Pavininl franko v Mavi SHS. HT Poumeme štev. 1 krone. 301. its«. Izhsja rszsn nedelj !n prsitiikov vsa h d en eb UO, utrl dopoidne. Uredništvo je v Ljubljani, Frmčiikanska ulica St. 6,'!., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri' obči. Rokopise se ne vraea. Oglasi : Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pii ve5jem naročilu popust. M LUIM, v petek 31. decembra ISIS. Leto IV. Glasilo Jugoslov. socllalno - demokrafižn® stranke. Telefonska £t. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo teto K 240, za pol leta K 120, za četrt Seto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.' Reklamacijo za Ust so poštnine proste. Upravni It v o j© v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6^ Učiteljska tiskarna. Nova vlada sestavljena! LDU Beograd, 30. dec. Danes popoldne Je došlo do sestave vlade pod predsedstvom g. Nikole Palica. Ministrska Usta se bo jutri objavila uradno. M __ Zgodilo se }e, kakor smo napovedovali. Ko b! ne bil Pašič prepričan, da se mu bo njegova misija obnesla, bi Je ne bil prevzel. Ali se jim mudi! LDU Beograd, 30. dec. V informiranih krogih se govori, rda bo imela demokratska stranka v novem kabinetu tele Ustnice: Ministrstvo za notranje stvari: Milorad Draškovič; ministrstvo za finance: Kosta Stojanovič; ministrstvo za prosveto: Svetozar Pribičevič; ministrstvo za šume in rude: dr. Hinko Križman; ministrstvo za trgovino: dr. Kosta Kunanudi; ministrstvo za socialno politiko: dr. Kukovec. Reakcija na pohodu! Nevarna Isrra. Iz Belgrada prihaiaio naravnost neverietne vesti._Kar ie skuhala od-stopaioča vlada teea ne bo tako lahko mirno ooiesti. Mi razumemo sicer boi oroti komunizmu, amoak ne z nasilnimi sredstvi. Nasilje ustvarla mučenike in teh nam ni treba. Komunizem ie ideia. katero ie treba Dobliati z drugačnimi metodami kot z bajoneti- Pa Doeleitno. kai Dravi vlada: LDU. Beograd. 30. dec. (Uradno.) Od več strani in iz več zanesljivih virov so državna oblastva doznala. da razkrojni in reakcionarni elementi pripravljalo te dni napad na državo, nieno ustrotetvo in držvni red. da bi do niškem boliševiškem vzorcu razrušili vse. kar obstaia danes zakonov ter iavnih in Drivatnih dobrin, namesto tetra na da nostaviio kakor na Ruskem oblast nekaterih lindi. ki bi razpolagali z. živlieniem. svobod« in imetiem državlianov. našo državo na da otvoriio invaziii tuicev. To injenuieio oni diktaturo oroletariata in ker smatrata našo državo samo za en sektor na fronti v borbi, ki io vodilo boliševiki oroti vsemu svetu, ho-čeio na tem sektoriu začeti voino proti vsemu svetovnemu -kapitalizmu. da Bi oorušili vse ono na. svetu kar ie do danes ustvarila moč duha in delo človeštva. Tudi naša država bi imela do niihovem načrtu zopet utoniti v krvi. da ^aide zooet kakor na Ruskem, v notranie državljanske borbe, v mednarodno votno. plenjenje živeža in živine do selih in dragega imetia no mestih. Komunističnemu pokretu so se pridružili tajno mnogi iavni in skriti nepriiatelii naše države in naroda- nremasranl v volni, ki streme za tem. da se oo voi-ni osvetiio tel državi s tem. da zavedelo vanio narod in ra vzdržuielo od ztmai in od znotraj. Nekateri se kot volni boeataši vpisuieio v komunistično stranko. Drugi ii daieio denar za časooisie. ki niše . neresnično in hu>skaioče na nezadovoljnost, tretii imaio zveze z inozemstvom in ino-zemskhni denarnimi fondi, nabavliaio bombe, eksploziva in orožje, četrti na vse načine preprečujejo red v državi — vse to. da bi se narod po-bnnll in da bi državliani Dostali brezbrižni in ogorčeni nad državo. Stotine l.iudi plačanih iz tainih fondov, hodi iz kraia v krai s zborovanja na zborovanie. iz vlaka v vlak. iz kavarne v kavarno in ne dela nič drutrega kakor da mnti iavni mir in ubiia m.ed državliani zaimanie v državo in nieno bodočnost. To dela danes eden. hitri drusi na isti način. DOiutrišniem tretii itd. druer za drudm da bi izzvali ltverienie. da bo v resnici propadlo društvo in država. Naiboli sprc-dai med motilci in aeenti tc prona-eande so tulci ki se kot delavci vrivalo v delavske organizacije. da Jih dražBo. in snravliaio radi špiionaže svo:e agente v državne službe. Mno-ci. sicer dobri državliani in uradniki, so že postali žrtev njihove propagande. Mnogi inlaiši. učitelii n. pr. mani izšolani in brez izkustev, so bili zmešani in. nezavedaioč se nosledic oristaiaio na to razkrnino delo in se imenuie>o komunisti ter poizkušalo propagando med voisko in orožni-štvom. da bi kakor v Rusiii. med dmsrimi Dorušili tudi ta steber reda in namesto niega Dostavili takozva-£»£> rdečo cardo. Oni nodabsavalo tudi danes, ko se ie ves svet pomiril dr/avlianske in mednarodne voine. Ta boliševiška oblast, ki se imenuie boljševizem ie samo za neka} tednov oremagala Rusiio. obvladala Madžarsko. Da le tam izurinila pu-stivši v prooast? one. ki so diktirali. Sicer oa so Amerika. Anerliia. Fran-ciia. Nemčiia in druge ureiene in bogate države komunizem oremaeale z lahkoto takoi od početka. Naroa una na iavni scii sklicevati na »zakonitost« leea nostopania! Ti reakcionarni naklepi bi ime*J stvarno malo pomena, če bi imela konstituanta sama dovoli hrbtišča, da bi se odločil postavila v bran za svoie pravice. Toda že danes te ias-ik> da fe večina skupščine Driorav-licna zobati samozvanim gospodarjem pohlevno iz rok in na mili oovelie pljuvati v lastno skledo. Z nekaterimi drugimi skupinami vred so socialisti v zbornici razkrili napad na suvereno."! konstituante in konstatlraH na-silstvo ki se vrši nad narodnimi do« slanci. NI se čuditi, da so bili radi** kalej gluhi za vse argumente: značilno na ie. da niso imeli demokrat’ dovoli nntruma. da bi bili nastopili za pravice in dostoianstvo skupščine, temveč so iz strahu da bi utegnili os naciii in se — kar ie Dovsem naravno — posebno živabup zanimalo za agrarno reformo, za vorašanie. ki le za našo državo in za oaš narod ..vitalnega pomena. Kakšne nazdre ima ta fevdalna trosopda o rešitvi agrarnega problema, čivkajo no Balkanu že davno vrabci do strehah in na Drstc si le lahko sešteti, koliko naprednosti in demokracije ie pričakovati od vlade, v kateri bodo oni deležniki. Sence padaio tudi od drugih strani, (IcsDodie ki si sedai dele ministrske stolčke so nrav tisti, ki so zahtevali pravico da bi izdaiali ukaze namesto zakonov, ki so forsirali zakon o »redu in radu«. in označevali osemurni delavnik za zmoto. Zdai frče no časopisih erozo vzbuiaioče — pa tudi močno šceetaioče — vesti o rafkrit;h zarotah in nameravanih revoluciiah o skrivnostnih radlote-leirrafičnih zvezah, obenem oa šv:ga no zraku sablia se grozi z nasilntm zatiraniein stavk militariziraniem delavcev v nrid privatnim kaoitali-st:čn:m izkoriščevalcem, se orireiair* vojaške vaie celih crarnizii okrog mest kier se štraika in od časa do časa zanoie trlobok bas pesem o razpustu konstituante. kateremu nai bi seveda sledila diktatura s pomočlo baionotov in tonov. Za reakcionarne namene o katerih ne more biti vpričo oč’tnih deistev nikakršnega dvoma, le vsaka kontrola resne oooziciie nerodna m nrganiačem nazadniaštva ne bi bilč> nič liniše. kakor da bi se v konsti-tuantl iznebili vseh elementov ki bi Jim utegnili delati »s'tnostl«. Z iutri-gami in s provokacijami se skuša doseči ta ciii in zlasti za vsako sociia-lističrio ooozic>io ie nad vse važno, da se ne da zvabiti na te limanice — Nič ne bi bilo mračnim strujam liub-še. kokor da bi na levici vzkioeli temperamenti na storili kakšne korake* ki bi »im dal! pretvezo za izključitev za razveliavlienie mandatov a'i kai Dodobnepa. ' Čim obtestnelši so nameni reakciie čim samopasneiši ie nien nastop, tem več treznosti ie treba onoziciii Doski ie šlo večinoma za formalnosti. ki nač lahko vzbuinio stud in srd. k‘ na od daleč nimaio toliko pomena, kolikor stvarni načrti ki iih nrinrav-Ka nazadniaštvo. Zaradi teh načrtov Baaaabaaoaaoa a aaaoaoDaoDaaa a g H g Veselo in srečno I NOVO LETO! a g {jj Uredništvo, o O g ooaoeiaoacBaDD o aaccBoDaaiiBDD Stev. 301. tfe naivažneisa naloga vsake soclta-Hstične ftakciie vztralati na borišču, kamor ie ooslance poslala volia volil-cev in odkoder pobegniti ali Da se dati izriniti bi bila naivečia naDaka in naivečie vesele za reakcionarie. Trdo delo čaka še na opozicijo in nričelo se bo kadar oriDelie reakctla svoie že orioravliene težke tooove. Lahko se zgodi. da Dostane tedai tudi izston iz skupščine zadnrie Drotestno sredstvo manišine. nad katero se vrši brutalno nasiistvo. Ali tak korak more opravičiti le skraina sila. zlasti če postane očitno da ie vsako oozidvno delo in vsaka stvarna kritika zaman. Dokler na ne postane taka demon-slraciia neizogibna, ie Da dolžnost resnih ODCzioiotialcev trdno vztrajati na svoiih mestih in enereif.no vodit1 boi ki fini ie bil naložen od ljudstva Silvestrov večer se vrši ob 7. uri v hotelu Tivoli, veselica mlzarsklb pomočnikov. Ples. dobitki Pribitek Je namenjen za onemoglo člane, »Rdeči teden“. O novem letu delamo svono bilanco in sklepamo letni obračun. O novem letu pregledujemo svoie knjige. iz katerih govore neizDremenldi-ve številke trd. neizorosen iezik! Številke ki nam iih kaže naga Dolitična bilanca. r.'so neugodne. Mi smo v preteklem letu preživeli luido krizo, ki nas ie pretila uničiti toda do volitev se ie Doložai izbotiša! v toliko, da smo z volilnim rezultatom lahko Dopolnoma zadovoljni in nani Donosni Volilne številke so nam tolažba za Dreteklost in uoanie za bodočnost. Nage nade za uspešno bodočnost na ne bodo ooravičerte. ako ne bomo ohdržavali stalnih medsebojnih duševnih stikov in duševnih vezi. Te stike vzdrževati, medsebohto razu-mevanie gojiti in kreniti na ie naloga našega časooisia. »Kolikorkoli različnih sredstev ima zavedno delavstvo za pridobivanje novih bojevnikov« — tako piše ameriški list »Proletarec« — S »ostane vendar deistvo. da le eno nafelavneiših ntegoyih sredstev ča-scpjsie ih knlige: ored vsem na ča-sontste. Leta 1909. ie sociialistična stranka v Ameriki uvedla natančno preiskavo katera agitacila ie za pridobivanje članov v stranko naiuspeš-neiša. Pri tei orillk! se ie ugotovilo, da te orišlo naiveč Slanov v stranko P6tem čltania strankinega časopisja. To te ugotovila stranka na ta način, da te poslala vsem svoHm članom voraSafae pole. na katerih te stalo vprašanje, na kakšen način Je ta ali oni prišel v stranko. Rezultat te raziskave te bil sledeči: Vsled čltania brošur te prišlo v stranko 6 odstotkov članov: Vsled udeleževanja predavani 10 Odstotkov: Vsled ravnih shodov tn sestankov 11 odstotkov. Vsled čltania soctia^ističnlfi časopisov oa te prišlo v stranko nad 55 odstotkov članov! To velia v splošnem tudi za naše razmere. Dolžnost naših poslancev, agitatorjev hi vseh somišljenikov le tore! da pridobe za naše liste kar naiveč naročnikov. Posebno pozornost naj obračalo na glavno strankino glasilo »Naprela, Ogromni pomen dnevnika te vsakemu iasen. Dnevnik so usta. skoz? katera se razgovarfa stranka s svolimi člani vsak dan. Dnevnik spa-ia hi druži do vsei domovini raztresene Sane vsak dan na novo v eno samo nerazdružlilvo In nepremagljivo celoto. Sodrugi in Sodražice 1 Da bo naše delo napredovalo in se uspešno razvifalo. za to moramo skrbeti z vsemi svofinri silami. Kdor ne napreduje nazadufe. Obstanka na eni mrtvi točki ni: vse v naravi ali raste alf nronada Propada Da nočemo, nri hočemo rast. orocvit in napredek! Zato vas pozivamo da tako! do novem letu za nočne te Dovsod po Slovenili intenzivno agitacijo za »Naprej«-a s tem. da nabirate zatri naročnike. Vsaka oreatuzacMa nal sl izbere sama naiorikladneišl čas. da določi za agitacijsko delo za naše časopisje svol »rdeči teden«. Ta teden nal se nabira naročnike drže nai se predavanja o pomenu časopisja. kier te to mogoče, in na veselicah «e oozahite na s vok) dolžnost proti svoiemu glavnemu zagovorniku in branitelki. Komur na ne dopuščalo razmere, da si sam naroči dnevnik, nai se nab roči na tednik, ali pa nal si v družbi s svojimi priiatelii naroči dnevnik. Nobena naša organizacija ne sme ostati brez svotega »rdečega tedna.« To bo naiboliši odgovor na poskuse nasprotnega nam časopisja da vas izneveri vašemu programu in delavski solidarnosti! Kferkoll se nudi prilika tam nal se naše somišljenike ocozaria na do-oise. Nam so dobrodošli dopisi od vseh strani. Mi vemo. da le mnogo Ihidi ki bi radi nanisali Dar vrstic, oa se ne uoaio. češ da ne znaio! Takim Hudem pojasnite da ie njihova boiazen neopravičena. Vsak nai naniše to kar ga boli ali kar ve. čisto tako. kakor nač zua. Nihče nai se ne srarmre. A Im ni pisan dopis v taki obliki, ki ie sposobna za tisk to nič ne de — zato so že drugi budre tukal. ki bodo vse SDravili v red. Tudi nai se nihče ne bori da se bo izvedelo nieg-ovo ime. ako dotičnik tega ne želi. Uredništvo ne Izda nobenega Imena niti ored sodiščem! Eno pa moramo Dač naglasiti: kdor piše. ral piše golo resnico I Po vel dejstva kakor so brez zabavliania in brez pretiravanja! To' ie osnovna pcgoi. Kdorkoli oa želi v tem oziru kakega podrobnejšega ooiasniia. nal piše na upravo ali Da na uredništvo uašega lista na naslov: »Naorel«. Ljubljana Frančiškanska ulica št. 6. Tu bo dobil vse potrebne podatke in navodila. Sodrugi in sodružice! Pogumno na delo! Usoeh mora biti tak. kakor ie bil pri volitvah! Mi ne smemo omagati, amoak delati naprej! Zavlačevanje rudarskih pogajanj, Trboveljska dražba hoče zvišanje cm prmoga. VJeraj popoldne so se rudarska pogajanja vladi v Ljubljani zopet nadaljevala. Dovedla pa niso do nikakega novega rezu-ltata. Dočtm Je delavstvo s svoje strani že predvčerajšnjem popolnoma jasno izrazilo svoje stališče, ki naj tvori teme!) 'za nadaljna pogajanja In se Je tudi s strani vlade to stališče že priznalo kot upravičeno in obenem primerno, da sc doseže sporazum, vendar se Trboveljska družba ne-le Izmika, da se jasno Izjavi, Če resno in obsežno pristoja na to, da se na tej podlagi vrše nadaljna pogajanja, temveč se sploh Izmika izreči svoje zadnje stališče z namenom, da sl z zavlačevanjem in s kazanjem svoje rezerviranosti morda še kaj Izmešetari. Tudi nastop v posredovanju vladnih zastopnikov je bil kljub temu, da »o biU spoznal! ta ^morali odobravati dobro voljo pogajajočih se rudarjev, tako, da se razne »obzirnosti« napram Trboveljski družbi zde že bolj prijaznost. Da se ugotovi dilerencijacija minimalnih plač In prehranjevalnih razmer velenjskih In trboveljskih rudarjev, le vlada ob prisotnosti Inženirja g. Čučka hi 4 delavskih zastopnikov iz Velenja dopoldne v posebni komisiji proučila mezdni sistem, ki velja sedaj po novo — sklonjeni pogodbi za državne rudnike, da omogoči Trboveljski družbi, da se lahko jasno izrazi o svojem posebnem stališču napram temu mezdnemu sistemu. Pri pogajanjih je ravnatelj Trboveljske družbe glede velenjskega mezdnega sistema Izjavil, da Trbovelj-ska družba kot zasebno podjetje poziva »družinske člane« ne more vzeti pri sklepanju pogodbe v tako obširnem smislu, kakor le to slučaj v mezdni pogodbi pri državnih rudnikih, ter da obenem delavcem ne more priznati kakih koncesij, no da bi pri tem primerno povišala cene premoga. Inž. g. Šuklje Je nato kot zastopnik Zveze tadustrijcev ugovarjal zvišanju cen premoga, da se varuje industrijski konsiun in tudi poverjen* za socijalno skrb se je kot vladni zastopnik Izrazil zoper povišanje. Delavski zastopniki so se zoper zvišanje cen premoga takisto postavili ostro v bran In zahtevali, da družba Izvrši povišanje plač edinole na račun svojih ogromnih dobičkov, nikakor pa ne na škodo konsunten-ta. Posebno N povišanje cen premoga prizadelo železniški promet la nam na ta način življenje zopet podražilo. Na vse te Izjave je g. Ribnikar v imenu vlade predlagal, da naj bi se Trboveljska družba mesto, da poviša cene premoga, zadovoljila s tem, da z dvignjenjem produkcije poveča svoje dohodke, na katerih pa naj bi bile proccutuelno udeležene tudi najproduktivnejše kategorije rudarskih delavcev. Ravnatelj g. Skubic se je s tem predlogom zadovoljil, vendar pa je izjavil, da si od participiranja delavcev na dohodkih zvišane produkcije družba ne obeta veliko v očigled že itak velike vzpodbude zvišanja produkcije z akordnim zaslužkom. Trboveljska družba bo sporazumno z rudarskim glavarstvom izdelala navodila za določitev od vlade predlaganih premij. Delavci so se temu nasproti Izjavni, da zoper tc nimajo ničesar, da pa so glavni vzrok padca produkcije v primeri s predvojnim časom vseskozi poslabšane prehranjevalne razmere. Vladni predlog pa smatrajo le za dodaten predlog, ki na stavljenih delavskih zahtevah ničesar ne izpreminja. Z ozirom na vse te okoliščine je poverjenik za socijalno skrb Izjavil, da zaključuje pogajanja, ker ni prišlo doslej s strani Trboveljske družbe še do nikakega sporazuma. Trboveljska družba bo do danes popoldne poročala vladi o svojem definitivnem stališču, ki ga napram doslej Izraženim zahtevam delavstva In napram vladnim posredovalnim predlogom zavzema, nato pa bo vlada ali pogajanja še na-dalfe (po novem letu) posredovala, ali pa bo storila svoje nadaljne korake. Imamo utls, da se pogajanja namenoma zavlačujejo s strani Trboveljske družbe, obenem pa, da tudi vlada ni storila odločnih korakov (zoper delavstvo je na-stopila seveda takoj!!), da žc sedaj, ko so delavci že itak pokazali več kot dovolj dobre volje za sporazum, pritisne tudi na zasebno kapitalistično družbo, da popusti od svoiih zgolj proiitarskih interesov. Delavcem gre za izboljšanje njihovih mizerniU gmotnih razmer, s čituur bi se produkcija avtomatično sama zvišala, družbi pa le za čim večji profit ob čim manjših stroških. In vlade dolžnost je. da varuje ljudi, ne pa kapitalistične profite! Jasno mora biti vladi tudi to, da, če ni bilo državnim rudnikom treba zviševati cen premoga, da jih bo zasebni družbi treba tem manj, ker itak d da z večjimi profiti, kot država. Politične vesti. Dr. Lmaei la štrajfc rudarjev. Ker je moral komunist dr. Lemež zapustiti državno službo, bo otvorl v kratkem v Ljubljani odvetniško pisarno. Da si zaslgura čim več dohodkov, Išče tned kapitalisti svojo klljenteto. Tako smo izvedeli, da bo Trboveljska premogokopna družba, katere pravni zastopnik Je bil doslej dr. Benkovič, dala svoje zastopstvo veJekotnuntstu dr. Lctnežu. Te vezi, ki se piotrjo med dr. Lemcžem in Trboveljsko premogokopno družbo, vplivajo že tudi aa pogajanja rudarjev v revirju s premogokopno družbo, Vplivu dr. Lemcža se je namreč posrečilo, delavce pripraviti do tega, da so pustili pasti zahtevanih 134% in se zadovolje sedaj z tnalo manj kot niči E, dr. Lemež, kaki bodo Vaši stroškovniki za Trboveljsko oa račun Vaših delavcev? + Zopet smrt. Kakor poroča »Slov. Narod«, bo »Večerni List« le prenehal fz-haiati z novim letom, »Slovenec« pa bo izhajal zopet popoldne. — »Večernega Lista« Je Škoda. Kaj bodo zdal Ljubljančan? počeli ob treh popoldne? Kakor pa govore, bo dobil »Večerni« kmalu nadomestek. Ker so pa to zelo interesantne stvari, zato bomo Se počakali, če so uresničijo. + »Večerni List« se c* svojem odhodu še tnalo tolaži, češ: Kar je zdravega to obvelja! — Saj smo vedno pravdi, da umu le »Večerni List« zelo drag In prijeten kolega, prav škoda se nam zdi, da ni obveljal. Svetih resnic tn čednosti torej ne bo več razširjal. Z bogom! + »Videla«. V pondcljek je pričel v Belgradu izhajati »Videlo« kot glasilo sr-btjanskih naprednjakov. V tej številki je pisano, »cela narpdna stranka obstoja, ker o njenem razpadu n! sklepala pokrajinska ko/Hmmt ki fc „ es&lsm. sloneti o razkla stranke ali o njeni združitvi z drugo stranko.« Kakor se razvidi iz prve Številke »Videla«, so se zbrali nezadovoljni naprednjaki, ker pri minulih volitvah niso prišli v obzir. Uspeh naprednjakov bo enak uspehu Ribarčevlh liberalcev, kajti čas špekulacij je minul. H- Francoski soclfaiisti za tretjo iater-nacflotmio. Socialistični kongres v Toursu ie popold. razpravljal o priključenju k tretji Internacionali ter se Je takoj za tem tudi vršilo glasovanje o tej zadevi. Od 4770 delegatov se jih le izreklo 3252 za prBdo-pitev h komunistični Internacionali. Za dnevni red Longucta je glasovalo 1022 delegatov, dnevni red Bitima, ki se le izrekel za prlklopitev k drugi internacionali, se Je odložH ter so se njegovi pristaši vzdržali glasovanja. + »Upor« v Moskvi. Več enot rdeče organizacije v Moskvi se Je uprlo in poizkusilo polastiti se topniškega parka, ki se nahaja blizu mesta. Komunistične čete so upor zatrle ter razorožilo V. in VII. polk prve sovjetske pehotne divizije. — Takim vestem naj veruje kdor more. Mi ne verjamemo, In sicer zato ne, ker vemo, da so ljudje v Moskvi tako lačni, da se ne morejo upreti nikomur, če bi sc tudi hoteli. '+ Čudna interpelacija. Francoski zbornici bo predložena interpelacija, ki zahteva pojasnila, kako Je bilo mogoče, da je komunistka Klara Zetkin, ki je imela na socialističnem kongresu v Toursu kratek govor, prišla brez potnega lista preko meje. — Odgovor na to vprašanje bo za ministra iako lahek in bo obstal iz ene sante besede: Trinkgeld! M- Obsodba madžarskih komisarjev. Te dni je bila proglašena sodba v procesu proti bivšim ljudskim poverjenikom. Sodišče je spoznalo vse obtožence za krive radi.. pogftre-. Janja denarja in ščuvanja k uporu In je obsodilo Karla Vantosa, Desiderja Bokanyja, Petra Agostona in Jostpa Haubricha v smrt na vešalih, Franca Bajakija, Antona Dovcsaka, Jurija Nyisctorja, Henrika KaS-marja, Josipa Kellena in Aleksandra Sza-badosa na dosmrtno prisilno delo. Radi zločina ponarejanja denarja so bili vsi obtoženci na denarno kazen 1000 K, razen Szabadosa, ki mora plačati 400 K. Bravo, D’Anmmzio. LDU. Rim, 29. Dogovor glede Reke se smatra za zaključen. D’ Annunzio je izdal proglas, v katerem izjavlja, da se mu ne zdi vredno umreti za Italijo, D’ Annunzio namerava baje zapustiti Reko z zrakoplovom, LDU. Rim, 29. Kakor govore, sta re-ški župan Giganta in stota* Venturi na današnjem sestankom z generalom Ferra-rijem izjavila, da je D’Annunzio pristal na to, da preda vladno oblast in da odveže legionarje dane prisege, če se mu zagotovi, da se bodo pomilostili. LDU. Rim, 29. Danes zjutraj so reški delegati izročili pismo, v katerem prepušča D’ Annunzio vladno oblast županu In prebivalstvo mesta Reka ter obenem izjavlja, da sprejme pogoje, ki jih je stavi! general Caviglia ln da odveže legionarje dane prisege ter jih na mestu odpušča. Legionarji, ki so še pred zadnjim pozivom za predajo mesta prišli na Reko, bodo po-mlloščenl. LOU, Rim, 29. Pri razpravljanju o re-šklh dogodkih opozarjajo listi na disciplino, ki sta jo izkazale italijanska vojska ta mornarca, ko sta vršile svojo mučno nalogo brez oklevanja. List z zadovoljstvom ugotavljajo In poudarjajo, da ie armado in mornarico pri njenem dedovanju podpiralo javno mnenje, ki je odločno proti vsakim ponovnimi pustolovščinam. RAZNI TELEGRAMI. Dunaj. 30. Dunajski občinski svet kot deželni zbor te danes d6 urooor-cti volil 68 delegatov za skupni ni-žteavstriskl deželni zbor. Sociial-nc,demokratična stranka iih ie dobila 42. krščanskosodialna 21.* češka 3, n eir&ko n actionalna enega in židov-skonaciionaina enega. Bukarešta. 30. Danes ie bila zo-oet vzDostavliena diplomatska zveza z Bolgarifo. Bolgarski poslanik Net-koff ie danes kraliu Ferdinandu izročil svn.?e Doverilmčc. Moiiakovo. 30. Kakor poroča glasilo neodvisne socialnodemokratske stranke Nemčiie ie Doliciisko ravnateljstvo v Mouakovem zavrnilo prošnjo dr. Frica Adleria za dovolitev Drebivania v Monakovem. Dr. Adler ie hotel na zborovaniu imenovane stranke govoriti o internaciionali. Dnevne vesti. Aleluja! Vodja carinskega urada v Ljubljani g, Ačimovič je premeščen iz Ljubljane na Sušah. Povodom tega veselega dogodka priredi ljubljanska »Ilaute-volee de Schiebertee« imenovanemu gospodu sijajno — odhoduico! Upajmo, da bo nova metla Se hujša. »Nimamo denarja«, Je dejal g. ravnatelj južne železnice na deželni vladi pri pogajanjih radi upokojencev, udov ta sirot nameščencev Južne železnice. »Nas nič ne briga, imate tenarja, ali nimate tenaria: denar morate dobit!!« Je vzkipel eden navzočih poverjenikov ta, glej, na ta čudežni: »Mizica pokril se!« se je mizica pokrila — tega ue moremo popolnoma trditi — z zvenečimi tisočaki! Da bi gg. poverjeniki še marsikdaj vzkipeli, vsaj takrat, bo gre za izboljšanje žalosti in bede revnih trpinovi Zapisali smo seveda to zgodbico, kakor smo jo Slišali. Jadranska banka v Ljubljani 'c poslala policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani K 12.000 kot novoletno nagrado za policijske varnostne stražnike ta policijske agente v Ljubljani. — Ali imajo gospodje pri tem zavodu že tako slabo vest? Razpis službe. Ministrstvo vojne » mornarice razpisuje službo dektromente » |a, železostmgarja treh kovačev, mofstra za varenje in 4 ključavničarjev. Reflektaa-tl naj se zglase z nravnostnim Izpričeva-lom, potrdilom, kje so zadnji čas službovali ta dokumentom o svoji obrtni sposobnosti, pri artilerijskem referentu dravske divizijske oblasti. Mestua biagajulca ljubljanska bo radi žrebanja srečk mestnega loterijskega posojila dne 3. 4. in 5. januarja 1931 za pro» met s strankami zaprta. Prolescr ženevske unlyerze Edgar Mile in Rihard Ktrifge od zveze narodov kot 1 odposlanca Mednarodnega urada za delo sta prispela te dni v Belgrad, da proučita naše socialne razmere. Obiskala bosta V ta namen vsa naša ministrstva, škoda časa in denarja, marl bi bila prebrala kako srednjeveško knjigo o srednjeveških družabnih odnošajih! Logar v Zagrebu. V Zagrebu se že devet dni ni pojavil noben nov slučaj- le-garja. Da morejo kompetentne oblasti zadostiti vsem potrebam izpodbijanja razširjanja legarja, je zagrebški občinski odbor sklenil predložiti samoupravnemu odboru predlog, da votira za to 300.000 kron. Koncert v dvorani hotela Tivoli v nedeljo dne 2. januarja 1921 od 15. do 22. ure. Izvrstna kuhinja. Pristna vina. Zmer-ne cene. Dobra postrežba. Vstopnina 2 K, Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo, naznanja svojim članom, da se bo vršila prodaja usnja pričenši s 3. januarjem 1921 dnevno, ob enem prosimo gg, odbornike, da se zanesljivo udeleže inventure dne 2. januarja 1921 ob devetih dopoldne, Hrenova ulica 4. k — Lcgien mrtev. Iz Berlina poročajo, da je umrl predsednik »Spl. zveze nemških strok.^ organizacij« in poslanec večinskih socialistov Julij Legien. S tem Je izginila ena najraarkantnejših postav v gibanju nemškega socializma. Legien je pripadal v nemškem državnem zboru reformistični skupini Scheidemannovi, ki jc eb pričetku' svetovnega klanja glasovala za vojne kredite. V tej smeri je tudi vodil znano »Internationale ICorrespodenz«, ki zasleduje principe starejše socialne de.mokracije. Organizacijski vestnik. Iz strok, organizacija. Vsem podružnicam kovinarjev smo odposlali nabiralne pole za stavbajdče rudarje, poleg smo priložili tudi poštne položnice. Koj ko bo denar nabran, naj se ga takoj odpošlje. Kovinarji tovarne. TOnnies so nabrali za stavkajoče rudarje po s. Ropreta 544 K kot prvi obrok. Ves nabrani denar se bo izkazal v listu »Delavec«. — Tajništvo kovinarjev. Društvo ljubljanskih mizarjev In sorodnih strok vabi k XVII. Silvestrovi vestilci ki se bo vršila v petek, 31. dec. 1920 v, Švicariji. Vspored bo jako obširen, med drugim burita enodejanka, alegorija, src-čolov, šaljiva pošta itd. Tamburaši »Svobode*. Po dovršenem sporedu ples. Začc- td£ točno ©1» 7. url Evoi«r. Vstopnina M. K za osebo. Vstopnice preskrbi lahko vsak član, dobe se pa tudi na dan veselice pri blagajni Ker je čisti dobiček namenjen skladu za onemogle člane ter udovam in sirotam, vabi k mnogbrojni udeležbi veselični odsek. Uredništvo Adresar za Slovenijo Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5. vsem svojim naročnikom Srečno 1921! Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Zavod za sprejem vseh inser-cij in dobavo naslovov vsem Srečno 1921! Obl. boncesljoniran informaneni zavod Drago Beseljak Ljubljana Cankarjevo nabrežje 8. Vsem Srečno 1921! Veselo novo leto! Svojim odjemalcem Prva produktivna zadruga krojačev Maribor Rimska cesta št. 5. Srečno in veselo novo leto vsem naročnikom, odjemalcem, prijateljem in inserentom „NAPREJA“ želi Uprava „NAPREJA“. Glad, Nevednost, Strah. Oz ruščine.) Narod ima tri sovražnike. Njegov prvi sovražnik je glad, drugi je nevednost, tret* i ji strah. j triad ga je potisnil na stopinjo živaii, ; strašno in težko je ■ njegovo breme, silni j 'so uuarci knute. Narod trpi oblit s krvjo j ni zaeno s solzami pije to kri. Uiad Ura kmeta in delavca, moža in j ženo, starce in deco na robaki trg in pr,- j sili jih, da kriče; Kupite delavca! Mi prodajamo vse, k*r imamo — telo, dušo in zavest! Kupite poceni — mi vam bomo delali j uo serajnosti; kopali se bomo v znoju; vrgli bomo jarem na svoj vrat... poljubov ati vam hočemo noge .. Aupite delavca: — poceni, poceni... Ne zahtevamo uosti — samo tnalo kruha, da ne poginemo gladu; samo nekaj cap, da pokrijemo naga telesa. Narod trguje. in prihiteli so grabeži, bogati in mogočni ljuaje. Vedno hite drug za drugim >u kupujejo delavno silo in delavsko dušo. Polni so zavodi, iabrike in rudniki. c.tok in jok se razlega povsod. A mnogo jih je ostalo — nakupljenih. Bogatini in mogočneži so jih ostavili za rezervo, da lahko porečejo svojim sužnjem: »Pazite, drugače vzamemo druge na vaša mesta« samo da bodo bolj garali in da bodo bolj — občutljivi... Za lačne — ui rešitve. In narod stoka in piaka. Uiad kiice na pomoč tiius, kolero, kugo in lačnim — ouleže. * Drugi sovražnik naroda je nevednost. Bogatini imajo svoj pir. Mize se šibijo jestvin, potokoma teče vino. Svojim psom vržejo več kakor pa ljudem — sužnjem. Njih oblek se biišče zlata in dijaman-lov, z oči jim sije zadovoljnost. Njih otroci so zdravi, oblečeni, nasičeni Na tisoče delavcev pa deia celo življenje, da nabavijo otrokom bogatinov le-Pe Igrače. Po fabrikah se,suši in počasi vene na tisoče delavskih otrok, revnln, bosih ja lačnih. Žene delavcev so dekle. Ne, bi jtrn bilo treba delati, toda čim je kupljen delavec, kupljena je tudi njegova žena, kupljeni so njegovi otroci. Narod vse to vidi, pa si misli: Tako mora biti — on je gospodar, a jaz njegov podložnik — hlapec. Tako razmišlja in to veruje, ker je nezaveden. Pridejo popje in mu govorijo: Ml vemo, da vaše veselje In kraljestvo je v nebesih, da zadnji bodo tam gori prvi In zato, ker vam tako govorimo — vi nam plačajte del svojega truda. Narod posluša in veruje. žvija se mu telo na poljanah, in v rovih, v vTočini in mrazu, v tvornicah se napaja s strupenim zrakom, kakor krt rije po bogataških njivah, samo da plača odmerjeni delež božjim služabnikom. Narod dela vse to, ker je neveden In nezaveden. Pridejo mogočni gospodarji sveta in mu rečejo: Mi te branimo pred tvojimi sovražniki, da zamoreš svobodno delati. Zato le tvoja dolžnost, da to plačaš. Svoje sinove nam pa moraš dajati za vojno proti sovražnikom. Narod veruje. Koplje se v svoji krvi, da zamore plačati davek in poslati svoje otroke v gotovo smrt. Narod dela vse to, ker je neveden in nezaveden. Ln vsi žive od žuljev njegovih rok, vsi sedijo na njegovem vratu — fabrikant ln spahija, pop in uradnik: vsi se redijo z njegovo krvjo. Prezirajo ga, teptajo z nogami in zasramujejo ga z beračem. ■A narou — to dobro in naivno dete — ne razume, ne ve, da vsi ti lenuhi, njegovi Kupci, lastniki njegovega telesa in duše, so ljudje, proti katerim oi se moral boriti tu življenje m smrt — ne ve, da je .potrebno unicia gospodarje, izenačiti bogastvo hi uvesti popolno svobodo. Narod stoka in trpi. • tretji sovražnik naroda je strah. blati pred žardčim plavžem, iz kate-r„*a šviga plamen in milijone isker, aeiaii v mračnih rudnikih, kjer se lahko vsak čas zruši strop, kjer neprestano preti požar in smrtonosni plini — tega se delavski narod ne boji Ubijati tn klati v vojni, izpostavljali samega sebe sovražnim krogljam — njega ni strah. Toda pod udarci svojega gospodarja, spahije, tabrikanta in uradnika narod uda-no ntoiči, tresoč se strahu. Kradejo mu zemljo in prodajajo kot vsako stvar. Kapitalistična skladišča so polna hrane, a najod gladuj® in — molči. Cela mesta in vasi trpijo, da jih tlaoi en sam človek. Tisod se bojijo par ljudi; bojijo se vstati proti njim in jim vzeti nazaj ukradeno zemljo; bojijo se, pognati trote z njih-razbojniških brlogov in jih prisiliti, da povrnejo, kar so jemali stoletja. Narod molči in miruje kakor zakovan vsled strahu. M Na vislice, na morišča vodijo njegove sinove, ki so ljubili svoj narod in vzbujali v ujem pogum in silo. Narod stoji v gručah naokrog. Ali niti ena roka se ne gane, da bi udarila na morilce in da bi se s svojimi sodrugi boril za svobodo, enakost in bratstvo. » Tri največje sovražnike ima narod: — glad, nevednost in strah. Kulturni vestnik. »Priroda«. Izšla je zadnja (10.) številka te krasne revije »Hrvatskega prirodoslovnega društva« v Zagrebu s sledečo vsebino: ur. F. Bubanovič: Značenje kemijske ravnoteže u prirodi i životu — dr. N. Fink: Na putu u Atlantis — F. Tučan: Sige — A. Rio: Tajna cvijeta — dr. O. Kučera: Hrpa sunaca u Merkulu — dr. S. Gjurašio: Modre resine — Pabirci — Razgovori — Društvene vesti. — »Priroda« je završila s to številko svoj deseti letnik. Izhaja v Zagrebu (Demetrova 1.) ter stane celoletno 10 dinarjev (40 kron) la za dijake 8 D (32 K). Ta ilustrirani popularni list je zelo dobro urejevan in vse, ki se zanimajo za prirodoslovje, bo gotovo razveselil. Dovolj pove že dejstvo, da nastopa enajsto leto ter da ga priporočajo po vseh šolali in podobnih zavodih. Tudi ml ga priporočamo vsem. Filharmonija. Po Iniciativi umetniškega oduelka se bo organizirala filharmonija v Beogradu. Gospodarstvo. — Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Pogajanja za trgovsko pogodbo z Nemčijo, ki so se začela zc pred daljšim časom v trgovinskem mtm strstvu, niso imela dosedaj nobenega rezultata. Na konferencah med našimi m nemškimi delegati so pretresali samo vprašanje, na kak način naj se sklene dogovot. Možnost, da se sklene carinska pogodba, za katero se nemški delegati posebno potegujejo, je zaenkrat popolnoma izključena, ker namerava ministrstvo take pogoa-be sklepati najprej z zavezniškimi državami. Pogodba z Nemčijo bi se imela skleniti na podlagi svobodne trgovine. Ako bodo pogajanja tekla ugodno, se bodo naj- brže podaljšala za deset do petnajst dni. Predsednik naše delegacije je dr. Mirki Popovič, drugi delegat )e Milan Todorovič, načelnik trgovinskega ministrstva tretji pa Sava Lukič, ravnatelj carhistc direkcije. Prideljeno jim je potrebno število strokovnjakov, katere so delegirala vsa ministrstva, ki so interesirana na pogodbi. Predsednik nemške delegacije je Karel pl. Stockhammer, ravnatelj ministrstva za zunanje stvari v Berlinu. — Finančna- delegacija objavlja uradno, da je g. minister za finance na podlagi čl. fin. zakona za 1. 1920/21 odredil, da se vsi daviti, ki odpadejo na čas od i. januarja do 31. maja 1921 razen davka na poslovni promet in davka na vojne dobičke brez ozira na zapadlost po doseaanjin predpisih iztirjajo prisilnim potom po 'preteku id dni, ko se tozadevna odredba objavi po občinah. Za leto 1921 še nepredpi-sane davke je plačati po višini zadnjega ■predpisa. — priglasitev zasebnih žrebcev radi ucencovanja. Na podstavi zakomun predpisov se s tem splošno razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki stanujejo v mestnem okrožju ljubljanskem in hočejo v prihodnji spuščalm dooi spuščati svoje žrebce za piemenitev tujih kobil, priglasitj te žrebce najpozneje do 15. januarja 1921 pri mestnem magistratu (gospodarskem uradu/, žrebce je priglasiti pismeno ah ustmeno ter obenem naznaniti i) ime, priimek m biva- > lišče žrebčevega lastnika, b) pasmo m rod, j starost lu barvo, kakor tudi stajališče j žrebčevo. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za I mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječas-no se bode razglasilo, kje in kdaj bode komisija pregledovala priglašene žrebce in dajala dopustila (lecenco). — »Petovla« usnjarska industrija d. d. ua Bregu pri Ptuju. Vlada je odobrila pravila te delniške družbe, katero so ustanovili domačini v družbi z Ljubljansko kreditno banko, Mariborsko eskomptno banko in flrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu. Podjetje združuje vse/panoge usnjarske industrije od strojenju surove kože do naj-unejšega usnjenega izdelka. Poleg vegeta-bdlnega strojenja se uvede chromovo strojenje, v obratu je tovarna za gamaše, tofbice in lino galanterijo, izdelujejo se raznovrstni kovček! in priklopila se je tovarna za čevlje. Prvovrstni strokovnjaki so za podjetje zagotovljeni. Delniška glavnica znaša 25.000.000 K in je od te glavnice 16.000.001 že vplačanih oz. kritih s prevzetjem tovarne za usnje. Ostalih 9 S milijonov K se bo4e v kratkem emitiralo, ža ugoden razvoj tega novega podjetja so podani vsi pogoji. Posamezni špecijalni obrati so takorektč v Jugoslaviji brez konkurence. Zadottne množine domačih surovin so na razpolago. Tudi življenski pogoji delavstva to v Ptujskem okraju ugodnejši, kakor kjt drugod. Ker združuje podjetje vse Stadije fabrikacije, je pričakovati, da bo moglo ugodno vplivati na znižanje cen. Podjetje hoče organizirati tudi detaljno trgovino svojih izdelkov in bo samo nadzorevalo o\ predpisovalo detajlne cene. — Izvoz tobaka je bolgarska vlada reducirala na polovico, Društvene vesti. Recitltacljski vtčer prirede v petek dna 7. januarja v veliki dvrani Mestnega doma Marja Gorčeva, Bipah in Melihar na korist dijaških zadrug v Pragi in na Dunaju. Na sporedu so Zupančič, Cankar, Bezruč, Golar, Gradnik, Fran Albrecht. Podrobnosti še objavimo. Bolniška blagajni mestnih nameščencev ljubljanskih bo Začela s . 1. jan. 1921 poslovati. Ker del za zavarovanje v poštev prihajajočih t oseb, zlasti vpokojencev, vdov in sirot o blagajni še ni poučenih, opozarja načelstvo, naj se vsakdo izmed njih, kadar bo potreboval zdravniške pomoči ali informacij, zglasi pri blagajničnem tajniku g. Koleši (mestni tržni in policijski urad, III. nadstr.,) če pa tega ne bi bilo, Pa pr! načelniku dr. Vrančiču (obrtni oddelek, 1. nadstr.). Silvestrov večer z različnim sporedom se vrši v velikem in malem salonu gostilne »Drašček«, Bohoričeva ul. 9. Na Novo leto velik koncert. k Veliko predpustno veselico priredijo masistratni nižji uslužbenci dne 8. januarja 1921 ob pol 8. zvečer v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma«. K obilni udeležbi vabi veselični odbor. k Spori. Zimski šport v Bohinju iu na Bledu. — Sankališča v Bohinju in na Bledu so urejena in vsak dan uporabljiva. Sanka in sa-ninec sta v Bohinju in ua Bledu izvrstna ter vremena ni soditi po ljubljanskih razmerah. — V Bohinjski Bistrici se prične smuški tečaj za začetnike dne 3. januarja p. !., ki bo trajal skozi 14 dni. Na snegu leži debel srež. — Iz Bleda nam poročajo tudi, da je jezero pomrznilo in da se v Zaki t. j. pod Osojnico na jugozapadni strani jezera že lahko brez skrbi drsa. Za novo leto bo preskrbljena najbrže fudi godba na jezer«, Točnejša poročila slede še jutri. Nevarnosti zimskega športa. Prijetnost zimskega športa povzroča, da izvajajo istega vedno širši krogi. Ker je bil dosedaj zimski šport malo razširjen, so nevarnosti zimskega športa nepoznane športnikom no vincem. Usodopolno postane lahko za novinca — sankača, ki se poda na progo, katere še ne more obvladati; ravno tako za smučarja-turista, ki se poda v zimski gorski svet. Predvsem je nevarno za smučaj -ia ki ni obenem turist, ki ne pozna alpskega sveta in še posebnost istega v zimi in ki ni dovoljno treniran. Novinec spada na vežbališče in šele po dolgem času lahko začne poizkušati z manjšimi turami, katere potem stopnjuje primerno svojenm znanju. »Športna zveza« bo v vsakem ozir-pospeševala razvoj zimskega športa, ski bela bo pa tudi za možnost, da se istem novinci privadijo. Uvedla bo brezpiačr smuški tečaj v Ljubljani in v Brinju ;r dajala nasvete glede zimskega športa v svojem glasilu »oport« ter opozarjala r.s glavne nevarnosti zimskega športa Klub kolesarjev ln motociklistov »iu-rija« priredi v petek ob 8 url zvečeir v gostilni »Lozar« na Sv. Jakoba trgu družinski Silvestrov večer s prosto zabavo s sodelovanjem salonskega orkestra. Vstop vsakomur prost. fr Dopisi. Črnomelj. Podjetnik lesne trgovine S. Benedik v Črnomlju sklenil je bil dne 12. novembra 1920 po svojem sinu Marku Benediku kot solastniku podjetja in po posredovanju vlad. zastopnika ter zastopnika organizacije ,lesnih delavcev pogodbo, napravljeno pri notarju v Črnomlju, glasom katere se je obvezal, jdačati naknadno od 1. julija 1920 50%ni povišek osnovne plače, vse nadure s 50%, odkar je v veljavi 8urni delavnik, ter od 13. novembra naprej zvišati plače za 75% vsem istočasno pri podjetju zaposlenim delavcem. To uradno napravljeno pogodbo je podpisal g. Marko Benedik sin, kot pravomočni zastopnik In solastnik podjetja, zastopnika vlade in organizacij, ter zastopniki zaposlenega delavstva. Ko je bila pogodba S. Benediku predložena, je isti takoj izjavil, da on ne plača 50% poviška od 12. novembra do 1. julija 1920 in odredil, da se 'imajo izplačati samo nadure in plače s poviškom od 13. novembra dalje. Ko pa je delavstvo zahtevalo popolno izplačilo priznanih mu odstotkov, je izjavil Benedik, da on 50% poviška ne bo izplačal, ako ne bo v ti primoran, ker namerava napraviti proti navedeni pogodbi (toraj sam iproti sebi) priziv, in to šele potem, ko bo videl, kakšna bo nova vlada! — Ker pa delavstvo ni hotelo pod nobenim pogojeni odnehati od svojih opravičenih zahtev, je Benedik ukinil obratovanje ter postavil s tem delavstvo na cesto, nakar je bilo isto primorano iskati potom organizacije odpomočf in imelo pri tem ta uspeh, da so se vršila dne 22. decembra nova pogajanja po gori navedenih zastopnikih z Benedikom starim, katerega se je po celo popoldne trajajoči debati pripravilo do tega, da je privolil Izplačati tnesto prvotno obljubljenih 50 le 30%. Značilno pri tem je tudi to, da je gospod vladni zastopnik potem, ko so delavski zastopniki odnehali za 10%, predlagal celo popust 25%. Benedik je tudi ob tej priliki pokazal svojo inteligenco s tem, da je napram temu, da je bil po gg. zastopnikih vlade in organizacije opetovano pozvan, naj ne izziva s svojim vedenjem delavstva, istega psoval, se tako daleč pozabil in enega od istih (Hudorovca) pograbil za rame, ga med psovanjem je... ti Boga in mater c ko suval do vrat. — Dalje prihodnjič. Griže pri Celju. Da so si samostojne*! in klerikalci povsem enaki, za to Imamo tudi v Griški občini dokazov. Vsi sl bedijo glave,kako bi bilo mogoče preprečiti, da ne bi prišla občinska uprava v roke soci- jalnih demokratov, ki so izišli pri volitvah v konštituanto tako močni, da imamo še nekaj glasov več kakor vse druge stranke skupaj, kljub temu, da nam ogromno število volicev niso vpisali v volilni Imenik. Svojo jezo stresajo seveda nad rudarji, kateri so bili ob požaru v Mtgojnicah prizadeti, in sicer na ta način, da si denar, ki Je bil nabran za prizadete Pogorelce, delijo med seboj in prezirajo prizadete delavce. Te samostojne in (prizadete) Meri- ■ kalne kmete ni sram, akoravno vedo, da ie bil denar tudi od neposestnfkov daTO- van; toraj, denar je bil nabran od neimo-vitih in se je razdelil samo med imovlte. Takšni so ti samostojni in klerikalni .ptički, ali povemo Vam, da smo tudi ml tukaj. Sem z občinskimi volitvami. Pišece pri Brežicah. Dne 17. t m. je bila maša za regenta Aleksandra. Ker se pa šolski otroci niso mogli vsi udeležiti maše, nekaj zaradi slabe obleke in obuteli, nekaj vsled slabega vremena, je učitelj Jakob Medved drugi dan vse tiste otroke, ki se maše niso udeležili, po popoldanskem pouku zaprl za kazen, češ »ker niso prišli k maši«. Otroci iz oddaljenejših krajev so v tem zimskem času prišli , vsled tega šele ponoči doritov. Gaziti so morali po slabih potih, po katerih bi lahko še odrasel človek zagazil! Prizadeti stariši smatramo tako ravnanje učitelja za škandal, ki presega vse meje! Naj učitelj svoje učence rajše vzgaja tako, da se ne bodo ob vsakegi človeka na cesti obregaJI, mesto da bt vljudno pozdravljali. L Suchy: LISTEK. Elizijadu. (Dalje.) IV. Buceial, ki ga je Atila natančno poučil o zadevi, je dirjal preko elizjjakih livad s povzdignjeno glavo mahajoč z repom po širokem križu. Že je videl topolov log kakor plavi-čast trak sence. Pred njim se je iniračil horizont v rdečkastem sopar ju. Trava je postajala čimdalje bolj bleda in rumenkasta ter kmalu so gazila njegova kopita po suhem, drobnem' pesku puščave. ž desne Strahi mu pridrvi nasproti rumenkasto rjav velblod z na spredaj in zadej raztegnjenimi nogami. Očivkino se mu je zelo mudilo. Bucefal ga je ošinil s sovražnim pogledom ter dostavil v mislih: »Srečno pot! Ti si križal mojo pot, jaz bom pa tvojo!« in nevzdržno je drvel naprej. Pesek je postajal čimdalje bolj zelen, kakor da bi bil semintja pregrajen s ple-snobo. 2e se dotikajo Bucefalova kopita trave, Le-ta je vedno bujnejše, bolj zelena in visoka; kmalu mu sega do hrbta. Palme se vzdigujejo Iz duhtečega grmičevja in velikansko drevje stega stoje vrhove proti modremu nebu, Ze se svetlika vodno površje, na kojem plavajo rdeči, beli in modri lotosi. Sredi vode si je polnil rilec z vodo velikanski slon, razsipajoč si jo po ogromnem hrbtišču. Cim ga zagleda Bucefal, veselo zarez-geta. Sdon obrne malce svojo glavo, mahajoč s širokima ušesama ter veselo pomeži z malimi očmi. Takoj preneha z opravkom ter zatrobenta z rilcem pravcato svečano fanfaro. Tako sta se pozdravljala prijatelja Bu-ceial in bojni slon kralja Pirosa. Ko sl je gost ude okrepčal v kopetji, sta obadva krenila proti obrežju, kjer sta se ustavila v mehki, v senco indijskega figovega drevesa odeti travi Bucefal je s širokimi nozdrvmi nalahno dregnil slona v stran, dočim je zadnji z rilcem gladil oblo telo tesalskega žrebca. Pripovedoval je Porosu o zadevi, ki vznemirja vse živali v eliziju povprašajoč ga, je-li on tudi že kaj doznal o stvari. Slom ie počasno in častitljivo zmajal z glavo: »Mi Indijci tu ob lotosovih jezerih živimo prav samotno življenje in umljivo Je, da o stvari še nismo c ali ničesar.« »To sem si takoj mislil,« je odgovoril Bucefal, »ln radi tega sem pritekel sem. Pred kratkim še-le thi je Atila, o kojem sem ti že pravil, povedal, kako ln kaj. Leta želi, da naj se jaz potegujem za čast izvoljenca, češ ker je bil moj gospodar sin Zena Amona. Sam seveda odda svoj glas beli muli, s katero živi v prijateljskih odnošajlh. Glavnega mullnega nasprotnika pa je postavila stranka krščanskih živali. Je to sivkast osliček, neznatna živalica, ki ima pa tako glorlolo okoli glave, da slepi vsakega; — Atila sam je pripoznal, da se je vedno splašil, kadar ga je srečal. Mislim, da je osliček zelo nevaren tekmec.« »Nevarnega nasprotnika se mora obvladati z zvijačo in opreznostjo«, je dejal Poros. »Ali je še kaj drugih kandidatovr« »linega sem ravnokar srečal v puščavi, velbloda namreč, ki je nosil Mohameda, ko je ta moral bežati iz rodnega mesu. Drvel je v smeri nižjega elizija. Gotovo hoče tam loviti glasove.« Slon je preudarno pomigal s svojo težko glavo. »in jih bo tudj dobil, zakaj vdlik del mojih so rojakov časti velbloda. Iu njih gla- sovi so vsi zbrani, dočim so oni krščanskih živali, kakor praviš, raztreseni.« »Mohamedanci niso nič boljši. Tudi oni so razcepljeni v dve stranki jn ena teh kandidira prerokovega mačka.« »O velblodih sem slišal«, je rekel slon, »nikdar pa še o mačku. Kaj pa je s tenu« »Je to maček iz Angore, s črno, dol-golasno dlako«, je odgovoril Bucefal. »Pripovedujejo, da 'je nekoč prerok dolgo molil in ko se je hotel vzdigniti, je zapazil, da je na kosu plašča, ki je bil razprostrt pot leh, sladko zaspal njegov črni maček. Kor ga ni hotel zbuditi, je z mečem odrezal kos, na katerem je spal maček ter se oddaljil po opravkih.« »Vrl čin,« je prikimal Poros. »Sicer je velblod jezdna žival, kakor midva, pa vendar bi bil prej na strani mačka.« »To so tored kandidati?« je rekel po S kratkem odmoru slon Poros: »Ali jih trna ’ še kaj?« »Nisem čul o drugih. Toda gibanje je i še v teku in se je gotovo že zelo razširilo. I Morebiti Jih je sedaj že več. Prišel sem, j da ugotovim vaše glasove.« »O, to sem takoj uvidel. Lahko račit-,naš z našimi gl asov L« »Hvala ti, častiti prijatelj! Toda jaz nisem prišel, da zbiram, kakor velblod, glasove za sebe. Menim pa, če ima besedo Dober dan! in niknkih bolečin ne bodete imeli če vporabHate Feller-iev Elsa fltiid in Elsa kroeUice 6 dvoinatih ali 2 Itoeciialni steklenici Elsa fluida 420 - K. f> šKatliic Elsa-k rov! ne 13.- K Ideal vseh sredstev za »eoovar.ie lenote so Eelleneva obrnvm nomada močneiše vrste 15,— K. Fellerfevo Dravo mediei-nalno liijinn mlečno milo z znamko »Elsa« 19,— K. Eellerieva Tanno-kina oofnada za rast las velilci lonček 15.- K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Eueren V. Feller v Donii StuMci. Elsatrtr št. 252 na Hr-''Utsketn so vseskoz zanesllivl in nriooroSHivi. ‘M - " ------------------ IzdalateU: Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec iiiVi zapad, naj jo ima tudi vzhod Naj 11 zaostane stara dežela svetosti in modrosti, kakor da bi jo nikdar ne bili odkrili? Ns, pri Zenu Amonu! Takoj bom posetil svoje prijatelje ob lotosovih Jezerih in častitljivi kraljevi slon * naj mi blagovoli povedati, katerega kandidata bi postavila Indija,« Male slonove oči so večkrat pomežiknile, zakaj vznešena hvala ljubljene Indove in Gangesove dežele mu je zelo prijala, in rahlo je pogladil vratca s svojim rilcem rekoč: »Tl imaš prav, moj sin. Indija, najsvetejša dežela, ne sme zaostati. In jaz mislim, da bo krava Visvamitre ali pravzaprav Svetega Vaslstfia*), čudež med prežvekovalci, imenom Sabala, gotovo strmoglavila vso kandidate.« »Prav tako!« je vzkliknil Bucefal, »čeprav bi rajše videl, da postavite kandidatom konja ali slopa; vem pa tudi, da vi Indijci že od nekdaj zelo slavite kravo. Pa povej mi, kaj ie pravzaprav s kravo Visvamitre.« . *) V Sanskritu in Pali jeziku so: kh, gh, th, ph itd aspirirani soglasniki, ki jih beri vsakega za sebe, tedaj k-h,g-h,p-h,ln ne k, g, t, p ali f; n. pr. atha at-ha, Buddha — Budd-ha. Palatalni c odgovarja jiašemu č,4j ž, y I ali J. . (Pulit prihodnjič J Kupite srečke Državne razred, loterije Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovico izžrebanih! VBaka druga srečka zadeneI Največji dobitek v najbolj srečnem slučaju je Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron in osmina 24 kron. !! Ne zamudite prilike !! Žrebanje V prvem razredu se vrši že dne 3. in 4. januarja 1921. Srečke prodaja in razpošilja po posti, če ae vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina: ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d v Ljubljaoi, Dunajska cesta štev. 38, I. nadsir. Stran 4. Vsem zadružnikom, krajevnim odborom in razširjevalcem ]zadružne misli želimo plodonosno novo leto 1920! Veselimo se dela v prospeh naše zadruge, ki smo ga izvršili v preteklem letu; upamo pa da bodo zvesti naši zadružniki z veseljem vse potrebno ukrenili, da se bo naša zadruga v bodočem letu ne samo na zunaj razširila, temveč se tudi na znotraj bolj in bolj učvrstila. Zato skrbimo, da bomo v agitacijo za po- vzdigo hranilnih vlog v naši konsumni hranilnici v novem letu pred vsem razpredli. Le od gotovega uspeha v tem oziru je odvisen nadaljni naš razvoj tudi na zunaj! Zadružni pozdrav: Kons. društvo za Ljubljano in okolico, vpisana zadruga z omejeno zaveao. Ljubljana, poštni predal št 13 Tel. št. 178. Naslov za brzojavke: K O DE S, Ljubljana. 2 motorna kolesa, 2 godbena avtomata, 2 velika gramofona, 6 šivalnih strojev, več dvokoles v prav dobrem stanu, «e ceno proda : Ljubljana, Karlovška cesta 4. Sa ji A. STADLER & V. TRATNIK | Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 (vhod skozi vežo). 3 trgovina z galanterijskim bla- g; gom n& debelo in drobno. H ES* Različna mila in druge toaletne potrebščine, gr :: Mizarski klej (lini) vedno v zalogi. :: s Postrežba točna, fs- Mirenska čevljarska zadruga sedaj v Vrbovcu pri Mozirju vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem tu- in onstran meje blagoslovljeno NOVO LETO! Srečno in veselo leto 1921 želi M. Dolničar, nstaurateur na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjerim odjemalcem ~J. veletrgovina z usnjem Ljubljana, Mestni trg 6. g Najnižje cene. Srečno in veselo novo lelo želi vsem cenj. odjemalcem in prijateljem tvrdka JOSIP PETELIN C, LuiBIJIM, Sv. Petra nasip 7 edina tovarniška zaloga šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo, galanterija, potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje na ‘debelo in drobno. Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim, cipjenim odjemalcem Delniška družba pivovarne »Union*. Srečno in veselo novo leto želi sl. občinstvu Martin Vajdič in drugi, Ptuj, ETa NOVA PREKAJEVALNICA IN IZDELOVALNICA vsakovrstnih klobas, prekajenega mesa ter domače masti. Razpošiljanje na debelo in drobno. — Cene zmerne. Postrežba točna. Menjalnice Slovenske eskomptne banke v Kolodvorski ulici želi vsem svojim klijentora srečno novo leto! Veselo leto 1921! j Veselo leto 1921! A. Kassig, Ljubljana, ^ Židovska ul. 7, Srečno in veselo novo leto! Terezija in Alojzij Zorčič Grand „HOTEL TRIGLAV" Ljli Vsem cenjenim odjemalcem vošči veselo novo leto JOS. RAJŠTER & drug, Šoštanj - Celje tovarna slaščic, in bombonov glavna zaloga Ljubljana, Gosposvetska cesta st. 7, Srečno in veselo novo leto! J. GOREČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Nove ustanovljeni gl— umetniški zavod za litografijo ČEMAŽAR & DRUG Cesta na južno železnico wna Friškovcu* v Ljubljani, J« pričel * obratom ter se priporoča za naročila vaeh v to atroko spadajočih del, kakor: eno ali večbarvna nmet letake, etikete, napise sa pisma, bančne pap!r)e, zemljevide, avtopratlje, note 1. t d. Novo! Novo! Algrafline svetlobne koplle uM i Srečno in veselo novo leto! Anončpa ekspedicija. Reklamni zavod. AL. MATELIČ LJUBLJANA Kongresni trg 3. Srečno in veselo novo leto! J. POPOVI Ljubljana, Bleiweisova cesta 32. Naročajte „NAPREJ“. Stran 5, Srečno in veselo novo leto žele svojim cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem liti 1W,flWBKBS Medič, Rakove & Zanki prej A. Zanki sinovi Julio Meinl d. d tovarna kem. in rud. barv in iakov Ljubljana Grand hotel ,UN ION‘ Ljubljana restavracija, kavarna in klet. Ravnateljstvo hotela „Union' Kavarna .Zvezda4 Ljubljana Aleksandrova cesta 1 Ljubljana Anton Toneje imeiitelj kavarne Evropa Ljubljana, restavracije Zidanmost. Franc Frangesch-a naslednik Ponikvar in drug Aleksander Oblat velika zaloga čevljev izdelovalnica ldrurgicnth inštrumentov, ortopedičnih aparatov, bandaž itd. manufakturna veletrgovina trgovina z železom Maribor, Gosposka ulica 11 Ljubljana Dunajska cesta 5, Ljubljana Sv. Petra cesta 28, Ljubljana Sv. Petra cesta 33, Logar Ivan, sedlar in jermenar Ljubljana, Gosposvetska c. 3, J. Mohorič, modni atelier Ljubljana, Sv. Petra c. 6, Anončni in reklamni zavod Hermes Ljubljana. Josip Breskvar čevljarska obrt Ljubljana, Škofja ulica 19. .Franc Brumat manufakturna trgovina na debelo Ljubljana, Mestni trg 251. Ludvik Dekleva, trgovina z vinom in žganjem Ljubljana, Sp. Siska 76. Odon Koutny, orodje zlatar in draguljar Fr. P. Zajec, optik in urar Ljubljana, Stari trg 9, Mar. in Blaž Novak, gostilna in čevljarska obrt Alojzij Fuchs Ljubljana, Hilšerjeva ul. 4, Ljubljana, Kolodvorska ulica Sp. Šiška, Vodnikova c. 9, Ljubljana, Franja Kovač, gostilna Prešernov hram Ljubljana, Rožna ulica 29. Franc Golob, mesar prekajevalec Spodnja Šiška, JAKOB ZALAZNIK KAVARNA, SLASČ1ČARNA, PEKARIJA LJUBLJANA, STARI TRG 21 Modna trgovina Ljubljana, Sv. Petra cesta 2 Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave Vojnovič & Cie. Ljubljana Wilsonova c. 6. — Tovarna Gliuce 6. Juvelier Konsumno društvo za Slovenijo in gostilna Ljudski dom Mihael Peternel čevljarski mojster Sp. Šiška, ColovSka e. 89. Lud. Černe krojač Ljubljana, Kolodvorska ul. Ljubljana, Wolfova ul. 3, Maribor, Ruška c. 7 Oroslav Certalič Ljubljana Sv. Petra cesta 33. Prva mariborska tovarna mila Maribor. Vsem naročnikom in odjemalcem ,NAPREJ A“ Ivan Jax in sin zaloga koles in šivalnih strojev Ljubljana, Dunajska c. 15. Kavarna Stritar Martin Mahkota modni salon za gospode Ljubljana - Sp. Šiška. Ljubljana, Radeekega c. 1, Raznašalci F. Čuden sin trgovina ur, zlatnine in srebrnine Ljubljana nasproti glavne pošte. Josip Bizjak krznar in izdelovateij čepic Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. (Kolir.ej) Vesel c; Se novo leto '921 Seli tvrdka trgovina z železnino Ljubljana Gosposvetska (prej Marija Terezije) 10 gostilna Spodnja Šiška, Kolodvorska ul. 03. (poleg drž. kolodv.) Ljubljana. Gosposvetska cesta 7, Ljubljana trgovina dvokoles, Šivalnih in raznih strojev. Pavla Malovrh, gostilničarka Hrastnik. Matija Perko JOSIP KRALJ Genovefa Valter, Hrastnik. Ing. BANKO « soprogo gostilna pri *Naeetu“ Ljubljana, Martinova cesta Marija Kirinic brivnica Sp. Šiška, Celovška c. 63. splošno mizarstvo Sp. Šiška, Celovška c. 21 posestnik in gostilničar Sv. Peter pod sv. Gorami, Karl Zupančič, čevljarstvo Hrastnik, Trgovina P. Bauerheim, v Hrastniku Gostilna Ruki Mesarija in gostilna JOSIP RAKER gostilničar in mesar Birtičeva brivec v Hrastnik« v Hrastniku, Mesarija in gostilna GRADT v Hrastniku Ivan Draksler, gostilničar v Hrastniku Pekarna KAD1VNIK v Hrastniku trgovina v Hrastniku Delavska pekarna d. d. Rudolf Simonšek Gostilna Domitrovič (prqj DernovSek.) v Hrastniku Dradotin Lisac brivec Vsem svojim članom! Podružnica unije slovenskih rudarjev v Hrastniku Gostilna pri ,Pintarju4 v Hrastniku Maribor, Tržaška cesta 50 v Hrastniku v Hrastniku manufakturna in modna trgovina Maribor, Glavni trg 17 Konsumno društvo rudarjev Albert Kopač v Hrastniku. \ S lev. 301. j Srečno in veselo novo leto j žele svojim cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem: Klotilda Sitter gostilničarka Del. dom | Trbovlje. Ant. in Ana Felko gostilna Dobrna Trbovlje. Podružnica Unije slov. rudarjev Trbovlje. Avgust Tratnik blagajnik strok. org. Trbovlje. Slavko Puškar brivec Trbovlje. Ana Berger gostilničarka Trbovlje. Ivan Lisec brivec | Trbovlje. Ana Forte mesarija in gostilna Trbovlje. Občno konzumno društvo Trbovce. Krajevna organizacija JSDS. Trbovlje. Podr. „Svoboda“ Trbovlje. Albin Poklšek mesar in res ta v ral er Trbovlje. Jos. Počivavšek posestnica kina Trbovlje. Stavbena in gostilniška zadruga Trbovlje. Dominik Kokalj restavracija na kolodvoru Trbovlje. Ferdinand Kralj pekarija Trbovlje. Franc Florenini gostilna Trbovlje. 1 Franc Sušnik gostilna | Trbovlje. Albina Rinaklo raznašalka „Napreja“ Trbovlje. - - - G vid. Počivavšek kavarna Trbovlje. Dragotin Radej | trgovec na Tereziji Trbovlje. S Kavarna Evropa 1 Ptui Florjanski trg. Fr. Hoinig trgovina mešanega blaga Ptuj. R. Ribič trgovina mešanega blaga Ptuj. Kasimir Ferdo trgovina špecerije Ptuj. SchuMnk & Hoinig trgovina Ptuj. Pavel Pirich tovarna usnja Ptuj. ■ Milan Mar-tinovič hotel „Union“ v Celju. Alojzij Pugmeister krojač 1 Celje, Dečkov trg 4. Ludvik Junger prekajalnica v Celju. Anton Reberšak I gostilničar „Zeleni travnik" j v Celju. Franjo Koren pekarna Franc Kač pekarija Terezija Plevčak gostilna in mesarija Gaberje pri Celju. Hugo Schmidt trgovec Celje, Gosposka ul. 27. Celje, Gosposka ul. 3. ■ fclje, 'Silni trg. Josip Perc trgovina Celje, Mariborska cesta 15. Andreja in Lini Savodnik gostilna pri Angehm v Celju. Jul. Kudisz Konzumno društvo za Slovenijo Uslužbenci. v Celju. M. E. Kolar in M.Weisman trgovina papirja Celje, Kralja Petra cesta 23. trgovina z manufakturo Gaberje 16 pri Celju. Josip Žumer restavracija Celje, Glavni trg. Franc. Verbovšek šivilja Celje, Gosposka ul. 5. Franjo Motoch krojač Celje, Gosposka ul. 5. Franc in Fani Kač gostilna Celie, Prešernova ul. 6. Franc Lesjak pekarna Gaberje pri Celju. Ivan Sveti | mesar in gostilničar Gaberje pri Celju. 1 Jakob Lopan pekarna S v Celju. Krobath Kus kavarna Celje, Glavni trg 5. Adolf Urbanič mesarija Gaberje pri Celju. Vsem odjemalcem Napreja ter sodrugom v Celju in okolici. Marija Krivec, raznašalka Celje, Za kresijo 7, Franc Stadler trgovina za povečanje slik Ljubljana. Kavarna Leon Ljubljana, Stari trg 30. Kolinska tovarna Fran Zajc brivnica Ljubljana, Dunajska c. 12. Leskovic & Meden Ljubljana. kavinih primesi Ljubljana. i ' Špedicija Fr.&A.Uher Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4. Učiteljska tiskarna v Ljubljani r. z. z o. z. >-#■ | Schwab & Bizjak | manufakturna, modna in konfekcijska trgovina I Ljubljana, Dvorni trg. Milko Jesih veletrgovina z vinom Ljubljana, Florjanska ulica 36. Tisk »UiUelltke tiskarne« v Ljubljani. Josip Prešeren čevljarska delavnica in zaloga čevljev | Šiška-Ljubljana, Celovška cesta št. 82. I