SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXXII (66) • STEY. (N°) 7 ESLOVENIA LIBRE Buenos aires • 7 de marzo - 7. marca 2013 upamo in pričakujemo Bratuškova sestavlja vlado Spričo osnutka za novelo zakona o vladi, ki bi ukinila položaj ministra brez listnice, zadolženega za Slovence v zamejstvu in po svetu, zadevni Urad pa postavila pod območje novega samostojnega ministrstva za kulturo, je Svet vlade RS za Slovence po sveti podal sledečo izjavo: Člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu z veliko zaskrbljenostjo gledamo na namero morebitne nove vladne koalicije, de ukine ministrstvo brez listnice, ki je zadolženo za Slovence v zamejstvu in po svetu, pristojni urad pa pripoji ministrstvu za kulturo. Člani sveta menimo, da bi uresničitev teh dveh potez pomenila nazadovanje v razvoju slovenske države po dvajsetih letih osamosvojitve in pol milijona Slovencem zunaj meja bi bila tako odvzeta zaslomba, ki jim jo je matična država nudila do sedaj. Zadovoljivo delovanje ministrstva in urada v mandatih vlad iz različnega političnega prostora je dovolj jasen razlog za ohranitev samostojnega ministrstva. Obe dosedanji vladi in oba ministra sta razumela pomembnost resorja, ki ni le v vladnem, temveč v narodnem interesu in spada v državno politiko Republike Slovenije. Izhod iz dosedanje krize gotovo ne bo lažji po oslabitvi povezave domovine z rojaki v zamejstvu in po svetu. Nasprotno, to povezavo bi bilo treba še okrepiti! Znižanje nivoja in prizadeta avtonomija urada bi Slovence v zamejstvu in po svetu oškodovala in jih spet nerazumljivo postavila v čuden drugorazredni položaj. Upamo in pričakujemo, da do realizacije omenjene pobude ne bo prišlo, in da bo morebitna nova vlada Slovence v zamejstvu in po svetu še naprej upoštevala kot polnopravne partnerje in delovala povezovalno, v dobro krepitve mednarodnega položaja Republike Slovenije ter njenih razvojnih potencialov. Dr. Andrej Fink, Argentina; Tone Mizerit, Argentina; Florjan Auser, Avstralija; Peter Mandelj, Avstralija; Jožef Springer, Bosna in Hercegovina; Martin Črnugelj, Brazilija; Marjan Kolarič, Kanada; Urška Kupec, Kitajska; Gabrijela Žagar, Nemčija; Metka Dijkstra-Murko, Nizozemska; dr. Maja Dukanovič, Srbija; Ivan Kamin, ZDA; Milan Ribič, ZDA; dr. Boris Pleskovič, Svetovni slovenski kongres. Štiri leta odkritja Hude jame V nedeljo, 3. marca so minila štiri leta od odkritja množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi Jami. Sprava zahteva pokop žrtev in 800 žrtev čaka na več kot 2000 sotrpinov, ki še ležijo v prvem jašku, poudarja zgodovinar Jože Dežman. Prav tako nujno kot pokopati žrtve pa je tudi ohraniti spomin nanje, zato se zavzema, da rov postane muzej. Tako je odločila tudi vlada, ko je 24. januarja prenovila komisijo vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki sicer deluje od leta 2005, in določila temeljne programske točke za proračunski leti 2013-2014. Za rov sv. Barbare je bil sprejet sklep o nadaljevanju del v Hudi Jami. »To pomeni dela po odločbi rudarske inšpekcije, priprava projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, priče-tek postopkov za ureditev lastniških razmerij, odprtje spomenika za javnost v letu 2014 ter priprava rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev,« je za STA dejal predsednik komisije Jože Dežman. Glede Hude Jame, kjer so pred štirimi leti delavci Rudnika Trbovlje - Hrastnik prebili pregrado v rovu svete Barbare in odkrili več kot 400 mumificiranih trupel, Dežman meni, da je potrebno iz jaška iznesti še preostale žrtve, ki jih je verjetno več kot 2000. 800 jih zdaj leži v enem delu rudnika. Kljub raznim zaprekam pa v rovu sv. Barbare v letu 2013 načrtujejo nadaljevanje potrjevanja obstoja to- pografsko že znanih morišč in grobišč s sondiranjem. Vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je po njegovih besedah pripravil izbor okoli 80 možnih lokacij. Tretja temeljna letošnja naloga komisije je po Dežmanovih besedah iznos posmrtnih ostankov iz okoli 15 kraških brezen. Kot je pojasnil, gre za brezna, v katerih obiskovalci »dobesedno hodijo po kosteh«. Pripravili bodo tudi seznam brezen, v katerih je potrebno še potrditi obstoj grobišč. Četrto obletnico grobišča v Hudi Jami bodo obeležili s spominskimi prireditvami, ki jih organizirajo Študijski center za narodno spravo, Arhiv RS, Slovenski filmski arhiv, komisija vlade za izvajanje zakona o popravi krivic, komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč in Slovenska kinoteka. V ponedeljek, 4. marca, je bila v rovu sv. Barbare novinarska konferenca, na kateri so predstavili stanje in načrte v zvezi z rovom, naslednji dan pa je bil v arhivu znanstveni posvet. 11. marca bo v Slovenski kinoteki ogled filma režiserja Andreja Mlakarja Christoforos in okrogla miza Pokopati mrtve. Ob četrti obletnici odkritja zločinov v Hudi jami, je tudi vodja Poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin skupaj z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem in predsednikom Občinskega odbora NSi Laško Jože-tom Senico pred grobiščem položil venec. Pretekli teden je bil odločilen zaradi glasovanja o novi mandatarki. Poslanci so v sredo, 27. februarja (ko smo tiskali našo prejšnjo številko) izglasovali konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše in za mandatarko izvolili vodjo PS Alenko Bratušek. Podprlo jo je 55 poslancev - PS, SD, DL, DeSUS in večina v SLS, 33 poslancev iz SDS in NSi pa je glasovalo proti. Bratuškova je prisegla kot prva ženska, ki bo sestavljala vlado v zgodovini Slovenije. Alenka Bratušek je bila z izraženo podporo poslancev zadovoljna, po izvolitvi pa je spregovorila v zelo spravljivem duhu. Delala bo odgovorno, povezovalno in preudarno, kot v vseh dosedanjih službah, je dodala. A ne sije jasno sonce. Predsednik DL Gregor Virant, ki je bistveno povzročil padec Janševe vlade, je dejal, da je najpomembnejše dejanje storjeno. Po njegovem sta zdaj odprti dve poti. Ena je dogovor o novi koaliciji in vladi, druga pa, da bomo imeli spomladi volitve. Te očitno še niso povsem izključene tudi zaradi izjave, ki jo je izrekel pred tem, da namreč to, da je DL podprl nezaupnico, še ne pomeni, da se bodo pridružili vladi Bratu-škove. Prvak DeSUS Karl Erjavec je zadovoljen s podporo Bratuškovi. Predsednik SD Igor Lukšič se veseli preobrata v politični situaciji. Predsednica NSi ter dosedanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je Bratuškovi čestitala. »Zmagati je vedno sladko, delati bo pa grenko,« je ob tem poudarila. Pogajanja za oblikovanje nove vlade so se takoj začela. Bratuškova mora listo ministrov predložiti v 15 dneh. V nasprotnem primeru ji lahko državni zbor določi rok, v katerem mora tak predlog predložiti. Če tudi po izteku tega roka ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, pa državni zbor ugotovi, da ji je prenehala funkcija. Janševa vlada se po izglasovani konstruktivni nezaupnici poslavlja, bo pa do imenovanja nove vlade opravljala tekoče posle. Poslanke in poslanci so v četrtek izvolili tudi Janka Vebra za predsednika državnega zbora. Veber je tako postal deseti predsednik v slovenski parlamentarni zgodovini. V nagovoru ob izvolitvi pa je kot prioritete izpostavil mednarodne dejavnosti in sprejem ukrepov, ki terjajo veliko večino v hramu demokracije. Pogajanja o novi koaliciji se nadaljujejo ne le glede imen novih ministrov, temveč tudi na vsebinski ravni. Nekdanji finančni minister Janez Šu-šteršič meni, da se lahko v novi koaliciji dogovorijo tudi o slabi banki in SDH. Zakona o slabi banki in o Slovenskem državnem holdingu je sprejela še vlada Janeza Janše, ki opravlja tekoče posle, že od začetka pa sta bila deležna nasprotovanja PS in SD. Obe stranki tudi zdaj ne skrivata, da si želita sprememb obeh zakonov. Pojavljajo se tudi ugibanja, da bi lahko nova vlada oba projekta prekinila. Minister ostane »Slovenci po svetu so del Slovenije« in »Minister brez re-sorja pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu ostaja del vlade« sta zapisa, ki ju je pretekli torek, 5. marca, na Twit-terju malo po 10.30 objavila stranka Pozitivna Slovenija. Prvi stavek je citat začasne predsednice stranke in predsednice nove Vlade Republike Slovenije, Alenke Bratušek. A še pred tem je preteklo precej vode pod tem mostom. Novonastajajoča koalicija je namreč 22. februarja v državni zbor vložila novelo zakona o vladi, ki urad za Slovence po svetu pa pripaja novemu samostojnemu ministrstvu za kulturo. Ta napoved je takoj naletela na številne reakcije v zamejstvu in po svetu. Večina zamejskih in izseljenskih ustanov je bila proti temu postopanju, saj se je sedanja ureditev izkazala za najboljšo do zdaj. Kot smo poročali v pretekli številki, so se naprej oglasili primorski rojaki in pisatelj Borut Pahor. Posebno izjavo so nato podali člani Sveta vlade RS za Slovence po svetu (glej na uvodnem mestu); za njimi pa še organizacije koroških Slovencev in številne ustanove po raznih državah. Vendar je že preteklo soboto man-datarka Alenka Bratušek vsaj delno zanikala namen Pozitivne Slovenije. V krajšem telefonskem pogovoru za slovensko radijsko oddajo »Okence v Slovenijo« v Buenos Airesu je izpostavila, da se je pomembno zavedati, da so Slovenci po svetu del Slovenije. Na vprašanje, kaj lahko pove glede ukinitve omenjenega »ministrstva«, je Bratuškova odgovorila: »Iz mojih ust tega niste nikoli slišali«. »Slovenci po svetu ste pomemben del našega naroda, zato je pomembno, da je naša država z vami in da se zaveda, da ste Slovenci po svetu del nje«. »Mislim, da bi se ta vez lahko enako dobro razvijala tudi brez posebnega ministrstva, ampak da ne bi Slovenci po svetu razumeli, da za novo vlado niste pomembni, sem že in bom tudi v nadaljevanju predlagala koalicijskim partnerjem, da tudi v naši vladi ostane tako, kot je danes,« je dodala. »Ni pa bilo z naše strani do zdaj posebnega govora o tem, da bi to ministrstvo ukinjali. To so mogoče morda malo prehitre špekulacije ali pa strah nekaterih,« je dodala. A njena stranka PS je nekaj dni prej v parlamentarno proceduro vložila zadevni predlog novele zakona. In v PS so še v nedeljo za STA pojasnili, da urad sicer ostaja takšen kot je, ne bo pa imel v vladi ministra brez listnice. Kam bo urad organizacijsko sodil, pa se bodo še odločili. Končno sta v torek oba zgoraj omenjena tvita postavila stvari na prejšnje mesto. NAGRADA NADJA MAGAJNA Podelili so jo gdč. Angelci Klanšek IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI V spomin na gospo prof. Nadjo Ma-gajno Jev-nikar (Trst, 9. septembra 1951 - Repen-tabor, 8. februarja 2006) in v želji, da bi krepili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost Sv. Egidija za Furlanijo Julijsko krajino, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili Nagrado Nadja Magajna, ki jo vsako leto podeljuje poseben odbor. Na svoji redni seji je odbor soglasno sklenil, da letos prejme nagrado gosppdična Angelca Klanšek iz Buenos Airesa. Gdč. Angelca, kot jo vsi poznamo, se je rodila 30. maja 1923 v Bo-štanju ob Savi. Po končani osnovni šoli je obiskovala Poljansko gimnazijo v Ljubljani. Staršema ni bilo mo- žno vzdrževati njenega študija, saj je bilo v družini osem otrok, zato si je kmalu sama pomagala z inštruk-cijami. Kljub težkim razmeram je leta 1944 dokončala gimnazijo. Ker v tistem času vpis na univerzo ni bil mogoč, je pod vodstvom dr. Meršola opravila tudi bolničarski tečaj. Vojna leta so njeno družino izredno prizadela, saj je Klanškova z njo bežala z nemškega zasedbenega območja, povojni poboji so ji odtrgali štiri brate, sama pa je nastopila begunsko pot. Že v taborišču Peggez--Lienz je svojo bolečino premagovala z delom za bližnjega in ljubeznijo do otrok in mladih. Začela je s poučevanjem. Po preselitvi v Argentino je - ob delu za preživljanje v tovarnah in pisarnah - leta 1951 začela s poučevanjem v Buenos Airesu, v okraju San Justo. Od takrat naprej je bila skrb za tamkajšnjo slovensko šolo na njenih ramenih. Vodila jo je skozi polnih 50 let in si znala pridobiti sposobne in požrtvovalne sodelavke in sodelavce ter naslednike. V teh letih je sobotno Balantičevo šolo v San Justu obiskovalo nad 750 otrok. Skrb zanje je desetletja slonela predvsem na idealizmu ustanoviteljice, vzgojiteljice in učiteljice Angelce Klanšek, ki že 61 let prostovoljno in brezplačno žrtvuje svoj čas, vse svoje sile in vso ljubezen mlademu rodu in mu v otroška srca vceplja ponos pripadnosti slovenskemu rodu. Danes že tretja in četrta generacija z veseljem zahajata v skupni slovenski Dom, kjer se še vedno sliši slovenska beseda. Njeno neumorno delo je eden tistih temeljev, zaradi katerega je »čudež« slovenske skupnosti v Argentini tako živ. Še danes, ko se bliža svoji 90-le-tnici, je vsa polna energije in še vedno poučuje. Prva Nagrada Nadja Magajna je bila podeljena 22. februarja 2010 zdravnici dr. Metki Klevišar iz Ljubljane, leta 2011 je odbor nagrado podelil ruski borki proti smrtni kazni Tamari Čikunovi iz Uzbekistana, v lanskem letu pa je nagrado prejela Tržačanka Laura Famea. Podelitev letošnje nagrade bo potekala 10. junija 2013 v Trstu, ko se bo gdč. Angelca nahajala v Sloveniji. TONE MIZERIT Začela so se zasedanja kardinalov V sinodalni dvorani v Vatikanu je ta ponedeljek, 4. Marca, potekalo prvo splošno zasedanje kardinalskega zbora. Zasedanja bodo potekala tudi prihodnje dni, vse dokler v Rim ne bo prispelo vseh 115 kardinalov volivcev. Šele, ko bodo zbrani vsi kardinali volivci, bodo določili datum vstopa v konklave. To pa se lahko zgodi prej kot v 15-ih dneh po izpraznjenem sedežu, saj je v pismu motu proprio tako določil takratni papež Benedikt XVI. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža je povedal, da je to prvo zasedanje kardinalov potekalo v ozračju velikega miru in ustvarjalnosti. »Vsi želijo aktivno sodelovati v tem pomembnem času odločanja o prihodnosti Cerkve v svetu in merilih za izbor novega pastirja«, je dejal Lombardi. Povedal je tudi, da kardinali vsako zasedanje začnejo z molitvijo Pridi Sveti Duh. Zasedanje vodita kardinal dekan in kamerleng, ob njiju pa je tajnik kardinalskega zbora. Zbrane je najprej nagovoril dekan kardinalskega zbora kardinal Sodano. Spomnil je na pomembnost tega dogodka, ki poteka v molitveni podpori s strani celotne Cerkve. Zatem so vsi kardinali osebno prisegli v latinskem jeziku, tako da so roko položili na evangelij, kakor zahteva 12. člen apostolske konstitucije za primer izpraznjenega sedeža. Šele po objavi datuma za začetek konklava, pa naj bi se v Sikstinaki kapeli začela tudi opravila, ki so potrebna za pripravo na ta pomemben dogodek. Konklava se bodo sicer lahko udeležili le kardinali mlajši od 80 let. Na to prvo zborovanje so ameriški kardinali prišli skupaj z avtobusom, nekateri so se pripeljali z avtom. Številni novinarji, ki so stali pred vrati sinodalne dvorane, so ostali razočarani. Kardinali namreč niso dajali izjav, saj je prav diskretnost ena od pomembnih lastnosti, ki se zahteva od kardinalov. ■ / •• • v» |< • Knjige mojega življenja Prof. dr. Andrej Capuder je bil vse svoje življenje zavezan knjigam. Bral jih je, prevajal, razlagal in tudi pisal. Zato je razumljivo, da se zdaj, ko si daje na ramo sedmi križ, s hvaležnostjo ozira nazaj h knjigam, ki so z njim delile življenje in bile nekako njegova usoda. Javnosti jih v Cankarjevem domu predstavlja na štirih predavanjih, ki naj bi povzela štiri življenjska obdobja: de-ček-mladenič-mož-starec. Govoril je že o knjigah moža, 25. marca pa bo predstavil knjige starca. Andrej Capuder je slovenski pedagog, pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in politik. Leta 1967 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tam je tudi predaval. Leta 1980 je doktoriral z delom Andre Breton med možnostjo in nujo. Med letoma 1990 do 1992 je bil minister za kulturo. Leta 1993 pa je nastopil službo veleposlanika v Franciji, ki jo je opravljal do 1997 in nato še v letu 1999. Capuder je od leta 1964 v revijah Problemi, Naši razgledi, Dr. Andrej Capuder Znamenja in drugod objavljal ljubezensko in refleksivno poezijo. Piše tudi prozo z zgodovinsko in ljubezensko motiviko v mozaični tehniki in na osnovah personalizma ter krščanskega eksistencializma: Bič in vrtavka (1975 , Mali cvet (1977), Rapsodija 20 (1982); črtice Deklici (1995); pripovedi za otroke Na sončni strani ceste (1976) in dnevnik Pariški dnevnik: zapiski slovenskega veleposlanika v Franciji 1993-1997, 1999. Capuder je pomemben prevajalec. Prevedel je Dantejevo Božansko komedijo in dela francoskega filozofa F! Teilhar-da de Chardina. Piše tudi lite-rarnozgodovinske študije. NUK že arhivira spletne vsebine V NUK-u že arhivirajo slovenska spletna mesta, letos pa načrtujejo tudi začetek selektivnega arhiviranja slovenskega dela družbenega omrežja Twitter kot tudi vseh spletnih strani z domeno .si. Pri Narodni in univerzitetni knjižnici so se z namenom trajnega ohranjanja slovenske kulturne dediščine lotili zajema določenih slovenskih spletnih strani že leta 2008, podobno kot to že ves čas počnejo pri fizičnih nosilcih vsebin, je pojasnil vodja enote za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice Matjaž Kragelj. Trenutno so v arhivu shranjene pretekle različice okoli 900 spletnih mest, v glavnem s področij javne uprave, visokega šolstva, znanosti in kulture, letos pa želijo zajem razširiti na vse domene s končnico .si. Prav tako načrtujejo tudi selektivno zajemanje in arhiviranje sporočil na omrežju Twitter, predvsem kot dopolnitev obstoječim spletnim mestom, ki jih že zajemajo. »Arhiviranje vsebin na družabnih omrežjih podpiramo, saj je s stališča raziskovanja določenega prostora ali zgodovinskega obdobja tudi to izredno uporaben vir informacij, ki dopolnjuje druge že dalj časa prisotne in zanesljive vire,« je dejal Kragelj, ki meni, da si Slovenija ne more privoščiti, da ne bi zbrala in ohranila vsaj del tega gradiva za zanamce. »Še posebej se nam zdi smiselno arhiviranje tvitov v povezavi s pokrivanjem dogodkov, kot so volitve, pomembnejši družbeni, športni ali kulturni dogodki,« dodaja. Med zanimivosti, ki jih je mogoče razbrati iz arhiva, Kragelj uvršča tudi razvoj slovenska spleta. To je kot pri hazardnih igrah, ko eden izmed igralcev nenehno dviga stave, ker je prepričan v zmago svoje igre. Nasprotniku ne ostane drugega, kakor da mu sledi v tej nori tekmi, ker, če se umakne, izgubi vse. Sedaj: pravosodna oblast. Vedeli smo že, da vlada pripravlja naskok na sodno oblast. Od treh vej republikanske oblasti (izvršilna, zakonodajna in pravosodna), je ta edina, ki se vsaj delno še ustavlja diktatom iz vladne palače. Gospa predsednica z železno roko suka niti celotnega delovanja. Parlament so spremenili v vladno »notarsko pisarno«, ki samo pokorno potrdi, kar pošljejo iz predsedništva. Le nekateri sodniki, delno zbornice in predvsem vrhovno sodišče še delujejo neodvisno. In tega gospa Cristina ne prenese. Preteklega 1. marca je odprla redno zasedanje parlamenta. Pela je slavo dosežkom vlade. Govor je trajal skoraj štiri ure. A v njem ni bilo niti omembe vprašanja inflacije, ki je danes prva skrb ljudi. Je pa napovedala, kar je prva skrb vlade: v parlamentarno obravnavo bo poslala vrsto zakonskih besedil, ki naj »demokratizi-rajo« sodno ustanovo. Med njimi je odločitev, naj člane Sveta magistrature (ki imenuje ali odstavlja sodnike) volijo državljani sami, ne pa ustanove (sodniki, advokati, parlament in vlada). Poleg tega, je ena bistvena sprememba, od katere si vlada mnogo obeta: sodniki (zbornice in ustavno sodišče) ne bi smeli uveljaviti kavtelarnih ukrepov zoper odločbe izvršilne oblasti. Ti ukrepi (katerih cilj je, da se prepreči škoda, dokler neka razsodba ni pravnomočna) so doslej branili, da vlada ni mogla izvesti zakona o medijih proti Clarinu, in še v nekaterih drugih primerih. Izvedenci trdijo, da je večje število členov tega zakonskega osnutka protiustavnih in napovedujejo ustavni konflikt, a tega vlade ne skrbi. Če v tem uspe, njeno postopanje ne bi imelo več nobene meje. »Sovražniku, niti pravice«. Besede so vzete iz znane Peronove fraze, ki istočasno obljublja »prijateljem vse«. To je bilo pretekli teden tudi razvidno iz dejstva, da je vlada potrdila prodajo licence novinarskega TV kanala C5N in več radijskih postaj. Kupec je bil znani podjetnik igralnic in vladni prijatelj Cristobal Lopez. Zakon o medijih izrecno prepoveduje tako prodajo, a vlada je kupčiji dala svoj blagoslov. Že prej je v odloku zamrznjenja cen ukazala, da veleblagovni- ce ne smejo oglašati cen v časopisju. S tem je grobo prizadela samo dnevnika Clarrn in La Nacion, ki sta v teh oglasih imela vreden vir dohodkov. Gotovo je tudi pod pritiskom vlade podjetje Telefonica umaknilo vse oglase, ki jih je imelo že predvidene za vse leto v obeh omenjenih časopisih. Da, sovražniku »niti pravice«. Enako grobo je bilo postopanje v primeru dogovora z Iranom. Kot smo pričakovali, je poslanska zbornica po hitrem postopku uzakonila dogovor v zvezi z bombnim atentatom na židovsko socialno ustanovo v Buenos Airesu. Da sta zagotovila kvorum in potrditev, sta dva bivša poslanca, ki sta sedaj ministra v provincijskih vladah, odstopila kot ministra, se vrnila na svoja mesta in glasovala, nato pa ponovno odstopila kot poslanca in se vrnila na ministrski položaj. Opozicija trdi, da je to protizakonito in glasovanje torej neveljavno. A vlade to ne zanima: dosegla je svoj cilj. Je pa jasno, da je v tem postopku tudi judovska skupnost postala »sovražnik«, ki ni vreden »niti pravice«. Sprenevedanje. Kirch-nerizem je postal strokovnjak v sprenevedanju. Vse dane besede lahko odnese veter, ne da bi kdo zardel. Gospa predsednica je neštetokrat zatrdila v zvezi z zunanjim dolgo, da upniki, ki niso sprejeli ponudbe zamenjave in sedaj tožijo državo, ne bodo videli »niti enega dolarja«. Ves čas je brenkala na to nacionalistično struno. Sedaj pa, ko je nevarnost negativne sodne newyorškega sodišča, vlada že pripravlja novo ponudbo tem upnikom, da bi preprečila hujše posledice. Ves nacionalizem je odnesel nasprotni veter. Medtem pa se položaj v državi vidno slabša. Scioli, ki mu zvezna vlada noče poslati potrebnih denarnih sredstev, trpi stavke učiteljev. Gradnja je padla že deseti zaporedni mesec: januarja je, v primerjavi z lanskim januarjem, padla kar za 5,7% in s tem odplavila 27.000 delovnih mest. Posebne študije so ugotovile, da so v predmestju, kljub odloku o zamrznje-nju, cene poskočile kar za 3,7%. Tudi v notranjosti cene rastejo. Investicija pa medtem pada: januarja se je znižala za 4,5%. Kdo bo vlagal denar, ko ni nobene jasnosti ne gotovosti? Politično pa se nekaj premika. Jasno je, da guverner Scioli in šef avtonomnega pre-stolnega mesta Macri ne najdeta skupne točke. Že se je začel boj med obema, kajti eden in drugi gledata na predsedniško kandidaturo leta 2015. OTROŠKA KOLONIJA 2013 Poletje, sonce, voda... joj, to bo lepo! Kako smo veseli, ko ob koncu šolskega leta začnemo sanjati o počitnicah! Potem pride Božič in Novo leto, nato pa ... kar naenkrat je bil že večer 3. januarja in napotili smo se proti Slovenski hiši. Tam je že čakal avtobus, voditelji in mnogo otrok, ki so z veseljem pričakovali lepa doživetja na slovenski otroški koloniji. Po molitvi v cerkvi smo se poslovili od staršev in že smo bili na avtobusu, na poti v Cordobo. Kako smo bili veseli, koliko lepega smo si imeli povedati! Nekateri so malo sramežljivo gledali naokrog, a kmalu smo se vsi skupaj veselo zabavali! Zjutraj smo dobro naspani prispeli v Hanželičev dom, Kako je bilo lepo! nost. Ob koncu smo tudi mi Jezuščku podarili naše darove: žrtvice, molitve, obljube in druge zaklade, ki jih imamo v sebi. Tretji dan je bila nedelja, Gospodov dan. Maša je bila še posebno slovesna! Po njej smo imeli dosti zaposlitve s športom in ročnimi deli. Popoldne je bil čas za treniranje nog ... odpravili smo se na hrib, kjer kraljuje Kristus, potem pa nadaljevali pot do jeza »San Jeronimo«. Končno smo se še posladkali in spoznali, kako v tovarni El Rosario izdelujejo alfahorje in marmelade. Priznati pa moramo, da nismo samo trenirali nog, ampak tudi možgane, kajti če nismo znali povedati kakšno besedo po slovensko, je imel Erik zmeraj pripravljen v nahrbtniku slovensko-španski slovar. Veliko novih besed smo se tako naučili! V posebno lepem spominu pa nam je gotovo ostal večer tega dne. Že zjutraj smo opazili, da imajo voditelji posebno veliko dela. Kako smo bili veseli, ko smo pri kosilu videli dve lepo obloženi mizi z dobitki za misijonsko tombolo! Ker si je vsak od nas zaželel kaj, smo radi kupili tablice ... še posebno zato, ker smo vedeli, da s tem pomagamo g. Petru Opeki, da 01 ■ J -«UT-f^tS'-' jV^^C M ^^^ '1 JCft'Y ^^ 1 m^W Hb H Kv^nl1' m J ■ ti 1 L W .1 -. smA I M£3v 19 I ■Kk/ - 11 < L -w / ^^ gfiffi ■ Bv K t 1 v W K,_. i J T 'J*»! ■ BL-U JU tli tt gfej ^ - HLHP^ IBKiR kjer smo se po dobrem zajtrku namestili v lepo pripravljenih prostorih glavne stavbe. Imeli smo veliko energije, zato smo se takoj odpravili spoznavati okolje ... kar peš smo šli do mesteca San Esteban! Ker smo imeli lepo družbo, je pot med klepetom in petjem kar hitro minila. Lačni smo se vrnili v dom in se napotili v jedilnico. Bilo je zelo vroče, zato smo se po kosilu napotili v bližnji bazen. Tam smo se kopali, igrali karte, izdelovali zapestnice in se igrali do pozne ure. Ko je sonce zašlo, smo se utrujeni vrnili domov, kjer nas je že čakala topla večerja ter prva nočna igra in večerna molitev. Prvi dan je bil mimo... Ali bo toliko lepih doživetij vsak dan? - smo se spraševali, ko smo se odpravljali spat. Naslednji dan smo se zgodaj zbudili, saj nas je čakalo mnogo dela! Takoj po zajtrku smo že v jutranjih urah naredili prvo ročno delo, se zabavali ob igranju odbojke in nogometa in veselo peli na naši prvi pevski vaji. Po takem »delu« smo se odpravili v jedilnico k zasluženem kosilu. Popoldne pa smo se šli spet hladit v bazen. Tam je vedno tako lepo preživeti popoldneve! Zvečer pa smo zopet imeli polne roke dela s pripravo prizorčka za tretji sveti večer! Tako je bil 5. januar za nas pravi praznik! Po večerji smo si nadeli na glavo kraljevske kronice, saj smo bili na ta večer vsi »sveti kralji«. Med molitvijo smo pokadili in blagoslovili prostore doma, potem pa smo s pesmijo in uprizoritvijo jaslic premišljevali božično skriv- nahrani otroke, ki nimajo niti najbolj potrebnega za preživetje! Včasih se res ne zavedamo in ne cenimo vsega kar imamo: medtem ko so drugi lačni, mi uživamo vse kar se da, pa nam še to ni nikdar zadosti! Vse to smo tisti dan premišljevali. Veseli smo bili, da smo nabrali $3.205.- za revne otroke, pa tudi zato, ker smo zadeli kakšno tombolo ali vsaj činkvin! In tako so dnevi hitro minevali. Mi smo pa vsak dan posebej uživali! Začeli smo plesti lepe prijateljske vezi; skupaj smo uživali vsak trenutek, naj bo ob hoji po hribih, ob zabavnih popoldnevih v bazenu, ali pa na koloniji, ob izdelavi ročnih del, tekmovanjih v slovenščini ali v raznih športih ... Vsakodnevna maša je bila za nas novo in lepo doživetje! Veseli pa smo bili tudi, ko smo lahko klicali domov in se malo pogovorili z našimi družinami! Pa saj osem dni kar prehitro mine, če nas vsak dan čaka toliko lepih doživetij. Kljub slabem vremenu smo lahko šli na izlet in, čeprav smo se morali kar precej potruditi, smo le prispeli na vrh skozi »Paso del indio«. Želo zanimivo je bilo tudi barvati slike Hanželičevega doma z akvareli, saj smo res dobri umetniki! Še posebno lepo je bilo popoldne v bazenu in na drsalnicah v »Siete cascadas«. To je bila prava zabava! In prišel je zadnji večer. Navdušeno smo pripravljali vsak svoj prizor za kres, istočasno pa smo bili tudi malo žalostni, saj je to pomenilo slovo in vrnitev! Večer nam je ostal res v lepem spominu! Prizori so bili zanimivi, vsak je na svoj način prikazal lepa doživetja na koloniji. Potem nas je g. Igor povabil, da se zamislimo v vse to, kar smo doživeli v teh dneh. Posebno je poudaril važnost prijateljstva in ljubezni do bližnjega ... na koloniji smo pridobili mnogo novih prijateljev, paziti pa moramo, da se bodo tudi drugi dobro počutili med nami! Res, preživeli smo čudovit večer! Kot vsako lepo doživetje, je tudi otroška kolonija prehitro minila. Na koledarju je 10. januar kazal dan našega odhoda. Zjutraj smo se še povzpeli na Mastil, potem pa smo igrali iskanje zaklada ... Po kosilu je bil čas posprave! Kar težko nam je bilo, ko smo zlagali obleko, pospravljali sobe in odnašali kovčke na avtobus, ter se še zadnjič skupaj slikali! Vožnja nam je ob pogovoru in spanju kar hitro minila in zjutraj smo že prispeli v Slovensko hišo. Veselo je vsak stekel v objem svojih dragih ... Koliko lepega jim je moral še povedati! Vemo pa, da je za lep uspeh kolonije potrebno veliko truda! Zato naj omenim tiste, ki so darovali svoj prosti čas za slovenske otroke: ga. Miriam Mehle Javoršek, g. Igor Grohar, Luči in Saši Ayerbe Rant, Ne-venka Grohar, Erik Oblak, Niko Puntar in Damijan Cuny. Radi bi se tudi zahvalili Uradu za Slovence po Svetu, ki nam je pomagal, da smo imeli tako čudovito potovanje. Za nas je bilo to nepozabno doživetje! Upamo, da bo še mnogo otroških kolonij, kjer bodo lahko otroci še naprej gojili slovenski jezik in zdravo prijateljstvo! Nevenka Grohar CARAPACHAY VELEPOSLANIŠTVO RS Ali je kaj novega? Izbor fotografskega natečaja (2) - Kako se imaš? Ali je kaj novega ? - Ne, ne, ničesar novega ... vse po starem! (tako meni hitri odgovor, podan skoraj brez premisleka) Kaj pa ti misliš? Ali je to sploh res? Neko jutro se zbudiš in vidiš sončno sinje nebo, ki te pozdravlja in si rečeš: danes bo posrečen dan! Ob kavi premišljuješ in ti pridejo na misel zadnji meseci tvojega življenja. Na primer od avgusta meseca naprej. Sigurno si imel veliko dela in skrbi, morda celo težave z učenjem ali zdravjem ali, zakaj ne, ekonomske, saj živiš v Argentini in take razmere so za nas prav vsakdanje. A ne govorim o tem, mislim na tiste izvrstne točke, ki jih ne moreš pozabiti, ker so bile košček tvojega življenja. In če si del slovenske skupnosti, hočeš ali nočeš, si tudi ti prav gotovo sodeloval na en ali drug način ob vsakem trenutku ... Na dan ti pridejo slike nedeljske maše in druženje po maši, šolske prireditve, nepozaben mladinski dan ... še prej pa vrsta predstav naših zakoncev (»Zakonci stavkajo«), a o tem se je poročalo. Septembra se spominjaš morda toplega dne v Rosedalu ob slovesnosti »Fiesta del inmigran-te« v Palermu, kjer je bila naša stojnica, vrsto predstav Mariborske folklorne skupine v javnosti vse do konca leta, itd. Medtem se ti je prav gotovo tudi spremenila slika dvorišča z novim tlom. Sledi sodelovanje na Slovenskem dnevu in ravno oktobra se je sestavil novi pevski zbor pod vodstvom prof. Andreja Jana. Bogata II Likovna razstava, sodelovanje na literarnem in likovnem področju z SKA, III Evropski večer, Informativni sestanek o volitvah v Sloveniji, Miklavževanje in zaključek osnovne šole za leto 2012, I. literarni večer, božična slovesnost in prvi nastop pevskega zbora ... in še ni konec leta. Spominjaš se morda tudi zaključnega kosila za člane in prijatelje našega doma, ko si ob slovesni sv. maši bil deležen tudi blagoslova obnovljenega dvorišča. To je bilo kar nekaj dela v kratki dobi. Prišel je torej zaslužen čas počitnic. In danes? Ja, danes se bere v dnevniku 10. februar 2013. Po kosilu si vzameš čas za počitek in mimogrede ti pade iz police neka brošurica: Mladinska vez. To so spomini na mlade nore čase, mesec juliji 1989. Na prvi strani je reportaža skupini Rock&Polka; naprej, med drugimi članki, neka reklama o plesu ob zvokih SuperI-skra, Ko prelistaš še tu in tam pa vidiš na strani 8 vabilo na mladinski dan v San Martin; prav na koncu z zelo milimi črkami piše PROSTA ZABAVA ORKESTER HRAST ... Se spomniš? Ti kaj pomeni? Šele takrat ti pride na misel, da je danes dan pustne veselice prav v tvojem okraju, v Carapachayu. Ko se pripravljaš na pot, se svet postavi na glavo in z neba padajo hektolitri vode. Kljub temu se oko-rajžiš in greš ... Kakor se je vedno ponavljalo ob vabilu na kako zabavno prireditev ali ples (si misliš) NE BO TI ŽAL! Stopiš čez prag Doma in kot začarano se odpre nebo in suh zrak spremeni podnebje, v dvorani skupina fantov: Marko Medvešček (harmonika), Branko Marinič (klarinet), Sandi Žnidar (kitara), Andrej Žnidar (bariton in bas kitara), Franci Žnidar (trobenta) in pri začetku kot povabljen Janez Žnidar. Logično: nihče drugi kot »BairesPolka«, ki te z glasbo popeljejo ravno v Begunje pod »Židano Marelo« ob Avsenikovih skladbah. Kratek odmor; ob pravi družbi dobiš prijatelje in znance in že veš da ti ne bo žal. Kar naenkrat začutiš znani glas. Na zunanjem prostoru na koncu že polnega dvorišča zagledaš skupino modrih fantov ki se »matrajo« z naočniki, z notami, s katerimi se igra veter. Počasi uglašajo inštrumente in poskušajo ozvočenje. Rečeš si: Nadaljujemo z objavo petnajstih fotografij, ki so bile izbrane na natečaju, ki ga je izvedlo slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu, pod naslovom »Slovenske besede na drugem koncu sveta; raziščimo uporabo slovenskih besed na južnoameriških javnih mestih«. Maria Ines Fink Mendoza Lucia Bogataj, Turizmo Bled Leandro Rossano, Cordoba Ignacio Princich, Entre Rios SLOVENCI IN ŠPORT NE MORE BITI RES! Pa je: Mihi Klemen (petje, kitara in orglice), Milan Magister (petje in kitara), Nejko Skubic (bobni), Andrej Kocmur (bas kitara), Marjan Čampa (harmonika) in Ivi Korošec (kitara in tonski mojster) so bili kot nekdaj ponovno skupaj na odru. Mihi je prišel iz San Martin de los Andes, Milan pa iz Bariloč nalašč za to priložnost. Kdo je kriv? Sliši se, da Nejko že dolgo ne spi in zato je moral to uresničiti. Za stare-nove čase so obujali spomine ob glasbi legend: Andrej Šifrer, Aleksander Mežek, Tomaž Domicelj, Čuki ... med drugimi. Bila je noč, polnoč, naslednji dan Okoli četrte ure drugega dne, ob mladem jutru, sta se podali na oder kar obe skupini in zaigrali skupaj nekaj skladb. Nepozabne igre, lepo vzdušje od korajžnem petjem Martina Zar-nika do Modrijanove »Rožice«. Odhajaš iz pravljice sedaj, ko se že dani. Nepozaben večer! Kaj mi poveš? Prav gotovo je bil danes srečen dan!!! Ali se zavedaš, kaj se vsega novega se dogaja? - Poleg pusta »po ta Starem«? Lep pozdrav Carapachayski družini. Damijan Ahlin TINA MAZE - SREBRO, ZLATO IN STRAH Tina Maze, zmagovalka svetovnega pokala 2012/13, je na superveleslalomu v Garmischu skupaj z Američanko Julio Mancuso osvojila drugo mesto. Za zmagovalko, 23-letno Tino Weirather iz Liech-tensteina, ki je zmagala prvič v karieri, sta zaostali 12 stotink sekunde. Naslednji dan se ji je sreča še bolj nasmehnila, saj je zmagala na smuku. Z zmago je dosegla še dva mejnika. Presegla je rekordnih 2000 točk, osvojenih v eni sezoni svetovnega pokala Avstrijca Hermanna Maierja, ter v eni sezoni zmagala v prav vseh disciplinah. A vse svetleče zlato ne odtehta sivega strahu in skrbi, ki so smučarko in njeno ekipo zajeli zaradi prejete grožnje s smrtjo. Korošico zdaj varujejo policisti. Kot je dejal vodja organizacijskega komiteja tekmovanja Peter Fischer, je grožnja prispela na elektronski naslov organizacijskega komiteja. Med tekmo sta Mazejevo na startnem prostoru varovala dva policista, Slovenka pa je imela varovanje tudi v ciljni areni. Prejeto grožnjo so potrdili policisti, ki pri- mer že preiskujejo. drugo mesto MLADEGA VELESLALoMISTA Slovenski smučar Žan Kranjec je na mladinskem svetovnem prvenstvu v kanadskem Quebecu osvojil bronasto medaljo v veleslalomu. Dvajsetletni član Novinarja je na smučišču Mont Saint Anne zaostal le za Norvežanom Aleksandrom Aamodtom Kil-dejem in Italijanom Alexom Zingerlom. MEDALJA Z ZRAČNO PUŠKO Slovenska strelka Živa Dvoršak je na evropskem prvenstvu z zračnim orožjem v danskem Odenseju osvojila bronasto odli-čje z zračno puško. Zmagala je Avstrijka Lisa Ungerank, druga pa je bila Italijanka Martina Pica. KEK TRENIRA RIJEKO Nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je novi trener hrvaškega prvoligaša Rijeke, za katero igrata tudi Slovenca Matija Šakarabot in Kris Jogan. Moštvo trenutno zaseda peto mesto v prvenstvu z 11 točkami zaostanka za zagrebškim Dinamom. SJo rtua t en f rt faw* Fundacion Fundaciön SLO informa ei comienzo de actividades de! afio 2013 COLEGIO ESLOVENO ANTON MARTIN SLOMŠEK URADNA SLOVENSKA ŠOLA EDUCACJÖN INTEGRAL Joaquin V. Gonzalez 163 - M5504BYC - Godoy Cruz - Mendoza Tel: {0261) 464 9640 - colegioesloveno@gmail.com NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Poroke. V soboto, 23. februarja so se poročili: v župni cerkvi v Ramos Mejii Tine Javoršek in gdč. Francka Stanonik. Poročil ju je s poročno mašo nevestin stric g. Anton Stanonik; za priči pa sta bila nevesti Lojze Hvalica, ženinu pa ga. Pepca Koprivnikar; v Moronu v cerkvi Virgen de las Flo-res Ludvik Bavdek in gdč. Lojzka Janežič. Poročil ju je župnik g. Tone Škulj, za priči sta bila nevesti Ivan Kavčič, ženinu pa Jožefa Žgajnar. V San Justu so se poročili: Močnik Franc in gdč. Tilka Grošelj ter Blaž Frontini in gdč. Francka Košir; v Floridi pa Franc Tomaževič in gdč. Marija Prelog. Novopo-ročencem čestitamo in jim želimo veliko sreče in božjega blagoslova. Družinska sreča. V družini Tvrdka Vlaho in njegove žene ge. Linke roj. Troha se je rodila hčerka. Pri krstu v baziliki sv. Jožefa na Floresu v Bs. Airesu je dobila ime Marija Pavlina. Botra sta bila Andrej Troha in gdč. Višnja Vlaho. Srečnim staršem naše čestitke. VSAK TEDEN ENA Še en poljub, dekle mi daj, ostani zbogom vekomaj! Nocojšnjo noč, poslednjo noč, od tebe moram daleč proč. Le mesec bo tovariš moj, in zvezd na nebu bledi roj mi svetil bo na temno pot, ko pojdem samcat sam od tod. Saj davno vem, saj dobro vem, da jaz ljubiti te ne smem, poslednjič v črne ti oči pogled se moj naj potopi. V to hladno noč in sneg in led, od tebe moram v tuji svet. Še en poljub mi, ljuba, daj, ne bo me nikdar več nazaj. OBVESTILA Slovenska mladina iz Berazateguija bo priredila v nedeljo, 10. marca ob 5 popoldne v Slovenskem domu na ulici Arragan (40 m od Calle No. 510) igro DAR LUČI. Dohod: iz postaje Beraza-tegui kolektiv 10. Izstopiti na Calle 1 in 34 - pri »Casa Bizovnik« (vožnje približno pet minut). Svobodna Slovenija, 28. februarja 1963 - št. 9 RESUMEN DE ESTA EDICION HAMBURŠKI VEČER? Družba Delo, ki je hčerinska družba Pivovarne Laško, je prodala 79,24-odstotni delež mariborskega dnevnika Večer. Neuradno naj bi bil kupec podjetje Medici iz Hamburga, za Večer pa naj bi plačal 6,5 milijona evrov. Urada za varstvo konkurence je septembra 2009 Delu naložil, da zaradi ugotovljene presežne tržne koncentracije proda vsaj 75-odstotni delež v družbi Večer. Časnikarji Večera so pri odzivih na novico o prodaji še previdni. Kot so zapisali v skupni izjavi aktiva in zastopstva uredništva, težko konkretno komentirajo napovedano prodajo, saj razpolagajo s premalo informacijami. Brez komentarja je zaenkrat tudi prvi mož Večera Jure Struc. KAM Z LETOŠNJIMI BRESKVAMI? V Fructalu so se zaradi velikih zalog breskove kaše odločili, da letošnje letine breskev od sadjarjev v Vipavski dolini ne bodo odkupili. Trudijo se, da bi prodali sadno maso, ki so jo po lanskem odkupu uskladiščili. Če jim bo to uspelo, bodo znova odkupili vse ponujene breskve. O tem so že obvestili predstavnike Kmetijske zadruge Vipava, ki se bodo sestali s sadjarji in začeli iskati rešitve za nastali položaj, je povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc. osmi v evropi Slovenija je bila lani po zbolevnosti za vsemi vrstami rakov razen kožnega na osmem mestu med 40 evropskimi državami, ^pojasnjuje vodja republiškega registra raka Maja Primic Žakelj. Po njenih besedah je bila Slovenija tudi po umrljivosti za rakom na osmem mestu v Evropi. Na tiskovni konferenci ob začetku tedna boja proti raku je Primic Žakleva poudarila, da je med najpogostejšimi zmotami v zvezi z rakom prepričanje, da gre za bolezen, ki je človeku usojena in da prav nič ni mogoče narediti, da bi jo preprečili. OD VIŠNJE GORE DO MULJAVE Po oceni prirediteljev se je jubilejnega, 20. pohoda po Jurčičevi poti udeležilo okoli 5000 pohodnikov, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. Predstavnik prirediteljev Matej Šteh manjšo udeležbo pripisuje še vedno zasneženi poti. Načrtovani program so prireditelji uspeli izpeljati v celoti. Dolga je 15 km, povprečen pohodnik pa jo prehodi v treh urah. Petnajst kilometrov dolgo pot je leta 1994, ob 150. obletnici pisateljevega rojstva, začrtalo planinsko društvo Viharnik, njen skrbnik pa je Planinsko društvo Polž Višnja Gora. Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844, zato je pešpot vsako prvo soboto v marcu. PO SVETU DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V nedeljo so na avstrijskem Koroškem potekale predčasne deželnozborske volitve, na katerih so slavili socialdemokrati. Koroški Slovenci so z rezultatom zadovoljni. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Jože Wakounig je dejal, da je rezultat volitev razveseljiv. Izrazil je upanje, da bo novi koroški deželni vladi pod vodstvom Petra Kaiserja uspelo avstrijsko Koroško popeljala iz hude zadolženosti. Želi si tudi več spoštovanja v medsebojnem razmerju političnih strank in konec hudih žalitev in kršitev zakonodaje. Enakega mnenja je bil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, ki je dejal, da so bili rezultati zelo pozitivni. FINANČNI MINISTRI EVROOBMOČJA V Bruslju se srečujejo finančni ministri držav evrske skupine. Sestanek bo zaznamoval predvsem izid volitev v Italiji, ki vzbuja strah pred krepitvijo nestabilnosti v območju skupne valute. Ministre čaka tudi živahna razprava o odpravljanju presežnih primanjkljajev. Tretje največje gospodarstvo v območju evra vznemirja finančne trge in partnerje, ker volitve niso prinesle izrazitega zmagovalca. To otežuje sestavo nove vlade in krepi njeno politično nestabilnost, s tem je ogrožena tudi stabilnost vsega območja evra. Kot vselej so na dnevnem redu vse države, ki prejemajo finančno pomoč: Grčija, Irska, Portugalska in Španija. Pestra bo tudi razprava o zimski gospodarski napovedi, ki kaže, da več članic ne bo uresničilo cilja za odpravo presežnega primanjkljaja. Med njimi je tudi Slovenija. Problematične države bodo morale pojasniti svoj položaj in načrte. HRVAŠKA BO VOLILA ZA EP Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je razpisal prve volitve v Evropski parlament, ki bodo 14. aprila. Volili bodo 12 poslancev, ki jih bodo predstavljali v tej evropski instituciji, po načrtovanem vstopu države v povezavo 1. julija. Opozicija je zahtevala, da bi zaradi varčevanja volitve v Evrop- ski parlament organizirali hkrati z lokalnimi volitvami, ki bodo 19. maja. Hrvaški poslanci, ki bodo letos izvoljeni v Evropski parlament, bodo imeli mandat dobro leto dni, saj bodo prihodnje leto volitve v Evropski parlament v celotni uniji. ZGODOVINSKE VOLITVE V KENIJI Kenijci so se odpravili na prve volitve po spremembi ustave, ki naj bi preprečila prelivanje krvi, ki so mu bili priča po volitvah leta 2007. Poleg predsednika države izbirajo poslance in senatorje, okrajne guvernerje in člane novoustanovljene okrajne skupščine. Mednarodni opazovalci menijo, da gre za najpomembnejše volitve v zgodovini Kenije, hkrati opozarjajo, da je tveganje za vnovičen izbruh nasilja veliko. Kljub številnim pozivom k miru mediji že poročajo o napadu na policijo, ki je zahteval življenja. Evropski poslanec iz Slovenije Alojz Peterle, ki vodi opazovalno misijo Evropske unije v Keniji, upa, da gre za osamljen dogodek, ki ne bo vplival na prevladujoče miroljubno ozračje. Fundador: MILoŠ Stare / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Nevenka Grohar, Damijan Ahlin in Veleposlaništvo RS. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina. iTENDREMOS PRIMERA MINISTRA? El desarrollo de la crisis polftica en Eslovenia sigue su curso. Una definicion importante llego el pasado mier-coles 27 de febrero, cuando el parlamento resolvio, por 55 votos contra 33, el fin del gobierno encabezado por el premier Janez Janša. Salvo el Partido Democrata Esloveno y el partido Nueva Eslovenia, todos los demas votaron contra el primer ministro, incluso los partidos que hasta hace poco formaban parte de la coalicion gobernante. Para formar un nuevo gobierno fue elegida Alenka Bratušek, del partido Pozitivna Slovenija. Tiene 15 dfas para formar una nueva coalicion, pero la tarea no es nada facil. Hay varias divergencias en cuanto al programa del nuevo gobierno y tambien en cuanto a los nombres para ocupar los cargos ministeriales. De todas formas la nueva mandataria aclaro que sera un gobierno de transicion hacia unas nuevas elecciones anticipadas. (Pag. 1) EL MINISTRO QUEDA En el ultimo numero informamos acerca de la inten-cion del nuevo gobierno, de eliminar el cargo de ministro para los eslovenos en la diaspora y rebajar el status de la Oficina para los Eslovenos por el Mundo. La reaccion a este intento fue general y muy fuerte. Tanto las minorias eslovenas en los pafses vecinos, como las instituciones en los diversos pafses del mundo expresaron su vigorosa protesta. Su oposicion expreso tambien en Consejo de Gobierno de la Republica de Eslovenia para los eslovenos por el mundo. Ante esta reaccion la nueva mandataria opino que se revera la intencion y su partido (Pozitivna Slovenija) emitio una declaracion, dejando constancia que el estatus de ambos entes no sufrira variacion. (Pag. 1) QUE DIVERTIDO ESTUVO EN CORDOBA Terminan las clases y llegan las vacaciones. Ese es el ritmo anual, por lo menos, de los alumnos. En estas semanas, que las familias regresan poco a poco a la "rutina escolar" es lindo acordarse esos momentos increfbles en las vacaciones. Sin duda muchos chicos de los cursos eslovenos evocaran la colonia de vacaciones en Cordoba del 3 al 11 de enero. Sol, calor, pileta, amigos, deportes, excursiones, actividades practicas, canciones, y un sinfm de ingredientes mas conformaron la mejor semana en Hanželičev dom. Entre juegos y charlas tambien siguieron aprendiendo palabras nuevas o recordaron los terminos en esloveno, con la ayuda del diccionario, los adultos que los acompanaron y de sus pares. iQue mejor forma de practicar el idioma que en la pileta o jugando con amigos! Y los dfas pasaron tan rapido - entre colinas, artesanfas, competiciones deportivas, tombola, canto, he-lados, alfajores - que llego el dfa de regresar a casa. La ultima noche mostraron en escenas, cada uno a su ma-nera, las hermosas experiencias en la colonia alrededor del fogon. Gracias a los acompanantes por sus ganas y su tiempo y gracias a la Oficina para eslovenos por el mundo que contribuyo para que en 2013 los chicos pudiesen disfrutar de la "slovenska kolonija". (Pag. 3) LA CULTURA NO DESCANSA Desde Carapachay nos cuentan algunas de las nove-dades que hicieron vibrar al centro esloveno, sobre todo desde lo cultural. E incluso se remiten tan solo al segundo semestre, y la lista es extensfsima. Desde el puesto en la fiesta del inmigrante y las presentaciones del grupo fol-clorico Maribor, hasta las exposiciones de arte y veladas literarias, pasando por las misas de los domingos, las ac-tuaciones de los ninos, el dfa de la juventud. A esta lista se suman dos novedades: el renovado patio y la formacion, en el mes de octubre, del nuevo coro bajo la dire-ccion del Prof. Andrej Jan. El centro esloveno de Carapachay tampoco descanso durante las vacaciones. El 10 de febrero celebraron el carnaval con dos bandas: la actual BairesPolka y el regreso a los escenarios de Hrast (isus in-tegrantes viajaron especialmente del interior de la Argentina para el evento!). La buena musica estuvo asegurada al ciento por ciento para deleite de los ofdos y los pies (en realidad: idel cuerpo entero!). (Pag. 4) Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE MALI OGLASI OBVESTILA tM TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474. ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller 4790-1544 in 15-5175-9191 ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507, (1439) Buenos Aires Tel./Fax: 4602-7386 E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su- cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683 e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA od torka SOBOTA, 9. marca: sprejemni izpiti za 1. letnik in popravni ter dopolnilni izpiti ssTRMB, v Slovenski hiši. NEDELJA, 10. marca: tombola na Pristavi, začetek ob 16. uri. ČETERTEK, 14. marca: Zveza slovenskih mater in žena bo imela sejo ožjega odbora ob 14.30 in širšo sejo ob 15.30 v Slovenski hiši. seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Carapachayu. SOBOTA, 16. marca: Popravni in dopolnil- OSEBNE NOVICE Družinska sreča V petek, 18. januarja se je rodil Pedro Dattero. Očka je Gerardo, mamica pa Natalija Černič. Srečni družini iskreno čestitamo! ni izpiti, vpisovanje na SSTRMB ter začetna sv. maša v Slovenski hiši. Vpisovanje in začetek pouka v slovenskih osnovnošolskih tečajih. NEDELJA, 17. marca: Občni zbor v Našem domu v San Justu. Občni zbor v Slomškovem domu v Ramos Mejii po maši. Začetna prireditev osnovnošolskih tečajev, ob 16. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 21. marca: Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. Predvajali bomo dokumentarni film »Dober prijatelj Pedro opeka«. SOBOTA, 23. marca: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 14.45 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 24. marca: Cvetna nedelja NEDELJA, 31. marca: Velika noč