicer odprtih ušes za te pobude in bo na vprašanja in pomisleke poiskal odgovor, ne bo pa odpiral lova na čarovnice. Poiskati je treba pojasnila, argumente za to in tako odločitev in jih napisati, ne pa v naprej bičati, kar sicer marsikdo pričakuje. Zato ste vabljeni k sodelovanju. Kar se nam zdi narobe, nepravično in kar nas zato tudi boli, je prav, da dobimo odgovore, pojasnila, da nam je z argumenti, dejstvi in številkami, če se le da, povedano in utemeljeno. Isti cilj nas veže in vsak ima v tej »igri svojo vlogo« in znotraj te tudi pravico vedeti. Torej, pošteno in pogumno vprašajmo, da bomo dobili direkten in jasen odgovor. KONKRETNO VPRAŠANJE — KONKRETEN ODGOVOR Lastninjenje Naše povabilo, da pošiljajte okoli lastninjenja vprašanja na uredništvo in da se bomo potrudili dobiti odgovore, ni ostalo brez odmeva. Vprašanja pa so povečini vezana na to, kdaj in kolikšen delež certifikata bomo dobili vrnjenega ter ali smo obvezni preostanek vrednosti certifikata vložiti v sklad, za katerega se bo odločil Labod. Odgovor je pripravila Rozina Kum - vodja računovodstva: Trenutno imamo celotni izračun v obdelavi na SDK, torej točnega zneska, ki ga bo vsak vlagatelj dobil vrnjenega, še ne morem povedati. Vsekakor pa je že jasno, da gre za cca 20 odstotkov vrnjene vrednosti certifikata (odstopanja so lahko le minimalna v plus ali minus). Ker je veliko vprašanj, kdaj bodo de- lavci in upokojenci lahko ta preostanek vložili še na kakšen drug naslov naj povemo, da ni potrebno čakati na naše uradno obvestilo in da lahko ta okvirni znesek s svojim podpisom vložite na željeni naslov. Vsak posameznik se sam odloča, kam bo vložil certifikat oziroma delež tega. Lahko pa se - če bo izražena taka voljaodločamo tudi za skupinski vložek. Če bi se večja skupina odločila za vložek preostalega dela certifikata v določen sklad, bo za to pripravljena posebna izjava, sicer pa je to svobodna volja vsakega posameznika. Informacij o tem, kateri skladi in podjetja sprejemajo certifikate, je v medijih dovolj, potrudili pa se jih bomo dobiti tudi na našem naslovu in jih posredovati. nih programov in njihove osnovne značilnosti. Pojav preglednih programov na svetovnem in našem tržišču je zelo pripomogel k razširitvi in uveljavitvi osebnih računalnikov. Popularnost so si pregledni programi (spreedsheets) pridobili z enostavnostjo in lahkoto uporabe pa tudi zato, ker so zelo »prijazno« uporabniško orientirani. Glede na to, da uporaba teh programov ne zahteva večja predznanja o računalnikih in programiranju lahko trdimo, da je glede na vložek, rezultat ogromen. Pregledne programe - preglednice (spreedsheets - razprostrta polja) najdemo pod različnimi imeni, kot so tabelarični programi, elektronske tabele, tabele za navzkrižno računanje, dinamične tabele in temu podobno. Odlikujejo se z veliko spominsko kapaciteto in hitrostjo operacij. Z razvojem mikroračunalnikov so se odpirala vrata tudi nestrokovnjakom brez izjemnega tehničnega znanja. V začetku je imel uporabnik tri možnosti: da postane ekspert za programiranje, da najame dragega programerja ali da ima od mikroračunalnika le malo koristi. Situacija se je spremenila v letu 1978, ko so izdelali prvi tabelarični program VISI CALC (vizualni kalkulator) za delo na mikroračunalnikih, ki je zasnoval pravila za vse naslednje pregledne mi-kroračunalniške programe. Visi Calc je postal v kratkem času učinkovito orodje na vseh področjih. Glede na obstoječe softwarske programe je imel naslednje prednosti: uporaben je bil na mikroračunalniku in uporabnik je imel svoje orodje na razpolago kadarkoli. Svoje analize je lahko izpopolnjeval po želji in ni bil omejen z visokimi cenami Samo v Delti deluje knjižnica, ki pa ima redne in zveste bralce. Irena Markež (na uporabe velikih računalnikov, rezultati sliki skupaj z Mimico Magdič, ki ob vsem ostalem delu vzdržuje tudi knjižnico) je pa so bili takoj na razpolago. Podatke tokrat prišla po knjige za otroke, če pa je le kaj časa, rada tudi zase vzame kakšno uporabnik vnaša v model, razdelan po prijetno branje. vrsticah in stolpcih, razmerja med po- datki logično in zlahka zasledi, kar pomeni, da model neprimerno lažje dopolnjujemo in spreminjamo. Urejanje podatkov zahteva malo časa. Pri vsem tem pa je prisotna še nizka cena softvvarea. UPORABA PREGLEDNIH PROGRAMOV (EXCEL...) V našem podjetju trenutno poteka usposabljanje nekaterih delavcev na osebnih računalnikih. Le-to usposabljanje smo razdelili v tri faze: 1. faza: usposabljanje administrativno tajniškega kadra 2. faza: usposabljanje strokovnega kadra 3. faza: usposabljanje direktorskega kadra Prva faza je že za nami in je trajala od lanskega septembra do sedaj. Potekala je tako, da smo administrativne delavce in tajnice vpeljali v osnove operacij- skih sistemov MS-DOS in Windows, ter dali povdarek na urejanju teksta s tekstprocesorjem WORD 6.0. Vsakdo od udeležencev je zaključil usposabljanje še z eksternim tečajem. Trenutno poteka druga faza usposabljanja, kjer izobražujemo v glavnem strokoven kader. Le-ti bodo prav tako seznanjeni z operacijskima sistemoma MS-DOS in Windows, spoznali bodo osnove urejanja teksta z VVordom, povdarek pa bo na preglednem programu EXCEL 5.0. Zato bi si v nadaljevanju na kratko pogledali uporabo pregled- Najbolj znani dopolnjen mikroraču-nalniški pregledni program te generacije je bil SUPER CALC, ki je bil uporaben praktično na vseh tedanjih mikroračunalnikih. V novo generacijo štejemo nove verzije že znanih softwarskih preglednih programov ter nove dosežke kot so MULTIPLAN, CONTEXT MBA, FRAME-WORK, SYMPHONY, LOTUS 1-2-3, QUAT-TRO in EXCEL. Skupno jim je to, da so možnosti prve generacije dopolnjene z mnogimi novimi dosežki. To so v bistvu t.i. All-in one programi, ki kombinirajo vse najboljše iz tabelaričnih, grafičnih in datotečnih softvvarskih programov in jih integrirajo v en paket. Programi nove generacije integrirajo v enem paketu: • sposobnost računanja • grafično prikazovanje • urejanje tekstov • obdelavo podatkov • podatkovno komuniciranje z drugimi programi Te komponente so interaktivne in hkrati samostojne. Ti programi s svojimi sposobnostmi polno zadovoljujejo potrebe uporabnikov, hiter razvoj mikroračunalnikov pa jim s svojo spominsko kapaciteto in procesno močjo omogoča izjemno visok nivo učinkovitosti in prefinjenosti. V naslednjo generacijo štejemo vse pregledne programe, ki so zmožni delati v grafičnem okolju WINDOWS. Windows, v dobesednem prevodu okna, je grafično okolje, ki nadgrajuje operacijski sistem. Uporabniku omogoča enostavno delo z različnimi aplikacijskimi programi in enostavno prenašanje podatkov, pri čemer si izdatno pomaga z miško. Lahko rečemo, da povezuje široko paleto programske opreme in jo tako združuje v enoten sistem ukazov. Ta sistem postaja neke vrste industrijski standard pri uporabi programske opreme. Pregledne programe se z lahkoto naučimo uporabljati, za mojstrstvo in finese pa potrebujemo nekoliko več časa, vendar ostajajo še vedno dostopni povprečnemu uporabniku. Program uporabljamo v obliki razpredelnice, ki jo sestavljajo polja oz. celice, v katere vnašamo podatke in jih nato obdelujemo. Stolpci so običajno označeni s črkami, vrstice pa s številkami. Posamezno polje ali celica je določena s črko in številko stolpca in vrstice, ki se sekata. Polje, s katerim delamo, nam v vsakem trenutku kaže kazalec v obliki označenega pravokotnika. Na zaslonu vidimo samo del razpredelnice, s kazalcem pa se lahko premikamo po razpredelnici v vse smeri in tako dobimo vpogled v vsak del razpredelnice. Računanje. Program v bistvu preseli delovno tabelo z mize na ekran in tako ohranja vizualno računanje. Vnašanje podatkov ostaja funkcionalno enako kot prej na papir, le da vrsto operacijskih opravil, kot so seštevanje, množenje, iskanje, primerjanje itd., s pomočjo programa prenesemo na računalnik. Funkcije, ki jih lahko uporabljamo, se delijo na: matematične, statistične, finančne trigonometrične, logične, tekstualne, informacijske, pregledovalne, matrične, funkcije za podatkovne baze ter funkcije za datum in čas. Preglednica je torej idealna za reševanje vseh številčno orientiranih problemov, posebej če je potrebno hitro poiskati razne strategije s spreminjanjem posamičnih parametrov (What if). Ob določenih posploševanjih lahko smatramo preglednico tudi kot Sistem za podporo pri odločitvah (Decision Sup-port System). Grafično prikazovanje. Grafična komponenta je povezana z računsko komponento. Tako je mogoče vse osnovne in izvedene podatke prikazovati v obliki različnih vrst grafov na zaslonu ali pa preko tiskalnika na papirju. Dobro zasnovan diagram bolje pokaže bistvo tabele kot desetine strani številk in formul. Z grafi izredno povečamo hitrost, obseg in jasnost podajanja podatkov. V splošnem vsebujejo preglednice dvodimenzionalne in tridimenzionalne prikaze naslednjih oblik: vodoravni histogrami (Bar), navpični histogrami (Column), črtni trendi (Line), krožni izseki in pogače (Pie), površinski diagrami (XY), strukturni diagrami in razne druge kombinacije, omogočajo pa tudi opremljanje grafikonov. Podatkovne baze. Delo z bazo podatkov (Database Managment) je naslednja komponenta pri preglednih programih. Vsaka podatkovna baza je niz zlogov in jo lahko prikažemo kot tabelo. V eni vrsti je en zlog, v stolpcih so polja zlogov. Poleg računskih obdelav lahko te podatke obdelujemo tudi po drugih kriterijih, kot so sortiranje, rangiranje, iskanje določenega podatka itn. Urejanje teksta. Pri vsakem preglednem programu se da urejati tekst. Nekateri imajo boljše, drugi slabše urejevalce tekstov. To ni močnejša stran preglednic, vendar zadoščajo nekaterim osnovnim zahtevam in kriterijem. Komunikacija z drugimi programi. Gre za izmenjavo podatkov z drugimi programskimi orodji oz. za delo z datotekami, kreiranimi z drugimi programskimi jeziki, npr. dBase, Word, Basic, pa tudi za medsebojno izmenjavo med samimi preglednimi programi. Običajno se za to uporabljajo t.i. translatorji. Prednosti preglednih programov Pregledni programi so vsekakor za uporabo najlažji programi, kljub temu pa so v nekaterih primerih veliko bolj učinkoviti od kateregakoli višjega programskega jezika. Ker so pregledni programi integrirani programi, v katerih lahko urejamo besedila, delamo s tabelami in bazami podatkov, uporabljamo grafiko, komuniciramo z drugimi računalniškimi orodji in uporabljamo vrsto ostalih možnosti, lahko rečemo, da pokrivajo vsa glavna področja uporabe osebnih računalnikov. Možnost totalne integracije vseh delovnih okolij je bolj pomembna od nekaterih pomankljivosti. Zelo lahko se rešujejo »ad hoc« naloge, pri katerih ni potrebe po formalnih pristopih, zato je tudi razvoj aplikacij izredno hiter. Pregledni programi so uporabniško zelo prijazni in delajo v popolnoma interaktivnem okolju. Dejansko ima uporabnik vse kar potrebuje pred seboj. Namen preglednih programov je predvsem hitro doseganje rezultatov, pri čemer so superiorni. Spremenljivost je izredno lahka, kar tudi ustreza končnim ciljem uporabni- Najbolj pogosto uporabljamo pregledne programe za podporo odločitvam in za osebno dejavnost. Zelo so uporabni pri evidencah, knjigovodstvu, financah, trgovini, planiranju, kalkulacijah itd.. Pogosto neprofesionalni uporabniki sami oblikujejo preglednice, uporabljajo pa jih tudi profesionalci. Lahko rečemo, da je občutljivost na spremembe (Sensitivity) izredno visoka. Med podatki je možno vzpostaviti funkcionalne odvisnosti, kar pomeni, da bo sprememba enega podatka v verigi privedla do spremembe vseh podatkov, ki so v funkcionalno povezanih poljih. Torej nam spreminjanje posamičnih parametrov hitro da odgovor na vprašanje »Kaj če« (What if). Uporabnik, ki ni nikoli delal s preglednimi programi, potrebuje malo predznanja, da lahko prične z enostavnimi oblikami dela. Učenje oz. doseganje nekega nujno potrebnega znanja je dokaj enostavno, rezultati pa so hitro vidni. Seveda pa doseganje višjega znanja zahteva nekaj več izkušenj. Lahko bi rekli, da se pri izdelavi manjših preglednih programov v 80% primerov uporabljajo znanja, ki so bila pridobljena v 20% časa. Za ostalih 20% primerov uporabe teh programov, to velja predvsem za večje in kompleksnejše programe, pa je potrebno vložiti 80% časa za obvladovanje potrebnih znanj. Pripravil: 9. 11. 95 AOP - NIKO PERIČ LABOD tovarna oblačil Novo mesto p.o. Novo mesto, november 95 RAZPIS ZA OŽIVITEV INOVATIVNE DEJAVNOSTI SPOŠTOVANI SODELAVCI! V Labodu se zavedamo, da je bogastvo znanja, v nas samih, ki smo tukaj zaposleni. Skupaj se vsakodnevno na delovnem mestu srečujemo z neštetimi problemi, ki nas spravljajo v slabo voljo, ob tem pa včasih vidimo tudi rešitve, ki bi nam po eni strani olajšale delo, po drugi strani pa tudi prinesle boljše rezultate v procesu, kar bi posredno pomenilo tudi ekonomski učinek. Enostavno želimo, da bi dobre ideje ostale nekje zapisane in čim preje tudi uresničene. V tem smislu v Labodu z optimizmom upamo na ponovno oživitev inovativne dejavnosti. Ravno zaradi tega vas vabimo k sodelovanju, da se pridružite inovatorjem in s svojim koristnim predlogom prispevate k našemu skupnemu večjemu uspehu. KDO LAHKO POSTANE INOVATOR? Odgovor je zelo enostaven. Inovatorje lahko vsakdo, ki je zaposlen v Labodu in predlaga koristen predlog ali inovacijo s tem, da izpolni obrazec PREDLOG INOVACIJE. Torej razpis ne velja samo za vzdrževalce, razvijalce, mehanike, tehnike in inženirje, ampak povsem enakovredno tudi za vsako delavko v proizvodnji, delavce v splošni službi, nabavi, kreatorje, administratorje, skladiščnike, prodajne referente itd. V Labodu torej vabimo vse, posebej pa tiste s polno dobrih idej, da se brez odlašanja odzovejo na razpis in čim preje izpolnijo razpoložljiv obrazec. KAKŠNIH NAGRAD IN UGODNOSTI JE LAHKO DELEŽEN INOVATOR? L Za vsak koristen in prijavljen predlog oz. inovacijo se po ocenjevanju prejme ustrezna nagrada. Nagrada bo podeljena tudi v primeru, da koristnega predloga ni mogoče ovrednotiti, je pa ta uporaben in pomeni izboljšavo. 2. Vsi registrirani koristni predlogi, ki bodo oddani v obdobju od oktober 95 do oktober 96, bodo predmet tekmovanja za najboljšo Labodovo inovacijo leta in za najboljšega inovatorja leta o katerih bo odločala komisija za inovacije. Nagrajencema bosta nagradi podeljeni na slavnostni prireditvi in poleg tega pa bosta tudi javno prezentirana v internem glasilu, ter na oglasnih deskah. 3. Najboljši inovator Laboda, zaposlen v Ločni, bo predlagan tudi za občinsko nagrado, ki jo vsako leto podeli mestna občina Novo mesto. Prav tako pa bodo predlogi oddani po ostalih tovarnah oz. občinah kjer bodo razpisane tovrstne občinske nagrade. 4. Vsak registriran inovator z vsaj enim koristnim predlogom oziroma inovacijo, bo lahko udeleženec posebnega vsakoletnega pogostitvenega večera inovatorjev. Prvič ga bomo pripravili proti koncu prihodnjega leta. KAJ JE CILJ INOVATIVNE DEJAVNOSTI? L Izboljšati - postopke v procesu - kakovost izdelkov - kakovost delovnih pogojev - zadovoljstvo zaposlenih - varnost - in tudi druge izboljšave, ki pomenijo korist oz. prihranek za podjetje Labod 2. Znižati stroške - izdelave - porabe materiala - energije - transporta - tudi drugje, kjer so možni prihranki NA KATERIH PODROČJIH LAHKO PREDLAGAMO KORISTEN PREDLOG OZ. INOVACIJO? Na področjih, ki se nanašajo na: - izdelek - kakovost - način izdelave - organizacijo, administracijo - embalažo, transport - opremo - porabo energije - zaloge vhodnih materialov - zaloge gotovih izdelkov - varnost pri delu - razna druga področja KAKO IN KOMU PRIJAVIMO SVOJ PREDLOG ? V Labodu smo se odločili odpreti vrata vsaki še tako preprosti ideji, ki bo pomenila izboljšavo ali napredek, zato smo kolikor je mogoče poenostavili postopek prijave. Za prijavo inovacije morate izpolniti obrazec PREDLOG INOVACIJE, ki ga dobite pri vašem neposrednem vodji, pri vaših vzdrževalcih ali v službi tehničnega razvoja. Vodja vam bo tudi svetoval glede predloga. Prav tako vprašajte vašega vodjo, če ne veste kako bi izpolnili obrazec. Kadar ste kljub vsemu glede predloga v zadregi, ne veste odgovora na določeno vprašanje, rabite nasvet, ne morete se odločiti ali je vaša ideja primerna za predlog ali ni, se lahko obrnete na Službo tehničnega razvo- ja v Novem mestu, kjer vam bodo svetovali oz. pomagali. Vaše pravilno izpolnjene predloge zbirajo vaši neposredni vodje. KAKO HITRO BO REŠEN VAŠ PREDLOG? Vsak koristen predlog bo rešen najkasneje v 45 dneh po datumu oddaje prijave vašemu vodji in izplačana nagrada pri naslednji plači po datumu rešitve predloga. Kadar boste prijavili inovacijo, pa je postopek daljši zaradi ugotavljanja uporabnosti oz. praktičnega preizkusa in izračuna ekonomskega učinka in prihranka. Za inovacijo se prejme po posebnem postopku izračunana nagrada, ki pa je bistveno večja od nagrade za koristen predlog. Vsaka uspešna inovacija s pozitivnim ekonomskim učinkom bo rešena najkasneje v 4 mesecih od datuma prijavein izplačana enkratna nagrada pri naslednji plači po datumu rešitve. Za vse uspešne inovacije, ki bodo imele status večjega ekonomskega učinka, se bodo po izdelani ekonomski analizi dodatno izplačevale provizije in bo z avtorjem sklenjena tudi pogodba. Kaj je večji ekonomski učinek in kakšne bodo provizije je podrobneje določeno v pravilniku o inovacijah. KAJ JE KORISTEN PREDLOG IN KAJ INOVACIJA? L Koristen predlog je vsak z obrazcem PREDLOG INOVACIJE prijavljen predlog, ki ga je mogoče kjerkoli v podjetju Labod koristno uporabiti. Za koristen predlog so običajno prihranki manjši (do 90.000 tolarjev / leto ) ali pa največkrat neizračunljivi. Koristne predloge sprejema v obravnavo neposredni vodja, in tudi po posebnem postopku samostojno odloča o njihovi uporabnosti. Za vsak pozitivno rešen koristni predlog se prejme nagrada najmanj 1.000 in največ 10.000 tolarjev. 2. Inovacija je tudi vsak z enakim obrazcem prijavljen predlog in gaje mogoče koristno uporabiti kjerkoli v Labodu, vendar pa mora biti prihranek oz. ekonomski učinek izračunljiv in mora biti večji kot 90.000 tolarjev / leto (1000 DEM). Z avtorjem inovacije, ki ima dokazano izračunan večji ekonomski učinek ( nad 1.300.000 tolarjev ), sklene Labod tudi posebno pogodbo s katero je urejen odnos o uporabi inovacije in izplačilu dodatne nagrade izračunane po pravilniku. Prijavljen predlog inovacije na prvi stopnji obravnava neposredni vodja na drugi pa komisja za inovacije. SPOŠTOVANI SODELA VCI! POGUMNO SE PRIDRUŽITE INOVATORJEM LABODA. ŽE V NAPREJ SE VESELIMO VAŠIH PREDLOGOV IN VAM ŽELIMO VELIKO USPEHOV V NAŠE SKUPNO ZADOVOLJSTVO. Vodja službe tehničnega razvoja Glavni direktor Jože KRAŠNA Andrej KIRM Jeseni smo v Jani objavili skupaj z red- kolekcij, razširjanju prodajne mreže in smo na javnem žrebanju na Studiu D in nim prospektom tudi vprašalnik. Odgo- načrtovanju marketinških aktivnosti. Do- Poslovnem kanalu, izžrebali 33 srečne- vori naših potrošnikov nam bodo poma- bili smo izredno veliko število odgovo- žev. Najvrednejše nagrade pa smo pode- gali pri nadaljnem oblikovanju naših rov. Med 11.000 izpolnjenimi vprašalniki lili v ljubljanski vzorčni sobi. Tanja Zakrajšek, doma v Starem trgu pri Ložu, je dobila bon za 100.000 SIT naših izdelkov. Podelila jih je z zaročencem (na sliki) in domačimi. Tina Steinbacher iz Velenja, je študentka medicine. Dobila je naš kostim in izbrala si je hlačnega. Danica Struna (stoji), doma iz Grosupljega, je bila kostima nadvse vesela, pomagala pa ji ga je izbrati hčerka. Majda Radovič (levo) iz Ivančne Gorice je dobila zanimivo nagrado - vikend v Šmarjeških toplicah. Pravi, da se bo tja odpravila v Labodovih oblačilih. ’’ f:3^: : f JU Jjjjjl J jjjf j sllpi;;? Prodajalna v Delti je vedno lepo urejena, Zorica Koželj (na posnetku), poslovodkinja, pa ima še veliko idej, kako privabiti in in obdržati kupce tudi s prijetno urejenim lokalom. PREDSTAVLJAMO VAM: PRODAJALNA V PTUJU Ptujčani sicer pravijo »na« Ptuju in to bi morali tudi mi spoštovati. Torej, tokrat predstavljamo prodajalno na Ptuju, o njej pa govori poslovodkinja, ga. Zorica Koželj. Sicer zelo zgovorna Zorica tokrat ni hotela kaj dosti govoriti, češ, da se tako vsi po vrsti trudimo in da je bilo veliko problematike in vsebine iz Labodovih prodajalen že povedane. Pa vendarle ima vsako področje svoje specifičnosti, vsako se obrača malce po svoje. Torej, kako je na Ptuju glede prodaje v naši trgovini? »Malce so nas prizadeli množični nakupovalni izleti na Madžarskem kamor ljudje na veliko odhajajo tudi po konfekciji, ki je cenejša. Na srečo pa ostaja določeno število stalnih strank, ki ceni kakovost in zanesljivost naših izdelkov, čeprav nam tudi ti dajejo vedeti, da smo vendarle precej dragi. Toda za lepe izdelke je staro pravilo, da se »sami prodajajo« in to tudi mi potrjujemo. Glede naših kupcev bi rada dodala, da ob skupini stalnih, pridobivamo tudi nove in nove kupce, ki prihajajo zadnje čase pretežno iz Maribora, hkrati pa se je treba vprašati, kako to, da nekaterih, nekoč stalnih strank, ni več. Časi se spreminjajo in z njimi bi vendarle morali tudi mi še kaj več ponuditi, kot le naše izdelke...« razmišlja Zorica. Poudarja, da bi z malo denarja lahko veliko dosegli, saj meni, da j e treba zagotoviti prostor z udobnimi sedeži, kjer stranke lahko v miru popijejo kavo ali sok in se počasi odločajo. Poleg tega je lokacija izven mesta zahtevna. Za tak nakup se ne odloči človek kar tako in pogosto pridejo cele družine. Stranke so vse zahtevnejše, saj pričakujejo vsaka zase vso pozornost in prijaznost. No, te so na Ptuju zagotovo deležne, saj se vseh pet prodajalk, s poslovodkinjo vred, ki je med temi že všteta, zelo prizadevajo. In tudi lepo delajo. Prodaja se postopno popravlja tudi na njihovem koncu. Zelo odmevne so bluze, ki se tudi najbolje prodajajo, prav tako tudi krila in hlače večjih številk, ki so pri nas zelo iskane. Pred časom smo dali posebej izdelati večje število plise kril v večjih števil- kah, kar smo na enkrat tudi prodali,« pravi Zorica, ki je pohvalila tudi letošnjo pošiljko plaščev. »Po daljšem obdobju menim, da so naši plašči ponovno zelo lepi, uporabni, zanimivi in po pristopnih cenah. Zato velja pohvala. Manj pa gredo v prodajo kostimi. Tudi Ella Vivaldi je prodajna, razen svetlejših in svečanejših izdelkov, ki so jim ostali od poletja. Pohvala gre tudi jersej programu, kije kvaltieten in lep in zato tudi zelo iskan. Za naš športni program pa ljudje še premalo vedo.« Pripomb Zorica skoraj da ni imela, opozorila pa je na vse slabše oziroma vse bolj mečkljive materiale, na kar pa se stranke zelo pritožujejo. Meni, da smo v zadnjem času pri izbiri materialov imeli manj srečne roke in da je treba biti pozoren tudi na ta vidik. V načrtu ima Zorica veliko aktivnosti, ki bi pritegnile nove kupce in tistih, s katerimi bi se zahvalila za pozornost starim, zvestim strankam. Meni, da bi morali v Labodu razmišljati o oblikah posebnih ugodnosti za stalne stranke (kot so kartice) oziroma razvijati višje oblike prodaje. Labod so obiskali najvišji predstavniki Dolenjske banke, na čelu z direktorjem Francijem Borsanom in pomočnikom Josipom Škober-netom. Srečanje naj bi bilo uvod v kasnejše konkretnejše dogovore o poslovnem sodelovanju, zato se je tudi tokrat večina pogovora sukala okoli gospodarjenja in znotraj tega obsega izvoza, dohodka iz tega ter odstotka izvoza, ki »ga peljemo« skozi Dolenjsko banko, in seveda o lastninjenju. To prinaša — z novo organiziranostjo — tudi v odnose z banko nove pristope. Gostje so si ogledali procesni računalnik in vzorčne sobe in se začudili ob podatku o naročilih, ki že spominjajo na butično proizvodnjo. Jj (hlt/V/Ztoi / j v teletu , cfa, azua jA'Utujt f JdUj!, 22 . Ovj ■ MtUgi« - clr - rti' 'e. hbttsuA °\ faJairvUvC je 'iraod idvhdd ~t~ Lu?(rv/'U^ }a kcnujdd, t' aTa tj* ^ a jMu/