No. 196 /^"jeriSka Domovina /%! um e m g j* m— h o iwi c AM€WCAM IN SPIRIT __ , J ® ^ 0ORe6H IN LANGUAOC ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 12, 1966 SL0V€N1AN MORNING N€WSPAP€R SITTV. LXIV — VOL. LXIV Tfsl si iskal duška v burnih demonstracijah Ukinitev ladjedelnic, ponosa Trsta, bo vzela zaposlitev do 5,000 delavcem. TRST, It. — Trst je doživel Nadnje dni tako hude izgrede, da varnostni organi komaj vzdrževali red. Rabiti so morali silo, Zato je bilo okoli 80 demonstran-t°v ranjenih, okoli 500 pa areti-ranih. Povod za izgrede je bil k°j za kruh. Italija mora namreč ^adaljevati demontiranje trža-skega gospodarstva, ker je sedale postalo pretežko breme za italijanske finance. Žrtev itali-lanske gospodarske politike so Sec^aj postale tržaške ladjedelni-Ce in nekateri obrati, ki so poslo-v sklopu ladjedelnic. Ob /uh bo prišlo, tako cenijo, 4,000 a° 5,000 tržaških delavcev, ki ni-rnaj° nobenega upanja, da bi najti zopet v Trstu trajno 2aPoslitev. . Tržaška gospodarska tragedi-s tem še ni končana. Demon-ranje se bo ' še nadaljevalo, “/sto si nekaj obeta od nekate-u načrtov kot na primer nafto-^°d iz Trsta v srednjo Evropo, ovnjaki pa pravijo, da bo strok Pri tem podjetju tako me-anizirano, da skoraj ne bo ra-. ° nobenih delavcev razen spe-v^ahstov. V zraku visi tudi na-Lrt, da bi Trst postal luka za iz-^°2 italijanskega sadja in zele-•jave Za srednjo Evropo. Tako je Trst postal senca ti-ga Trsta pred prvo svetovno ^°jno. Uničil ga je pa italijanski Cl°nalizem. Na to odgovarja st je moralo ravno sedaj opo-hi Italijo — angleško gospo-arsko časopisje! ^°Hnson meša tudi politiko v — Avstraliji? •p, M B E R R A , Avstral. — 2Q0^,Sednik Johnson bo prišel / °ktobra za 3 dni na obisk v honfra^°’ ^am T*0 šel na stra]erenC° v Manilo. Obisk Av-jlea Re nima posebnega politič-SaiT)9 T’oniena, Johnson bi rad eas ° °bnovil osebne spomine na sk; ’ je hil tam kot mornar-oficir. ic parjGr ^ajo v Avstraliji tudi arrientarne volitve, je vlad-kjst°b°2*cija tako obdolžila mi-cja s 5:eSa predsednika Holta, tav^6 nalašč povabil Johnsona ° Sedaj na obisk, da bi iz o-koval političen kapital. Wyszynski in Gomulka imata tudi “kulturno” državljansko vojno VARŠAVA, Polj. — Komunistični režim je priredil v Varšavi kulturni kongres v čast 1000-let-nici poljske državne misli. Ker pa komunizem še ne vlada na Poljskem 1000 let, so se govorniki morali močno potiti, da so dokazali, da izvira vsa poljska kultura pretežno iz naprednih gibanj. Seveda jim je le malokdo verjel. To priliko je porabil kardinal Wyszynski, da je v malem mestu Wloclavek vnesel v svoj govor pred cerkvijo ostro kritiko komunistične teorije o poljski kulturi. Rekel je med drugim: “Krščanska kultura obstoji iz svobode misli, svobode vzgoje, izobrazbe, znanosti, svobode izražanja in svobode zborovanja”. Poljski narod pa dobro ve, da mu je tako kulturo mogla ustvariti le Katoliška cerkev in samo zagrizenost more tajiti zasluge poljskih katolikov za poljsko kulturo. Gomulka ni kardinalu nič odgovoril, ker se je odpeljal v Moskvo na posvete. biska »- ^°hnsonovega tiskovnega V X,rada i\/r herrj Vr°yers> hi je že v Cam-ozj^ h ^ vse te govorice takoj Cl hot domišljijo. Ordinal Spellman ostane toSTuYOvRK’ N.Y. — Kot po-Sarha U aiŠn-ia nadškofijska pi- ^osii’ i36 sv' oče Pavel VI. na-1 - 11 Trdinah Kitajska rdeča garda “prodrla” že do Sin-kjanga MOSKVA, ZSSR. — Sinkjang je najzahodnejša kitajska provinca, meji na Indijo, Rusijo in Mongolijo; najbolj zanimiva je oa za Moskvo, kajti meja med Sinkjangom in Rusijo še ni zavarovana, da ne bi obmejni nomadi mogli prehajati precej nemoteno in Sinkjanga v Rusijo in narobe. To seveda močno lajša delo špijonskih organizacij. Zato so v Moskvi tudi po tej poti zvedeli, da so oddelki kitajske Rdeče garde vdrli v Sinkjang in prav udarno pometli s “partijskimi birokrati”, ki jih smatrajo za nasprotnike tovariša Mao. V sinkjanski prestolici Urum-či veje torej nov duh, ki se ga v Moskvi nič ne veselijo. Bojijo se namreč, da bo Rdeča garda razgrajala tudi ob meji, česar ruske obmejne straže ne bodo mogle trpeti. Sicer je pa “red”, ki ga ustvarja Rdeča garda v posameznih provincah, podoben bolj anarhiji in kaosu. V nekaterih j krajih je prišlo do odkritega upora proti mladim rdečim gardistom, tako vsaj trdijo v Moskvi na podlagi poročil, ki jih dobivajo uradno “iz Peipinga”. -------o------ — Povprečna ameriška družina izda 15% vsote za prehrano za mleko. Hanoi zopet odklonil razgovore o Vietnamu ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glasilo Komunistične partije Severnega Vietnama je zavrnilo predlog glavnega tajnika ZN Tanta za razgovore o končanju vojne v Južnem Vietnamu, podprlo je le prvo točko predloga — ustavitev ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam. Od Združenih narodov je zahtevalo, da obsodijo “napad” Združenih držav na Vietnam in jih prisilijo, da umaknejo svoje vojaštvo iz Južnega Vietnama. Tant je kot znano predložil tri točke: ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, postopno omejitev vojskovanja na obeh straneh in udeležbo zastopnikov Viet Konga pri razgovorih o končanju vojne in ureditvi Vietnama. Poziv papeža Pavla VI. je komunistično glasilo v Hanoiu o-značilo za “nič drugega kot poziv vietnamskemu ljudstvu k predaji”, kar pa se ne bo “nikdar zgodilo”. Tudi predlog britanskega zunanjega ministra za obnovo ženevske konference v Ha-nom ni naletel na odprta ušesa. Zanimivo je, da je nekako ob istem času tudi glasilo Kitajske Komunistične partije v Peipin-gu zavrnilo mirovne predloge Združenih držav, Tanta, Vel. Britanije in papeža. Kot vedno zahteva “takojšnjo in popolno u-maknitev” ameriških čet iz Vietnama. Viet Kong organizira večje zastopstvo v Kairu KAIRO, Egipt. — Južnoviet-namska Osvobodilna fronta je sklenila, da poveča število osob-ja v svoji pisarni v Kairu. Egiptovska vlada ne ugovarja temu načrtu. Mislijo, da hoče vietnamska OF preko Kaira navezati stike tudi z Evropo. Nekateri celo upajo, da bo ta partizanska postojanka postala kanal za pogovore v vietnamski državljanski vojni. Saigonska vlada pa nima v Kairu nobenega zastopstva. kljub JVardina^a Spellmana, naj sv0je V°jim 76 letom ostane na bavodii T*03023!11- Po prvotnem hve^j u PaPeža naj bi vsi cer-3eT°ir> jbrahi z dopolnjenim 75 ^ odaH v pokoj. Predsednik Johnson upa na konec vojne pred 1. 1968 WASHINGTON, D.C. — Iz krogov blizu Bele biše prihajajo ugibanja, da je predsednik L. B. Johnson prepričan, da bo vojna v Vietnamu končana na en ali drug način prihodnje leto ali kvečjemu zgodaj v letu 1968. Erhard popravlja Johnsona BONN, Nem. — Johnson je pretekli teden govoril na konvenciji Zveze ameriških uvodničarjev. Ker ni imel pred seboj navadnega občinstva, je govoril zelo previdno in se pri tem oziral tudi na sedanjo volivno kampanjo. Seveda ni mogel ves čas govoriti tako, da bi bilo prav kanclerju Erhardu. Zato mu je kancler takoj odgovoril na shodu krščanskih demokratov v Monakovem. Ni ugovarjal Johnsonovi politiki do Srednje Evrope, izrazil je pa kar odkrito sum, da bo tako politiko morala verjetno plačati Nemčija. Vprašanje nemškega zedinjenja bi bilo namreč postavljeno na drugo mesto. S tem se nemška politika ne more sprijazniti pri vsem prijateljstvu do Amerike. Nemčija ne misli namreč čakati na zedinjenje “do sodnega dne”. Da je Erhard rabil tudi ostre besede, mu človek ne sme zameriti. Saj je govoril v politični trdnjavi svojega najnevarnejšega tekmeca v stranki, bivšega voj. ministra Straussa, ki je poosebljena politika bavarskega krila sedanje federalne vlade. Spor o Gibraltarju naj pride pred mednarodno sodnijo LONDON, Ang. — Angleški zunanji minister Brown je povedal v parlamentu, da je predlagal Španiji, naj tista.-pome točke o Gibraltarju, ki so pravnega značaja, pridejo pred mednarodno sodišče v Haagu. Španija bo na to težko pristala. Sedanje politično stanje gi-braltarske pečine, ki je politično angleška kolonija, temelji tudi na raznih dogovorih med Londonom in Madridom, ki jih Španija po svoje razlaga, drugače, kadar so odnosi napeti. Ako bi pristala na angleški predlog, bi njenega samovoljnega razlaganja bilo konec. Zato si pravice do svobodne razlage obstoječih dogovorov ne bo dala o-mejiti po sodniji v Haagu. JOHNSON IMA V NAČRTU ZA LETO 1967 POVIŠANJE SOCIAL SECURITY ZA 10% Načrt povišanja predvideva sorazmerno večje poviške za one na spodnjem koncu lestvice, manjše za one na zgornjem.. Vsak, ki je plačeval za Social Security vsaj 25 let, naj bi dobival najmanj $100 pokojnine. — Predsednik bo svoj načrt predložil Kongresu v prihodnjem januarju, v veljavo pa ne bo stopil pred 1. januarjem 1968. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson ho danes v nagovoru uradnikom Social Security v Phila-delphiji, Pa., kjer je glavni stan tega zavarovanja, obrazložil načrt za povišanje crejemkov v okviru Social Security, kot ga namerava predložiti Kongresu v prihodnjem januarju. Povprečno povišanje bo okoli 10%, morda tudi nekaj več; sorazmerno večje bo za one z manjšimi prejemki. Predsednik predvideva, da naj bi vsakdo, ki je plačeval za Social Security skupno vsaj 25 let, prejemal mesečno najmanj $100. Sedaj je najnižia vsota $44. Predno bo načrt uzakonjen, bo brez dvoma doživel še veliko sprememb, vsekakor pa ne bo stopil v veljavo pred L januarjem 1988. Povprečna pokojnina v okviru Gen. W. Westmoreland zahteva še nove vojake Ameriški umetni luni se zadeli v vesolju MADRID, šp. — Na mednarodni vesoljski konferenci, ki se vrši 'tu, so inženirji General E-leetric Company razkrili, da sta dve ameriški umetni luni za pomoč vzdrževanju zvez trčili v vesolju druga ob drugo s svojima antenama, pa nato nemoteno in brez posledic nadaljevali svojo pot okoli Zemlje. Social Security sedaj je $85 na mesec, v bodoče bo torej nekako $95. Seveda bo pa povprečje ra-stlo, ko bodo prešli v pokoj delavci in uslužbenci, ki so plačevali v skladu s svojimi zaslužki do gornje meje možnosti in imajo zato tudi pravico do naj-višje pokojnine. Predsednikov načrt bo skupno povečal pokojnine v okviru Social Security za okoli 2.2 bilijona dolarjev na leto. Povečani izdatek bo mogoče kriti s povečanimi dohodki, ko bo s 1. januarjem povečan prispevek za Social Security na 4.4% tako za delavce kot za delodajalce. Med tem ko bo predsednikov načrt predložen Kongresu v odobritev šele v januarju, je kong. Stanton iz Ohia predložil Kongresu svoj načrt že letošnje poletje. Utemeljeval je, da bi bilo najboljše, da bi pokojnine v okviru Social Security nekako povezali z dejanskimi življenjskimi stroški in bi bile te avtomatično povišane, kakor hitro bi ti stroški porastli za določeno mero, podobno, kot je sedaj določeno to v nekaterih kolek-tibnih delovnih pogodbah, za posebni “draginjski” dodatek k plačam. -----—o-----— Produkcija avtomobilov v Italiji raste TURIN, It. — V letošnjih prvih 9 mesecih so izdelali v Italiji preko 807,000 avtomobilov, 12.7% več kot v istem času lani. Dalmatinci so ze po svoje "reformirali" dinar vijo, da je v tako živahnem tu- berejo Tanjugova poročila rističnem prometu skoraj nemo- Sedaj razumemo strah urad-goče kontrolirati ‘črni transfer’, nih beograjskih zagovornikov Iz Clevelanda in okolice Iz bolnice— Poznani rojak g. Tony Kram-pel, 1117 E. 67 St. se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pcxl zdravniškim nadzorom. Štajerski klub— Štajerski klub je začel že z resnimi pripravami na praznovanje sv. Martina, ki bo letos v lorni dvorani pri Sv. Vidu. V odboru kluba so: predsed. M. Savernik, podpredsed. A. Meglič, taj. ga. Angela Kavas, 1260 E. 59 St., blag. Ferlinc, gosp. L. Grajžl, zapis. M. Antloga, odbor. J. Zelenik, K. P’ajs, F. Fujs in I Novak; nadzor. F. Toplak, J. Vinkler in R. Kristavčnik; ras-sod. S. Skrbiš, K. Kovač in R. Jaklič. Svetovidski igralci vabijo— Svetovidski igralci vabijo rojake na predstavo “Be It Ever So Humble” v nedeljo, 16. oktobra, ob 7.30 zvečer v šolskem avditoriju. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima | nocoj ob 7.30 sejo v običajnih prostorih. Po seji bo zabava. SAIGON, J. Viet. — Poveljnik ameriških oboroženih sil v i Juž. Vietnamu gen. W. Westmoreland je obrambnemu tajni-1 _____^_____ ku McNamari dejal, da potrebu-i i «. «■ r. . je še nove ameriške vojake, če|I^P®*®S! 113 N16ji uiHJG lil naj vojno v Južnem Vietnamu! ngVaHtO r3Sl6 uspešno zaključi v doglednem' združENI NARODI. N.Y.— času. Za povečanje števila ame-, 7astopnik j }fi prj Združenih riškega vojaštva v Južnem j narodjh je opozoril na nevarnost namu sta prosila tudi predsed- | „verilske vojnei ki jo vodi protL nik Južnega Vietnama general; Izraelu Sirija. Pozval je ZN, naj Thieu in predsednik vlade Ky., prjpravij0 Sirijo, da bo to opu-Nekateri trdijo, da bo število stila> ker podstavlja resno ne- ameriških vojakov v Južnem Vietnamu doseglo nekje prihodnjega leta pol milijona mož, drugi možeh. Sedaj je v Južnem Vietnamu 325,000 ameriških vojakov, v sosednji Tajski pa še okoli 30,000. varnost za mir na Srednjem vzhodu. Izraelu je odgovoril predsed-pa govore celo o 600^,000 | n^k sjrjjske vlade Zayyen preko radia Damask. Pozval je Izrael, naj “konča z napadi na Sirijo, ker sicer utegne zažgati vse področje in ga spremeniti v pokopališče za Izrael”. Predsednik izraelske vlade v Jeruzalemu Levi Eškol je pozval na razgovor poslanike Združenih držav, Sovjetske zveze, Bri- SPLIT, SFRJ. — Dalmatinci spadajo gotovo med najbolj iznajdljive “upravljavce” v Jugoslaviji. Znajo vsako stvar hitro dobro upravljati, pa ne zmeraj ___ ^ ^ ^ u .......... Beogradu v veselje. Spravili so komercjiajne banke pravijo, da se tudi na dinar in ga “reformi- Ije bolj širi tudi v organizacjiah družbenega sektorja, v prodajalnah, gostiščih ter na servisnih in v bencinskih postajah. V devizni poslovalnici splitske V evin Jma sončno in milo. Naj- emperatura 64. rali” po svoje, o čemur nazorno priča sledeča novica Titove a-gencije Tanjug iz Splita 23. avgusta: “Tako imenovani ‘črni transfer’, zamenjava tujih bankovcev v dinarje na nezakonit način, je v Dalmaciji čim dalje bolj razširjen. Bankovce zamenjavajo ljudje takorekoč prosto, na ulici, na trgu, pred prodajalnami spominkov in sadja, v obratnih delavnicah itd. Mnogi ljudje, ki oddajajo sobe ali celotne penzi-jone, sklepajo dogovore za svoje storitve v devizah. Takšna vrsta menjavanja bankovcev se čeda- zamenjavajo podjetja po redni poti samo nekaj deviz. Vse drugo gre v žepe prodajalcev, natakarjev, vratarjev in drugega o-sebja, ki namesto tujih bankovcev plačuje na blagajnah podjetij račune v dinarjih. Nemogoče je oceniti, koliko deviz gre zadnje dni po raznih privatnih kanalih. Strokovnjaki pravijo, da jih je zelo veliko. Takšno zamenjavanje bankovcev pospešuje tudi razmeroma majhno število pooblaščenih menjalnic in njihov omejen delovni čas. V podružnici Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino pra- Pravijo, da bo najbrže kakih 60% tujih bankovcev, ‘zasluženih’ po taki poti, prišlo na posreden način v bančne resorje. Mnogo je namreč primerov, da lastniki deviznih sredstev kupujejo za svoje potrebe različen gradbeni materijal, tehnično blago, aparate za gospodinjstvo, vozila in drugo v pooblaščenih podjetjih z 10% popustom.” Dalmatinska reforma je torej preprosta in učinkovita; briše dinar iz dnevnega prometa in nima nobenih težav ne z inflacijo in ne s svobodnim tečajem zanj. Ves sistem je postavljen tako, da domačin varuje domačina, naj služi Titu ali ne. Verjetno so se tudi delovni ljudje zunaj Dalmacije vsega tega naučili od Dalmatincev, saj končno lahko gospodarske reforme, da bo treba kmalu misliti na reformo št. 3. Sedanja, ki nosi št. 2, je namreč že pokopana, vsaj v Dalmaciji. Čudimo se pa raznim turistom, ki prihajajo sedaj nazaj iz Jugoslavije, da vsega tega niso nič videli. Ali so hodili slepi po Jugoslaviji? Ali jih je morda strah, da bi kaj takega pripovedovali? Tako poraznega poročila o stanju reforme, kot je ravno uradno Tanjugovo, nismo namreč še od nikogar slišali. Dinar se torej nahaja v istem položaju, kot je bil lansko pomlad pred reformo. Vsi so bežali od njega, zato je moral režim tako hitro začeti izvajati reformo. Kaj naj pa naredi letos? Gomulka v Moskvi MOSKVA, ZSSR. — Vodnik poljske Komunistične partije Vladislav Gomulka in predsednik poljske vlade Josef Cyran- j kiewicz sta od ponedeljka tu na važnih političnih razgovorih. Ti se vrte v glavnem o obsodbi kitajske “kulturne revolucije” in početja Rdeče Garde na eni strani, na drugi pa vojne v Vietnamu in odgovora na poziv predsednika ZDA Johnsona k sodelovanju Zahoda s satelitskimi državami vzhodne Evrope. Poljska gosta sta bila sprejeta z vsemi častmi in nenavadno prijaznostjo. Na letališču sta ju pričakala in sprejela glavni tajnik Komunistične partije L. Brež-njev in^predsednik vlade A. Kosygin. Poljska Komunistična partija je že pred nekaj tedni javno nastopila proti počenjanju kitajske Rdeče Garde, ki da postavlja v slabo luč celotno komunistično gibanje. tani j e in Francije ter jih opozoril na nevarnost položaja. Gemini 12 poleti v vesolje 9. novembra CAPE KENNEDY, Fla. — NASA je objavila, da bo Gemini 12, poslednje vesoljsko vozilo te vrste z dvema potnikoma, poletelo v vesolje 9. novembra letos. Glavni pilot bo James Lovell, njegov pomočnik pa Edwin E. Aldrin. Vesoljska ladja bo ostala v vesolju predvidoma 4 dni. Mlada leta vzrok? CHICAGO, 111. — Okoli eno četrtino voznikov, prizadetih v težkih avtomobilskih nesrečah, je starih izpod 25 let. Stenice se v vojni obveščevalni niso obnesle WASHINGTON, D.C. — Pred časom je bilo sporočeno, da armada preskuša v Vietnamu stenice za odkrivanje gverilskih zased. Tedaj so trdili, da so za ta namen stenice, ki na daleč zavohajo človeka v žeji po njegovi krvi, za ta namen posebno pripravne. Poskuse so menda sedaj opustili in naročili General Electric Company, da izdela posebno mehanično pripravo za ta namen, ki je menda bolj pripravna in zanesljiva. Na poziv k predaji so obkoljeni rdeči odgovorili s streli SAIGON, J. Viet. — Enote prve konjeniške divizije so zdrobile rdečo četo, ki je na poziv k predaji odgovorila z ognjem iz strojnic. Najmanj 35 rdečih je bilo mrtvih, okoli 20 pa ujetih. V boju v obalnem področju kakih 290 milj severno od tod je bila četa v znani operaciji Irving v zadnjih dveh tednih močno zdelana, vendar je upala, da se bo prebila v z gozdom pokrite gore. Pri tem poskusu je bila odkrita in pozvana k predaji. Poskusila je obkolitveni obroč prebiti s silo, pa je bila pri tem končno popolnoma strta. 6117 St Clair Ave. — H3nder*on 1-0823 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ‘ ublisted deiiy except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ca Združene države: $18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« / s Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION SATES: ~ United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 196 Wed., Oct. 12, 1966 Federalno tajništvo za promet Skoraj vsaka vlada na svetu ima svoje ministrstvo za promet, le naša dežela ga še nima. Ni pa s tem rečeno, da niso naši politiki že davno uvideli potrebo po takem federalnem tajništvu. Že pod pokojnim Rooseveltom je posebna senatna komisija toplo priporočila tako tajništvo. Priporočilo je utonilo v federalnih omarah za odložene akte. Leta 1949 je Hooverjeva komisija znova poudarila potrebo po federalnem tajništvu, toda zadeva je zaradi raznih lobistov zopet zaspala. Letos je Kongres vendarle izgiasova dva zakonska načrta, ki se pa v mnogih točkah ne ujemata. Šele skupna kongresna komisija bo morala sestaviti končno besedilo. Potem šele bomo videli, ali ga bo Kongres o-dobril. Nova predloga ustvarjata novo obsežno federalno prometno organizacijo, ki bo imela pod seboj 35 različnih federalnih uradov, ki se pečajo s prometom. Trenutno bo spadalo pod njeno pristojnost 97 milijonov avtomobilov, 97,000 letal, poldrug milijon milj cestne mreže, povrhu pa še železnice, del pomorske in rečne plovbe kakor tudi tiste na rekah. Ta nameravana pristojnost pa ne pomeni vsega. Zakon je namreč plod neštetih kompromisov, kajti neverjetno mnogo je bilo interesov, ki so se borili proti novemu tajništvu in hoteli s tem braniti svoje pridobljene pravice. Vsi skupaj so pa ustvarili veliko mrežo lobistov, ki so obdelovali kongresnike in senatorje z velikim uspehom. Mnogo uradov ni hotelo priti v novo tajništvo, ker so se preveč dobro počutili v dosedanjih, zato tudi marsikateri federalni tajnik ni bil ravno navdušen za novo tajništvo. Federacija ima dalje celo vrsto avtonomnih prometnih uradov, ki niso hoteli zgubiti svoje neodvisnosti in imeli v svojih zvezah z gospodarstvom mogočne zaveznike in priproš-njike. Veliko vlogo je dalje igralo dejstvo, da vse vrste našega prometa dobivajo od federacije podpore v eni ali drugi obliki. Delitev podpor je bila radi tega zdrobljena, kar je samo olajševalo razna posredovanja za podpore. Čim manjši federalni organ jih je delil, tem lažje je bilo izvajati nanj primeren pritisk. Federalni prometni organi so tudi delili razne pravice in koncesije. Čim manjši so bili, tem bolj so podlegali vplivu gospodarsko navadno zelo močnih interesov. Vse to je imelo za posledico, da se je obravnavanje besedila zakonskega načrta velikokrat spremenilo v navadno politično trgovanje, ki se je kot običajno končalo s kompromisi. Zato je bilo v načrt vpletenih vse polno dostavkov, ki omejujejo pristojnost novega tajništva. Včasih gredo dostavki tako daleč, da brišejo vpliv novega tajništva na prometno politiko. , Zato novi zakon ni dosegel tega, kar je federacija hotela dobiti; tajništvo, ki bi lahko v lastnem delokrogu konsolidiralo našo prometno politiko in skušalo izravnati trenja med posameznimi prometnimi področji, na primer med letalstvom in železnico, med pomorsko in jezersko plovbo, med cestnim in železniškim prometom itd. Novi zakon ne daje torej tajniku za promet tako obsežnih pooblastil. Pa še tista, ki jih mu zakon- daje, stojijo večkrat pod kontrolo Kongresa. Povrhu je pa pristojnost ravno velikih federalnih transportnih agencij ostala skoraj nedotaknjena. Vso to bo rodilo običajno posledico: novo tajništvo se bo takoj vtopilo v celo vrsto sporov z neodvisnimi agencijami, ki bodo posegale v njegov delokrog. Zato so se že našli med zagovorniki novega tajništva pesimisti, ki trdijo, da je novi zakon le pesek v oči javnosti. Tajništvo se bo lahko bahalo z velikim številom uradov, ki jih je spravilo pod svojo kontrolo, toda glavne in važne agencije bodo še naprej imele svojo dosedanjo samostojnost. Zato bi bilo po njihovem mnenju bolje, ako bi zakonski načrt propadel. Drugi zopet ne giedajo na položaj tako črno in pravijo, da novo tajništvo res ne bo moglo izvrševati nalog, ki mu jih je javnost, toda ne zakon, prisodila, toda kamen je sprožen in tajništvo si bo tekom let že priborilo v našem gospodarstvu tisto mesto in vlogo, ki jo zasluži. Tajništvo bo torej v začetku bolj konglomerat raznih federalnih uradov, ki ne bodo zmeraj zadovoljni z integracijo in skušali ohraniti čim več prejšnje neodvisnosti, kot vzor strnjenega federalnega organa. Bo zato bolj navezano na podporo Bele hiše kot druga tajništva, ki imajo že utrje-ne m vpeljane delokroge. Tu se bo pa pokazala druga hiba: kela niša je ze sedaj preobremenjena z administrativnimi posli, kajti ni nobena šala za predsednika imeti pod kontrolo do tri milijone federalnih uslužbencev in gospodariti s proračunom, ki presega $100 bilijonov. Ako se že sedaj predsednic ne utegne tako intenzivno pečati z 11 federalnimi tajništvi, kot bi se po dolžnostj moral, kako naj se zanima še za novo tajništvo, ki mu vsaj v začetku ne bo mo- glo poročati o drugem, kot o sporih, nesporazumih, trenjih, nagajanjih itd. Tajnik za promet bo tako prepuščen usodi in se bo moral navaditi, da bodo letela nanj polena od vseh strani, najbolj pa verjetno od Kongresa in velikih poklicnih narodnih in gospodarskih organizacij. Vkljub^ temu moramo pozdraviti nov zakon. Bo vsaj pomenil začetek nove dobe, ko bo federacija lahko začela novo prometno politiko, ki se ne bo toliko ozirala na želje posameznih prometnih panog, ampak na vse skupaj gledala s stališča narodne celote, česar do sedaj ni bilo. Le po tej poti bo mogla podrediti lokalne in skupinske interese narodni prometni politiki, kar gotovo ne bo moglo nikomur škodovati. Zato bi samo želeli, da skupna kongresna komisija čim preje sestavi končno besedilo in da razgovorov o besedilu ne porabi za nova politična trgovanja. Tudi ta nevarnost ni namreč popolnoma izginila. BESEDA IZ NARODA Pismo rojaka iz Južnega Vietnama TUY HOA, J. Viet. — Spoštovani g. urednik! Morda boste malo začudeni, ko prejmete to moje pismo, ki prihaja k Vam iz daljnega Južnega Vietnama. Mislili si boste, le kako je ta človek zašel tja, na drugi konec sveta. V času mojega bivanja v Združenih državah sem se Vam večkrat oglasil, že dolgo sem naročnik lista in vedno sem rad čital dopise rojakov z vsega sveta. Zato sem sklenil, da Vam pišem tudi od tu. Dovolim Vam, da lahko vzamete iz tega pisma, kar se Vam zdi, da bi zanimalo naročnike in bralce Ameriške Domovine. Prosil bi Vas tudi, da mi začnete pošiljati Ameriško Domovino sem, v Južni Vietnam, da bom potom nje povezan s svojimi rojaki, da mi bo krajšala in lajšala tukajšnje življenje. Seveda jo pošiljajte neprekinjeno tudi ženi in otrokom. Upam, da se bo žena v moji odsotnosti slovensko naučila, otroci naj pa A-meriško Domovino vsaj gledajo, da ne pozabijo, katerega rodu je njihov oče. Ker jaz nimam tu nobenega denarja, ob prihodu sem so nam namreč pobrali vse dolarje in tudi potne liste, boste prejeli mojo naročnino direktno od žene, kateri bodo nakazali ves moj tukajšnji zaslužek. Morda bi radi vedeli, kako sem zašel v Južni Vietnam? Na delo sem prišel kot električar. Na poti sem smo se ustavili v raznih krajih, tudi v Tokiu na Japonskem, kjer sem na letališču čisto slučajno srečal skupino ameriških izletnikov in med njimi ohijskega senatorja — Slovenca Anthonyja Novaka iz Clevelanda. Kje bi si bil mislil, da bom na tokijskem letališču lahko slovensko govoril. Gospod Novak je zelo vesel in prijazen človek. Tudi on je bil presenečen, ko sem mu povedal, da odhajam v Južni Vietnam pravljenosti, da nas umaknejo, če moramo bežati Plača je dobra, $22,000 na leto, seveda, če bom zdržal. Sem res radoveden, če bom in če bom zasluženo kdaj užival. Če bi me u-bili, dobi moja žena $25,000. Hrana je zelo dobra, s stanovanjem je pa tako: če si srečen in če imaš protekcijo, ga dobiš v barakah. Barake so res lepe, v njih je klimatska naprava in tople kopalnice. V trgovini P.X. lahko “kupimo” najpotrebnejše. Te nakupe nam potem od plače odtrgajo. Manjka marsičesa, žveplenk na primer ni mogoče vedno dobiti. Na ladjah pa je naloženih na milijone vrednosti. Na obali je nakopičen material, pokrit s plahtami. Ne vem, zakaj ga ne razpečajo, ali so preleni ali je sabotaža? O tem sem se s predpostavljenimi že razgovar-jal. Precej sem jih jim napel tudi zaradi ubogih domačinov Južnovietnamcev, ki se mi smilijo. Še v jeep jih ne smemo vzeti. Delajo v naši kuhinji, pa niti odpadkov hrane ne smejo pojesti. Tudi gejoriti ne smemo z njimi. Ponoči sta v vsaki baraki po dva Južnovietnamca, da čistita stranišča. Naše delo tu je težko, težko. Vstajamo ob petih zjutraj, od pol šestih do šestih imamo zajtrk, ob pol sedmih začnemo delati. Od opoldne do ene popoldne je južina, od ene do petih delo, od petih do šestih večerja. Večkrat delamo tudi po večerji do polnoči. Delamo po sedem dni na teden. Nedelje ne poznamo. Ko si tu tri mesece, greš lahko v Hong Kong ali Toupey za en teden. Dobiš 16 dolarjev na dan. V Hong Kongu se lahko zabavaš na vse mogoče načine. Tu nas je kakih 400 Ameri-kancev poleg marinov in Air Force. Večina fantov se nič ne brije. Ceste še nimamo in pesek sega včasih do kolen, zato imamo visoke čevlje. Ta pesek je stom, kje tukaj. Kje sem si takrat mislil, da bom še enkrat v taki poziciji in to na drugi strani sveta, in to kot Amerikanec, s to razliko, da jem lep bel kruh in osem različnih jedi za južino. Hudo pa mi je, ko vidim, kako se brana uničuje, kako se dela z denarjem davkoplačevalcev. Ko bi vsaj odpadke dali ubogim domačinom! Tako sem se že skregal z našo pisarno, ker raje vržejo v smeti, kot bi dali ljudem jesti. Ker sem sam pred 21 leti jedel iz smeti, vem, kako je to. Tudi govoriti ne smemo z domačini ali se jim nasmejati. Tukajšnji domačini so majhne rasti, so zelo prijazni, zelo veliko je žensk in mladih deklet. Naj povem še to, da je bilo od 5,000 vloženih prošenj sprejetih samo 400, no in med njimi sem bil tudi jaz. Pri izbiri so upoštevali strokovno znanje, skušnjo in dobro zdravje. Sem res radoveden, če se bom živ vrnil. Moja prva noč tukaj je bila zelo težka. V hribih se je slišalo težko streljanje in videlo bliskanje, podnevi pa so padale bombe. Charlie je tudi sedaj le pet milj od nas. Zato ni čudno, da imamo na zalogi tudi krste (ra-kve) in pogrebnik koplje grobove. Ko naši delajo v kamnolomu, rdeči od časa do časa streljajo. Vse ceste iz Tuy Hoa so uničene. Zadnjič enkrat, ko so šli naši delavci v kamnolom, so morali naši topovi in tanki iti pred njimi. Tudi minuta ne mine, da ne bi bil kak helipokter v zraku. Zad-njič se jih je od devetih samo šest vrnilo, naslednji dan pa so naši veliki helikopterji prinesli nazaj tri male razbite, kakor koklja mlade. Vročina je samo 110°, a veter vleče. Poštna zveza z ZDA je slaba. Dolgo čakamo na pisma, zato bo Verjetno tudi Ameriška Domovino dolgo potovala. Naš slovenski rek pravi: “Ni vse zlato, kar se sveti!” Zato Vas ob koncu mqjega pisanja prosim: Molite za nas! Vam pa vso srečo in mnogo uspeha! Kranjski Janez Tu v Tuy Hoa smo nastanjeni zelo oster, ne tak kot v Kalifor-ob obali, kjer se gradi veliko le- niji ali Floridi. tališče in pristanišče. Trenutno Kot sem že omenil, sem prišel je še vse sam pesek. Charlie | sem prostovoljno. Zanima me, (Viet Cong) nas je že trikratne je še kak dx’ug-Slovenec, ta-oregnal. Ameriškega vojaštva je pozvani novonaseljenec, ki se je tu precej in ladje so v stalni pri- ' pred 21 leti boril proti komuni- OrssifTO inaiia fare Lavmsiea prazsmjf zlati pbšlej CLEVELAND, O. — Prejšnji teden sem v svojem dopisu opisal nastanek društva Sv. Imena pri naši fari in navedel njegove predsednike. Danes pa se hočem spomniti njegovih tajnikov. Kot sem že omenil, je vršil prve tajniške posle še živeči Florijan Cesar. Bil je dober in delaven tajnik vse do leta 1922, ko je zaprosil, da se ga zaradi prezaposlenosti pri Slovenskem narodnem domu oprosti tajništva. Za njim je bil izvoljen za tajnika društva tudi še živeči Charles Hočevar z Maple Heights, Ohio, kateri je opravljal tajniške posle do leta 1927, pa jih je moral zaradi oddaljenosti opustiti. Za njim sem bil izvoljen podpisani. Tajniške posle sem opravljal do' leta 1947. Vesel sem, da sem ob | 50-letnici društva Sv. Imena še! toliko pri moči, da lahko sučem pero in da se lahko ponosno veselim tega lepega jubileja. Zdi se mi prav, da ob tem dogodku pogledamo malo globlje v zaslužno delovanje društva, da se spomnimo vseh delavnih članov in društvenih dobrotnikov. Najprej naj omenim, da smo celih 31 let vodili vse društvene posle in dejavnosti v slovenskem jeziku. Ko pa smo videli, da je vedno več članov, ki rajše angleško govorijo, smo njim izročili posle in moram priznati, da tudi oni vodijo društvo lepo in požrtvovalno. Pri društvu smo vedno prirejali manjše zabave. Večkrat smo povabili pokojnega pi-jonirja Antona Grdino, ki nam i je kazal premikajoče se slike. Asesment smo določili po 5 centov na mesec ali 60 centov na leto. Kadar se je nekaj nabralo, smo to darovali za misijone ali v kake druge dobre namene. Zanimivo je tudi, da vsi tajniki društva ob 50-letnici njegovega obstoja še žive. Leta 1938 smo ustanovili Zvezo dr. Najsvetejšega Imena. V to zvezo so pristopila sledeča društva: pri Sv. Lovrencu, pri Sv. Vidu, pri Mariji Vnebovzeti, pri Sv. Kristini in pri Srcu Jezusovemu v Barbetonu. S tem se je društvo Sv. Imena zelo poživelo. Organizirali smo romanje v Le-mont, prirejali smo skupne piknike in smo dostikrat želi kar lepe uspehe, še se spominjam piknika v Brae Burnu v Euclidu na E. 250 cesti, ki nam je prinesel nad $1000 čistega dobička. En tisoč dolarjer smo določili za slovensko semenišče v Argentini. Pokojni škof Gregorij Rožman so bili zelo presenečeni, ko sva jim z blagajnikom g. Law-rencem Banayjem izročila ček za $1000. Nekaj časa so ga gledali, nato pa dejali: “Ali prav vidim? Tu je napisano en tisoč, ali je res to moje?” Ko sva jim pritrdila in pojasnila, da je to od preostanka od vrtne veselice društva Sv. Imena iz Clevelanda in Barbetona, so veselo dejali “Kako sem vam hvaležen za ta veliki dar. Bom naročil študentom tam, da bodo molili za vas vse, ki ste toliko darovali nje.” Vsako leto smo tudi imeli pri eni ali drugi slovenski fari skupno sejo. To so bili najlepši dnevi v mojem življenju, ko se nas je toliko mož in fantov skupaj zbralo in smo bili vsi enih misli. Tudi skupno sv. obhajilo smo imeli vsako leto pri drugi fari. Najeli smo avtobus in se odpeljali k oddaljenim faram. To je bilo lepo, oh, nepozabni spomini so to! Pa še nekaj je zanimivega. Prvi predsednik sem bil jaz, pa sem že po nekaj letih uvidel, da tako velika čast ni samo za enega, zato sem to prepustil drugim. Tajnik pa je bil ves čas sedaj že pokojni Frank Hočevar, blagajnik Lovrenc Bandi, zapis* nikar Anton Meljač. Veliko članov je odšlo v 50 Istih od nas in se preselilo v večnost. Upam, da jim je nebeški vratar sv. Peter na široko odprl vrata, saj so si z vzornim krščanskim življenjem zaslužili nebeški dom. Naj navedem še sedanje odbornike društva Sv. Imena. Predsednik je Norbert Ozimek, tajnik Raymond Sodja, blagajnik Walter Kisley. Ti lepo vodijo društvo, ki ima sedaj 375 članov. Želeti pa bi bilo, da bi bil vsak moški, ko zgotovi šolo, član društva Sv. Imena. Pristopite sedaj in zavarujte svojo dušo, da bo imela nekaj zelo koristnega za po smrti. Tako sem malo opisal zgodovino društva Sv. Imena pri fari sv. Lovrenca. Prihodnjič pa bona natančneje pojasnil, kako bomo v nedeljo, 30. oktobra 1966, praznovali zlati jubilej in odkritje spominske plošče preč. g. mon-signorju Johnu J. Omanu. Do tedaj pa bodite vsi prav lepo pozdravljeni! i Jakob Resnik Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! /Z NAŠIH VRST Euclid, O. — Cenjena Mrs. Debevec! Prejela sem Vaše obvestilo, da mi bo naročnina zapadla. Takoj Vam pošiljam denarno nakaznico za eno nadaljnje leto. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna. Prebiram jo že 40 let. Vem, da imate marsikake težave z izdajanjem lista, toda ne ozirajte se na kako pismo, ki še podpisa nima. Pojdite pogumno po poti, ki jo je pokojni g. J-Debevec začrtal. On se nikogar ni ustrašil, pošteno je pisal svoje misli in mi smo tako zadovoljni brali njegove resne in tudi šaljive sestavke. Zelo rada sem čitala njegovo kolono “Če verjamete al’ pa ne”, saj je popisoval tako zabavno in sproščeno. Tudi na pokojnega g. Pirca ne smemo pozabiti. Oba, Mr-Pirc in Mr. Debevec sta bila vredna, da se jih spominjamo-Naj jima bo blag spomin! Rose Perovšek Cleveland, O. — Spoštovan0 uredništvo! Priloženo Vam pošiljam enoletno naročnino za M meriško Domovino, katero vedno rada čitam. Ta nam prinaŠ3 zanimivih svetovnih novic in dogodkov, dalje vesti iz naše stare domovine, katere me najbolj zanimajo. Zelo rada čitam sedaj prelepo povest “Ovčar Marko”* katero sem čitala še v stari domovini in tako me spomini se bolj zanesejo v moj domači kraj-Zelo sem Vam hvaležna, da pri' občujete to lepo narodno povesi* s katero imam veliko duševneg3 užitka in upam, da boste s tak0 lepimi narodnimi povestmi dalj e vali. V tem smislu Vam želim mo°' go uspeha v Vašem časnikarskem delu in dosti naročnikov. Vas lepo pozdravlja Karoline Kess ------------V- A-?"' M NA SAMOTNI STRAŽI Sedeč za težko strojnico gleda vojak 101. ameriške padalske divizije z obvladujoče višine na dolino Tuy Hoa pod seboj v Južnem Vietnamu. — Med drugimi čuva tudi “Kranjskega Janeza”, ki na obrežni ravnini napeljuje elektriko v tamkajšnjih ameriških vojaških zgradbah. — Glej “Pismo rojaka iz Južnega Vietnama”! ’ J M SLOVE HUE Nova skakalnica L Mislinji postavljajo GOd' skakalnico. Gradi jo FVD Parti' zan Mislinja; pomagajo mu Pj* Velenjčani. Obenem grade še ^ in 20 m skakalnici. “Ljubiji3 Transport” podjetje pa namer3' va tam še letos postaviti smučarsko vlečnico. Radi bi, & bi se razvilo mislinjsko podre0 je v privlačno zimsko-športo0 središče. Poravnajte zapadlo naročnin0 že cb prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. * < < ) 1 i I 5 j t I i 1 S č t 1: 1? s: ii d << b s! is h k h U S k v k Sl h Sf n, b: v S? O) U Ui AMERIŠKA DOMOVINA, 9 txxxxu -Xx xxinry Y!TX3 rxXx'J:x,±lxigX'Yž!'!!f t JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST ^rko se je razvnel: “Nisem Pozabil. In ne popustim Genu 1'^i kosem volne ne. In če se do Srda spreva. Zakaj bi imeli bo-S'dini vedno prav. Saj prihodke leto skoro gotovo ne bom yeo Pasel pri Podlipniku. Si bom 2e Poiskal kakšno drugo delo.” Z vso dlanjo se je Jok drgnil r°g ust in po< neobriti, resasti radi, da je skril smeh, ki mu uhajal. Prav dobro je vedel, ^ako bj Podlipnik svojega ov-orJa lahko prikrajšal za dogo-^orjeno piač0> če bi si Marko in očka ne bila prišla navzkriž: , va ga ne bi. Preveč sam nase rzi- Le hud bodi fant, čeprav ^uiaš prav. Čakaj? Sedaj te vPrežem.” ^J°k je dvignil glavo: “Marko! (..pa Pa koš s pripasenimi jar- P^odal jih bom.” ‘V pol jeseni, ko bodo na zastonj ?” v. Cez zimo jih ne morem pre-'yhi. Nimam mrve.” g Napravi jo!” Jok je vstal: “V ednjenr vrhu, kamor z živino v v°ljo zverine ne upamo, raste pkaterih krajih do pasu vi-a trava. In marsikje med vj lami, kamor jarci ne morejo, pvek pa pride, je tako gosta , e^jica, da gre komaj kosa , °2i njo. Po srp in po koso, po s adiva in rjuho stopi domu in b Cl in žanji, suši, s trtami v prnena veži in vlači in v rjuhi p hrbtu nosi do poti; pod Sred-p vrh, na kopišče. Kopo naredi Jo ogradi zavoljo živine. Za av° lahko napraviš mrve, ne j, ra° za nekaj jarcev, če si, ka-pr bi moral biti. Pozimi pa s p penicami ponjo, da ti ne bo P gčas brez dela. Veš, Marko, ^ Pravim: Dolgčas je za mla-,pa človeka najbolj malopri-?. kvariš.” arko se je zavedel, da Jok bp3 njegove težave in mu . Ce Pomagati: “Niti oče bi ne VkiL boljši z mano.” Ni “N ’ ^ ki rekel. Pil T°’ razmišljaš?” je opom-rC- S° vstali in Volkun pri ko SU ?e Začel besno lajati. Mar-«P ie zganil: “Pes me kliče.” slišap?1 pre'i te ie’ pa ga nisi hi v91]^0 Se Je samo nasmehnil S pokih odhitel k tropu, drobp an ie iezel J°k k svoji “k;ab lci- Oziral se je na Marka: kiti č° Zna Pasti- Ančki utegne skujap ^®ta še žal, da se mu je a- Če se mu je— T: isti rudni °d mlatve, saj je prav Podim n Joža zadnjič zavrtel ka iIirip0v oistilnik in sta Anč-rešet0 v0Zaika opravili zadnje la u Plenice, sta dekleti kma-Sllik lojenko in legli spat. kak0 ■0^Prt° okno sta slišali, V6l'ig0',e Nategnil Koširjev pes kak0,, ’ Zalajal in se zaganjal st6?i neznanca, ki gre po p6sZa vrtovi. zalka p utihnil. Ančka in Ro-k^kdo a S}a razločno čuli, da je S(? UstaPlpel P°d njiju °kno in pSeljm^' Nridržali sta sapo. V 1 nekri V . o vrgel droben kamen JI nekd ^ zaaumel°’ kakor bi Se je "wze. se enkrat. iNato 0tUr6^ anienoek narahla zadel v ^ZVePp °knu, da je kovinasto '■'daril 6,°’ Priletel v sobico in 1 °b tla. Dekleti sta pridušeno pošepe-tali med sabo. Pod oknom pa je na pol tiho nepoznani vasovalec poklical: “Rozalka!” “Marko!” je zatrepetala v postelji Ančka. Tudi Rozalka je brata po glasu takoj spoznala. Stopila je k oknu in radi lepšega vprašala: “Kdo je?” “Kdo? Jaz.” “Kaj pa bi rad? Ali je mar Manica zbolela?” “Po koso, po grablje, po rjuho in srp sem prišel. Bom napravil za Šijo nekaj sena. Ključ od hiše mi daj.” “Počakaj, da ga poiščem.” Trdno prepričana, da bo Marko poklical Ančko, je odšla Rozalka po ključ. Ančka je čakala. Natančno je že vedela, kako se bo hitro ogrnila in stekla k oknu, kadar jo Marko pokliče. Ančka je čakala. Marko pod oknom se ni oglasil. Še prestopil se ni. Hotela je vstati sama od sebe, stopiti k oknu in mu voščiti dober večer. Odgrnila je že odejo, pa jo je hitro potegnila nazaj nase, da bi ne opazila Rozalka: “Ne. Ne morem, ne smem. Če je tak, pa naj bo.” Pod oknom je kakor v zem-oja vkopan stal Marko. Srce mu je bilo, ne v prsih, v grlu, kakor kadar je bil najbolj spehan med hojo po strminah. Sama so se odpirala usta, in močno se je moral premagovati, da ni poklical: “Ančka”! Premaglo bi ga bilo, če bi si ne bil natihoma ponavljal: “Ne. Me. morem, ne smem. Če je taka, pa naj bo.” Rozalka je že davno snela z žeblja ključ in ga. držala v roki, z drugo pa je še vedno tipala po steni, kakor bi ga še vedno izkala, pa je le poslušala, kdaj se bo oglasil Marko. Ančka je čakala. Rozalka je se vedno navidezno iskala ključ. Marko pa se je oglasil: “Ali ga šele kuješ ali kaj. Tak, daj že vendar ključ.” Vrgla mu je ključ na pesek pod oknom. “V kradi ti ga bom pustil. Lahko noč!” Utihnili so Markovi koraki. Ančka si je želela, da bi zalajal kak pes, kakor bi se bila bala, da bi v nočni tišini ne slišala Rozalka, kako kriči v njej: “Ni me poklical. Ni me naročil pozdraviti. Ni. Še vprašal ni po meni.” In naj si je še tako ponavljala: “Če je tak, pa naj bo,” ni mogla prevpiti samo sebe. Niti poznala se ni več. Saj se je vsa spremenila v en sam bolesten krik: “Marko! Maarkooo!” Kakor sta bili dekleti trudni, tisto noč Ančka ni zatisnila očesa; Rozalka se je pa šele proti jutru za nekaj minut zadremalo. Marko je takrat počival pri križu na vrhu krniške poti. Še vedno je imel v nosu plesnivo pust vonj, katerega se je nabral čez noč v zapuščeni svoji lastni hiši: “Ni prav, da smo tako zapustili svoj dom. Ni prav. Oča bi bili žalostni, če bi še živeli.” V vaseh so klicali petelini dan. “Ni prav. Sama od sebe bi v kratkih letih hiša razpadla. In jaz sem tako odredil. Slab gospodar sem. Morda mi gre zato vse narobe.” V Završnici se je napil vode. Brez kosila je gnal trop na pašo. * * Ančka in Rozalka sta se pokropili in stopili iz lope. Iz gruče fantov pred cerkvijo se je odtrgal Višnarjev Šimen in se jima pridružil. Prijazno se je pogovarjal z Ančko, popravljal ogrnjen suk-njič, se poigral tuintam s težko srebrno verižico, za Rozalko se pa še zmenil ni, kakor bi bilo (emu je obrambni tajnik McNamara v Vietnamu! WASHINGTON, D.C. — Pot tajnika za narodno obrambo Mc-Namare v Vietnam gotovo ni diktirana po vojaških nagibih, akoravno je McNamara vzel s seboj generala Wheeler j a, pova-vil admirala Sharpa in pritegnil na posvetovanja generala West-morelanda. Kar obravnava z njimi, bi lahko opravil tudi preje ali pozneje. Kar bo pa dognal v teh razgovorih, bo pa tako samo gradivo za sklepanje o tem, kako daleč naj Amerika še razširi vojskovanje v Vietnamu. Govoriti o tem problemu sredi volivnega boja bi bil političen samomor, zato pa je debata tem živahnejša za kulisami. Tisti, ki trdijo, da nekaj vedo o načrtih narodne obrambe, trdijo, da Pentagon misli, da bo treba poslati v Vietnam k sedanjim 400,000 vojakom, ki so že tam ali pa so na poti, še kakih 75,000. To naj se zgodi prihodnjo pomlad, ako bo politično razpoloženje to dovoljevalo, kar pa še ni gotovo. McNamara je naročil v Saigo-nu odgovore na 44 vprašanj, ki jih je vzel s seboj. Glavna med njimi so: vprašanje minskih polj ■, ob meji s Severnim Vietnamom, Laosom in deloma Kambodžo, vprašanje vojaške akcije v delti reke Mekong in nova ocena stra-težkega bombardiranja. Že število vprašanj namiguje jasno, da je šel McNamara nabirat podatke za Johnsonovo pot po Aziji in za sestanek v Manili. Ako bo Johnson hotel tam kaj doseči, bo moral porabiti vse svoje prepričevalne sposobnosti, kajti udeleženci konference ne bodo zmeraj navdušeni za ameriško politiko, bodo hoteli zagovarjati tudi svojo, ki se od ameriške razlikuje. McNamarina pot ima še drug namen: nabrati za predsednika take podatke, ki bi jih demokratska stranka lahko porabila zadnje dneve volivne kampanje. Ni namreč prav nič verjetno, da bodo republikanski kandidatje presojali vietnamsko vojskovanje tako hladno in nepristransko kot na primer Eisenhower ali Goldwater. Federalna administracija mora biti torej pripravljena, da priskoči demokratskim kandidatom na pomoč, ako bodo radi Vietnama prihajali v zadrego. Letos so polja dobro obrodila tudi v Rusiji Letošnji pridelek žita v Sovjetski zvezi je za nekako 30% nad povprečjem. — Dobra letina v Jugoslaviji. CLEVELAND, O. — Evropa ima letos na splošno zelo dobro letino. Tudi Rusija je deležna te dobrote. Žitna letina bo letos znašala okoli 160 milijonov ton. Zadnja dobra letina je bila leta 1964, toda takrat je pridelek dosegel komaj 152 milijonov ton. Zato je bila pa lanska letina izredno slaba, je dala komaj dobrih 120 milijonov ton. Letošnja ruska letina je torej dobrih 30% boljša od povprečja. To bo imelo za rusko gospodarstvo dobre posledice, pa povzročilo tudi nekaj zadrege. Vzemimo na primer pšenico. Rusija rabi letno povprečno 70 milijonov ton. Lani je ni pridelala niti 50 milijonov ton, morala je zato uvažati pšenico na debelo, posebno iz Kanade, Avstralije in Argentine, nekaj malega celo iz Evrope. Letos je pa stanje drugačno. Pridelek bo dosegel okoli 90 milijonov ton, torej 20 milijonov več kot dežela potrebuje za prehrano. Precejšen del presežka bo moral iti na zaloge kot rezerva. Ruska skladišča pšenice so namreč na pol prazna, treba jih je napolniti. Presežek bo pa tudi vzbudil apetite pri ruskih prijateljih in zaveznikih, ki morajo uvažati pšenico. Hoteli jo bodo od Rusije kupiti po nizki ceni in po ugodnih plačilnih pogojih. Take usluge pa Moskva dela le nerada in samo v izjemnih slučajih. Bo pa morala marsikatero prošnjo odkloniti, ker presežka, ki bi bil goden za izvoz, res ne bo veliko. Moskva ne bi smela pozabiti, da je znašal ves pridelek 1. 1963 komaj 107 milijonov ton. Dobra letina v Jugoslaviji Naj pri tej priliki omenimo, da ima težave z obiljem letoš-njega pridelka tudi Jugoslavija. Pšenico, ki jo je nekaj nad 4 milijone ton, je že še spravila pod streho, zadrega je pa velika s koruzo. Pričakujejo, da bo pridelek dosegel do 8 milijonov ton. Okoli 6 milijonov ton jo bo potrebovala dežela, za izvoz bi prišlo vpoštev 1.5 milijon, ostanek naj gre na zalogo. Režim ima težave s skladišči, ki jih manjka, z denarjem za nakup, ki ga noče Narodna banka več tako širokogrudno posojati kot prejšnja leta, in s ceno. Se od lani je na zalogi nad milijon ton koruze, deloma pokvarjene, pri tem pa nakupljene po previsoki ceni, ki je daleč nad svetovno. Lastnikom grozi zguba in pritiskajo na vlado, naj pomaga držati visoke cene, kajti drugače bo precej državnih farm še bolj v konkurzu kot so že. Vlada se pa zvija in ne ve, kaj bi. Ako ustreže državnim farmam, bo podpirala inflacijo in delala proti reformi. Reformo pa ravno hoče izvajati. IZ sloverme Smrtna nesreča Zorke Le-naršič, učiteljice na Logu pri Brezovici Na Logu pri Brezovici se je zgodila 26. sept. 1.1. huda prometna nesreča. Osebni avtomobil je zbil v bližini tamkajšnje osnovne šole “Ivana Cankarja” 37-letno učiteljico Zorko Lenar-šič, ki se je peljala s kolesom. Bila je takoj mrtva. Brata Golia umrla Med prevozom iz Mojstrane v Ljubljano je 31. julija izdihnil dr. Vladimir Golij a, bivši predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani in kasneje član Stola Sedmorice v Zagrebu. Dočakal je starost 84 let. Kar kmalu za njim se je poslovil s sveta njegov brat Dragotin Golia, bivši uradnik ministrstva za soci jalno politiko in narodno zdravje. Senik, last KZ iz Naklega, pogorel do tal Dne 27. sept. 1.1. je pogorel senik nakelske Kmetijske zadruge (obrat Strahinj), poln krme. škoda je kar precejšnja. Kako je prišlo do ognja, še preiskujejo. Tuji politični obiski v Sloveniji V nedeljo, 25. sept., je prišla v Ljubljano “specializirana” študijska delegacija Komunistične V BLAG SPOMIN GB 28. OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MATI IN SESTRA Pauline Brundič Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 12. oktobra 1938.- Vi, mama v nebesih prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas; kjer Stvarnik je Vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas. Žalujoči: sin FRANK, hči PAULINE, por. KRALL, snaha DOROTHY, zet HENRY, vnukinja JUDY, sestra MARY ZEHNER, Cleveland, Ohio, 12. oktobra 1966. V hlag spomin OB DESETI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE, NIKOLI POZABLJENE HČERKICE IN SESTRICE Lidije Hadina ki je odšla v božji vrtec 12. oktobra 1956, stara komaj pet let. žalujoči: V nežni mladosti si nas zapustila, zaspančkala tiho si sredi noči, med rajske si cvetke se preselila, kjer rajaš veselo z angeljci. Mi pa grobek Tvoj krasimo, o Tebi vedno govorimo ... med nami, Lidija predraga, si vse dni! starši DRAGO in JENNIE HUDINA CHARLES, brat KATHY, sestra ter OSTALO SORODSTVO. Cleveland, Ohio, 12. oktobra 1966. njemu, gruntarskemu, prepovedano govoriti z lanovko. (Dalje prihodnjič) GRDINOVA POGREBNA ZAVODA !7«f)2 Lnkc Shore BJvd. !flS3 East <>2mj Street KEnmore 1"630C HEnderstm 5 -2088 Grdina trgovina s pohištvom — 153(11 Waterloo KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directori — Furniture Dealers. _ partije Češkoslovaške pod vod- riborskem Jstvom P. Auersperga, načelnika | ju. ideološkega oddelka Centralne-I ga komiteta KP ČS. Drugi dan je obiskala ‘sekretarja’ CK ZKS Staneta Kavčiča in imela z njim in njegovimi sodelavci pogovore. Delegacija je iz Ljubljane odpotovala v Žalec in Velenje. V sredo, 28. sept., je bila gost Visoke šole za politične vede v Ljubljani in pa revije “Teorija in praksa”. Dne 26. sept. je prišla v Maribor delegacija zastopnikov oblasti in družbeno-političnih organizacij iz okrajev Kragujevac, Kraljevo, Titovo, Užice in Smederevo v Srbiji. Ogledali so si vrsto tovaren in ustanov v ma- in celjskem območ- Ženske dobijo delo Iščemo čistilko Iščemo žensko, da bi čistila mali tovarniški urad. Delala bi 3 dni v tednu, kakšni 2 uri na dan, med 4. pop. do 8 zv. Lahko tudi v soboto. Kličite 361-6262. ■ < ! (197) Delo za žensko Išče se starejšo žensko za gospodinjo za starejšega moškega. Svojo sobo s kopalnico, lahko delo v Shaker Heights, angleško. Kličite SK 1-2905. (197) Moški dobijo delo MALE HELP WANTED Two (2) Stockman Two (2) Elevator Operators Two Punch Press Operators Three (3) Men for Buffing Rm. Steady Work — Apply From 6 in the morning to 10:00 in the morning. Kromex Biv. ATAPCO 880 East 72nd St., 4th Floor Employment Office Ask for Mr. Szabo DO NOT CALL— APPLY IN PERSON (12,14 oct.) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp, MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components fCELLEH - HY0B0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL Bmm mm TURRET LATHES OAF TURRET LATHES Emm LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS USEE NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (i96) Elektronski klavir Na elektronskem klavirju, ki ga je izdelalo podjetje Wurli-tzer, se lahko hkrati uči po 24 učencev. Vsak izmed njih sede k posebni klaviaturi, ki je povezana z glasbilom, vendar ne proizvaja tonov. Glasbo — vsak svojo — slišijo samo učenci in predavatelj, in sicer po slušalkah, ki so pri vsaki klaviaturi. MALI OGLASI Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414. (x) V najem 5 sob, 3 spalnice, velika kuhinja, pri Grovewood, zgoraj, blizu šol in transportacije in freeway, garaža. Kličite po 5 uri 531-6125. (x) Zidana dvodružinska Na Neff Rd., po 3 spalnice vsako stan., dvojna garaža, $38.900. Zidana pol-ranč Zelo čista in v dobrem stanju, dvojna garaža, v Euclidu, $23.900 Zidana kolonialna V dobrem stanju in zelo čista, 4 spalnice, garaža, na London Rd Kolonialna hiša Priključena garaža, klet, v Euclidu, na 375 čv. dolgem lotu, $23.900. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (199) Stanovanje v najem E. /1 St., blizu St. Clair Ave. 3 sobe in kopalnica, zadaj, samo odraslim. Kličite 361-0989 po 5:30 uri. (11,12,14,18 okt) Naprodaj 4-družinsko poslopje, v dobrem stanju, je naprodaj v bližini E. 140 in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378. -(199) V najem se odda Na 1126 E. 68 St. zgoraj, 5-sobno stanovanje, čisto, na novo dekorirano, pošteni in čisti družini. — Pokličite čez dan do šestih zvečer KE 1-9816, po šesti uri zvečer pa IV 1-2380. (10,12, 14 okt) Hiša v Euclidu naprodaj Bungalov s 3 spalnicami, dvojna garaža, sprednji porč, naok-nice, rekreacijska soba, blizu cerkve sv. Kristine. V nizkih 20-tih. Kličite RE 1-9032. —(5,7,12, okt) E. 200 St. okolica Zidan bungalov s krasno družinsko kuhinjo, polna, predeljena klet, moderna kopalnica, globok lot s sadnim drevjem. Par korakov do avtobusa in trgovin. Vselite se v to krasoto sedaj, za samo $23.900. DOLORES C. KNOWLTON REALTY 22776 Lake Shore AN 1-3333 Samo 6.500 E. 77 St. — St. Clair okolica enodružinska, 4 spalnice, poln; klet, zaradi zapuščine. MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St. HE 1-8181 Realtor AC 1-938] (198; Naprodaj Velik pridelek zelenega n marina in navodila za ohranit čez zimo se dobi na 20561 Lir bergh Ave. Euclid, O. Tel I 1-0132. n c V najem Lepo, 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na E. 74 St. blizu St. Clair Ave. Za pojasnila kličite EX 1-2633. —(12,13,14,19,20,21 okt) V najem Lepo, 6-sobno stanovanje spodaj, plinski furnez, se odda na Norwood Rd. Za pojasnila klicne HE 1-8021 po 4.30 pop. in v soboto cel dan. fcMEMSKA IXJMOYINA, Mara Husova: Živa plamenica “Pa?” “Sedela sem s svojo družbo. Prijetno smo se zabavali. To so domači in pošteni ljudje, gospod ravnatelj’,, je zdaj zvišala svoj glas Zala. “Kasneje sem opazila, da je inženir izginil. Pa me to ni motilo. To je vse.” , “Dalje, kaj je dalje bilo?” “Dalje ne vem nič več.” “Je li to vse?” je nejeverno Vprašal starešina. “Prav vse, gospod ravnatelj.” Upravnik je nekaj jezno mrmral med zobmi. Uvideval je, da so ga najbrž potegnili. Za trenutek se je zamislil. “Ali vam smem verjeti?” je vprašal in uprl vanjo svoj ledeni pogled, da obvaruje svoje dostojanstvo. Mirno je vzdržala njegov pogled. “Sedite!” jo je mirneje pova- Prav ima, ko te še pogledati noče. In tisti strupeni škorpijon za pisalnim strojem; le kaj sta vse staremu natrobila? Sramota!” Nič več ni mogla vzdržati. Zaprla je blagajniško knjigo in šla k Zali. “Gospodična, ali vam lahko kaj pomagam? Svoj posel sem že končala”, je pogladila gospa Julija roko svoje mlade tovarišice. Zala je široko odprla oči. Gospa Korenova je torej prijatelj? Skoraj bi jo obsodila. Nenadno spoznanje jo je presunilo. Izza njenih gostih trepalnic se je nenadoma zasvetilo. “Ne, hvala, hvala”, je pridušeno rekla Zala. Ce bi rekla na glas, bi se morala zjokati. Tega pa ni hotela za ves svet ne. Julija jo je razumela. ‘Nič ne marajte, stari se go- prvega. 'Tu pa tam rohnenje, zajedanje starešine, da je vsakdanji kruh zasoljen z bolečino, ker bi bil sicer v predober kup. Kje je smisel takega življenja? V ljubezni?” Zaline misli so se ustavile pri Mihajlu. Zaželela si je prijateljstva in nežnosti. “Tudi jaz imam pravico do življenja, do malo sreče”, si je rekla, ko je pospravljala med knjigami. Motila jo je le Mihajlova nasilnost. “Morebiti le tli za njegovo strastjo iskra ljubezni”, je upala in dvomila hkrati. “Čemu tišči tako trdoglavo za menoj, če je njegovo koprnenje le bežna strast? Zakaj mi je dal prednost pred profesorico, drobno črnko, ki so je sami drhteči živci?” Nocoj se bo odločilo. Ni še končala svojega razmišljanja, ko je prišel Mihajlo. “O, ti sončen deklič! Nocoj se bova pogovorila nemoteno”, je | dejal s sijočimi očmi, ko jo je spustil iz trdega objema. “Sedi!” mu je ponudila stol na nasprotni strani s knjigami obložene mize. “Zakaj tako? Lepše se pogovarjava, če sediš prav blizu mene”, je lovil njeno roko čez mizo. “Dolžan si mi pojasnil. Čakam nanje!” je hladno zahtevala. “Pa bodi!” se je vdal; rahla nejevolja mu je spreletela obraz. (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev bil starešina. “Naj bo, verja- tovo že kesa in kmalu bo mem vam. Ali kaj vam je treba takih homatij? Lahko bi vas kaznoval, zakonito moč imam. Za sedaj vam odpuščam!” je velikodušno mahnil z roko proti njej. “Ne čutim se krive, gospod!” “Kaj?”. “Pravim, da nisem kriva; kar se tiče moje sinočnje družbe, vam povem, da sem svoboden človek in mislim...” “Kaj mislite? Kaj naj misli uradniški pripravnik in še ženskega spola! Nič ne sme misliti in v vaših letih sploh nič, zapomnite si to!” se je ponovno razjezil starešina, videč, da mu je vse dostojanstvo splavalo po vodi. Zala je vstala. Trpka črta sc je zarezala okjoli njenih ust. “Dobro, pa naj misli, kar mu ukažejo misliti.” “Tako tudi je in tako mora biti! Čeprav bi vi mladi najrajši vse na glavo postavili. Vem, reforme, tovarištvo, medsebojna pomoč in zaščita, vse take otrobe meljete med seboj in celo pred menoj. Ko sem bil jaz pripravnik, so sie mi hlače tresle od strahu in spoštovanja pred starešino.” “O, blagor ti, uradniška para!” se je v Zali dvignil nenaden posmeh, katerega pa je spretno skrila za vdano masko. “Vidite, jaz vas hočem očetovsko posvariti. V vaših letih je pamet fr-fr! Zdaj pa na delo! Opoldne pridem pogledat, kako se kaj dela po neprespani noči.” Zala se je poklonila in šla. “Eh, da vem, kdo mi je spekel ta kolač! Gorje mu!” se je razjezila Zala na neznanega podrepnika, a kmalu je jezo zamenjala globoka žalost. “Le kaj sem jim hudega storila?” V pisarni je še vedno vladal napet molk. Pripravnik Mikolič se je potuhnil za svoje knjige. Nanj so padali jezni pogledi gospe Julije Korenove. “Zdaj si sit, duša lopovska? CHICAGO, ILL. MALE HELP HEATING SERVICE MEN Must be experienced. Must know control work & piping. Permanent. Good wages for right man. Phone AV 6-8050 (199) SMALL CLOCK ESCAPEMENTS EXPERIENCED HAIR SPRING WORKERS Good opportunity for the right man. Excellent pay. Steady work. Call RA 6-1450. (199) vse pozabil”, ji je šepnila, vzela nekaj pol izpred nje in se odpravljala na svoje mesto. “Zapomnil pa si bo tiste in mi si jih bomo tudi zapisali, ki so tako netovariško in krivično vohunili in natolcevali.” To je rekla tako na glas, da sta jo gospodična in pripravnik prav gotovo slišala. Pripravnikova glava se je sklonila še niže, gospodična Bregar pa je strašno udarila po tipkah pisalnega stroja. Potem je bilo zopet vse mirno. Zala se je poglobila v delo. Umirila se je. 5. “Šele eno leto sem v službi in že mi vse preseda. Veselila sem se samostojnega dela in življenja. Kako veliki so bili moji upi, a kako skopo je življenje! Vse je ničevno in ubogo. Služba, brezkrajne suhe številke, za katerimi se skrivata trud in imetje državljanov. Vsak dan enako, od prvega v mesecu do drugega Upokojenski klubi klub slovenskih upokojen CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stekel, podpredsednika Anton Srebot in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John. Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Gorenc, podpredsednik Fred Krečič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje so vsako četrto sredo v mesecu Seja se'vrši vsako četrto sredo v mesecu ob dveh popoldne. CHICAGO, ILL. MALE HELP KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močiinikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florjan Močiinikar, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorn, odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik George Panchur, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Anna Vadnal. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in Ursula Branisel. — Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri popo. v SDD na Waterloo Rd. WOOD MACHINE CARVERS Experienced or we will teach. Top wages. CA 6-0393 (196) BINDERY FOREMAN Nights. Must be familiar with Baum Folders and Rosback Stitcher. MR. SHELDON 467-5010 (196) WOODWORKERS—We need Sawyers, Routers, Shapers, Assemblers, Sanders and Drill Press. Opers. Exp’d. or we will teach. Exc. oppty. Top starting wages, Hosp., all benefits. ACCURATE BOX CORP„ 1218 N. Wells, Call MI 2-3262 (2nd fl. office) (196) WOODWORKERS — Well est. mfg. firm has openings for men exp. in woodworking. Positions have oppty. to advance within the co. All co. benf. METALCRAFT CORP. 2500 W. Roosevelt, Chicago, 666-8108. (196) FEMALE HELP HOUSEKEEPER For motherless home. Private room. School age children. Northwest Suburb. 823-2635. (197) KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av» Predsednik Anton, Škapin; I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mizlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Louis Yerkic. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., tel. EN 1-1918; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. BAKER Start 11 p.m. Call Mr. Stark at 6115 N. Lincoln. Phone: IN 3-9482. (197) PRESSER Silk & wool. Must be expd. on both. Apply MOURAD CLANERS, 600 Oakton St. Evanston. 328-9851. _____________________________ (199) SHIPPING DEPT. GIRL Wrapping packages & stock work. Good at figures. No expr. necessary. Mr. Hollenbeck 248-3660 J. G. FAST CO. 1820 W. Roscoe (196) Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 56th St. Tel. HE 1-9183; blagaj mk John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik ze klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Louis Zigmund. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnlne In $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesec no. Za sprejem ali pregled novih čla nov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike. 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; To- J ny J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski | klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpredsednik —- Janez Arko. Tajnica Tončka Burgar, 1702 Linden St., Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tajnica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Viktor Blatnik. BALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. pod- j preds. George Marolt, II. podpreds. Frank Zorman, tajnik John Korošec, 15807 Grove wood Avenue, | Cleveland 10, Q., Phone;; IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Jaka Videtič, T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; Kuharice in | pomoč pri bari: Rose Čebul, Mary Marolt, Rose Ribar Albina Mršnik, Bertha Dolgan, Jennie Prince, Dorothy Ferra. Prosvetni odbor: Tony Novak, in, Jos. Ferra Seje sej vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sredai petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Miodrag Savemik, 676 Birch Dr., Euclid, O. 44132; pod-oredsednik Anton Meglič; tajnica ga. Angela Kavas, 1260 E. 59 St., j Cleveland, O. 44103; blagajnik Alojz | Ferlinc; gospodar Lojze Grajžl, zapisnikar Mirko Antloga; odborniki: Jože Zelenik, Karl Fajs. Frank Fujs in Ivan Novak, nadzorni odbor: Franc Toplak, John Vinkler in j Rudi Kristavčnik; razsodišče: Stanko Skrbiš, Karl Kovač in Rozika Jaklič. Seja vsako 2. nedeljo v j mesecu. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Marchello Lumpert, tajnica Barbara Cerar, 5818 Bonna Ave. tel. 391-9057, blagajnik Stane Mrva, voditeljica skupine ga. Eda Vovk, odborniki: Frank Vidmar, Nevenka Cerar, Marta Potočnik, Nežka Ovsenik, nadzornik Ivan | Zakrajšek. Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki kfa jevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik in soc. referent Miha Vrenko, Cleveland; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc šega, Anton Meglič, Cleveland, Ciril Preželj, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. NOW 1 On Saving Certificates at % ‘ . ■ Minimum Deposit $5,000 . . . Multiples of $1,000 above $5,000 6 Months Maturity 5 CONVENIENT LOCATIONS Main Office: 813 East 185th St. • 26000 Lake Shore Blvd. 6235 St. Clair Avenue ® 25000 Euclid Avenue « 6135 Wilson Mills Road \ _1; JNaznaniio in Zah'Oala V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 12. sept. 1966 v Gospodu preminul naš ljubljeni sin, oče, brat ALBERT A. MAVER Pokojni je bil rojen dne 15. junija 1920 v Clevelandu, življenje se mu je izteklo po 10-mesečni bolezni leukemiji v Veterans Hospital, kamor se je šest dni poprej zatekel po zdravniško pomoč in bolniško nego. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd„ IV SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Duh. vodja Rev. J. Martelanc; predsednik Jože Košir; podpredsednik Ivan Kamin; tajnica Marija Kamin; blagajnik Tone Mrva; odborniki: Frank Kogovšek, Stane Rus, Frank Rihtar, Helena Mihelič in Mario Zakel; preglednika: P. Košir in M. Lumpert. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni glan, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in, organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašen j e škofa Baraga blaženim in svetnikom. Pokopali smo ga dne 16. septembra 1966. Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Elvd. smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev Immaculate Conception na 4129 Superior Ave., kjer je Rev. Rathfon daroval zanj slovesno pogrebno sv. mašo in opravil cerkvene obrede. Nato je pogrebni sprevod odšel na pokopališče Kalvarija, kjer smo zem-ske ostanke položili k poslednjemu počitku. Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. Rathfon za daritev sv. maše, za pogrebno opravilo in za molitev skupnega sv. rožnega venca v Grdi-novem pogrebnem zavodu. Istotako naj prejmeta našo toplo zahvalo, da sta vodila skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti tudi Emma Buehner in Math Tekavec. Katoliški veterani so se udeležili pogreba in počastili našega preljubega pokojnika kot svojega preminulega člana. Stotera jim hvala. Vsem prijateljem, ki so prispevali in pomagali, da smo po pogrebu vsem udeležencem postregli z dobrim okrepčilom, zlasti pa kuharicam, se prav prisrčno zahvalimo za pomoč. Posebno smo hvaležni Mr. & Mrs. Tony Grdina, ki sta nam vse izvrstno uredila. Krsto so nosili pokojnikovi bratranci Richard, Michael, Allen in James Turk, Bruce Jaros Preljubi, dobri moj sin. Bog Ti daj večni mir in večna luč naj Ti sveti. Odkar sem Te mrtvega objela in še tople ustne poljubila, a Ti nisi več odgovoril na moje klicanje “Albi, j»z sem tukaj,” me je prevzela nepopisna bolečina, ki bo z menoj do smrti. Tako mirno si prenašal svojo bolezen, da si samo zadnjih 6 dni bil v bolniški postelji, čeprav zadnje leto zaradi oslabelosti nisi mogel delati, si bil med nami do odhoda v bolnišnico in tam do zadnjega hipa v vedri zavesti, da nihče ni slutil smrti. Življenje se Ti je premaknilo kot bi luč ugasnila. Toliko bolj je bridko, da smo Te nenadoma izgubili za vedno. Težko je bilo Tvoje življenje, bridkega trpljenja polno. Naj angeli poneso Tvojo dušo zdai v večno veselje, kjer skupno s sestro Albino, bratom Jožefom in očetom Antonom, ki so odšli tja pred Teboj, slavite Stvarnika brez konca. in Walter Unger. Smo jim zelo hvaležni za to dobroto. Naj ljubi Bog stotero povrne vsem, ki so iarovali za sv. maše, vsem, ki so poklonili cvetje in vence ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Iz vseh naših src se zahvaljujemo vsem, ki ste prihiteli od blizu in daleč, da ste pokojnega pokropili in zanj molili v pogrebnem zavodu, vsem, ki ste prišli k sv. maši in spremljali pokojnega do groba. Kolikor smo imeli naslove, smo razposlali vsem zahvalne kartice. Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo, da nam dotični oproste in sprejmejo tole našo skupno javno zahvalo, ki jo izrekamo prav vsem, ki so pokojnemu v zadnjem času življenja med boleznijo izkazali kako ljubeznivost in dobroto, vsem, ki so ga ob slovesu kakorkoli počastili in vsem, ki so nam v času najhujše bolečine priskočili v pomoč, nas tolažili, nam osebno ali pismeno izrekli sožalje in vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Prav posebno se zahvalimo GrdinoveniU pogrebnemu zavodu, da nam je tako izvrsth° uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Globoko pod zemljo, tam v ozki, hladni hiši, kjer svetni šum se več ne sliši, trudno Tvoje truplo spi. Žalujoči: Ti rešen si zdaj vseh skrbi, a duša Tvoja neumrljiva v objemu večnega Boga naj srečo rajsko uživa. Počij od hudih, težkih let, preblago, dobro Ti srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. mati JENNIE, hčerka JEAN, sinova ALBERT in JOE, sestri JEAN LOURIN in ALBINA MARSEY, brat TONY in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, Ohio, 12. oktobra 1966.