243. številka
Ljubljana, v soboto 24. oktobra.
XVIII. leto, 1885
Izhaja vBak dan »ve«Jer, kziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemau za avBtri j sko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., z& četrt leta 4 gld., za jedon mesec 1 gld. tO kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za 6et«t leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po
10 kr. za mowec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko voft, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pladnje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., čc se oznanilo jedcnkrat tiska, po 5 kr., če ee dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati.     Rokopisi do ne vračajo.   Uredništvo in u prav nisi vo je v Rudolfa Kirbiša hifii, »Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. voe aduiiuistrativna »tvari.
Ker za izredni, na dan 28. t. m. sklicani občni zbor do danes v smislu §.16 društvenih pravil ni bilo zadostno število delnic uloženih, sklicuje se v smislu §§. 14 in 17 društvenih pravil
NOVI
IZREDNI OBČNI ZBOR
delniškega društva
„NARODNE TISKARNE"
na, dan 31. oktobra 1885. 1.
ob O. nrl zvečer
v sobo uredništva „Slov. Naroda"
z istim, dne 14. t. m. v „Slovenskem Narodu" objavljenim dnevnim redom.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
Položaj na jugu.
Prevrat v Plovdivu, ki je odstranil mejne kole mej severno in južno Bolgarijo in vsaj za malo časa zjedinil, kar so državniki v Berolinu s tolikim umeteljnim naporom ločili, napravil je jednak utis, kakor če se na gledališkem odru prestavijo kulise in se pokaže čisto novo, nepričakovano ozadje. Vse je bilo osupneno, presenečeno, diplomati in državniki, velevlasti in male državice, evropsko občinstvo in časnikarstvo. Vse je ugibalo, kdo je vse to ter tako hitro in točno uprizoril. Vsak motril je nepričakovani dogodek s svojega stališča.
Velevlastim Plovdivski prevrat ni mogel ugajati, ker se je bilo bati, da „zjedinjena Bolgarija" spravi v tir orijentsko vprašanje, katero bi se utegnilo reševati ob Nemenu, Reni ali pa ob Murgabu, vprašanje, katerega se toliko časa ni smeti dotakniti, dokler ni prilika ugodna, oziroma, dokler in-teresovane vlasti neso dovolj pripravljene in dokler politiški položaj ni jasneji in določueji, nego baš sedaj.
Vse drugače pa so se obnašale male države na balkanskem poluotoku.  Vzgled Bolgarije ohrab-
ril jih je. Vsaka si je mislila, da je že bila zadnja ura onemoglej Turčiji in da bode torej pri tem splošnem polomu prilika jako ugodna, prilastiti si to ali ono že davno zaželjeno zaplato od turškega ozemlja. In pričelo se je mobilizovati v Srbiji, v Grškej, na Kandiji in prevažali so se vojaki iz Anatolije na rumelijsko mejo, vse deželo okolu Balkana bile so hkratu v orožji in dan na dan pričakovalo se je, kdaj in kje bode počila prva puška.
A preteklo je mesec dnij in ni se dogodilo še ničesar, kar bi splošnej negotovosti storilo konec, in kralj Milan, nič manj pa tudi knez Aleksander sta še vedno v skrbeh za svoji kroni. Kaj bi tudi ne? Trvi mobilizoval je, ne da bi bil vprašal vele-vlastij, svojo vojsko in zbral jo okolu Niša in Le-skovca z namenom, da prodre v Staro Srbijo, ali pa na bolgarska tla. A ne glede na to, da bi v naglici sklicana vojska morebiti ne mogla meriti se se z anatolskimi polki, da bi bil boj z bratskim narodom bolgarskim več nego kočljiv, dohajajo Milanu od vseh merodajuih stranij svarila, naj boja ne prične, vrhu tega pa je položaj sedaj že ves drugačen, nego je bil pred mesecem dnij. Kralju Milanu bode javaljne prilika, popravljati rušeno „ravnotežje" — posledica bi utegnila biti demobilizacija, s slednjo pa je v zvezi prevrat v Srbiji, ki bi snel Milanu krono z glave.
Nič bolje se ne godi knezu Aleksandru. Plovdivski prevrat storil ga je bil res popularnega, a sedaj, ko je polegla prva omamljenost, uvidovajo Bolgari sami, da so se prenaglili, da so zakrivili veliko hibo, ko so začeli delati na lastno roko. Jasno jim je, da male države pri sedanjih razmerah ne morejo same kovati svoje osode, temveč, da se morajo naslanjati na mogočne, osobito na sorodno države, v svesti so si, da je zjedinenje Bolgarije prej ali slej matematično gotovo, da pa baš njim ni sojeno, določiti trenotka, ko se bode to zgodilo. Mali interesi morajo se uklanjati velikim, svetovnim interesom.
Ker je bil knez Aleksander pri Plovdivskem prevratu le orodje v tujih, neslovanskih rokah, ker je svojeglavno ravnal, nakopal si je nemilost Rusije, iste Rusije, ki je za Bolgarijo potegnila meč iu žrto-
vala nebrojne hekatombe ljudij in denarja, ko knez Battenberg niti sanjal ni, da bode kedaj zašel prestol bolgarski. Najnavadniša pravila uljudnosti in hvaležnosti bi bila zahtevala, da se je prej Rusija osvoboditeljica vprašala za svet, p red no se je storil osodepolni korak. Ker se je to opustilo, spremljala bode Battenberžana nemilost ruska kakor senca in naj ga še tako podpirajo zahodne vlasti, na čelu jim Angleška, Rusija ne bode mirovala, da odpravi nezanesljivega Aleksandra iu na njegovo mesto posadi moža, ki ne bode tiral pustolovne politike, temveč bode v poštev jemal samo korist naroda in so pri tem oziral na mnenje prvega in jedino pravega njegovega prijatelja in pokrovitelja.
Naj se torej bolgarsko vprašanje reši tako ali tako, ali da se povrne status quo ante, ali da se prizna „zjedinjena Bolgarija", rešilo so bode gotovo v zmislu Bolgarov, čo ne že sedaj, gotovo v raz-merno kratkem času. Rešilo se pa bode preko osobe kneza Battenberga. Naj ga tudi danes še kvišku drže Anglija, Francoska in Italija, zahtevajoč, da se „zjedinjenje" pripozna in knez Aleksander obdrži svoj prestol, dolgo to ne bode trajalo, kajti če nobena druga, imela bode vsaj francoska država še dovolj povoda, izbirati si, kaj jej več hasne: bolgarski knez Aleksander, ali pa prijateljstvo Rusije.
PojNtični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. oktobra.
In-/inni /bor je vsprejel tudi v tretjem branji adreso večino. Pri podrobnej debati se je pa vendar opazovalo, da so mnogi poslanci bili proti raznim odstavkom adrese, kateri so pri prvem glasovanji glasovali za njo. Mej temi je tudi bil dvorni svetnik Lienbacher. Opazili smo pa pri tej debati še nekaj druzega. Vlada se ni izrekla niti za adreso niti proti adresi, tako, da res ne vemo, kako stališče da zavzemlje. Dvakrat se jo pri generalnoj debati TasitVo oglasil za besedo, pa nikdar ni omenil adrese, ampak samo zagovarjal vojsko in češkega namestnika.
Vnaitfe države.
Itolfguri pošiljajo vedno nove čete na srbsko mejo.   Iz Vzhodnje Rumelije jb že tudi odšlo GOOO
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XXI.
Gospod urednik! Naposled bil je pa res že 6as, da sem preskočil tisti svoj fatalni circulus vi-tiosus, s katerem sem se sukal v obrlenc brez konca in kraja, kakor kak elastičen „agitator" okrog radikalnih volilcev. No, tam doli v sremski Indiji imel sem na izbero troje železniških panog, kjer bi se mogel postaviti na razpotje ter gumbe šteti in ugibati, da-li mi je krenoti na desno ali na levo, ali kar naravnost nazaj v status quo ante, kakor Vaši narodni omahljivci, če jim pod nos pomolite kako — Pandorino škatljo. Toda jaz, svest si svojega potnega vsporeda, držal sem so izvoljene smeri. Usedel sem se toraj v vlak in črez jedno uro bil sem drugič v — Mitrovici.
Tu sem še jedenkrat pohodil vsa omiljena mesta: „Filipovičevo šetalište", „gradsko bašto", Savino obrežje itd. Drugi dan pa sem se odpeljal proti zapadu, v srbsko selo — Martince.
To selo se nahaja ob umetuo nadelani pokrajinski cesti, vodeči iz Mitrovice v Vinkovce. HiS
ima toliko, kakor tisti Vaš, v poslednjem času toli zasloveli Boleč: nekaj črez štit sto in prebivalcev preko tri tisoč, samih pravoslavnih Srbov —
No pa, da ne boste rekli, da Vas zakladam zgol z opisi pokrajinskih slik, nateknol si bodem za spremembo pripovedno pero:
V gostilni, kjer sem se bil nastanil, sedel jo cigan pri čaši vina. Mož, v srednjih letih svoje dobo, ne bil opravljen baš salonski: srajca, ki mu je visela ob ogorelih ramah, ni prišla menda z vodo v dotiko, odkar jo je bil oblekel in njegovim kuštra-vim lasem ni bilo poznati, da bi nje kedaj bile vznemirjale škarje; o glavniku niti ne govorim. Vrli egiptovski lacaron sedel je ondu, kadeč iz kratko-cevne pipice, ugreznen v svoj običajni dolce far niente, ne da bi se bil zmenil za to, kar se je okrog njega godilo. Zdajci pristopi k njemu dečko kakih deset let star ter položi predenj tri desetice.
„Šta, ništa više?" zarenči cigan nad dečkom, planivši z nožem nanj.
„Jao, čačo, nemoj me libit!" jekne 1 plašen.
„A gdje je još dvadeset nov jarjeu cigan dečka
„Kazao je, da si mu dužan sedamdeset nov-čičft!" odgovori mu fant ravnodušno.
„0 prokleti čivut, ubio te Bog!" vzklikne cigan ves besen . . .
„Vidite, gospodine," obrne se tu mož k meni; „poslao sam derana (dečka) k ovomu čivutu preko sokaka, neka plati moj dug od petdeset novčića. Dao sam mu forintu, pak sad mi šalje natrag tri banice l Ma, zašto se dadeš prevariti nevaljanac! zareži mož zopet nad sinom.
„Šta ja znadem, koliko si ti popio rakije!" odvrne mu ta hladnokrno, na kar mož umolkno in se zamisli.
Črez nekoliko časa pokliče cigan za svojega sinka pol litra vina, dasi je imel sam še polno steklenico pred seboj. Razgovarjala sta se kakor dva stara vinska brata ter si nalivala vsak iz svoje steklenice.
Tu izvleče dečko iz nedrij novo rdečo pipo
ter jo pol     pred ce na mizo.
„Gdje si dobio ovu Uliti!" vpraša ga cigan.
„Kod čivute," pojasni mu deftkoi
i|Šta č<' ti jo j d. lula — ta več imaš jednu V" pozveduje .......
„Ova je za moga brata!" pravi dečko.
bolgarskih vojakov na srbsko mejo za podkreplje-nje Bolgarska vlada se za trdno nadeja, da bodo pomagali Turki, ko bi Srbi napab Bolgarijo. Zato bodo pa Bolgari skrbeli, da v Makedoniji ne na-vstaue kak nemir.
21. t. m. so se bili zbrali zastopniki velevla-stij v Belemgradu pri italijanskem zastopniku in se baje posvetovali, kako bi se dala Srltija odvrniti od vojne. Kaj se je sklenilo, za gotovo ne vemo, a govori se, da so sklenili kolektivno noto izročiti srbskej vladi. — Srbske čete pri Niši in dalje proti jugu sedaj jako mnogo trpe, ker je deževno vreme. Zdravje vojakov je neki še dosti dobro, a vendar se je bati boleznij. Mrzlica se že prikazuje. Premikanje čet je sedaj jako težavno, ker je po cestah do kolena blata.
Patrijotično posojilo, katero namerava vzeti £ršU;i vlada, se bode na ta način dobilo, da se bodo izdale obligacije po 10 drahem. To posojilo se bode porabilo samo za potrebščine vojske. Grški častniki odposlali so se v Italijo mule kupovat. Naročeno njim je, da nakupijo 2000 mul.
Turčija ima na vzhodnjerumelijski in srbski meji že zbranih nad 100.000 vojakov. Kmalu jih bode pa imela 150.000. To pa napravlja Turčiji velike stroške, kar je jako občutljivo za njo, ker njene denarstvene zadeve že poprej neso bile ugodne. Lahko si mislimo, da Turki že težko čakajo, da bi bili diplomati že s svojimi posvetovanji pri kraji.
Konferenca, ki se suide v Carigradu, se bode posvetovala   samo   z   vzImmIm jcniiuoli j m K i m
VpraSanjem,  pri tem pa se ne bode nič govorilo, da bi se odstavil knez Aleksander.  Rusija hoče to svojo željo na drug način uresničiti. Prebivalstvo bi samo spodilo  Aleksandra, ko bodo velevlasti sklenile, da naj se  ustanove na Balkanu  prejšnji od nošaji. Sedaj se govori, da bo potem, ko bi bil spo-den Aleksander,  Rusija  predlagala,  da se vojvoda Cumberlandski imenuje bolgarskim knezom.   S tem se ve da bi Rusija ustregla Nemčiji. Bisniarck bi tem energičneje podpiral ruske želje v balkanskih zadevah, da bi se tako znebil vojvode Cumbcrland-skega, kateri se neče nikakor odpovedati pravicam na hanoveranski  prestol in ima še vedno v Nemčiji močno stranko za seboj. Nemški kancelar bi pa najbrž zahteval, da se vojvoda Cumberlandski poprej odreče pravicam na brunšviški in hanoveranski prestol. Bi li vojvoda to hocel storiti, je še /prašanje. Drugo vprašanje je, ali bi Dolg.tri bili zadovovoljni s Curaberlandom.   Res da se mimogrede njim daje razumeti, da bi potem morda velevlasti po diplo-matiškem potu skušale doseči zjedinenje. Toda Bolgari ne bodo verjeli takim obljubam. Zjedinenje pod kakim drugim vladarjem bi pa še težje bilo doseči, kakor pod Aleksandrom. Upirali bi se temu vzhod* njerunielijski mohamedanci, kateri so z Aleksandrom zadovoljni in vidijo v njem svojega varuha. Sklepe konference bodo pa, kakor se iz Peterburga poroča, naročili izvesti mejuarodnej komisiji, katera se bode v ta namen sestavila    Ta komisija se bode smela posluževati turških črt, ako se Bolgari z lepa ne bi podvrgli  sklepom konference.   Seveda je ta račun narejen brez Angležev. Poslednji ga pa utegnejo še prekrižati. Kolikor se da sklepati iz poročil, ki prihajajo iz Londona, Anglija ne bode privolila, da bi se popolnem uničilo zjedinenje Bolgarov.  Ker bodo Angleže podpirali Francozi in Italijani, ni verojetno, da bi želje  trocarskih vlastij  našle dovoljne podpore na konferenci. Sicer pa bi ne bilo tako lahko na Balkanu uvesti prejšnjih odnošajev, kakor si morda kdo misli. Turške čete bi res udrle v Vzhodno Ru-melijo, a Bolgari imajo že vse pripravljeno,  da bi potem takoj podpibali ustajo v Makedoniji. V Plov-divu se že neki zbirajo prostovoljci za Makedonijo in bodo takoj tja odrinili in tam podkurili ustanek, ko bi Turčija skušala s silo uničiti delo zjedinenja. To bi pa bilo povod daljšim nemirom  na Balkanu
in Evropa bi imela opraviti z orijentalnim vprašanjem v vsem obsegu.
Na predlog poslanca Loekrova skliče se pred shodom IVaiK oskr zbornice shod vseh republikancev, da bodo sestavili skupen program za vso legislativno dobo. Ta program se bode predložil ministerskemu predsedniku Brissonu, ako ga on vsprejme, bodo vsi republikanci podpirali sedanjo vlado.
Jedva je prevzel grof Robilant itulijiiiiNko
ministerstvo vnanjih zadev, že se govori, da sedanje ministerstvo ne < ode več dolgo. Kaj je temu povod? Cappelh imenovan je generalnim sekretarjem v ministerstvu vnanjih zadev. To imenovanje pa liberalcem ni po volji, kajti Cappelli bil je prejšnja leta klerikalen. Iz tega že hote nekateri sklepati, da se bode Bobilant prizadeval s časom prenoviti ministerstvo v zmislu desnice. Sploh se je mislilo, da bode ustop Robilantov utrdil sedanjo italijansko vlado, sedaj se pa kaže, da jo bode le omajal.
Dopisi.
1/. JPiiljn 22. oktobra. [Izv. dop.] Škofa Flappa zadela je huda nesreča. „Triester Zeitung" ga zagovarja. Ta list Vam je pravi kameleon mej časopisjem Tržaškim. Kolikokrat je že ta list menjal svoje mnenje in prepričanje, votli ljubi Bog. Javna tajnost je, da je „Triester Zeitungu že večkrat ponudila svojo pomoč sedanjej vladi, a ta poslednja bila je vsekdar tako trmoglava, da ni hotela o tem nič slišati. Ni čuda torej, da je Tržaška tetka hudo žaljena, jednako samoljubivej devojk', katere krasota in koketarija nema nikake privlačnosti pri zaslepljenem moškem spolu. In znano je, da deklica, katere ljubezen ne najde odmeva, nikdar ne pozabi, nikdar ne odpusti. In zato je Tržaška tetka na sedanjo vlado huda. In če je huda na vlado, huda mora biti dosledno tudi na Slovence, kajti ti so bili vedno zvesti in lojalni podpiratelji vladni. V predvčerajšnjem svojem listu vihti stara tetka s posebno ognjevitostjo svojo iglo za pletenje nogovic. In to je sigurno znamenje hude duševne razburjenosti. In Vas, gospod urednik, ima posebno v želodci! Očita Vam, da ste inscenovali pravi pravcati „Haberfeldtreiben" proti mnogoime-novanemu Poreškemu škofu.
Preganjanima dvema duhovnikoma pa očita „Uintriebe bei Gemeideraths-, Landtags- und Reichs-rathswahlend; Imenuje jih „geistliche Unruhestifter", pravi, da je bila škofu prva dolžnost, pomiriti narodno razburjeni Puljski okraj, prestavivši omenjena dva duhovnika na drugi mesti, kjer sta manj nevarna itd. itd. Kaj si neki misli tetka, kadar govori o rogoviljenji privolitvah? Recimo, da sta ona dva duhovnika res agitovala. Vprašamo Vas, je li to, kar je dovoljeno vsacemu drugemu, pri duhovniku zločin? Ni li duhovnik državljan? In če je državljan kakor vsakdo* drugi, nema li istih pravic, kakor vsakdo drugi? In ne le pravica, dolžnost je vsakemu vestnemu duhovniku, da poučuje ljudstvo o stvareh, katere zanimajo javnost. Bodite raji odkritosrčni: Vi sovražite naš rod in zato sovražite vsakega, ki se poteguje za človeške in državljanske pravice tega rodu. Vi v svoji strasti se ne morete popeti na ono idejalno stališče, da smo vsi bratje, vsi jednaki pred Bogom in pred ljudmi. Vi poznate le tlačitelje in tlačane.   Da se pa Vi, —
zvesti svoji naravi, — vsekdar postavite na stran tlačiteljev, kdo bi se temu čudil. To je Vaš liberalizem v svoji nagoti. •
Blagima duhovnikoma je krvavelo občutno njijino srce, videvši tlačenega istrskega trpina v to-likej neizmernej bedi; videvši, kako se pravici in načelam bumanitete s kruto pestjo v obraz bjje in zato blagi duši nista imeli druzih želja, nego pomagati od celega sveta zapuščenim tem sužnjem devetnajstega stoletja.
To je bil njijin zločin, to je bila pregreha, radi katere morata preganjanje trpeti.
Zdaj pa še nekaj, kar se govori o glasovitem tem premeščenju. Ona »častna beseda", na katero se je Flapp skliceval proti Kanfanarski deputaciji, ni bila pravi uzrok premeščenju, ampak le izgovor; veter je pripihal od nekje drugje, tako, da si škof ni mogel več pomagati. Da, da, v Trstu imamo prav prisrčne prijatelje, — Bog jim ohrani ljubo zdravje!
To verzijo slišali smo iz verodostojnih ust.
C—t—č.
1% Nr«-<lia«-u 23. oktobra. (Tudi ravnopravnost?) Župan naše sosedne slovenske občine P. Š. je županoval blizu dve leti do zadnjega polletja. Na jedenkrat se je slišalo, da vsled položenih računov v občinski blagajnici manjka nad 500 gld. Ti denarji so bili večinoma občinske priklade, katere je F. Š. pri c. kr. davkariji v Ornioži kot župan za svojo občino vsprejemal. Kam so ti denarji prišli, si F. Š. ne ve tolmačiti ter misli, da jih je najbrže v manjših zneskih deloma zase, deloma pa tudi za občinske namene potrošil, in da je zadnje zneske pozabil si zapisavati. Ko se je po računih naveden nedostatek pokazal, je bil F. Š. pripravljen vsoto, katera je v občinski blagajnici manjkala, platiti, ter je, ker ni imel gotovega denarja takoj pri rokah, dne 23. avgusta t. 1. vsoto od 600 gld. na korist občinske blagajnice na svoje zemljišče zavarovati dal. Pred tem zneskom je na njegovem zemljišči okolu 800 gld. uknjiženoga dolga, a zemljišče je po sodniji cenjeno nad 40u0 gld. Občina ne bo torej niti krajcarja zgubila. — Vender pa je zaradi navedenega nedostatka župan odstavljen in pričela se je proti njemu tožba zaradi zločinstva izneverjenja občinskega premoženja. Prihodnje dni se bo ta zanimiva obravnava pred Celjskimi porotniki vršila.
Kaj se pa z drugimi župani, ki ho še veče vsote izneverili in ki nemajo istih s čim plačati, zgodi?
Glejte v mestu Ormoži je županoval več let zagrizen Nemec F. Kosoll. Kako je ta mož z občinskim premoženjem ravnal, bode dosti, ako Vara povem, da je v tej mali občini za časa svojega žu-panovanja nad 2500 gld. občinskega denarja zapravil, oziroma izneveril. To svedočijo občinski računi, kateri so se za zadnja štiri leta še le sedaj položili. In tukaj je tudi uzrok, sakaj si ni upal tako dolgo računov polagati. Od teh 2500 gld. je izneveril samo zadnja štiri leta nad 1500 gld. — In mislite, da bo ta denar občina kedaj dobila? — Težko, kajti njegova zemljišča so itak že prezadol-
Dalje v prilogi.
kako
„Ta borne, pravo imaš!" vzklikne uznesen in se obrne k meni:
cigan ne
„Vidite, gospodine, kako je moj sinko dobar! Znate, ima jednoga brata; več mu je — pet godin, pak je treba, da počne več pušiti!" . . .
Iz zopet sta pila ter se razgovarjala in v tem fant privleče na dan zavitek tobaka.
„A gdje si dobio duvanaV" vpraša cigan sinka vedno bolj presenečen.
„Kupio!" reče ta lakonsko.
„A ko ti je dao novaca!"
„Čivut!" pravi zopet dečko.
Zdaj se je staremu lisjaku začelo svitati v možganih; zlasti, ko je izvabil vrlemu sinku ceno pipe in tobaka.
Iz zopet mu je napil ter trčil z jim:
„1 popio sam za pet novčića rakije," izpovedal je naposled vredni cigančič, ter s tem priznal, da si je pridržal on vseh onih dvajset novčičev.
„Ma, zašto nisi kazao odmah, da si sam potrošio novce!" miril je starec lokavega sinka, bo-žaje mu smršeno glavo. Naposled mu je podaril še desetico ter ga odposlal domov. In kakor bi se hotel opravičiti zbog preveliko svoje prejšnje strogosti z nadobudnim svojim naslednikom, rekel mi je
na to: „Gospodine! ovo biče valjan ciganin" ter mi razkladal svojo cigansko moralo, vsled katere ni večje sramote za pristnega cigana, kakor če se da prevariti, bodisi po „čivutu" ali po kristjanu . . .
S tem ljudomilim poukom v srci, napotil sem se preko ceste, k pravoslavnemu duhovniku. In naletel sem ondu veselo druščino. Popu odpotovala je bila namreč „popadija" (popova soproga) v pohode nekam k svojim sorodnikom.
To priliko je porabil stari pop-veseljak ter sklical vse svoje znance in prijatelje na svoj dom, kjer jih je gostil in razveseljeval, da je odmevalo po vsem dvorci. Bil Vam je kaj ganljiv, rekel bi, patrijarhalsk prizor, kako je častitljiv pop-sivobra-dec, obsipan po ramah z dolgimi srebrnimi kodri, v svoji črni halji stregel svojim gostom. Bili so Vam to različni njegovi vrstniki iz okolice, stari in mladi, učitelji in dijaki, kakor tudi*razni drugi posvetnjaki. Tukaj se je mnogo govorilo, napivalo in pelo. Slišal sem Vam marsikatero jako pomenljivo pesen, veselo in otožno. Zlasti tista „Mnogaja leta!" v vseb različnih napevih iz ust starih, sivobradih svečenikov me je bila globoko presuuila!
Naposled se je zapela gostoljubnemu gospodarju naslednja šaljiva zdravijca:
„Pop Ilina brada tri grada valja; Biserna brada, nrebrna čaša. Biser se kruui u čašu pada, Svako uii zrnce dukata valja; I oko i čelo sve ti bilo, Pop-Ilija, veselo, veselo l"
A glejte! Ko so na to čaše zazvenele, odprla so se vrata iu v sobano je stopila — popadija in njena hči. No, to Vam je bilo lepo presenečenje! Vender bodite brez brige: steklo se je vse dobro! Starka je sprva nekako srpo zrla v šumeči naš obmizni metež; toda hčerka, prekrasna in ljubezniva deva, prisela je k nam ter nas vse očarala s svojo milobo. Naposled se nam je pridružila še mati ;i znova so se razlegale vesele srbske pesni po gostoljubnem dvorci . . .
Drugi dan bil je ondu velik pravoslaven praznik. Cerkva je bila vsa, z lipovim vejevjem ople-tena, in po cerkvenem tlaku je bila nastlana bujna, s cvetjem pomešana trava. Mene, tujca, uvedel je župnikov zet, mlad, ljubeznivi svečenik, v cerkvo ter mi odkazal sedež v pevanici na desni strani. Pravoslavni verniki so Vam v cerkvi jako uljudni, zlasti proti tujcem. Ko stopite v cerkvo, naklonijo se Vam vsi z glavo in takoj Vam ponudijo sedež. In ko se čita evangelij, prinese Vam dotični cer-
Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 243. 24. oktobra tc?5.
žena in on se šepniti dosedaj, ni-mogel eksekmij reševati. Kakor se sliei-, je-te dni to- izneverimo vsoto kot občinsko terjatev na svoje zemljišče zavarovati dal, akoravBO ima občina nalog isto od njega izterjati. Ta župan je smel pod nekakim pokroviteljstvom občinske denarje brez- skrbij zapravljati, ne da bi se mu bilo do sedaj zaradi tega zločinstva kaj zgodilo, — da oo še celo niti v preiskavi ni bil. — Še bolj se boste pa čudili, ako Vam povem, da je ta mož, kateri pri vsaki priliki svojo nemčurako strast proti Slovencem kaže, že več let zastopnik c. kr. državnega pravilnika (staatsanvvaltlicher Functionar) in da to Bittlbo še vedno opravlja on, ki spada sam na zatožno klop. Ali je vse to c. kr. državnemu pravdništvu v ('olji znano?
Spominjam se še, da je „Celjska vahtcrea" za zadnjih Ormoških občinskih volitev v svoji številki od 5. aprila t. I, pisala „nur iintor dem deutschfortschrittlichen Banner ist ein Aufschvvung der Stadt (Friedau) denkbar". To zgoraj naveden u nemško občinsko gospodarstvo je po mnenji „Celjske vahtarce" napredek (Aufsehvvung), — da, zares napredek, — a žalosten. Tudi je takrat pisala, da Orraožki prebivalci nečejo ničesar vedeti „von den ephemeren Segnungen" narodno stranke, tedaj oni si želijo po dopisunovem mnenji takih blagoslovov, s kojimi jih je poprejšnje nemško županstvo osrečilo. O pomilovanja vreden vahterčen dopisun!
In mislite, da je sedaj, ko so zadnje volitve v nemškem zmislu izpale, v Ormoži kaj bolje? — Ničesar. Bil sem pred kratkim v Ormoži, ko je ravno deževalo. Pri tej priliki sem videl, da ima celo sedanji župan gosp. Kada gnojnico iz svojega dvora na glavni trg napeljano, ker kanalov ne dostaje; in to je, kakor tudi to, da F. Kosoll še v novoizvoljenem občinskem odboru sedi, po mnenji vahtarčinega dopisuna „ Aufsehvvung unter dem deutschfortschrittlichen Banner!u
Iz Železnikov 23. oktobra. \lzv. dop.) Imenitno je leto 1885 za šolsko kroniko Železniško. Odkar je ustanovljena tu šola, imeli Sino šolske počitnice, trajajoče 2 meseca. Letos pa se je začel v tej zadevi g. vodja sprijaznovati z novo šolsko postavo. V njegovo hvalo moram povedati, da je imel misel skrčiti počitnice na 6 tednov, kakor ve^ leva postava. „Tamen est laudanda voluntas". Ne vem pa, kdo je kriv, ali g. vodja sam, ali g. župnik, da so bo pričela šola samo par dnij prej, kot druga leta. G. vodja si je gotovo svest, da je nedolžen, a g. fajmošter prepričan, da ni kriv. Stvar je pa ta. Sluga občinski prinese: 18.-t. m. g. župniku listek, naj bi to s prižnice oznanili. Bilo je ob
9. uri, ko duhovnik želi, da je sam in nemoten za
10. opravilo. Ne da bi bd pregledal list, zavrne ga, naj pride o ugodnejšem času. Ko* mu pravi, da je zavoljo šole, pouči ga>. g. župnik, -:da je vendar prepozno. Oznanila piše v knjigo* kar je sploh znano, v soboto dopoludne, katera se potem prebero pred obojnim duhovnim opravilom, da jih zvedo vsi ljudje. Še bolj, da neobhodno potrebno je pa pričetek šolskega leta in druga oznanila, ki spadajo sem, pri zjutrajnem opravilu objaviti, h kateremu prihajajo skoro izključljivo le stariši. Tudi ima gosp. župnik hvalevredno navado napraviti,  kakor pravijo ljudje
še drugo ..pridigo1-, v kateri ■podbada stariše k pridnemu pošiljanj u otrok v šolo. — G. vodja imajo pa še teiitiicjš - razloge za svojo misel. Prej neso mogli poslati, ker jih ni bilo doma, kakor mi je I pravila Lucija. Da bi bili pa pred odpotovanjem poslali, jim ni prišlo na misel, ali pa neso hoteli. Pričetek šole zavlekel se je za jeden teden. Vendar se jim je preveč zdelo, da bi ga bili dali po občinskem slugi oklieati. Bo že fajmošter oznanil, so si mislili, pa drugo nedeljo. ■ - Res je došlo na farno predstojništvo v sredi tedna po pošti pismo, v katerem se uljudno prosi, naj blagovoli g. župnik oznaniti pričetek Šole ua 26. oziroma 28. dan t. m. 1 Pismo bilo je nefrankovano poslan i „službeno", ka-
kor, da bi bil farni urad dolžan to storiti. In to je storil, tako ravnal vzgledni učitelj Žeie/ni ki, pri- j jatelj duhovščin"! Učite se ml i li učitelji uljudnosti in takta od ».svečnikov, postavljenih na goro." Od gospoda župnika, ki je ob jednem krajni Šolski nadzornik, pa pričakujemo da bude poučil mogočnega vodje moraš."
Ođ 2irvatslte meje nh Havt 22. oktob a [I?V. dop.) Mnogotere tožbe in pritožbe slišalo so se in se še slišijo, marsikatera huda beseda bila je izrečena zaradi neprilik ob Savi. Ta stvar je ponekod tako silno slabo uravnana, da se že od daleč vid;, da služi le posameznih Bebičnjakov namenom, ne pa ljudstvu, koje stvar z svojimi novci vzdržuje. Omenim naj le goropadne nepriličnosti, katero ima ljudstvo na tako imenovanem Uatežkem brodu. Tako imenovanem pravim, ker ta brod ni na Ć.iteži, kakor bi zdrava pamet terjala, ampak dobro četrt ure pod Čatežem.
Vsak človek zdravega razuma bole si vender mislil, da je tukaj brod za ljudstvo, da bi se torej moralo gledati na korist ljudstva in da so temu ustreza ter nepriličnosti kjer in kolikor možno odstranijo. Ali kaj, vse to je najemu kom broda in še komu najzadirja briga. Možje si pač v svojej mogočnosti misle: Brod ne bode nikjer drugej, nego tam, kjer mi hočemo. Kdor hoče preko Save, pride naj k nam, basta, še tm'; ovinek naredi, da pri tem pol ure ali jedno uro brez pott*be zamudi, to nam nič mar. Da treba iz Čatež« v Brežice in obratno ob Savi doli tn potem nazaj po drugi strani „špa-eirati" in da potem ovinku tri četrt ure zamuditi moramo, dočim bi v jednem četrt ure tam bi", ko bi bil brod na pravom mestu in kjer zdrava pamet zahteva, je tem ljmb-ui pra\ i nič. Da morda nazaj grede ali drugi pot pridemo na mesto, kjer je brod navadno in da imamo prijetnost opaziti, da broda ni Več tam, ampak, da nam ga je brodnik ravno pred nosom na drug, dober četrt ure oddaljen kraj odvlekel, svesti smo si vender, da e našemu brodniku najmanjša krivica Zgodila ni, drugo nam tako nič mar ne gre.
Potolnženi s tem gremo lahko za njim — ako pa imamo voz, peljemo se tudi lahko, če namreč voz ni pretežko naložen, to pa je vse naša skrb. Ko smo tedaj za njim tako ali tako prikobacali, postavi nas blagodušnl brodnik na drugo stran, novce katere mu pomolimo, utakne v žep in poravnana je stvar, kajti storili smo kot pokorni sluge svojo do'žn ost
Skrajni čas bil bi vender jedenkrat, da se ta
nedostatnost odpravi, zatorej toplo pozdravljamo slavno komisijo, katera se 27. t. m. na lici mesta snide, da se o stvari prepriča. Dotične gospode pa ponižno prosimo, da na to delati blagovole, da bode brod kot tak, ustrezal pravičnim željam ljudstva sploh, in ne le posamičnim sebičnjakom.
Domače stvari.
— (Deželni odbor kranjski) dovolil je 1000 gld. podpore za Gorenjce, po povodnji poškodovane.
— (Imenovanje.) Pesnik g. Fran Ce gn a r, do sedaj c. kr. brzojavni kontrolor v Trstu, imenovan je c. kr. pošt din nadkontrolorjem ravno tam.
— (N a u č n i ni i n i s te r) imenoval je aprob. prof. kmetijstva K Kramarja članom (spraševal ne komisije za ljudske in meščanske Šole na Goriškem«
— (Umrl) je včeraj ob 7. uri zvečer po kratkem a nun nem trpljenji g. kosili k, kaplan pri sv Jakobu v Ljubljani in katehet na mestni dekliški šoli v redutnem poslopji. Pokojnik bil je jako priljubljen duhovnik in izredno vrl narodnjak. Pogreb jutri popoludne ob Va 5. uri. — Blag mu spomin!
— (Slovansk večer) v pravem pomenu besedo imeli smo včeraj zvečer v Čitalniški restavraciji. Dasi se je še le iz časnikov zvedelo, da so prišli slovanski gostje v Ljubljano, sešlo se je vendar mnogo rodoljubov in pevcev in improvizovala se je veselica, ki je bila baš zaradi tega, ker je bila improvizovana, toliko srčnejša. Razen izbornoga petja bilo je tudi mnogo napitnic. G. baron Louis G r a e ve, poslanec v nemškem državnem zboru, govoril jo poljsk', g. Hovorka Češki, g. dr. Čihalek rodom Čeh, ki je pa par let bival v Trbovljah, goril je slovenski gospod Anton, vodja gledališča v Zagrebu, redom Čeh, v krasni hrvaščini gg. dr. vitez Bleivveis, Trstenjak in Zagorjan pa slovenski. Vsi govori bili so z velikim navdušenjem vsprejeti in prav žal nam je bilo da je preprejetni večer tako brzo potekel. Danes dopoludne odpeljali so se omenjeni gospodje z brzovlakom zopet v Zag/eb. Zahvaljevaje se jim za prijazni pohod, kličemo jim iz srca: Na svidenje 1
— (Jour-fixe) ima danes zvečer „Sokol" v stekleni dvorani čitalniške restavracije. Začetek ob 8. uri. Na obilno udeležbo vabi odbor.
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje v sredo 28. t. m. A. Notranje zadeve. B. Predavanje: 1. C. kr. okrajni zdravnik dr. Bi n ter: O herniotomiji. 2. Primarij dr. Dornig predstavlja redek slučaj kožne bolezni. 3. Vladni svetnik prof. dr. V al en ta: Životopis znamenitega profesorja Freiburškega Jurija Staravašo»k-a, rodom Kranjca.
— („Slava Preporoditeljem!") Slavnostni spis, ki je pod tem naslovom izšel povodom petdesetletnice hrvatskega literarnega preporoda, dobili smo danes. Sestavljen je po načinu „Paris-Murcia", oblika je lepa, vsebina pa toU raznovrstna in zanimiva, da bodemo pri prvi priliki obširneje o njej pisali.
— (Izvežbani novinci) domačega peš-polka št. 17, spadajoči k bataljonu v Trebinji, od-
kovnik gorečo svečo in kar je več jednakih pozor -nostij.
Tukaj sem slišal nepopisno lepo cerkveno petje, katero Srbi sploh jako čislajo. V cerkvi, pri božji službi odpevati, to je uzor vsakega pravoslavnega Srba in od svojih svečenikov zahtevajo pred vsem drugim lepo, blagoglasno petje, kajti „pop, koji ne zna piti in pevati, ne valja", pravi srbski ljudski izrek . . .
Po kosilu istega dne pak sem bil povabljen k neki imoviti srbski obitelji, tja gori pod vznožje s tersjem opletene Fruške Gore. Kako se mi je (tam godilo, o tem — prihodnjič 1
V Martine i h.
Prost o slav Kretanov.
Kandidat nesmrtnosti.
(HumoristiSki roman. — Češki spisal Bvatoplnk Ćooh.) (Dalje.) XVI.
Bodočega dne proti večera peljal se je Voj-teh na kmete, v novi okusni obleki, ob strani z elegantno potno torbo, z gospodom profesorjem Sto-klaso v železničnem vozu druzega reda. Neprenehoma skakal je sedaj k desnemu, sedaj k levemu
oknu in gledal čez rame g ispodu Sr.oklase na bežne pojave, na koje ga je opozarjal navdušeni profesor.
»Poglejte no, poglejte! Tu grabijo seno. Vidite tu posečeuo loko, te kopice na nji — ah, kako je to vse zeleno in krasno! Poglejte te postavni, žene v izpodrencanih krilih, s kako prirojeno gracijo se pripogibajo k zemlji, proste navidezne sra-možlivosti pokuženih meščank! Vidite krepka njih osmojena meča! V senci kopice leži mož, gladeč vernega psa in zroč sanjavo v daljino — ali si je mogoče predstaviti poetičnejši obraz miru in sreče!8
Tako in jednako je izražal Stoklasa čute, koje so vzbujali v njem mimo leteči : elski obrazki Ko-nečno mu je zagrnil krajino večerni mir1'.
„Ne morete se vi predstaviti," obrne se na to profesor k sodrugu, „s kako tožnostjo sem pričakoval ta trenutek, da pade daleč za obgorje šumeče mesto s svojim dimom in puhom, s svojim nezdravim, s tujino prepreženim ži ven jem in da se oddahne moja prsa v sredi svobodnega kraja, mej nepokaženim dobrim ljudstvom, v koji se je obranil čisti duh naroda in kojega besede in pesni govore nam z nezmeneniip, kakor duša te zemlje večno jednakim govorom svojih borov in žvrgolenjem svojih ptičev. Bodeva se zabavala v njihov h svobodrih
običajih in nravih, bodeva poslušala njihovo popevke in pripovedke, za to pa razsevala mej nje seme osvete in vodila je k vednostim zakladov, ki so na -kopičeni pri njihovih nogah in v njih samih."
Pozno v noči sta izstopila na kolodvoru malega selškega mesta in odšla na prenočišče v najbližjo gostilno. V obed: iti bilo je še nekaj miz obsedenih.
„Zdravi bodite, prijatetjil" nagovori Stoklasa srčno zbrane ic se usede z Vojtehom v senčnati kot, kder je hotel studovati navadno urejenje gostilne in nravi malomestne druj&ine, naročil večerjo in pijačo.
Pri njegovem pozdravu dvignda so se očesa vseh prisotnih in počivala na njem dlje in pozorneje, nego je navadno pri sličnih okolnostih; pogledovali so se mej soboj, tu, in tam se je sklonila glava h glavi, tu in tam se je pokazat na obrazu smeh, a drugače ni razstopila prijaznost Stoklase njih hladnega vedenja.
Opazovanje profesorja po sosebnostih bilo je zaman. Gostilničar bil je kakor mnogi praški gostilničarji in gostilna se ni razločevala nič od manjših in slabejših gostilen praških. Pri jedni mizi igrala sta dva malomeščanska lenuha popolnem tako, kakor se igrajo v Praji. (Daljo prlh.)
rinejo jutri zvečer ob Va 8- uri iz Kolizeja na kolodvor, od koder se odpeljejo z mešanim vlakom v Trst. Dopustuiki z leta 1882, ki bi imeli sedaj domov iti, ostanejo še nadalje pri bataljonu v Trebinji.
— (Iz Kamnika) se poroča, da se je morala ondotna šola zaradi škarlatinke in daviee, na kojej bolezni je več otrok v mestu in okolici zbolelo in pomrlo, po ukazu okrajnega glavarstva za 14 dnij zapreti.
— („Ljudske knjižnice") izšel je 20. snopič. V njem nadaljuje se povest »Beneška svatba".
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 24. oktobra. Cesar odgovo.il je na udanostna govora predsednikov delegacij: Razmere z inostran-k! i vlastmi so najprijaz-niše. Pohod ruskega carja in carice v Krome-riži bil je dragoceno znamenje onih tesnili in zaupanja poln h zvez mej vladaiji treh velikih sosednih dr>;av, katerih mirovni pomen je cesar že pred letom naznanil. V resnem prizadevanji, da se po pogodbah utrjeno pravno stanje vzdrži, sodeluje z nami vsa ostala Evropa. To soglasje, da se čuvajo veliki mirovni interesi, je najvaŽneje j.mistvo za vspeh. V tem duhu prizadeva si vlad-., v zvezi z drugimi vlastmi, ki s sklen le Berolinsko pogodbo, da se v balkanskih deželah zopet napravi zakoniti red, katerega nepričakovano rušenje je prouzročilo resne nevarnosti za mir in blaginjo tamošnjih narodov. Spoštovanje p.»godeb in vzdiv.avanje pravic in dolžnosti,; iz njih izviraj O čih bile so podlage zaupanju, katero je Evropa balkanskim narodom skazala, ko jim je stvarila pogoje za samostalno politisko državno življenje. Tudi v bodoče bode piva naloga Moje vlade, da so mir ohrani in čuvajo interesi države. Cesar je naglašal, da kulturelne in gospodarske razmere v Bosni vedno napredujejo. Tudi takrat je možno upravne troške pokriti z dohodki teh dežel. Za prihodnje leto se bode kredit za vojake v Bosni in Hercegovini  zopet zmanjšal.
Razne vesti.
" (S e v e r n a o v c a.) Poročnik Greelev, znani preiskovalec severnih krajev, imel je nedavno zanimivo predavanje v kmetijskem društvu v Pittsrieldu. Pripovedoval je, da je na severu našel pas zemlje, kjer žive divje ovce, ki imajo volovske roge, konjski rep, in tinejšo volno, kakor merinska ovca. Gree-ley je priporočal, da bi se s temi ovcami poskusilo v mrzlih gorskih krajih.
* (Zlato na Koreji.) O tem bogastvu so se že davno širile neverojetne stvari in na vzhodu je dobro znana pravljica, da so se bili odpeljali nekdaj k tajski pustolovci na Korejo, da bi tam pokrali zlate grobe, v katerih so pokopani kralji, pa so se Mnili s krvavimi glavami. Vsekako je pa resnica, da se z vsakim letom več zlata s Koroje izvaža v Japan. Leta 1877. so ga izvozili za 12 000, leta 1882 pa že za 4u8.000 dolarjev. Zlato se dobiva zlasti ob kraji morja v pesku, kakor poroča angleški podkonzul, kateri je potoval po teh krajih. Našel je 270 na krajih mnogo ljudij, ki so izbirah in izpirali zlato.
Razširjeno zdravilo. Množeča 86 naročila na Moll-ovo »Francosko žganje" dokazujejo o uspešnej nporabi tega sredstva proti protinu, trganju in vsem bole/, nim vsled prehlada. Steklenica 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na lJunaji, Tmhlauoen 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnioah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek ■/. njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (11—7)
Meteorologično poročilo.
Tujci:
23. oktobra.
Pri vionu: Baron de Gracve jz Berolina. — Se-mel z Dunaja. — Troniček Ilovorka, Cihalek iz Prage. — Estreiher z Dunaja. — Hirschel iz Trsta. — Anton iz Zagreba. — Murnik iz Kamnika.
Pri Bernuuer,   Deutsch z Dunaja.  — Ma-
tersdorter iz Budimpešte. — Ott, Hanak z Dunaja. — Reber z Ljubu*"0"-
Tržne pene v IjuRiljaaBfi
dne 24. oktobra t. 1.
Pšenica, hkti.
Jećmen, „
Oves, .
Ajda, „
Proso, „
Koruza, , Krompir, „
Leča, „ Grah,
Fižol, „
Maslo,
Mast,
Špeli fHion,
kgr.
d.[kr. 61 r O 6 68
4 37 3 O 4|23 B 20
5 40 2 50 8
a
8 5< 90 80 Bfl
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „
Svinjsko „ „ Koštrunovo „
Pišanec.....
Golob......
Seno,   100 kilo    . . Slama,   „     r      . . Drva   trda, 4 Q metr. „   mehka,   „ „
■:\. kr.
— bi;
— 84 -2-5
— 8
— 64
— 64 58
— 35
— 40 - 17 1 s? 1 78 7|70| 6 50
„   Cas opatij | zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-tro vi	Nebo	Mo hrina v mm.
lj 7. zjutraj o | 2. pop. jo 19. zvečer 1	731- 48 mn. 732- 47 um. 734 39 mm.	3-8" C 14-2" 0 9-8' C	Z. BVZ. m. s/.h. si. j z.	d. jas. d. jas. obl.	40 mra. dežja.
Srednja temperatura 9*3°, za 0 7° pod normalom.
Vremensko poročilo 88, oktobra. Zračni tlak se je le malo premeni! poslednjih štiri in dvajset ur, ob kanalu la Manehe se je ponižal. Ker st3 je po vsej srednja] Evropi jednakomeren zračni tlak so vetrovi le slabi in vlečejo največ z jugovzhoda. Nebi) je oblačno, a tako jo skoro po. sod suho v.eme, samo v planina!) je malo deževalo. Temperatura se je povzdignila, vendar je Se podnor-malna. Jadri jansko morje je skoro mimo. Pričakovati vetrove, oblačno nebo brez dežja in spremembe temperature.
ZDuLiaaosl^a, borza
dne 24. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 86 kr.
Srebrna renta.......... 82 „ (10 „
Zlata renta........... 108 , 85 „
5° „ marčna renta......... 99 „ — „
Akcije narodne banke....... 865 „ — „
Kreditno akcije......... 2-3 „ 60 „
London............ 125 , — „
Srebro.....,..... — „ — a
Napol .......... 9 , 94'/, .
0 kr cekini ......... 5 „ 94 „
Nemške marke    ....       .   ... 61 „ 45 ,
4u/0 državne srečke iz 1. 18-r>4   250 gld 136 „ 75 ,
Državne srečko iz 1  1864          100 gld 169 , 25 „
4°/0 avstr  zlata renta, davka prosta 108 „ fcO „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 97 „ 95 ,
„    papirna renta 5°/0...... 90 „ 55 t
bpl0 štajerske zemljišč  odvez oblig l(>4 „ — „
Dunava reg srečke 5°/„   .   .     100 gld 115 „ 75 „
Zemij obč avstr 4l/,°/0 zlati zast  listi . 125 „ 40 „
Prior oblig Elizabetino zapad železirce 115 „ — „
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ — ,
Kreditne srečke.....100 gld 175 „60 „
Rudoliove srečke.....10   „ 17 „ 50 „
Akcije anglo-nv-str banke .       120   „ 98 B 75 „
Traiumway-društ. volj. 170 gld a. v .   . 1S1 „ 75 .
Kapns-ova Siisa s slanino
■v C©13i.
ležeča na lepem prostoru v najbolj oblikovanem Graškom predmestji, stedi mesta, popolnem urejena -za trgovino s špecerijskim blagom in pripravna tudi za vsako drugo trgovino, priKlii hc prost o vol j na pod ugodnimi pogoji. — Nattuičtieja pojasnila daje <lv. Xj. ITili|»i<!;, advokat v Col j i. (616-3)
Tropinec in žganje iz vinskih drožij,
isijiro in novo blagu, prodaja nu <lrol»uo Iu <1 belo
WA-C-UlSlilLft,  posestnik  žganjarnice v Modemu na Ogerakcui. (o24—1)
jeniljo so k prav pošteni rodbini v stanovanje ln hrano.
Tini i bi so jim po želji pomagalo v učenji od spretnega in i hinjenoga učitelja. Oboje po prav nizkej ceni. — Več se izve pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (614—2)
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
V  3 iJU Iti j J| ni.   IIU   l4oil£l*<»KIICIII   lr»n   Htm 7-
priporofia svojo bogato salogo svilnatih in klobukov iz klob učine, kap, speoijalitet klobukov za dečke, slamnikov vsake vrste. H 95—10)
CHAPEAUX-CLAQUES
domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconu. N;» jknlaiitiM*j la postrežba se KUgotuv>J».
Največja zaloga
JAN. JAX
l^jnl»l]aua,
HOTEL EVROPA.
>a inese^itc obroke po
•1 «lo B gld. (513—8)
Šestletno jamstvo. Pouk "brezplačno.
m
mm----gr^TB
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. I'.iirking. medicinski SOVetnik dr. Coha, dr. Hannhlg in mnoge druge zdravniške avtoriteto so je preskusilo in jo za izvrstno domačo (ne tajnoi sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, ontedlevici. glavobolju, trebuliolMiljii, /asti/.cnjii, želodritaj kislini, vzdiguvaujn, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti /datej žili, zaprctjn. Hitro in lirez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite samo /. malim in propri-t-AJte se sami. Jedna stoki. 50 iu 30 kr.
i Vi gospoiMi lekarji Svoho«li, Klatein orla, na ProHrnovcm irgn. (716—84)
■ ---3WRE
Zahvala in priporočilo.
iz /ilala. Nrchrii, poredana in poMtekliiic (cmail),  podnhe. t-aše, N<t»kleni«*t», t*i|»ktk,
Ijisovo itd. (627—1) Icupiijo i>o na j v i*sjili cenuh
IL^. IEr3^.st^ Hotel Elefant, soba št, 43.
Ziahvaljujoe se za innogostrausko zaupanje mojim častititn kupovalOom in naročevalcem izmej mostjan-stva in velečastito duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za ,
jesensko iu zimski sezono
v zalogi najboljšo angleško, francosko iu moravsko blago in se priporočam tedaj v-dočastitemu p. n. občinstvu za narojanje oblok po najm alernej-Aein kroji z zagotovilom jako reelno in kolikor mo-Kočo cone postrežbe. (509—8>
Z velespoStovanjem
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6, v Pau-schin-ovej hiši.
Vozni red c. kr. priv. južne železnice.
5£ X> 1111 sij ji v Trst.
Postaje
Dunaj    . . MUrzznschlag Gradec  . . Maribor . . P radarsko . (Vije . Laški Trg . Zidani Must Litija.   . . Ljubljana . Postojina . Št. Peter Divača . Nabrožina . Trst .   . .
Odhod
Prihod
jjaderni vlak	Brzovlak	Poštni vlak		Mešani vlak	Osobni vlak
7*— zvečer	7-— zjutraj	8 50 zvečer	1-20 popal.	_	_
'1029 n	10-20 12*50 popol.	205 j)o noči 6*— zjutraj	5-20 „	5-55 zjutraj	—
112-28 po noči			9 20 zvečer	10-50 dopol.	—
i 1-49	2-27 „	«•20 „	11-30 po noči	2-32 popol.	—
216	—	9— n	1210	3 35 ,,	—
315 „	3-53 „	10-30 dopol.	1*5 .,	6— „	6-— zjutraj
—	4-09 „	10 56 „	2-04	6-23 „	6-22 „
! 3*51 zjutraj	4-44 „	1110	2-45 „	7''1 zvečer	6-58 „
	529 ,	12' 8 „	3-43	8-32 „	80 3 „
j' 5-12 „	614 zvečer	1 29 popol.	5-10 zjutraj	10-20 „	9 21 zj.Piih.
»•30 „	7-55 „	3-37 „	7-50 „	1-58 po noči	—
6-52 n	8-19 „	408 n	8-22 „	2-48 „	—
7-19 u	853 „	4-46 n	10 14 dopol.	3 59	—
8-16 n	939 „	554 n		5-40 zjutraj	—
8.42	10-05	6-30 zvečer	110-50 „	630 „	—
Iv: lOr&tjBL na I>imaj.
Postaje
Trst........Odhod
Nabrežiua...... ,,
Divača ....... „
št. Peter...... ,,
Postč ina...... „
Ljubljana...... „
........ „
Zidani Most..... „
Laški trg...... „
Celje........ „
Pragarsko...... ,,
Maribor....... „
Gradec ....... „
Miirzzusehlag..... ,,
Dunaj....... Prihod
Jaderni vlak1 Brzovlak
8- 30
9- 19 1003 1033 1051 1207
1-24
7,večer
po noči
zjutraj n
dopol.
7-— zjutraj 732 „
8 27 „
9 03 „
9 21 dopol. 10 52 1131 „ 1240 popoi. 103 „ P20 „
2-50 „ 4-25 „ 6*50 zvečer u-55
Poštni vlak
Mešani vlak
10-— 10-51
11 57
12 54 1-21 3 07
3- 57
4- : 9 5 22
5- 42 7-13 7-5H
10 25 147 6—
dopol.
popol.
po no3i zjutraj
6*80 zvečer 717 „ 8-31 „ 925
9'51 n
1220 po noči
1- 15 „
2- 22 „ 2-47 „ 3' 8 „
5"— zjutraj 555 „ 8-20 „ 11-47 dopol. 4'10 popol.
7-10 zvečer
8'44 „ 1105 „ 12-34 po noči
1-16 „
5'— zjutraj
617 „
7- 50 „
8- 25 „ 8-54 dopol.
Ui5 „ 12 30 popol.
4-35 „
935zv.Prih.
Osobni vlak
5-45 popol. 6*55 zvečer 8-12 „ 8-44 „ 905 zv. Prih
Št. 16.640.
Ustanove.
C600—3)
Za 1885. leto ima magistrat podeliti sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardinijevo v znesku 80 gld. 35 kr.
2. Jurij Thalmeinerjevo v znesku 8G gld. 26 kr.
3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku 73 gld. 50 kr.
4. Jan. Jost Weberjevo v znesku 82 gld. 52 kr. do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile.
5. Janez Nik. Kraškovičevo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico nevesta ubozega meščana, kmeta, rokodelca ali delavca št. Peterske fare.
6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu.
7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici.
8. druga Ant. Ilaabova v znesku 200 gld. 4 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in
i zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki.
9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi.
10. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katera se ima razdeliti mej otroke, ki so v Frančiškanski fari v Ljubljani rojeni in nemajo starišev in še neso 15 let stari.
11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katera se ima razdeliti mej štiri uboge posle, ki neso več za delo in so na dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove ulože naj se s potrebnimi prilogami vred
<io MO. ii o \ e m lira t. 1. pri podpisanem magistratu.
tetni magistrat v Ljubljani.
v 10. dan oktobra 1885.
Prodaja cerkvenega vina.
Pri Sv. Petru pod JI ari borom se bo 21). oktobra, to Je četrtek pred vsemi »vet u i k. t,
50 polovnjakov
sladkega novega vina
v železnih obročih po dražbi prodajalo.
Marko Glaser,
v«18—3) častni kanonik in župnik.
itc cb li-eva e se n ca za želodec,
Al
(348—27)
i:;'Jtitero'pripravtj*'. '*
, PICCO LI, lekar r^ubljani.
■<lr:ivl;a kakor je razvidno iz zahvalnih jiiscm
i zdravniških spričeval bolezni v lelodcu in ebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-fjjavno mrzlico, zabaaanje, hcmerojide, zlatenico,
migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljlcah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 novo
]X Ji;j fin oj tsi
V „NARODNI TISKARNI
a'  I j j It l >Ij21 II i
so izšle in se dobivajo sledečo knjige:
l*«u*i% v Ameriki.
Francoski Bpisal Peni Lcfebrrc.
Roman.
Stat nominis uttibra
Poslovenil * Stane 00 kr
po
MI. 8', 586 strani j. poŠti 70 kr.
Za <lrag-ocenim korenom.
Povest  iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,   141   stranij. Stane 25 kr., po poŠti 30 kr.
Knez Sereltrjaiii.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Junak našega rasu.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2(34 stranij.   Ceua 40 kr., po posti 45 kr.
M o v.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Uubrovski.
Povest.   Spisal A. S. Ptiškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
v
Časnikar*« %<» in naši časniki.
Spisal * * „,   Stat nominis umbra.   Ml. 8°, 19 pOl. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
Za, izni-žsLiio cen.o
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
X. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribi*.
— Zivotopisje, spisal liajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Itibid.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, noveliea, spisal J. Ogrinec. Velja ....   15 kr.
H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega. Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VL zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski BpiBal i/, lieviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski Bpisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj so priloži še 15 kr. poštnine, za posamezno zvezke pa 5 kr,
J Cesarsko, marčno 1 in Boctpo
Jiz pivovarne bratov fiiosierjev (H—43) priporoča
f    v zabojih po 25 in 50 steklenic !       A. MAYER-jeva
0 trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: zvezek, nevezan po.........gld. 1"—
elegantuo vezan po /.vi/ik, nevezan po
elegantno vezan po. zvezek, nevezan po elegantno vezan po . IV. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po. V. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po .
Ako pa tudi odda jemo vsak posamični zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov sKiipaj. Naročnina tnala za I.—V.Jneve-zani zvezek 3gl. 50 kr. Za vseli prvih pel lepo ve/.anih zvezkov C> A,
i i
1-60
....      , 070
....      „ 1-20
....      „ 0-70
..... 1*0
....      „ <»-70
..... MO
....      , 070
....      n 1-20
Naročnina za VI. do X. zvezek stoji samo 3 gld ; za elegantno vezanih dragih pet. zvezkov (VI.—X. zvezek) samo 5 gld. 60 kr.
Naročnina za I. do X. nevezani zvezek stoji «i Za vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa II «1*1. — Naročnina se pošilja naj prikladnoj« s poštnimi nakaznicami pod naslovom: gospod Jos. Stare v Ljubljani, Marijo Terezije cesta 5,
Naročniki prejemajo knjige franco. (22—30) 1 »ijaki dobivajo Jurčičeve ..Zbrane spise" po lil) kr. izvod, ako si naroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dni. Jos. Starctn v Ljubljano naročilno svoto
(i S"1'1- Odbor za Jurčičev spomenik.
i;
in
mi
Naj goto vej ie, najhitrejše In nejoenejše sredstvo zii čiščenje iu zboljšanje vina m popravljanje bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGMKT «St O. v Parizu, Lyonu, Marseillu.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, so vedno dobiva pri tvrdki
A. llAlITiUAHNT v IJiiftiljani,
pisarna v Tavčar-jevi palači. (687i-B)
med y satovji
kilo  pO 80 kr.   1 kilo in več vkupo razpošilja sej tudi po pošti proti predpoSiljntvi Z0 ska ali proti povzetju. — I Lesene škatlje, v kojih se razpošilja, se ne zaračunijo.
DOLENEC, I
€«Ie<laIiNke ulice. (547—5)
VELIKA
[500000
kot nujverji dnliitek v nuj Hr<> <tic-3'.-in slučaji ponujat veliku o«i lliti.i-Imr.l, - dr/ave jaim-cini denarna loterij ».
Specijelno pa:
1 pre,„.,,„„tR li00000
1 dobit a mark 200000 d dobit, a murk 100000
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark 1 dobit, a mark £ dobit, a mark
1 dobit. B mark
5 3
26 56 106 253 512
dobit, a uiark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
500 145
dobit, a mark 818 dobit, a mark 31720 dobit, a mark
16990 dobi., ima* 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Najr-ovejSa velika, od visoko državno vlade v IIAMIHHMitl dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 10O«000 »rečk, od katerih se bode 50.500 »reek. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarno loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki no zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda gnala 50.000 mark, poraBte v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 00.000, v šesteui na 100.000, v sedmem pa cventuvelno na 500 000, speoijelno pa na 300.000, 203.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hiši iu vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične anesko v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo so naročitvo izvrSč tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja 1 COla originalna srečka av. v. gld. tt.ftO.
1 polovica originalne Nrerlce av. v. gld. 1.7*5. 1 «« litina  originalne wreek.e av. v. gld.—.©O.
Vsak dobi originalno srečki* z državnim grbom v roke in ob jednem uradut načrt žrebanja, iz katerega se. razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvrSiti, prosimo taista kolikor mogoče Hitro, vsekako pa prod
31. oktobrom 1885
nam direktno doposlati.
(610-3)
i
VALENTIN & C0.,
Bankgeschaft,
VIL, Lerchenfol- |k| A    RUNAM V1L' Lerohenfel-tlerstrasse 63   I* M   UUIlMJI   derstrnsse 63
se dobi pri tloiiitteiiiti gospodu       (588— 3)
MARTINU FLEVNIKU
rajna kapljica is slovenskih goric in izvrstne kranjske klobase.
Prevzet je gostilnice.
Podpisani naznanja častitemu občinstvu, da jo z dena-šnjim dnem prevzel
RESTAVRACIJO
hotela Evropa.
Najboljše pivo in vino, dobro pripravljena gorka in mrzla jedila.
Zagotovljajoč skrbno postrežbo, prosi  prijazno za mnogobrojni obisk
Cajetan HDois^,
(G07—3) gostilničar.
V« prod »J »t n
'♦«■■♦♦1
P A. RAOHIGHEfi-jeva
♦ zaloga čevljarskega blaga,
♦ Židovske ulice št. <».
^ priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega b!aga za kom pode,  gosp«' in otroke v iiajlepSih izdelkih in po n.tjnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—8)
čevljev za dečke in deklice,
ki se izjemoma po Jako ziiižauej ceni razprodaje j o.
♦ I
I
I
Lastna skušnja Kdor dvomi,  katero sredstvo bi rabil proti revmatizmu ali bolečemu trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. steklenico
|ti isl muli ,„_^
PAIN-EXPELLER ijtfjj
z morskim innil.iiin.
Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspebi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah*.   Glavna zaloga:   Lekarna pri
Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. BlrschitS, lekar.   V Mariboru: J.
W. Konig, lekar. (613—3)
jedna bela, dntga rujave barve, obe mladi, močni, čez IS pesti \ isoki in za vsakovrstno delo. Več aeizve na pošti v Liliji. («08 -4)
M H
e
UnuHue
(48H—18
<9>
* **/ ♦
* ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu ♦ 9 brez vsakih bolečin ter opravlja   plomliovaiipk iu ...
* vso sobne opersieilc 4*
* <>
i zobozdravnik A. Paichel, t
p poleg Hradeekega mostu.  I. nadstropje. jf,
* *
Ijmi     \ n J t> o I js <•   t» i . i ^ ,, : Tolika zaloga        (596—3) Hfl
klobukov
za grosp cele  od  2 gol d. 20 kr. više, za dečke (»d 1 golil. SO kr. više.
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d.
J. SOKLlC,
v Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja naročila se hitro in v ceno izvrše. "Ni »i j i> o i j   «> t> i »t *»- «> ;
Oiptjo gostilnice.
Usojam se s tem naznanjati slav. občinstvu, da sem prevzel dobro znano gostilnico gospoda Josipa Vračko-ta
na Sv. Petra nasipu št. C»5,
po domačo
,,pri Žerovci",
iu vabim slav. občinstvo k mnogobrojnomu obisku. Točil bodem izvrstno Auerjevo marčno pivo, Izvrstna pristna štajerska vina domačega pridelka, liter po 32, 36 io 4U kr., ter bodem po stregel svojim gostom z okusnimi cenimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za mnogobrojni obisk se priporoča slav. občinstvu
z odličnim spoštovanjem
(626) MIKLAVC.
ff! MIHAEL KONČAR.
ženski l*i-oj ja,«*,
stanuje sedaj (597—3)
v Črevljarstih ulicah št. 3, pritlično.
Za mrli.-mi« ni umetni malin na deželi iftee /mo/eu
delovodja.
Ta mora biti zmožen samo lojno voditi delo, znati pisati in nekoliko račnniti ter biti vešč slovenščino. Si roga poštenost je pegoj. — Kaj več pove npruvništvo „Sloven-skega Naroda". (625—1)
Dr. Popp-ova prava
anatherin ustna voda
čudovito dobro upliva |>ri trganji /ob. proti ko1»oI»oIJii, iiarejanji vin-Nkega kamna, ki «e liareja na xo-beli, gnitju v iislili in odpravi siiir-«leeo napo.
Pod imenom „Anatherin ustna voda" prodajajoče, se zdravilo, katero napravlja c. kr. dvorni zobozdravnik dr. J. (L Popp na Diinoji, mesto, liogner-gasse fit. 2, sem dalj fasa rabil v mojej praksi in dosegel jako ugodne, pogostem čudovite vspehe.
Zlasti seje imenovat:o zdiaviln, ki neina v sebi nobene zdravju škodljive tvarine, dobro pokazalo pri trganji zob, zoholju sploh, narejunji vinskega kamna, gnitji v nstih in te bolezni v kratkem odpravilo. Pred vsem sem rabil to sredatv o proti smrdeči sapi, kar je neprijetno za dotiStuka samega, še bolj za druge, ki so okrog njega. Mnogi in ze prej poskušali razna sredstva brez vspeba, a ko so pa 4—8 tednov po večkrat na dan usta spirali s to vodo, jo pa smrdljiva sapa popolnem minula.
To »pričujem gosp. dr. J. 6. Popp-u na podlagi
svojih skulenj.
Los lan (Prosija), dne 9. januvarja 1871). (327—2) l>r>. stnivli,
kraljevi štab.ii zdravnik izv. službe.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih .T. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoezv, K. DirscbiLz, (t. Pioooll, dalje pri trgovcih C. Ki'Hnger, Vašo Pelrnir, Ed, Bl>br, P. Lass-nik, bratje Kri per; v Postojim': Fr. llaccarich, lekar; na Krhkem: F. BOlDobes, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranii: K. Savnik, leka:'; v Skofjej Loki: C. Fahiani, lekar; v Kočevji: J. Brauiie, lekar; v Ajdovščini: M. Ougltelmo, leki'r; v Litiji: J. Benelj lekar; v Metliki: Fr. Wacba, lekar; v liadovljici: A. Koblek, lekar; v Norem mtšiu- J. Bcvgmnn, D. l.'i zoli, lekarja ; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Kup-reobt, lekar; v Cmomlji: .J. Blalek, lekar; r Vipavi: A. Leban, lekar
[E2S2ETI
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne naj se z zaupanjem na (o 17—8)
no JHtiireJšo 1 5i-iiU i» lit'iiio y.si sulmo
Meter po 2—7 gld.     MORITZ BUM v BRNU.      Ustanovljeno 1822.
s
N
EUSTEIN-ove
{ / i ' ."—i 1.1 <llv<>l*ft*IM*
23
KRI ČISTEČE PILE
!! Noben cilinder več ne bode počil!! *%„
SVETE ELIZABETE.
O. Icr. priv.
' streščasti m
i
1» A T K \ T .U A n IJ A \
(z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi
1». KAJSEL-a
trgovina s steklom, (556—3) rr Xjj"u."bljani, Stari trg- št. 15. 2j
Pred ponaiejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. »J
/^LJ^O^i J^B«^»-l^« «^» »^J. J^i B^B B^i AA J^t .^B B^fc
i
Holjii od vaeti podobnih izdelkov, nćmi^io to piutiljo nič mk<«IIJivi<;it  v *»•/»/; n<tjux]>ršnrjn H>' /.ojiur liuluzni v or«anih cp<»lii.jo|in itoliv telrsu, proliiijiilno mrzlico, liolpzni na koži, v jnoi-
jaiiili in znnakt! bolezni; čistijo kri in Icliko oilpruv!j ijo blato. Ni g* /.druvilu, ki bi bilo boljio in pri toni popolnem neškodljivo r.O|>or
gotovi vir vceli boloznij. Kor ao pogluilkorjono, uživujo jili radi tudi otroci. To pilo 10 odlikovano z jako Kutnim pismom <lti>r>ii «/.: se In Um Vitim.
DBF" ,f '/n<* *k<ttljlcn h tli pUmmt V*tya IS kr. — Zavitek, osem xkullji<- skujH\), liiO pil, vrlf<t
#«»«« 1 ;/>''  n. v. ~VGj (.^8':'—3)
Oyoi.jpr|iP 1 Vsaka Bkntljioa, ki n< nia lirni,-: A.jiotltehe tum OVdl JClIJCi Iiciligrn Jjfopold in »a zadnjoj struni nase »•umivene -.imnikr, Je jnmarejfti.ii, ter svarimo, naj le no kup u.)c.
j'aztti se mora ilot>ro, tla kilo ne tlohl alalteaa, neujtliv-iiet/a ali velo sko<ltJlre</a izilelku. Vsakdo nuj izročuo zalitova HeUStsittOVih Elizabt-tinih to imajo tU zavitku ter navodilu
sa rabo jtolea stoječi poiljtis.
Cluvuu  zmIokh   ms   I>iinnji:  Aporheke  .9xuiu lnili^en  Eieopold'4 des l»li. NcnsKin. StMdl, Ecke *ler PlsvnlKCn- und N|>ieKelB»SHe. V L|nWI|anl se tL bivajo pri gospodu lekarji Ciubrijel Pievoli.
Prememba S
1 kupčijskega prostora. I
*         Usojam si naznanjati mojim fiestitttn kupovalcem t
in «1. (»bćinstvu, da sem se preselil s 1. oktobrom P
iz Kolizeja                            v E|
v Spodnjo Šiško, |
v klet hiše nekdanje gostilne ,,pri (jlnziji", ^
sedaj lastnina go.tpoda Jenka, na desni strani )
m                      Celovške ceste. ^
m                             S spoštovanjem               (573—8^ ^
i     J. C. JUVANČIČ, t
J posestnik vinogradov na Bizeljskem in vin . ski trgovec v Ljubljani.
sis^Bjtinnp tmm9W*pwBPw*m v^'igpsjpikjai -
Izdatelj in od^vorni urednik: Ivan Železni
Guirlande in vence za na grobove
naju kil s n c j še narejene iu v vrl i kej izberi,
trakove za vence
v vseli barvali iu širokostih, s kakeršnim
11> i  o lil priporoča :  ------- - -^^ImoTr trg*.
kakor tudi
koli na-
i
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
JJ