Poštnina plačana t gotovtnL Leto IX., št, SO« jutro" xvin., st. 289 b) Ljubljana, ponedeljek 13« decembra 193? Cena 2 Dir f- - ..... ^juoijčLiia tvuaJtjevb ; — ieieior 3t 3122 3Li3 3124. Bli25 iUb - 3126 Ponedeljska izaaja »Jutra« iznaja vsak pooedeljeM zjutraj - Naroča se posebej in velja po poŠti prejeinana Din 4.-: po raznaAal-clb dostavljena Oin 5.- mesečno Maribor, Grajski trg St. 7. Teleton št 2440 Celje: Strossmayerjeva ul l. Tel 65 Rokopisi 9e oe vračajo — Oglasi po tarifu NAVDUŠEN SPREJEM FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V BEOGRADU Ogromne množice Beograjčanov so priredile ministru Delbosu ob njegovem prihodu v Beograd mogočne ovacije - Avdienca pri Nj. Vel. kraljici in Nj. Vis. knezu Pavlu Beograd, 12. decembra, o. Jugoslovenska prestolnica je danes z nepričakovano prisrčnimi in mogočnimi manifestacijami sprejela in pozdravila dragega gosta, predstavnika prijateljske Francije, francoskega zunanjega ministra Yvona Delbosa. Minister Delbos je prišel v Beograd, da vrne nedavni o'dsk predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinovica v Parizu ob priliki obnove francosko iugoslovenske prijateljske pogodbe. Obisk Delbosa je po obisku pokojnega Barthouja obenem prvi obisk francoskega zunanjega ministra v Jugoslaviji. Na banketu, ki ga je nocoj priredil na čast odličnemu francoskemu gostu predsednik vlade dr. Stojadinovič, je bilo naglašeno, da predstavlja politika zavezništva in prijateljstva do Franci ie osnovno linno iusos!o\ enske zunanje politike. Francoski zunanji minister bo seveda izkoristil svoje bivanje v Beogradu tudi za to. da podrobno razmotri s predstavniki Jugoslavije vse aktualne mednarodne probleme, zlasti pa o razgovorih in dogovorih, ki so hili sklenjeni ob priliki londonskega sestanka francoskih in angleških državnikov. Sprejem, ki ga je bil deležen Delbos v jugoslovenski prestolnici. najbolj zgovorno dokumentira razpoloženje jugo«IovensUega naroda do velike Francije, ki stremi enako kakor Jugoslavija za edinim ciljem: za ohranitvijo miru in po poglobitvi mednarodnega sodelovanja. Pred prihodom Beograu, 12. decembra . a. Ko je davi ob 7.30 skupina irancoskih novinarjev ki spremljajo f. ancoskega zunanjega ministra Yvona Delbosa na njegovem potovanju po srednji Evropi, z b.zovla^om prispela na beograjsko postajo, je videia, kako če je Beograd svečano pr.pravil na čim lepši sprejem predsednika veiike zavezniške Francije. Peron glavne postaje je bil ves v zastavah in je delal mogočen vtis Presenečenje francosKih novinarjev je bilo še večje, ko so se odpeljali po ulican prestolnice, k> so tudi vse okrašene s francoskimi in ju gOo 1 c venskimi zastavami. Preko ulic so napeti transparenti s pozdravi Franciji Ob enem so se že takrat začele pred postajo zbirati množice ljudstva Ljudje pa so zavzemali svoja mesta tudi vzdolž vseh ulic, po katerih je ime) kreniti sprevod z zunanjim ministrom Del-bosom že okrog osmih zjutraj ni bilo na vsem, kake tri kilometre dolgem potu niti enega metra, ki bi bil še prost. Naravnost nabito poln ljudi pa je bil prostrani trg pred kolodvorom. Kmalu po osmih so se pričeli na peronu postaje zbirati zastopniki vojaških in civilnih oblasti, diplomati in drugi predstavniki. Ob dvorni čakalnici je bila razvrščena vojaška čas'Jia četa z zastavo in godbo. Zbrali so se člani vlade, člani diplomatskega zbora, generaliteta i. t. d. Prosti del perona je zasedlo občinstvo, ki je moglo dobiti propustmee za kolodvor Malo pred 9 uro sta prišla najprej vojni minister general Maric in takoj za a.jim predsednik vlade dr. Stojadinovič. Pregleda: je častno četo, ki mu je izkazala čast Prvi pozdrav na kolodvoru Točno ob S- se je tam daleč, na koncu dolgega perona prikazala lokorno-t:va posebnega vlaka, s katerim se je vozil odlični go t. Zaslišala so se odsekana vojaška povelja. Godba je intonirala francosko himno. Med vzklikanjem množice se je vlak ustavil in na vratih svojega salonskega voza so ljudje žp opazili elegantno diplomatsko postavo z neštetih fotografij že dobro znanega državnika Yvona Delbosa. Delbos j t izstopil iz vla.ka veder in razpoložen. Prvi je k njemu pristopil predsednik vlade dr. Stojadinovič. Oba držav-n ka sta si prisrčno podala roki. Dr. Stojadinovič je želel francoskemu predstavniku dobrodošlico, za katero se je Delbos ravnotako prisrčno zahvalil- Go:lba je tedaj pravkar svirala jugoslovensko himno Fotoreporterji so v naglici snemali pozdravne momente. Delbosu so že predstavljali tuje diplomatske zartopnike m nato se je odpravil v spremstvu ministrskega predsednika dr. Stojadinov:ča proti dvorni čakalnici. Množica je na peronu viharno pozdravlia'a dragega gosta. Ovacije so se med tem že razširile na veliko množico tjuastva na trgu pred postajo in dalje po mestnih ulicah. Prestolnica Jugoslavije ie navdušeno vzklikala Franciji in pozdravljala njenega zunanjega ministra- V dvorni čakalnici so bili Delbosu predstavi-'eni navzoči člani vlade, senatorji, narodni poslanci in drugI predstavniki. Innn Ulm pot po mestu Med tem se je zi/naj na trgu in po ulicah navdušenje množ5c bo H 'n boli stopnjevalo in ie doseglo višek ko se ie ob 910 pojavil na izhodu zuna.nil minister Delbos v spremstvu dT Stoladinoviča. Oeromnl prostor pred trgom se 'e stresal silnega V7.kl-'kania množic Delbos ie vedro in Hube-inivo o^zdravlial neprestanemu vzkb'kan-'u. Z dr. Stoiadmovičem jp zavzel mesto v prvem »"tcm^bHu. 7,» nij ma so se razvrstili ostali ln avtom obeski sprevod ie krenil ^kozi gosti šnal\r ljudstva. ki je va'ovelo v neoopViem navdušenju- Z Wilsonoveiga tega je snre,:od zavil no Ne^ani5 ulici, po ulici Miloša Velikega. K^aVa Milana, preko Tpra^ i in d*>-lje do fran.coskea poslaništva S na lir ie bil vso pot neorekinien Pernic da ie bilo na ulicah okoli lon.noo ljudi, ki so vsi navdušeno vzklikali Delbosu ln mu prirejali ovacije. Prva konferenca s Stoiadinovičem Dopoldne ob desetih se ie francoski zunanji mimste* Yvoi> De'boc najprej vpisa) v dvorne knjige nato pa prišel v zunanje ministrstvo kier je obiskal predsednika vlade in zu^fv-eea ministra dr Stoladinoviča Niun razeo'or je traial oolni dve uri. Potem se je francoski zunanji mini- ster odpeljal v Beli dvor kjer ga je Nj. Vis knez namestnik sprejel v avdienci Na dvoru Beograd, 12 decembra. AA Danes ob 12.15 je Nj. Vis knez namestnik Pavle sprejel v avdienci francoskega zunanlega ministra Yvona Delbosa in ga ob tej priliki odlikoval z lento reda Brlega orla I. stopnje Ob 13 sta knez namestnik in knegnja Olga v Belem dvoru priredba kosilo v čast g. Delbosu. Kosila se je udeležila tudi Nj Vel k-aliica Marija Pristni so bili nadalje predsednik vladf dr Sto-iadinovič. predsednik senata dr Maž'tra-n č pred-edmk narvine skupščine Stevan Cirič francoski poslanik nrom<*t- nf minister dr Snaho nv'n'*ter voVre tn mornarice general Marič naš pos'a"ik v Parizu dr Purič. francoski voiaški at«še podpolkovnik Beton a rd pomočnik zunanjega ministra A^drič sko-o vsi z ns-ie-rrii dvom' dami Nj. Vel kraljice Mari-e ge Hadžičeva. Lozamičeva dvoma dama Nj. V s kneginie 0'ee minister dvora Milan Ant'č prvi ad'utant kralja general Hristič. maršal dvora Boško Colak-Antič in drugi. Popoldne ob 15 'e N1 Vel kraliica Ma-riia bla.govoli'a smrei'ti v av^pnej f'-5'i-co kega zunan^ga m.in:stra Yvona Delbosa v kraljevskem Ivoru na Dedinju. Jugoslavija in Francija Politični napitnici gg. dr. Stojadinovica in Delbosa na sinočnji svečani večerji Beograd 12. dec. A A Nocoj sta predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr Stojadinovič in ga Stojadinovičeva priredila v čast francoskemu zunanjemu ministru Yvonu Delbosu slavnostno večerjo z velikim sprejemom ob 20.30 v Gar-dijskem domu Večerje so se poleg drugih udeležili predsednika senata in narodne skupščine, vsi v Beogradu navzoči ministri, skoro vsi poslaniki inozemskih držav, med njimi tudi nemški poslanik in odpravnik poslov italijanskega poslaništva, dvorne dame, najvišji vojaški predstavniki, vsi francoski novinarji in drugi Delbosovi spremljevalci ter vodilni uradniki našega zunanjega ministrstva. Govor dr. Stojadinovica Med večerjo je spregovori) predsednik vlade dr Stojadinovič in takole nazdravil francoskemu eostu: »Ekscelenca! Zame je zelo srečna prilika. da »zrazim prisrčno dobrodošlico vaši ekscelenci, zunanjemu ministru in odličnemu predstavniku Francije, v imenu kraljevske vlade in vsega jugoslovenskega naroda. Ta svečani trenutek, ko imam čast, da v osebi vaše ekscelence pozdravim šefa francoske zunanje politike, mi zbuja spon-min na drugega velikega predstavnika Francije, ki je bil eden izmet b slavnih prednikov, na Louisa Barthouja in na njegov obisk v Beogradu leta 1934. Lik tega v*. :\ega francoskega državnika in sijajnega predstavnika vseb lepih vrlin vašega rodu, ki je padel kot žrtev ogabnega zločina, živi še nadalje med nam' poleg mučeniškega lika našega velikega Zedini-telja kot predmet naših pobožnih spominov. Poset. s katerim je vaša ekscelenca izvolila počastiti našo prestolnico, nam je še posebei drag, ker je v okviru potovanja v prijateljske in zavezniške države. Poljsko. Romunijo in Češkoslovaško, s katerimi nas drii^iio vezi dolgega, iskrenega in plodnega sodelovanja. Vem. da ne prihajate sedaj prvič v našo državo in prepričan sem da vam je znano mesto, ki ga Francija zavzema v src"h vseh Jugoslovenn\ Nadeiam se. da vam bo kratko hiva^ie pri nas zadoščalo, da se prepričate, da vezi, ki nas družijo, niso samo sentimentalnega značaia. Vi ste mogli videti na vsakem področju našega narodnega življenja, tople in močne izraze francoskega duha ter vplive mnogostran-skesra in raznovrstnega francoskega dela. Naši skupni napori v dobi sL ,.nib borb in trpljenja, podpora, ki jo je dajala Francija našemu narodn v težki in tragični dobi njegove zgodovine, so zapustili v njegovi duši trajen in neizbrisen spomin. Zato je bil pakt o nHiateljstvu, sklenjen med našima dvema državama pred 10 leti in ki sem ga imel čast skupno z vašo ek-scelenco podaljšati za novih pet let, v trenutku podpisa le formalni izraz že obstoječega stvarnega stanja. želja po prijateljstvu in stvari' eljskem sodelovanju med Franci;p ln Jugoslavijo je osnovna poteza naše zunan;e pola ln teko s+or't; vse, da tudi ona prispeva k ohrani+vi oMera miru. Prepr®*"n sem. da bost« dve drfc*-vi, navdahnjeni no trahrb in p'emen'tih tradicijah, ki so do danes ob"lež.evfl-'e nhi-ni zunanji politiki, še nadalje iskreno in skladno sodelovali, da bi tako prispevali k delu za mir in politično konsolidacijo v Evropi. V tem duhu dvigam čašo v čast njegovi ekscelenci predsedniku francoske republike Albertu Lebrunu, na vaše zdravje, gospod minister in dragi tovariš, ter za srečo in napredek Francije!« Delbosov odgovor Minister Yvon Delbos je na zdravico ministrskega predsednika dr. Stojadinovica odgovoril: »Gospod predsednik! S posebnim zadovoljstvom prihajam v imenu svoje države na obisk k jugoslovenski vladi in jugoslo-venskemu narodu. Jugoslavija in Francija sta združeni po spominih, ki jih nič ne more izbrisati. Naši vojaki so se borili drug poleg drugega in prelivali svojo kri za isto stvar tako pri Beogradu kakor pri Verdunu; s svojo vztrajnostjo in svojim lunastvom so padli za skupno posest. Oni so in bodo ostali združeni v isti stvari in v>ah Francoz pobožno čuva spomin na vaša velika kralja Petra 1. in Aleksandra uedinitelja. Spremljan po teb spominih sem vedel, da bo francoski zunanji minister tu sprejet kot prijatelj. Topli sprejem, ki mi ga je priredilo mesto Beograd, dokazuje trdnost in življenjsko silo jugoslovenskega naroda. Jugoslovenski narod in francoski narod, enako lojalno in zvesto, stvarno prisrčno združena po zajednicah čustev in interesov prav tako kakor po zajednici slavnih del, ki sta jih izvršila, sta sklenila, da bi dokazala to soglasnost duha in interesov pogodbo iz leta 1927., ki sem jo imel čast z vami, gospod minister, podaljšati in ki nima drugega namena, kakor da jamči za varnost naših dveh držav, pospešujoč obči mir po načelih pakta Društva narodov, ki izražajo najplemenitejše in najkoristnejše napore, ki so bili kdajkoli izvršeni, da bi se ljudje rešili vojne nesreče in da bi se vneslo v odnošaje med narodi več pravice in prijateljstva. Ta diplomatski akt je bil izraz enodušne volje za sodelovanje, ki združuje Jugoslavijo in Francijo. V tem duhu mi ni moglo biti nič prijetnejšega, kakor da sem slišal vašo eksoe-lenco, ko ste naglasili, da je želja po prijateljskem in stvariteljskem sodelovanju med našima dvema državama osnovna poteza zunanje politike Jugoslavije. Bodite prepričani, da se francoska vlada in ves francoski narod zavedata solidarnosti naših usod in da sta navdnhn ;ena z Lsto voljo. Toda ko naglašamo pri tako mlro'.jub-nem značaju sporazuma iz leta 1927 solidarnost, ki ga označuje, ne pnzabimo, da je vrednost pogodbe odv'sna tako od volje onih, ki jih združil >e kakor tudi od odnosov, ki nhstoiaio ni'mi ni vseh pod-ročiih. NMbov' srečni u*'nk' «e "e r*ore'o pokazati v arhivih. ne«»o samo v živi'en In: s trgovinskim prome'om, z P"e 'seho.jnim pospo^evan 'em pr0*z*'0*n 'e. ki ns+var 'a obenem tr^ne'5e 'rezl in ve*'e b^rootfin^, t Izmen'a.vo !nWrfiwl«>v, prnfo«iori«r, dijakov, *nnnshrpniiwv in nmptni^ov, ki dviga kulhirno s+onnio, z |<^>im vz-» r^/iimpuaii ipfn in v?« >mnim| sipin»t! iarni, z osebnimi stik' rnp* (>r'ti svo»n sfo|'SAn In r*»7.'o?it| SVn*P mo' r»d*» flu hI mn'l vphnj hol'«1 ppMifrndtlp Vn 5' 'ir^^vl VI n*'rr|l| n'* n' :*>lo. Ir| In «*r«*Hn fti. tn t" nniii "o )n nI. Hfn imai*'« n"'—1' n^K^n B"nr In 4ol*n n«-^n In Moii n-'cpf«o«t le v »vw! t ohl? kom na Poljskem in v drugih dveh državah Male antante ki predstavlja enega izmed bistveni,i čin telje« stabilnosti v Evropi, dokaz želje, d;: delamo z vami. z> na.o s up no zvestobo, za n še skurnn blagostanje, kakor tudi za mir, ki si ga brez vsa t za hrbt e m sli želimo z vsemi d žavami To prizadevanje za občo s 'adnost n n i o jub-ne odnose je Francija pokazala tudi, ko je priredila v najtežjem trenutka gospodarske krtze svetovno razstavo dela in sedobne tehnike. Njen uspeh kaže na možncsii so* delovanja, ki ostajajo kljub toli im nesporazumom in neslogi še nadalje. Naj b. se to sodelovanje za trajno utrdilo s pomočjo volje za pomiritev, pom rljivosti in vzajemnega spoštovanja neodvisnosti in svobjde narodov! V tej nadi dvigam fašo v čast Nj. Vel. kralju Petru II.. kraljivskenm domu in visokemu namestništvu' Gospod predsednik, izražam naiiskreneje želje za vas osebno, pridružujoč s polnim spoštovanjem tudi želje za go Sio.iailinovieevo. V imenu franeo-s' e repu^lfre nazdravljam blag"st nju ju-goslovenskega naroda, ki ila ranjena dva orožnika, dva študenta, ki sta bila v bolnišnici obvezana Ln nato odpuščena domov. Ti poskusi, s katerimi so ekstremni opozicijski krogi hoteli izzvati nerede, so bili v zelo kratkem času onemogočeni. V mestu drugače nikjer drugod mir im red nietfa bila motena. Po izstopu Italije iz DN čeprav Italija že dalje časa ni sodelovala v Društvu narodov, se vendar njen korak smatra kot nova oslabitev ugleda ženevske ustanove Rim, 12. dec AA Zunanji minister grof Ciano je takoj po snočnji seji velikega fašističnega sveta poslal tajništvu Društva narodov brzojavko naslednje vsebine: Na podlagi sklepov velikega fašističnega sveta obveščam tajništvo Društva narodov, da je Italija 11. decembra 1937 — v šestnajstem letu fašistične dobe — izstopila iz Društva narodov. Ostavka italijanskih zastopnikov v tajništvu DN 2eneva, 12. dec. br. Takoj po objavi brzojavke italijanskega zunanjega ministra so vsi italijanski i. - "čenči urada Društva narodov podali ostavke in v smislu navodil italijanske vlade opustili vsako nadaljnje sodelovanje v tajništvu Društva narodov Stalni zastopnik Italije v Ženevi Bova Scopa ni dobil še nobenih navodil. V ženevskih ;tai'"an"k,'h krog'h mislijo, da bo še nadalje ostal na svojem mestu Scopa ni akred;tiran pri Društvu narodov in je bil zadnji dve leti le neke vrste opazovalec. ki niti ne uživa diplomatske imunitete Odmev v Inozemstvu Rim, 12 dec. br V rimskih krogih z zadovoljstvom komentirajo odmev, ki ga je izzval sk'ep -močnje seie velikega fašističnega sveta s katerim je bil n^oklamiran izstop Italije iz Društva narodov. Nemški Usti objavljajo eovor Mussolinija na prvJh ^trgneh z vel Ki mi nalovi, v ka-t°r;h daipio ^r^ra svo^tiu odob^avaniu, da se ie Ttpinp p tem ck'epom še bolj pri-bi;"aia N^m^jji, ki je p^va zapustila Dru- Ti'H: n"k#,to»-i "icfi. 7'apf? »Eve- nin? Newc« in »Daily Mail« odobravata korak Italije. »Evening News« našteva dr- žave, ki so dosle^ 'zstopile iz Društva narodov in piše, da noben velik narod ni sploh kdaj resno računal s kakšno podporo Društva narodov. Doslej še noben član Društva narodov ni dobil od ženevske ustanove kake stvarne podpore. Zamišljeno kot instrument miru se je Društvo narodov pozneje razvilo v ustanovo ki je kaj slabo služila ideji miru in je izzivala vedno večje zmede v mednarodnem življenju. Danes celo največji idealisti uvidevaio brezpo-membnost Društva narodov. »Daily Mail« piše, da zaporedni izstop velesil vedno bolj slabi Društvo -----""^v. Izmed velesil so sedaj samo še Francija, Anglija in Rusija ostale v Ženevi, poslednja pa samo zato, da izziva vedno nove težkoče. »Daily Telegraph«, piše, da danes merodajni del sveta ni več zastopan v Društvu narodov Ženevska igra je končana, zastor naj pade V Franciji sklep velikega fašističnega sveta ni izzval posebne pozornosti, ker so ga že dolgo pričakovali. Listi opozarjajo, da Italija dejansko že dve leti ni več sodelovala v Ženevi u se z njen:m izstopom ne bo prav za prav nič spremenilo. Ker bodo s tem odDaJle mnoge obzirnosti, ki «o jih doslej imeli do Tt* delo DN le olajšano »M^n« trše. bo- dočnost pokazala p^avo daleko=ežno«t ita-lijan^kesra koraka »E^ho de Pariš« smatra, da se D-uštvo narodov vedno boli spreminja v navadno koaliciio in izgublja zna-čai svetovnega razsodišča »Figaro« ugo-tavlia da se medr>^-odna no1:t'"ka ne bo več do1 po delala v Ženevi »Petit Pariden« smatra da ir^tona Italije ni presojati tragično. ker 1p m',c,<-n"nl i7»-orno napadi, da ho*p TtnlHa v bodoče vod;ti polit'ko so-de'ovania in nvm »Fnonup« In »Porvlalre« kritizirata nr»*?n in teatralnost, s katero je italijanska vlada objavila svoj sklep. »JUTRO« ponedeljska izdaji 2 Ponedeljek, IS. XH 193T, Naša mladina grad! letala Lep praznik dijakov L drž. realne gimnazije Ljubljana, 12. decembra I. državna realna gimnazija se je danes postavila. Njeni dijaki so imeli danes kar dve pomembni proslavi, ki sta. obe dokaz razumevanja našega dijaštva za kulturni napredek in za organizatorno delo. Ob 16. je bilo v bivši Samassovi tovarni na slovesen način blagoslovljeno novo brezmo-torno letalo, ki so ga zgradili dijaki sami. Pol ure pozneje pa je bila v dvorani Trgovskega doma svečana akademija podmladka Jadranske straže. Novo brezmotorno letalo »Sokol« Prav na tihem in neopaženo od širše javnosti so vrli dijaki I. državne realne gimnazije, člani podmladka Aerokluba Ljubljana, zgradili krasno moderno brezmotorno letalo. Mnogo dela in truda, vztrajnosti, požrtvovalnosti, časa in tudi denarja so žrtvovali. Nekateri tihi meceni, ki so sicer pri nas redko posejani, so jim priskočili na pomoč, bodisi z denarjem, bodisi z materija!om, a stari preizkušeni delavci in pionirji na polju letalstva so jim dali praktična navodila. Tako smo dobili novo lepo ln res mogočno ptico ki je bila danes popoldne slovesno krščena na ponosno ime »Sokol«. Okrog 16 se je zbralo dijaštvo v Strojnih tovarnah in livarnah šentjakobski župnik g. Janko Barle je najprej v lepem govoru izrazil svoje veselje nad prizade-\-anjem dijaštva, ki kljub napornemu učenju v prostih urah najde še toliko časa.' da se lahko posveča organizacijskemu ln kulturnemu delu. Nato je opravil cerkvene obrede. Zbrane dijake, pogumne bodoče letalce, je nato nagovoril tovarnar g Medic, ki je izrazil zadovoljstvo, da so naši dijaki tako pridni in marljivi in da posvečalo svoj prosti čas letalstvu. Izročil je tudi diia-kom lepo vsoto kot botrsko darilo. Seveda je gospod Medic že tudi poprei podprl zasnovo dijaštva in je daroval za letalo ves lak in še druge potrebščine. j V imenu Aerokluba je spregovoril zatem dr. Rape, ki je bodril dijaštvo, naj vztraja v delu. Poželel je, da bi fantje kmalu postali pomembni in spretni letalci in da bi prevzeli na svoja ramena delo, ki zdaj leži na starejših. Pomembni svečanosti so prisostvovali tudi predsednik ZKD prof. Jeran, Inž. Hrovat, profesorja gg. Andr6e in šorli in drugi. Dijaki so za prevoz novega letala skonstruirali tudi poseben voz, na katerem lahko letalo tako spretno nalože, da je trup na sredi, krila pa ob strani. Vrli dijaki grade zdaj že drugo slično letalo, ki bo tudi v kratkem izročeno svojemu namenu. Drugo leto bo torej na Blokah posebno živahno in veselo. Akademija Ob 16.30 je bila v Trgovskem domu pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja svečana akademija podmladka JS. Akademija je bila prav dobro obiskana, posetili so jo tudi mnogi predstavniki, tako direktor dr. Cepuder, predsednik ZKD prof Jeran, prof. Sorli in drugi. Za uvod so najmlajši podmiadkarji izvrstno zapeli jadransko himno pozdravni nagovor Je pa imel sedmošolec Jenko. Dijaki Marko Sever, Dušan Kuščer in Milan Osredkar so z violino, klavcem in čelom od'grali Hayd-nov »Trio XVIII«. četrtošolec Drnovšek je z zanosom deklamlral Aškerčevo »O morje«. Nato pa sta Sever ln Kuščer zaigrala Charles de Benoitov »Fantasie-balet«. Ze^o je ugaial tudi nastop mladega baritoni sta, sedmošolca Osterszevskega, ki ie zapel dve pesmi, a Rančigalevi mladi harmonikarji so imenitno zaigrali venček narodnih pesmi ln znano barkarolo iz Hoffmanovih pripovedk. Za zaključek 1e salonski orkester pod vodstvom dirigenta Bana zaigral še Verdi ievo slavnostno koračnico 'z opere ■»Aide«. Pc akademifl se je razvila prisrčna zabava s plesom pod zvoki Adamičevega jazza. Stjena velika matura H. MOSER (Vnentschuldlgte Stunde) T. LIN GEN GUSTI HUBER Dosedanje predstave razprodane Rezervirajte vstopnico. Elitni kino Matica TEL. 21-24. TEL. 21-24. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15. jemnlki tako previdni, da so položili pod oglje pločevinast podstavek in na ta način preprečili, da ni zajel stanovanja ln vse hiše ogenj, ki bi bil lahko upepelil tudi druge skromne hišice naše »Abesinije«. Hišice so si zgradili pridni in marljivi delavci a svojimi skromnimi zaslužki. Pretresljivi dogodek je zbudil v Dobravi toplo sočutje s žrtvami tega dogodka, ki ima svoje vzroke v neprevidnosti in ne- znanju. Novica se je takoj razširila po vsem Tesnem in tudi po Mariboru, tako da so si ie v današnjih dopoldanskih urah ljudje v množicah ogledovali kraj žalostnega dogdoka. Terenski orožniki so v teku dopoldneva zaslišali Horvatovo in Stur-movo. Na podlagi izpovedb se je pojasnil tragičen dogodek, ki ga je zakrivila zgolj nevednost. Maribor preko nedelje Velika povoden] grozi vasem v dolini Velike In Male Račne čez polja in ceste drve Številni potočki Grosuplje, 12. decembra. Nenavadne vremenske razmere, v katerih ee v tej težki, zmešani dobi gibljejo prehodi iz enega letnega časa v drugega, groze tudi to zamo prinesti krajem med Grosupljem in Dobrepoljami nove katastrofe. Naše vasi so v zadnjih letih v resnici zapored obiskovane od ujm, in kakor da usoda dela po čisto določenem načrtu, iz-hirajo nesreče po vrsti dolino za dolino. Vsem je še v strašnem spominu povodenj, ki je pred leti razdejala Struge in njihovo okolico to poletje je toča zdrobila ves pridelek dobrepoljskih vasi, zdaj pa so se začeli zbirati temni oblaki nad dolino Male in Velike Račne, ki jo groze poplaviti vode iz neprestanega dežev ja in snega. Južno vreme, ki se stalno izmenjuje z navali mraza, je napolnilo najprej vsa polja daleč naokrog z množico manjših in večjih, plitkih in globokih jezer. Potnikom, ki se vozijo med Grosupljem in Dobrepoljami, se nudi z vlaka zanimiv, na prvi videz veličasten pogled, v resnici pa se v vseh teh jezercih zbira samo črna nevarnost, ki se bo zdaj zdaj razlila čez njive, travnike in vasi. Od četrtka do sobote zvečer je v manjših presledkih neprestano snežilo. Nabralo se je bele odeje, da se lomi drevje pod težo v gozdovih in da si pešci in vozovi le s težavo delajo gaz od vasi do vasi. Danes so spet zaveli toplejši vetrovi, ogromne množine snega se naglo tope, češe polje in ceste si režejo struge doslej neznani potočki, da jezera vidno naraščajo. Dolina Račne je najgloblja v tem nesrečnem kotu naše zemlje. V požiralniku pri Veliki Račni se zbirajo vode iz vseh sosednjih kotlin od Turjaka do St. Jurja, od Strug in Dobrepolj do Grosuplja. Požiralnik je dosti premajhen, da bd mogel vzdržati naval, ki ga prinašata det ln sneg iz zadnjih dni. Svoj čas so se poklicane instance mnogo zanimale, kako bi se dalo regulirati kraške ponikalnice z dotoki in odtoki. S pomočjo barvil so iskali zveze med posameznimi vodami in takrat se je vnovič izpričalo. da je požiralnik pri Veliki Račni glavni dovodni kanal s tega ozemlja k izvirom reke Krke. Domačini so prosili na vso moč da se požiralnik na kakršenkoli način razširi in poglobi, in razpravljalo se je celo o načrtu, da se od Velike Račne v dolino Krke prebije skozi hrib predor, ld bi lahko sproti odvajal vodo. A vsak način regulacije bi zahteval velike množine denarja in zato so doslel fe vsi predlogi ostali na papirju. Toda če bo vreme prineslo samo še malo solnca ali če bo padlo samo še malo dežja, bodo vode zalile se-lišča tn kmetu, ki se letos že itak ni mogel veseliti dobre letine, uničile še poslednjo revščino, s katero se je upal prebiti do pomladi. Maribor, 12. decembra Prek© noči so padale snežinke, davi pa ee je Maribor predramil v mesrli, skozi katero je tu in tam skušalo pokukati sonce. Ne elja je bila kakor nalašč za kavarne in gostilne, četudi je bilo dopoldne nekoliko jasno nebo in čeprav so navdušeni mari-bo.ska dilcarjj dali preluost beli opojnosti pred mestnim nedeljevanjem. V Kazini pa je bil v soboto pester varie-tejska večer, ki ga je priredij ISSK Maribor za svoje prijatelje in širšo, e športnim gibanjem simpatizirajooo javnost Mirno vzdušje je razgibal pretresljiv doke knjige. Ta.*nj sedai iščejo.—Vpo-koieni ooštni uradnčk Albin Sonc pa je našel na cestišču pred Veliko kavarno zlato zane^no žensko uro, ki se sedaj nahaja na policiji. ca, zdaj oblečena v Srno redovniško haljo, dviga oči proti nebu. Ob njenih nogah leži krona in žezlo. Njene roke pa se oklepajo razpela. Žalostna mati božja, prvi mučenec Št ?fan, Immaculata, sveti Jurij na belem, penečem se žrebcu — jasne, sveže, krasno se prelivajoče barve — zdi ee nam, da je umetnikova roka pravkar odložila čopič in barve. Kakor da s teh umetnin diha (hoje življenj, ki jih je usoda zanašala po svetu, kjer sta tudi ugasnili, da v svojih delih neslišno utripala naprej, kljubujoč minljivosti in pozabljenju. Objave v zapora na] bi mn pomogli v smrt Dolgo zasledovan žepar prijet v Celju Nevaren požar v celjski jetnišnici Ogenj je domala zavzel katastrofalen obseg Celje, 12. decembra. Policijski stražnik g. Glušič je davi ob 4.45 opazil, da se vali iz jetnišnice okrožnega sodišča Za k rešijo gest dim, ki se je širil na ves obširni prostor Za kresijo ln tudi v Prešernovo ulco. Pohitel jie k vhodu v jetnišnico in ugotovil, da je prostor za vrati v plamenih. Poklical je takoj jetmške paznike in druge ljudi ter obvestil celjske gasilce, ki so takoj odhiteli na kraj pobara. Jetnižki pazniki so bili med tem odprli vrata, ki vodijo v jetnišnico. Prostor poleg vhoda jc bil ves v plamenih in dim se je že širil v gornje prostore jetnišnice. Vnele so se bile s^je v dimniku v pritličju. Ogenj se je kmalu razširil na pod in strop. V bližini so natofcemi trije kubični metri drv, ki so se tudi že vžgala. Gasilci so se energično lotili gašenja in že v teku pol ure se jim je posrečilo udušiti ogenj. Plameni so močno poškodovali pod in strop ter uničili večjo količino drv. škoda znaša okrog 1000 din. Sreča je bila, da so ogenj kmalu opazili, ker bj bil sicer požar zavzel katastrofalen Obseg in skoraj gotovo uniči] poleg poslopja jetnišnice tudi sosedno Marijino cerkev in poslopje starega okrožnega sodišča, poleg tega bi pa našlo v plamenih strašno amrt več jetnikov, ki bi se ne bili mogli rešiti iz celic in zamreženega poslopja. Tiife umiralo, zastrupljeni od plina Usoden dogodek v mariborski »Sibiriji" — Mož je izdihnil, dve ženski so komaj Se rešili Maribor, 12. decembra. Tam na koncu Tezna, v Spodnji Dobravi, naselbini majhnih lesenih hiš, ki ji pravijo v ljudski govorici »Abesinija« in tudi »Sibirija«, se je pripetil snoči tragičen dogodek. Zahteval je človeško življenje in bi bil domala ugonobil več ljudi, če ne bi bilo tenkočutne previdnosti vpokojenca mestne občine Alojzija Lamprehta. Ta je prispel snoči okeli 22. ure ves prestrašen in žiasopljen k tezenskim orožnikom in jim jel pripovedovati, kako prihajajo iz sobe v njegovi hiši, ki jo je bil oddal v najem dninarju Jožefu Krajncu, obupni ženski glasovi. Ni vedel prav pojasniti, kaj bi mogel biti povod temu dogodku, saj je sam skušal stopiti v sebo, a je bila zaklenjena. Tako mu ni preostalo drugega, kakor da stopi na orožniško postajo opozorit orožnike, naj pogledajo, kaj se vendar godi v navedeni sobi. Orožniki so se takoj podali v Spodnjo Dobravo in stopili v lično hišico Alojzija Lamprehta. Že pri vstopa skozi vrata so začali hropenje, ki je od časa do časa po-jenjavalo. Ko so potrkali na vrata, ni bilo nikakšnega odgovora. Zopet so potrkali. Ker ni bilo tndi topot "'kakšnega odziva iz snhe. ni preostalo nič dniretra. kakor da so vdrli s silo. Z '»>tv!1o «o obranili ključavnico in »»ton"' v »oho. Oh v»tnnn se jim le m»et meglena in pusta, curki s strehe, na ulicah gosta brozga. Sele popoldne se je mesto nekoliko raz-živelo. Ljubljanski trgovci, zlasti modni in galainteristi, 60 k sreči uvedli vjlikomestni običaj, da ob nedeljah pred Božičem prirejajo razstave, ki vee dan nudijo občinsrtvu na ogled iizbraae modne predmete. Take razstava so informativne, ker na prikupen in nevsiljiv način opozarjaj« kupce, zlasti naš damski svet, na tokove vsakoletne zimske mode. obenem nudijo lepe razstave iD bogate izložbe v pustih nedeljah razvedrilo in vabijo k sprehodu po mesrtu. Med današnjimi razstavami velja zlasti omeniti Gregoričevo v Prešernovi ulici, kjer je bilo na ogled izredno obilj? takega blaga, ki ei ga poželi vsaka dama: parfemov pudrov in drugega lerotičja, a nasL so se 6eveda tudi praktična darila za gospode. Z modnimi predmeti sita se postavili tvrdfai Maedrtč in vedno bolj se uveljavljajoča Pepca Čsrnja-čeva. Zanimiv ie bil pogled tudi v Dobričev bazar v Prešernovi ulici. Ženski svet se je dalje ustavljal pred elegantnimi izložbami na Mestnem trgu. kjer je zlasti tvrdka Sou-van pokazala celo vrs-to novih, svilenih. « srebrom prepletenih tkanin. Popoldne je bilo kaj živahno tudi v pasaži, kjer je privabljala zlasti trgovina F. P. Zajca. Kinematografi. gledališča, kavarne, gostilne in kleti — vse je bilo precej dobro obiskano. Nesreče in druge nevšečnosti so izostale. Policija razen pri nekem manišem tepežu ni posredovala. Tudi reševalna posta ia fe imela mir. Na razstavi bratov šubicev Iz okvirjev na stana h gledajo stroge oči svetnikov in apostolov. Lepe. sinje modre, rdeče, sivkasto-bele barve zeovomo nričaio o talentu dveh bratov, roiemh od ofeta slikarja v Polianah (v letih 1850 im 1855). o ranemu in Jtjrifu ftuhtcu. V maihn' dvorani »'•jdi raz$tavM(»n:h slik. vodi m^ffr. Steeka skup no Ihid' m renrnek v prerteklo stoletje. Pred našimi dušenimi ofimi ae riieta obraza bratov; zama iz Pclian v vsa velika mesta evropskih držav. Najprej k slikarju Wolfu, očetovemu prijatelju v Št. Vidu, ki je bil umetnikoma za očetom prvi učitelj. Oba sta se učila najprej pri starem, prijaznem Wolfu kopiranja, slikanja, lepopisja, zgodovine, nauka o barvah. Wolf je nato odprl nadarjenemu Janezu vrata v akademijo v Benetkah, kjer se ie mladi Šubic oridno učil ia pridno delal. Ko je akademija razpisala nagrado za sliko »Rafaelova smrtc in je Janez dobil za svojo sliko prvo nagrado, ie njegovo ime zaslovelo izven zidov akademije. Iz Benetk ga je vodila pot v Rim, kjer ie delal dve leti. Iz tega časa je njegova velika slika svetega Marti nat ki ozdravlja bolno žensko Iz Rima je odšel na Dunaj, tam pomagal slikarjem ra zlasti lepo zaslužil z osnutk' in slikami slavnega sprevoda ob 25 letnici poroke cesarja Franca Jožefa. Ker je njegovo ime postalo že znano po vsem Nemškem, so ga povabili v Prago, da slika stene veže v Narodnim čivadlu. Z njegovim delom so lil: tako zadovoljna, Ja so ga čez dve leti ponovno povabili v Prago. Umrl je (1889) v tujini, kjer je bil profesor tehn. muzeja in je v teku petih let naredil s svojimi učenci blizu dvesto sH'k. Jurij je bil pet let mlajši od svoiega brata in ker ga je vleklo v šole — želel je vstopiti v slikarsko akademijo — je oče tudi njega prepustil prijatelju Wolfu. Bil je vesel, šesav, pri delu nenavadno vztra:?*i. imel je pa tudi lep dar za slikarstvo. Ob priliki velike svetovne razstave na Dunaju mu je Wolf preskrbel vozni listek na Dunaj. Jurij pa se ni več vrnil z Dunaja. Ker ni imel dosti šol. ga na akademiji niso takoj sprejeli. Ko pa so videli njegovo delo, v katerem se je kazal velik talemt, so mu omogočili vstop v akademijo. Dve leti je ostal tu. potem je pa moral v Trst k vojakom in od tam v Bosno, v vojno. Po vojni s»e je vrnil na Dunaj, kjer je nadaljeval z učeniem in delom. Kmal-u je bil povabljen v Atene; dobil je ponudbo, da slika palačo raziskovalca. ki je v tistem času odkril Trojo. Atenčani so občudovali njegove slike in mu ponudili mesto profesorja na akademiji. on pa je ponudbo odklonil, ker je hotel še obiskati Pariz. V Parizu je poma-<*a.l slikati slavnim svetovnem umetnikom Tu ie živel od leta 1880 do 1890 Ob po-^tn-Vah va1 domnvsno iVlrvfll ?e nsro^is •»» r»o "»3'h cer- je najbolj požrtvovalne člane Truplo bo prepeiiano v Ljubljano in to čas pogreba naknadno objavljen. Pokojniku, ki je zapustil ženo in tri otroke, bodi ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! Sokolsko društvo Vrhnika priredi drevi ob 20. v svoiem domu predavanje »Jugoslovansko Sokolstvo«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bw?ar Vekoslav. Kardinal Verdier: Vsi ljudje so enaki Pariz, 12. decembra, b. Pariški nadškof in kardinal Verdier je imel v petek v poslaniki dvorani predavanje o »vojni ln duhovni svoboii sedanjceti«. Kardinal je načelno zavrni' vse one sodobne nauke, ki zanikajo bistvene pravice človeške osebnosti ter je vlogo cerkve prikazal v skladu z liberalno demokracajo. Ker je papež v svojih enciklikah ostro obsodil komunizem in rasizem, .je kardinal poudaril ipomen duhovnega področja v življenju tgr o»vso1il etatizem, kakor se po.iavlja ponekod.^ ker zatira individualnost. Svoja izvajanja je zaključil v n?e!ednje>m stavku: Ohranite v sleherni poJrtični organi?ac,iji predvsem dostojanstvo človeške osebnosti in njene upravičene evoboie. Cerkev stavi človeško osebnost, na vrh politične orcanizacje Tega velikega ideala ne eme nihče žrtvovati novim političnim naukom Katoliška tradicija Francije je v nasprotju e »'ehernlm zattranjem pravic poedincev pa naj se to zgodi na korist države, razreda lM rase. Aretacija novih kapucarskih voditeljev Pariz, 12 decembra, b. V znani aferi kapuc ar je v so oblasti aretirale Se dve osebi, in sicer tovarnarja Mariusa Mete-niera, ki je poleg svojega rednega stanovanja vzdrževal v Parizu še posebno najeto stanovanje, za katerega je plačeval ietao 36.000 frankov, ter nekega Teaail-lea, brata Andreja Tenaillea. kj je že za« prt Po informacijah, ki so doslej policiji na razpolago, se zdi, da je bil Metenier posredovalec med zarotniki in njih finančnimi podporniki, Tenaille pa je tudi Imel zelo pomembno v'ogo v zaroti. Verjetno je, da je bila njegova naloga, da pripravi primerne zaloge orožja. Pri Me-tenieru je policija našla 20.000 francoskih ter 10000 švicarskih frankov. Oba areti-ranca sta se pripravljala, da pobegneta v Švico. Prtljago sta v ta namen že prenesla v avtomobil, ki naj bi jiu prepeljal na kolodvor. Največji ameriški pomorski manevri New York, 12. dec. AA. Ameriška mornarica bo imela spondadi na Tihem oceanu manevre, ki bodo največji v zeo ovini Amerike. Sodelovalo bo 175 linijskih ladij. 500 letal in okrog 60.000 mornarjev. Vaje 6e bodo vršile oj Havajskih otokov do kalifornijske obale in do obal Aljaske. Huda stavbna nesreča Kovno, 12. decembra, br. Včeraj ee je zrušila večnadstropna nova zgradba mestne avtogaraže. Pod ruševinami je ubilo pet delavcev, sedem pa jih je dobilo smrtno nevarne poškodbe. Vsa sreča je bila, da je do nesreče prišlo med opoldanskim odmorom, ko na stavbi ni bilo mnogo delavcev, sicer bi bilo število žrtev še mnogo ve6. je. Kako je prišlo do nesreče, še m znano. Stavbenika so zaprli. Beg sovjetskega diplomata Pariz, 12. dec. z. Dosedanji odpravn k poslov pri sovjetskem poslaništvu v Atenah Barni je dobil iz Moskve poziv, naj se takoj vrne v Mrskvo. Ker sumi, da ga čaka tam slična usoJa, kakor je zadnje č;se dole*e'a že mnosre sovjetske diplomatske zastopnike v inozemstvu, di. ga bodo namreč zaprli in ufctreliJi, se temu pozivu ni odzval, marveč je pobegnil iz Aten v Pariz. k:er se skriva pred agenti GPU. Pariška policija mu je dodelila posebno stražo, ker sumi, da pripravljajo agenti GPU nanj atentat. Vremenska napoved Zemnnsko vremensko poročilo: Sekundarna depresija nad Sredozemskim morjem je oslabela in se pomaknila na zapadni del Balkanskega polotoka Izzvala je oblačno in deževno ter ponekod tudi viharno vreme v jugovzhodni Evropi. Depresija nad britanskim« otold se je premaknila nad Severno morje in povzročila v severni Evropi sneg. Delno oblačno je bilo vreme v Alpah nad Sredozemskim morjem in angleškimi otoki. V Jugoslaviji je prevladovalo oblačno vreme nekoliko vedro je bilo v zetski nn v vzhodnem delu drinske banovine. Nad za-oadmo polovico ia delno tudi v savski ter primorski banovini je deževalo. Nekoliko dežia ie b;1o tudi v Podunavju. Z<»mnn. Ferlan (e.), 7. ing. Marion (■s.) in 8. Križane (j.). Klubski prvak ia letoši-je leto .je postal dosedanji državni prvak Pengov Marjan, ki je izgubil le eno partijo proti junorju Verč-ku. Bil ie posebno dober v paradi in ripo-sti, manjka pa mu še bliskoviti začetek napada. Drusroplasirani Verčko .je » Val« razmeroma dobro, treba pa mu l>o še mmopet pokazal kot izredno dober v obrambi in riiposti. videlo pa se je, da v zadnjem času ni treniral, kakor bi bilo treba. Jelar na petem mestu je zelo žilav borilec. manika pa mu tehnike. Sicer pa je bil zdaj kot vojak eno leto od-eoten in ho z rednim treningom kmalu spet v formi. Ferlan se je boril lepo in po1-»zal nmosro tehnike, manjka mu pa še taktičnega znanja in rutine Ko bo i,rmd več turnirjev za se^oj. bo kot levičar zelo nevaren nasprotnik. In?. Marion je zelo ra?oč«-ral, ker ni moeel poViti ren-r^eVi z med narodnih turnirjev. Morda Je bil s'abo razpoložen in zato upamo, da bo že kmalu drugič bolje. Križane je od vseb junJorjev pokazal najlepšo formo v napadu, je pa de v razvoju. Med vsemi juniorji pa prav m prav ni bistvene razlike in je pri vseh precej vloge igrala t-udii sreča. Turnir je bi! dobro organiziran, želeti pa bi bilo. da bi ljubljanska športna publika pokazala več zanimanja za to športno panogo, ki edina razen precizne tehnike zahteva tudi mno^o duševnega uravnovešenja in koncentracije. Kot predsednik mso.i-šča je posloval g. Pengov Jože, ki je opravil svojo nalogo odlično. Občinske volitve Včeraj so bile občinske volitve v nekaterih slovenskih občinah, ki so bile prizadete po zadnjih prekoinrsncijah svojega ozemlja. Ker uia/ln h podatkov o izida volitev snoči nismo dobili, jih bomo mogli objaviti šele v jutranji številki. Nadškof dr. Bauer na mrtvaškem odru Zagreb, 12. dec. o. Danes je zopet defill-ralo na tisoče vernikov mimo trupla pokojnega nadškofa Bauerja v nadškofijski kapeli. Zvečer so krsto zaprli. Nocoj ob 17. je prispel z beograjskim brzini vlakom v Zagreb kr. namestnik Psrovič, ki so ga na postaji sprejeli ban Ružič, župan Pejičič in višji uradniki banske uprave. Nastanil se je v hotelu »Eaplanade«, ob 18. pa se je poklonil v nadškofijski palači truplu pokojnega nadškofa. Ob tej priliki je izrazil tudi sožalje nadškofu dir. Stepineu. Jutrišnje pogrebne svečanosti bo od 9.30 dalje prenašal tudi zagrebški radio. - 1 - Poroka grškega prestolonaslednika Atene, 12. decembra, br. Poroka grškega piestolonašle mika Pavla s princeso Fride-rilco Hanovereko je določena na 10. januar. Pri poroki bo med drugimi visokimi gosti 40 tujih prineev. ki bodo zastopali vse evropske vladarske hiše. Madžarski vojni minister v Rimu Budimpešta, 12. dec. AA. Vojni minister general R8der Je v spremstvu svojega adlutanta odpotoval «»61 v Rim. Njegovo potovanje je uradnega enačaja. J SAMO i SAMO 2 POSEBNA PRIREDITEV A * DNI I---1 DNI V KINU »IDEAL" prvi veliki SEKSUALNO MEDICINSKI zvočni film Popolni zakon Prvi seksualno medicinski zvočni film T nemškem jeziku svetovno seksuologa ln ženskega zdravnika prof, dr. med« Van de Velde LJUBEZEN KAKRŠNO POTREBUJE žena (Liebe vvte die Frau sle braucht) Prof. dr. med. Van de Velde govori v tem filmu osebno in razpravlja o modernih problemih zakona, ljubezenskih odnosa jih med možem in ženo, kaže in razlaga s praktičnimi primeri vzroke mnogih nesrečnih zakonov, oploditev, spočetje itd. Nobena odrasla oseba, moiki ali ženska, ne bi smela zamuditi tega za vsakogar poučnega in intere-santnega filma. Toda tudi vsako odraslo dekle naj se seznani s temi važnimi žlv-Ijenskimi problemi, kajti marsikateri pozneje nesrečni zakon, bi bil s pravočasnim pojasnilom preprečen. Zakaj bi pobesili glavo pred tem tako važnim problemom ? Sodelujejo: PROF. DR. VAN DE VELDE, OLGA CEHOVA, A. ABEL, W. JANSEN, THEODOR LOOS. FIlm se predvaja samo v sredo 15., in četrtek 16. t. m. Predstave ob 8, 5, 7. in 91/4 CENE PROSTOROM DIN 4.50, 6.50, 8.— in 10.—. PRESKRBITE SI VSTOPNICE ŽE V PREDPRODAJI od danes dalje pri kino blagajni, ker bo vladal na vstopnice velik naval. Poselite raje popoldanske predstave, ker bo za večerne predstave težko dobita vstopnice. j Mladini izpod 16 let je vstop zabranjen.] Bitka za Nanklng se nadaljuje z vso srditostjo in se Japoncem še ni posrečilo prodreti v središče mesta Šanghaj, 12. dec. o. Danes so tri japonske kolone nadaljevale obleganje Namkinga e težkim topništvom, metanjem min in neprestanimi letalskimi napadi. Po aeuspslem poizkusu, cLa bi prodrli v središče mesta, eo Japonci sklenili osredotočiti svoje napade vzdolž reke ▼ smeri proti železniškemu križišču Pukov, kamor je po japonskem mnenju edino mogoč umik nankinškib branilcev. Strateško važna luka Vuhu, ki je G0 milj nad Nankingom, je ie v japonski posesti. Vrhovni poveljnik nankinških čet general Tang je priznal, da so Japonci osvojili jugovzhodna vrata mesta, vendar pa eo ee tu ustavili in se nikakor ne morejo prebiti skozi me6tne zidove, ki jih branijo Kitajci. Naglasil je ponovno, da bo Nanking branil do zadnjega. Glavna obramba mesta je seda j Da 32 milj dolgem obzidju t ar uspešno odbija japonski naval. Japonsko topništvo si prizadeva, da bi porušilo zidove. Ako se mu posreči napraviti odprtine v mestnem obzidju, bo sledil takoj napad japonske pehote, ki jo Kitajci neprestano obstreljujejo iz svojih strojniških mest Japonci priznavajo, da eo poulični boji v Nan- kingu eni izmed najbolj srdita, kar jih je bilo v sedanji vojoi. Ugotovili so, da je Cang-kajšek pustt-il v Nankingu samo 50.000 vojakov, dočim je število Japoncev narastlo na 240.000. Začasna vlada v Sansifu Tokio, 12. dec. w. Kakor doznavajo, se je v provinci šansl, ki so jo zasedle japonske čete, sestavila t glavnem mestu Tiuan poovlzorna vlada. Kitaj sko-ruska vojaška pogodila podpisana Pariz, 12. d«, br. Agencija Havas poroča, da je bil med Kitajsko in Rusijo včeraj pod. pisan vojaški pakt. Pogodba določa najtesnejše vojaško sodelovanje med obema državama in jamči Kitajski izdatno podporo Rudije. Vest o sklenitvi tega pakta je izzvala r japonskih krogih veliko vznemirjenje, kitajski pa so zelo rezervirani in čuvajo vse podrobnosti v najstrožji tajnosti. Vsekakor pričakujejo, da bodo ruske čete t kratkem prišle na pomoč Kitajcem. Japonci napadli angleške vojne ladje Energičen protest angleškega poslanika v Tokiju Ojačenje angleške mornarice na Daljnem vzhodu London, 12. dec. br. Angleška admi-raliteta objavlja uradno poročilo o hudem Incidentu, ki se je dopoldne pripetil na Daljnem vzhodu. Japonci so brez povoda začeli obstreljevati v bližini Vuhuja zasidrano angleško ladjo. En mornar je bil ubit, en oficir hudo, kapitan sam pa lažje ranjen. Skoraj istočasno so japonska letala bombardirala dve angleški vojni ladji, ki sta zasidrani v bližini Nankinga. Japonske bombe ladij k sreči niso zadele. Z obeh vojnih ladij so začeli takoj s strojnicami obstreljevati japonska letala, ki so nato pobegnila. Dopoldne je bila napadena tudi angleška trgovska ladja na Jangceju. Dve vojni ladji, ki sta bili v bližini, sta prihiteli na pomoč in oddali več strelov s topovi, nakar so se Sele japonska letala umaknila. Dogodek je izzval v angleški javnosti veliko razburjenje, ker vidijo v tem očitno izzivanje Japoncev. Angleški poslanik t Tokiju je dobil nalog, naj energično protestira pri japonski vladi in zahteva zadoščenje. Obenem je angleška admiraliteta odredila, naj krene na Daljni vzhod večje število vojnih ladij iz bližnjih pomorskih oporišč za zaščito angleških interesov na Daljnem vzhodu. Veliki ameriški potniški parnik »President Hoover« ponesrečil Manila, 12. dec. o. Veliki luksuzni ameriški parnik »President Hoover« jt nasede! na pečine japonske?." otoka H^iSo blizu Formoze. Parniku eo od pl-uli na pomoč trije ameriški rušilci in veliki' anarleški potniški parnik »Emprc** of Asin«. Otok Hr>-išo leži 500 milj vzhodno o.i Formoae. Potnike sd že vse izkrcali na kopno ter so na redko naseljenem otoku zgladili- zanje začasna zavetišča. Neki japonski kri žarki se je posrečilo prevzeti nad 200 potnikov I. razreda, ni pa še znano, koliko jih je že rešenih. Na parniku »President Hoover« je bilo 380 potnikov I. ta II. razreda, 300 potnikov in. naziroia ter 408 članov posadke. Omenjeni trije ameriški rušilci in angie-ški parniki so krenili na pomoč iz smeri proti Homrkongu. Tudi japonska vojna mornarica na Formozi je poslala na pomoč dve ladji. Na mesto nesreče je prvi prispel nemški parnik »Previsen«, če«ar kapitan je izjavi], da ho teižko rešiti »Presidenta Hoo-vra tudi nasveti za izdelavo stativne glave in /.a učinkovite napiše. Ime uredn. Frenka jamn za to, da bo ta ceneni mesečnik terlinske založbe Ihotokino tudi v novem letu vent-no in s t rokovnjaško izpolnjeval svoo nalogo. »Photographie ftir Alle« posveča uvodni članek svoje predzadnje letošnje številke »l redbožičnini delom: ,in razpravlja v nadaljnjem obširneje o svetlobni teluiiki za amater,evo prakso, o pravilnem projiciranju slik, o zanimivih po kusih z 12 let 6tarim razvijalcem itd. V prilogi za kinoamaterje govori o do-edan.V(h izkušnjah 6 fikui za snemanje v naravnih barvah. Naše 'letališč? D R \ M \ Zaietek ob i.0 uri Ponedeljek, 13. t. ni. zadrto. Torek, 14 t. m. zaprto (Gostovanje v Celju: Firma) Sreda. 15. t. m. š mkovi. Red Sreda. O P E R.A Začetek ol. uri Ponedeljek, 13 t. m. zaprto. Tore.k, 14. t. m. Lucia di L. mmerinoor. v.io-stujeta gdčna Župev<-eva in g. (iOaUč. Red B. Sreda. 15. t. ni. Uorenijoki slavček. Red A. * Po-lednje gostovan e gdf. Župe»6eve. V .orek se poje v naši operi prvič v letošnji sezoni L>onizettijeva opera »Lucia di Lamine rmoor«. Ta opera, ki ie ime a svojo krstno p ed-tavo v Nea;4ju leta 18 5 im ie od takrat dalje stalno na repertoarju vseh opernih gledališč, je imela v minoli sezoni na našem oiru izredno velik u.-peh. Opo-zarjaino. da bo torkova vprizorite-v edina v tej sezoni, ker nani gdčna Zupevčeva najbrž ne bo več na razpolago za glavno vlogo, ker namerava oditi v tujino. Predstava je za red B. Ali hočete po dol?em času videti res »"o-bro komedijo? Potem vam pač ne mo ©mo dati boijšeira nasveta, kakor da arreste te dni v kino Matico, ki si je priskrbel nekaj odličnega, film, ki je po svoji vsebini in po svojih igralcih res dober. »Nj-ena vel ka matura« — naslov sicer ne pove skoraj ničesar, zato ipa ve toliko več povedati film sam, delo dunajske Saschine produkcije. Vsebina? Ali naj bi jo izdali, ker vam hi to prikrajšalo užitek Dovolj je, če veste, da je film zabaven, kakor kcmelija le more biti. V filmu boste srečili polno 6tarih znancev. Zabaval vas bo Hans M. ser, nei T€cen-1 ji vi dunajski komik ia7en nj^sa pa še Tibor Halmav. Gusti Huber. Tlie-o LinTen in drugi. Glavni junak v filmu ie sloviti igralec dun;\:s ega Burgiheatra Anten Edt-hofer, ki vam oetal nedvomno še v najlepšem spominu kot r-:Ož Eliz bete Berg-nejeve v njfnem prelepem filmu »Z-ugih zn>.iul- tuc oba že dovolj znana l< edska Uoka, ki sta bila tiskana v Curini in prodajana iz Bruslja Omenjeni konzorcij pa se je z uspehom približal tudi raznim drugim poštnim upravam in jim je dal dobro prem'šl ene predloge, po katerih bi bila zagotovljena prodaja 50 — 70.000 blokov in fiksno prevzeta vsaj polovica vse naklade. Trgovci in vsi tisti, ki si vse novosti sproti nabavljajo, so dobili odmerjene le skromne ko-liči ne teh blokov, tako da so b*li prisiljeni plačati vsako ceno dobaviteljem, ki so lahko dobavljali vsako količno V vrsto teh blokov spadajo na primer blok iz San Marina, pa tudi islandski, ki sta bila prodajana tako rekoč izključno samo iz drugih držav Pošte v domačih deželah so pač dobivale naročila in povpraševanja, ne na blokov samih. Zaradi čedaHe h'ti-eie si sier'ef''h novosti na po^ročiu blokov ie pa vse skupaj zraslo tudi špekulantom čez glavo. K temu je prišla med drugim še nova naklada (nekaj stotisočev korov) gdanskega bloka »Daposta«, ki je temu bloku v trenutku znižala ceno na tretjino prvotne, desetkratno povišanje naklade za bratislavsko razstavo znamk, ki je bila prvotno določena na 70.000 kosov. Večina interesentov je naročila in plačala neprimerno večje količine blokov, kakor pa jih je potrebovala, da bi dobila odmerjen vsaj majhen del tega števila. Ker pa je Bratislava nepričakovano izpo'nila vsa naročila — kar je treba v interesu filatelije zelo pozdraviti — je bil trg s temi bloki iznenada preplavljen in kot posledica ^e nastopilo skoraj trenutno iztrezn;'enje. To seveda še ne pomeni, da bo zbJranje blokov čisto ponehalo. Pod normalnimi okoliščinami izdani bloki bodo še zmerom prav tako imeli svoje odjemalce kaker vse druge novosti v znamkah, dosedanje prednosti pa bodo komaj še kdaj dobili, ker pač človeku ne more biti prav jasno, zakaj naj bi bile znamke, ki so izdane za zbiralce, več vredne kakor redne poštne znamke. Resen filatelist je med dobo mrzlice za bloki mirno zbiral dalje znamke s svojih področij. Na tihem se je pri tem veselil, da je lahko poceni kupil marsikaj dobrega ker so se drugi zbiratci med tem pustili zavesti od trenutne mode in dobrim znamkam niso posvečali dovolj pazljivosti. Ta članek bo menda tudi najbolj zagrizenim zbiralcem blokov vedel poveaati svoje. Nove znamke po vsem svetu Avstrija: Izšla je letošnja dobrodelna serija, ki ima slike slavnih avstrijskih zdravnikov. Na najnižji vrednoti po 5 gro-šev je slika van Svvietena, o&ebnega zdravnika Marije Terezije. Znamka je sepiaste barve. Na cinobrovo rdeči vrednoti po 8 grošev je Auenbrugg, oče nauka o per-kusiji. Na črno sivi znamki po 12 grošev je naslikan Roki'ansky, oče nove patološko anatomske šole. Sinje zelena znamka po 20 grošev kaže škodo, utemeljitelja moderne fizikalne diagnostike. Na sinje vijoličasti znamki po 24 grošev je slika v. Hebra. reformatorja dermatologi je. Kar-minasta znamka po 30 gro®ev kaže Arlta, zdravnika za oči in začetnika svetovne dunajske šole za okuliste. Olivna znamka po 40 grošev ima sMko Hyrtla, znanega anatoma, temno rjava po 60 grošev Bill-rotha, rro^s^ra kirurei^e in redeče violiča-sta po 64 grošev Mevn^rta. os'h'atra in možp-anskegp anatorrn. Znamke so mojstrski i7*»iek Drof Dachauer^fl in b' se pri njih ^hko zgledovala marsikatera pošt- na uprava. Izšle so v nakladi 150.000 serij in so se prodajale za dvojno nominalo, tako da je stala serija 5.26 šilinga. Izšle so na »dan znamke« 5. decembra in so menda že razprodane. — Za čestitke je izdala Avstrija dve posebn znamki, in sicer temno zeleno po 12 grošev in temno rdečo po 24 grošev. Znamki sta oba enakega črteža. Ob strani imata po šest nebesnih znamenj, v sredi pa vazo z rožami. — Za stoletnico avstrijskih železnic so izdali tri posebne spominske znamke s slikami raznih lokomotiv. Znaml-e so po 12, 24 in 35 grošev. Naklada znaša 800 000 kosov vsake vrednote. Proda'a;o se brez pribitka dokler ne bodo porabljene. Češkoslovaška: Za sekoiski ziet, ki bo drugo leto v Pr^gi. prioraviia čeeka postna uprava več posehn:h znar~k. P. ve bodo pnš'e v prom°t ž» 2 februarja 1938. Tzdane bo-^o za zimska tekrnovaniq Serija bo im^f tri vrp^note 'n sicer oo 50 h^-ierov 1 K* 'n 1.20 Kč V glfvn'h zletn'h dneh bo izšla druga serija s sliko Fiigner- ja. Imela bo štiri vrednote, in sicer iste kakor prva in poleg tega še znamko za 2 Kč. Osnutki za vse te znamke so že odobreni. Grčija: Serija znamk s prizori iz grške zgoaovine, ki smo jo na kratko že omenili, kaže naslednje slike: na znamki po 5 lept je slika antične bikoborbe, na znamki po 10 lept dvorna dama iz mikenske , dobe, na znamki po 20 lept Ceus s strelo v roki, na znamki po 40 lept starogrški novec, na znamki po 50 lept olimpijski zmagovalec Diagoras, na znamki po 80 lept Milonska Venera, na znamki po 2 drahmi pomorska bitka pri Salamini, na znamki po 5 drahem partenonski voz, na znamki po 6 drahem Aleksander Veliki v bitki pri Issu, na znamki po 7 drahem apostol Pavel na Aeropagu, na znamki po 10 drahem Demetrova cerkev v Solunu, na znamki po 15 drahem poraz Arabcev pred Carigradom ;n na znamki po 25 drahem alegorična slika grške slave. Italija: Na spominski seriji za 20C01et-nico rojstva rimskega cesarja Avgusta so naslikani naslednji prizori: na znamki po 10 centesimov steber s krovi ladij, na znamki po 15 c. trofeje zmag, na znamki po 20 c. Avgust pri ca.itvi bogovom, na znamki po 25 c. znaki rimskih polkov na znamki po 30 c. Avgustov kip, na znamki po 50 c. Avgust kot cesar, na znamki po 75 c Avgustova glava pod palmami, na znamki po 1.25 lire r;mske galeje na znamki po 1.75 4- 1 liro oltar z daritverio žrtvijo, na znamki po 2.55+2 liri pa Kapitol. Razen teh frankovnih znamk so izšle še znamke za letalsko pošto. Na znamki po 25 c. je žena z rogo^, na znpmki po 50 c. skupina žensk in otrok, na znamki po 80 c. koni' solnčnega voza na znamki po 1 + 1 liro mesto narf Sredozemskim morjem. zp niim pa rimsk' znak in orel in na znamki po 5 + 1 liro Avgustova glava. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Rlbnikar. - Za Narodno tiskamo d d kot tlakarnarla Pran Jeran - Za tnaeratni del te odgovoren Aim? Novak - Vst v Ltubliam