262 Vrhniški razgledi Spomenik padlim in pogrešanim vojakom v prvi svetovni vojni z Vrhnike in okolice. Foto: Dragomil Bole, 11. november 2018. 263 Nataša Oblak Japelj ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? Spomenik padlim in pogrešanim vojakom v prvi svetovni vojni z Vrhnike in okolice 11. november 1918 ob 11. uri in 11 minut velja za uradni konec prve svetovne voj- ne. Tega dne so namreč zgodaj zjutraj v železniškem vagonu v kraju Compiegne v Franciji podpisali premirje še predstavniki Nemčije in tako priznali kapitulacijo. Štiriletna vojna, v kateri je izgubilo življenje več milijonov vojakov in civilistov, je zahtevala svoj visok davek tudi med našimi ljudmi. Neposredno po koncu vojne so postavili padlim vojakom spomenike in obeležja v večini slovenskih krajev. Tudi na Vrhniki so v tistih letih ustanovili odbor za postavitev spomenika, a zara- di spleta okoliščin ni prišlo do njegove realizacije. Leta 2000 je Muzejsko društvo Vrhnika (MDV) na pobudo dr. Janeza Verbiča po- stavitev spomenika uvrstilo med svoje prednostne naloge. Priprave so zahtevale kar precej razmisleka in dela, saj nismo imeli niti okvirnega seznama oziroma števila padlih in pogrešanih vojakov. Vrhnika je torej ostala po koncu prve svetovne vojne brez obeležja, na katerem bi bili zapisani umrli in pogrešani vojaki. Spominski plošči sta bili le v Zaplani in Žažarju. Zahtevnega dela sestavljanja seznama se je lotil član MDV Janez Žitko. Podatke je iskal v časopisnih objavah, pri svojcih, po matičnih knjigah v župni- ščih na Vrhniki, v Bevkah in v Horjulu. Nekaj podatkov je našel tudi v Ljubljani, in sicer v tamkajšnjem Nadškofijskem arhivu in v Zgodovinskem arhivu. Koristne nasvete in usmeritve je dobil pri ljudeh v inštitucijah, ki so delali podobne raziska- ve, kot na primer pri mag. Damjani Fortunat Černilogar iz Tolminskega muzeja. Skupaj z zgodovinarko Olgo Pivk sta obiskala Vojni arhiv na Dunaju. Ker v času raziskovanja še ni minilo sto let od konca vojne, tu nista dobila popolnih podat- kov, saj so bile matrike padlih za raziskave še zaprte. ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? 264 Vrhniški razgledi Seznam je bil dokončan leta 2008, ob 90. obletnici konca 1. svetovne vojne, in ob- javljen v 9. številki zbornika Vrhniški razgledi. V članku z naslovom: Padli v prvi svetovni vojni 1914–1918 lahko najdemo osnovne podatke o padlih in pogrešanih 202 vojakih z Vrhnike in krajev, ki so bili del takratne občine Vrhnika. Ti kraji so: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Podlipa, Rovte, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd in Žažar. Ker je bil seznam narejen na podlagi razpoložljivih virov, je dopuščal pomanjkljivosti. Po njegovi objavi se je oglasilo nekaj sorodnikov, ki so sporočili določene spre- membe. Izkazalo se je, da je nekaj zapisanih kot „pogrešani“, v resnici preživelo vojno, izselili so se v tujino; nekaj pa jih je na seznamu manjkalo. Priprave na projekt in iskanje primerne lokacije V Muzejskem društvu Vrhnika smo se z večjo intenziteto naloge postavitve spomenika lotili leta 2014, na začetku obdobja 100. obletnice vojne, ki je potekala med letoma 1914 in 1918. Za vodenje naloge postavitve spomenika – iskanja primerne lokacije, zbiranja dokumentacije, okvirne zasnove in koordinacije del – je bila kot članica izvršnega odbora MDV zadolžena Nataša Oblak Japelj. Predsednica društva, od decembra 2015 dalje častna predsednica (predsedstvo MDV je takrat prevzela dr. Katarina Oblak Brown), Marija Oblak Čarni je bila spiritus ágens naloge. Na upravni enoti Vrhnika je pridobila potrebno dovoljenje, s katerim smo v društvu lahko pričeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za realizacijo projekta. Nekaj sredstev so darovali svojci padlih vojakov, večino člani MDV. Vendar zbranih sredstev ni bilo dovolj. To je bil tudi razlog, da se je realizacija projekta zdela praktično nemogoča. Precejšnjo težavo je predstavljala tudi izbira ustrezne lokacije. Ko je k projektu poleg Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeve knjižnice Vrhnika pristopilo še Turistično društvo Blagajana Vrhnika s predsednico Mirjam Suhadolnik, smo rešili tudi to. Turistično društvo je ponudilo svoje zemljišče v neposredni bližini cerkve svete Trojice. Vsi smo se strinjali, da je park – Cankarjev gaj nad vrhniškim Klancem siromakov, več kot primeren za postavitev spomenika. Spomenik, ki je zveneča skulptura V začetku leta 2018 smo člani izvršnega odbora MDV k načrtovanju spomenika povabili priznano kiparko mag. Alenko Vidrgar, ki dobro pozna vrhniški kultur- ni prostor, saj v njem kontinuirano ustvarja več kot dvajset let. Umetnica je med 265 številnimi drugimi umetninami tudi avtorica glasbeno-kiparskega projekta z na- slovom Zveneči kamni, ki je odmeven tudi izven meja Slovenije. Njena zasnova spomenika, ki je hkrati zveneča skulptura, nas je vse v hipu očarala. Avtorica pa je spomenik opisala tako: »Spomenik je zasnovan kot kompozicija dveh stebrov iz brušenega pohorskega tonalita, granodiorita. Glavni steber je no- silni steber za napisni plošči z zapisom številnih padlih in pogrešanih vojakov z območja Vrhnike. Zaradi obseženega seznama padlih in pogrešanih je spomenik zasnovan na dveh graviranih ploščah, ki sta razdeljeni po seznamu krajev. Se- znam padlih in pogrešanih je zapisan v treh kolonah z njihovimi letnicami roj- stva in smrti, kadar so ta znana. Plošči sta iz eluksiranega aluminija z vrezanimi napisi v črni barvi, saj je bil aluminij ob prvi proizvodnji zelo dragocen material, dražji celo od zlata, danes pa omogoča, da se srebrni videz plošče lepo poveže z barvo brušenega tonalita. Na vsaki strani spomenika je plošča in na njej je, pod seznamom padlih in pogrešanih, vrezana izbrana misel Ivana Cankarja iz njego- vega zadnjega dela Podobe iz sanj: NE MOLČI, DA NE BOŠ TOŽIL GLUHIM GROBOVOM, KLICAL IZ DNA, KO BO VETER RAZPIHAL TVOJE BESEDE V GOZD IN POLJE! ... in ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? PRIMERILO MED ŽIVIMI LJUDMI, OB BELEM DNEVU, POD SOLNCEM, KI JE? Cankarjeva teksta govorita o grozi vojne, katere vojak je bil kratek čas tudi sam pisatelj. Prav zaradi umestitve spomenika na pobočje Sv. Trojice, nad vodni zbi- ralnik in med kapelice Križevega pota, je oblika tonalitnih stebrov zaključena v obliki slemena strehe – da dobijo padli in pogrešani skupen dom v spominu. Na- črtovana postavitev spomenika je malo umaknjena od glavne poti na Sv. Trojico in je postavljena na sredino poti do postavljene klopi nad zbiralnikom. Prostor je primerno velik in zahteva le malo razširitve peščene poti, da postaneta obe napi- sni plošči enakovredno berljivi. Ker je na vrhu cerkev Sv. Trojice, sem se odločila, da spomenik povežem z mojim ustvarjanjem kamnitih zvenečih skulptur in spomeniku dodam kamniti zvon, ki prosto visi na nerjaveči palici med stebroma. Na manjšem stebru je ob strani ploščica z vgraviranim povabilom: NAJ V NJIHOV SPOMIN ZAZVENI KAMNITI ZVON. Obiskovalec se tako z zvokom zvona pokloni padlim in pogrešanim.« ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? 266 Vrhniški razgledi Spomenik padlim in pogrešanim vojakom v 1. svetovni vojni na Sv. Trojici na Vrhniki; levo skica umestitve v prostor, desno skica pogleda. Risba: Alenka Vidrgar, 2018. Prostor za spomenik je izbran na mestu, kjer je pred 2. svetovno vojno stal paviljon Lepi razgled, ki ga je uničila italijanska okupa- torska vojska. Po vojni so člani Turističnega društva okolico uredili in zasadili park – Can- karjev gaj. Foto: Nataša Oblak Japelj. Mojca Arh Kos z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in kiparka Alenka Vidrgar med ogledovanjem grafičnih osnutkov zasno- ve spomenika. Foto: Nataša Oblak Japelj. 267 Načrt spomenika in finančno oceno za njegovo realizacijo smo predstavili županu Stojanu Jakinu. Manjkajoči del sredstev za izvedbo spomenika je bil v končni fazi zagotovljen iz posebnih proračunskih sredstev, namenjenih Cankarjevemu letu 2018. Občina Vrhnika je celoten projekt – od zbiranja podatkov o padlih in pogre- šanih vojakov naprej – podpirala tudi v času prejšnjih dveh županov: dr. Marjana Riharja in Vincencija Tomšiča. Za načrtovanje spomenika nam je seznam padlih in pogrešanih vojakov, z naknadno vnesenimi dopolnitvami in popravki, predstavljal osnovo. Še enkrat smo ga objavili v julijski številki Našega časopisa (2. 7. 2018) in pozvali občane, pa tudi odgovorne predstavnike Krajevnih skupnosti, naj nam sporočijo morebitne netočnosti. Po popravkih – nekaterih napisanih na novo, nekaterih črtanih s seznama, je število padlih in pogrešanih ostalo enako prvotnemu seznamu, in sicer 202. Spomenik so s kiparko Alenko Vidrgar snovali Muzejsko društvo, Cankarjeva knjižnica in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Foto: Tatjana Oblak Milčinski. ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? 268 Vrhniški razgledi B E V K E CELARC JOŽEF, 1883– ČELEŠNIK JANEZ, 1896– GOSTIŠA JANEZ, 1897–1916 JAPELJ ANTON, 1900–1919 JERAJ ANTON, 1896–1915 JERAJ VALENTIN, 1875–1917 KERŽMANC JANEZ, 1875– KERŽMANC JANEZ, 1896–1915 KERŽMANC LUKA, 1877– KORENČIČ FRANC, 1881–1915 KORENČIČ JOHAN, 1878–1917 MERLAK MIHAEL, 1895–1916 PETKOVŠEK BARTOLOMEJ, 1890–1914 SETNIKAR FRANC, 1896–1916 SKODLAR JAKOB, 1872–1917 TRČEK FRANC, 1893–1916 B I S T R A JEREB PAVEL, 1897–1917 KORENČAN JOHAN, 1878–1917 RIHAR JOHAN, 1877–1915 B L A T N A B R E Z O V I C A HERAVER LOVRENC, 1885–1914 JERAJ LOVRENC, 1879– JERAJ VALENTIN, 1895–1917 PETRIČ ANTON, 1900–1918 PETRIČ FRANC, 1897–1917 PRISTOPNIK JAKOB, 1894–1915 RICI FRANC, 1895–1915 UMEK ANDREJ, 1895–1915 UMEK ANTON, 1891– URBANČIČ FRANC, 1887– VARŠEK JANEZ, 1897–1918 D R E N O V G R I Č BEKŠ MATIJA, 1876–1916 DOLENC JAKOB, 1886–1915 JELOVŠEK ANDREJ, 1888– OBLAK JAKOB, 1873– ZALAZNIK JANEZ, 1881–1915 L E S N O B R D O JESENKO JANEZ, 1897–1917 VELKAVRH JANEZ, 1897–1917 VELKAVRH JOŽEF, 1888–1917 M A L A L I G O J N A KOVAČ ANDREJ, 1879–1915 KOVAČ JOHAN, 1898–1917 MOŽINA ANTON, 1874–1917 NOVAK FRANC, 1888–1916 NOVAK JANEZ, 1889–1915 P O D L I P A BURJAK JANEZ, 1887–1915 CORN ANDREJ, 1884– Končni seznam padlih in pogrešanih vojakov: 269 CORN MARTIN, 1893–1916 FILIPIČ ANDREJ, 1865–1916 JEREB FRANC, 1888– JESENOVEC LEOPOLD, 1898– KRŽIČ FRANC, 1892–1914 MOŽINA ANTON, 1896–1915 MOŽINA MATEVŽ, 1885– SELJAK FRANC, 1896–1919 R O V T E KRIŽAJ ANTON, 1880–1914 S I N J A G O R I C A KUNC JAKOB, 1890–1914 LAVRIN JANEZ, 1870–1917 LENARČIČ JANEZ, 1890–1915 OGRIN JOHAN, 1877– S M R E Č J E DOLINAR JAKOB, 1893– FORTUNA JANEZ, 1877– TRPIN BLAŽ, 1885– S T A R A V R H N I K A CELARC JANEZ, 1879–1916 ERZNOŽNIK PAVEL, 1883–1915 GROM BARTOLOMEJ, 1877–1918 GROM LOVRENC, 1887–1915 JEREB ANTON, 1895–1915 MESEC ANTON, 1881–1914 MESEC JANEZ, 1875–1915 NAGODE JOHAN, 1896– OBLAK LOVRENC, 1884–1916 OGRIN FRANC, 1882–1915 OGRIN JOŽE, 1887– OGRIN MATEVŽ, 1882– PAVLIN FRANC, 1892– PETKOVŠEK IGNAC, 1897– SELJAK LOVRENC, 1896–1918 SUHADOLNIK JAKOB, 1892–1918 SUHADOLNIK JOŽEF, 1893–1916 V E R D BRENČIČ JOŽEF, 1881– DOBROVOLJC FRANC, 1898–1916 DOLINAR JANEZ, 1889– FURLAN VINCENCIJ, 1896–1915 GARAFOLJ IGNAC, 1885–1916 JEREB JANEZ, 1889–1915 KAVČIČ FRANC, 1875– KNAPIČ IGNAC, 1881–1917 KNAPIČ JAKOB, 1885– KOBI FRANC, 1882–1915 KRŽIČ JAKOB, 1872–1917 MAČEK IVAN, 1886–1915 MOLEK ANTON, 1897–1918 NAGODE ANDREJ, 1879– OPEKA JOHAN, 1875–1916 PETRIČ ANTON, 1895–1918 TREVEN FRANC, 1895–1915 ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? 270 Vrhniški razgledi VRHOVEC JOŽEF, 1889–1916 ŽITKO IGNAC, 1889– ŽITKO STANISLAV, 1891– ŽITKO VINCENCIJ, 1895–1915 V E L I K A L I G O J N A GLADEK JURIJ, 1889–1918 KUNC JOŽE, 1889–1914 MAVSAR FRANC, 1888–1914 MAVSAR JANEZ, 1886– NOVAK ANDREJ, 1896–1915 NOVAK FRANC, 1891–1915 NOVAK JOŽEF, 1893– OGRIN JOŽE, 1889–1916 V R H N I K A BARTELJ FRANC, 1882–1915 BARTELJ MIHAEL, 1891–1915 CANKAR FRANC, 1875–1914 CORN LOVRENC, 1890– DREMELJ FRANC, 1899–1917 GRABELJŠEK FRANC, 1877– GRAJŽAR VINCENC, 1896–1914 HOMOVC FRANC, 1884–1917 JERAJ VALENTIN, 1875–1917 JERAN FRANC, 1890–1917 JEREB RUDOLF, 1897–1917 JERŠINOVEC FRIDERIK, 1889– JERŠINOVEC JOŽEF, 1892– JESENOVEC IVAN, 1892–1914 JESENOVEC MATEVŽ, 1880–1915 JESENOVIČ MATIJA, –1916 JURJEVČIČ MIHAEL, 1889–1915 JURJEVČIČ PAVEL, 1884–1914 KAVČIČ KARL, 1888–1918 KAVČIČ PAVEL, 1891–1915 KENDA FRANC, –1914 KERČ IVAN, –1914 KERMAVNER STANISLAV, –1914 KERŽE JANEZ, 1891–1915 KOŠMERL BALTAZAR, 1899–1917 KOZELJ DAMJAN, –1915 KRAŠEVEC ANTON, 1874–1918 KRAŠNA FRANC, 1893–1916 KRŽE MIHAEL, 1897–1919 KUHAR JANEZ, 1886–1918 KUNSTELJ JOŽEF, 1893–1914 LANGENVALTER FRANC, 1893–1915 LAVRIČ KOZMA, 1882–1915 MAČEK ANTON, 1897– MALAVAŠIČ JOSIP, 1897–1916 MAREN ANTON, 1897–1917 MEDIČ FRANC, 1868– MEDVED JOHAN, 1887–1914 MEDVED MATIJA, 1884–1915 MODRIJAN FRANČIŠEK, 1892– MODRIJAN GREGOR, 1897–1915 MOŽINA KAROL, 1895–1918 MULLEJ KAREL, 1892–1918 PETAVS JAKOB, 1891–1915 271 PLAHTAR FRANC, 1884– POLONJA ANTON, –1915 POTOČNIK ALOJZ, 1874–1915 PUSTAVRH ANDREJ, 1897– PUSTAVRH BLAŽ, 1897–1915 RAZDRH IVAN, 1876–1916 RESNIK JERNEJ, 1885–1916 REVEN IGNAC, 1893–1918 RODE JANEZ, 1893–1915 ROZMAN JOŽEF, 1898–1918 RUŽIČKA JAN, 1889– SEDEJ JERNEJ, 1896–1915 SUHADOLNIK JOSIP, 1896–1917 ŠTANTA FRANC, 1889– ŠTULAR IGNAC, 1877–1918 ŠURCA JOHAN, 1883–1914 ŠUŠTERŠIČ FRANC, 1889–1918 TURK FRANČIŠEK, 1892–1914 TURK JANEZ, 1884–1916 VIHTELIČ PAVEL, 1893–1914 VERBIČ BOGOMIR NIKOLAJ, 1896–1917 VERBIČ JAKOB1 ZAVRL FRANC, 1898–1917 Z A P L A N A BOGATAJ ANTON, 1897–1917 BOGATAJ JAKOB, 1893–1914 BRENCE JANEZ, 1885–1915 BRENCE JERNEJ, 1891–1914 GABROVŠEK JOŽEF, 1892–1915 JELOVŠEK FRANC, 1889–1918 JELOVŠEK JOŽEF, 1896–1918 JEREB JOŽEF, 1894–1915 LESKOVEC JAKOB, 1894–1918 MIVŠEK ANTON, 1878–1915 OTRIN MATEVŽ, 1892–1914 PIVK FRANC, 1898–1917 SPACAPAN JANEZ, 1887–1915 TRČEK FRANC, 1893–1916 TREVEN FRANC, 1885–1918 TREVEN GAŠPER, 1898–1917 URH JANEZ, 1877–1916 Ž A Ž A R JANŠA FRANC, 1896–1916 KOGOVŠEK FRANC, 1890– KRVINA JANEZ, 1891– MOLE JOŽEF, 1892– POHLEVEN JANEZ, 1897–1916 REŽEN LOVRENC, 1893–1916 SLABE JOŽE, 1884– STRNAD FRANC, 1893–1915 TRČEK FRANC, 1891–1915 VRHOVEC PETER, 1891– ZALAZNIK PETER, 1891– 1 Po pripovedovanju Frančiške Kavčič - Tavčarjeve s Klanca, je njen stric Jakob Verbič - Pekov živel na Dobovičnikovi (danes 44) in umrl v bombnem napadu v Galiciji. Na spomeniku njegovo ime ni napisano, ker je žal MDV prejelo to informacijo šele po postavitvi. ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? 272 Vrhniški razgledi Postavljanje spomenika Tako je bil spomenik v pozni jeseni leta 2018 končno narejen. Nekaj dni pred nje- govim odkritjem so na pobočju vrhniške Sv. Trojice stekla zaključna dela. Predpri- prave za postavitev so zahtevale izdelavo ustreznega temelja in ureditev okolice. In končno: odkritje spomenika 11. novembra 2018, ob 11. uri in 11 minut, ko je izzvenelo potrkavanje zvonov v cerkvi Sv. Trojice nad Vrhniko, so ob častni straži zvoki slovenske in evropske himne v izvedbi orkestra Slovenske vojske napovedali začetek slovesnosti odkritja spomenika padlim in pogrešanim vojakom v prvi svetovni vojni. Po dolgih stotih letih od uradnega konca te strašne Vèlike vojne se je tako kraj poklonil spominu na fante in može z Vrhnike in okoliških vasi, takratne avstro-ogrske vojake. Prireditev je zasnovala mag. Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Zemljišče za postavitev spomenika je bilo potrebno ustrezno urediti. Delo so opravili de- lavci Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika s podizvajalci. Foto: Nataša Oblak Japelj. Celoten potek postavitve je spremljala avtorica spomenika Alenka Vidrgar. Foto: N. O. J. 273 Na sliki z leve: Tatjana Oblak Milčinski, Katarina Oblak Brown, Nataša Oblak Japelj, Janez Žitko, Alenka Vidrgar, Marija Oblak Čarni, Mirjam Suhadolnik. Foto: Maša Milčinski. Častna straža Slovenske vojske pred odkritjem spomenika. Foto: Dragomil Bole. ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? 274 Vrhniški razgledi Slavnostna govornika, ki sta spomenik odkrila in položila venec, sta bila župan občine Vrhnika Stojan Jakin in častna predsednica Muzejskega društva Marija Oblak Čarni. Na slavnostnem dogodku so sodelovali še: Pritrkovalci svetega Pavla Vrhnika, Oktet Raskovec, kaplan Primož Meglič, kiparka Alenka Vidrgar in Mir- jam Suhadolnik, ki je prireditev povezovala. »Vrhniška Občina je štela okoli sedem tisoč petsto duš,« je v svojem nagovoru dejal župan Stojan Jakin, »od tega jih je okoli dvesto padlo … Le mislimo si lahko, kaj vse bi nastalo iz cveta teh fantov in mož, če bi živeli ...« Marija Oblak Čarni pa je orisala razmere, ki so v Evropi v času 1. svetovne vojne vladale na bojiščih in v zaledju. Izpostavila je Karla Možino, enega izmed znamenitih judenburških upornikov proti vojni: » ... V začetku 20. stoletja je bila Evropa razdeljena na dva vojaško-politična blo- ka, ki sta postala gospodarsko in politično dovolj močna, da sta bila pripravljena stopiti v boj za novo delitev sveta. Na eni strani so bile t. i. centralne sile Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija, na drugi pa Antanta: Francija, Rusija in Anglija. Povod za začetek štiriletne morije je bil uboj avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdi- Marija Oblak Čarni med govorom, ob njej Mirjam Suhadolnik in Stojan Jakin, v ozadju Oktet Raskovec. Foto: Dragomil Bole. 275 nanda 28. junija 1914 v Sarajevu. Večina Slovencev se je bojevala v avstro-ogrski armadi. Slovensko ozemlje je glede vojaških vprašanj spadalo v 3. Graški korpus. Ta je bil na začetku vojne poslan v Galicijo na fronto proti Rusiji, kjer je doživel ogromno izgub in trpljenja. Že aprila 1915, ko je Italija napovedala vojno Avstro- -Ogrski, pa se je odprla nova fronta na Soči. Do oktobra leta 1917 je bilo tam dva- najst ofenziv, ki so zahtevale množice mrtvih, med njimi veliko število Slovencev. Prebivalci kraških in obsoških vasi so morali zaradi bojev zapustiti svoje domo- ve in se preseliti v notranjost, kjer so se nastanili pri domačinih ali pa so vojno preživeli v begunskih taboriščih. Nekaj sto jih je iz Gorice in okolice pribežalo v vrhniško občino in se naselilo na Vrhniki, v Sinji Gorici, Zaplani, Bistri, Veliki Ligojni, na Drenovem Griču, v Blatni Brezovici, Podlipi in sosednjem Horjulu. Po vojni so se vračali, a je ponekod še živ spomin nanje. Večina Kranjcev se je bojevalo v 17. pehotnem polku, 2. gorskem strelskem polku, 27. črnovojniškem polku, 7. topniškem polku pa tudi v drugih enotah. Tiste, ki so preživeli vzhodno bojišče, so premestili na soško fronto. Prva svetovna vojna je bila t. i. pozicijska vojna, vojna strelskih jarkov in ustalje- nih front. Strelski jarki so bili labirinti poveljniških mest, skladišč hrane in ma- teriala, postaj prve pomoči, kuhinj, topov in drugega orožja, globokih zaklonišč, strelskih lin in razširjenih mest za metanje ročnih granat, opazovalnic itd. Tam so vojaki živeli, se bojevali, trpeli in umirali. Za bojevanje v jarkih so bila izumljena nova orožja: bojni plini, ki so jih uporabili tudi na soški fronti. Novost v bojevanju so bila tudi letala in tanki. Čeprav so se vojaške operacije dogajale na frontah, se je vpliv vojne čutil tudi v notranjosti. Vse civilno prebivalstvo je bilo prežeto s tem tudi na Vrhniki. Prihajali so vojaki, begunci, vojni ujetniki, nekajkrat so na Vrhniki lahko pozdravili cesarja Karla, ko se je peljal mimo. Z bojišč so prihajale vesti o zmagah in takrat so po Vrhniki visele zastave. Prihajale so tudi drugačne vesti, o padlih svojcih. Spisek je bil dolg. Dvesto imen vojakov, ki so zgubili življenje na ruskem, soškem in drugih bojiščih po Evropi. Žrtve so bile tudi v zaledju. Med njimi je bil Vrhničan Karel Možina, ki je bil kot eden voditeljev vojaškega upora v Judenburgu obsojen na smrt in 16. maja 1918 ustreljen. Zahteve upornih vojakov so bile končanje vojne in vrnitev domov, mir, nacionalna osvoboditev.« ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? 276 Vrhniški razgledi Spomenik sta odkrila Marija Oblak Čarni, častna predsednica Muzejskega društva Vrhnika, in Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika. Foto: Naš časopis. 277 Pred blagoslovom spomenika je kaplan Primož Meglič povedal: »Dragi bratje in sestre. Sto let je minilo od konca prve svetovne vojne in za vse, ki so doživljali te čase, zlasti za tiste, ki so v vojnah izgubili katerega svojih najdražjih, so bili to časi bolečine, solza, trpljenja in vsega hudega, kar lahko povzroči ta greh in sovraštvo med ljudmi. Kajti nobena vojna ni nekaj dobrega, ni pravična. Vsaka vojna podira in uničuje vse, kar ji pride naproti: življenje, kulturo in tudi srečo. Edino, kar je pravično in v skladu z božjimi zakoni, pa je, da v tem človek brani samega sebe, svojega bližnjega, dom in domovino. Za verne sem spada tudi vera, za ostale pa druge vrednote, ki jih živi in ki mu nekaj pomenijo. In prav to je – glejte, tisto, za kar so umirali naši predniki po bojiščih. Nihče ni svojega življenja daroval zaman. V to smo lahko prepričani. Sadove tega: mir, svobodo, blagostanje in življenje v svoji domovini navsezadnje tudi uživamo. Prav je, da smo jim za to hvaležni, da imajo vsi svoje spomenike in da jih ne pozabljamo. Vsak spomenik pa je nam v opozorilo in spodbudo, naj ohranimo mir in naj se trudimo za slogo.« Odkritje je pozdravil Orkester Slovenske vojske, spomenik pa je blagoslovil kaplan Primož Meglič. Foto: Naš časopis. ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? 278 Vrhniški razgledi Odkritje spomenika je zaključilo večletno zahtevno delo Muzejskega društva Vrh- nika, s podporo Občine Vrhnika, Turističnega društva Blagajana Vrhnika, Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Odkritje spomenika je spremljala velika množica ljudi. Foto: Naš časopis. 279 V blagem sončnem jesenskem dnevu je s pobočja Sv. Trojice veter ponesel zven kamnitega zvona na vse strani neba … kot pozdrav, spomin, tolažbo, zahvalo vsem fantom in možem, ki se niso nikoli vrnili domov. ALI JE MOGOČE, DA SE JE TO ZARES PRIMERILO? V spomin padlim in pogrešanim v 1. svetovni vojni. Foto: Naš časopis.