>
Cd Celosten pristop: prednosti in izzivi ^ sodelovanja
^ Anja Kristan
S mečSeiana
^^ V Vrtcu Sežana smo v šolskem letu 2012/2013 razmišljali o tem, kateri ^^ pristop k področju bralne pismenosti bi bil za nas najprimernejši, saj je bil naš namen doseči vse otroke v našem vrtcu in posredno tudi njihove starše, ter o tem, kaj vse potrebujemo same strokovne delavke, da bi dejavnosti za otroke čim bolje pripravile in izvedle. Na naši dveletni poti se je kot izredno dobra in pomembna izkušnja pokazala ravno sposobnost za sodelovanje in povezovanje. Pri tem smo upoštevali tudi kurikularna načela, ki poudarjajo sodelovanje s starši, okoljem in timsko sodelovanje, povezovali pa smo se tudi širše, in sicer s Pedagoško fakulteto Koper in Pedagoško fakulteto v Ljubljani, z Zavodom rs za šolstvo, z drugimi vrtci Primorske, pa tudi z vrtci zunaj meja naše države. V prispevku predstavljamo nacine in oblike sodelovanja Vrtca Sežana na podrocju bralne pismenosti.
Ključne besede: celostno sodelovanje, vrtec, bralna pismenost, vodenje
Krepitev zmožnosti strokovnih delavk: sodelovanje s strokovnjaki
Na podlagi ugotovitev mednarodnih raziskav (pisa, timss, pirls), ki so opozarjale na slabše rezultate prav na podrocju bralne pismenosti (tudi v Sloveniji), smo se odlocili, da si za prednostno nalogo Vrtca Sežana v šolskem letu 2012/2013 zastavimo naslednji cilj: usposabljanje oziroma opolnomocenje strokovnih delavk za ustvarjanje spodbudnega ucnega okolja za razvoj sporazumeval-nih zmožnosti in porajajoce se pismenosti. Da bi pomagali strokovnim delavkam na tem podrocju, smo k sodelovanju povabili asistentko Pedagoške fakultete v Kopru; na skupnih izobraževalnih dnevih nas je ob seznanjanju s teoreticnimi in prakticnimi znanji usposobila za razvoj kompetenc bralne pismenosti pri otrocih. Na izobraževanju smo bile navzoce vse strokovne delavke našega zavoda. S tem smo vsem zagotovili enako izhodišcno tocko (znanje in kompetence), kar je v nadaljnje omogocalo lažjo komunikacijo, povezovanje in (so)delovanje. Z gospo Barbaro Baloh se bomo v letošnjem šolskem letu, 2014/2015, znova srecali, da ji bomo predstavili samoevalvacijsko porocilo o delu v zadnjih dveh letih. Pricakujemo seveda tudi strokovni odziv in ponovno skupno
vodenje 3I2015: 69-83
Anja Kristan
načrtovanje, ki bo izhajalo iz poročila in sodelovanja s strokovnjaki.
Vsaki strokovni delavki smo ponudili še dodatno izobraževanje (po želji) na tem področju, in sicer v obliki študijskih srečanj, ki jih je organiziral Zavod rs za šolstvo. Tema študijskih srečanj so bile porajajoča se pismenost in govorne kompetenče otrok v vrtču v povezavi z medijsko pismenostjo.
Dr. Martina Ozbič, do čentka za podro čje spe čialne in rehabilita čijske pedagogike, ki deluje na Oddelku za spe čialno in rehabilita čijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, pa v sodelovanju z našim vrtčem opravlja raziskavo z naslovom Medjezi-kovna študija zapoznelega fonološkega (govornega) razvoja otrok: slovenš čina. Podatki, pridobljeni v raziskavi, bodo omogo čali vpogled v fonološki in govorni razvoj predšolskih otrok primerjalno med razli čnimi jeziki. Dr. Ozbi čeva je bila strokovnim delavkam na voljo za individualno svetovanje, izsledke raziskave pa nam bo predstavila na predavanju. Pripravila ga bo na podlagi problematike, ki jo strokovne delavke zaznavajo v svojem oddelku. Ta oblika sodelovanja nam pomaga osvetliti naše delo z »ranljivo« popula-čijo otrok, bodisi dvojezičnih bodisi tistih, ki jim slovenš čina ni materni jezik in potrebujejo druga čne pristope dela tudi na podro čju bralne pismenosti. Strokovnjak, ki je tako pripravljen svoje znanje deliti in prisluhne pedagoškim delavkam v praksi, je, po mojem mnenju, zgleden model primernega sodelovanja oziroma partnerstva.
»Mreženje«: sodelovanje z drugimi vrtci
Zavod Republike Slovenije za šolstvo (zrsš) je Vrte č Sežana določil kot mentorsko središ če za kraško-notranjsko obmo čje. V mrežo sta bila vklju čena dva samostojna vrtča in osem vrtčev pri osnovnih šolah. Naloga mentorskega središ ča je bila organizirati srečanja za ravnatelje in študijska sre čanja za strokovne delavke. Študijska sre čanja so izvajale multiplikatorke (med drugim tudi iz našega vrtča) in svetovalka za predšolsko vzgojo z zrsš. Nova teoreti čna in prakti čna znanja, izkušnje, metode dela in odzive na prakso smo si na teh sre čanjih v živo in na daljavo izmenjevali vrtči Sežana, Postojna in Ilirska Bistri ča.
V šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 so študijske skupine povezovale vrt če in s tem strokovne delavke ob skupni temi, to je spodbujanje zgodnje pismenosti v vrtču v povezavi z medijsko pismenostjo in igro. Šlo je za dodatno obliko povezovanja preko
70
Celosten pristop: prednosti in izzivi sodelovanja
spletne učilnice, kjer smo imele vse udeleženke enake možnosti za sodelovanje, komentiranje, predloge in predstavitev svojih prispevkov iz prakse. Ker smo si lahko ogledale tudi prispevke drugih udeleženk in ker je bilo v spletni učilnici na voljo veliko dodatnega izobraževalnega gradiva, se mi je zdela ta oblika sodelovanja zanimiva in zelo koristna.
Z drugimi vrtci smo se povezovali še v projektu Jezik in kultura okolja. Vanj so bili vključeni vrtci na obeh straneh meje z Italijo, od Bovca do Secovelj in Gracišca, dvanajst s slovenskim in dva z italijanskim ucnim jezikom ter dva s slovenskim ucnim jezikom iz Italije. V lanskem šolskem letu pa se je koncal triletni projekt Porajajoca se pismenost v vrtcu. (Članice projektnega tima so sina srecanjih izmenjevale primere dobre prakse, jih komentirale, analizirale in skupaj poglabljale novo pridobljeno znanje. Eden izmed namenov projekta je prispevati k povezovanju med vrtci v regiji in k izmenjavi izkušenj dobre prakse ter rezultate in izkušnje vrtcev, vkljucenih v projekt, predstaviti javnosti in ponuditi drugim (medkulturnim) okoljem v Sloveniji. V okviru projekta smo s sodelovanjem vseh clanic in zrsš krepili profesionalne kompetence (odnosne, jezikovne, medkulturne in e-kompetence), prispevali k ohranjanju in dvigovanju kakovosti institucionalne predšolske vzgoje in v skladu z zakonskimi izhodišci ter s sodobnimi strokovnimi spoznanji in smernicami razvijali strategije za spodbujanje odnosnih, jezikovnih in medkulturnih kompetenc pri otrocih v vrtcu. Ta oblika sodelovanja je osvetlila pomen kulturnega konteksta in vsem udeleženkam ponudila tudi prakticne izkušnje z medkulturnim dialogom.
Omogočiti dodaten čas, prostor, izobraževanja za povezovanje strokovnih delavk v manjših timih
Nekatere strokovne delavke so pokazale še posebno zanimanje za poglabljanje v to tematiko, zato smo organizirali manjše strokovne time, ki so na podrocju bralne pismenosti delovali v razlicnih projektih. Tako smo skupinam omogocili dodaten cas, prostor in dodatno izobraževanje za medsebojno povezovanje, poglabljanje in raziskovanje. To odlocitev mora podpreti tudi ravnatelj, drugace je organizacijo in izvedbo takega nacina sodelovanja izredno težko izpeljati.
Pedagoško delo v vrtcu je timsko zasnovano, njegova ucin-kovitost pa je v veliki meri odvisna od tega, kako imajo clani tima razvite spretnosti za timsko delo. Te spretnosti se ka-
71
Anja Kristan
žejo v posameznikovi zmožnosti izvajanja zahtevnejših in sestavljenih vzorcev vedenja, naravnanih k doseganju določenih ciljev in vzpostavljanju odnosov. Pomembna je lastna kritična ozaveščenost posameznih spretnosti, samorealiza-cija in kritična refleksija možnosti za nadaljnje razvijanje teh spretnosti. [Polak 2015, 23]
Enega od takih projektnih timov sem že omenila prejšnjem poglavju, na tem mestu pa bi morda izpostavila še inovacijski tim, ki trenutno deluje drugo leto (od predvidenih treh), in sicer pri projektu z naslovom Od doma v svet in pri razvojno-aplikativnem projektu Porajajo ca se pismenost v vrtcu. V inovacijski projekt, ki ga je razpisal Zavod rs za šolstvo, smo se dejavno vkljucile tri strokovne delavke, in sicer dve vzgojiteljici in pomocnica ravnateljice. Vse tri se ukvarjamo z iskanjem ustreznih didakticnih poti za usvajanje jezika (angleškega, italijanskega in slovenskega) preko igre. Poudarek je tudi na spodbujanju medkulturnosti, spoštovanju in sprejemanju razlicnosti. Vsaka deluje individualno v svoji skupini in v sodelovanju z drugo strokovno delavko (vzgojiteljico, pomocnico vzgojiteljice, spremljevalko otrok s posebnimi potrebami), nato pa sodelujemo še druga z drugo in spoznanja iz prakse povezujemo v celoto.
V razvojno-aplikativni projekt Porajajoca se pismenost v vrtcu - gre za nacionalni projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (mizš) ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (zrsš), vodja projekta dr. Fani Nolimal (zrsš) - je bila tri leta vkljucena manjša skupina strokovnih delavk, med njimi tudi dve pomocnici ravnateljice; v okviru projekta smo se tri leta srecevali vrtci iz celotne primorske regije, zajel pa je razlicna podrocja: bralne strategije, strategije opismenjevanja, fleksibilne medpredmetne povezave, delo z otroki iz socialno ogroženih družin in migranti. Z akcijskim raziskovanjem smo v našem vrtcu ugotavljali, kaj bi radi izboljšali in se novega naucili, kaj bi spremenili, katera so naša mocna podrocja, in se ob študiju primera ucili evalviranja. Nekaj smernic smo združili v zloženki, ki jo ob kulturnem prazniku ponudimo vsem staršem in strokovnim delavkam našega zavoda.
Povezovanje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic preko
različnih oblik sodelovanja
Sodelovanje med dislociranimi enotami vrtca
Izredno uporabno obsežno izobraževanje so v tekocem šolskem letu strokovne delavke vnašale v prakso, na aktivih so porocale
72
Celosten pristop: prednosti in izzivi sodelovanja
o svojih uspehih, dilemah in v okviru samoevalvacije skupaj v opazovalni lestvici beležile napredek otrok na področju zastavljenega cilja. Ker delujemo na dvanajstih lokacijah, smo aktive organizirale tako, da so se strokovne delavke razlicnih dislociranih enot družile med seboj glede na starostno stopnjo otrok v oddelkih. Tako so se med seboj spoznavale, izmenjevale primere dobre prakse in s pomocjo zapisnikov skupaj opozarjale na nove dileme, izzive, vprašanja. Njihove evalvacije so nam bile v pomoc pri na-crtovanju dela v naslednjem šolskem letu.
Sodelovanje znotraj enot
Znotraj posameznih enot so se strokovne delavke povezale v time, ki so jih sestavljale tri do štiri udeleženke; na podlagi pridobljenega znanja so skupaj izdelale po eno didakticno igraco, povezano s prednostno nalogo vrtca. Obenem so igraco tudi preizkusile, si beležile odzive otrok, ena od skupin pa je svojo igraco prijavila na natecaj Moja ideja - moja igraca. Strokovne delavke so poro-cale, da so bile nad tako obliko sodelovanja izredno navdušene, saj so bile ustvarjalne in so takoj osmislile svoje delo, tako da so ga preverile v praksi in na skupnem aktivu predstavile drugim delavkam.
Sodelovanje znotraj tandema: hospitacije znotraj oddelka,
namenjene svetovanju in strokovni rasti
Pomocnice ravnateljice smo skušale hospitacije predstaviti in izvesti v obliki sodelovanja, ki bi povzrocalo cim manj stresa. Skupaj smo ozavestili pomen in namen hospitacij. Sonja Rutar nas je na aktivu ravnateljev v Žagi (25. septembra 2014) opozorila, da sta dve od strategij zagotavljanja kakovosti tudi v tem, kako zagotavljamo mehanizme za vzpostavljanje pravicnosti v šolskem sistemu, in da je potreben prehod od nadzora k vzpostavljanju mehanizmov varnosti (Kos Kecojevic in Gaber 2011). Ko se delavci po-cutijo varno, bolje delajo. Kontrole unicujejo, zato je treba cloveku zaupati, mu dati avtonomijo, da bo dobro delal. Opremljene z njenimi napotki smo izvajale hospitacije. Predhodno smo vzgojiteljice obvestile, kaj bomo spremljale (podrocje jezika in uresnicevanje prednostne naloge vrtca), kako bodo hospitacije potekale, in se vnaprej napovedale. Postavile smo se v vlogo kriticnega prijatelja in pri strokovnih delavkah spodbujale kriticno razmišljanje. Same so s pomocjo vnaprej pripravljene lestvice ocenile in ovrednotile svoje delo, skupaj smo si izmenjale mnenja in razlicne poglede,
73
Anja Kristan
sledila sta svetovanje in izmenjava podpornega gradiva (vsaka je prejela drugačno podporno gradivo, glede na specifiko morebitnih težav, ki so se pojavile)i. Skupaj smo pripravile zapis o hospita-ciji. Pomočnice ravnateljice smo skupaj z ravnateljico izpostavile primere dobre prakse, jih predstavile na vzgojiteljskem zboru ter povabile posameznice, naj svoj primer dobre prakse vsem predstavijo še same. Pokazalo se je, da so hospitacije izredno kakovosten nacin sodelovanja, ce strokovne delavke ne cutijo pritiska ali stresa (na primer zaradi strahu, da bi njihove napake vplivale na oceno njihovega dela na splošno). Vnaprej smo se dogovorile, da njihovih napak ne bomo vnašale v zapise, ampak jih bomo nanje opozorile le ustno. Ta oblika sodelovanja omogoca individualen pristop k vsaki strokovni delavki, krepitev profesionalne samozavesti, skupaj pa lažje ozavestimo tudi svojo vlogo in vlogo otrok v procesu vzgoje in izobraževanja. Strokovnim delavkam je bilo všec, da so prejele pozitivne odzive in so bile deležne pomoci v obliki svetovanja ob morebitnih težavah, aktivno so sodelovale pri analizi. Gre za ustvarjanje priložnosti za pogovor o ucenju, spremljanju in spreminjanju prakse, priložnosti za pohvalo. Strokovne delavke so imele priložnost biti vkljucene tudi v institucionalne spremembe, saj so navedle veliko dobrih predlogov in zamisli, tudi na področju sodelovanja.
Veliko pozornosti smo namenili dejavni vlogi in sodelovanju otrok. Prav to podrocje nam pomeni izziv za naprej: nacrtova-nje vsebin na podlagi dobrega poznavanja in opazovanja otrok (diferenciacija), ob upoštevanju njihovih pobud in dejavne vloge otroka (participacija, vkljucenost).
Sodelovanje med vodstvom in strokovnimi delavkami
Sodelovanje s strokovnimi delavkami pri načrtovanju
dela zavoda
Strokovne delavke so se med sabo povezovale preko aktivov in na podlagi njihovih predlogov smo si v šolskem letu 2013/2014 zadali prednostno nalogo, da bomo vse znanje, ki smo ga pridobili v predhodnem letu, uporabili v praksi, prav tako bomo skušali upoštevati nove ugotovitve. Naš prednostni cilj je bilo vnašanje pridobljenega znanja s področja opismenjevanja v izvedbeni kurikul. Opazovalne lestvice so nastale na podlagi sodelovanja med strokovnimi delavkami, vodstvom in svetovalnimi delavkami. Skupaj smo otroke opazovali, zbirali podatke in pripravljali nove strategije dela za naprej. Kritike strokovnih delavk smo sprejeli kot izziv
74
Celosten pristop: prednosti in izzivi sodelovanja
in nove predloge vnesli v načrtovanje (manj projektov, lestvice, ki jih je mogoče hitreje izpolniti...).
Pri evalvaciji dela moramo izpostaviti vodenje kot področje, ki ga lahko strokovne delavke ovrednotijo, predlagajo izboljšave in drugačne oblike sodelovanja. To možnost lahko ponudimo preko različnih kanalov: anonimnih vprašalnikov, na letnih pogovorih, hospitacijah ... Včasih je kritike težko sprejeti, vendar se zavedamo, da je za strokovno rast pomembno tudi to, saj gre za obliko medsebojnega sodelovanja.
Sodelovanje s svetovalno službo v vrtcu
Opazovalno lestvičo na področju jezika in komunikačije so strokovne delavke soustvarjale na aktivih, na katerih je sodelovala tudi svetovalna delavka s svojimi spečifičnimi znanji. Pomemben element sodelovanja je naprej ta, da smo pripravljeni na soočanje z različnimi pogledi, in pri tej obliki sodelovanja se je pokazalo prav to. Rezultat sodelovanja je dobro pripravljena lestviča, ki smo jo naredili skupaj in je strokovnim delavkam v pomoč pri spremljanju otroka in pri podajanju konstruktivnih informačij staršem.
Sodelovanje z otrokom
Na podlagi rezultatov hospitačij smo se v projektu Bralna pismenost dodatno posvetili sodelovanju z otrokom; temu se še vedno posvečamo v inovačijskem projektu. Večjo pozornost namenjamo ranljivim skupinam otrok (dvojezičnim, tistim, ki jim slovenščina ni materni jezik, otrokom z zaostankom v razvoju, otrokom z govornimi motnjami, otrokom iz sočialno šibkejših okolij ...). Mar-janovič Umek idr. (2002) kot element pročesne kakovosti v vrtču posebej omenjajo partičipačijo vseh otrok. Vzgojiteljiča bi morala predstaviti kulturo in kurikul, in otroka povabiti, naj spregovori o svojih izkušnjah. Iskati bi morali bi načine, s pomočjo katerih bi se otrok lahko izrazil in pridobljeno znanje uporabil v družbi. Dosežki otrok se razlikujejo glede na regijo, iz katere prihajajo, in glede na sočialno-ekonomski status družine. Vrtči opravljajo kompenzačijsko vlogo, zato je sodelovanje s starši in delo z vsemi otroki (prilagojeno njihovim potrebam in sposobnostim) izredno pomembno. Pomembno je, kako se otroči počutijo in da so vsi enakovredno vključeni v dejavnosti. Laevers na to opozarja z naslednjim vprašanjem: Ali je zagotovljena kakovost za vsakega posameznega otroka?
75
Anja Kristan
Zanimivo je, da so pogosto zanemarjeni tudi nadarjeni otroci, ki bi za razvoj svojih zmožnosti prav tako potrebovali dodatne spodbude. Diferenciacijo bi morali upoštevati že pri samem načrtovanju našega dela. Kar zadeva sodelovanje, smo v projektu Bralna pismenost predstavili prispevek, v katerem smo otroke povprašali, kakšno igralnico bi radi imeli. Pokazalo se je, da bo njihove predloge zelo preprosto uresniciti. Pripravili smo lestvico, ki pomaga ozavestiti vlogo odraslega pri spodbujanju dejavne vloge otroka, tako da vsi otroci enakovredno sodelujejo, so slišani in upoštevani. V drugem prispevku smo spoznali primer iz projekta Bralni palcek, v okviru katerega so upoštevali vse »razlicnosti« otrok v skupini, saj so bili otroci slišani, upoštevani in so sami aktivno sodelovali pri projektu (skupaj s starši). Na tem mestu se je kot pomembna pokazala tudi kompetenca odraslih, da znajo organizirati medvrstniško ucenje; gre za obliko sodelovalnega ucenja in pri otrocih krepi prav to kompetenco, ki jo bodo potrebovali na svoji življenjski poti.
Strokovna delavka, ki je sposobna dobrega sodelovanja s sodelavko v tandemu, z drugimi sodelavci v svoji enoti, z vodstvom, starši in ki zna svoje znanje deliti z drugimi ter jim prisluhniti, je dober vzor otrokom in zna sama bolje organizirati varen prostor za sodelovanje z otroki in med njimi. Na podlagi hospitacij lahko ugotovim, da ozavešcenost posameznika na tem podrocju veliko pripomore h konkretnim rezultatom pri otrocih - bolj so sprošceni, lažje navezujejo stike z drugimi otroki v svoji skupini in s tistimi iz sosednjih skupin, lažje sprejemajo razlicne odrasle (glede na starost, duševni razvoj ...). Ker imajo izkušnjo, da so slišani in upoštevani, se pogosteje »oglašajo«, marsikaj predlagajo, radi sodelujejo pri ustvarjanju sprememb. Manj jih je tudi strah napak, samostojno išcejo rešitve in znajo bolje pomagati drugim otrokom.
Sodelovanje z okoljem: povezovanje različnih
projektov in področij
Za predšolskega otroka je posebej znacilno, da so razlicni vidiki njegovega ucenja in razvoja med seboj povezani in soodvisni, kar posledicno pomeni nujno medpodrocno povezovanje. To smo si želeli tudi v našem vrtcu, pogoj za tako povezovanje pa je uspešno sodelovanje z okoljem. Tako smo v projektu fit Kobacaj gibanje povezali s podrocjem jezika in sodelovali z Barbaro Konda, ki nas je popeljala skozi evalvacijski proces, v katerem je bilo slišati vsa-
76
Celosten pristop: prednosti in izzivi sodelovanja
kega posameznika, veliko praktičnih vaj, prav s pomočjo gibanja, pa je bilo namenjenih sodelovanju in timskemu povezovanju, kar nam je prišlo prav tudi pri vsakdanjem delu v vrtcu.
V projektu Ekošola smo povezali dve področji, naravo in jezik. Članici Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana sta nam v okviru projekta Ekobranje za ekoživljenje pripravili dramatizacijo pravljice. Tako smo z uspešnim sodelovanjem povezali tri organizacije - vrtec, društvo prijateljev mladine in ekošolo.
S Kosovelovo knjižnico Sežana smo se povezali pri projektu Bralni palcek; sodelujemo namrec pri pripravi seznama knjig, ki nastaja glede na potrebe vrtca. Letos so na seznamu tudi knjige v drugih jezikih, ki jih govorijo otroci našega vrtca. Prav odzivanje knjižnice na potrebe vrtca kaže na dobro medsebojno sodelovanje, saj sta organizaciji pripravljeni prisluhniti druga drugi. S knjižnico dobro sodelujemo tudi tedensko, saj pripravljajo dogodke glede na individualne potrebe otrok v posamezni skupini.
Bralna pismenost med drugim zajema sodelovanje s kulturnimi ustanovami. Na tem podrocju dobro sodelujemo s Kosovelovim domom Sežana. Skupaj se odlocamo o programu za otroke, ga spreminjamo in dograjujemo. Spoštujemo avtonomijo vsake organizacije in se prilagajamo druga drugi glede na razlicne interese in potrebe. V Kosovelovem domu nam prisluhnejo na podrocju poznavanja otrokovega razvoja in potreb otrok, mi pa spoštujemo njihovo znanje pri umetniški presoji programa, in ugotovimo lahko, da gre za dobro prepletanje dveh strok.
Poseben izziv nam pomeni sodelovanje s praktikanti, dijaki in študenti, ki prihajajo k nam iz razlicnih študijskih središc. Sodelovanje poteka na razlicnih ravneh: naše vodstvo ali študijska središca omogocajo izobraževanje in zagotavljajo podporo mentorjem, povezovanje med koordinatorji prakse, sodelovanje med udeleženci prakse in mentorji, izmenjavo izkušenj in mnenj na obeh straneh. Menim, da bi bili lahko udeleženci prakse deležni ustreznejše podpore prav pri kompetencah sodelovanja in tim-skega dela. Tudi za nas je to, da bi se lahko mentorji razlicnih vrtcev med seboj povezovali, drug drugemu pomagali in si izmenjevali izkušnje, razmeroma novo podrocje.
Vrtec Sežana sodeluje z vsemi osnovnimi šolami v vseh štirih obcinah na Sežanskem po programu, ki ga pripravijo vzgojiteljice vrtca in uciteljice. Namen sodelovanja je lažji prehod otrok iz ene ustanove v drugo. Otroci so nad ponujenimi oblikami navdušeni, žal pa je, vsaj po mojem mnenju, še vedno premalo kakovostnega sodelovanja po vertikali. Ustanove so strogo zaverovane »vsaka v
77
Anja Kristan
svoj prav«, in to razmišljanje je zelo težko preseči. Izredno priporočljivo bi bilo, da bi vsaka ustanova bolje poznala delo drugih, dobra bi bila medsebojna izmenjava prakse, skupno načrtovanje, izmenjava pripomočkov za delo, medsebojno spoštovanje obeh strok, organizirali bi lahko skupna izobraževanja, v okviru katerih bi spoznavali možnosti za sodelovanje. Sodelovanje sicer poteka in je za otroke kakovostno in dobro pripravljeno, pri strokovnih delavkah pa pogosto ni čutiti navdušenja, zato je to eden od pomembnih izzivov za prihodnost.
Sodelovanje s starši
Družinsko okolje je prvo naravno in spodbudno okolje za otroka, ko v vsakdanjih dogodkih usvaja govor in jezik ter odkriva pismenost. Elementi porajajoče se pismenosti izhajajo prvotno iz otroka (iz otrokovih sposobnosti in spretnosti). Nanje pa ima mo čan vpliv tudi okolje, še posebej družinsko. [Grginič 2006]
Sodelovanje s starši je najprej potekalo enosmerno, zato bi ga težko ozna čila kot sodelovanje, saj je šlo predvsem za predajanje znanja staršem in za njihovo ozaveš čanje o pomenu porajajo če se pismenosti in o na činu, kako jo razvijati doma. V ta namen smo organizirali (zelo dobro obiskano) predavanje z naslovom Pomen branja in pripovedovanja v predšolskem obdobju. Nato smo predstavili dejavnosti v vrtču, šele pozneje, ko smo starše povabili, naj se teh dejavnosti udeležijo, v svojih jezikih pripovedujejo zgodbe, pesmi in s tem prikažejo del lastne kulture, pa se je sodelovanje dejansko za čelo. Bralni nahrbtniki so potovali domov, v njih so bili tudi zvezki, v katere so starši zapisovali svoje izkušnje, mnenja, vtise o porajajo či se pismenosti in o dejavnostih, ki smo jih pripravili skupaj. Nekateri od njih so skupaj z otroki in strokovnimi delavkami izdelovali knjige in jih opremili z ilustra čijami.
Ugotovili smo, da je za oblikovanje partnerstva v prvi vrsti odgovoren vzgojitelj predšolskih otrok, ki starše dojema kot enakovredne partnerje pri doseganju skupnih čiljev. Nujno je oblikovati partnerstvo s starši, ki impli ira njihovo aktivno vključenost. [Devjak in Ber čnik 2012, 79]
Ob tem se mi je porodila misel, da bi tak na čin sodelovanja s starši lahko obsegal veliko ve č; starši bi lahko izrazili svoje želje, pomisleke, težave, predloge glede različnih tematik v vrtču, ki jih zadevajo ali jih skrbijo/zanimajo. Zagotovo bi bilo zelo koristno, če bi našli na čin, kako izmeriti, kakšen vpliv imajo take oblike
78
Celosten pristop: prednosti in izzivi sodelovanja
sodelovanja na starše in posledično na otroke. To je zagotovo eden od naših prihodnjih izzivov.
Mednarodno sodelovanje
V zadnjih dveh letih se preizkušamo tudi v mednarodnem sodelovanju. V okviru Krogov prijateljstva (Krugovi prijateljstva) smo v isti projekt vključeni vrtci iz Hrvaške, Srbije, Crne gore, Makedonije, Italije, Ceške, Bolgarije in Avstrije. Projekt je namenjen mednarodnemu strokovnemu srečanju vzgojiteljev, pedagogov, psihologov in ravnateljev predšolskih ustanov. Tema projekta so učeče se skupnosti, izmenjujemo si izkušnje iz vzgojno-izobraževalne prakse, čilji projekta pa so: izmenjava strokovnih izkušenj pri delu z otroki, predstavitev projektov, ki jih udeleženči očenjujejo kot pomembne na področju dobrobiti za otroke, oblikovanje učečih se skupnosti, v katerih se sodelujoči učijo, razpravljajo, evalvirajo, očenjujejo kakovost lastne vzgojno-izobraževalne prakse, strokovno usposabljanje, osebni profesionalni razvoj in povezovanje s kolegi iz različnih držav. Prvo srečanje je bilo leta 2010 v Baru v (Črni gori, drugo leta 2011 v Smederevu in Požarevču v Srbiji, tretje leta 2012 v Pazinu na Hrvaškem, četrto leta 2013 v Sežani v Sloveniji. Oviro za sodelovanje predstavlja predvsem pomanjkanje finančnih sredstev. Težko se je namreč enakopravno povezovati z vsemi, saj nekateri projekti sodelovanje omejujejo le na države, ki so članiče Evropske unije, druge dejavnosti so omejene zaradi političnih predsodkov, samostojno povezovanje in sodelovanje pa sta včasih težko izvedljivi, če finančna sredstva niso zagotovljena vnaprej.
Tako smo letos poskusili s projektom Pomahajmo v svet, v okviru katerega sodelovanje in povezovanje poteka preko infor-mačijsko-komunikačijske tehnologije; razmišljamo pa, da bi tako sodelovanje še okrepili. Vendar se je pokazalo, da je srečanje v živo veliko bolj produktivno, saj tako obenem na drugačen način zaobjamemo tudi kulturni vidik, ker ga občutimo na svoji koži in nam pomaga bolje razumeti stališča in razmišljanja tistih, ki nam stojijo nasproti. Namen mednarodnega sodelovanja je osebna izkušnja vživljanja v druge kulture, načine razmišljanja, zaradi česar pride do razbijanja predsodkov in stereotipov, ki nam jih žal vse prepogosto vsiljujejo tudi mediji.
Sklep: sodelovanje - aktivno državljanstvo
Sposobnosti sodelovanja in povezovanja sta, po mojem mnenju, zelo pomembni kompetenči današnjega časa, ki bi ju morali sis-
79
Anja Kristan
tematicno razvijati in privzgajati na celotni vertikali vzgojno-izobraževalnega sistema. Že od zgodnjega otroštva bi morali organizirati in ponujati cim vec priložnosti za pridobivanje izkušenj na področju sodelovanja, saj se s temi sposobnostmi ne rodimo, ampak se jih priučimo. Pogosto se zgodi, da nam s povezovanjem uspeva lažje in ustrezneje ustvarjati potrebne kakovostne spremembe zase, za večjo skupino, skupnost ali celo širšo populacijo ljudi - torej sistemske, celo svetovne spremembe. Sodelovanje pa je vse prepogosto žal le zapisano na papirju, v praksi namrec neredko ugotovimo, da ni šlo za »pravo« sodelovanje. To namrec od posameznika zahteva, da se odpre, da deli svoje znanje in izkušnje, da druge sprejema brez obsojanja. Med sodelovanjem poteka vzajemno opolnomocenje, sodelovanje mora biti pošteno, hkrati pa je zanj znacilna delitev odgovornosti. Izmenjujemo si poglede, spoštujemo razlicna mnenja, delujemo za skupno dobro, uporabimo svoje zmožnosti, vsi sodelujoci enakovredno prispevamo in samostojno razmišljamo. Znacilnost sodelovanja so tudi konflikti, saj se v tem procesu znajdejo posamezniki (organizacije, ustanove, skupine ...) z razlicnimi znanji, izkušnjami, pricakovanji. Predhodno ozavešcanje o procesu sodelovanja, o znacilnostih in morebitnih pasteh nam torej lahko pomaga pri tem, da bo sodelovanje cim bolj kakovostno. Vsi clani bi morali imeti možnost enakovredno sodelovati, in to ne glede na družbeni položaj in moc (financni, izobrazbeni status, zaposlitveni status, kolicino izkušenj in znanja, znacajske lastnosti - introvertiranost, ekstro-vertiranost ...). V naši kulturi kritike in napake žal prepogosto razumemo kot neuspeh, kar velja tako za posameznika kot na področju družbenega konsenza, kar je pogosto ovira za kakovostno sodelovanje. Vendar so napake izzivi za nadaljnje nacrto-vanje in delovanje. Ce jih ne razumemo kot normalen sestavni del procesa, jih skuša vsakdo prikriti, razložiti ali pa se marsikdo sploh noce odlociti za sodelovanje. Ljudi je že po naravi strah sprememb, ceprav smo sposobni neverjetnega prilagajanja nanje. Strah pred spremembami »ustaljenega in varnega« je pogosta znacilnost ob vstopu v proces sodelovanja in žal kar prepogosta ovira. Biti pripravljen na spremembe ne pomeni zgolj tega, da dovolimo medsebojno vplivanje, ampak da se nas stvari dotaknejo, nam dajo misliti. Napetosti in konflikti se pojavijo zaradi številnih in najrazlicnejših vzrokov (npr. »mehanizmi projekcije«, »mehanizmi prenosa« v odnosnem komuniciranju - druge zaznavamo drugace, kot se zaznavajo sami, imamo razlicna pricakovanja, cilji niso skupaj enakovredno zastavljeni ...), ki jih je treba sproti
80
Celosten pristop: prednosti in izzivi sodelovanja
ozavešcati in odpravljati. Zadoščenje ob uspešnem sodelovanju je v skupnem procesu rasti, učenja, spreminjanja, da bi dosegli cilj, ki smo ga zastavili skupaj. To, da priznamo sposobnosti, kom-petence, uspešnost, zasluge in prispevek posameznikov znotraj sodelovalnega procesa, ne pomeni »metanja slabe luci« na vse druge, pac pa da smo sposobni sprejemati uspehe drugih zaradi cilja, ki bi ga radi dosegli skupaj - pozitivne spremembe za vse; obenem je to tudi oblika motivacije za ustvarjanje in sprejemanje sprememb ter skrb za rast in ucenje posameznikov kot osebnosti s pomocjo skupine in metode sodelovanja. Oblik sodelovanja je veliko, zato bi bilo zmotno pricakovati, da bomo z eno od njih zajeli vse posameznike. Še najbolj primerno je zato povprašati sodelu-joce, katera oblika jim najbolj ustreza, ali jim ponuditi vec oblik sodelovanja.
Pri sodelovanju se je treba pogosto vprašati, kaj je razlog zanj. Pri naši izkušnji se je namrec obcasno pokazalo, da smo morali veckrat osvetliti prav to podrocje: ali išcemo rešitve za boljše delo z otroki, s starši, zase? Na kaj imamo vpliv in na kaj ga nimamo? Ali lahko vplivamo na stvari, ki jih je uredila država, sistem? Kje so prostor in priložnosti, ki nam to omogocajo? Kje je meja, kjer ne dovolimo poseganja, in kaj so razlogi za to? Ustvarjanje skupnega konsenza je velik, a nujno potreben izziv za boljše sodelovanje in delovanje tako v najmanjši enoti kot na državni ali sistemski ravni.
Strah pred tem, da bi bila naša avtoriteta omajana in manj spoštovana ali avtonomija strokovnosti, morda celo strokovnost sama, spodkopana, nas pri sodelovanju pogosto ovira. Spoštovanju in upoštevanju stroke je treba pri sodelovanju nameniti pomemben poudarek, pri cemer pa nobene stroke ne bi smeli imeti za vec- ali manjvredno. Sposobnost deliti znanje, dosežke in dognanja na razlicnih strokovnih podrocjih prinese nove rezultate, nove poglede, nove rešitve. Sama vidim eno od možnosti v tem, da bi ustvarjali strokovne revije, posvete, spletne ucilnice, v okviru katerih bi se povezovali strokovnjaki z razlicnih podrocij, strokovnjaki, ki so s povezovanjem teorije in prakse dosegli uspehe in dobre rezultate. Potrebujemo pa ne le povezovanje razlicnih strokovnjakov in sodelovanje med njimi, ampak tudi (dvosmerno) sodelovanje med teoretiki in praktiki, med izobraževalnimi in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, med zdravstvom in pedagogiko ...
V družbi na našem nacionalnem obmocju je pri ljudeh (pogosto tudi pri mladih) velikokrat navzoce mnenje, da nima smisla ustvarjati sprememb in se povezovati, ceš da multinacionalke in pešcica ljudi, ki imajo moc, vodijo vse in zato tudi ne moremo ni-
81
Anja Kristan
cesar spremeniti. To nihilisticno razmišljanje in predajanje usodi v slogu, »kar bo, pa bo«, ustvarja pasivne državljane, ki ne razmišljajo ve C kriti cno in se na znajo ali ne zmorejo povezovati zaradi skupnega dobrega. Sama verjamem, da bomo zmogli veliko, Ce se bomo sodelovanju posvečali bolj intenzivno in na pravi način. Posledica tega bo srečnejši posameznik in potemtakem boljše razmere v družbi. Ustvariti moramo odnos do »ustvarjanja sprememb«, v praksi mora zaživeti koncept »aktivnega državljanstva«. In tega bi se morali, po mojem mnenju, zavedati vsi na vodilnih položajih.
Tisti »kaj« pri vodenju in izobraževanju je vloga ravnateljev in izobraževanja kot gonilo ne samo ekonomskega uspeha, ampak uspeha družbe v prihodnosti - norme, vrednote itd. [Goldring in Greenfield 2000]
Aktivni državljani in državljanke so osebe, ki so dejavne v javnosti in ki s svojo dejavnostjo prispevajo k »splošnemu dobremu«, torej ne uresnicujejo le osebnih individualnih interesov, pacpa delujejo v korist splošno prepoznanih demokra-ticnih ciljev in vrednot. [Podmenik 2003, 58]
Obširna opredelitev aktivnega državljanstva, ki jo je za Svet Evrope pripravil Ruud Veldhuis, navaja štiri razsežnosti državljanstva: politicno-pravno, družbeno, kulturno in ekonomsko. Vsakdo, ki naj bi bil aktiven državljan, bi moral imeti enako razvite vse štiri razsežnosti. Udejanjanje vseh pa bi, po mojem mnenju, moralo potekati v sodelovanju in ob uveljavljanju humanosti.
Literatura
Devjak, T., in S. Bercnik, ur. 2012. Sto jezikov otrok. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kos Kecojevic, Ž., in S. Gaber, ur. 2011. Kakovost v šolstvu v Sloveniji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta; Kranj: Šola za ravnatelje.
Goldring, E., in W. Greenfield. 2002. »Understanding the Evolving Concept of Leadership in Education: Roles, Expectations and Dilemmas.« V The Educational Leadership Challenge: Redefining Leadership in the 21st Century, ur. J. Murphy, 1-19. Chicago: University of Chicago Press.
Grginic, M. 2006. Družinska pismenost. Domžale: Izolit.
Marjanovic Umek, L., U. Fekonja, T. Kavcic in A. Poljanšek. 2002.
Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Podmenik, D. 2003. »Aktivno državljanstvo in socialni kapital.« V Sodobna družba, ur. M. Makarovic, 56-79. Ljubljana: Sophia.
82
Celosten pristop: prednosti in izzivi sodelovanja
Polak, A. 2015. »Razvijanje spretnosti timskega dela kot odziv na izzive sodobnega casa.« Prispevek na posvetu Partnerstvo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vzgojno-izobraževalnih inštitucij, Ljubljana, 23. januar.
Rutar, S. 2014. »Kakovost v vrtcu«. Predavanje na aktivu ravnateljev Primorske, Žaga, 25. september.
■ Anja Kristan je pomočnica ravnateljice v Vrtcu Sežana. anja.kristan@gmail.com
83