Ilustrovan gospodarski list. Uradu® glasilo c. kr, kmetijske družbe "^jlp' Vojvodine kranjske. --------------- Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. »Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld.. za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje"c kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strsnj 16 gld., na '/, strani 8 gld.. na iji strani 5 gld. in na 1/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Obseg-: Iztekanje mleka. — 0 streljanju proti nevihti. — Enketa o spremembi deželnega zakona za povzdigo živinoreje. — Škropljenje trt z raztopino modre galice. — Umetna gnojila za jesensko gnojenje travnikov. — Gnoj in gnojenje. (Dalje.) — Vprašanja in odgovori — Gospodarske norice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene. — Inserati. Iztekanje mleka. Iztekanje mleka pred molžo se opazuje, kakor pripoveduje „Schweiz. luncUvirthschaftl. Zeitschrift", v naslednjih slučajih: 1.) Ob času poroda; 2.) na semnjih pri kravah z napetim vimenom ; 3.) če hodi krava na pašo, zlasti v prvem času, tako tudi ob jesenski paši, če je ta obilna in mastna, posebno ob toplih, solnčnih dneh in pri mladomolznih kravah; 4.) ob krmljenju v hlevu vsled ležanja na trdih tleh, če je stelje malo ali če je trda. Vzroki morejo biti naslednji: Vime se z mlekom prenapolni, in zaporne mišice na enem ali na več krajih obnemorejo; vime se močno drgne ob dolgi hoji na pašo ali na semnjišče; trda tla ali trda stelja pritiska pri ležanju na vime. V odvračanje in odpomoč se priporoča : 1.) Krave pred porodom pomolzti. V prvem času po porodu krave večkrat molzti (vsakih 6 ali 8 ur). 2.) Napenjanje vimena pri kravah, ki se ženejo na semenj, naj bi se zaznamovalo za trpinčenje živalij in se prepovedalo. Mleko takih krav se tako izpremeni, da se ne more več rabiti za izdelovanje sira; vrhu tega more biti posledica takega ravnanja ta, da zaporne mišice za vselej obnemorejo ali oslabijo. 3.) Tiste krave, kterim mleko izteka, naj se prvi čas. ko hodijo na pašo, pomolzejo trikrat na dan, in sicer prvič, predno gredo na pašo. 4.) Ako krmimo v hlevu, pripravimo živalim toplo, mehko ležišče in jih molzemo redno vsakih 6 ali 8 ur. Priporočljivo je tudi, da dotični del vimena zmivamo z zagoltnimi sredstvi, na pr. z obaro hrastovega luba. Nadalje se mora gledati na to, da se kravam jemlje mleko rahlo, za nje brez bolečin, ker se sicer zaporne mišice lahko preveč razdražijo, kar potem pospešuje bolestno iztekanje mleka. Čeprav i je ta sredstva precej težavno izvesti, vender je treba na nje zelo paziti, zakaj, ako te napake zanemarimo, lahko nastanejo hude bolezni vimena, kakor rak, ali pa mleko popolnoma izgine, in dotične živali nam niso več koristne. 0 streljanju proti nevihti. i. Krasen pomladni dan je. Toplo sije pomladno solnce z jasnega neba na zeleneče livade, na brsteče gozdove, na cvetoča sadna drevesa. Pomladna setev je v najboljšem tiru, ozimina je dobro prezimila in obeta bogate žetve, v kljub živalskim in rastlinskim škodljivcem, Če le ne bo toče, te najhujše sovražnice poljem, vinogradom, sadovnjakom. Ali bo kmet to pot sad svoje pridnosti žel v nepomanjšani množini, ali bo vinščak žlahtni svoj pridelek srečno spravil v klet, ali bo marljivi sadjar dobil plačilo za svoj trud in svojo skrb? Pet hudih minut zadostuje, da se uničijo nade in dela celega leta. Žal, da je ravno lepa naša Štajerska vsled geogra-fične lege in za nevihte posebno ugodnih razmer med vsemi deželami v monarhiji toči najbolj izpostavljena, in človeška nespamet in sebičnost je z brezozirnim posekavanjem gozdov celih hribov in pogorij dosti pripomogla, da se je nevarnost toče še pomnožila. Iz statistike o škodi, ki jo je povzročila toča, vidimo, da je bila Štajerska zmerom najhuje prizadeta. Za primerljaj navedemo leto 1897.: Kronovina si O > -j Škoda i! O 512 5 O > r. gl. av. v. Nižja Avstrija...... 42 12.000 500.000 Gorenja Avstrija..... 20 4.000 100.000 13 7.000 200.000 73 106.000 2,700.000 18 30.000 40.000) 16 20.000 600.000 31 13.000 200.000 Tirolsko in Predarelsko . . . 45 27.000 800.000! 70 56.000 1,400.000 37 13.000 400.000 118 113.000 1,500.000 12 3.000 40.000 23 16.430 150.000 n. Ako se hočemo sovražniku uspešno v bran postaviti, je pač najprej treba, da se o njegovem bistvu kolikor mogoče poučimo. Vprašanje glede tvoritve toče še dandanes sicer ni popolnoma rešeno, vender je po mnenju slovečih učenjakov v stroki vremenoznanstva (prof. dr. Trabert na Dunaju, prof. Prohaska v Gradcu in dr.) dognano, „da si je točno vreme predstavljati kot vrtinec, ki spremlja nevihto. Da se naredi toča, je treba dvojega, prvič tvorjenja sodre (babjega pšena), ki se nareja gotovo le v višjih plasteh ozračja in je na gorah ob nevihti skoro redna prikazen; potem pa mora biti nižji oblak iz omrzlih kapelj, ktere na sodri, ki pada skozi ta oblak, premrejo in so tako vzrok, da se posamezne, čiste ledene plasti, kakor pri čebuli lupine, oprimejo sodre, ki se na ta način pretvarja v točo. Te omrzle kaplje spodnjega oblaka so za tvorjenje toče bistvene. O tem pa, odkod prihaja mraz ter kako se točna zrna tako dolgo vzdržijo v zraku, nazori še niso tojf* A ® ->s<- Podoba 28. a) zvočni nastavek, b) duri v strelni prostor, t•) prostor za basanje, d) klada, e) klop, f) duri v prostor za basanje. Podoba 29. Konično vrtan topič iz jekla. Podoba 30. Te številke in vrednosti so povzete iz uradnih izkazov, v kterih dejanska škoda gotovo ni ocenjena previsoko, prej prenizko, in ki pri tem nikakor ne jemljejo dovolj ozira na to, koliko se je oškodovala zemlja, sadovnjaki in vinogradi, dostikrat za več let. Ni torej čudo, da je streljanje proti nevihti, ktero od leta 1896. v okolici slovensko-bistriški gosp. Albert Stiger poskuša in točo z uspehom odvrača, ne le naravnast prizadete kmetovalce spravilo v živahno gibanje za streljanje in proti streljanju, marveč je tudi strokovnjake napotilo k študijam in raziskavam. Dasi mnenja o vrednosti streljanja proti nevihti po načinu, kakor ga je zboljšal gospod Stiger še niso razjasnjena, vender nekaj za stvar jasno govori: uspeh. Okolica slovensko-bistriška, kolikor je strelne postaje varujejo, je dozdaj ostala brez toče — cel6 v posebno kritičnih letih 1897. in 1898. Morebiti je bilo to le slučajno, kakor gosp. Stiger sam omenja v svoji knjižici, ali vsekakor je bil čuden slučaj. Tudi poročila iz drugih delov dežele se glase v obče ugodno in priporočajo, da se zapričeto poskusno streljanje nadaljuje in razširja. Da tudi v inozemstvu tukaj vpeljane poskuse v odvračanje toče pazno zasledujejo in imajo v nje nekako zaupanje, se vidi iz tega, da se iz Italije iu z Grškega naročajo strelne priprave. jasni1'. Tako govori profesor dr. Trabert v izjavi mnenja o Stigerjevih poskusih. Glede uspešnosti streljanja meni imenovani preiskovalec, da na razdor večkrat zelo visoko podečega se točnega vrtinca ni lahko misliti, vender se nagiblje mnenju, da sunki in zvok strelov vsekakor vplivajo na omrzle kaplje spodnjega oblaka: „Kaplje, ki so ohlajene pod ničlo, ne da bi zmrznile, se vzdržijo, kakor znano, samo ob popolnem mirovanju, zmrznejo pa, kakor hitro pridejo v dotiko z ledom ali tudi — ob vsakem stresaju. Zato bi ne bilo nemogoče, da vsled stresajev, ki jih povzročijo zvočni valovi, omrzle kaplje posamezno zmrznejo, in da se na ta način zapreči, da bi iz višjih plastij padajoča sodra dala gradivo za tvoritev debele toče. Posamezna drobna ledena zrnca bi potem padala — še predno jim je mogoče sprijeti se — vsled svoje teže iz oblaka, ali v vročih spodnjih plasteh pa bi se vsekakor raztopila in padla na zemljo le kot dež (ploha). Iz teh opazovanj se razvidi, da za morebitno vplivanje na tvoritev toče lega strelnih postaj ni brez važnosti. Čim više ležč, tem večjega uspeha se je nadejati. To pa nam more biti tudi v pojasnilo, zakaj je imelo streljanje na ugodnih hribih res uspeh, dočim se je streljanje na nižjih krajih pokazalo deloma kot neuspešno. Takisto tudi število in razvrstitev postaj, kakor tudi njih medsebojna razdalja gotovo ni brez pomena. Primerna razvrstitev bi bila v vzporednih vrstah, navpično na navadno smer nevihte, približno 1 km narazen; znani kraji, kamor se posebno rada pri-vali nevihta s točo, naj bi se zavarovali z dvojnimi postajami. Na tem mestu naj opozorimo še na zelo razširjeno krivo mnenje, ki je imajo zlasti nasprotniki streljanja proti nevihti, namreč mnenje, da streljanje točo prežene na sosedna posestva. Ker je tvorjenje toče pomikajoč se proces, kakor narejanje nevihte sploh, ki se dogaja po poti, koder vleče vihar, torej se (če ima streljanje sploh kak vpliv) tvorjenje toče pretrga naravno le nad postajami, zato pa je čisto nespametno, odgovornost za svojo nemarnost zvračati na morda uspešno delujoče postaje sosedov. III. Strelišče, kterega opravo in stroške hočemo natančneje opisati, obstoji navadno iz utice in iz strelne priprave, ki se hrani v uti ali poleg nje. Dobro je, da je uta in strelna priprava pod streho, ker je potem mogoče, streljanje neovirano nadaljevati ob viharju in dežju, kar je včasih ob posebno nevarnem vremenu potrebno. Podobi 28. in 29. nam kažeta pripravno utico za streljanje. Najvažnejša na strelišču je seveda strelna priprava. Strelja se s topiči skozi nasajen zvočni nastavek (dimnik), ki se nastavi navpično in je pritrjen na tleh ali v tleh. Srednja visočina običajnih nastavkov znaša 1'5 do 2'5 m, zgornja širina 60 cm do 1 m. Zvočni nastavek služi za ojačenje strela in zvoka. Izdelan bi moral biti iz dobre železne pločevine, najmanj 2 mm debele, in dvovrstno zakovan, da ne more počiti. Nastavek je treba vsako leto, najbolje ob koncu strelne dobe, zoper rjo namazati z železnim lakom, in ako čez zimo ostane v uti, pokriti ga s priležnim lesenim pokrovom, da ne pada vanj dež in sneg. Nastavek je navadno pritrjen na močno hrastovo klado, ki je deloma zakopana v trdno zbita tla, ali pa stoji nepremično na cementni podlagi. Na kladi je navadno železen obroč, tako da stoji porinjen topič takoj navpično in sredi nastavka. Nekteri nastavki imajo v ta namen tudi vdelano vodilno cev, kar je pripravno posebno pri lahkih topičih, da se po strelu ne zvrnejo. Topiči so deloma kovani in valjasto vrtani, deloma iz jekla sukani, konično vrtani (podoba 30.). Zadnji imajo razen tega, da so bolj varni, tudi to prednost, da se iz njih strelja brez zabijanja, kar posebno pri hudih nevihtah prav hodi, da je mogoče hitreje streljati. Uži-gati se sme samo z netilno vrvico (zažigalnico). Ko je zažigalnica prižgana, naj strelec na svojo varnost duri strelnega prostora zapre. Ob ponočnih nevihtah naj se delo opravlja le pri luči varnostne svetilke. Drugi predpisi se najbolje določijo s strelnim pravilnikom, ki se glasi približno tako-le: Pravilnik za streljanje proti toči: „§ 1. Za vsako strelno postajo se nastavi za čas ene strelne dobe strelec, ki se mora natančno držati določil tega strelnega pravilnika. § 2. Strelec dobi ključ od strelne ute. Uta se mora po vsakokratnem streljanju skrbno zapreti. Strelec mora ključ doma pri sebi hraniti na določenem mestu. § 3. Strelec mora skrbeti, da je uta in nje okolica snažna. § 4. Ko se približuje nevihte podnevi ali ponoči, se mora strelec takoj podati na strelišče. § 5. S streljanjem se mora pričeti še predno je nevihta nad streliščem. Ob pričetku nevihte se mora streljati kar najhitreje mogoče. § 6. Strelja se dotlej, da je nevihta ali minula ali pa razpadla v tak dež, da se po dosedanjih izkušnjah ni več bati toče. § 7. Smodnik se dobiva pri... in se hrani na varnem kraju pri strelčevem domu. Strelec je odgovoren za pravilno porabo smodnika, kakor strelne priprave sploh. § 8. Kajenje v uti, kakor tudi v nje bližini, je brez izjeme prepovedano. § 9. Kakor hitro se zaloga smodnika zniža na . . kilogramov mora strelec takoj iti po novo zalogo. § ] 0. Strelec dobi knjižico, kamor zapiše, kolikrat se je streljalo, dan. pot nevihte in število oddanih strelov. § 11. Topiče — ktere ima postaja — mora strelec po vsakem streljanju osnažiti in hraniti na varnem kraju. § 12. Topiči se morajo basati po dodanem navodilu in zažigati le z zažigalnico. § 13. Zažigalnice oddaja tudi...... § 14. Ako bi bil strelec začasno nujno zadržan, imenuje namestnika, ki se mora tudi natančno držati strelnega pravilnika. § 15. Strelec, kteremu se izroči eden odtisk tega strelnega pravilnika, mora gospodu županu priseči, da se bode natančno ravnal po njem. § 16. Strelec prejme, ako je ves čas strelne dobe svoje dolžnosti natančno izpolnoval, nagrado . . . gl. av. v. Pravico do nje pa strelec izgubi, ako je bil zelo nemaren ali je kaj poneveril. V takem slučaju ima župan pravico, mu vsak čas takoj službo odvzeti." — Stroški postaje so v prvem (nakupnem) letu približno ti le: 1. Strelna priprava, obstoječa iz zvočnega nastavka, 5 topičev, posode za 5 kg smodnika, merice za smodnik in basalnika.......50 gld. 2. Zaklepna strelna uta po predstoječem narisu............35 „ 3. Stroški postavljanja........5 „ 4. 20 strelnih dnij po 50 strelov = 75 kg smodnika...........32 „ 5. Nagrada stielcu.........20 „ skupaj . . 142 gld. Za naslednja leta se ta znesek „(vštevši vzdrževanje inventarja) zniža približno na 60 gld. V navedenem pravilniku za streljanje je že povedano, kdaj se mora streljati. Ne šele tedaj, ko je nevihta že nad streliščem, marveč s streljanjem je treba pričeti, ko znana soparica in tišina naznanja približevanje nevihte, zakaj tukaj velja, kakor je bilo razloženo že v II. delu. tvorjenje toče zabraniti. Čim bliže prihaja nevihta, tem hitreje se mora streljati; pa tudi med prvim dežjem je treba streljanje nadaljevati ter dobro paziti na vračanje nevihte, kakor se je že večkrat opazovalo. Prikazi pri streljanju skozi zvončni nastavek (dimnik) so prav zanimivi, tako neko posebno žvižganje, prikazanje v solnčni svetlobi srebrnobelega bliš-čečega kroga od razgretega in stisnjenega zraka, ki se zelo naglo vzdiguje kvišku in približno 200—250 metrov na visoko ozračje pretresa i. t. d., prikazi ki se najbolje dajo opazovati pri poskusnem streljanju. Na nizke oblake streli gotovo vplivajo. Tako se je dalo na streliščih blizu kmetijske šole v Grotenhofu (1898) razločno opazovati, da so se največ od zahoda prihajajoči gosti, črni oblaki ob neprestanem sreljanju nad hribi s strelnimi postajami osvetlili in raztrgali, ali v približni daljavi 1 kg so se tvorili novi oblaki, tako da se je v oblakih nad postajo nedvomno razdrlo na- rejanja nevihte. Navadno je bilo po razmerno kratkem * pa močnem streljanju nebo nad postajo in v bližini čisto jasno ali le malo oblačno. G-lavna reč pa je bila, da v hudournem našem kotu leta 1898 — nismo imeli toče! Krakofžik v „Gosp. Glasniku". Enketa o spremembi deželnega zakona za povzdigo živinoreje. Ker se je od mnogih stranij, zlasti pa od c. kr. kmetijske družbe opetovano prosilo, da naj se spremeni deželni zakon z dne 11. avgusta 1890. 1. o povzdigi reje goveje živine, je deželni odbor sklical enketo, sestoječo iz živinorejcev cele dežele. Enketa se je sešla 30. junija t. 1. ter se je posvetovala pod predsedstvom visokorodnega gosp. deželnega glavarja O. pl. Detela na podstavi vprašanj, ktere je sestavil gosp. ravnatelj Fr. Povše. Ko je gosp. deželni glavar pozdravil došle udeležence, je dal besedo gosp. ravnatelju Povšetu, ki je kot poročevalec deželnega odbora o gospodarskih zadevah prevzel tudi poročanje pri enketi. Gospod ravnatelj Povše je omenil, zakaj se je sklicala enketa, in je rekel, da je deželni odbor vprašal glavni odbor c kr. kmetijske dražbe za mnenje, kako bi bilo zakon spremeniti, in isto tako so bile vprašane tudi družbene podružnice. Poročevalec je podal udeležencem vsebino odgovorov in dogovora s c. kr. vlado glede nameravane spremembe. Zadnji so bili povod, da se je enketa sklicala. Ob splošnem razgovoru je pred vsem gosp. poslanec Božič zagovarjal svoj predlog, da naj se za vsak okraj izvoli živinorejski odbor in da naj se po možnosti ustanove plemenilne postaje, ki bi se vzdrževale z javnimi sredstvi. Enketa je sklenila, o tem predlogu razpravljati pozneje. Pri podrobni razpravi je enketa ukrenila, odgovoriti na naslednja od deželnega odbora stavljena vprašanja: 1. vprašanje: „Ali jevsako leto naznanjati bike naravnost pri okrajnih glavarstvih, ali pri županstvu"? Enketa se je izrekla, da naj veljajo določila dosedanjega zakona, in sicer, da se zglašajo biki pri županstvu. 2. vprašanje: „Kako bodi sestavljena licencevalna komisija"? Enketa se je izrekla z večino glasov za sestavo licencevalne komisije kakor je bila dosedaj. 3. vprašanje: „Ali zadostujejo dosedanje določbe § 7., po kterem se ima zbirati komisija za licencevanje v glavnem kraju vsakega sodnega okraja, oziroma tudi v drugih krajih istega okraja"? Enketa je ukrenila priporočati, da naj se pridrži sedanje postopanje in da se zlasti takrat lahko določi kak drug licencevalni kraj, ako se zaradi daljave posameznih občin spozna za potrebno; to pa dogovorno z zastopi dotičnih občin. 4. vprašanje: „Kako naj se zvrši naknadno licencevanje"? Ukrenilo se je odgovoriti to-le: Naknadno začasno dopustilo sme dati c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi izpovedbe okrajnega živinozdravnika, kteri naj bika pogleda ob priliki kakih svojih uradnih potovanj, ali nalašč na zahtevo bikovega posestnika. V tem slučaju mora seveda stroške plačati posestnik sam. I 5. vprašanje: „A 1 i ne kaže §3., ki veleva občinam, skrbeti za potrebno število plemenjakov, proti temu, da se stroški po-razdele na vse živinorejce, spremeniti tako., da se ti stroški pokrijejo sploh iz občinske blagajnice"? Enketa je nasvetovala to-le: Stroški za nakup bikov in njih vzdrževanje naj se pokrijejo po odbitku dohodkov, ki se dobe za junčevino, za kazni zaradi prestopka zakona o povzdigi živinoreje, za takse od živinskih potnih listov i. t. d., iz občinske blagajnice, kakor druge občinske potrebščine. 6. vprašanje: „Ali kaže deželo razdeliti v pasemske pokrajine z določeno pasmo, ki se ima v dotični pokrajini izključno rabiti za pleme"? Enketa se je izrekla za razdelitev dežele v pasemske pokrajine. 7. vprašanje: „Ali je želeti, da se v svrho vzgajanja zadostnega števila lepih bikov uvede na Kranjskem tudi prem i ran je bikov"? Enketa se je strinjala s premovanjem bikov in je priporočala, da deželni odbor v to svrho da primerno podporo. 8. vprašanje: „Ali je spremeniti § 20. tako, da kazenskadoločila dosedanjega zakona namesto županov zvršuje okrajna politična oblast"? Enketa se je izrazila pritrdilno. Škropljenje trt z raztopino modre galice. Škropljenje trt se je sedaj že tako razširilo in je postalo tako potrebno kakor gnojenje. Kakor brez gnoja ni skoro nič pridelka, tako ga ni brez škropljenja. Zato pa tudi vedno poskušajo, da bi našli kako drugo sredstvo, ki bi nadomeščalo modro galico, ker je ta postala mnogo dražja in se cene skoro vsako leto zvišajo. Kmetijsko ministerstvo je glede na to odredilo, da se napravijo poskusi z raznimi sredstvi, uničujočimi glive in mrčese. Na ugodno rešitev teh poskusov pa mi ne moremo čakati, marveč moramo, ako hočemo doseči sploh kak pridelek, posluževati se prav skrbno do sedaj znanega sredstva, t. j. modre galice. Da nam pa škropljenje ne povzroči veliko troškov z večkratnim ponavljanjem, posebno po dežju, moramo skrbeti, da se vsa zmes — tekočina — prav dobro prime na liste. V ta namen so rabili že razne snovi, v zadnjem času celo sladkor, in sicer t kg na 100 litrov tekočine. To je pa preveč stalo. „Wein-Zeitung" je prinesla pred kratkim spis, v kterem priporoča, da naj se namestu apna rabi soda, in sicer 1 ^U kg na 100 litrov vode in 2 kg galice, ter, da se galica dobro prime listov, naj se doda 1 kg na drobno stolčene kolofonije. Podpisanec je to poskušal in se mu je prav dobro obneslo. Ta zmes se napravi tako-le: Galica (2 kg) se raztopi kakor navadno v mrzli vodi, soda pa v vreli vodi v kotlu, ki je komaj do polovice^ z vodo napolnjen. Kadar je soda raztopljena, se počasi z eno roko vsipa prav fino stolčena, še bolje zmleta kolofonija, z drugo se pa sproti meša, da se kolofonija vsa raztopi in ne napravi žvalkov. Voda naj vre, dokler se vse ne raztopi. Kadar se to doseže, se doda nekoliko mrzle vode, da se hitreje shladi, in potem se vlije skozi gosto sito v posodo, v kteri je že raztopljena modra galica. Skozi sito se mora precediti, ker še vedno ostane nekaj kolofonije neraztopljene, osobito če ni bila jako dobro stolčena. Kolikor se vzame galice, toliko je treba navadno tudi sode, in ne samo l1/* kg na 2 kg galice.. Kdaj je dovolj sode, se naj natančneje spozna z reagovalnimi popirčki, kteri se dobe v vsaki lekarni, pest za 10 kr. Sode se prilije toliko, da v zmes modre galice in sode pomočen višnjev reagovalni popirček ne pordeči, marveč ostane višnjev; če pordeči, je znamenje, da primanjkuje še sode. Za vsakih 100 litrov vode se torej vzame 2 kg modre galice, ls/4—2 kg sode in 1 kg kolofonije. i kg kolofonije stane 12 kr., 1 kg sode pa 7—8 kr.; oboje se dobi v vsaki prodajalnici. Kadar je ta zmes gotova, se vlije skozi sito v škropilnico in se prične škropiti. Prednosti te zmesi so, da se tekočini, koj ko se nekoliko osuši, tako trdno prime listov, da je še tako močen dež prav malo spere raz liste in da razpršilnika nikdar ne zamaši, kar se pri zmesi galice z apnom pogostoma pripeti, osobito če se je ta osirila, kar se rado zgodi, če se vliva apno v razstopljeno galico namesto nasprotno. Kdor še ni dragic škropil, je skrajni čas, da sedaj to stori; poskuša pa naj napraviti zmes na ta način. F. Gombač. Umetna gnojila za jesensko gnojenje * travnikov. S pričetkom rabe umetnih gnojil so naši kmetovalci naredili nov korak v kmetijskem napredku, in sicer na veliko korist samim sebi. Posebno lepe uspehe so dosegli na travnikih, zato pa raste množina porabljenih umetnih gnojil v naši deželi prav čudovito od leta do leta. G-otovo bi bila porabljena množina še dokaj večja, če bi kmetovalcem ne bilo tako tesno za denar. To je tudi vzrok, da c. kr. kmetijska družba išče po umetnih gnojilih, ki so razmeroma najcenejša, ter j ih oddaja svojim udom še celo pod tvorniško ceno. Za travnike je družba dosedaj priporočala kot najboljši in najcenejši umetni gnojili Tomasovožlindroinkajnit. Obe ti gnojili smo oddajali lansko leto po 2 gld. 60 kr. meterski stot ter smo priporočali, dati na oral vsaj vsakega 300 kg, torej skupaj 600 kg, kar je stalo 15 gld. 60 kr. Tomasova žlindra je imela v sebi 18 % fosforove kisline, kajnit pa kakih 12 % kalija, zato je prišlo na oral travnika približno 5i kg fosforove kisline in 36 kg kalija, in te redilne snovi so stale, kakor smo že povedali, 15 gld. 60 kr. — Letos je pa cena Tomasovi žlindri precej poskočila, in sicer stane po tvorniški ceni 18 odstotna v Ljubljano postavljena 3 gld. 15 kr. za 100 kg; po tej ceni jo družba oddaja neudom, za ude pa stane 100 kg Tomasove žlindre le 2 gld. 9 0 kr., torej še vedno 30 kr. več kakor lansko leto. Ker poznamo naše gospodarje, kterih mnogi zaradi par krajcarjev rajši porabo umetnih gnojil opuste, zato smo iskali gnojil, ki so vsaj toliko dobra kakor do sedaj rabljena, a so cenejša. S tem smo hoteli za-braniti, da bi kdo zaradi višje cene gnojil ne opustil, ob enem pa, da bi naši kmetovalci sploh ne bili oškodovani, ker se je Tomasova žlindra podražila. In dosegli bodemo to, in sicer tem potom, da bomo priporočali in oddajali za jesensko gnojitev travnikov namesto kajnita rajši kalijevo sol, ki ima v sebi 40°/o kalija, dočim ga ima kajnit le 12 °/„. Te kalijeve soli res stane meterski stot 6 gld. 30 kr., a izda za več kakor 300 kg kajnita, ki ima v sebi le 36 kg kalija ter stane 7 gld. 50 kr. Namestu treh vreč kajnita po 100% ki se rabijo na oral in ki imajo v sebi 36 kg kalija ter stanejo 7 gld. 50 kr., priporočamo rabiti jeseni le eno vrečo kalijeve soli, ki ima v sebi 40 kg kalija ter stane le 6 gld. 30 kr. Prihranimo torej 1 gld. 50 kr.! Če primerjamo lanske stroške gnojenja enega orala travnika z umetnimi gnojili, potem se pokaže naslednji račun: Kdor je lani gnojil oral travnika s 300 kg Tomasove žlindre, in 300 kg kajnita, ta je dal travniku 54 kg fostorove kisline in 36 kg kalija. Ker je bil meterski stot obeh teh gnojil po 2 gld. 60 kr., ga je vse to stalo 15 gld. 60 kr. Kdor se bo pa letos ravnal po naših navodilih ter bo porabil za gnojenje enega orala travnika 300 kg Tomasove žlindre (po 2 gld. 90 kr.) ter 100 kg kalijeve soli (po 6 gld. 30 kr.) dal bo travniku kakor lani 54 kg fosforove kisline in 40 kg kalija (torej za 4 kg več kakor lani), a vse to ga bo stalo le 15 gld., torej bo letos stalo gnojenje enega orala travnikov vzlic dražji Tomasovi žlindri za 60 kr. manj kakor lansko leto. Vrhu tega bo vsak prihranil tudi pri voznini, kajti namesto da bi plačal voznino od 6 vreč, jo bo plačal le od 4 vreč; ket* bo manj tvarine, bo seveda tudi štupanje cenejše in hitrejše. Priporočamo torej odločno, jeseni gnojiti travnike s Tomasovo žlindro in s kalijevo soljo, in sicer naj se rabi na vsakih 300 kg žlindre 100 kg kalijeve soli. Kdor pa hoče rabiti še nadalje kajnit, ta naj pa vzame od obeli gnojil enako množino. Naročila na umetna gnojila družba že seiaj sprejema ter jih tudi lahko precej zvrši. Cene so naslednje: Tomasova žlindra 100 kg po 2 gld. 90 kr. Kalijeva sol „ „ „ 6 „ 30 „ Kajnit „ „ „ 2 „ 50 „ Tomasova žlindra in kajnit se oddajata le v celih vrečan po 100 kg, kalijeva sol pa tudi v vrečah po 50 kg. Gnoj in gnojenje. (Dalje.) XIV. Apnena gnojila. Gnojenje z apnom je zelo staro ; toda, žal, da se ta način gnojenja ni tako razširil, kakor zasluži. Učinek takega gnojenja je dvojen, mehaničen in kemiški. Apno dela zvezno zemljo rahlo, drobljivo in bolj prepustno, peščeno zemljo pa bolj zvezno. Ako je zemlja v spodnjih plasteh prevlažna, bode gnojenje z apnom po osušenju imelo dobre uspehe. Vsled gnojenja z apnom se zategla glinasta tla zrahljajo in se na ta način rastlinskim koreninam olajša pot v zemljo; istotako se s takim gnojenjem prepreči, da se peščena zemlja ne izsuši prehitro. Gnojenje z apnom ima torej v prvi vrsti namen, zemlji odpraviti vsa rastlinam neugodna fizikalna svojstva. Kemiški učinki apna se .javljajo v tem, da apno pospešuje razkrajanje sprsteninskih sestavin v zemlji. Apno je potreben činitelj pri tvoritvi solitra, ker s pomočjo solitrotvornih bakterij posreduje spreminjanje amonijaka v solitrovo kislino, in sicer s tem, da veže solitrovo kislino in jo tako pridržuje v zemlji. Apno veže nadalje vse rastlinam škodljive snovi, n. pr. sprsteninske kisline; ono razkraja v vlažnih, že-leznatih tleh škodljivo zeleno (železno) galico s tem, da se zveže z žvepleno kislino železne galice v sadro (malec) in izloči neko neškodljivo železovo spojino. Rastline, ki služijo našim domačim živalim za krmo, imajo vse apno v sebi, ktero živali potrebujejo za razvoj svojega ogrodje, sestoječega iz fosforovokislega apna. Če ima krma malo apna v sebi, tedaj živali lahko dobe kostolomnico, ki se more le s tem odpraviti, da se živalim polaga krma, ki ima veliko apna v sebi, ali pa če se krmi dodaja fosforovokislo apno. Z apnom pa naj se gnoji le taki zemlji, v kteri je malo apna. Pod vplivom ogljikovokisle vode apno razkraja neraztopno kamenje v zemlji, ki sestoji iz si-likatov (živec, sljuda, rogovača), in naredi razen kre-mikove kisline raztopen tudi kalij in natron. V ap-nenih tleh se vpliv gnjojenja z apnom javlja s tem, da se razkrojitev v tleh hitreje vrši in se na ta način tudi težko raztopne redilne snovi v zemlji hitreje razkrajajo v lahko raztopne. Obilnejše žetve so torej bolj posledica učinka drugih redilnih snovij, ktere je gnojenje z apnom naredilo laže gibljive. Naravno je seveda, da je vsled hitrejšega pretvarjanja redilnih snovij, povzročenega po apnu, zemljo treba pogosto in obilno gnojiti, sicer zaradi obilnih pridelkov hitreje obuboža kakor bi se to zgodilo brez gnojenja z apnom. Odtod izhaja pregovor v narodu: ,.Z apnom bogate očetje, pa obubožajo sinovi". V prejšnjih časih fo jako pogosto kmetovalci zemlji močno gnojili z apnom in so dosegli zelo bogate žetve; potem pa so mislili, da jim taki uspehi ostanejo, čeprav ne bodo gnojili z drugimi gnojili. Toda to ropanje se je kmalu maščevalo. Na neapnenih tleh rastline apnenke, detelja in grašice, listnate in s koreninami globoko segajoče rastline ne morejo uspevati, in le vsled gnojenja z apnom postanejo taka tla dotičnim rastlinam ugodna. Že v oddelku o kalijevih gnojilih smo omenili, da šele apno omogoči učinek kalijevih solij. Rastlinam škodljive stranske sestavine kalijevih solij, magnezijev klorec, žveplenokisli magnezij, apno razkroji, in nova lahko raztopna apnena sol se izgubi v spodnje plasti. Gnojenje s kalijevimi solmi jemlje torej zemlji apno. K apnenim gnojilom prištevamo apnenec, živo apno, lapor in malec. a) Apnenec. Apnenec (kreda, marmor) je ogljikovokislo apno. Zelo pogosto nadomešča del navadnega apnenca grenki apnenec, in to je grintavec, zmes ogljikovokislega apna z ogljikovokislim magnezijem. Čist apnenec je bel (marmor), ponajveč vsled različnih primeskov sivo-rumen, ali rjav, lisast ali progast. Če se ta ceni gnoj vsled mletve preveč podraži, potem je bolje rabiti naslednje gnojilo. b) Živo apno. Živo apno se dobiva, ako se kuha apnenec, pri čemer se ogljikovokislo apno razkroji v živo apno in v ogli-kovo kislino, ki pri kuhanju (žganju) odhaja v zrak. Živo apno vleče vodo v se in kos živega apna razpade v droben prah. Pri tem se živo apno spoji z vodo, in to pretvoritev imenujemo gašenje apna. Če dodamo preveč vode, tedaj se je ugašeno apno napije, in tako nastane navadno ugašeno apno, kakeršno se rabi za zidarsko malto. Da živo apno postane sposobno za gnojenje, se dene v košare in se potopi za neko- liko minut v vodo. Potem se vzamejo košare ven in apno se strese na kupe, kjer kmalu razpade v prah. Če apno gasimo na polju, se lahko na tistih mestih, kjer je apno ležalo, poznej pokažejo praznine, ker tam rastline ne rastejo. Živega apna ne smemo trosti z roko, temveč z lopato. Za pomladansko ali jesenska gnojenje se vzame 3 stote za 1 hektar in l leto. Ta manjša gnojitev, ki jo je pa treba ponavljati vsako leto, je boljša kakor preobilna gnojitev za 6 let z 10—20 stoti. Tudi apnene odpadke ali apneni prah iz apnenie precej rabijo za gnojenje. c) Lapor. Lapor je zmes ogljikovokislega apna z ilovico in s peskom. Kakor prevladuje ta ali ona sestavina, razločujemo tudi razne vrste laporja. Lapor za gnoj naj ima vsaj 30 odstotkov ogljikovokislega apna v sebi. Ker se v laporju plača le ogljikovokislo apno, je jasno, da ga bomo naročali le tedaj, ako to dopuščajo prevozni stroški. d) Malec (sadra). Že skoro vsak šolarček pozna povest o Ameri-kancu Franklinu, ki je pred več ko 100 leti vpeljal v svoji domovini gnojenje z malcem (gipsom) s tem, da je na njivo, kjer je bila detelja, vtrosil besede: »Tukaj je bilo pognojeno s sadro". Sadra je žveplenokislo apno in ima važno svojstvo, da veže hlapne amonijakove spojine, ko se razvijajo pri gnitju dušičnatib spojin. Vsled tega svojstva ga trosijo tudi na gnoj, da bi ga bolj ohranil. Sadre se na 1 ha navadno vzame 2—3 q in se najbolje rabi jeseni ali pozimi. Najboljši uspeh ima na sprsteninasti lahki zemlji; nasprotno pa je učinek na peščenih in ilovnatih tleh neznaten. Ugodni učinki malca se kažejo le pri metuljnicah, to so detelje, grašice, bob, grah, turška detelja in dr. (Dalje prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 101. Pri nas v Rožni dolini se kaže nova krompirjeva bolezen, vsled ktere steblo nad korenino od-gnije, in sicer ravno sedaj, ko ie krompir v najboljši rasti ia cvete Listje je drugače zdravo in se prav nič napadeno odS peronospore. Kakšna bolezen je to? (O grof Ch. v Gr.) Odgovor: Ta bolezen, ki se imenuje gniloba stebel, nastane vsled glive „sclerotinia libertiana". Drugega sredstva-proti tej bolezni ni, kakor da se zgodno pospravijo napadena stebla ter se sežgo. _ Vprašanje 102. Ali se smejo odstraniti spodnji poganjki pri orehih sedaj, oziroma, kdaj je pravi Čas Za to? (Fr. Gr v Š.) Odgovor: Oreh se ne sme spomladi in poleti nikdar obrezovati. Najboljši čas je pozno jeseni. Vprašanje 103. Kaj je bolje, ali da trtam navadno pognojim, ali da jih zalivam z gnojnico iz stranišč? (F. S. v Š) ' " Odgovor: Ako hočete imeti še to poletje kaj uspeha, potem pač morete gnojiti s straniščno gnojnico, ktera pa mora biti dobro postana (prekuhana), zelo z vodo zredčena ter ol> dežju porabljena, drugače se trte požgo. Pozimi ali spomladi je pa bolje navadno gnojiti; straniščno gnojnico pa z večjim pridom porabite pri napravljanju mešanca. Vprašanje 104. Kaj je vzrok, da letos krompir one-jidovec ni ozelenel, temveč je delal v zemlji le mlad krompirček? Nekterim ga tretjina ni ozelenela. (A. Gr. v P.) Odgovor: Ta nedostatek se večkrat prikaže ter mu je vzrok prezgodnja saditev ter pomanjkanje primerne topline za pravilno kaljenje za rast Letošnje lepo vreme spomladi je marsikoga zapeljalo, da je krompir sadil prezgodaj, poznejši mraz je pa potem oviral rast Da krompir dela namesto kalij majhne krompirčke, pripeti se tudi v kleti, a tak krompir naj se ne rabi nikdar za seme. ker ne ozeleni Drugi vzroki napominjani prikazni so izkopavanje nezrelega krompirja, bodisi da je bil prezgodaj izkopan ali pa ni dozorel, ker mu je vsled bolezni odpadlo listje. Gospodarske novice. * Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki ee je vrfiil 13 t. m., se je po društvenem preisedniku pred koncem zaključil, ker vsled nastalih razmer ni bilo več mogoče mirno zborovati. Nov občni zbor bo kmalu. Kolikor se je v zadnjem občnem zboru dognalo, to prijavimo v prihodnji številki ^Kmetovalca" Kot važno poročamo pa že danes, da je občni zbor soglasno izvolil za častnega uda mnogozasiuženega našega deželnega glavarja gosp. 0. pl. Detelo. * Družbena gospodinjska šola bo prvo svoje šolsko leto sklenila konci septembra. Razglas o sprejemu novih gojenk objavimo kmalu, a že danes pozivljemo, naj se stariši, ki mislijo svojo hčer poslati v šolo, pravočasno zglase z vsem potrebnim Upati je, da se bo tudi letos več gojenk zgla9ilo, ker že sedaj dohajajo prošnje za sprejem * Sprememba v poveljništvu žrebčarske postaje na Selu se je zvršila ta mesec, in sicer je prestavljen dosedanji gosp. c kr. ritmojster K Herlth, na njega mesto pa pride ■c. kr. ritmojster Ivan vitez Karabetz pl. Eomansthal. * Kmetijsko-kemijskemu preskušališču so poslale oblasti, društva in zasebniki v znanstveno preiskavo od 1. januvarija do 30. junija t. 1. 243 predmetov. * Prevažanje smodnika. Načelništvo državne železnice v Beljaku je odredilo, da vozijo razstreljive reči pre^ažujoči vlaki od 1. julija t. 1 naprej tudi do Straže po dvakrat na teden, in sicer vsak torek in vsako soboto. Poprej so vozili le po enkrat na mesec. * Umetna gnojila za jesensko gnojenje bo družba oddajala kakor vsako leto tako tudi letos. Prosimo, da nihče ne prezre razprave v tej številki „Umetna gnojila za jesensko gnojenje travnikov". Naročila na gnojila se že sedaj sprejemajo in se gnojila zaradi gnojenja ajdi tudi že sedaj od lajajo, ker to mnogo udov želi vsled dobrih lanskih izkušenj. Družba ima v zalogi naslednja gnojila po nastopnih cenah: Kostni superft.sfat po 4 gld 50 kr. meterski stot Tomasovo žlindro „ 2 „ 90 „ „ „ Zmleto rogovino „ 8 „ 50 ,, „ Kalijevo sol „ 6 „ 30 „ „ „ Kajnit „ 2 „ 50 „ Vsa ta gnojila se oddajajo le v celih vrečah po 100 kg, szvzemši kaljevo sol, ki se dobi tudi v vrečah po 50 kg Vse cene veljajo v družbenem skladišča ali pa na kolodvoru v Ljubljani. Cena za Tomosovo žlindro za skupna naročila na cele vagone iz Notranjskega se zniža za toliko, kolikor vožnja iz Trsta manj stane. * Pozor pri streljanju proti tooi! Pred nekaj dnevi je bil pri meni mož, ki se je opekel po obrazu, pa tudi poškodoval na očeh zaradi tega, ker se je pri stresanju smodnika v topič (možnar) užgal smodnik in eksploiiral. To sem si tako razlagal: V votlini topiča so ostali tleči smodnikovi ..ostbnki, ki so užgali na novo natreseni smodnik. Včeraj mi je pa sporočil neki delavec, ki ob takih prilikah strelja na tukajSnjem strelišču, da je vedno po mojemu nasvetu po vsakem strelu pregledal topičevo votlino in res nekoč našel v njej še tleča smodnikova zrnca. Jaz sem tedaj ukrenil, da se topič (možnar) po vsakem strelu popolnoma izčisti, oziroma osnaži; svetujem pa vsakemu, ki ima opraviti pri streljanju, naj pregleda in osnaži topičevo votlino p-) vsakem strelu ; saj se to zgodi tako hitro, da se nič ne zamudi Šentjurij ob južni železnici. Dr Ipavic. Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske. Razglas kranjskim ovčarjem. Podpisani odbor je ukrenil tudi letos porabiti državno podporo za ovčarstvo za nakup ovnov, ter bo v ta namen kupil in razdelil po deželi dobre plemene ovne bergamaške pasme. Izkušnja je pokazala, da našim krajem izvrstno ugaja „ber-gamaško ovčje pleme", imenovano tudi „velikansko planinsko pleme1'. Prednosti tega plemena so hitra rast, velikost in teža, primerno dobra volna ter izvrstna sposobnost za pašo. Ovce tega plemena vsled slabih pašnikov v svoji domovini niso prav nič razvajene ter so utrjene zoper vse vremenske izpremembe. Podpisani odbor bode torej tudi letos oddajal te ovne, in sicer onim kranjskim ovčarjem ki vlože prošnjo, v kterih je od dotične kmetijske podružnice potrjeno, da se precej pečajo z ovčjo rejo (navesti je število ovac) in ki se zavežejo: 1.) da plačajo, kadar prejmejo ovna, glavnemu odboru 5 gld., 2.) da bodo sprejetega ovna imeli najmanj dve leti za pleme, kolikor dopušča um a ovčja reja. Nekolekovane prošnje je vložiti do idr „, „ 12,- „ 13,- | Kože zajcev po gld. 10.— za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100% Žito: V Ljubljani, 15. julija 1899. Pšenica gld. 9.50 kr., rž gld. 7.50 kr., ječmen gld 6.50 kr., oves gld. 6,— kr., ajda gld. 9.50 kr., proso gld. 6.50 kr., turšica gld. 5 60 kr., leča gld. 12,— kr., grah gld. 12,- kr., fižol gld. 10.50 kr., seno gld. —.— kr., slama gld. —.— kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Žitne čistilnike (pajkeljne) najboljše in najnovejše sestave v raznih velikostih zdeluje MIHA LEVC v Oobu (na Gorenjskem). Uzorni čistilnik je razstavjen v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani (Salendrove ulice št. 3), koder si ga morejo kmetovalci, mudeč se v Ljubljani, ogledati. (48-1) Jajca za valjenje od zanesljivo plemenitih kur prodaja eno od Creve-Coeur po......25 kr. Velike grahnate Plymouth Rocks izvrstne jajčnice po................15 » Lepo čopaste Houdan izvrstne jajčnice ... 20 > Velike Kokinkina rumene........25 » > Dorking s srebrnim perjem.....20 » Fazan domači, ali hišni.........25 » Hamburške zlatoprižne kure, neso skoz celo leto, v naših krajih prva novost, po......30 » nadalje prodaja zanesljive harcarske kanarčke najplemenitejših vrst od 5 — 15 gld. pevce, samice pa po 2 gld. IVAN KRANJC, veleposestnik v Št. Ilju pošta Velenje, Štajersko. (24—8) iMT~ Manj ko 10 jajc se ne odpošlje. "Vfl Stroji n porabo sadja in izdelovanje mošta. "^a CfioValnipo za sacUe DllbMlllIljC in grozdje s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom „HerkuIesa. ki zajamčeno opravi 20°/« več dela kakor koli druga stiskalnica. Sadni grozdni grozdni roblači, ^^^^^^^^^^^ popolne moštarne, stalne J^^TJF- »V in vozeče, Jfv f|L