V Gradcu, 16. februarja 1907. Letnik. 56. Št. 4. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List relja na leto 4 krone. Udje drnžbe prispeTajo na leto 2 kroni. Udje dobd list zastonj. Vsebina: Razglas oddaje podpor za planinska gospodarstva — Dobro orodje olajša in krajša delo. — Agramo-politična sekcija c. kr. kmetijske družbe. — Ali moramo naučiti naše kmete, kako se vino prideluje in kako se potem ravna ž njim. — Krmite ptice pevke. — Pokrijte špalirje. — Koledar za pokončevanje škodljivcev na sadnem drevju. — Koledar za pokončevanje škodljivcev na vinski trti. — Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. — Gospodarske drobtine. — Zborovanje podružnic in krajnih društev. — Iz podružnic in krajnih društev. — Uradno. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanilo. Razglas glede oddaje podpor za planinska gospodarstva. Z ozirom na visoko vrednost umnega planinarstva se bodo razdelile tudi v tem letu zopet podpore za zboljšanje planinskih pašnikov. One imajo namen, vzbujati v štajerskih planinskih gospodarjih veselje do boljšega obdelovanja in negovanja planinskih pašnikov, zlasti pa javno odlikovati tiste planinarje, ki izvršijo take izboljšave in jih bodriti k nadaljnemu vsakoletnemu izboljševanju pašnikov in h vzdrževanju do sedaj že izvršenih del, Te podpore razdeli na predlog planinskega odseka osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe takim gospodarjem, ki imajo na Štajerskem planinske pašnike in so jih že zboljšali v zadnjih dveh letih ali pa jih nameravajo še le tekom tega leta. Ozir se bode jemal v naslednjem redu in sicer na: 1. posestnike planinskih pašnikov živinorejskih zadrug; 2. posestnike skupnih planinskih pašnikov; 3. posestnike občinskih planinskih pašnikov; 4. posestnike planinskih pašnikov, do kterih ima le jeden opravičenec služnostno pravico; 5. posestnike planinskih pašnikov, do kterih ima le jeden opravičenec služnostno pravico; 6. posestnike zasebnih planinskih pašnikov; 7. posestnike planinskih pašnikov, ki jih imajo le v najemu. (Od teh, zlasti od 5—7, imajo zopet oni prednost, ki so udje c. kr. kmetijske družbe za Štajersko.) Kot subvencije vredne se poznamujejo sledeče zboljša ve planinskih pašnikov: 1. zavarovanje planinskih pašnikov zoper razne elementarne nezgode, kakor zoper škodo po plazovih, po hudournikih, nadalje proti usadom, zoper zasipanje pašnikov s kamenjem i. t. d., z zazidanjem, varstvenimi zidovi, odvajanjem vode, s pogozdovanjem in zaperami proti drsajočemu kamenju i. t. d. 2. Zboljšanje planinskih pašnikov: a) z odstranjenjem sipine, gramoza in debelejšega kamenja in z napravo odstavkov (Terasse) na planinskem pašniku; bj z odstranjenjem grmovja, ki škoduje pašniku in ovira rast trave. (To se naj zgodi seveda samo na takih mestih, ki so pripravna za pašo, ne da bi bila za živino nevarna. Tako delo se torej naj opusti na strmini, kjer se bo zemlja prej ali slej usedla); c) z osuševanjem vseh premokrih mest, ktera pa so pripravna za rast trave; d) z namakanjem na pripravnih krajih. 3. Naprave za racijonelno dobavo krme in pridelovanje krmil na planini: a) z napravo novih s plotom obdanih planinskih pašnikov tam, kjer Se istih do sedaj ni bilo; b) s spremembo pregnojenega površja v prave planinske pašnike s preoranjem ali prekopavanjem, kultiviranjem in nasedanjem primernih travnih mešanic za planinske pašnike; c) z umno uporabo umetnih gnojil, zlasti na planinskih travnikih, toda le pod pogojem, da se tudi drugače racijonelno ravna z gnojem. 4. Zboljšanjem planinskogospodarskih naprav za obrat: a) s stavbo novih, primernih in v vsakem oziru dobrih koč, hlevov in shramb za krmila na pripravnih prostorih in zboljšanje že postavljenih ravnokar navedenih poslopij. b) z napravo novih in zboljšanjem že obstoječih voznih in tovornih potov, nadalje potov, po kterih se goni živina in konečno potov, po kterih se vozi ali nosi gnoj; c) z napravo studencev, korit, v kterih se živina napaja, vodovodov, shramb za vodo, jam za strešno vodo i. t. d.; d) z napravo zidov iz kamenja, nasipov iz zemlje, bodeče žice in živih plotov namesto lesenega plota. 5. Zboljšanje v mlekarskem obratu: s stavbo novih in zboljšanjem že postavljenih mlekarskih naprav za izdelovanje surovega masla in sira. 6. Zboljšanje v oskrbovanju in upravi planinske zemlje: a) z upeljavo umne menjave pašnikov in s stavbo novih na ta način potrebnih naprav (hlevov, plotov med pašniki, studencev i. t. d.); b) z razdeljenjem premij planinarskim vzornim obratom, ki imajo določene in izvršene planinske rede. Prosilci za te subvencije morajo vlagati svoje nekolekovane prošnje potom tiste podružnice c. kr. kmetijske družbe, v okolišu koje leži planinski pašnik prosilca, do najpozneje 15. aprila 1907 na osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe v Gradcu. Pri tem je treba tudi predložiti „vpra-šalne pole“, ktere se morajo vestno izpolniti. Na prošnje, ki se vložijo pozneje, se bode jemal le izjemoma ozir. Visokost podpore znaša načelno — v kolikor dosezajo sredstva, ki so nam na razpolago — navadno k večjemu tretjino uporabljenih stroškov za izboljšanje plani-narskega gospodarstva, oziroma tretjino stroškov, ki se bodo še izdali. Zboljšave, ki so vredne nagrad, pa letos ne bodo dobile vsled pomanjkanja sredstev nobene subvencije, se lahko pred-znamujejo za prihodnje leto. Podpora se prizna na podlagi prošnje, ogleda predlaganih izboljšav in poročila o ogledu in preskušenju izvršenih izboljšav. Podpore dobijo le posestniki planin, ki so primerno in dobro izvršili naznanjena dela; te planine pa morajo biti tudi glede vsega ostalega obrata dobro oskrbovane. Pri zadružnih planinskih pašnikih je podpora nadalje tudi odvisna od tega, ali se je sestavil in se drži primeren planinski red. Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. Predsednik: grof Edmund Attems, L r. Generalni tajnik: Frane Juvan, l. r. Dobro orodje olajša in krajša delo. Ker gredo delavne moči navadno v mesta in v kraje, kjer cvete industrija, primanjkuje kmetom delavnih moči. Zato ne more več obdelovati polja z rokami, ampak to delo mora prevzeti stroj. In bilo bi samo v kmetovo korist, če bi si spravil res dobra orodja in dobre stroje. Ker se kmetijskih in drugih strojev zelo mnogo rabi, si lahko tovarne delijo delo na ta način, da izdeluje vsaka samo po eno vrsto orodja. Ta vrsta pa se tako izpopolni, da se s tem delo opravlja dosti boljše in lažje. In ravno kmet bi moral imeti nekoga, ki bi mu delo opravljal boljše in lažje. Pri nas primanjkuje ravno tako kakor drugje leto za letom potrebnih delavcev; posli pa zahtevajo leto za letom večje plače. Ako pa se vprašamo, je li so skušali kmetje odpraviti to nepriliko s tem, da so si poskrbeli primerne stroje in orodja, potem moramo odgovoriti z odločnim „Ne!“ Opazujmo samo gospodarje v naj bližji okolici Gradca. Človek bi vendar mislil, da bodo tukaj kmetje imeli kaj strojev, ker je zemlja zelo rodna in mnogo vredna, ker so tržne cene velike, in ker se blago lahko spravi na trg, in ker sta v naj bližji bližini dve kmetijski šoli, ki bi lahko služili za vzor. A kruto se varamo. Jedno naj-navadnejših kmetijskih orodij, plug, najdemo tako, kakor je bilo za časa naših očetov in dedov. In ravno tako, kakor je orodje, je tudi delo, ki se ž njim opravi. Orač ne dela nobenega razločka glede globočine in širokosti brazde; brazda je povsodi jednaka, naj se že orje novina, praha ali ozimina. Kmetje orjejo zato in tako, ker delajo drugi ravno tako, nobeden pa se ne vpraša in ne skuša poučiti, zakaj in kako se naj eno ali drugo reč opravi. Ljudje Se ravno tako malo brigajo za prednosti veČdelnih plugov in res izvrstnih Sackovih plugov, kakor za plitvo in globoko oranje o pravem času. Drugo glavno orodje, ki je zelo razširjeno, je navadna trioglata brana z lesenim okvirjem, ki je prava mučilnica za živino in branjača, ki pa tudi na noben način ne izvršuje dela in naloge, ki bi jo morala. Če opazujemo ravnanje s tako brano, se moramo nehote prijeti za glavo in se vprašati, ali ti ljudje res nimajo nobenega pojma o večdelnih, pregibljivih, členastih branah. Z drugimi orodji je še mnogo huje. Valjar se najde zelo redkokedaj in še le pri najbolj razumnih gospodarjih in v najboljših, res vzornih obratih. Mlatilnic, sejalnic, različnih mlinov, trijerjev i. t. d., ti ljudje sploh ne poznajo, razen če so jih videli kje naslikane v kakem koledarju. Ljudje se ne brigajo za noben napredek in si vzamejo na ta način sredstvo, s kteritn bi si lahko opravljali delo ceneje, lažje in boljše. Pretirana varčnost ni tukaj nikakor umestna, ker se cena navadno plača že prvo leto s tem, da se prihrani delo in se dobi boljši izdelek. In na tem polju čaka naše podružnice še Veliko delo, ki se je dosedaj precej zanemarjalo. Podružnice naj skrbe za to, da se takšni stroji skupno narobe, da se potem pokaže ljudem, kako se mora ž njimi ravnati in kak je dobiček, ki ga dajejo. S tem bi se pritegnilo tudi omahljivce, ki so stali doslej izven naših organizacij, V naše vrste. Naša želja je samo ta, da posvetijo kmetijske podružnice nakupovanju in uvajanju strojev večjo pozornost, kakor se je to doslej godilo. Ob velikih nalogah, ki nas čakajo, ne smemo pozabiti malih dolžnosti; le če bomo skušali, da napredujemo na celi Črti, potem še le bo imelo naše delo USpeh. Strokovni učitelj Peter. Agrarno-politična sekcija c. kr. kmetijske družbe. Naši predniki so v marsičem gospodarili na mnogo bolj priprost način ko mi danes. Promet je bil še malo razvit, javno življenje je bilo komaj še za meščana zanimivo in denarno gospodarstvo ni bilo skoro nič razvito. Ponudba in povpraševanje sta urejala cene gospodarskih pridelkov in na trgih je veljal edino-le domači pridelek. Delavnih moči je bilo dovolj in plače so bile z današnjimi primerjane, zelo majhne, za to je bilo pridelovanje različnih stvarij mnogo lažje in ceneje. Kar je kmet rabil, to si je pridelal navadno vse sam doma in javne dolžnosti niso bile tako velike kakor danes. Ti časi so seveda minili in se ne vrnejo več. Velika večina tega, kar je bilo takrat za gospodarjenje zadostno, v današnjih razmerah ne zadostuje več. Danes ne zadostuje več, da je kmet samo delaven, varčen in pošten. K tem čednostim se mora pridružiti še druga, t. j. vedno varovanje svojih interesov nasproti javnosti. To se pravi, on mora biti tehnično izvežban, a zajedno verziran tudi v agrarni politiki. Ta potreba se je pojavila prvič, ko je postala iz naše absolutistične države konstitucijonelna in ko se je naturalno gospodarstvo zamenjalo z denarnim. Glavna napaka naših kmetovalcev je bila, da se niso Čisto nič brigali za to spremembo. Vsled tega je nastopila agrarna kriza, ki je spravila pri nas na tisoče kmetovalcev na nič. Vsled velikanskega razvitka prometnih sredstev se je razvila zelo konkurenca, ki je, ker ni bila nič omejena, kmetovalcem naredila mnogo škode; velika industrija pa je vzela kmetu najboljši del delavnih mbčij in mu podražila plače. Te nevzdržljive razmere so prišle že do vrhunca, a kmet še se vedno in brigal za to, kako bi zboljšal svoje stanje, dasiravno je v krčmi vedno razsajal črez „slabe Čase“. Se le počasi se je zdramil kmet iz svoje zaspanosti in spoznal, kakšne napake je storil svoje dni, ko se ni pečal z agrarno politiko. Danes lahko rečemo, da vlada v Avstriji še le 10 let gibanje, ki hoče odpraviti, ksvr je zamujenega in uveljaviti vpliv kmetijstva na postavodajo. Naravno je, da je ta tok potegnil s saboj tudi gospodarska društva, ki so se prej pečala bolj s tehničnimi stvarmi; tako so naenkrat prišla v agrarna vprašanja. Posebno se je zgodil ta slučaj pri naši kmetijski družbi, ki je v zadnjih letih obravnavala mnogo agrarnopolitičnih vprašanj. O tem se lahko vsakdo prepriča, ki dasi površno, pregleda njena poročila. Pokazala pa se je s Časom vedno bolj potreba, da se v družbi sami osnuje odsek, ki bo prevzel to delo in stopil v zvezo z agrarično centralo na Dunaju. Tako je nastal agrarnopolitični odsek c. kr. kmetijske družbe. Nastal pa je zato, ker je bil potreben, ker je moral nastati. Tekom svojega kratkega obstanka je ta odsek že marsikaj koristnega storil. Deloma je uveljavil Bklepe občnih zborov, ki so agrarnopolitični, n. pr. hipotečna banka, vprašanje zeniljiščnega davka, odškodnina za škodo po lovu in divjačini, deloma pa je sam kaj predlagal in refe-riral, n. pr. o postavi za varovanje planšarstva, poljedeljsko dobro porabnih leh zoper neopravičeno pogozdovanje i. t. d. Odseku predseduje vsakokratni predsednik c. kr. kmetijske družbe, iz namestnika, ki ga izvolijo člani odseka, druž-binega glavnega tajnika kot glavnega referenta, iz onih Članov osrednjega odbora, ki odseku sami pristopijo in iz drugih članov, ki se pritegnejo, kterih število pa ne sme presezati 12. Člani centralnega odbora ostanejo v tem odseku tako dolgo, kakor dolgo trpi njihov mandat v centralnem odboru; drugi člani se volijo na dobo treh let. Važna je pozicija, ki jo ima glavni referent. On mora po § 9. paziti na vse slučaje in na vse dogodke, ki kolikortoliko zanimajo odsek in spadajo v njegov delokrog. On posreduje sporazumno s predsednikom v. takih slučajih, kjer ni treba mobilizirati celega odseka in skrbi za vedno zvezo s centralno agrarno sekcijo na Dunaju. On je stalen referent v vseh onih zadevah, ki jih dobi sekcija od centrale v pretres. To je nakratko opisana organizacija agrarno-političnega odseka. Določena je za to, da postane središče vsega agrarnega gibanja na Štajerskem in prevzame vsa ona opravila, ki jih ima n. pr. agrarni, izvrševalni odsek na Češkem. Nad strankami stoječa, vsem koristna ima pred vsem namen, zastopati interese našega kmetijstva in bo tako postala s Časom važen faktor v našem gospodarstvu. Ali samo pod enim pogojem, če najde pri kmetih dovolj opore, kar se lahko najboljše zgodi na ta način, če pristopi kolikor mogoče mnogo kmetov naši organizaciji. _______-§- Ali moramo naučiti naše kmete, kako se vino prideluje in kako se potem ravna ž njim. (Poročilo deželne sadje- in vinorejske šole, v Mariboru.) Naši kmetje so že davno spoznali, kako imenitno sredstvo v boju zoper trtno uš je požlahtnjena amerikanska trta. Zato se sedaj že vedno bolj pridno pripravljajo z novimi nasadi. Z veseljem opazujemo, da ima delo, ki so ga vršili prireditelji raznih tozadevnih poučnih tečajev in posebno požrtvovalno delo naših potovalnih učiteljev vedno lepše uspehe, da besede niso padle na kamnena tla, ampak da rode že vidne sadove. Danes se nam zdi, da smo že na poti, po kteri bomo zatrdno dosegli cilj, ki smo si ga stavili; mogoče bo to šlo počasi, a vidi se, da se naši prej tako opustošeni vinogradi počasi a vstrajno spreminjajo v zelene, vzorne nove nasade, ki vesele oko vsakogar, in ki obetajo, da bodo stoterno vrnili trud, ki ga ima vinogradnik ž njimi. Res, da nam vinogradnikom večkrat kratijo to veselje različne vremenske nezgode, in da se pojavljajo novi sovražniki trt, a tekom časa smo se jim privadili in vemo, kako se jim lahko pride do živega. Poleg tega se te neugodnosti ne ponavljajo vsako leto, tako, da nam ni treba zgubiti poguma. Drugače pa je še pri nas do sedaj s pripravljanjem in shranjevanjem vina. Tukaj še treba marsikomu pouka in tukaj se godijo večkrat napake, ki navadno pokvarijo vse, kar smo na drugih straneh z vstrajnim delom pridobili, če se hočem« mirno in nekaljeno veseliti uspehov, ki nam jih je prinesel naš trud, potem moramo tudi tej strani našega dela posvetiti več pozornosti, kakor se je to doslej godilo in se še godi. Učiti se moramo, kako nam je treba pobirati sadeže našega dela, kako jih je treba vdelati in nadalje ravnati ž njimi, da postane iž njih to, kar zahtevamo od res dobrega vina. Dobiti hočemo trpežno, starim in mladim hasnovito vino, ki ogreva srce in ki stori, da pozabimo v se skrbi. Da se to doseže, se vrši vsako leto v Mariboru na deželni vino- in sadje-rejski šoli poučni tečaj o ravnanju z vinom, ki se vrši z dovoljenjem visokega deželnega odbora vsakokrat v mesecu februarju. Tukaj se obravnavajo vsa vprašanja, ki se tičejo tega predmeta, teoretično in praktično. Vsebina tega pouka pa je sledeča: 1. Branje in ravnanje z grozdjem. Čas branja. Kako se naj vrši? V kteri vrsti? Po kakem redu? Mečkanje. Rebljanje. Stiskanje. Potrebna orodja, sprave, stroji. Kako se ravna ž njimi? 2. Ravnanje z moštom do vrenja. Vlivanje v sode. Pošiljanje mošta. Poraba troske. Pridelovanje rdečega vina in šilherja. Pridelovanje belega vina iz modrih grozdov. Prvo natakanje mladega vina. Mešanje drožij. 3. Ravnanje z vinom. Odlivanje. Dolivanje. Precejanje. Mešanje. Pošiljanje. Pretakanje. Sprave in stroji. Druge potrebščine. 4. Vina v steklenicah. Njih pomen. Ravnanje s takimi vini v sodu in potem. Odtakanje. Vlaganje. Pošiljanje. Orodja in stroji. Druge potrebščine. 5. Kleti in sodi. Lega, oprava, ravnanje. Ravnanje z novimi in starimi sodi. Velikost sodov in njihov upliv na razvoj vina. Ravnanje z bolnimi in okuženimi sodi. Sodi iz cementa. Vsebina mošta. Sestavine vina. Preiskovanje mošta na sladkor z vinsko tehtnico in na kiselino. Vretje, droži in druge sestavine in organizmi v moštu. Cista troska in nje vrednost. Zboljšanje mošta. Preiskovanje vina na alkohol, kislino, izvleček, glicerin, izpuhtljivo kislino, Pre-vretje vina. Bolezni in napake vina. Ci-kanje. Bersa. Siuznatost. Okiselost. Različno okalnjenje. Rujava in Črna barva. Razlaga postav, določeb in naredeb, ki se tičejo vina. Tudi bo obiskal ves tečaj kako večjo klet v Mariboru. Fr. Zweifler. Krmite ptice pevke. Znana je velika korist, ki jo dajejo ptiči sadjereji. Mi kmetje in sadjerejci bi bili brez vsake moči v boju zoper različne škodljive mrčese, ako nas ne bi ptiči, naši pernati prijatelji v tem boju prav izdatno podpirali. Zato bi pa mi morali biti hvaležni tem svojim prijateljem, morali bi jih negovati in varovati, ko valijo, podpirati in jih varovati in braniti pred različnimi pticami roparicami in ujedami. Posebno pa bi morali braniti pred gladom ptice pevke, ki ostanejo med zimo pri nas, in ki se ne selijo na topel jug. Sedaj sta polje in gozd pokrita z visokim snegom in naši prijatelji letajo lačni okoli naših oken, da bi nas spomnili na našo dolžnost. Naša dolžnost je namreč, da jim iz hvaležnosti odpremo svoje srce in jim bogato trosimo živeža. Posebno rade imajo oljnata semena, ostanke raznih mastij i. t. d. Okrepčane se vrnejo potem v vrte, kjer pridno pobirajo goseničja jajca, razdirajo goseničja gnezda in tako zatirajo škodljivo zalego. A kar je še največ vredno, ptice se s tem privadijo na naše vrte. ostanejo v njih in jih spomladi in poletu korenito osnažijo raznega škodljivega mrčesa. Usmilite se torej ubogih siromakov, ki sedaj stradajo na hudem mrazu, ko vi sedite pri topli peči in jim dajte živeža. Vsak najmanjši dar vam bodo potem tisočerno vrnile. K. Grofibauer. Pokrijte špalirje. Znano je, da različne vrste sadja posebno tedaj rade ozebejo, če sledi hud mraz naglo bolj toplemu vremenu in narobe. To se je zgodilo v tej zimi že večkrat in se zna še o priliki ponoviti. Tako se je spremenila toplota od 1. do 3. januarja od — 15° C do + 3, celo 4°. Ta nagla sprememba je gotovo, marsikteremu drevesu škodila. Posebno neugodno pa je to za drevesne in trtne špalirje ob zidih, ker se tam v nje vpira solnce in je potem po noči tudi mraz hujši. Posebno občutljive so v tem oziru breskve in marelice. Spomladi začne potem navadno teči mezga iz njih in večkrat odmrejo cele veje in celo tudi vrhi. Zato se morajo taki špalirji čim preje, tem bolje, pokriti. Pokrijemo jih lahko s pletenino iz slame, plahtami in koruzno slamo. Posebno dobro se da porabiti za to tudi smrečje, ki se naloži in naveže kakor strešna opeka na špalir in ki, se naj posebno rabi. Menda nam ni treba praviti, da se morajo te reči še pravočasno pred cvetom odstraniti. K. Grofibauer. Koledar za pokončevanje škodljivcev na sadnem drevju. (Po knjigi dež. odbora.) Sušeč (marc). 1. Opravila meseca februarja treba dokončati. 2. Večkratno otepanje jabolčnega cvetodera ob ranih urah proti koncu marca in po toplih legah. 3. Naročeno drevje in cepiče treba pred uporabo osnažiti in oprati z raztopino od mazljivega mila in tobako-vega izvlečka, da je obvarujemo krvave v • USI. 4. Zatiranje krvave uši v njenih zimoviščih in prvih naselbinah s tem, da s čopičem namažemo otekline in razpoke na lubadi. 5. Škropljenje breskovega drevja z bakreno-vapneno »mesjo, predno odganja, da se ga ne loti kodravost. Koledar za pokončevanje škodljivcev na vinski trti. Sušeč (marc). 1. Dovršitev opravil, ki jih februarja morebiti nismo dogotovili. 2. Pri izravnavanju (planiranju) prekopanih (rigolanih) vinogradov in trsnic treba paziti,'da potolčemo ogrce. ♦ Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem v njegovi seji dne 9. januarja 1907. Začetek ob 10. uri dopoldne. Navzoči so sledeči gospodje: Drugi podpredsednik Ivan Thunhart, zastopniki visoke vlade in visokega deželnega odbora c. kr. dvorni svetnik pl. Hammer-Purgstall in Franc grof Attems, udje osrednjega odbora Adolf Czeike, Rudolf Dehne, Kurt Edgar vitez Ecker-Eck-hofen, dr. Edvard Hotter, Rihard Klammer, dr. Erik Klusemann, dr. Karol Leuschner, ekscelenca dr. Ivan grof Me ran, Roman Neuper. Jožef Reitter, Kašpar Riemelmoser, Friderik Karol vitez Rokitansky, Jožef Sutter, Albert Zech, Franc Zvveifler in generalni tajnik Juvan kot zapisnikar. Ker je gospod predsednik uradno zadržan in more priti še le pozneje k seji, prevzame podpredsednik Thunhart predsedstvo. On pozdravi kar najprijaznejše vse navzoče in naznani, da so se opravičili, ker ne morejo priti k seji, gospodje: prvi podpredsednik Henrik vitez P les s ing in člani osrednjega odbora Ernest Binder, Jožef Holzer, Ivan Kappel, Jožef Lenko in Leon Zedlacher. Zapisnik zadnje seje se predloži članom v pogled in eventuelne popravke. Na dnevnem redu so: Poročila in predlogi odseka za rejo perutnine. Poročevalec član osrednjega odbora baron Ecker. o) Glede razdelitve sulmtal-skih kokoši iz družbinih redilnic. Poročevalec poroča, da se je razdelilo skupno 147 petelinov in 25 ko-košij različnim podružnicam, bikorejskim zadrugam in kmetom, da se stem razširi sulmtalska perutnina. Razdelili so se brezplačno pod navadnimi pogoji in izvečine na Srednjem Štajerskem. Ta izdatek se je pokril z vsoto, ki je določena v razširjanje sulmtalskega plemena. Skupno se je razdelilo letos plemenske perutnine: 1. Od prvega štajerskega perutninarskega društva v Gradcu 42 petelinov, 108 kokošij, skupno 150 komadov; 2. od Mariborskega društva 65 petelinov, 167 kokošij, skupno 232 komadov; 3. od osrednjega odbora 147 petelinov, 25 kokošij, skupno 168 komadov. Vseh se je torej razdelilo 254 petelinov in 300 kokošij, torej skupno 554 komadov. Razun tega je razvanjska družba razdelila od svojega plemena 68 petelinov in 211 kokošij, ali Bkupno 279 komadov. Torej se je v letu 1906. razdelilo sledeče število plemenske perutnine: 322 petelinov, 511 kokošij, skupno 833 komadov. Poročilo se vzame na znanje. b) Glede prireditve tretje štajerske razstave perutnine na D unaj u. Ker se bo vršila spomladi leta 1907. na Dunaju mednarodna kmetijska skupščina, nam to daje ugodno priliko, da tam pokažemo mednarodnemu strokov-njaštvu štajersko perutnino, in da na tak način agitiramo zanjo. Zato je sklenil odsek skupno z drugimi perutninarskimi društvi, da priredi na Dunaju od 21. do 25. maja samostojno tretjo razstavo štajerske perutnine. Tam misli razstaviti po 30 plemen starih štajerskih, sulmtal-skih, celjskih in razvanjskih kokoši, če bo dovolil osrednji odbor za to potrebna sredstva. Poročevalec predlaga različne načine, kako bi se lahko to podjetje financiralo. V prvi vrsti bi se naj porabila v to podpora od dežele, in če se ta ne bi mogla dobiti, naj bi se pokrili stroški s primerno državno dotacijo ali pa porazdelili na različne podružnice. Tudi stavi konkretne predloge glede državnih, družbinih in društvenih kolajn, glede prevzema pokroviteljstva, častnega predsedništva i. t. d. in prosi, da se to poročilo odobri. Se sprejme. Ravno tako se odobri predlog odseka za perutninarski tečaj na perutninarskem zavodu v Mariboru. Za to bo treba pridobiti, sporazumno z mariborskim perutninarskim društvom kot vodjo tečaja predsednika štajerske perutninarske družbe Otmarja Maldeghema in potovalnega učitelja Martina Jelovšek a. Razun tega se izvoli še v to vodstvo član osrednjega odbora Czeicke. Poročilo o ugovoru štajerske čebelarske družbe v Gradcu zoper snovanje posebnega odseka za čebelorejo. Poročevalec član osrednjega odbora dr. Klusemann. Poročevavec pravi, da mu danes ni mogoče staviti kak konkreten predlog, ker so se razmere pri štajerskem čebelo-rejskem društvu medtem znatno spremenile. Pač pa želi, da se s stvarjo malo počaka in sklepa o njej še le v prihodnji seji osrednjega odbora. Zadeva se preloži na prihodnjo sejo. Potem se pretresajo in rešijo prošnje občin Radgona, Dobje in Podčetrtek, ki so prosile za sejme. Potem se sklepa o predlogu deželnega potovalnega učitelja za sadjerejo J. Loh, ki stremi za tem, da se obrne večja pozornost in podpora drevesnicam na ljudskih in meščanskih šolah. Poročevalec Član osrednjega odbora Zvveifler. V prilog temu predlogu je govoril predsednik odseka za sadjerejo, Franc Bar ta. Zeli, da se uvedejo na teh šolah vsakoletni dnevi, ob kterih bi potovalni učitelj sam kazal, kako se morajo drevesa pravilno saditi. Seveda se naj to stori na ta način, da se potovalnim učiteljem ne vzame preveč časa, ki ga rabijo za svojo službo. Poročevalec je obširno utemeljil ta predlog, ga razširil in ga na sledeči način formuliral: Ker pozna osrednji odbor veliko vrednost in prevažen pomen te nove uvedbe, sklene sledeče: 1. c. kr. deželni šolski svet naj se naprosi, da uvede na vseh ljudskih šolah na deželi ali vsaj v onih krajih, kjer je sadjereja posebno zanemarjena, posebne dneve, ob kterih bi se učencem razlagalo sajenje in negovanje dreves. Šolskim vodstvom se naj zaukaže, da se morajo udeleževati z učenci zadnjega letnika tega pouka in tudi po možnosti vseh predavanj in poukov, ki jih bo imel potovalni učitelj v tistem kraju. 2. Če bo ta predlog pri c. kr. deželnem šolskem svetu prodrl, naj se naprosi visoki deželni odbor, da dd drevesca, ki bodo za te dni potrebna, po možnosti iz deželnih drevesnic brezplačno na razpolago. Člani osrednjega odbora Neuper, Klammer, Czeicke, in D eh n e pozdravljajo ta predlog in ga priporočajo, naj se še razširi in sicer v tem smislu, da se morajo udeleževati učenci ljudskih šol ne samo onih predavanj o sadjereji, ki se vrše v njihovem kraju, ampak tudi onih, ki se vrše v okolici. Tako razširjen predlog poročevalca se potem tudi sprejme. Med tem časom je prišel predsednik, ekscelenca grof Attems, k seji in prevzel predsedstvo. Na vrsto pride prošnja podružnice Ro gatec —S lati na, naj se dovoli Andreju Drofeniku v Podplatu podpora, da si lahko ogradi drevesnico. Poroča član osrednjega odbora Schmid. Ker je prošnja podprta s priporočili podružnice in ker jo gorko priporoča ravnatelj za deželno sadje- in vinorejo, Stiegler, in ker je prosilec dal vsem kmetom v okolici posnemanja vreden vzgled, stavi poročevalec sledeči predlog: Osrednji odbor naj predloži prošnjo z gorkim priporočilom c. kr poljedelskemu ministrstvu. Se sprejme. Volitev treh članov v razsodišče graške borze za sadeže in moko v letu 1907. Soglasno so bili izvoljeni dosedanji člani dr. Edvard Hotter, Jožef Lenko in baron Rokitansky. Volitev jednega člana v stalni aprovizijski svbt za Gradec, ki ge misli osnovati. Glavni tajnik prečita dopis županstva mesta Gradec, ki naznanja, da se je osnoval stalni aprovizijski odsek za občino Gradec in prosi, naj osrednji odbor imenuje jednega zastopnika za ta odsek. Hkrati poroča, da se je županstvu in mestnemu svetu že javilo, da družba temu predlogu načeloma pritrjuje. (Han osrednjega odbora Sutter stavi predlog, naj se družba tudi dejansko odzove temu vabilu in izvoli dr. KI us e manna za zastopnika. Predlog se sprejme in dr. Klusemann se izvoli za zastopnika. Predlog deželnega kulturnega sveta nemški odsek Praga, naj se družba priklopi njegovi peticiji, da se spremeni tarif za umetno strd. Poročevalec član osrednjega odbora Klammer. Njegov predlog se glasi: „C. kr. kmetijska družba za Štajersko se v polnem obsegu pridružuje prošnji češkega de- želnega kulturnega sveta, da se spremeni tarif za umetno strd." Predlog se sprejme. Prošnja F. V. Leonhardta, kemična tvornica v Kaadenu, naj se ji dovoli predavati o modernih napravah in uredbah v go-vejskih hlevih, pri Čemer bi priporočala s v o j „Sanatol“ kot sredstvo za razkuženje. Poročevalec Član osrednjega odbora dr. Hotter. Poročevalec je govoril o tej stvari sledeče: Gotovo se mora priznati, da učinkuje „Sanatol“ v hlevu dobro s tem, da ohrani izhlapljiva gnojila in da je zelo dobro sredstvo za razkuževanje. Vendar se poročevalec ne more odločiti, da bi priporočal, naj predava omenjena tvrdka po podružnicah o porabi tega sredstva, ker so nam za ohranitev iz-hlapljivih gnojil v hlevu na razpolago še druga sredstva, kakor sadra (gips) in superfosfat, ki še dvignejo, primešana h gnoju, njegovo redilno vrednost. On stavi torej sledeče predloge: tvrdki Leonhardt v Kaadenu naj se naznani, da je osrednji odbor vprašal za mnenje Gruberja v Kolinu in da je dal njeno sredstvo „Sanatol“ natančno preiskati od dr. Kornautha. Vsled tega izreka, da ne more priporočati ne „Sanatola“, ne kako (irugo sredstvo za splošno porabo pri ohranitvi hitro izhlapljivih gnojnih snovij v živinskem hlevu, ker niso stroški, ki nastanejo pri porabi, v nobenem razmerju uspehi, naj se že o izdatnosti teh sredstev sodi tako ali tako. 2. Jeli ima „Sanatol“ kako posebno vrednost pri razkuževanju, o tem naj sodijo živino-zdravniški zavodi. Te predloge je podpiral Član osrednjega odbora Czeicke in potem so bili sprejeti. Anton Grafimugg vSuckdulu, lovec miši j, prosi podpore. Poročevalec član osrednjega odbora Kap pel. Ker ni poročevalec navzoč, prečita glavni tajnik vposlano poročilo, ki se’ glasi: ker si je prosilec pridobil vsled svoje praktične metode pri lovenju mišij velikih zaslug in storil tako kmetijski družbi veliko korist, sedaj po zimi pa nima nobenega zaslužka, predlaga poročevalec, da se podeli prosilcu s posebnim ozirom na njegovo visoko starost podpore 25 K, ki se naj vzamejo iz ustanove nadvojvode Ivana. Član osrednjega odbora Zvveifler pristavlja, naj se ta znesek z ozirom na draginjo zviša na 50 K. Njegov tako razširjen predlog se sprejme. Ugovori proti zvišanju poroštva za plemenske merjasce. Poročevalec prvi podpredsednik Henrik vitez Plessing. Zadeva se preloži na oni čas, ko bodo subvencijske razmere bolj jasne in ko bo delovni odsek za svinjerejo ložje stavil kakšne konkretne predloge. Agrarnopolitični odsek je po svojem poročevalcu, članu osrednjega odbora baronu Rokitanskem vložil dva predloga in sicer: a) o varstvu planšarstva na Štajerskem in b) o varstvu kmetijskih posestev pred neopravičenim pogozdovanjem. V obeh zadevah je odsek predložil osnutke postav, ki^ bi se naj v teh za- devah izdale. Osrednji odbor je sklenil, da se oba predloga odobrita in predložita deželnemu zboru, da se ustavnim potom reši. Dopisi. Glavni poročevalec agrarnopolitičnega odseka, glavni tajnik Juvan, prečita dopis kmetijske centrale na Dunaju, ki prosi, da se kmetijska družba priklene peticiji glede strožje carine pri uvozu rastlinskih masti. Poroča, da se je pristojnim ministrstvom to že javilo in da je centrala o tem obveščena. Se vzame na znanje. Z zahvalo se vzame na znanje odlok c. kr. namestnije, s kterim se podeli, državni prispevek 4325 K visokemu deželnemu odboru v povzdigo živinorejskih zadrug in 1675 K 18 osebam na Zgornjem Štajerskem v podporo pri zidanju hlevov. Ravno taki naknadni prispevek 1800 K za nakup plemenskih bikov, 2000 K za povzdigo svinjereje, 1500 K štajerskemu ribarskemu društvu in 8200.fi! 33 prosilcem kot podpora za zboljšanje planinskih pašnikov. Na znanje se vzame odlok finančnega deželnega ravnateljstva, s kterim se prepoveduje poskusno sajenje tobaka; ta zadeva se prepusti odseku za vinorejo, da se o njej posvetuje in stavi nove predloge. Županski urad v Mannheimu se je obrnil do nas, da pošljemo na razstavo v Mannheimu leta 1907. tudi štajersko sadje. K temu pripomni prisednik deželnega odbora, grof Franc Attems, da se je obrnil deželni odbor glede podpore v tej stvari na poljedelsko ministrstvo. Predsednik grof Attems pa pove, da omenjeno ministrstvo ne mara nič dati za podporo te namere, kar se vzame z obžalovanjem na znanje. Dopisa ekscelence poljedelskega ministra grofa Auersperga in glavnega poročevalca v kmetijski centrali na Dunaju, viteza Hohenbluma, v kterih se zahvaljujeta za skazano čast in obljubljata, da se bosta še nadalje potezala za korist domačega kmetijstva, se vzamfeta s posebnim zadovoljstvom na znanje. Poslanci Hrašovec in tovariši so vložili interpelacijo, zakaj družba tako zavlačuje snovanje podružnic na Spodnjem Štajerskem. Ker se hoče družba sedaj popolnoma preustrojiti in je za to voljen poseben odbor, se sklene, da se da dopis namestnije v tej stvari dotičnemu odboru, naj o njem sklepa in potem stavi pred-loge. Pripravljalnemu odboru za podružnico pri Sv. Juriju ob juž. žel. se naznani, da se za sedaj la,hko sklene v neprisiljen krožek, ki lahko direktno občuje s centralo in bo dobival njeno glasilo. Definitivno se bo podružnica lahko ustanovila se le tedaj, ko bo odsek za preustroj družbe gotov s svojim delom in se bo družbin občni zbor pečal s to zadevo. Isto se odgovori pripravljalnemu odseku pri Sv. Juriju v Slov. gor. pri Sv. Mihaelu nad Mozirjem. Ko so se obravnale še nektere druge manj važne zadeve, proglasi predsednik zapisnik zadnje seje za overjen, ker se ni vložil noben ugovor, se zahvali udeležencem za pozornost in določi prihodnjo sejo na dan 30. januarja. Gospodarske drobtine. Zbral —a. Če imajo prašički drisko treba jim je dajati kuhan riž z vodo vred. Voda naj se shladi, da ima toploto pomol-ženega mleka. Prav mladim pujsekom dajemo samo riževo vodo, starejši pa radi žrejo tudi kuhan riž. Mnogokrat je vzrok driski nepravilno hranjenje svinj, zato je treba posebno paziti, ker se v nesnažnih koritih piča skisa, česar svinje ne prenesejo. Proč z ozkimi kraji! Pri nas je navada, da obdelujemo naše njive na kraje (ogone), ki so brez potrebe ozki. S takimi kraji se izgubi veliko rodovitnega prostora in prav zato so pridelki po naših njivah tudi bolj pičli. Ne le da je po razorih veliko manj pridelka, je tudi sicer vsa rast po zbočenih krajih bolj neenakomerna. Po sredi kraja je največ zemlje, tam je tudi najbolj gnojeno. Zato je po sredi kraja tudi najbolj močna rast. Po razorih pa ostaja nebdelana zemlja, ki trpi vrh tega zaradi moče, ker se v razore z obeh strani odceja dežnica. Po razorih gola in neobdelana zemlja, po sredi kraja pa dvakrat gnojena zemlja in zemlje na debelo! Koliko bolje bi bilo, da se zemlja obdeluje na široke kraje, kajti v tem slučaju je zemlja veliko bolj obdelana in enakomerno gnojena; površje samo pa postane v tem slučaju ravno, kar je za enakomerno rast tudi ugodneje. Stlačen gnoj. Če hočeš imeti dober gnoj, ga moraš tlačiti. To je glavno pravilo za dobro ravnanje z gnojem. Le žal, da se naši gospodarji tako malo zmenijo za tlačenje gnoja. Navadno ga puste v razkopanih kupih, kakor ga tja namečejo. Na ta način se ga prijema škodljiva plesnoba, na ta način ga dež bolj izpira, in na ta način vhajajo tudi veliko lažje vse tiste snovi, ki puhte iz gnoja v zrak. Gnoj se bolj suši in kvari. Vse to vedo tudi naši gospodarji. Oni tudi vedo, da je med plesnivim in izpranim gnojem in med mastnim gnojem velika razlika, ali vendar jih ne pripraviš do tega, da bi gnoj poravnavali in tlačili! Ali ni to čudno? Po drugih naprednih deželah najdeš povsod na kmetih skrbno napravljene in stlačene kupe gnoja, pri nas pa povsod razkopane, kakor da bi ne poznali vrednosti gnoja Kdor z gnojem slabo ravna, dela pri gnoju ravno tako škodo, kakor bi jo delal s senom, ako bi ga spravljal pod streho, ki ne drži vode. Zapomnimo si to! Zborovanja podružnic in krajnih društev. RogatOC-Slatina, 9. februarja 1907. V nedeljo 3. marca bo g. c. kr. nad-inŠpektor Franc Matjašič predaval o rezanju trt in dreves (s poskusi) v vinogradih gospodov Rista in Potočnika v Rogatcu-Slatini. Začetek ob J/22 popoldne. — V pondeljek 4. marca se bodo na- daljevale , praktične vaje v rezanju trt v vinogradih občine Sv. Ema. A. Sever, predsednik. Iz podružnic in krajnih društev. Podružnica Rogatec-Slatina c. kr. kmetijske družbe za Štajersko je imela to leto svoje prvo občno zborovanje dne 20. januarja. Iz odborovega poročila o denarnem prometu in delovanju smo spoznali, da je odbor v pretečenem letu zelo živahno in pridno delal. Potovalna predavanja in ekskurzije, ki jih prireja podružnica, najdejo vedno več odziva med kmečkim ljudstvom. Posebno dobro so bila obiskana predavanja, ki jih je imel podpisani na prošnjo podružnice o pomenu in gospodarskih prednostih in koristih umetnega gnojenja. Podpisani je predaval na 13 krajih podružničinega okrožja in lahko se reče, da se je teh predavanj udeležilo nad 1000 poslušalcev. Vsled velikodušnosti izdelovalcev umetnih gnojil je podpisani lahko okoli sedemdesetim kmetom dal brezplačno umetnega gnojila za poskuse; tudi je priobčil malo slovensko knjižico o porabi umetnih gnojil. Hvalno se mora omeniti, da se znajo kmetje vedno bolj prilagoditi novim razmeram; dokaz za to je, da se je porabilo v okrožju naše podružnice za gnojenje v jeseni 1906 nad 16 vagonov umetnih gnojil in daje za spomlad 1907 zopet naročenih 7 vagonov. Ker se ta gnojila rabijo najbolj za travnike in deteljišča, upa podružnica, da bo tako zdatno dvignila svojo živinorejo. Število članov se je vsled marljivega dela odborovega v tej delovni dobi že podvojilo in če bodo gospodje učitelji in drugi Člani pridno agitirali za podružnico, upamo, da bodo kmetje trumoma pristopili podružnici. Še le tedaj bo dosežen namen prave in resnične kmetijske podružnice. Da se to lahko doseže z marljivim delom, nam kaze vzgled izredno marljive podružnice v Št. liju pri Mariboru in gospodarski krožek pri Sv. Juriju ob juž. žel., ki je imel v začetku samo par članov, a je samo z jednim predavanjem pridobil 80 novih. Podružnica je oskrbela za tekoče leto zelo potrebno kmetijsko orodje, travniški valjar, ki ga za malo odškodnino lahko rabijo vsi člani podružnice. Člana gospoda Potočnik in Drofenig sta pregledala društveni račun in predlagala neumornemu blagajniku gospodu Boheimu za njegovo redno in vzorno delo zahvalo in absolutorij. Volitev dveh odbornikov se preloži na konec delovne dobe sedanjega odbora. Poročevalec poroča potem o 83. splošni skupščini kmetijske družbe, za kar se izreče njemu in vsled bolezni zadržanemu ravnatelju, gospodu Simonyju zahvala občnega zbora. Za odposlance na 84. splošno skupščino štaj. kmetijske družbe je izvolil občni zbor podružničnega predsednika, c. kr. mornarskega komisarja v pokoju, gospoda A. Severja in kmeta Andr Drofenika. Ker se je podpisani udeleževal vseh podružničinih prireditev, je dobro spoznal želje podružničnih članov in tudi drugih posestnikov. Zato je stavil na občnem zboru sledeče predloge, ki jih je občni zbor sprejel z živahnim odobravanjem: 1. naj se osnuje travniški in senodelski odsek, ki naj izda lahko umevno knjigo, za Spodnje Štajersko v obeh jezikih, o ravnanju s travniki in pridelovanju krme ter z navodilom o zamakanju zemljišč. 2. Naj se izposlujejo strožje določbe za snaženje potokov in grab. (Poročevalca je prosilo mnogo kmetov, naj stavi ta predlog.) 3. Naj se izposlujejo nižje vozne cene za pošiljanje velikih množic onih potrebščin, ki jih rabijo kmetje pri gospodarstvu. 4. Kmetovalec naj se zavaruje s tem, da se uvede postava o prometu. 5. Družbino glasilo naj se spremeni v tednik in naj ne prinaša škodljivih inseratov. 6. Zveza gospodarskih zadrug se naprosi, naj se, prej ko imenuje kmetom kupce sadja in drugih gospodarskih pridelkov, prepriča o njihovi poštenosti in zanesljivosti, da ne bodo kmetje oškodovani. 7. Osrednji odbor naj se naprosi, da naj razdeli kmetijska orodja, ki se rabijo po leti, že v spomladi in naj po možnosti skrbi za boljše sisteme. 8. Naj se izposluje deželna postava, po kteri bode moral vsakdo zatirati krvavo uš. (Predlog gospoda Potočnika.) 9. Glede poskusov, ki se vrše z umetnimi gnojili na gospodarskih strokovnih in viničarskih šolah, in v vzornih vinogradih, naj se pritegnejo k temu delu tudi ondotna preskusevališča, in naj se uspehi teh preiskovanj in poskusov svoječasno objavijo v družbinem glasilu. 10 Naj se izda kratek, lahko umeven navod, kako se morajo saditi sadna drevesa in kako se potem ž njimi ravna. Nadalje se je sklenilo naprositi slavni osrednji odbor, da prepusti podružnici še več škropilnic zoper peronosporo in ročnih pihalnikov za žveplo; tudi se bo naročila travniška brana za pokončevanje mahu za polovično ceno. Podružnica bo predlagala dva izredno zaslužna člana slavnemu osrednjemu odboru, oziroma 84. glavni skupščini, da ju odlikuje. Predsedništvo podružnice je prošeno, naj skrbi za povzdigo sadjereje v svojem okrožju s tem, da se obrne do slavnega okrajnega zastopa s prošnjo, naj uredi večjo drevesnico, kjer bi se naj vzgajala drevesa, ki bi se naj potem posadila ob okrajni cesti. Če bi okraj dal vse svoje ceste zasaditi s sadnimi drevesi, in bi potem ta drevesa primerno gojil, bi storil s tem domačemu sadjarstvu veliko uslugo. Nadalje se je čula prošnja, naj se podružnica prijavi kot član družbi za varstvo in rejo živali). Pri tej priliki je govoril še gospod Edvard Zupanc, ki je omenjal, kako nečloveško ravnajo večkrat nekteri ljudje z živalimi. Ker niso bili vsi zaupniki navzoči, se načrt za delo v tekočem letu ni mogel sestaviti. Začasno se je sklenilo naprositi g. c. kr. vinarskega nadzornika, da pride predavat na zadnjo nedeljo v februarju. Tekom poletja naj se na predlog gosp. Zupanca priredi potovalno zborovanje v Pristovi, na ktero naj se povabi gospod nadin-ženir Sinreich. Ker je potrebno, da se osnuje za Pristovo in Zibiko vodna zadruga, pričakujemo, da bo to zborovanje zelo dobro obiskano. Konečno je lahko poročevalec še povdarjal, da je podružnica z dvema branama in s požiralnimi cevmi, ki jih je dobila v pretečenem letu, storila gospodarjem veliko uslugo. Naj bi tudi za naprej v novem letu pomagali vsi, ki lahko, da se dvigne naše domače gospodarstvo. Podplat. And. Drofenig. Ribnica. Podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko v Ribnici je imela 27. januarja 1907 občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan od članov, pa tudi od nečlanov. Predsednik podružnice je prisrčno pozdravil navzoče in podal besedo tajniku, da je poročal o delovanju podružnice v pretečenem letu. Iz tega poročila posnemamo sledeče: Na ustanovnem občnem zboru se je vpisalo v podružnico 57 članov. Med letom je naznanilo svoj pristop še 5 članov iz Vuhreda in 1 iz Ribnice, tako da je štela podružnica ob koncu leta 63 članov. Odbor je imel 4 seje. Sklenilo se je, da bo podružnica uradovala slovensko; da pa se prihrani visoki centrali in njenemu tajništvu delo, bo tem dopisovala nemško. — Glede nakupovanja plemenskih bikov se je obrnila podružnica najprej do c. kr. kmetijske družbe s prošnjo, naj ji pošlje namestu marijadvorske pasme bike muro-dolskega plemena, ker misli večina članov, ua je ta pasma za naše kraje in razmere bolj primerna. Na to je odgovorila kmetijska družba, da se to ne more zgoditi, ker so za vso podravsko dolino določeni biki marijadvorske pasme; za to se je naročil bik te pasme. — Ker bi nameravana klavnica ob rumunski meji in uvoz mesa našemu kmetijstv\x zelo škodovala, se je sklenilo, da se proti temu kar najodločneje protestira, in da se ta protest poveri gospodu državnemu poslancu Robiču. — Ker smo imeli tukaj lani malo sadja in še to slabo, se ni nihče udeležil razstave sadja v Mariboru. ■— Knjige o vlaganju in razpošiljanju sadja smo razdelili različnim svojim Članom. — Ker se nam je obečalo, da dobimo plemenske merjasce že v maju in smo denar zanje vposlali že meseca februarja, smo se, ker nismo imeli merjascev, meseca septembra obrnili do kmetijske družbe, naj nam vso zadevo pojasni. Pokazalo pa se je, da jih tudi družba ni imela na razpolago, dva smo pa med tem tako že dobili. Naročili smo si 174 meterskih stotov Tomaževe žlindre in 57 meterskih stotov kalijeve soli. — Ker smo zvedeli iz družbinega glasila, da so dobile druge podružnice travniške brane in škropilnice za drevesa ali brezplačno ali pa vsaj za polovično ceno, smo se obrnili do slavne c. kr. kmetijske družbe, da tudi nam podeli isto ugodnost. — Sklenilo se je, da izreče grofu Auerspergu za njegovo odločno zastopanje koristi avstrijskih poljedelcev zahvala in priznanje. O tem sklepu smo obvestili c. kr. poljedeljsko ministrstvo in osrednji agrarni zavod na Dunaju. — Pri zadnji odborovi seji se je tudi sklenilo, da se priredi v mesecu decembru zborovanje članov, in da se povabi gospoda potovalnega učitelja Jelovšeka, naj kaj predava o živinoreji. Ker gospod predavatelj ni mogel prej priti, se vrši to zborovanje še le danes. Naj se omenimo, da je naročila podružnica lani 85 kg deteljičnega in 18 kg travinega semena ter 125 sadnih drevesc. — Poročilo se je sklenilo z željo, da bi pristopilo še mnogo članov, in da bi mlada podružnica lepo uspevala in napredovala. Med tem časom je prišel gospod potovalni učitelj J e 1 o v š e k, ki ga je predsednik presrčno pozdravil. Nato je predaval gospod Jelovšek blizu dve uri o živinoreji. Rekel je, da nimamo pravega domačega plemena in da je za naš kraj najbolj primerno marijadvorsko pleme. Druga napaka je ta, da imamo še vse premalo plemenskih bikov in merjascev. Ljudje so pazljivo poslušali zanimivo, včasih tudi šaljivo predavanje. Ob koncu seje zahvalil č. g. Andrej Fišer gospodu potovalnemu učitelju za res poučne besede in ga prosil, naj nas še večkrat obišče. —n. Rogatec-Slatina, 3. februarja 1907. Vodstvo podružnice je izpolnilo svoj sklep z občnega zbora dne 20. januarja t. 1. s tem, da je dalo mesto drevesnega paznika Karlu S iglu, posestniku v Negovi, ker ni nihče drugi vložil prošnje, da se sprejme v tečaj za drevesne paznike. Na dan se mu določi plača 2 A" in hrana, ali pa 3 A brez hrane začasno za to leto. Ker je dovršil z dobrim uspehom uk na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, bo gotovo ustrezal vsem zahtevam, ki se bodo v tem novem poklicu stavile vanj. Člani podružnice naj se v slučaju potrebe obrnejo na podružnico. A. Sever, predsednik. Uradno. IV aznanilo Od 4. do vključno 16. marca se bodo vršili na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru sledeči spomladni poučni tečaji: 1. Tečaj za vino- in sadjerejo za posestnike vinogradov in sadunosnikov in druge prijatelje teh strok kmetijstva. 2. Tečaj za viničarje. V prvem se bodo obravnavale najvažnejše stvari iz omenjenih strok teoretično in praktično. Drugi ima pred vsem namen, da izvežba praktično viničarje v vino- in sadjereji. Število udeležencev v prvem tečaju je določeno z onimi učitelji vred, ki jih pošlje c. kr. deželni šolski svet, na 40, v drugem na 20 oseb. ProŠnjiki, ki se nameravajo udeležiti viničarskega tečaja, lahko dobe^ podpore, kolikor to razmere dopuščajo, če hočejo dobiti podpore, morajo izrecno omeniti, in si dati potrditi od pristojnega županstva sledeče: 1. da so ali sami revni posestniki, 2. ali sinovi revnih posestnikov, ki delajo na svoji domačiji, 3. ali viničarji takih posestnikov. To potrdilo se mora priložiti prijavi za tečaj. Poleg se mora omeniti, koliko je prosilec star. Teoretični pouk se začne 4. marca ob 9. uri. Udeleženci viničarskega tečaja se morajo oglasiti istega dne ob 8. uri zjutraj Vsi udeleženci obeh tečajev morajo prinesti s seboj rezne škarje in pa ce-pilni nož; sicer pa si jih lahko tudi kupijo pri nas. Vse prijave se morajo vposlati najpozneje do 26. februarja podpisanem vodstvu Ravnateljstvo deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru. v Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Meblplatz it. 1. L Naznanitev števila članov. Z ozirom na pozive, da se nam naznani število članov posameznih, pri nas včlanjenih podružnic, ki smo jih priobčili v 1., 2. in 3. številki „Zadruge“, ponovno opozarjamo vse naše korporacije, ki se doslej še niso odzvale temu vabilu, da nam takoj naznanijo število članov po stanju od 1. januarja, kajti to potrebujemo za določitev kreditne meje, za izračunanje opravilnih deležev, letnih prispevkov, kakor tudi za sestavljanje skupne vsote vseh društvenikov. II Naznanitev sprememb v stanju upravnikov. Nadalje prosimo ponovno naše ude, da nam takoj naznanijo vsako spremembo v stanju upravnikov (funkcijonarjev, načelnika, načelnikovega namestnika, vodje knjig in blagajne, poslovodje i. t. d.), ker to potrebujemo za pregled in se nam torej to mora naznaniti. III. Na tak način bo zveza lahko oddajala umetna gnojila v manjših množinah in ceneje, ker odpadejo tako različni stroški razun vožnje po železnici. Zadružne, družbene, in podružnične predsednike vabimo tem potom prav uljudno, da to stvar premislijo in nam kmalu naznanijo, ne-bi, li kazalo ustanoviti v njihovem kraju tako zalogo. Posebne pogoje bomo potem uravnali z vsakim društvom posebej, ki se bo potezalo za tako zalogo. Pogoji za prodajo Tomaževe žlindre v letu 1907. (Nadaljevanje in konec.) Zveza daje članom, če vzamejo cele vagone, pri 100 meterskih stotih 35 K popusta. Naročeno blago pošljemo od kake tuje- ali inozemske zaloge ali skladišča, kakor ravno kaže. Voznino plača prejemnik in če postane manjša ali večja, se to v fakturi zaznamuje. Frankatur ne moremo na noben način prevzemati. Izvršitev in zaračunanje vseh naročil so vrši izključno le na podlagi tukaj priobčenih pogojev Natančen cenik vseh priobčenih gnojil se bo v kratkem izdal. Prge iz morskega in lanenega semena. Zveza ima v zalogi precej prg iz lanenega in morskega semena (sezam). Cene se na zahtevo objavijo. Škropilnice, proti peronospori in za sadjerejo. v Škropilnicam za sadjerejo (Tiroler Type) in proti peronospori („Non plus ultra“) se cene zvišajo. Tačas pa, dokler je še kaj v zalogi, jih zveza lahko oddaja po znižanih cenah. Ker se bodo cene pozneje, kakor vse kaže, še bolj zvišale, priporočamo našim cenjenim članom, da se požurijo z naročili. IV. Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca decembra 1906. (Promet z denarjem). Poročila blagovnega oddelka zveze. Posredovanje zveze gospodarskih zadrug pri deteljičnem in travinem semenu. Med različnimi posredovanji v korist štajerskega kmetijstva, zavzema posredovanje zveze pri prodaji in nakupu de-teljičnega in travinega semena, oziroma primernih mešanic, ki ga je prevzela zveza po naročilu štajerskega deželnega odbora odlično mesto. Seme, ki ga dobi zveza, se najprej na posebni Roberjevi čistilnici za seme rdeče detelje temeljito očisti; potem pride v kmetijsko kemično preizkuševališče in v zavod za nadzorovanje semena, kjer se preišče, če nima predenice. Če je nima se lepo zavije in zapečati in pride potem na prodaj. Ravno tako oprezno 8e ravna pri nakupovanju in izbiri travinih semen Travina semena bc vrhu tega še preiščejo v ravno za to določenem zavodu na Dunaju, tako da ne dobijo kmetje nikakega slabega semena in ne morejo trpeti škode. Ker je zelo važno za naše travnike in sploh za vse kmetijstvo, da se rabi le čisto, pristno seme, pričakuje zveza, da se bodo kmetje te uvedbe radi in pogosto posluževali, in da bodo deteljično in travino seme kupovali pri zvezi. Ustanovitev novih zalog za umetna gnojila. Zveza namerava ustanoviti razen za-)°£' k' jih ima že v Ijjubnem, v Gradcu in Maribora, po potrebi tudi drugje take zaloge za umetna gnojila, posebno Tomaževo žlindro, kajnit in kalijevo sol. A. Posojilnice. Konto vloge Konto tredita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K I-* K v K V K V Stanje dne 30. nov. 1906 . 5,772.610 64 1,684.726 20 Promet decembra 1906 . . 179.575 70 363.608 15 109072 22 53.360 91 Skupaj . . . 179.575 70 6,136.218 79 1,793.798 42 54.360 91 Proč vračila — — 179 575 70 54.360 91 — Stanje dne 31. dec. 1906 . 5,956.643 09 1,739.437 51 B. Druge kmetijske zadruge in društva. | / Konto vloge i . Konto kredita S*. Povračila vlog Vloge tl Krediti Povračila kreditov K V K V K | v K V Stanje dne 30. nov. 1906 Promet decembra 1906 . 1008 81 2.179 8.596 61 70 538.915 25.105 43 52 1.440 85 Skupaj Proč vračila . . . . . 1008 81 10.776 1.008 31 81 564 020 1.440 95 85 1.440 85 Stanje dne 81. dec. 1906 . —, — . 9,767 50 562580 10 — — Ves promet posojilnih društev zveze meseca decembra 1906 ... K 706.616 98 Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca decembra 1906 ........................................„ 36.151-88 Stanje vseh koncem decembra 1906 vlog.............................. 5,966.410 59 Stanje vsega „ „ 1906 kredita.......................„ 2,302.017-61 Število pridruženih posojilnih društev‘koncem decembra 1906: 253. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem decembra 1906: 62. dTTi Tržna poročila. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. 33 1 - c3 ‘3 o> 3 C/2 Š Mesto wza Ph >NJ >o OJ C > D k % o Sh Ph 3 K V | K v 1* |v 1* 1 V K V K e Celje .. 50 7 50 7 7 8 50 7 20 12 Ormož . 50 7 50 6 80 7 20 7 80 6 30 8 — Gradec 50 8 60 7 8o 8 50 9 98 6 50 7 50 Ljubno . 50 8 5(> 7 70 8 8 50 6 51* — — Maribor 50 7 75 7 — 7 50 8 — 6 75 8 — Ptuj . 50 8 20 7 50 9 — 8 50 6 80 8 — Inomost 50 9 43 8 83 j— — 9 25 7 53 — — Celovec 50 8 75 7 95 — — 8 25 7 45 — — Ljubljana 50 8 25 7 50 7 25 8 50 6 50 — — Pešt . 50 — — — ' — — — — — — — Solnograd 50 8 90 7 75 8 j 8 20 7 — — — Dunaj . Line ... 50 7 82 b 96 7 59 8 06 6 71 50 Mesto cS & o S3< o ® §.a o3 G m m CD ^ m >N ca OJ ca 3 K e k\ V K V | K V | K V K V Celje ... 50 9 10 5 80 2 40 2 1 50 Ormož . 50 9 — 11 — 3 so! 3 50 2 40 2 — Gradec 50 9 — — — — - — — — — — — Ljubno . 50 — — — — 3 50 3 — 3 20 2 80 Maribor. 50 8 50 10 25 5 — — 2 30 2 — Ptuj ... 50 8 50 10 3 50 2 80 3 20 2 60 Graško tržno poročilo. Sejm s krmo in slamo od 26. januarja do 1. februarja 1907. Pripeljalo se je 62 vozov z 553 meterskimi stoti sena in 29 vozov z 223 meterskimi stoti slame; sejm je bil bolje obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 5.60 do K 6.80, sladko od K 5.70 do K 7.— ; ržena slama od K 5.40 od K 6.—; pšenična slama od K 5.20 do K 5.80, ječmena slama od A —.— do K—.—; ovsena slama od K —.— do AT —-.—; ježna slama od K do K . Sejm z rogato živino dne 7. febr. 1907. Prignalo se je 419 volov, 149 bikov, 489 krav, 101 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice in 166 konjev. Izvoz na Nižje Avstrijsko: — volov, 8 bikov, 51 krav, —telet; na Gornje Štajersko: 92 volov, 16 bikov, 74 krav, — telet; Vor-arlberško: 52 volov, 6 bikov, 41 krav, — telet; v Nemčijo: 12 volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: — volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd: - volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: 3 volov, — bikov, 7 krav, — telet; na Češko: 10 volov, 20 bikov, 88 krav, 11 telet; v Moravsko: —volov, — bikov, — krav, — telet Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 78.— do K 90.— (izjemoma K 94.—), poltolsti od K 72.— do K 76.—, suhi od K 64.— do K 70. — ; voli za pitanje od K 62.— do K 70.—; klavne krave, tolste od K 58.— do K 70.—, poltolste od K 46.— do K 56. — , suhe od K 38.— do K 44.— ; biki od K 62.— do K 82.—; dojne krave do 4. teleta od K 62.— do K 72.—, čez 4. tele od K 50.— do K 60.—, breje od K 50.— do K 56.— ; mlada živina od K 64.— do K 78.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet od K —do —.—; svinje od K — do K —; pitanske svinje od K —.— do K—.—. Sejm klavne živine dne 8. febr. 1907. Zaklane živina: 498 telet, 1893 svinj, 32 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.20 do K 1.26; teleta la (izjemna cena) od K 1.28 do K 1.34; nemške mesne svinje od K 1.26 do K 1.30; nemške pitanske svinje od K 1.18 do K 1.24; ogrske mesne svinje od K 1.18 do K 1.26; ogrske pitanske svinje la od K 1.32 do K 1.38 ; ogrske pitanske svinje Ha od K 1.18 do K 1.24; bošnjaške pitanske svinje debele, od K 1.16 do K 1.20; bošnjaške pitanske svinje, suhe od A 1.16 do K 1.20; ovce od K —.68 do K —.76; kozlički in jagnjeta od K -.— do K — Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živinski sejmi. Dne 25. februarja pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; na Laškem**; v Gleichenbergu**, okr. Feldbach; v Irdningu; v Wenigzellu*, okr. Vorau; v Knittelfeldu**; v Slovenski Bistrici**; v Rogatcu**; v Kozjem**; v Pischelsdorfu*, okr. Gleisdorf; v Passeilu**, okr. Weiz; v Arvežu*; vWildonu**; v GroB-St. Florijanu**, okr. Deutsch-landsberg; v Ilzu**, okr. FUrstenfeld; pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah*, okr. Sv. Lenart v Slovenskih Goricah; v Poličanah**, okr. Slovenska Bistrica; v Lipnici*. Dne 26. februarja v Ormožu (svinjski sejm). Dne 27. februarja v Ptuju (sejm s ščeti-naiji); v Imenem (sejm s ščetinaiji), okr. Kozje; v Mariboru*; v Vitanju, okr. Konjice. Dne 28. februarja v Gradcu (sejm z rogato živino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejm). Dne 1. marca v Konjicah*; v Marnbergu (sejm z rogato živino in konji); v Spodnji Polskavi (svinjski sejm), okr. Slovenska Bistrica; na Planini**, okr. Sevnica. Dne 2. marca v Obdachu*; pri Sv. Mihaelu nad Ljubnem*; v Brežicah (svinjski sejm); v Pi-šecah*, okr. Brežice. Dne 4. marca v Račah**, okr. Maribor; v Lučah**, okr. Arvež; na Vranskem**; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Fiirstenfeldu**; v Schlad-mingu**; v Breitenbrunnu**, okr. Vorau; pri Sv Štefanu**, okr. Ljubno; v Neumarktu*; v Ormožu*; v Celju*; v Weizu*. Dne 6. marca v Vitanju**, okr. Konjice; v Unzmarktu**, okr. Judenburg; v Ptuju (sejm s konji, govedom in ščetinarji); pri Sv. Petru pod Sv. Gorami**, okr. Kozje; v Imenem (sejm z ščetinarji), okr. Kozje; v Lučanah (sejm z drobnico), okr. Arvež. Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi cenjene družbine ude, da inse-rirajo v ,gospodarskem Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji Inse-rati, damo primeren popust. Naročila se n^j blagovolijo vposlati naravnost družbini pisarni. Oznanila »Gospodarskega Glasnika" za Štajersko. Gristno raško laneno seme. Naročila na pristno rusko laneno seme proti znižani ceni 30 vinarjev z zavojem vred se sprejemajo pri c. kr. kmetijski družbi za Štajersko v Gradcu, Stempfergasse št. 3, od štajerskih posestnikov, ako se objednem nakaže dotični znesek. Ako potrebujete manj kakor 5 kil semena, naročite si ga skupno 8 svojim sosedom, ker vam tako pride ceneje poštnina. — Prosimo za natančne in razločno pisane naslove. Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. Poljske in travniške brane, zobčaste in obročaste valjarje, pluge vseh vrst, sejalnice, kultivatorje, trljerje, slamoreznice in vse druge poljedelske stroje in orodja 56—10 razpošiljata točno izdelane Panz * Sedlnczek Ivornica za stroje in voze Weiz, Štajersko. Podružnica: GRADEC. Griesgasse 27. Strihnin zanesljivo uničujoč, razpošilja za zatiranje roparic Julius BITTNER c. in kr. dvorni dobavnik lekarnar, Roichenau, Nižje Avstrijsko. Pflf Prošnje za strup drage-volje oskrbi. Če so naznani potrebovana količina. *3Hl Zelo priporočljiva je vaba za lisice, s k toro se namažejo izpostavljeni grižljeji.tuba 1 K. O uspehih nam pišejo: Dčllach, 15. febr. 1905. Strup je izvrsten, kakor ga Se nisem imel; jedna lisica je poginila 7, draga 18 korakov od razstavljenih kosov. Tndi vafia vaba se mi zdi zelo priporočljiva. TheuererJ. r. Tržič, 18. febr. 1906. Ob novopadlem snegu sera razstavil 8 kosce; nafiel sem 2 poginjeni lisici, tretji kos je le bil cel. 50-1 F. Kajetan Ahačič. ftucullus je najboljše redilno krmilo za svinje, ki se daje kot dodatek k navadni svinjski reji. Izvrstno učinkuje pri reji za pleme ali na debelo 4 Tisoče pohvalnih priznanij. tucullus dilno moč; svinje ga jemljejo rade. f. uPliva najboljše na prirast IkUCUllllb mesa in masti. * Futteriabrik Fattinger & Co..Wieg-Wiedin. Nad 200 prvih daril. — - Urejuje generalni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na »lovensko F. Janžekovič. — Zalaga c. kr. kmetska družba štajerska. — Tiska „Leykam* v Gradcu.