JUtff lilifVlIUlM V UnMlad, v torek, 14. moja 1901 -haia vsak dan ivecer, izimšl nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-Oflrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt le* 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubijano s pošiljanjem na dom za vse leto S4 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. Za tuje delale toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbo w Istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za omanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrar$ali večkrat. - Dopisi na] se izvolć frankovatf -Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In opravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr, upravništvo pa v pritličju. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari ^rsdtilitva telefon it. 34- Zgodovinski don. Z glasovnicami v rokah je danes — prvič kar obstoji habsburška država — stopilo na volišče na milijone enakopravnih volilcev, da izbero može svojega zaupanja. Zgodovinski pomen tega dne tiči v tem, da so danes vsi volila bili prvič popolnoma enaki in da je vsak glas imel enako veljavo. Izginili so privilegiji in izginile so pred-pravice; demokratično načelo je \Tse izenačilo. Med stare volilce je z današnjim dnem vstopilo več milijonov novih vo-lilcev, ljudi, ki so morali doslej stati na strani in niso imeli nobenega vpliva na javne posle. Ti ljudje so sedaj z volilno pravico zadobili mogočen vpliv in je v mnogih krajih celo odločitev popolnoma v njihovih rokah. Skoro štiri mesece je bilo letos časa za volilno agitacijo. V mnogih krajih se je res razvnelo jako živahno volilno gibanje, ali kdor je pričakoval, da poživi splošna in enaka volilna pravica vse mrtve vode, je bil v zmoti. V obče ni bilo volilno gibanje v Avstriji tako mogočno in bučno, kakor je na pr. v Nemčiji ali na Francoskem. Najznačilnejši moment v minulem volilnem gibanju je pač ta, da so stopile na plan stare stranke s starimi programi. Nikjer v širni Avstriji se ni pojavila večja nova stranka, zakaj gotove strančice, ki so tod in tam postavile posamične samostojne kandidate, se od starih strank v bistvenem oziru ne razločujejo čisto nič. Boj je bil med starimi strankami in samostojne kandidature ne bodo imele drugega uspeha, kakor da bo treba morda dvesto ožjih volitev. Pri prejšnjih volitvah se je dalo vsaj v glavnem že v naprej presoditi, kakšen bo izid volitev in so bila presenečenja silno redka. Danes ne ve nihče, kakšen bo izid, ker novim vo-lilcem nihče ne more videti v srce. Mesečna priloga: 9fSlovenski Tehnik" itm storilke po 10 k. Mnogo jih je pa med njimi, ki imajo jasno in določno prepričanje, mnogo jih je, ki nimajo nobenega prepričanja in so politično indiferentni. V dobi volilne agitacije se je vsaki stranki šlo za to, da pridobi na svojo stran kar mogoče največ teh indiferentnih volilcev in marsikje je izid volitve odvisen od uspeha tega prizadevanja. Živa duša ne more danes vedeti, kako iztečejo volitve, katere stranke kaj izgube, katere kaj pridobe, kako močne bodo posamične stranke v bodočem državnem zboru in kako se bodo grupirale. Prorokovanj je čuti mnogo, zlasti glede izida volitev med Cehi in med Nemci. Hrupno se oznanja, da postanejo nemški klerikalci najmočnejša nemška stranka, da popolnoma propade nemška ljudska stranka, da bodo Mladočehi decimirani in da dobe socialni demokratje prav malo mandatov. Nič manj hrupna so pa tudi nasprotna prerokovanja. Gotovega seveda ne more nihče nič vedeti. Tudi glede izida volitev na Slovenskem ni mogoče nič reči. Z naci-jonalnimi nasprotniki je resen boj samo na Koroškem drugod so postavljeni le števni kandidatje. Kjer je boj, tam si stoje nasproti samo kandidatje različnih slovenskih strank, tam je pa tudi nemogoče izreči kako količkaj podprto sodbo. Najžalostnejši porazi so ravno tako mogoči, kakor najlepši uspehi. Povsod se gre le za razmeroma jako malo glasov. Eno pa je gotovo, ker je to pokazalo volilno gibanje : da je krivo misliti, da je klerikalizem na Slovenskem nepremagljiv in da je z resnim, preudarnim in doslednim delom mogoče dosezati velikih uspehov. Naj bo že izid današnjih volitev kakršenkoli, prinese nam jasno podobo razmer, ki jih je ustvarila splošna in enaka volilna pravica. Predsedstvo bodočega parlamenta. Dunaj, 13. maja. Vlada se že resno bavi s sestavo predsedstva za novi parlament. Vlada želi, naj bi se predsedstvo poverilo Članu take stranke, ki ni v narodnem oziru preveč „razvpitau predvsem misli na katoliški cen trum (dr. Ebenhoch) Razen tega dobe Nemci še eno podpredsedniško mesto, a druga dva podpredsednika se vzameta iz Čehov in Poljakov. V ta namen se ustanovi tretje podpredsedniško mesto, in sicer z vladno predlogo, s katero se spremeni poslovnik. — Prvi seji bo predsedoval posl. dr. F u n k e. Nagodbeno pogajanje. L v o v, 13. maja. Finančni minister vitez Kory tovski je izdal za svoje volilce v okraju Bochnija-Vielicka odprto pismo, v katerem pravi glede nagodbe: „Ali se z Ogrsko sklene nagodba ali ne, je težko naprej povedati; jaz za svojo osebo upam, da se sklene. Avstrijska vlada ni v nobenem oziru vezana, -.«muČ ima na vse strani proste roke.u Potem zagotavlja minister, da se bodo interesen tj e še zaslišali, preden se nagodba sklene. Nadomestilo za izgubljene mandate. Praga, 13. maja. Po državno-zborskih volitvah se pokliče mnogo novih članov v gosposko zbornico. Numerus clausns dopušča vladi, da imenuje 21 dosmrtnih Članov v gosposko zbornico. Pa tudi več dednih članov se imenuje istočasno. Pri tem imenovanju se bo gledalo na odlične dosedanje poslance, ki pri novih volitvah ne bodo več izvoljeni. Posebno pa se bo oziralo na trgovske in obrtne kroge, ki so vsled odprave kurije trgovskih in obrtnih zbornic izgubili parlamentarno zastopstvo. Rugulacija plač železničarjem na Ogrskem in Hrvatskem. Budimpešta, 13. maja. Minister Kossuth je predložil danes parlamentu zakonski načrt o službeni pragmatiki in zvišanju plač železničarjem. Plače so razdeljene v devet razredov. V devetem Činovnem razredu se zvišajo plače od 1400 na 1600, oziroma 2000 K, stanarina pa od 400 na 800 K. Iz službene pragmatike je omeniti, da določa § 33, da sme ravnateljstvo brez disciplinarne oblasti uslužbence takoj odpustiti, ako uslužbenec namenoma krši svojo službeno dolžnost, ako se pridruži štrajku ali pasivni resistenci. Za odpust že zadostuje, ako se udeleži shodov, na katerih se ščuva k štrajku ali pasivni resistenci. Društva si smejo železničarji snovati le z dovoljenjem trgovinskega ministra. Hrvatski poslanci hočejo s stališča hrvatske avtonomije ugovarjati proti novemu načrtu, posebno zato, ker se od železničarjev zahteva znanje madžarskega jezika in ker si hoče trgovinsko ministrstvo osvojiti disciplinarno sodno oblast nad vsemi železničarji, tedaj tudi na Hrvatskem. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 13. maja. Govori se, da je policija razkrila obsežno zaroto. Osemdeset teroristov je baje že pred dvema mesecema sklenilo, da umore carja. Naskočiti so hoteli carjevo palačo v treh skupinah, kadar bi bila straža normalna. Z zarotniki so bili baje v zvezi tudi carjevi uslužbenci, ki bi bili zarotnike obvestili, kadar bi bil car v parku. Med zarotniki je tudi več rezervnih častnikov in uradnikov. Upravnlstva telefon st. 85. Minister Kokovcev je izjavil da ni vzroka, najemati državno posojilo. Dohodki v prvem četrtletju presegajo lanske dohodke za 20 milijonov rubljev. Ako bi se morala duma razpustiti, pomagala bi si vlada na podlagi lanskega proračuna brez posojila. Zaradi sleparij pri nakupovanju žita za stradajoče prebivalstvo je ministrski pomočnik Gurko vpokojen. Izkazalo se je, da je dobavo žita izročil ravnateljici neke pevske družbe, in ta ženska je opeharila državo za 1 in pol milijona rubljev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. maja. — Volitev v Ljubljani. Vsa Ljubljana je danes pokonci. Že davno pred določeno uro so se začeli volilci zbirati na posamičnih voliščih in v volilnih lokalih je bila ves dopoldan največja gneča. V koliko smo do sklepa lista mogli dognati, se je povsod vršila volitev v najlepšem miru in redu. Agitacija je bila seveda nad vse živahna z vseh strani, samo Nemci niso razvijali na voliščih agitacije, a njihovi volilci so prišli brez agitacije. Dr. ŠusterŠič je v zadnjem trenotku poslal vsem količkaj omahljivim volilcem svojo vizitnico, na kateri jih je prosil, naj glasujejo za Kregarja. — Kaplan Kdchler v Trnovem je bil pri agitaciji za državno-zborske volitve siten kot podrepna muha. Ko je te dni župnik krščeval v cerkvi novorojenca in je zunaj čakal iz-vošček, pohitel je Kochler k njemu in mu začel prigovarjati, naj bi volil Kregarja. Izvošček, pameten mož, je pa sitnemu Kochlerju pokazal fige navzkriž, tako, da jo je božji namestnik urnih krač pobral od njega. Da, da, vera v Ljubljani je res v veliki nevarnosti! LISTEK. Movald dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) Med tem, ko je v hiši generala della Croce vladala radost kakor še nikdar, se je v mraku začel plaziti po obrežju volk v Človeški podobi — pobočnik obešenega kralja Gjačiča. Lazil je okrog ljudi, ki jih je poznal, saj so piratje imeli tudi tod svoje zaveznike in privržence in koval ž njimi črne naklepe, oglasil se je tudi v samostanu, kjer je imel dolg in skrivnosten pogovor z nekaterimi menihi, potem pa poslal ribiško svojo ladjo nazaj v Senj, dočim se je sam skril v ribiški hiši pri starših Tomovega nekdanjega smrtnega sovražnika, tihotapca dolgega Jurja. Naslednjega dne si je Tomo izprosil dovoljenja, da sme z Maro oditi na Trsat, zahvalit se Materi božji za njeno pomoč v jutrovskih deželah. — Saj posebne moči Mati božja trsatska tam doli nima, je Tomo spotoma dopovedoval svoji Mari, a zaradi tistih sveč, ki sem jih obljubil, se moram vendar ž njo domeniti. V Famagusti bi me bil Bragadino — Bog mu daj večni mir in sveti naj mu večna luč — gotovo izročil piratom, če bi me ti ne bila rešila. Vsak dan sem prosil „ljuba Mati božja trsatska, reši me iz ječe,u pa že ni mogla nič opraviti, zakaj na cedilu me ni pustila. Tomo se je tudi res obnesel in se izkazal hvaležnega. — No, ljuba Mati božja, ali me kaj poznaš, je ogovoril nad velikim oltarjem visečo sliko bogorodice in ves vesel je bil, ko se mu je zdelo, da se mu je prijazno nasmehnila, kakor bi hotela potrditi njegovo vprašanje. In zahvalil se ji je v dolgem govoru in ji kupil toliko sveč, da je bila s sijajno razsvetljavo pre-. skrbljena za mnogo časa. Trsatski menihi so bili tako presenečeni tolike radodarnosti. da so smatrali Toma za imenitnega pomorskega razbojnika ter mu vneto priporočali čudodelno svojo bogorodico, zagotavljajoč ga, da ga bo zanesljivo Čuvala pri vseh njegovih podjetjih. Tudi Kržan je imel ta dan svoje opravke. Moral se je oglasiti pri znancih in prijateljih ter jim naznaniti svoj prihod in oglasiti se je moral tudi v samostanu, kajti hotel je, da |bo čim prej njegova poroka z vojvodinjo Asunto. Tudi razvalinam svojega gradiča je napravil obisk in izkopal izpod njih zlato iglo, s katero mu je Asunta pripela na klobuk svoj šopek tedaj, ko se je odpravil iz domovine v svet. Hotel je prositi Asunto, da mu povije na dan poroke ravno tak šopek in mu ga pripne s taisto iglo na klobuk. Prišedši domov je našel Asunto samo v sobi, sedečo pri odprtem oknu. Zamišljeno je zrla na zlato stvarco, ki jo je držala med prsti in zardela, ko je stopil Kržan pred njo. V prvem hipu je hotela tisto stvarco skriti, a potem se je tiho zasmejala in jo pokazala Kr/anu. — Glej, Andrej, kaj mi je stric dal. Bila sta dva poročna prstana, v kateri sta bili vrezani imeni „voj-vodinja Asunta Dali Ferro" in„ plemič Andrej Kržan." — O, ko bi že bila moja žena, je zavzdihnil Kržan in pri vil Asunto k sebi. Ona pa ga je pogledala z jasnimi očmi in rekla z najglobljim prepričanjem: — Poročena ali ne poročena sem tvoja. Tako trdno, kakor so naju zvezali življenja viharji, ne more zvezati noben prstan in nobeden blagoslov. Naslonila je svojo glavo na Krža-novo ramo. Pri tem je videla skozi okno in zapazila očeta in generala della Croce, ki sta se v spremstvu več mož bližala hiši kar mogoče naglo in razburjena. — Poglej, Andrej, je rekla Asunta, oče in stric hitita domu — kakor da bi se bilo kaj posebnega zgodilo. Kržan in Asunta sta stopila k oknu. Ko ju je zagledal general della Croce, ju je veselo pozdravil in zaklical: — Hvala Bogu — ni še prepozno. In stari vojvoda dali Ferro je zavzdihnil: Hvala Bogu. Iz ust generala della Croce sta Asunta in Kržan izvedela presenetljivo novico, da se mudi na obrežju mrtvega kralja Gjačiča poboČuik, ki zbira ljudi, da bi z njih pomočjo napadel hišo in Asunto odpeljal. — Ladislav GjačiČ namreč živi in pride kmalu v te kraje, je končal general Della Croce svoje pripovedovanje. — Ladislav — živi ? je vzkliknila Asunta vsa prestrašena. Kdo Vam je to povedal? — Tega ti ne smem razodeti, je rekel general. Obljubil sem s svojo moško besedo, da tega nikdar ne povem. Veruješ mi pa lahko, kakor si zdaj lahko brez skrbi, ker je preskrbljeno za tvojo varnost. Ko je' Asunta vprašala, kdo je generalu della Croce povedal, da živi Ladislav GjaČiČ, sta se general in samostanski predstojnik spogledala. Le trenotek je to trajalo — a Kržan je to opazil in takoj mu je bilo vse jasno. Znano mu je bilo izza prejšnjih časov, da so imeli piratje tudi v samostanu svoje zaščitnike, ker so samostan radodarno zalagali z znatnimi darili; vedel je, da je celo med redovniki nekaj starih piratov in brez dvoma je bilo, da je samostanski predstojnik svaril generala della Croce in ga opozoril na nevarnost, ki preti Asunti. Ko se je poleglo prvo presenečenje, ki je bilo prevzelo vojvodinjo Asunto in Kržana, so mirno preuda-rili, kaj jim je storiti. Uvideli so vsi, da jim tu ni obstanka, a sklenili so, da se izvrši koj drugi dan v samostanski kapeli poroka vojvodinjo Asunte s plemičem Kržanom. To je zahtevala Asunta in nihče ni ugovarjal. General della Croce je prevzel skrb za varnost, vojvoda pa je dal denar, da se je moglo najeti dovolj čuvajev. — In kam pojdemo po poroki? je vprašal vojvoda. — ProČ iz teh krajev, najprej v Trst in potem se že odločimo kako in kaj. Pri tem je ostalo in tako se je tudi zgodilo. (Dalje prih.) _ — „Slovence?" sourednik — Moškerc obsojen. V soboto smo opozorili svoje Čitatelje, da se ima včeraj vršiti pred tukajšnjim okrajnim sodiščem glavna razprava proti Mihaelu Moškercu radi neke satansko hudobne reklamacije. Mih. Moškero je namreč poskusil nekega volilca iztisuiti iz volilnega imenika z nesramno izmišljeno trditvijo, da je bil due 13. decembra 1902. radi hudodelstva goljufije obsojen na pol leta ječe. Kakor je pa dokazala včerajšnja razprava, dotični volilec še sploh nikdar ni bil kaznovan. Vsled tega je moral zagovornik Mihaela Moškerca, ki menda radi agitacije ni mogel priti osebno k razpravi, odkrito priznati, da je do sedaj neomadeže-vanega volilca krivično in laž-njivo obdolžil hudodelstva goljufije. Izgovarjal se je Moškerc edino s pomoto, češ, daje volilna pisarna hotela nekega volilca enakega imena, ki je bil baje res radi hudodelstva goljufije obsojen na pol leta ječe, spraviti iz volilnega imenika, da je pa dotični mundant, ki je imel to delo v rokah, vzel imenik v roke in vpisal v reklamacijo brez vsake preiskave do sedaj popolnoma neoma-deževanega volilca namesto onega in da je Moškerc potem „v dobri veri" podpisal to reklamacijo. Ta izgovor pa skesanemu Mihaelu Moškercu ni nič pomagal, ker se je na prvi hip videlo, da je ves ta izgovor do pičice izmišljen. Sodišče je vsled tega že kaznovanega Mihaela Moškerca, da si bode lažje zapomnil, da ni grŠega nego krivično krasti svojemu bližnjiku njegovo pošteno ime, obsodilo na 10 dni zapora, katero kazen mu je pa milostno iz-premenilo v denarno globo 100 K, ker je jemalo ozir na njegov uredniški stan. Ker je sourednik „Slovenca" Mihael Moškerc danes ušel le po sodnikovi milosti ričetu, upamo, da bode postal sedaj v svojem glasilu malo bolj previden in da ne bode več krivično grozil z riČetom drugim poštenim ljudem, ki niso nikomur nič zalega storili in še manj kaj nepostavnega zagrešili. — Ženske napadajo. - Slovenec" je vedno surov in pobalinski in kot tak pravo zrcalo svojih gospodarjev z raznobojnimi ovratniki. Tekom volilnega boja pa je prekosil samega sebe. Povzpel se je na Čimboraso podlosti in valil s te višave cele gore blata na politične nasprotnike. Med drugimi si je privoščil tudi gospo Mlakarjevo, soprogo železniškega uradnika, dasi ta nikomur pod živim nebom nič noče, živi zgol svojemu gospodinstvu in svoji rodovini in nima navade, da bi hodila moža lovit po gostilnah, kakor to delajo različne klerikalne gospe, ki morajo svoje može vlačit iz beznic „Slovenca" — f ej! — Afera dr. Robida — dr. Divjak. V" soboto zvečer se je končala vzklicna razprava o tožbi dr. Robide proti dr. Divjaku radi raz-žaljenja časti s potrditvijo prve razsodbe, to je. da se «Lr. Divjak oprosti vsake krivde in kazni, ker v inkrimini-ranih točkah deloma ni najti kaznjivega dejanja, deloma je pa toženec doprinesel dokaz resnice. Dr. Robida se obsodi v vse stroške prve in druge instance. Tožencev zagovornik dr. Božidar Vodušekje v svojem govoru dokazoval, kak nasprotnik je bil dr. Robida proti dr. Divjaku, ko sta bila skupaj na Studencu, dr. Ravnihar se je pa zaletaval v „Slovenski Narod", češ, da je vnet zaščitnik dr. Divjakov. Mi smo samo zaščitniki pravice in resnice, to pa ostanemo v vsakem slučaju. Dr. Ravnihar menda še danes ne ve, zakaj se je pravzaprav Šlo pri tej pravdi. Dr. Divjak je rekel, da bo doprinesel dokaz resnice o vsem, kar je trdil v poročilu, spisanem na ukaz [deželnega odbora o delovanju dr. Robide v blaznici. Ta dokaz njegov je bil doprinešen po izpovedbah prič. Sodišče se je tudi samo na te izpovedbe oziralo, ker se je moralo ozirati, vse drugo je bila postranska stvar. Ako smo mi poudarjali tisto, kar je bilo važnega pri obravnavi, zato še nismo zagovorniki dr. Divjaka, nego še vedno le zagovorniki pravice in resnice. Konec obravnave je dokazal, da je dr. Robida dr. Divjaka po krivici tožil, zato je pa tudi pravdo izgubil. Mi vendar nismo vzrok, če so prišle na dan take reči, da človeka zazebe po kosteh, reči, katere ima na vesti dr. Robida. — Olobelnlk Jote, krojaški mojster In klerikalni kimove c trg. in obrtne zbornice, rogo vili kot plačani agitator klerikalcev na vseh koncih in krajih mesta. Ko je bil shod naprednih volilcev v gostilni pri Steinerju na Gmajni, je bil vojskovodja črne in rudeče garde, ki je opsovala mimo idoče naprednjake. Govoril in ščuval je, da je bil ves penast okoli ust ter škropil s slinami okoli sebe, da ga je moral neki njegov pristaš opozoriti, da se je že umil danes in tudi dobro skopal ter da mu je prŠna kopel nepotrebna. Odkar je dobil Globelnik velikansko naroČilo, jako bogato uniformo za Kregarjeve trabante, od klerikalcev, odklanja magistratna dela. Mož je delal dosedaj uniforme mestnim stražnikom, sedaj jih pa neče več. Prav tako! — Na Črnem vrbn je bil pritisk na volilce naravnost nepopisen. Organist je raznašal glasovnice in jih popisoval. V Lomeh je kaplan, v Zadlogu pa župnik popisoval glasovnice. Pristranost županskega urada se je pokaaala v vsi nagoti. — Hud politični petelin je župnik France Mekinec na Črnučah. Mož je sicer že v letih, vendar se mu je ob letošnjih volitvah njegova polževa kri tako razvnela, da se je resno bati za njegovo itak šibko zdravje. Le obžalovati ga je, da je zapustil tako prijetni penzijon, pa se šel vicat na Črnuče ; četudi je najraje v Ljubljani, kjer ga skoraj vsak dan vidimo. Torej v nedeljo, dne 5. majnika se je gosp. Mekinec radi volitev in radi »dičnega dr. ŠusterŠiča« močno razburil in kakor čujemo, so se Crnučanje bali za svojega »dobrega božjega namestnika«, da ga ne zadene kap, a gospod so kumrni in to jim je v veliko tolažbo. Župnik Mekinec je prinesel imenovani dan s seboj na prižnico cel kup različnih političnih listov in menda Še tudi drugih in iz teh potem čenčal svojo duhovito pridigo, pravzaprav pa politično godljo. Postal je cel Francoz in uboga Francija in njene razmere mu ne dajo miru. Tudi pri nas bode prišlo do enakih razmer, ako ne volimo katoliških mož. Razporoka, svobodna šola, križ iz šole itd., vse to nas čaka, je vpil bledi mož, da je bil kar zelen same politične strasti. V šoli je treba duhovniku več prostosti in vse bomo dosegli, ako volimo katoliške može. Neki poslanec — je čvekal — mi je pravil, da je govoril s c»sarjem in cesar mu je rekel, da se bode vse to doseglo, naj le volijo ljudj«- katoliške može v državni zbor. Take in enake čenče je kvasil Mekinec, misleč, da so Crnučanje sami bebci, ki verjamejo vse, kar jim on nakvasi. V četrtek, dne 9. t. m. so bili pa na vrsti socijalni demokrati. Ti so uporniki proti cerkveni in svetni gosposki in grešijo proti 4. in 7 božji zapovedi itd. Bog pomagaj! G. Mekinec, svet se podira. Kar na Francosko jo mahnite in ondi lahko oznanujete križarsko vojsko, bo imelo vsaj kaj pomena, na Črnučah pa so vaših otrobi že^ siti. Želeti bi bilo, da kmalo postanete ko-rar in se zopet stalno preselite v Ljubljano, da vam ne bode treba dan za dnevom potovati, da ljudje iz vas že norce brijejo, češ, da hodite v Ljubljano na svoj vrt v Trnovem pomagat Marijani motovileč »pucat«. Pa brez zamere g. župnik, in pozdravite Jako-povo mamo! — Shod na Igu, katerega je sklicalo politično društvo „Vodnik" v nedeljo ob 11. dopoludne, vršil se je ob jako veliki udeležbi, prišlo je čez 200 volilcev na shod, kateri ne marajo dr. ŠusterŠiča za poslanca. Dr. Mauring je poslal b' oseb na shod, katerim je dal 12 K denarja, da so se opili in da bi razgnali shod, med njimi Menceja in Merkunca iz Iga. Ti so vpili in kričali, da se v občinski hiši ne bo vršil „liberalni" shod in da ga bodo onemogočili. Vsi ostali so mirno gledali to obnašanje, a kmalu se je razgrajačem vroča kri ohladila, ko so zagledali orožnike in tako se je mirno zborovalo naprej. Po pozdravu podpredsednika polit, društva „Vodnik" razvijal je Žirovnik svoj program, katerega so vsi možje s zanimanjem poslušali. Po govoru, katerega so navzoči z navdušenjem sprejeli, oglasil se je k besedi domaČi kaplan, dasi je dobro vedel, da je shod sklican za neodvisne volilce in z ozirom na to mu seveda predsednik ni mogel besede podeliti. Rekel je, da je tudi on „neodvisen" volilec, samo da bi prišel do besede. Shod bo gotovo obrodil dobre sadove, predvsem pa Čast vsem zavednim vo-lilcem, sosebno pa vrlemu županu M. Zdravje. — Klerikalno nasllstvo. V Horjulu je hodil ondotni župan od hiše do hiše popisovat glasovnice. Bil je tudi v hiši posestnika Janeza Oblaka, doma je bila samo žena z otroci. Župan je, ne da bi bil Oblaka vprašal in ne da bi bil Oblak to dovolil, zahteval od žene glasovnico in jo popisal. Pozivljemo pristojno oblast, naj stori svojo dolžnost — Klerikalci — pobesnele Zverine. Iz Logatca se nam piše: Klerikalna shoda sta postala v resnici — kakor piše „Slovenec" — vele-pomenljiva za Logatec. Šusteršičev duh je že na dan zborovanja obsenČil navdušene katoliške volilce tako močno, da so dali s kamenjem, poleni, steklenicami in pestmi duška svojim za vero vnetim čutilom. Ali tedanji nastop naših pobožnjakov, ki je pokazal njihovo vero v jako čudni luči, ni še nič v primeri s tem, kar pišejo zadnji čas ti nesramni agitatorji ljubljanskega pometača v list, ki ne zasluži poštenega imena. Kakor zbesnela ščeneta se zaganjajo v vsacega, ki pride z liberalcem samo v dotiko. Tako je n. pr. v predzadnjem „Laži-Ijubu" napadel nesramni klerikalni dopisun neko gospodično na tako infamen in surov način, da ga ne moremo dovolj ožigosati. In vse to samo radi tega, ker je ta gospodična izročila v imenu naprednih Logatčank g. ljubljanskemu županu ob priliki njegovega prihoda v Logatec — šopek cvetlic. Prepričani smo, da se naše napredno ženstvo briga za „Lažilju-bove" nesramnosti ravno toliko kakor za lajanje na verigi privezanega steklega psa. In tako je prav! Ne čudimo se, da priobčuje take izbruhe „svete" jeze in „katoliške" ljubezni list, ki daje pod črnim plaščem dr. Žitnika prvi prostor nesramnim lažem in perfidnim osebnim napadom. Da, zdi se nam to skoro samo ob sebi umevno. Saj drugega ne moremo pričakovati od teh fanatiziranih in zdivjanih klerikalnih surovin. Predobro smo jih spoznali. Te posirovelosti naših nazad-njakov je seveda v prvi vrsti kriv ŠusterŠič, ki se je na zadnjih shodih pokazal pravega mojstra v nesramnem napadanju in zavijanju resnice. Kako pa naj bodo klerikalci drugačni, ko jim dajejo Kristusovi namestniki vulgo oznanjevalci miru in ljubezni tako lep vzgled druge božje zapovedi! Pri nas imamo n. pr. kaplana, ki se niti na veliki teden, ko vendar vsak veren kristjan premišljuje le Kristusovo trpljenje, ni mogel zdržati, da ne bi klobasal o liberalcih. A v zadnjem času ga je začel posnemati Še fajmošter, o katerem smo do sedaj mislili, da ima glavo na pravem mestu, da mu je mir med župljani ljubši kakor prepir in sovraštvo. Preteklo nedeljo si je namreč mož pri pridigi rokave nekoliko bolj „gor potegnil" kakor ima navado, pa smo takoj vedeli, da bomo nekaj posebnega slišali. In res so si g. fajmošter to pot privoščili „brezvercev", da so se nam začele kar sline cediti, ko smo morali gledati, kako jim gredo liberalci v slast. Takrat bo moral vse zlodej vzeti, tako prepričanje smo dobili. V resnici, tudi mi gledamo z žalostjo in strahom v one čase, ko bodo zmagali ti „kimovci in sleparji" (logaški naprednjaki, zapomnimo si, kako nas titulira župnik!) Pobrali nam bodo iz Šol križe, odpravili krščanski nauk in molitve, zaprli cerkve ter pognali duhovnike, skratka godilo se bo tedaj tako, kakor sedaj na Francoskem. To je dobro, da imamo Logatčani po mnenju Susteršičevem vsaj za zadnji slučaj človeka v osebi g. Smoleta, ki nam bo lahko oprav'jal nekrvave daritve. — Gospoda Kristusova namestnika ! Ali niso vaši baeki že sto in stokrat brali teh nenmnostij in zavijanj v „Lažiljubu" ? Čemu jim potem slehrno nedeljo trobite še raz prižnice te prismodarije? Mar bi jim rajše povedali zakaj in kako je prišlo, je moralo priti do resničnih franooskih razmer. Ali mislite, da tudi mi mečemo vero in cerkveno oblast ali duhovniško prepotenco v jeden koš? Svetujemo vam, da nas pustite s tem na miru! Mi prihajamo v hrane božji, da slišimo tam tudi božjo besedo ne pa politične in agitacijske govore. — Volilni sbod v Zagorja na Paki je priredila „Kmetska stranka" v nedeljo, 12. t. m. Poslušalcev se je nabralo okrog 300, ki so z velikim zanimanjem poslušali raz'ago kmet-skega programa in organizacije, kar je predaval gosp. Al. Domicelj. Gosp. Česnik je razložil stališče stranke, ter ovrgel vsa predbacivanja o brez verstvu, Češ, to velja o „liberalcih", ne pa o „kmetski stranki-. Ljudstvo je burno vedno klicalo „Živio" in pri glasovanju se niti ena roka ni vzdignila za Žitnika. Kandidat Dekleva je pozdravil brzojavno shod, kar je navzoče izvanredno razveselilo in mu burno „Živio" klicalo. Shod ze je izvanredno mirno vršil. Udeležili so ga tudi Bistričanje, katere so nazaj-grede Knežani z godbo sprejeli. Kne-žan zapeljan! — Šentruperskega kaplana je predzadnji y,Sl. Narod" vse premalo prijel za njegova kosmata ušesa, kajti ta farček in njegov zvesti Klo-fetar sta zaslužila poštenih brc. Tega smo se prepričali v nedeljo, ko smo slučajno prišli v St. Rupert. Tu smo ugledali na trgu na klopi šentruperskega kaplančeta, ki se je skušalo javno oprati svojih grehov. Bog ve, kaj je tedaj mislilo to revše. Res čudno, da ono še sedaj ni uvidelo, da v Šentrupertski-mokronoŠki dolini ni več tistega nerazsodnega ljudstva. To pobČe je torej na klopi, kjer je imel do sedaj pravico samo občinski sluga, kričalo, kakor da bi bilo obsedeno, napadalo je naprednjaštvo, pa tako, da so bili vsi pričujoči ogorčeni, trosilo je samo plevel ter zopet priporočevalo kmetom — doktorja. V svoji nadutosti, strasti, nevednosti se ne ve, da se ne sme javno tako nastopiti. Se bo že naučilo! Ljudje so začeli vpiti živijo Penca in kaplan je slišal več neprijetnega zanj, a resničnega. Mogočni glasovi mož so se razlegali po celem Št. Rupertu in kaplan jo je popihal kot polit kužek urno nazaj v cerkev, kjer so ga otroci, ki so pred nekaj minutami prejeli prvo sv. obhajilo, težko pričakovali. Celo ženske, ki jih rLepi Ivan" rad gleda (posebno tiste, ki so v Marijini družbi), so dejale, da to ni lepo od gospoda, da gredo ti raje izven cerkve govorit možem, otroke pa puščajo brez svojega nadzorstva in to na dan prvega sv. obhajila šolske mladine! Lep zgled to! Škof gotovo ne bo hvalil tega početja in ga priporoče-val! Resnici na ljubo moramo konstatirati, da je Šentrupertski župnik na Vel. nedeljo po vstajenju res govoril izpred altarja in vabil ljudi na Šusteršičev shod. a takrat ni bilo izpostavljeno sv. ReS. Telo. Nesramno je pa vendar govoriti izpred altarja kaj takega. Drugikrat naj se to godi izven cerkve ! Več opazovalcev. — Ubogi osiveli Nace Žitnik I Ni doživel še takega dneva kakor predvčerajšnjim v Studenem pri Postojni, kjer pobožni Dominik Janež svojih 99 družb vzdržuje, da je vsled tega zaslepljeni ženski spol in otroke večina vse podivjal. Nace je že v soboto in nedeljo žene volilcev v spo-vednici obdeloval, tudi na prižnici dobro povedal, prignal je po vplivu postonjskega in hrenovškega kaplančeta celo tolpo podivjanih vel. otoških, zagorskih in hrenovških klerikalcev vkup — ne upajo si namreč v Postojno in so si napravili Studeno za centralo, napovedovali že dvakrat tu javen velik shod — toda zadnjo uro jim je srce v hlače padlo in bledi dr. Žitnik je na pragu župnišča, ko smo nameravali volilci studenske in postonjske fare iti na dvorišče na kraj shoda izjavil, da ima shod samo za svoje ljudi. Ko smo le zahteval; in zahtevali, ker je bil shod kot j&. ven naznanjen, da hočemo tudi ^ našega poslanca poslušati, kaj je 2& nas koristnega v 12 letih napravil N6 je ves naenkrat rdeč z vso silo ten^ protivil in s pomočjo drugih vrata zaprl, na kar so mu naenkrat štirje bajoneti na pomoč pred vrat4 prišli. Volilci vsled takega postopa nja do besnosti razljučeni,*bilo jih je do 300, so protestirali tako, da Sta. deno ni takega nisoli čulo, in da >0 se dr. Žitniku v družbi njegovih 30 backov in Marijnih devic, ki so p0 lestvi čez vrt v farovž zlezli, gotovo hlače tresle kakor še nikoli — smilil se nam je nekaterim Privrela je nato cela vas skupaj in neumni otroci ^ terejalke so skušale notri zaprtim po. magati — in med tem jo je dr. Žit nik pri dvoriščnih vratih srečno peš v spremstvu nekaterih izdajalcev kmetskega stanu proti Planini popi. hal — voz pa prazen za njim. tovo je klel Žlindro, škofa in svojo kandidaturo! Pikantno je še, kaki■ j« naš župnik na oknu s kravjim zvoncem zvonil in tako oznanjal konec klerikalcem in jim klenkal. — Iz Domžal se nam piše: Na dopis beneficijata Bernika odgovarjamo sledeče: Nihče ni trdil, da j* imenoval na prižnici imeni — Krek. Sršen. Zakaj tako neumno zavijanje, da se sedaj ljudje smejejo in pravijo, kako bi se Bernik rad pokazal lepega in opranega. Tistih *2000 K je za nas le navadna farška baharija, „ Sloveč-čevim" bralcem pa za 2000 K peska v oči. Kdor je pridigo slišal, ve, da smo pisali čisto resnico. In konec debate! Zavijati in lagati ne znamo. Preveč podlo. — Predrznost duhovskih huj. skaČev ne pozna sedaj nobenih mej Od hiše do hiše letajo duhovniki • popisujejo glasovnice. Pri tem niti ne priporočajo in ne hvalijo svojih kandidatov, ampak kratkomalo zahtevajo glasovnico, da] jo popis-češ, da ne bo kake pomote. Najh v tem oziru je gotovo komendsk mladi rpastir". V sredo in na vnebohod je predirjal vse vasi ko-mendske fare, zahteval glasovnice, te: na vse napisal rimsko - dunajskega kandidata Kreka. Kmetje > nejevoljni, toda ugovarjati se popu niso upali. Le malokateri je bil tak odločen, daje sitneža spodil. Koi pa je rimski agent prišel v kakršnih je malo na Kranjskem. Vrli kmetje iz Most so ga tak.] pognali iz vasi. Na Križu pa je imel majhno nesrečo, ki ga sprijaznila z riČetom. Prišel je v hišo in zahteval od starega glasovnice. Stari mož, ki se vstopivšega popa ustrašil, kakor bi treščilo v hišo, je hitro poiskal sovnice ter jih dal farčetu. Bile so t glasovnice od očeta in dveh njegovih sinov. Nesreča za komendskega blagoslovljenega nasilnika pa obstoji v tem. daje popisal glasovnico tudi za sina, ki služi v Kamniku, in bi se mu bila morala glasovnica vročiti v Kamniku. K c. kr. sluga od okrajnega glavat zaznal za pomoto, šel je na Kri glasovnico, da bi jo vročil v Kamniku pravemu lastniku. Glasovnica pa j^ bila po kaplanu iz Komende že popisana! Zato poživljamo pri* stojno oblast, da uvede proti kaplanu iz Komende kazensko postopanje po $ 8. točka -zakona z dne 26. j an. 1907, drž. zak. št. IS. Postava velja za kme;^ naj velja tudi za farja. — Klerikalna nehvaleznost. V Rakitniku poleg Postojne je pred leti požar uničil z malimi izjemam: skoro celo vas. Ostalo je nekaj po* slopij. Pri podporni akciji odlikoval se je zlasti sedanji kandidat g. Josip Dekleva. Daroval je pogorelcem krm^ na vozove, in jim prihitel z obleko in z denarjem na pomoč. Darove j* delil v hiši posestnika KI . . . Človek bi mislil, da se bodo obdarovane! i* naravne hvaležnosti spomnili dobrot ki jih je izkazal g. Dekleva in se p° tem ravnali pri volitvi. Toda — gl*J< omenjeni posestnik KI . . . in nekaj ■V Dalje v prilogi. "^H Priloga „SloTenBiean Harottn" it. 109, đae 14. maja 1907. drugih zagrizenoev nameravajo pri volitvi glasovati za — Žitnika. No, bomo videli, kako bodo ti ljudje postopali. Morda potem kaj posebnega razkrijemo. — Tudi katoliško. Jos. Po-platnik, kaplan pri Sv. Urbanu pole** Ptuja, je nam poslal tale popravek: ^Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. z dne 17. dec. 1862. drž. zak. št. 6 ex 1863. zahtevam z ozirora na dnevno vest, objavljeno pod zaglavjem „Tudi katoliško" v štev. 99. z dne 1. maja 1907. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da ^em dne 88. aprila „že pred shodom" narodne stranke pri Sv. Urbanu blizu Ptuja može ^napojil z žganjem in jih fanatiziral, da so med shodom tem lažje razsajali" : res pa je, da nisem nikogar že pred shodom napojil z žganjem in ga fanatiziral, da je med shodom tem lažje razsajal." — Kdor prečita ta popravek, izprevidi takoj, da je docela iz trte izvit, saj priznava Častivredni kaplan-popravljalec sam, da je na shodu navzoče možakarje ^napojil z žganjem in jih fanatiziral", taji samo, da bi bil to storil pred shodom. Ligvorianska morala! Vseeno je pač, ali je kaplan ljudstvo opijanil pred ali med zborovanjem, glavno je, da je svoje razgrajače res opijanil z žganjem, kdaj, to je docela postranska stvar. Zato bi si kaplan Poplatnik lahko prihranil popravek, ker se je z njim tamo blamirah — Duhovniki proti narodni zavesti. ^Sudusterreichische Stim-men". kateri list urejujejo in pišejo slovenski duhovniki v Mariboru, agi-tuje z veliko vnemo za nemškega krščanskosocialnega kandidata dr. Lackenbacherja ter se pri tem norčuje iz narodne zavesti, ko piše: „Najnesrečnejla napaka je tisto po-hujšljivo narodnostno slepar-stvo. ki se ponuja kot slepilo francoske rovolucijske modrosti, slepar-stvo, ki se zlorablja pod pretvezo kulturnega boja." — Koroščeva politika potemtakem rodi že na Štajerskem moderne MahniČe. — Gosp. župan Anton Vilfan na Jezici nam sporoča, da smo bili z notico o ŠusterŠiČevem shodu pri Alešu mistificirani. Shod ni bil tam niti napovedan, niti se ni vršil. — Josip Stare t. Snoči je po dolgem bolehanju umrl gospod Josip Stare, umirovljeni ravnatelj zagreb ške gimnazije in odlični slovenski pisatelj. Pokojnik je spisal za rLjubljanski Zvon" več krasnih romanov in studij, za družbo sv. Mohorja pa znamenito „Občno zgodovino." Plemenitemu možu in iskrenemu rodoljubu — večnaja pamjat! — Kritika zadnjeg koncerta »Glasbene Matice" Odbor pevskega zbora „Giasbeue Matice" je nam poslal tole izjavo, ki jo lojaluo priobču-jemo, ker neČeroo delati nikomur krivice: V sobotni svoji seji je pevski odbor (moški in ženski) z ogorčenjem protestiral proti zlobni kritiki o zadnjem koncertu, v kateri se na škandalozen način in čisto neopravičeno smeši in v nič deva pevski zbor „Glasbene matice" in njega koncertni vodia gospod Hubad. Konstatiralo se je, da je pisec kritike gospod Anton Svetek mL, sin bivšega predsednika „Glasbene Matic", osebni sovražnik g. konc. vodje Hubad a in osebni nasprotnik pevskega zf*ora rGlasbene Matice", o katerem se je pisec svoj čas izrazil, da ga sploh treba ni in da so v njem sami glasbeni analfabeti; konstatiralo se je dalje, da je kritika zgolj izbruh tega sovraštva in nasprotstvo ter da bije resnici vedoma naravnost v oči; konstatiralo se je končno, da taka kritika škoduje celotni „ Glasbeni Matici", ker jo skuša pripraviti ob dobro ime, in da treba torej storiti vse korake, da se javnost pouči o pravem dejstvu Sklenilo se je, da se na prihodnji petek, dne 17. maja skliče izredni občni zbor pevskega zbora nalašč v to svrho, da se početje kritikovo do cela razkrinka. Društveni predsednik je obljubil, da pride stvar tudi v seji glavnega odbora na razgovor. Končno se je obžalovalo, da je slavno uredništvo „ Slovenskega Naroda sprejelo to kritiko. — Opomba uredništva. V zadnji številki smo že izjavili, da je za kritiko izključno odgovoren pisatelj sam, ki se je tudi podpisal, ne pa uredništvo. Danes dostavljamo, da bi ocene ne bili priobčili, ako bi bili vedeli za razmere prisateljeve napram „Glasbeni Matici". -7 Slovensko gledališče na potovanju. Člani slovenskega gledališča prirede dne 25. in 26. maja predstave v Celju, in sioer soboto „Elgo" in nedeljo veselo igro „Huzarji". Nadalje se vrše predstave v ^Narodnem domu" dne 29 in 30. maja in v Ptuju dne 1. in 2. junija t. 1. Binkoštni ponedeljek pa je v Kranju predstava „Ženski Otelo". — Razglaševan)* vremenskih prcgnoz Trgovinsko ministrstvo je ukazalo poštnim in brzojavnim ravnateljstvom, da je vremenske nezgode tudi nadalje razglašati po pošti tako, kakor je bilo ob svojem Času določeno. Vremens e prognoze se razglašajo na Kranjskem kakor lansko leto od 1. aprila do 30. novembra. Vremenske prognoze izdaja o. kr. osrednji zavod za meteorologijo in geodina-miko na Dunaju brzojavno vsak dan, izvzemši nedelje in praznike Na iz-podbud> poljedelskega ministrstva je tudi železnično ministrstvo ukazalo razglašati vremenske prognoze po brzojavnih in telefonskih postajah c. kr. državnih železnic v istih dobah kakor jih razglaša trgovinsko ministrstvo, toda s to premembo, da so vremenske prognoze že dešifrirane na posameznih postajah občinstvu dostopne. — Mrtvega našel. Posestnika sin Franc Urbinc iz Sapa je našel v gozdu pri Šmartnem 40 let ^starega slaboumnega Antona černeta iz Spod. Šiške, katerega so že teden dni pogrešali, mrtvega na tleh ležečega. — Strokovno predavanje o sadjarstvu in o zadružništvu je imel v nedeljo popoldne v Mengšu na Gorenjskem deželni komisar g. Fr. Gombač iz Ljubljane. Predavanje se je vršilo v Ladstatterjevi dvorani ob mnogobrojni udeležbi obojega spola. Sklenilo se je delovati na to, da se napravi v Mengšu večja podružnična drevesnica in pozneje, ko se sadjarstvo bolj razvije, tudi posebna zadružna moštarna. — Z noži so včeraj v Borovnici napadli godca Juvana ter mu zadali šest tako hudih ran, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. — Tečaj za pridelovanje krme. Pridelovanje krme v zvezi z živinorejo je v naši deželi najvažnejša panoga domačega kmetijstva. Obilna in dobra krma je glavni pogoj za napredek živinoreje, ki je v naši deželi glavni vir gospodarskih dohodkov. Ako izboljšujemo pridelovanje krme, izboljšujemo obenem tudi živinorejo. Pridelovanje krme se da pa pri nas še v marsičem izboljšati in tudi razširiti. Pogostoma se delajo pri nas napake tudi v tem oziru, da se prepusti zaledinjenje njiv naravi (da se njive same obrastejo s travo), potem da se seje tempio (seneni drobir) namesto drobnih in žlahtnih trav, ali pa da sejejo malovredna travniška semena. Naravno je, da dobimo v takih slučajih namesto goste ruše, redko in pomanjkljivo rušo, med katero raste raznovrsten plevel in slabe, malo trpežne trave, ki kvarijo pridelek v vsakem oziru. S skrbno setvijo žlahtnih trav in detelj bi se dali pridelki izdatno izboljšati. Za tako setev je pa treba, da poznamo trave glede njih točnosti, glede trpežnosti in drugih lastnosti. Vse to se bo praktično poučevalo v tečaju, ki se priredi dne 27. in 28. t. m na Grmu. Zato vabimo vse interesente, ki se želijo te čaja udeležiti, da se oglasijo pri vodstvu šole na Grmu Za unanje udeležnike se lahko dobe prenočišča v Kandiji in v Novem mestu. — Na zadnjem vinskem semnju v Krškem so nakupili vina: Ivan Vanič — Krško; J. Hafner — Ljubljana (hotel Grajzer); Vili Riecken — Impolca; Fr. Plevnik — Vevče; Boštjan Tome — Šiška; L. Robaus, J. Lajovic in Mat. Dolničar vsi iz Šmartna pri Litiji; Gabrijel Thaler — Železniki; Fr. Demšar — Zalilog; Fr. Bleivveiss — Zagorje ob Savi; J. Nostran — Vače; Oton Homan — Radovljica (kupil fino portugalko) Pripomnimo, da smo riavedli imena le onih kupcev, ki so se koj na semnju naznanili. Baje so se potem še po gostilnah večje kupčije sklepale. — Obenem so se javili naslednji posestniki, da imajo še vina naprodaj : Anton Božič — Ivandol (pošta Krško); Franc Urbane — Malo Mraševo, Miha Zorko in France Zorko — Velko Mraševo (pošta sv. Križ pri Kostanjevici); Mina^ Šteh — Dobrava, Jože Barbič — Šutna in Fr. Malnarič — Sv. Križ (pošta Sv. Križ pri Krškem); Janez Kosovan — Jelša; A. Vrhovec, J. Pfeifer, Fr. Schweizer in J Lenarčič — Leskovec (p. Lesko vec); A. Stanzer in V. Pfeifer — Krško; Janez Butara in Martin Hrvatic — Krška vas. Vsi ti so iz Krškega okraja. — Jos. Ple-terski, Miha Ve ver in Miha FabjanČič — Anže (p. Rajhenburg); Janez Cer-jak — Ravne (p. Zdele); Ignacij PoljanŠek — Brežice. Naslove smo navedli ker nekateri gostilničarji niso mogli, kakor zatrjujejo, udeležiti se gori navedenega semnja. Vina je torej sedaj še v precejšnji množini na izbero. — Utonil le 2letni sin Marije Gole v Gorenji vasi pri Trebnjem. — Ogenj- V Globošici pri Kostanjevici je pogorela lesena hiša Ivana Radkoviča. Škode je 800 K. Vzrok neprevidnost pri kurjavi. — V Črneči vasi pri Kostanjevici je pogorela vinska klet Martina S topa rja. Škode je 600 kron. Vzrok strel, ki ga je oddal domači sin v slamnato streho. — V Kalu pri Trebnjem so zažgali otroci želez, delavca Antona Lavriča domačo hišo, ki je deloma pogorela, pogorel je pa tudi svinjak. Škode je par sto kron. — Ubila S8 jO 77 lesna Ana Zupančič iz Korenitke pri Veliki Loki, ko je padla po stopnjicah nazaj na glavo. — Umrl je v Trbovljah po daljšem bolehanju učitelj gospod Aleksander F a 1 k v 38. letu svoje starosti. — Nad učitelj Anton Žagar v Pletrovcah pri Celju je dne 10. t. m. po dolgotrajnem bolehanju umrl v starosti 49. let. Rajnki je bil izvrsten učitelj, skoz in skoz naroden in kremeni t značaj. Svoje dni je spisal marsikaj mičnega pod imenom „Tone z Gošče." Vrlemu možu blag spomin! — Nemška bornirano st. Iz Celja se nam piše dne 12. marca 1.1.: V svojem oklicu za Marckhla, državnozborskega kandidata mestne skupine Celje - Ormož, imajo naši Nemci tudi pasus, ki električno osvetljuje njih — oliko. V nagovoru do delavcev in uslužbencev pravijo : „Bedenket, dassihrSohne des d e u t s c h e n E d e 1 v o 1 k e s u n d nicht Herdenmenschen seid." — No, mi tega stavka ne bodemo dalje komentirali, a reči lahko smemo, da bi si mati Germanija zakrila svoj obraz, ko bi videla svoje „edelsohne" v Marckhlovi mestni skupini! Poznamo jih, te janičarske kreature izza časov raznih slovesnosti . . . „Herdenmenschen" so lahko ponosni napram takim sinovom „des Edelvolkes" ! — Kako privabljajo na Koroško tujce. Na Koroškem se zelo spretno razvija reklama za ptujski promet, posebno za privabijenje leto-viščarjev. Olepševalno društvo na Vrbskem jezeru je izdalo prav krasno, s koloriranimi slikami in zanimivo vsebino opremljeno knjigo „Ehren-buch Veldens", a koroško društvo v Celovcu (Burg) je izdalo ravnokar svoj 23. letnik seznamkao letoviščih na Koroškem. Tudi ta knjižica, ki se dobiva brezplačno, ima poleg preglednih opisov slike najlepših krajev Koroške. — Treba bo tudi pri nas po tem zgledu začeti delovati. — Akadetnično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu. II. redni občni zbor akademičnega tehniškega društva rTriglav" v Gradcu se vrši dne 15. maja 1907 ob 8. uri zvečer v prostorih društva. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju naznanja, da se je na prvem rednem občnem zboru sestavil odbor za letni tečaj sledeče: predsednik med. Josip Klun, podpredsednik phil. Evgen Vavken, tajnik iur. Mate Su-haČ, blagajnik iur. Dragotin Vrečko, knjižničar iur. Franc pl. Premerstein, arhivar for. Josip Kenda, gospodar phil. Ivan Knaflič, namestnika phil. Radovan Matjašič, iur. Leopold Te-čar, pregledniki phil. Nande Marolt, iur. Franc Kandare, phil. Rado Pavlic. — Slovenski akademiki, zbrani v slov. akademičnem društvu „Ilirija" v Pragi zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki jih bo poslal slovenski narod v državni zbor, — naj pripadajo tej ali oni stranki, — da uresničijo v zvezi s slovansko veČino upravičeno zahtevo slovenskega naroda po lastnem vseučilišču. — Prijeta blagajnična vlomilca. V Trstu so aretirali 361etnega Ivana Petiča in 341etnega Angela Dovierja, ki sta hotela s tretjim tovarišem vlomiti v blagajno tvrdke Schenker & Co, a so jih prepodili. — Za zastavo slov. pevskega društva Ladja" v Devinu je na bral g. F. T. vsoto 133 K ter je isto odposlal gospodu Miroslavu Plessu hotelirju v Devinu. — Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 3. do 8. maja je dela iskalo 13 moških in 38 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 13 moškim in 49 ženskim uslužbencem. — V 31 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 8. maja je došlo 1022 delojemalcev in 1173 delodajalcev. V 632 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 1 ključavničar, 1 vrtnar, 2 pečarja, 1 krojač, 2 vrtna delavca, 7 trgovskih slug, 3 gostilniški sluge, 1 kočijaž, 10 konjskih hlapcev, 3 delavci. Vajenci za fotografski in ključavničarski obrt. Ženske: 1 špecerijska prodajalka, 1 trafikantinja, 2 računajoči natakarici, 6 podnatakaric, 4 gostilniške kuharice, 6 gostilniških deklic, 4 sobarice, 7 kuharic, 27 deklic za vsako delo, 15 deklio k otrokom, 6 tovarniških delavk (za ven). — Delaiščejomoški: 2 strojnika, 1 skladiščnik, 2 pisarja, več pisar, slug, 1 maj ar; ženske: 1 kavarni- ška blagajničarka, več prodajalk raznih strok, 1 orožniška kuharica in razni drugi posli. — Oddati je razna stanovanja in več meblo-vanih mesečnih sob. — V najem se iščejo stanovanja s 1 in 2 sobama. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Kolo Je ukradel v soboto zvečer z dvorišča hotela pri „Južnem kolodvoru" neki tat posestniku gosp. Karlu Rajerju in se odpeljal z njim v Medno, kjer so mu je vaščanje odvzeli. Kolo je bilo vredno 240 K in je je dobil oškodovanec nazaj. — Predrzen vlom. V soboto med 1. in polu 2. popoldne je dose-daj še neznan lopov odpri pri Špecerijski trgovini g. Petra Lassnika v Wolfovih ulicah št. 1 s ponarejenim ključem v vežo vodeča vrata, potem pa vlomil v dnevno blagajno, iz katere je ukradel do 537 K denarja ter odšel, popustivši vrata na tečaj odprta, s svojim plenom, ne da bi ga bil kdo opazil. — Nesreča z avtomobilom. Ko sta se včeraj dopoldne g. Jožef Pollak, trgovec na Sv. Petra cesti in trgovčev sin Schmidt z avtomobilom pripeljala z Lehnerjevega stavbišča na Dunajsko cesto, sta zadela z avtomobilom ob cestni kamen, vsled česar sta padla s tako silo na tla, da si je Polak zlomil nogo, Schmidt pa je za-dobil po obrazu, rokah in nogah hude poškodbe, nakar so prvega prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, drugega pa na dom. — Z vlaka Je padel blizu Bo rovnice 351etni Peter Lemič ter se tako poškodoval, da so ga morali oddati v deželno bolnišnico. — Delavske gibanje« Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 280 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 190 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 170, v Buks 70, v Ino-most pa 60 Hrvatov. — V soboto je šlo v Ameriko 70 Hrvatov in 6 Slovencev. V Heb je šlo 20 Hrvatov, rja Koroško pa 40 tesačev. — Izgubljene In najdene reči. Desetnik Jakob Gliha je izgubil srebrno anker uro z verižico, vredno 28 kron. — Delavec Florjan Koderman je izgubil denarnico, v kateri je imel 15 K denarja. — Krošnjar Štefan Ciglar je izgubil v robcu zavitih 64 kron. — Neki gospod je izgubil listnico, v kateri je imel legitimacijo, lovski in orožni list in do 450 K denarja. — GdČ. Angela Zalaznikova je izgubila pozlačeno iglo v podobi klasja. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika, par nogavic, denarnica z 8 K 53 vin. denarja in etui, v kojem je bila zlata broža in dva zlata uhana. — Izgubil se Je psiček lox-terrier, sliši na ime „Boj." Na znamki ima napis „Semlin 1905." Odda se na Tržaški cesti 33. * Najnovejše novice. Povodom rojstva španskega prestolonaslednika je kralj podelil mnogo odlikovanj ter pomilostil mnogo obsojencev, med njimi osem na smrt obsojenih. Prvi je brzojavno čestital papež, drugi pa francoski predsednik Fallieres. Današnji dan je proglašen po celi državi za praznik. — Za zvišanje plač častnikom bo treba 7 — 8 milijonov K : od teh odpade na Ogrsko 25 milijona. Pri višjih Častnikih se temeljne plače ne zvišajo, temuč se le uvedejo triletnice. Pri štabnih častnikih se prvi vsaki šarži ustanove dve plačilni stopnji, tako da bo vedno polovica štabnih Častnikov v prvi, polovica pa v drugi stopnji. Generalske plače se le neznatno zvišajo. Stanarina se deloma všteje v pokojnino, a v ta namen se bo Častnikom odtegovalo 2— 3% od gaze. — Vojaško organizirani finančni stražniki. Del avstrijske finančne straže se organizira vojaško, tako da dobe finančni stražniki srebrno trakove na svetlozelenih našivih na rokavih, podobno podčastnikom, ki služijo čez postavno dobo. Tako adjustirani finančni stražniki bodo morali pozdravljati častnike a vojaki brez šarže pa stražnike — Sleparska banka. Dunajska banka Schmid in Abel je po-neverila 600.000 K naloženega denarja. Schmida so zaprli, Abel pa je pobegnil. — Zaroto proti rumun-skemu kralju so razkrili v Bu-kareštu. Vodja je bil bolgarski anarhist Gajdov, ki so ga zaprli. Pri njem so dobili več dinamita in materijala za bombe. Atentat je bil pripravljen za 23. t. m. — Požar v rudniku. V mehi-kanskem rudniku za baker v Balardenu je nastal velik požar ter je zgorelo blizu 100 rudarjev. — Poroka ločene črnogorske princezinje Stane z velikim knezom Nikolajem Nikolajevi-ćem se je vršila včeraj na Krimu. — Za gubernatorja v Ka merunu je imenovan legicijski svetnik Seitz. — Španski prestolonaslednik je dobil pri krstu imena Alfonz, Pij, Kristijan, Edvard in Še več drugih. Telefonska m brzolauna porodio. Radovljica 14 maja. Čop 68, Pogačnik 30, dr. Der-mota 9 Medvode, 14. maja. VSori je dobil Novak 32, Demšar 23 glasov. Klerikalci so prišli do zadnjega na vo išče, naših je ostalo polovico doma. Kranj 14 maja Nova* 176, Demšar 49. Kranj 14. maja. V Hr; stu je dobil Novak 15, Demšar 59 glasov. Skaručna 14 maja Sršen 87, Krek 275. Krek je dobil toliko glasov le, ker je kaplau po-p sal glasovnice. Moste 14. maja Dr. ŠusterŠič 130, Petrič 103, Žirov-nik 33 Jarše-Mengeš 14 maja. Občina Jarše: Sršen 4, Krek 86 Hotedršica 14 maja. Gruden 68, Gostinčar 66, Kopač 1. Tržič 14. m^ja. Cop 49, dr. Dermota 114, Pogačnik 127 Kamnik 14 maja. Sršen 104, dr. Krek 177. Lukovica 14. maja V občini Prevoje Sršen 29, Krek 31 Ilirska Bistrica 14. maja. Dekleva 85, Žitnik 14, Mozetič 30. Borovnica 14 maja. Gostinčar 237, Gruden 34, Kopač 6. Lož 14 maja Dekleva 52, Žitnik 73. Odločila vas Podlož. Rakek, 14. maja. Gruden 61, Kopač 107, Gostinčar 63. Lož 14. maja N;coj so vdrli tatovi v prodajalno dveh naprednih agitatorjev in ukradli več legitimacij, denarja in blaga Senožeče 14. maja. Dekleva 179, Žitnik 39. Šmarje pri Škofeljci 14. maja. Žirovnik 9, Šusteršič 159. Ajdovščina 14. maja. Zonaga naša z veliko večino. Tolac (Hrvatsko) 14. maja. Bela Ljubljana, ne očrni se! Živio naš Hribar! Dunaj, 14. maja. Volitve so se pričele že ob 6. zjutraj. Pred volilnimi lokali je silna gneča in med posameznimi strankami je prišlo do nasprotstev, da se je moral uporabljati zakon v varstvo volilne svobode. Spuščati se mora le vsak posameznik na volišče. Socijalni demokratje so nosili po ulicah velike table z napisi: Volite samo socijalnega demokrata. Udeležba pri volitvah je ogromna. Dunaj 14. maja. Ob polu 1. popoldne. Volitve na podlagi splošne volilne pravice prineso veliko iznenađenja. Do opoldne je volilo nad polovico volilcev. Dv. čim je doslej masa pritisnila Še le opoldne, je bila d*, ies vsa dopoldne na volišču. Med volilci so bili ministrski predsedmk baron Beck, bivši ministrski predsednik Gautsch, bivši vojni minister P i t r e i ch, deželno - brambovski minster Latscher. Kand datura princa Lichtensteina je v veliki nevarnosti. V okraju Neubau je prišlo do hudih koLfliktov med kandidatoma dr. Gessmannom in dr. Granitschem. Dr. Gess-mann je hotel dati aretirati nekega nasprotnega agitatorja, ki je razdeljeval agitacijske listke. Dr. Granitsch: Mi bomo vas aretirali. Dr. Gessmann: Ne poznam vas. Dr. Granitsch: Jaz vas pa poznam, a ni nobena čast za mene to! Praga 14. maja. Volilno gibanje se vrši v redu in mirno. Ceste so polne ljudi. V Kladno je bilo odposlano vojaštvo, ker se je bati hudih nemirov. V Plznu ima vojaštvo Bbereitachaft,u ker pride najbrž do krvavih spopadov med soc. demokrati in nacijonalci. Književnost. — Novi akordi. Šestega letnika šesti zvezek obsega naslednje skladbe: I. Prochazka: Silhouettv; V. Parma: Poslednja noč; M. Rožanc: Roža; Fr. Crerbie: Spominski list; E. Adamič: Po slovesu; J. Ferjančič: Pevci smo slovenski mi. Zvezku je dodan seznam vsebine VI. letnika. — Ljubislava. Drama v petih dejanjih. Spisal Etbin Kristan. Založil L. Schwentner. Cena 2 K; eleg. vez. 3 K 20 v; po pošti 20 v več. To delo je bilo že ocenjeno v našem listu lani, ko se je uprizorilo na slov. odru. Poslano.*) Gospod Oblak so govorili. Vzeli so v roke veliko brezovo metlo in začeli pošteno pometati. Kamor stopiš, vse v smeteh za vsakim oglom polno gnilobe. O uboga fara, zakaj se ne očediš! Tudi podpisani čepim v tem smradu in še vedno se vlivajo name polne golide napadov. Gospod župnik me je že dvakrat v svojem ljubljenčku, znanem „Domoljubu", pošteno na-klestil, zato mu dolgujem nekoliko odgovora. Kdaj, vprašam Vas, se nisem zmenil za Vaše želje in ukaze ? Kaj ste mi za-ukazali, da bi se ne bilo zgodilo, kje so tiste želje, ki se niso izpolnile? Ravno nasprotno. Ni ga menda učitelja na Kranjskem, ki bi bil toliko tla-čanil cerkvi kakor sem jaz. Povsod so organisti plačani za šmarnice, povsod dobivajo nagrade za zornice in druga izvanredna opravila Koliko ste mi pa dali vi ? 0 misjonu sem bil skozi 10 dni vprežen kakor živina, od jutra do večera dvakrat v šoli, trikrat v cerkvi in za svoj trud nisem bil vreden niti navadiega rbohlonaj-. Pri pogrebih se mi je godila naravnost krivica, ki vpije do neba. Računi so znašali večkrat od 30—40 gld., organistu se je pa vrglo 6 — 7 krone. Tako ste mi požrli mnogo, mnogo trdo, pošteno zasluženih krajcarjev in jih vtaknili v svojo nenasitno, nikdar polno mavho. Lansko leto ste prosili, naj naučim Marijnarce nekaj pesmi Tudi to spm storil, kaj hočete še več od mene. Nadaljevanje v tem pouku je bilo sploh nemogoče. Menda še niste pozabili na štrajk, da sem ostal sam na koru. Seveda ste se v mojem stanovanju smehljaje zvijali, češ, saj ste vi gospodar na koru, ubogati vas morajo, a žal, oni easi in to prakticirate vi sami najbolj, gospod župnik, minevajo, ko se je kaj zastonj storilo za čast božjo. Za one umazane kronce, ki so jih med letom lovili okrog farovža, jih nisem mogel kar nič za ašesa vleči in sem bil zadovoljen, da so se pri svojih ogromnih dohodkih vsaj toliko redno držali častne službe. Dobro ste vedeli za napetost in mržnjo med mojimi pevci in Marijnarcami, a tiščali ste v m^, kakor podr^pna muha z zlobnim namenom izvršiti polagoma naklep, ki se Vam je posrečil letošnjo zimo. Čisto vest imam, da sem vestno opravljal svojo službo in se vsikdar ravnal po vaših ukazih v delokrogu cerkvenega organista, Vi ste pa pokazali svoj značpj v taki luči, ki se gabi in studi vsakemu treznomislečemu človeku. Zakaj mi očitate spoved, zakaj podpise, Slov. Narod itd? Kaj mislite, da farani ne vedo, da ni za temi očitanji nič drugega kot kup grde ne vošljivosti in lakomnosti. Bero pobašem jaz, ste si mislili, novega organista plačam kakor sam hočem in tako se pokaže pred menoj, zopet bp kupček ddtučka. Res, dokaj žita so mi darovali farani, za kar sem jim in jim ostanem hvaležen, a gospod Oblak naj si zapomni, da sem dobil veliko, veliko zavoljo šole, v jasen dokaz, kako ljudstvo ceni in upošteva težavno službo učiteljskega stanu. Vaša usta so bila dolgo polna hvale, kako zadovoljivo ste se izražali o petju in orglanju in sedaj — naenkrat vse zanič. Če je bilo kdaj kaj proti vaši volji, če ste imeli kako posebno željo, zakaj niste prišli k meni ali me obvestili pismeno, saj loči naju vendar samo cesta. Delali ste vedno le zahrbtno in takega človeka si usojam imenovati javno podlega hinavca. Odločno moram pa tudi odbijati ostudne laži o celih vrstah mož, ki mi ne zaupajo več svojih otrok in zahtevajo, naj se ven spravim. Kako grozno! Čud o m, čuda da me niso že kar po Temenici poslali tja dol čez hrovaško mejo. Pa šalo *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. na stran. Pravite, naj vprašamo može iz Dolge-njive, Mačjega dola, vi ga imenujete Marš dola, Marti nje vasi in Vrhovega. Kje je pa ostalih šestnajst vasi? Ali je samo teh dvanajst mož merodajnih za celo faro? In še izmed teh je nekaj takih, to je gola in čista istina, ki so vas obsojali vpričo mene sedaj se vam pa hlinijo in prilizujejo. Pač žalostno! Danes tukaj, jutri tam. Pri vsem tem pa čutim neko sumničenje in izjavljam : Kdor bo trosil po fari govo-rico, da sem jaz v kaki zvezi z dejanjem na župnišču, alidasem koga v to hujskal in nagovarjal, proti temu uvedem brezobzirno strogo kazensko postopanje. Nimam povoda župnika gladiti, saj dovolj ruje prot' meni, a kar nisem kriv, se smem in moram pognati za svoje poštenje. In sedaj moje vsiljevanje. Ali vas ni sram kot duhovnika, kot božjega namestnika mamiti ljudstvo s takimi lažmi in ga hujskati proti menij. Nikdar in nikjer se nisem vsiljeval že radi bolezni ne, vdal sem se le na pritisk faranov, iz človekoljubnih namenov, da bi ne imeli z novim organistom nepotrebnih str oš k ov. Samo to je resnica, vse drugo je izmišljeno Kar pa veste o mojem ugledu med ljudstvom, kar nič prikrivati, le na dan ž njim, jaz nisem brei napak, vi tudi ne, pa nesiva vsak svoje maslo na solnce. O logiki raje molčite. Če človek prebira vaše klobasarije, bi vas najraje poslal nazaj v gimnazijo, četudi imate vrhu-tega še kup lemenatarskih študij „Kdo je mož, ki je to naredil, tri pike. To je je — že spet pike, nadzornik, predsednik, zopet pike. Pa to, kar je mož, je in ostane. Kako učeno ! To pogruntajo le gospod župnik, a jaz rev«"ek, ki nisem pokukal nikdar v višjo gimnazijo, pa tuhtam in tuhtam te pike in naslove, da mi kar plešejo po glavi Verujte mi, da je kle-čeplaztva ravno pri vas največ in smelo trdim, da je vaša črna suknja z vašim letanjem okoli vseh slojev moškega in zlasti ženskega spola zatemnila že ves severni in zapadni del šentlovrenske fare. Da nisem s „poslanim41 v nikaki zvezi, to naj blagovoli slavno uredništvo blagohotno potrditi. (Op. ur. Potrjujemo.) Iči-teljstvo se je potegnilo za me in s tem pokazalo svojo kolegijalnost. Vem, da bote prišli na dan zopet z raznimi buda-lostmi o cerkvenih nazorih, o nepokorščini i. t. d a eno je kar drži: Zgubili ste zadnjo iskro sočutja, v moji bolezni ste padli po meni in se tako lotili najgršega sredstva, ki smrdi do neba. Tukaj tiči vaša črna duša, to je pečat, to je neizbrisljiv madež, ki ga boste nosili do konca dni svojega življenja. Frane Potokar, nadučitelj. Se dobi povsod! : neobhodno potrebno zobno Creme vzdržuje zobe eisie, bele in zdrave. Darila. Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirile in Metoda! Dijaški knhin|l v Kraou so poslali od 1. febr. do 8. maja t. 1. sledeče darove: g. dr. Josip Kušar, imenom g. Rakovca, tovarnarja v Kranju, 10 K, kot njemu prisojeno zvedeniško pristojbino; profesorski kolegij 10 K; meščani za febr. 23 40 K; dijaki odplačila za januv. 72 K; za plačano a pozabljeno krono 2 K; ob slovesu sodnika A. Seliškarja 20 K; I Soukup, župnik v Stari Oselici 20 K; profesorski kolegij za marec 8 K; meščani za marec 54*80 K; župnik Al. Kummer v Stari loki 4 K; preprečena nesreča 4 vin. (po notarju Šlambergerju), isti odklonjeno pristojbino 1 K (po prof. Doklerju); dr. Fr. Kogoj na Jesenicah, 3 K; hranilnjca in posojilnica v Mošnjah, 10 K (po župni ku I. Krst. Trpinu); Jos. Klinar iz Plavškega ro-vta pri Jesenicah 10 K; dijaki odplačila za febr. 78 K; mestna občina Kranj, letni prispevek 500 K; dekan Fr. Kummer v Stari-loki 20 K; dr. Anton Arko v Škof ji loki 25 K; (izročil dr. Jos. Kušar); Fr. Krek, župnik na Vranji peči pri Kamniku, 10 K ; posojilnica v Radovljici, 100 K; prof. kolegij za april, 10 K; meščani za april 45*40 K; prebitek dijaškega koncerta 96 82 K, mesto vstopnine h koncertu po 2 K; postajenače'nik I. Inglitsch in učitelj A. Novak, ca Jern in Mar Rakovca 20 K, (plačatd slednja po adj. Antloza); dijaki odplačila za marec 89 K; kaz. porav. Ribnikar-Erzar v Radovljici 10 K, (po dr. J KuŠarju); Bog. Krenner iz Ljubljane 10 K; P. B. Vovk v Brežicah, 4 K; kaz. porav. J. Pisovc ca. A Pegam 8 K, (plača slednji po dr. V. Štempiharju); kranjska hranilnica v Ljubljani, letni prispevek 100 K; prof. kolegij za maj 7 K; meščani za maj 50 40 K; van-drovček brez pašuža nabral v Franckovi kamrici 4 21 K, izročil Bolča); mesto venca na krsto K. Florjana g. Fr. Sajovitz 10 K in rodbina Jugovic 6 K; Marija Zhischman iz Kranja letni prispevek 12 K; in rodbina notar Drukarjeva v Gornjem-gradu 20 K, me-slo venca na krsto umrli Neži Gotzl. Umrli so v Ljubljarv. Dne 6. maja: Elizabeta Polanc, delavka, 70 let. Radeckega cesta 11. Ostarelost. Dae 8. maja: Marija Oblak, pazuikova žena, 43 let. Tržaška cesta 7. Jetika. — Josip Hadeček, slikarjev sin, 1 mes. Orlove nlice 5. Bronckttis Dae 9. maja: Nikolaj Kraigher, kroiačev sin, 5 mes. Kongresni trg & Bronchitls capillaris. — Ivau Šuster, knjigovezov sin, 4 mes. Cerkvene nlice 21. Eccl^mpsie Dne 10. maja: Fran Škafar, delavčev sin, 1 mesec. Karolinška zemlja 9. Katar. — Vladimir Potnik, poslovod. sin. 1 mes Gradišče 7. Življenske slabosti. — Marija Šegatin, črevljar-jeva hci. 1 : mes. Streliške ulice 15. Nephrit s. Dne 11. maja: Marija Tome, paznikova hči, 9 mes. Kolezijske ulice 10. Gastra enteri-tis acuta. V deželni bolnici: Dne 29. aprila: Polona Križaj, užitni n paznika žena, 64 let, kap. — Ana Kink, delavka :3 let, jetika Dne 30. aprila: Jakob Šiler, mlinar 36 let, Vr.lnus cont. capitis. Mihael Bergant, dninar. 42 let. Pij učni ca. Dne 5. Ivan Pestotnik, delavec, 64 let. Abscessus frigidus. — Ivan Marinšek, hlapec, 26 let. Pljučnica. Izvrstni učinek Odola zavisi iz veČine od lastnosti, da se vsesa v votle zobove in v slezno kožo v ustih, da jo takorekoČ impregnira. Treba je pomniti veliko važnost tega prav posebnega učinka Odola: medtem ko druga Čistila za usta in zobe samo med kratko dobo izpiranja ust delajo učinek, ima Odol izrazito trajen učinek, ki se razteza še daleč Črez Čas, med katerim smo si Čistili zobe. O tem tra nem učinku so se uvedli prav zanimivi znanstveni poizkusi, ki so soglasno dokazali, da ta specifična lastnost Odolova zabranjuje razvijanje gnitja v ustih in s tem deluje proti razpadanju zob. Gospodom zdravnikom, zobnim zdravnikom i. t. d. na željo radi brezplačno pošiljamo posebne odtiske teh del. 1487-2 Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih n oporokah, kakor tudi pri neprlčako-======= vanlh dobitkih. ============== t Krafni šolski svet Trbovlje naznanja pretužno vest, da je po daljši močni bolezni umrl danes gospod Aleksander Falk učitelj v Trbovljah. Pogreb bode v aredo, dne 16. maja 19i;7 ob pol 6. uri popoldne. Blag mu spomin ! V Trbovljah, dne 13. maja 1907. t Učite 1 ski zbor sestrazredne ljudske šole v Trbovljah naznanja vsem tovatišem, znancem in prijateljem pretužno vest, da je njega zvesti član, gospod Aleksander Falk učitelj v Trbovljah dne 13. maja po dalj«', mucai bolezni preminul. IJi- Pogreb bode v sredo, dne 15. maja 1907 ob pol G. nri popoldne. Dragega nepozabcega priporočamo v blag spomin. t Amalija Stare, soproga in dr. Anton Stare, c. in kr. višji štabni zd avnik I. razreda, brat, naznaujata potrteg* srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, di je gospod Josip Stare kr. profesor in bivši r vnatelj realne gimnazije in višie trgovske šole zagrebške po teški bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 13. maja ob 9. uri zvečer blago v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika preneslo se bo v sredo, dne 1 mala ob r». uri popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova c»9ta št. 16, na pokopal šče k Sv. Križu ter tam položilo v lastno rakev k večnemu počitku. 16'. 5 Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Dragega rajnkega priporočava v molitev in blag spomin. V Ljubljani, 14. maja 1907. Dve sestri iščeta oslo i račun na deželi v bližini kolodvora in farne cerkve, najraje kje v trgu Prevzameta kjerkoli si bodi in tako]- — Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda* pod i,gostilna št. 802". 1596 i Kavcije zmožen ZilOZ vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi bi lahko preskrbi takoj tu v Ljubljani 2000 kron letnega dohodka Ponudbe naj se pošljeio pod „trajno" (Dauernd) Ljubljana, poste restante. igj6 i vešč Bpecerije, železnine in konfekcije Seli svoje mesto v 6 tednih premeniti. Ponudbe: Poste restante Zgornja Bela (Ober-Vellach,) Koroško. Domski salon Nina Presil Sv. petra cesta štev. 20 = takoj sprejme nekaj - šivilj. 169C- Trpfsli mešaoe stroke, vojaščine prost, slovenskega, nemškega in italijanskega jezika zmožen, Želi sedanje mesto premeniti Ponudbe na upravništvo „Slov Naroda". 1601-:; Jpjroda se takoj 6 konjskih sil, 2 cilindra, skoro nov po nizki ceni. — Več se izve pri Fran Čuden, trgovec v Ljubljani. U7H i Dobrega 1582-: kleparskega pomočniki sprejmem takoj v trajno delo. Franc Dolžana vdova, Domžale. OdoetnlšRi Kandidat Bte ko nc i p ije ntske aa mest v od-reteiški pisarni. Ponudbe in informacije pod ,,Odvetniški kandidat11 na upravništvo -Slov. Naroda". 1602—1 Išče se zanesljiv za parno žago. ism-i Več se izve ori lastniku Dominiku Lušinu v Jenkovih ulicah št. 18 v Ljubljani. 1594-1 ile prodajamo samo v mesecu maju po znižani ceni in sicer: 1 kubični m i; ter za K 350, 1 vreča K !■—. Pri naročilu od 10 kubik metrov znaten popust. leoi Parožaga DEGHENGHI Ljubljanska odvetniška pisarna sprejme v službo pravnika ki je položil prvi državni izpit, even-tualoo koncipijenta-začetnika Na predno mišljenje je pogoj Stenograii imajo prednost. Plača po dogovoru. Nastop takoj. 1599-l Ponudbe je nasloviti na upravništvo „Slov. Naroda". Dr. sr Blfiitis-Tfsifiiši strokovni zdravnik za notranje bolezni in bolezni v nosu in vratu ie ■ se je povrnil. LJUBLJM i MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXVII (1907). liha;'« po 4 pole obsežen v veliki oamerkl po eden pot ne meeec v zvezkih ter stoji T30 leto g K ao h, pol leta 4 K (So b, Četrt leta a K 30 b. Zrn vse neavBtrijske dežele zz K ao b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. „N&rodna Tiskarna" v Ljubljani Delniška družba združenih piVOUdren Žalec in Laški trg lalitetai izborno pivo. crno pivo Jnluntor". {fSST Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. *TgSQ ■«»■■' BSF* PoiUJatve na don sprelema reatavrater gosp. B. Kr tilnik „Narodni dom", LJubljana. (Štev. telefona 82.) ""M ^.+C K3N Prvo domačo slovenska pivovarno G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice Stev. 12 Ustanovljena leta 1854. priporoča slavnemu občmstu in spoštovanim 9flftCktP^^Wfa^\ gostilničarjem svoje HT izborno 1 1 ICll 4012 79 Številka telefona 210. ivo v sode i h in steklenicah. v solBČni legi, vsako obstoječe iz: 2 sob, kubinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in dei84-n Marije Terezije cesta štev 1 in Valvasorjev trg štev. 6. Ceno in pristno istrijonsko vino iz prve roke prodaja Sebastijan Luk, trgovec v Kringi, pošta Tiujan (Antignanaj pri Pazi c u v Istri. Vino pošilja v sodih po ne manj kot 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem, franko železniška postaja Sv. Petar v Šumi (S. Pietro in Selve). Pošlje rad tudi vzorce. 272 17 SUKNA Tvor nitke cena. " In modno Maso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v ^umpolcu na Češkem. Vzorci Iranko. Kranjsko društvo za varstvo »ova VABILO na XV. redni občni zbor ki se vrši Zl. mala letos ob 8. zvečer v restavraciji »pri Roži" 1. nadstr. 1 Odborov« poročilo za leto 1906. 2. Poročii>> pregledovaluega odseka. 3. Volitev petib članov odbora. 4. Volitev pregledovaluega odseka za i. 1907. f*. Posebni predlogi. Samostalni predlogi za obČoi zbor naj se prijavijo 8 dui pred občnim zborom pri odboru. Ljubljana, 11. maja 1907. 1689 1 ODBOR. kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška postavljen Parožaga Deghenghi v Ljubljani 1188— 1 \r ^ o Debelost cena za Debelost cena za Debelost cena za nrtinnct«n«itrih vrsla vem kub. mtr. vem kub. mtr. vem kub. mtr. uoigostv meinn hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov les bukov les od 20-60 K 38 — od30—60 K 20- od 30-60 K 24- od 30—60 K 19 — od 30-60 K 18 — od 30 - 60 K 17 — od 19-25 K 16 — od 19-25 K 18 — od 19-25 K 15 — od 26-29 od 26-29 od 26-29 od 26—29 od 26-29 od 26-29 hrastove deske 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge la K 55'—, Ha K 45'—, bukove ff 28 mm „ 2 „ 4 „ „ Ia K 35 —, Ha K 30*-, hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge Ia K 2 50, Ha K 2—, bukove 28 mm „ 25 „ 50 cm „ la K P40, lla K 1 10, K 30— od 19-25 K 26 — K 18-K 20-K 17 K 16 — od 19—25 K 14 — od 19-25 K 14 — K 16 od 3—4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 2 25 in 450 m lila K 35 — m« lila K 20- - m« lila K 1-80 m* lila K 1 — m* Družbeni razglas. Radi oddaje razširjenja šolskega poslopja na Bohinjski Bistrici proračunjeno na 17038 kron se bode vršila dne 26. maja 1907. ob pol 11. uri dopoldne v imenovani šoli ustna zmanjševalna dražba. K tej dražbi ,se vabijo podjetniki s pristavkom, da mora vsak, kdor namerava dražiti za se ali kot legalno pooblaščen za druge, vložiti neposredno pred pričetkom obravnave 1400 kron, kot varščino v roke licitacijsbe komisije ali v gotovini, ali v državnih obligacijah, ali pa v vloinih knjižicah takih hranilnic, ki so ustanovljene na podlagi navodil z dne 27. septembra 1844. Do priČetka licitacije sprejema krajni šolski svet le frankirano po poŠti ali neposredno tudi pismene ponudbe, katere so z 1 krono koli kovane in katerim je priložena gori imenovana varščina. V tej ponudbi mora dotiČai pod jetnik natanko navesti svoje ime in bivališče in razen tega Še izrecno izjavo, da so mu načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbni pogoji dobro znani in da se jim po dvrže brez izjeme. Zavitek pismene ponudbe je zunaj z napisom „Ponudba za šolo„ posebno označiti. Vsa dela, katera se bodo oddala le enemu podvzetoiku, morajo biti na \sak način do 15. Oktobra 1907. izgotovijena. Načrti, stroškovnik, dražoeni in stavbni pogoji so pri podpisanem krajnem šolskem svetu do dneva licitacije vsakemu na vpogled. Krajni šolski svet si pridržuje pravico oddati stavbo, kakor mu je volja, ne glede na stavljene ponudbe. 3(rajni Šolski svet na dne 7. maja 1907. 1567-3 Bistrici, Predsednik. Lepa birmanska darila. Lepa birmanska darila. V Inbllanll :\ \ Wi ! V Dunajska cesta št. 17 Ivan Jax in sin priporočata svoj i bogato zalogo voznih koles 3 V V V Šivalni stroji za rodbin o In obr Brezplačni knrzl za vezenje v hiši. ?! Pisalni stroji ,ADLER'. jlj •»: »»:*:*: >:♦: :•:♦>:*: »:*:*i*>:*»:*:*:c»: Cenjene botrice in botri! Pri nakupovanju birmanskih daril Vas vljudno opozarjam na svojo veliko zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih tvormških cenah. — Zaradi ogromnega prometa in Ker razpošiljam svoje le prve vrBte in priznano najboljše blago na vse kraje sveta, mi je mogoče vsakomur najbolje pcstreč'i z blagom kakor s ceno. tt velespostovanjem se priporoča 13 4-7 vCJubljani H.SUCCHER na Mestnem trgu nasproti rotovža. urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Veliki novi cenik ki je ravnokar izšel, pošiljam zastonj in poštnine prosto Nikljasta cilinder rem. ura......fl. Sreb. cilinder rem. ura „ „ anker. rem. ura „ Srebrna verižica . . ženska ura . „ 14 karat zlati ženska ura......„ Zlat prstan Zlati uhani ...... Velika zaloga prve vrste najfinejših, popolnoma zanesljivih „preci-zijskih ur11 kakor s Glasshutte, Schaffhausen, Ornega po tvornisklh cenah. Obleke za birmanc« v najueeji izbiri po najnižjih eenab priperečota 1519-2 Gjričar $ f^cjae S v Ljubljeni prejterncuc ulice |t. 9 u Ljabljani z zaslužkom K 3 60 do K 4, sprejme Mihael Regovc, zidarski mojster na Savi pri Jesenicah. 1577-2 Ženske bolj odrasle, ki labko gredo kaj z doma, dobe takoj trajnega in dobrega zaslužka. Ljubljana, Stari trg št. 4, II. nadstr. Sprejemi samo ob delavnikih od 2. do 4. popoldne. 1553 3 Sprejena aavarevaate etoraSaoga 9«aJa po wtt*mm*tmm0tk saaalaaaagak pod tek« ogodoteri p«fq)i, Mb«M djTijra 1 a varovalni«« Zlasti j« notoc s«varovanje oa doftivett« ki »mri ■ manJiaJoMni m vplaSUt. Vsak član ima po pretek« p««* tet pravioo «• dirldeade. „8LAVIJA" - - - - viajtiune uvirtvtlm banka v Pragi- . - . . Roj. fondi : 34,7M.837*76 K. laplaftggi odtfcodnJns in kapitali J a 87,176.383 76 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države « ▼•Mfce>ai ■l««Mifc««B«r«4aa mvm. Vm i j 1" «4«: taseraftnl lasisp v IjnilJ—1, cigar pisarne ao v lasta** bansasj kaši v JUA1« mMosaJa tiai. tt. Z«varaj« peategp« hi preaagtetee w* poiarniaa škodam p« mtfnit^te oenafc Škode «entate takoj te najk«l—1tnojo. Ullva sajbo^ii alovea, koder pooteje. Dovo^teje te dtetof« dooidka ta dala e podporo ▼ narodne ia ob&aokortotee 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani i2-e4 Podrninica v SPUSTU. Stritarjeve nlice ftt 2. Podružnica v CELOVCU. Delniška fglaavamflassft K s^OOOtOOO. Heaemt Fond K 3 k Žrebanju 15. maja na 3 °/0 zemeljske kred. srečke I. em. k K 5 — glavni dobitek K 90.000. — na 4°/0 ogrske hipotečne srečke k K 4*— glavni dobitek K 70.000 — na ogrske premijske srečke k K 12*—, polovice k K 1-— glavni dobitek K 200*000. Vlage U knliiiOO in tekOĆl ratan obrestuje od dne vloge do dne vidiga po i Vi %• Rentni davek placa banka sama. priporoča promese 55 ^73217 12 SVETOVNOSLAVNI 298- 23 RNET-BRANCA tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU _JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENOICA NA SVETU! Neutrplji«a v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. Svoji k svojim! Kdor rabi tr a verze in železniške šine za oboke, strešne lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico naj se obrne na trgovino z ieleznino 1086-11 Svoji k svojim "■SM?1 FR. STUPICA v LJUBLJANI Valvazorjev trg it 6 nasproti Krti. cerkve Edino tam «e dobi vedno svež portland In roman cement iz slovečib tovarn dovske in trboveljske. Mreže In žica za ogTajef travniške brane, plugi, štedilniki, tekmice, čistilnice za tito, oprava za mlekarne ter vse poljedelsko orodje. Glavno in edino zastopstvo za celo Krao.isko na zadnji poljedelski razstavi v Zagrebu s prvim darilom odlikovanih stamoreznic, mlatilnic in gepeljnov. Amerikanski stroji za košnjo in obračanje mrve vedno v zalogi Samo 6 dni Havre-Nevv York Francoske prekomorsSe družbe. Edina najkrajša črta čez Basel, Pariš, JCavre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine |W samo ^Hi *626 22 oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubtjana Dunajska cesta 18 tjnbtjana v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rtgovcu". Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikov Naiboljsi in najmodernejši KLOBUKI vseh vrst v najbogatejši Ukori po gl. 1-20 in vise * LJnfilJanl pri &J.HAMAHN Klobuki se sprejemajo v popravo. Pozor trsoucl! Redko priliko! Na GoreDJakem, hlizo železnice se proda po ugodni ceni 1549 3 hiša v kateri je dobro idoca trgovina z me šanim blagom. Letnega prometa okrog 40 000 kron. Vpelje se lahko z gotovim uspehom tudi trgovina s poljskimi pridelki in lesom. Konkurence 8e ni bati. Ok"l# Da se zagotove pri adaptaciji več objektov na Ljubljanskem poli poleg Ljubljane potrebna stavbna dela v znesku okoli 32.000 k bo 29. majnika 1907 ob 11. dopoldne v pisarnici vojaškega stavb nega oddelka 3. voja v Gradcu (Eiisabethstrasse 18) pismeno ponudbeno razprava. Pogodbeni pogoji in stavbni pomočki so od 12. maja d< 27. maja 1907 vsak dan izvzemši nedelje in praznike ob uradnih urah na ogled v pisarnici c. in kr. vojaškega stavbnega nadzorstva v Ljubljani lb$.>, Upravna komisija c. in kr. vojaškega stavbnega oddelka 3. voja. _ »Men II II I Srebrna veriiica Mkaratna zlata ura FR. ČUDEN nasproti frnnčiSk. cerkve v Ljubljani. Urar in trgovec na drobno in debelo. Delničar švicarskejtovarne ur „Union". I Vljudno seT priporoča trgovina ■ l Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtorl trs ffla 10. Velika zaloga, solidno blago, dbis Cono zmerno. 66 Nikdar se ustaviti — to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednosti pri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško", otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in nizki ceni perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete,? kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno. Z odličnim spoštovanjem 1080—8 ANTON ŠARC specialna trgovina za belo blago in nevestinske opreme na Sv. Petra cesti št. 8. Šivalnica na Sv. Petra nasipa št 7. čistilnica za perilo I^olod.-vorslsili -u.lica.li št. S. F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna poći, ponudijo vsako poljubno množino patentiranih zarezanih strešnikov „Sistem MARZOLA" (Strontfalzzletel) 21 Sistem MARZOLA" Sprejmejo se zastopniki. Barvo: a) rdeči naravno zgani, b) trmo impregnirani. Najličnejše, najcenejše In naj pri prostoj še strešno kritje. Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa Z tico privezati kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetrn in burji. 706—22 Vzorce In prospekte poil|emo na zeljo prezplačno. Takojšnja in najiane^ivej« postrežb«. Sprejmejo se zastopniki. Izdajatelj in odgovorni urednik Bas t o Pnstoslemlek LMtnins in tuk tHarodne tiskarne* EL LS