114. MUL V UomimL v petek, 1J. mulo MOJ. xl len. s-aia vsak dao sratmr, Izimsi nedelje In praznike, ter velja 90 poatt prejeman za —fcf »lak, dežele zrn me leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50h, za en mesec 2 K 80 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto Š* K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« teez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za y—-"- se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikratjali večkrat — Dopisi naj se Izvole frankovati aflovib ulicah it. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravniitvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in aoravaUtvo je v Knaflovib Treiaiitrn telefon it 94. Jffcsetna priloga: „Slovenski Tehnik'*. ********** *tewttke po 10 h. Dprnvalstva telefon it7&5. Ožje volitve. Xa Dunaju 16. maja. Dne 23. t. m. bo druga volilna bitka. Ta dan bodo ožje volitve in pri teh se definitivno odloči, kako bo sestavljen novi državni zbor. Ožjih volitev bo H>S. To je ogromno mnogo. Prišlo je do tega, ker je nastopilo v dotičnih okrajih toliko kandidatov, ki so dobili sicer malo glasov, a so vendar onemogočili odločitev že pri prvi bitki. Skoro pri vseh teh ožjih volitvah je odločitev v rokah tistih strank, ki svojimi lastnimi kandidati pri teh volitvah ne pridejo v poštev. V celi Avstriji ga ni takega slučaja, kakor se je zgodil v Ljubljani, kjer je imel župan Hribar čez tisoč glasov večine, kakor njegov protikandidat, a je z enim glasom zaostal za absolutno večino in pride vsled tega v ožjo volitev. Povsod drugod je diferenca meti glasovi kandidatov jako majhna — kdor pridobi tiste stranke, ki s svojimi kandidati ne pridejo v poštev, tisti bo zmagal. Vladi je jako tesn«> pri srcu, ker so socijalni demokratje dosegli tako mogočno zastopstvo v parlamentu. Strah ji lomi kosti in zato je poskusila posnemajoč kneza Biilowa ustanoviti koalicijo meščanskih strank zoper socijalne demokrate. Najprej je to poskusila pri nemških strankah. Ministrski predsednik B e c k je danes sklical zastopnike liberalne in krščansko socijalne stranke. Z ginljivimi besedami jim je popisal nevarnost socijalnih demokratov in jih nujno prosil, naj se za ožje volitve zedinijo, da se bodo medsebojno podpirali. Toda liberalci so odklonili zvezo s kleri- » kalci in bodo glasovali pri ožjih volitvah za socijaine demokrate in pro ti k 1eri k a1ce m. Ti bi bili z veseljem sprejeli vsak kompromis, a vse njih prizadevanje je bilo zaman. Uboga vlada! Po pravici zre z veliko bojaznijo v bodočnost. Vse se druži s socij alnimi demokrati proti klerikalcem. Vladni krogi so silno poparjeni, da so mariborski napredni Slovenci glasovali za socijalnega demokrata R e s 1 a in odloČili, da je bil izvoljen Resel in da je propadel napram vladi vedno krotki Wastian. Vlada je mislila, da so mariborski Slovenci tako klerikalni, da bodo raje glasovali za Wa-stiana, kakor za Resla in zato jo zdaj glava boli. Še bolj jo boli glava zaradi Koroške, kajti v celovški okolici je zmaga socijalnega demokrata zagotovljena, če bodo glasovali Slovenci zanj. Upamo, da se to zgodi. Tudi na Češkem ne gre tako, kakor bi vlada rada imela. Tudi tam hočejo svobodomiselne stranke glasovati za socijalne demokrate in proti klerikalcem in celo Kramar, ki kliče v svojem „Denuu na prebujenje češke buržoazije, je pripravljen sklepati s socijalnimi demokrati kompromise. Povsod se kaže, kako globoko je meščanstvo prepričano o nevarnosti in škodljivosti klerikalizma, povsod se vidi, da bi napredne stranke rajše videle socijalne demokrate v parlamentu kot klerikalce. Strah tare tudi klerikalce. Danes je imelo vodstvo krščansko-socialne stranke sejo, na kateri se je posvetovalo o svojem postopanju pri ožjih volitvah. Sklenilo se je, naj glasujejo klerikalci povsod zoper socialne demokrate, pa bodi protikandidat socialnih demokratov kdorkoli. Kjer si stoje nasproti neso-cialistični kandidatje, bodo klerikalci poskusili doseči kompromise. Gess-mann je hotel, naj bi glasovali klerikalci zoper socialne demokrate in za meščanskega kandidata, samo če bi se meščanske stranke zavezale, da bodo pri ožjih volitvah med klerikalci in socialnimi demokrati glasovale za klerikalca. Ta zahteva Gessmannova pa ni obveljala. Klerikaloi vedo, da bi tega nikdar ne dosegli. Socialni demokratje so sprevideli, da je v njihovem lastnem interesu, da so n eklerikalne stranke v državnem zboru kolikorje pač mogoče močne in vplivne, saj se s tem le poveča protiteža klerikalizmu, ki je in ostane smrtni sovražnik vsakega socialnega, političnega in kulturnega napredka. Zato je vodstvo socialno-demokratične stranke sklenilo glede ožjih volitev, pri katerih sooi-alno-demokratični kandidatje niso udeleženi, da naj socialno-demo-kratični volilci brezpogojno glasuj ej o proti klerikalcem in proti agrarcem, ne da bi stranka za to zahtevala kakih obvez. Kakor rečeno, je vseh ožjih volitev 168. V 60 okrajih m stoje nasproti socialni demokratje in liberalci ali klerikalci. Tu je izid boja največ odvisen od klerikalcev. 58 je pa okrajev, kjer si stoje nasproti klerikalci in liberalci in tu je izvzemši le malo okrajev, odločitev odvisna od socialnih demokratov. Položaj je tak, da utegnejo imeti ožje volitve jako ugoden uspeh za liberalce in socialne demokrate. Državnozborske volitve. Dunaj, 16. maja. Neki avstrijski minister se je izjavil o izidu volitev z ozirom na nagodbo: „V Avstriji je mogoče prodreti parlamentarno z nagodbo le tedaj, ako si more vlada ustvariti trdno večino. Ali bo to vladi mogoče, pokazalo se bo Šele po končnih volitvah. Ako pa se izkaže, da veČine ni mogoče dobiti, se vlada ne bo niti trenotek obotavljala, temuč bo takoj izvajala konsekvence. V zbornici splošne volilne pravice je vsaj deloma parlamentarna vlada brez zanesljive večine nemogoča." Naučni minister dr. Marchet je odgovoril na neko vprašanje, ali ne bodo nove volitve odločilno vplivale na Beckovo ministrstvo: „Parlament bo vsekakor potreboval dalje časa, da se konstituira in tako razvije, da bo mogel govoriti odločilno besedo glede svojega stališča napram vladi. Najbrže se izreče odločitev šele v jesenskem zasedanju glede razmerja med novim parlamentom in vlado." Lvov, 16. maja. Glasilo prejšnjega poljskega kluba piše, da do-sedaj na podlagi splošne volilne pravice izvršene volitve nudijo sliko političnega in moralnega propada. V Šleziji so Poljaki vsled volilne reforme tepeni, v Bukovini pa sploh ne bodo zastopani v državnem zboru. V Galiciji zmagujejo radikalne stranke. Za mandate se potegujejo moralno defektni ljudje. Bivši poslanec Vik, ki je bil nedavno zaradi tatvine obsojen, je dobil v Jaroslavu 3800 glasov. Kako si neki predstavljajo volilci parlament in moralitet o zakonodajalcev V Vlada, ki je doživela strahovit poraz, bo zdaj istotako uvidela, kam je skočila na slepo srečo. Dunaj, 16. maja. Sedaj so razen Galicije znani vsi volilni izidi. Izvoljenih je 231 poslancev, a v 168 okrajih bodo ožje volitve. Po krono-vinah se razde'e rezultati sledeče: Nižja Avstrija 53 izvoljenih, 11 ožjih volitev, Gornja Avstrija 17 (5), Solno-graško5(2), Štajersko 23 (7), Koroško 5 (5), Kranjsko 11 (1), Češko 53 (77), Moravsko 19 (30), Šle-zija 6 (9), Tirolsko 20 (5j, Predarl-sko 4, Trst 2 (3), Goriško 5 (1), Istra 3 (3), Dalmacija 1 (3). Po strankah se razdele izvoljeni poslanci: nemških naprednjakov 7, nemške ljudske stranke 5, krščanskih socialistov 59, socialnih demokratov 57, katoliški centrum 28, Mladočehov 4, Staročeha 2, češki narodni socialist 1, čeških agrarcev 9, svobodni Vsenemci 3, Malornsov 6, Rumuna 2, Italijanov 10, 1 češki in 1 poljski klerikalec; ostali so Jugoslovani. Ožje volitve. Dunaj, 16. maja. Socialno -demokratično osrednje vodstvo je včeraj sklenilo sledeče: ^Odločili bodemo proti klerikalcem in proti k r š Č anskim so ci ali s t om. črno je za nas v vsehslučajih večje zlo. Kjer je treba odločitve med meščanskimi strankami, glasovali bomo proti agrarnim strankam. Tudi bomo pomagali odstraniti ostanek vsenemške stranke. Ta načela nastavimo brez kakršne protiusluge ter bodemo povsod svobodno in samostojno nastopali tako, kakor nam predpisujejo po našem prepričanju proletarski in svobodni interesi. V dvomljivih slučajih prosimo naše zaupnike, naj čimprej e vprašajo strankino vodstvo za svet in odločitev.u Ker so socialni demokratje prizadeti pri 113 ožjih volitvah, je ta sklep dalekosežnega pomena za izid ožjih volitev. Državno vodstvo krščansko-socialne stranke je sklenilo v današnji seji, h kateri so prišli zastopniki iz vseh kronovin, da bodo povsod, kjer so ožje volitve med meščanskimi in socialnodemokratičnimi kandidati, glasovali za meščanske kandidate. — Popoldne so se vršila kompromisna pogajanja z voditeljem nemške napredne stranke dr. G r o s s o m. Dr. Gessmann je izjavil, da so vse ožje volitve nemških strank odvisne od pomoči krščanskih socialistov; samo na Moravskem je 10 takih nemških kandidatur. Ako oddajo krščanski socialisti prazne glasovnice, bodo vsi ti nemški kandidati propadli. Umevno je, da smo povsod pripravljeni za pomoč proti socialnim demokratom, toda ravno tako je pravična tudi naša zahteva, da se povsod podpirajo naši kandidatj e. Na tej podlagi smo pripravljeni na kompromis." Praga, 16. maja. Prihodnjo nedeljo se zberejo v Pragi zaupniki Staro- in Mladočehov, narodnih so-oialistov, radikalcev in agrarcev zaradi volilnega kompromisa teh strank. Kompromis je naperjen v prvi vrsti proti socialnim demokratom. V LISTEK. Lunder. (Vaška slika — Iv. Lah.) Prebival je v vasi in vsi smo ga poznali. Bil je samotar in Čudak. Skoraj cel dan ni prišel iz sobe, šele proti večeru je šel na sprehod. Govoril ni skoraj z nikomer, niti s svojo staro gospodinjo niti s sosedi. Hodil je sključeno, s poniknjeno glavo. Gosta brada mu je pokrivala prsi in dolgi lasje so se mu usipali na ramena. Rekli so, da se nikdar ne brije niti ne striže. Bil je sredoje čokate postave, hrbet mu je bil upognjen, ker je vedno gledal v tla. Kadar je dvignil glavo, pokazal se je prijazen obraz z jasnimi, svetlimi očmi. Nikdo bi ne bil pričakoval v tej gosti skoraj divji bradi med temi dolgimi neurejenimi lasmi tako prijaznega obraza s takimi jasnimi očmi. Zato smo se otroci bolj bali, nego je bilo potreba, kajti nikdar ni nikomur storil kaj zalega. Toda bali smo se ga in nihče ni vedel zakaj. Zgodilo se je, da se je pojavil na poti med poljem, kamor je hodil na sprehod. Sedela je tam tropa otrok s kolicami Zagledali so Lundra, prijeli so kolice, in se spustili v beg ter kričali: „Lunder gre, Lunder gre . . ,u On pa je šel mirno svojo pot in se ni menil za nikogar. Noben iz otrok ni vedel, zakaj beže, ampak bežali so, ker je bila navada, da so bežali pred Lundrom. Zvečer pa se je Lunder vrnil domov in je našel otroke na vasi. Približal se jim je in vprašal: „Zakaj bežite, zakaj ste bežali?" In nihče ni vedel odgovora. Videti je bilo, da mu je zelo žal, da beže pred njim. — Starejši ljudje so ga pozdravljali in so radi govorili ž njim, on pa je vselej hitro odšel od njih. Rekli so, da je ž njim težko govoriti, ker ne mara ugibati o vremenu in tudi takih stvari ne mara govoriti, kar se Človek gredoč pomeni: o vročini, o delu, in o drugih vsakdanjih stvareh. Pripovedali so, da je Lunder visoke šole študiral in da je zato težko ž njim govoriti. Mnogo so pripovedovali o njem. V mladosti je bil odšel v šole in se je vrnil domov iz daljnih mest, oznanjeval je ljudem nekaj čudnega, pripovedoval je. da je razlika med Slovencem in Nemcem in da se mora narod vzdigniti za svoje pravice. A ljudje so se ga začeli zato izogibati. Sovražili so ga, ker si je upal govoriti tako, Lunder pa je odšel in se dolgo ni vrnil; Šele na stara leta je prišel v vas; poznali so ga samo še najstarejši ljudje, on pa se je zaprl v svojo sobo, kamor ni smel stopiti nihče razen stare gospodinje, in je ostal tuj vsem. Nikdar ni z nikomer go-govoril o svojem življenju, ni pripovedoval, kod je bil hodil med tem, niti kaj je bil. Stara gospodinja je pripovedovala, da leže okoli in okoli njegove mize same knjige in da bere iz njih cel dan. Ljudje so zato govorili, da ima črn« bukve in zato so gledali nezaupno na čudnega človeka in ženske so z nevoljo mislile na njega, kadar se je bližala nevihta. A počasi so se mu privadili in samo še otroci so bežali pred njim. Poznal sem ga kot otrok in sem gledal z veliko radovednostjo za njim, koderkoli se je pokazal. Nerazumljivo mi je bilo, zakaj beže otrooi pred njim. Ni bilo bolj zanimivega Človeka, kakor je bil Lunder. Pomislite si tiho vasico v podnožju dolenjskega griča, obdano od vrtov, skrito med vrhove mogočnih dreves. Slamnate strehe počivajo nad nizkimi zidovi, leseni počrneli oboji gledajo z radovedno režečimi linami na vaško pot. Vse je tako, da bi slikar ne mogel lepše naslikati. In na vasi se pojavi mala košata postava, s poniknjeno glavo z drobnimi hitrimi koraki. To je Lunder. Ne ozre se ne na levo ne na desno in zavije naravnost po poti iz vasi na polje. In to se godi vsak dan in nazadnje si človek že misliti ne more drugače. Prišel je nekoč mlad študent v vas in je hotel govoriti z Lundrom. Šel je k njemu v hišo in je našel vrata zaklenjena, kajti Lunder ni nikogar puščal v svojo sobo. Čakati je moral do večera, ko je prišel Lunder sam iz sobe, da bi šel na sprehod. Takrat ga je ustavil mladi Študent. „Kaj hočete!" je vprašal Lunder. „Govoriti bi hotel z vami," je odgovoril mladenič. „G čem?« nKarkoli.u „0 tem ne govorim." „Torej o filozofiji." Lunder je prikimal in odšla sta na sprehod. Od takrat so ljudje zvedeli, da je Lunder filozof in nČen človek. Gledali so poslej še bolj čudno na njega in so ugibali, kaj bi bilo to filozofija, o čemer je hotel mladi študent z Lundrom govoriti. — Kot ca učenega človeka sem gledal takrat na Lundra in nikdar ne pozabim njegove male, upognjene postave, ki me je razveselila vselej, kadar se je pojavil na vasi. Vkljub vsemu prizadevanju je ostala nam vsem Lundrova osebnost, njegova preteklost neznana. Videli smo le njegovo življenje in nihče ni vedel, kaj misli ta Človek o svetu, o nas, in o vsem, kar vidi. Prišel pa je Čas, ko se je pokazalo vse jasno. Pomlad je prišla v deželo in časi so bili zelo viharni, kajti bila je doba volitev. Kmetje so posedali zvečer po klopeh pred hišami in govorili o novih časih. ^Tudi po vaških krčmah so se prepirali o volitvah. Mnogi niso hoteli slišati o tem, češ, to je nepotrebna stvar. Tudi drugi niso razumeli, kaj pomeni vse to, a govorili so vendar, in so se pritoževali Čez davke. Pomlad se je med tem lepo razovetela, lipe so ozelenele nad vaškimi strehami in vrhovi okoli vasi so zašumeli v pomladanskih sapah. Požel enela je cela dolina, s polja je čeških krogih narašča osuplost zaradi zmage soc. demokratov. Splošno se privošči agraroem fiasko, da pridejo s socialnimi demokrati v ožjo volitev. Radikalni naprednjaki in realisti bodo pri ožjih volitvah volili socialne demok rate. Prvo zasedanje novega parlamenta. Dunaj, 16. maja. Zasedanje prvega parlamenta bo trajalo približno en mesec. Skleniti se mora šestmesečni proračunski provizorij ter izvršiti volitve v kvotno deputacijo. Velitve v delegacije se v tem zasedanju ne izvrše. Volilna reforma na Ogrskem. Budapešta. 16. maja. V parlamentu govore skoraj edino le o izidu volitev v Avstriji. Posebno neodvisno stranko je izid presenetil tako, da so igubili prvotno navdušenje za volilno reformo. Boje se, da bi prišlo preveč poslancev nemadžarskih narodnosti v parlament. Zato hočejo naprej nanovo r az deliti volilne okraj e tako, da dobe mesta z madžarskimi volilci več mandatov. Potemtakem se volilna reforma ne predloži parlamentu pred prihodnjo pomladjo. Kar se tiče nagodbenega pogajanja z Avstrijo, ne verujejo v neodvisni stranki, da bi se mogla nadaljevati še ta mesec, ker mora ogrska vlada šele proučiti avstrijski elaborat, in ker avstrijska vlada ne bo mogla pred ožjimi volitvami ničesar obljubiti. Hrvati in Madžari. Budimpešta, 16. maja. Konflikt med Hrvati in ogrsko vlado zaradi jezikovnih razmer pri železnicah in drugih avtonomnih oblastnijah še vedno ni končan. Danes je bila v ta namen konferenca med dr. Weker-lejem, banom Pejacsevichem, ministrom Josipovichem in predsednikom hrvatskega sabora. Konferenca se bo jutri nadaljevala. Po konferenci je izjavil ban Pejacsevich, da je položaj še vedno zelo kritičen. Hrvati zahtevajo, da mora hrvatski jezik dobiti veljavo tudi na prvih ogrskih državnih železnicah na Hrvatskem. Temu pa se ogrska vlada odločno zoperstavlja. V takih razmerah je prav lahko mogoče, da bo hrvatska vlada že jutri demi-sij onir ala. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 16. maja. Neki vojak v Carskem selu je priznal, da so ga hoteli revolucijonarji z denarjem podkupiti za atentat na carja. Prosil je, naj ga varujejo pred maščevanjem revolucij on ar j ev. Generala Steslja stražijo na njegovem posestvu policaji. Vso njegovo korespondenco so zaplenili. Državni svet je zavrgel zakonski načrt dume glede odprave vojnih sodišč in revizije obsodb teh sodišč. J a stični minister je v daljšem govoru dokazal, da načrt ni sprejemljiv. narodno-naprednim vodičem! Glasovnice za ožjo volitev se bodo dostavljale po pošti in sicer se bodo razpošiljale volilcem na ona stanovanja, ki so zabeležena v volilnih imenikih. Ker je pa mnogo voliloev v zadnjem času spremenilo stanovanje, bo pošti zelo težko dostaviti vsem tem glasovnice. Ni torej dvoma, da bo pošta vrnila vladi mnogo glasovnic, ker jih ne bo mogla dostaviti. Z razpošiljanjem glasovnic se prične že te dni. Kdor izmed naših somišljenikov bi glasovnice ne dobil vsaj do ponedeljka dne 20. t. m., naj se zglasi v uredništvu „Sloven-skega Narodau. One naše volilce, ki so morda izgubili legitimacije, opozarjamo, da dobe duplikate legitimacij na magistratu. Nihče izmed naših somišljenikov naj ne zamudi se pravočasno preskrbeti z duplikatom v slučaju, da bi bil izgubil legitimacijo. Vsa potrebna navodila v tej zadevi daje radovoljno uredništvo rSlovenskega Naroda". Dnevne vesti. V Ljubljani, i 17. maja. — Glasovnice dostavi vlada pO poŠti! Sprva je vlada odloČila, da si mora vsak volilec poiskati svojo glasovnico pri dotičnem vladnem komisarju, ki je vodil volitev v onem volilnem okraju, kamor spada volilec. Vsled odločnega protesta vodstva narodno-napredne stranke se je vlada vdala in odredila, da se imajo glasovnice dostaviti volilcem po pošti. Vsak volilec torej dobi svojo glasovnico po pošti! Te glasovnice, ki bodo nosile pečat deželne vlade, bodo rdeče barve, torej ne bele, kakor pri prvotni vo-litvi. Bele glasovnice, kiTso se rabile pri prvi volitvi, niso več v e 1 j a v n e , na kar zlasti opozarjamo tiste volilce, ki pri prvotni volitvi iz kakršnegakoli vzroka niso glasovali, a se hočejo sedaj udeležiti volitve. Kdor bi glasovnice ne dobil po pošti, si jo Jahko sam poišče v sredo 22. t. m. iu sicer volilci iz L, IT. in VI. volilnega okraja na mag!" str a tu, iz vseh drugih volilnih okrajev pa pri deželni vladi v deželno vladnem poslopju v pritličju; glasovnice se bodo dobivale tako na magistratu, kakor pri deželni vladi v času od osmih zjutraj do osmih zvečer. Imena onih volilce v, katerim se pri prvotni volitvi niso mogle dostaviti legitimacije, se razglase v uradnem listu „Laibacher Zeitung" in po dnevnikih. — Izvrževalni odbor narodno napredne stranke je poslal v Celovec naslednjo brzojavno čestitko: „Slava koroškim Slovencem na že priborjeni zmagi. Upamo, da se 23. maja ovenčajo z novim lavor ovim vencem. Za skledo leče v nemško suženjstvo prodani, otresli so se z lastno močjo robskih verig; vsled izdajstva lastnih bratov smrti posvečeni, dokazali so sijajnim načinom življensko svojo moč. Naprej zastava Slave! Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke." — nesramnost Tisti dr. Šu-steršič, ki je koroške Slovence izdal in prodal, je imel predrznost jim čestitati, da so pri volitvah zmagali. Odgovora seveda ni dobil, ker ga na Koroškem tako spoštujejo, da se kot pošteni ljudje v dna duše sramujejo njegove čestitke. Ali je pa morda mislil, da bo s tako čestitko obvaroval gotove „Slovenčevce" kriminala, ki jih čaka vsled tožbe koroških voditeljev l — Volilcem v III. iu V. okraju na znanje! V volilnih lokalih na Ledini in v realki je bila pri prvi volitvi silna gneča, kar je marsikoga napotilo, da je predčasno odšel, ne da bi oddal svojega glasu. Sedaj se je uredilo vse tako, da bo lahko vsak volilec komodno oddal svoj glas, ne da bi mu bilo treba predolgo čakati ali se prerivati med množico. To nazuanje volilcem. — Legitimacije kupujejo. Iz Vodmata se nam poroča, da so klerikalci včeraj lazili po hišah in plačevali po goldinarju legitimacije. Prosimo somišljenike, naj posvetijo temu klerikalnemu početju vso pazljivost in naj dotične klerikalne sleparje takoj naznanijo vodstvu stranke, da dobe pri sodniji zasluženi ričet. — Kaplanska agitacija. Klerikalci so poklicali z dežele najizkuše-nejše duhovske agitatorje, da bi v Ljubljani pomagali rogoviliti proti županu Hribarju. Upamo, da se bodo preklicano vrezali in da jih bo Ljubljana 23. t. m. tako napodila, da se bodo morali poskriti kakor ščurki, kadar zasveti luc. — Znani klerikalni kričač, ki sliši na ime L o ž a r , agituje zlasti med obrtniki za pasarja Kregarja, za katerega jih skuša pridobiti zlasti z grožnjami na bojkot. Te dni je bil pri raznih obrtnikih ter jih skušal pridobiti za Kregarja. Ker možje niso šli na limanice, jim je jel groziti, da jim bodo klerikalci napovedali bojkot in jih gospodarsko uničili. Ker je Ložar sistematično pri svoji agitaciji uporabljal grožnjo z bojkotom v volilne namene, se je poskrbelo, da se Ložarčku da prilika, da bo lahko v mirnem zatišju študiral načrt o bojkotu naprednih obrtnikov in trgovcev. Poživljamo vse one volilce, ki bi jim Ložar grozil z bojkotom, naj nam to naznanijo, da poskrbimo klerikalnemu plačancu zasluženo plačilo! — Vnet Eregarjev priganjač je tesar Ivan Pust, ki z Golobičem iz tobačne tovarne leta za klerikalnega kandidata okrog tako, da si je strgal že par čevljev. Kaj neki misli ta Ivan Pust, da bi bilo dobrega zanj, Če bi bil Kregar izvoljen ? MoŽ menda pač nič ne misli, ker če bi kaj mislil , ne bi pljuval v lastno skledo, ko mora vedeti, da je bila klerikalna stranka z dr. ŠusterŠičem vred vedne kruta in neizprosna sovražnica vseh obrtnikov zlasti pa ljubljanskih. Ako se jim je kdaj kazala na zunaj prijazno, godilo se je to zato, ker je upala od njih imeti koristi. Istotako bi pa bilo tudi za Golobica desetkrat bolj pametno, če bi se ne potegoval toliko za Kregarja, kakor da si dela nepotrebne skrbi in pota, ki ne bodo imela zaželjenega uspeha. — Sirovina v duhovski obleki. SnoČi po S marni c ah je trnovski kaplan Kochler javno klofutal in las al 11 let staro gostilničarjevo hčerko Franciško Mihelič, ker je pred cerkvijo z drugimi otroci vred zaklicala: „Živio Ivan Hribar!" Potem ji je pa še z gorečo smodko rokav od obleke sežgal. — Temu Kochierju privoščimo samo dvoje za ta izbruh njegove sirovosti: Da mu naj da škof Jeglič kmalu kako dobro faro, drugič pa, da bi ga oče tepene deklice dal malo zapreti. — Dokaz gorečega rodoljubja je podal pri zadnji volitvi gosp. Klemene, uradnik banke „Slavije". Pred kratkim so mu odrezali nogo, vendar so ga na njegovo zahtevo prinesli na volišče, da je oddal svoj glas županu Hribarju. Vse priznanje taki zavednosti ! — Dva kaplana ovadena. Zaradi nepostavnih manipulacij pri volitvi sta sodišču naznanjena kaplan v Gorenjem Logatcu in pa kaplan v Planini. Kako nasilno so ti ljudje postopali, priča naslednji slučaj: V neki hiši je bila doma samo ženska. Bila je že v sami srajci in sedela na peči, ko je prišel kaplan in zahteval glasovnico. Žena je kaplana lepo prosila, naj vsaj toliko počaka, da se obleče, a prosila je zastonj. BNič, nič,u se je drl kaplan, „le hitro dajte glasovnico.u Ni prej nehal, da je ženska v svoji kratki kmetski srajci zlezla izza peči in dala kaplanu glasovnico. Ta j o je popisal, ne da bil to dovolil dotični volilec. Ali ga bodo zaprli ali pa za kaplane že ne velja nobena postava? — Dostojnost malega Lam-peta. Idrijski klerikalci so za volilno borbo poklicali tudi Lampeta iz Ljubljane na pomoč. Lampe je znan kot najstrastnejši klerikalni hujskač in najsirovejši zabavljač, tako da v tem ne zaostaja niti za idrijskim O s saldom, niti za vojskarskim župnikom Gnezdom. Na shodu, ki so ga sklicali idrijski klerikalci pred volit-vijo v Idriji, je Lampek laskajoč se socijalnim demokratom na tako nizkoten način zmerjal liberalce, da je pobil vse rekorde, ki jih je kdaj na tem polju dosegel. Kako prostaskoje govoril dokazujejo že te besede, ki jih je rabil na tem shodu: „Ljubše mije, da mi deset socijalnih demokratov v obraz pljune, kakor da se mi en liberalec o d k r i j etf. Kaj ne, lepe besede in p polnoma vredne človeka, ki je bil večkrat radi ča&tikraje obsojen. T sirovosti so zmožni pač le kraujs katoliški duhovni njim na čelu Lamp urednik leposlovnega lista „Dom j Svctu. Lampek naj bo le potolaži Bitju, ki je bolj podobno Terz kakor človeku, se ni nihče odkril se tudi ne bo. — Dan slave v talcu. Iz g vinske doline se nam piše: Dne maja t. 1. zvečer je bila si a vn ost Žalcu, kakršne izza časa znanega „ bora" Še ni bilo v tem sloveČem %l venskem trgu. Iz vse krasne Savinsfc doline je privrelo ljudstvo v Za ki je oblekel slavnostno obleko; n hiše ni bilo brez zastave ... Ko zmrači, jele so frčati rakete v zr in v dolgi nepregledni vrsti s Šoštanj sko narodno godbo na čelu se je p mikalo ljudstvo proti domu novoi voljenega d r ž a v n o z b o r s k eg poslanca za okraj a Celje-V rac sko, F. Robleka! Požarni bram bovci in mladina so nosili baklje lampijone ter Čarobni svit se je raz lival po žalskem trgu. Topiči pa pokali liki v vojski. Pred krasni domom Roblekovim se ustavi množic in iz tisoč grl zaori navdušen vzklik „Živio Roblek!u Prizor neopisljiv! Ko glasovi malo utihnejo, jame t voriti v vznesenih, navdušenih besedi dr. Karlovšek ter slavi novoizv ljenca v tonu, segajočem mnogobrojn zbranim globoko v srce. Nepop:* navdušenost nastane in živio-klice kar ni hotelo biti konec. Zdaj se pri kaže na estradi pred hišo — R o b 1 e Znova navdušeno aklamo vanje o strani zbranega ljudstva. Roblek zahvali narodu za prirejeno ovacij ter za skazano mu zaupanje s te da ga je izvolil za svojega poslanca On obljubi, skazati se vrednega te. zaupanja ter hoče vse svoje sile u sebično posvetiti blagru preljubljene mu slovenskega ljudstva. In zopet j zaoril urnebesni klic: „Živio Roblek!-Sedaj se množica vrne nazaj v trg ter se raziđe v razne gostilne. Povsoi veselo gibanje. Najživahneje pa bilo v drevoredu sredi trga. Ta je : prav lepo razsvetljen in dobival * je tu v okrepčilo pijače ih* jestvin \ izobilju. Ob zvoku Šoštanjske godb? ob petju narodnih pesmi ter ob na vdušenih, slavnosti primernih nag: vorih se je razvila prava pravcati ljudska veselica. Potekel je hitro čer in naglo je napočila polnoč pa ■jutro. Bilo pa je to slavje zaključek vročemu boju, izvojevanomu v pono: slovenskemu naprednemu ljudstvu našemu IRoblekova zmaga pomei preporod političnega našeg* življenja na slovenskem štajerskem! Slava Roblekovim zavednim volilcem, a slava ludi provz: teljici te naše politične zmage: vrli naši „Narodni stranki!" — Poraz Vsenemca Wastiam V Mariboru. Kakor smo že poročal: je v Mariboru zmagal s slov skimi glasovi socijalnodemokra ski kandidat Resel proti znan emu klilo mlado žito, gozdje so se pokrili s košatim zelenjem. Takrat so se pojavili po vaseh ljudje, ki so govorili Kmetom o volitvah in poslancih, ob enem pa se je tudi raznesel glas, da bo pri cerkvi shod. Malo so sicer razumeli ljudje, zakaj se gode take reci, ki jih včasih ni bilo in se je vendar živelo bolje nego sedaj, in malo so se zmenili za one, ki so hodili po vaseh in so po polju in na potih ustavljali ljudi ter govorili ž njimi o novih poslancih. Toda v nedeljo se je v cerkvi naznanilo, da mora vsakdo priti na shod, ker se gre za vero. Takrat so se začudili ljudje in povzdignili so glave. Ženske so sklepale roke iz strahu in si šepetale čudne reči. Ko je torej prišla nedelja, se je zbrala na vasi množica, ki je bila prišla iz cerkve in so čakali, kaj se bo zgodilo. Pridrdrale so velike kočije in v njih so sedeli debeli dobro rejeni ljudje, učeni gospodje z naočniki. Ponižno so snemali možje klobuke z glave in si govorili: „To je on, to je doktor, on bo pridigal." Zapeljali so kočije v župnišče in debeli gospodje so izstopili. Na vasi so se pojavili med tem drugi gospodje in so namigavali ljudem. Množico so peljali v veliko dvorišče, kjer so navadno trgovci zapirali drobnico in buše, ko so jih gnali s Hrvatskega v Ljubljano na semenj. Tudi kozle in druge živali so zapirali v ono dvorišče, kamor se je zdaj sešla večja množica. Gledali so drug drugega in premišljali vsak po svoji glavi, kaj se vse velikega godi v današnjem svetu. Med množico se je pokazal tudi Lunder. čudili smo se temu tem bolj, ker je ljubil samoto in ni rad prihajal na kraj, kjer se je zbiralo mnogo ljudi. Bil je samotar in vedno je kazal, da ne ljubi družbe. Njegova mala sključena postava je bila kakor osamljena med kmetsko množico. Srepe, ognjevite oči so zrle nekako smehljajoče na ljudi, ki so gledali na njega in se mu umikali. Kmalu se je med množico pojavil tudi študent. Približal se je Lundru in ga pozdravil. Lunder je prikimal in je pogledal v drugo stran. Po dvorišču je nastal šum. "Gospodje, ki so se bili pripeljali v kočijah, so prišli na dvorišče, in gospodje, ki so bili na dvorišču, so dali množici znamenje, naj kriči. Nihče ni vedel, zakaj bi moral kričati, ampak ko so dali gospodje znamenje, so mislili, da morajo kričati, kajti zato so jih menda gospodje zbrali na shod, da delajo, kar jim oni velevajo. Zato je nastal šum na dvorišču. Na eni strani dvorišča se je dvigala visoka klet in pred njo je bil hodnik. Tja so stopili vsi gospodje in oči množice so se uprle tja. Zadovoljno so se smehljali debeli obrazi gospodov, ko so pogledali na množico in podbradki so se jim tresli od radosti. Usedli so se k mizi in so si prižgali smotke, eden njih pa si je delal cigarete. Nastala je tišina. Na hodniku se je vspel visok gospod in drugi gospodje so dali množici znamenje, naj ploska. Gospod je začel govoriti. „Previsoko sem, previsoko," je rekel, Ble bliže pridite." In gospodje so dali množici znamenje, naj pride bliže. Stopili so bliže in njih oči so bile oprte na gospode, da poslušajo njih povelja. Govornik je začel govoriti. Mogočen in hreščeČ je bil njegov glas. „Mi smo stranka," je govoril, „in stranka se bojuje za načela." In potem je začel dolg govor o svojih ve- likih zaslugah in gospodje so pri vsaki zaslugi dali množici znamenje, da naj kriči in ploska. Poslušala je množica velike besede in seje Čudila, kajti doslej ni vedela nič o zaslugah in tudi Čutila ni nič tistega, kar je govoril gospod. Ker pa so dali gospodje znamenje, je storila to, kar so ji ■< pokazali gospodje. V deželi je takrat vladala velika beda, tako da so ljudje trumoma bežali po svetu. Nihče ni vedel, kako se je to zgodilo, ampak prišli so taki časi. Zato se je množica zelo čudila velikim zaslugam. Ko pa je gospod prenehal z zaslugami, je začel z obljubami. Obljubljal je lepe in velike reči, da so poslušalcem od veselja trepetala srca in jim je lice lezlo na smeh. O davkih je go-goril in o zajcih. Obojega je bilo takrat preveč, zato so se razveselili ljudje, ko je rekel gospod, da [bo vse odpravil. Zoper gospodo je govoril, zoper jezične dohtarje in zoper uradnike, povzdignil je svoj glas zoper šolo in zoper gledišča. Vse stane mnogo denarja, to moramo odpraviti in denarja bo dovolj. Razveselila se je uboga množica nad temi besedami, kajti čutila je, da je samo v denarju sreča. Začutila je sedaj, da je nosila veliko breme in je bila vesela g spoda, ki je obljubljal, da bo breme odvzel z njih utrujenih ram Čutili so, da je to lepa pridiga, k nji enake že dolgo nis>> slišali, so pritrjevali in ko so gospodje dal: znamenje, so tudi ploskali in kričali Govornik je prosil, naj ga izvolijo za poslanca in je končal svoj govor Gospodje so dali znamenje in mu žica je kričala. Veliko je bilo navdušenje v njih srcih, vzbujeno p° lepih obljubah, utemeljeno v trdih nadah in v ^zaupanju na resničuo?' vsega, kar je govoril mogočni gospod Gospodom na odru so se tresli rejeni trebuhi, podbradki so trepetali od svetega veselja in lica jim je zalival* temna rdečica. Naenkrat se je pojavil na hodniku študent. Zagledali so g* z začudenjem in z nevoljo. Kako S upa študent govoriti tam, kjer J' govoril mogočni tuji gospod? Vsi g* poznajo in kaj bi mogel tak govoriti0 Kje si upa motiti veliko navdušenja Zakaj kali mir in veselje zaupnik sro? Morda bi govoril celo [proti gospodu in kaj bi si gospod pomisli o množici, kaj o njeni hvaležnosti za zasluge in obljube. (Konec prih.) Vsenemcu Wastianu. Izid te volitve je za Slovence v obče, zlasti pa na Štajerskem neprecenljivega pomena jn vsak treznomisleči Slovenec se jiiora iskreno veseliti zmage socialnega demokrata Resla, ker je s tem podrt glavni steber proti slovenski politiki na Spodnjem Štajerskem. Wastian je bil med nemškimi poslanci eden najagilnejših, ki je vse svoje delovanje osredotočil na Spodnje Štajersko ter s svojim neumornim in vztrajnim delom v prid nemški stvari ogromno škodoval Slovencem. Njegov škodljiv vpliv so Slovenci zlasti čutili na sodnijskem polju, kjer je dosegel, da so se slovenski uradniki z malimi izjemami prepodili s Spodnjega Štajerskega. Wa-stian je imel imenitne zveze z nemškimi uradniki na Spodnjem Štajerskem, ki so ga o vsaki malenkosti natančno informirali in mu izdali tudi marsikatero tajnost, ki jo je potem spretno znal uporabiti pri vladi proti Slovencem. Smelo lahko trdimo, da je imel pri vseh zadnjih sodnih imenovanjih na Spodnjem Štajerskem vmes svoje prste. Razni višji sodni funkcij onarji so bili popolnoma v njegovih rokah in so storili slepo vse, karkoli je Wastian zahteval. In Wa-stian se je v izdatni meri posluževal svoje moči ter skrbel pred vsem za to, da se je slovenskim uradnikom bivanje na Spodnjem Štajerskem kolikor mogoče otežilo. Slovenski uradniki pri spodnještajerskih sodiščih bi v tem oziru lahko povedali marsikatero zanimivo zgodbo. In sedaj je padel ta glavni steber spodnještajer-skega nemstva! Slovence mora ta poraz nevarnega Vsenemca navdajati z največjim zadoščenjem, to tem bolj, ker so ta poraz povzročili edino slovenski napredni glasovi, ki so bili oddani za Resla. Sklep naprednih mariborskih Slovencev, da glasujejo takoj pri prvi volitvi. za socialnega demokrata, se je izkazal kot taktično upravičen in ve-iepolitičen. Ako bi se mariborski Slovenci uklonili volji dr. Verstovška in komandi kanonikov, bi bil TTastian gotovo izvoljen. Ker niso hoteli plesati tako, kakor bi ti piskali, jih je njihovo glasilo „Slovenski Gospodar" grdo napadal, zlasti povzročitelja onega sklepa dr. Rosino, in jih imenoval narodne izdajice. Ti napadi so jih gotovo pustili hladne, no, sedaj pa so dobili še to zadoščenje, da so se njihove kalkulacije popolnoma uresničile in da so dosegli to, to kar so edino nameravali s svojim postopanjem, namreč padec Wastianov ! — Za socialnega demokrata Resla je glasovalo v Mariboru, kakor zatrjuje „Marburger Zeitung", 5 00 Slovencev. Glasilo mariborskih Vse-nemcev kar besni v očigled tega dejstva in psuje Slovence na vse načine, ker so se drznili glasovati za Resla. „Marburger Zeitung" piše med drugim: ..Socialni demokrat je bil izvoljen samo s pomočjo odločilnih 500 glasov, ki so jih oddali naši slovenski smrtni sovražniki. Ako bi ti ostali nevtralni, bi nemško prebivalstvo v Mariboru ne doživelo te narodne sramote, daje moralo zamenjati Wastiana z Reslom." Kako so ti ljudje smešni! Wastian je bil najstrupenejši sovražnik Slovencev, ali je potem Čudno, ako gredo slovenski volilci proti njemu v boj kot en mož! Da v tej borbi niso ostali nevtralni in da so oddali svoje glasove socialistu, to je bilo v eminentno narodnem interesu, zato zaslužijo tudi vso pohvalo tisti slovenski politiki v Mariboru, ki so provzroČili, da so mariborski Slovenci šli takoj pri prvi volitvi v boj za socialno-demokrati-čnega kandidata. — Še en popravek iz Lampe-tove kovačnice. Znani Dominik Janež, župnik v Studenem, nam je poslal tale popravek: „Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona z dne 17. dec. 1862. drž. zak. št. 6 ex 1863. zahtevam z ozirom na dnevno vest, objavljeno v št. 104 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem jaz na prižnici naznanil, da bo Žitnik imel v nedeljo zjutraj mašo za srečne volitve; res pa je, da sem oznanil, da bom jaz imel mašo v četrtek zjutraj v namen volitev " Vseeno je, kdo je m ase v al — ali Žitnik ali Janež, gre se samo za to, če se je cerkev zlorabljala v volilne namene. To se je pa v tem slučaju zgodilo, kar župnik Janež v svojem popravku izrecno priznava. V dotični notici, ki jo Janež skuša popraviti, smo tudi trdili, da je Nace Žitnik v Studenem spovedoval ter ljudi prepariral v spovednioi, da bi naj njega volili. Te naše trditve si župnik Janež ne upa ovreči, zato se je niti ne dotakne, ker je tako resnična, da se niti z liguoriansko moralo ne da spraviti s sveta, Ej, Dominik, lansko leto si se že nesmrtno blamirai, ali bi ne bilo pametneje, da bi sedaj miroval in se izogibal zopetne blamaže ? — V a v di jene i pri cesarju je bil včeraj sekcijaki svetnik dr. J. 6 a b n i k. — Gozdarska vest Gozdni inspekcijski komisar II. razreda gosp. Karel Tavčar je premeščen iz Čresa v Novo mesto in so se mu izročila gozdarsko tehniška dela v imenovanem gozdarskem okraju. — Slovenska opera v Oseku in Sarajevu, člani slovenske opere so prišli v Osek, kjer prirede več predstav. 1. junija pridejo v Sarajevo. — Družba sv. Cirila in Metoda priporoča svoje nove razglednice s podobo priljubljenega nam pesnika župnika Fr. Ks. Meška. Razpošilja jih pisarna nase družbe in na to naj se obračajo rodoljubi s svojimi naročili. V zalogi se nahajajo tudi še letošnje spomladanske razglednice, katere naj ne čakajo druge spomladi v prostorih trgovca g. Ivana BonaČa v Ljubljani. — Sestavljivi vozni zvezki. Z veljavnostjo od dne 1. maja 1907 izdal se je za promet s sestavljenimi voznimi zvezki novi seznam. Natančnejši pogoji zadevajoči izdajne urade, voznine in način za izdajo razvidijo se iz razobešenih razglasov. — Za opeklinami e umrla 4- letna Amalija Moškric v Vevčah pri Dev. Mar. Polju, ker je padla v škaf vrele vode. — Noi v Borovnici. Z dne 14. t. m. poročali ste iz Borovnice, da so tu napadli godca Juvana in mu prizadeli šest hudih ran. Stvar je bila tako-le: Pred nedavnim časom ustanovil je tukajšnji kaplan, gotovo po vzgledu drugih svojih kolegov in da se prikupi višjim, takozvano „izobra-ževalno društvo", katero je v tej kratki dobi tako napredovalo, da je pretečeno nedeljo že javno nastopilo in pokazalo ruspeha" svojega truda. Krčma „Triglav" je kar blisčala papeževih znakov, tamburaši so udarjali, da je bilo joj in diletantje so se skušali, kdo izmed njih da dobi venec prvenstva. Vse to je ganilo nekega delavca tako, da se je baje med predstavo izrazil: „po tej igri bodem pa zaigral jaz enou. In res, kar je obljubil, je tudi izvršil. Ta novi diletant, neki Juvan, ki po svetu dela — danes tukaj, jutri tam — je zapazil svojo ženo, bivšo vdovo Jurca, da opravlja na tej veselici posel kuharice, kar ga je moralo tako jazjariti, da ji je velel iti takoj domov. Ker pa žena ni hotela ustreči moževemu povelju, jel jo je ta brez kakega daljšega pričkanja obdelovati z nožem in ji prizadel več hudih ran. Juvan se je po izvršenem činu sam javil orožništvu, katero ga je odvedlo v varen kraj, kjer bo imel časa dovolj premišljati, kako je treba ravnati s svojo ljubeznivo boljšo polovico; žena bo pa v deželni bolnici tudi lahko prišla do prepričanja, da brez moževega dovoljenja ni smeti iti kamor si bodi za kuharico in če jo v to zaprosi tudi — izobraževalno društvo. — Gospodu Povsetu iz Čateža. Slišali smo, da ste proslavljali zmago s svojimi podrepniki glede državnozborske volitve, z veličastnim zvonenjem. Morda ste imeli tudi „Te Deum" (od takih je vsega pričakovati). Vprašamo, koliko ste pripomogli Čatežanom pri plačevanju zvonov! Kaj je vas tudi že prešinila ona svetomodra misel „Jaz sem gospodar", kakor šentlovrenškega „Tončka". Čatežanje, čestitamo vam. Šentlovrenska deteljica. — Klerikalni shod v Šmarjeti in druflo. V nedeljo, 5. t. m. je prišel v Smarjeto liferant lurške vode Smolnikar, da bi obdržal na vrvici kmete pri volitvah, da ne bi glasovali za Penca. Prišlo je na shod kakih 100 klerikalnih backov. Shod je otvorilo kaplanče Prijatelj. Predlagal je predsednikom župnika Za-mana, kar so backi seveda potrdili. Dalje je izvolil „Čudovanovega strica" za podpredsednika in sebe za tajnika, češ, jaz imam dolg jezik Zaman je dal besedo liferantu lurške vode. Ta je najprvo začel pričujoče hvaliti, da niso zadnji itd. Menda zato, ker jih je prišel on gledat. Obljubil jim je vse mogoče in nemogoče, da so mislili baoki, da bodo sedaj, če bodo volili klerikalnega kandidata, samo jedli in dihali, delati jim pa ne bo treba nič. Rekel je svojim n volivcem", da je doma s kmetov in da dobro pozna kmetske potrebe. Mi pa pravimo, da, ako bi liferant lurške vode dobro poznal kmetske potrebe, bi mu ne bilo treba gledati na papir in jih šele tam iskati, kajti kmet in tisti, ki ima srce za kmeta, ima vse kmetske potrebe v srcu. Obljubil je „volivcem", da bodo klerikalni poslanci odpravili vojake, kmetske dolgove itd. Rekel je dalje, da bodo tudi žuljave roke smele streljati zajce, če zmagajo klerikalci. (Pri tem je stisnil svoje bele roke, na katerih ni bilo še sledu o žulju, v pest.) Mi pa pravimo, če nimajo klerikalni poslanci bolj važne naloge kot zajce pobijati, ne bodo Še rešili kmeta in žalostna jim majka. Rekel je, da bode že župnik Zaman pokazal luknje v njegovi „štrenci". Mi smo bili jako radovedni, kaj bode Zaman povedal. Ko je povzel besedo, ni vedel povedati o g Penou nič slabega. Samo to mu je štel v greh, ker so ga priporočili gg. dr. Romih, Globočnis: in baje Majzei. Kdo pa so ti? Ali niso poštenjaki? O njigovi osebni časti ni vedel nič slabega. Torej, ako misli kdo drugače kot far, potem le po njem! ZveliČarjev nauk seveda! — Ko je dal dr. Hočevarjevo kandidaturo na glasovanje, bi bilo lahko videlo zijalasto kaplanče, ki je med shodom raztezalo svojega rojstva čeljusti, skozi okno prvega nadstropja v župnišču, da je jako malo ljudi vzdignilo roko za dr. Hočevarja. Pa ne, da bi bili drugi za Penco ? Po shodu je neki fant povedal v neki gostilni, da imajo farji 9000000 K več plače na leto in da so odpustili škofu 150.000 K davka. Bil je navzoč farovški podrepnik in daljni Škofov sorodnik. Ta je povedal Zamanu besede tega fanta. Zaman se je dne 11. t. m. razkoračil na prižnici in prav surovo napadel dotičnega. Vedel naj bi črni Zaman, da na besede govorjene v gostilni naj odgovarja v gostilni, ne pa v cerkvi. Sicer pa je tisti fant govoril golo resnico in kdor to taji, je lažnivec. — »Jeseniški Sokol" priredi na binkoštni ponedeljek pešizlet v društvenem kroju na Bled. Odhod točno ob 12. uri opoldne iz društvene telovadnice na Savi. — Utonil je v sredo v Palškem Jezeru llletni Gregor Cešnik iz Palčja pri Postojni. Šel se je kopat na poti v šolo in prišel v pregloboko mesto. — Umrla je 16. t. m. soproga šolskega voditelja, gosp. Ivana Kuharja v Radomlju. — Poskusen samoumor. 21-letni kovač Edvard Markon v Trstu je skočil iz II. nadstropja na ulico in se nevarno poškodoval. — Samoumor. V Trstu je skočil v vodnjak 501etni delavec Andrej Gerdol. Dasi so mu takoj spustili noter vrv s kljuko, vendar se samo-umorilec ni hotel poslužiti reševalnega sredstva in je utonil. — Kapucini v Kopru kar ne trpe Slovencev in Hrvatov, dasi kaj radi okrog njih beračijo. Dne 7. t. m. je bilo pri Šmarnicah tudi nekaj Slovencev. Ko jih je zagledal pridigu-joči kapucin, mu je kar kri zavrela in psoval je Slovence s ČiČi ter dejal, če ga ščavi niso razumeli, naj gredo v čičarijo. — Samoumor. Janez Škerlj iz Bača se je v noči na 14. t. m. na odru neke lope obesil. Ljudsko mnenje je, da se mu je um omračil in da že popreje ni bil zdrave pameti. — Krvav spopad. V Zagrebu štrajka del delavcev Franckove tovarne za cikorijo. Da bi one delavce, ki delajo v tovarni, zadržali od dela, naprosili so štrajkujoči 600 drugih delavcev za pomoč Ti so zaprli vse ulice, ki vodijo k Francko vi tovarni. Došla policija je bila obsuta s kamenjem, da sta bila dva stražnika težko ranjena. Policija je potegnila sablje in razgnala delavce, izmed katerih sta bila dva ranjena. — Nežen mož. V Otoku na Hrvatskem je Marjan BertiČ prišel opoldne pijan domov. Ker žena še ni bila s kosilom gotova, začel jo je mož zmerjati zaradi tega. Žena na vodenici bolna, ga je opozorila na svojo bolezen. V tem je mož odrezal kos klobase in vrgel z vso silo nož na mizo, češ: nJaz sem gospodar v hiši, a ne ti." Nož je odletel v ženo in se ji zabodel v levo stran prsi pod rebra, da se je vsa krvava zgrudila na tla in da ima smrtno ne varno rano. — Dva otroka zgorela. V Ostari j ah na Hrvatskem je pogorela hiša kmeta MihaljeviČa. Žrtev požara sta bila tudi Sletni deček in 51etna deklica. — Mednarodna „Mica Kovačeva". Predvčerajšnjim popoldne je prišel v „Narodno kavarno" neki tu jec ter tam pil črno kavo. Mesto da bi bil kavo plačal, je med odsotnostjo natakarja izginil iz kavarne in jo naravnost mahnil v kazinsko restavra- cijo. Tam je nekaj jedel in pil in ko je bil gotov, je hotel oditi, ne da bi bil plačal zavžitek in vzel s seboj za nameček še servet. Pravočasno je pa natakar še gostovo nakano opazil, ga prijel za ovratnik in izročil došlemu policijskemu stražniku. Navedeneo pravi, da je Niko BuČič, da je rojen 25 novembra 1877. v Buenos-Aires, pristojen pa v Starograd v Dalmaciji. nMico" so oddali sodišču. — Vtihotapil se je danes ponoči v neko stanovanje v hiši štev. 5 v Dalmatinovih ulicah skozi odprto okno neki lopov in začel po sobi stikati, kjer je našel na omari denarnico, iz katere je ukradel 1 K denarja. Ko so ga začutili, so začeli vpiti, tat pa je skočil skozi okno na cesto in izginil v temni noči. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 58 Slovencev, 40 Ogrov in 45 Hrvatov. V Heb je šlo 60, na Prusko pa 35 Hrvatov. — Izgubljeno. Izgubila se je, kakor smo že poročali, vojna legitimacija na ime Sag a din, beležnik in prost vozni list Trst-Ljubljana in nazaj. Kdor bi našel te reči, naj jih prinese v naše upravništvo. — Izgubil je realec Rudolf Schwi-ckart denarnico, v kateri je imel 19 kron denarja. — »Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Izkaz društvene posredovalnico slovenskega trgovskega društva „Merkur . V službo se sprejmejo: 2 poslovodja mešane stroke, 1 knjigovodja in korespon-dent za Ljubljano, 1 knjigovodja in korespondent za Trst, 1 konto-rist, 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke kot skladiščnik, 1 pomočnik špecerijske stroke, zmožen tudi slovenske korespondence za Ptuj, 1 pomočnik manufakturne stroke, 1 pomočnik želez -ninarske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke. 1 konto ri-stinja za Ljubljano, 1 blagajničarka za Ljubljano, 1 prodajalka za deželo. — Službe iščejo: 4 knjigovodji in korespondenti, 3 kontoaristi, 12 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika že-lezninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 12 kontori-stinj, 3 blagajnicarke, 6 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. * Najnovejše novice. Cerkev sv. Marka v Benetkah so morali na severni strani podpreti, ker se je bati, da se zruši. — Velike povod nji na Gorenjem Štajerskem in Solno -graškem so napravile mnogo škode. Ponekod na državnih železnicah je promet še vedno pretrgan. Proti turski oesti se pomika zemeljski plaz v obsegu enega milijona kubičnih metrov zemlje. — Štrajk kmetskih delavcev se je razširil že skoraj po celi Gornji Italiji. V parmski pokrajini je ustavilo delo 10.000 delavcev. — Preprečeni atentat na rumunskega kralja. Rumunski kralj je odlikoval policijskega načelnika in pet policajev v KoloŠvaru, ki so lani prepreči i atentat na kralja, ko se je vozil skozi Kološvar. Dose-daj se je tak atentat tajil. — Velike demonstracije so se zgodile v Cernovicah. Demon-strantje so pobijali okna na javnih poslopjih. Celo mesto je zasedeno po vojakih. — Minister Prade seje šel zdravit v Karlove vari. — Volitev vlada rj a zaBrun-švik bo v deželnem zboru 27. t. m. * Oblečeni kipi. Uprava višje šole v Dannburv, Conn., je naročila dva jako fina posnetka klasičnih kipov Apolona Belvederskega in metalca diska, da bi ž njima okrasila krasno šolsko dvorano. Temu pa so se uprli tercijalci in velečastiti, da sta ti sohi v svoji nagoti opolzki in da morata dobiti suknje ali pa jih razbij ej o. Telefonska m brzojavna porotna. Praga 17. maja. Na te, bela Ljubljana, se obračajo oči vseh zavednih Slovencev. Dokaži 23. maj ni ka da so blazne nade brez-domovincev, podreti trdnjavo pravega slovenstva. „Ilirija" Trst 17. maja. Oklic tržaške italijanske strauke, poživljajoči volilce, naj se ožjih volitev ne udeleže, je vlada za plenila. Trst 17. maja Istrski Italijani so sklenili, da se ožje volitve v 1. (italijanskem)] okraju Buje-Piran ne udeleže, pač pa v ostalih dveh italijanskih okrajih. Oklic priznava, da je mogoče, da zmagajo Hrvatje v teh italijanskih okrajih. Dunaj 17. maja V tukajšnjih političnih krogih prevladuje vse bolj mnenje, da ja Beckovo ministrstvo postalo nemogoče. Utemeljuje se ta sodba s tem, da nimajo Češki in nemški parlamentarni ministri nobenih večjih strank za seboj, ki bi mogle vlado držati. Tudi najbolj pesimistični ljudje so mnenja, da pride že v nekaj tednih do ministrske krize Dunaj 17. maja. Vodilni nemški politiki se trudijo, da bi združili vse liberalne nemške elemente v eno samo stranko Od 223 nemških mandatov, jih bo 45 do 50 v rokah socijalnih demokratov, kakih 70 v rokah kršČ. socijalcev, nekaj Čez 30 v rokah konservativnih kleri-kalcev. Ce bi se ustanovil skupen liberalen nemški klub, bi utegnil imeti 70 do 80 članov. To se smatra kot edino sredstvo ohraniti nemškim liberalcem velik vpliv v parlamentu in zastopstvo v ministrstvu. Dunaj 17. maja Poskus, med nemškimi strankami doseči kom promis za ožje volitve, se je ponesrečil. Praga 17. maja. MladoČehi, StaroČehi, narodni socialisti in ra-dikalci so sklenili kompromis za ožje volitve. Vsled tega kompromisa je zagotovljena izvolitev ministra dr. Fofta, V. KlofaČa in Kaftana, izvolitev dr. Kramara pa je kljub temu dvomljiva. Praga 17. maja. Takoj po ožjih volitvah sa šestanejo vsi voditelji narodnih Č3ških strank, da se posvetujejo o ustanovitvi skupnega češkega kluba v parlamentu. Brno 17 maja. MLdcčehi, Staročehi, narodni socialisti in agrarci so sklen li kompromis za cžje volitve, dočim so naprednjak i odklonili vsaka kompromisna pogajanja. Karlovi vari 17. maja Namestnik dež glavarja na Moravskom dr Hugon p 1. Fux je danes umrl na posledicah operacije slepiča Fux je bil vodja Nemcev na Moravskom Inom ost 17. maja. Socialni demokrati so sklenili pri ožji volitvi glasovati za dr. Peratho-ner ja. London 17. maja. Iz Car skega sela poročajo, da so v bli zini dvora prijeli vojaka, ki se je že dlje časa zelo sumljivo vedel Pri aretovancu so našli izredno mnogo denarja. Pri zaslišanju je izpovedal, da je bil podkupljen, carja umoriti. Gospodarstvo. — Ponudbeni razpis. Oskrbovalna komisija c. in kr. vojaškega stavbenega oddelka 3. voja v Gradcu naznanja trgovski in obrniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 29. maja 1907 ob 11. uri dopoldne v pisarni vojaškega stavbenega oddelka 3. voja v Gradcu vršila pismena ponudbena razprava zaradi zagotovitve stavbnih del, dobav in postranskih del, potrebnih pri adaptiranju nekaterih na ljubljanskem polju nahajajočih se objektov. Stroški za to znašajo približno 32.000 K. Prepis ponudbenega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Vsi, ki ningo. slasti do jedi ali jo imajcTie malo, ki jih muči težka prebava, zaprtost telesa, gorečica, napenjanje, prevelika tvorba kislin, ki jih boli glava in želodec, dosezajo s porabo pristnih Bradvjevih želodčnih kapljic izvrstne uspehe. — Dobivajo se po lekarnah. G. Brady, lekarnar na Dnnaja I, Fleischmarkt 1—386, razpošilja po 6 steklenic za K 5 —, 3 dvoj-nate stekl. za K 4*50 poštnine prosto. 482—4 Umrli so v Ljubljani. Dne 3. maja: Jakob Ter ček, dninar, 41 1., Hadeckega cesta 11. Dem en ti a par.U m. Dne 4. maja: Margana S dan, gostija 71 1. Japljeve ulice 2. Degeneratio amvloide. Dne 5. maja: Angela Oolinšek, kaj žar jeva hči, 8 mes. Ilovica 5. je utonila. Dne 6. maja : Gabrijela Zaduik, delavka, 50 let. Kadeckega cesta 11. Demenrta serm Dne 11. maja: Martfa Stergovšek, posest aikova vdova, 78 let. Cesta v mestni log 15. Vsled raka. -- Ida Primožič, zasebnica, 64 let. Dalmatinove ul 5. Jet ka. Julijana Stern, gostija, f>4 let. Kadeckega cesta 11. Paranoia. •Toaip Bartl. umirov. župnik, 70 let. Zaloška cesta 11. MvodegeoeratM ».'»rdiš. Dne is^ia: Ana Sušnik, sprevodnikova žena, 37 h r. Cesta na južno Železnico 16. Je-tika. — Jožefa Regenspuryky, predstojnikova vdova, 60 let. Valvasorjev tr^ 4. Vsled raka. Dne 13. maja: Štefan Mihelie, posestnik, 72 let. Kadeckega cesta II. Dementia senilis. — Ivan Kos, črevu*a>jev sin, 19 mes Sv. Florjana ulice 13. Bronchins capill V deželni bolnici: DDe 2. maja: Jožef Novak, gostač, 42 let. Diabetes mell. Dne 3. maja: Srečko Čepeljnik, mizar, 25 let. Jetika Gregor Kovač, gostač, 6^ let. Jetika. — Martin Tomle, dninar, 59 let. Jetika. Dne 4. maja: Anton Kovačič, dninar, 46 1 Pljučnica. Dne 9. maja: Martin Gospodaric, premogar, 96 let. Emphvsema cbron. - - Ivana Turk, delavčeva žena, i'6 let. Jetika. - Anton Stigel-bauer. vojaški umirovljenec, 65 let. Srčna hiba. Borzna poročila. LJubljana** ^Kreditna banka v Ljubljani* Uradni kurzi dun. borit 17. maja 1907. r|% n sjslts rseta. . Hr/, sreerna renta . Vi4 svarr. kronika renta . f*, . alata , . . mt efrska kronska renta f U - zlata ■ . * W% pesojila e*S. Kranjs** 4*/,»', »osojne Spljč; •V/f. . » Z^ar 4*fg».V »os.-herc Jtelssmšk? nosa ji 1 c 3902 . . . ^ fetika det. kfinka k. e. m w m . *| •V,S, tast- pt§wwt tal. sk* fcipožcć*** ban'*« . , §»k% p*fc. kom. k. e. s {& ?r...... stal. 9i»sRa hmert*. ftrsnt »nVce..... *a*t. piaroa ojp. a««* iti. hranilnice . . . , x. ph. ©gr. hip. **n eV, eei. »$r. W»Kalnih i*- feasic d. &?. . . obi. čaifc* ind. bankt ^riof. leA. ieles. Trst Poreč .... frv *rier. ateienfairife i** f . Mior. jui. že' kup , o». svstr. »ee. »* s-. in a ■ «d t nm*j4 . . . a i. j£G4 .... , ...... kr«^t l saolssjc Daau 98 35 99 75 98 45 11665 9380 11180 9850 104-60 9985, 9945 1C0 —j 99 10 a. 100 40' 106-- 99 60 100—: 1C0-- 100-100 — 99 90 $87* 303-36 100 - Bl»g 98 55 99 95 98 65 11685 94 — 112 — U9 30 101'BC 100 85 lX-45 101 — 99 60 ?01-40 107 — ioc -50 100- 50 100*30 100 2C 101- - 99 76 30535 101-— B scrtke ata. 9 V.ti'6Afl...... Aasenata . . . fjreottnv , ... ^nomošk« * ... 4v»tr. rtžeć. *n*s • Rudolfov« đ « i . £aicburike i t J &fs**iske feeat „ iti Palalsi. H.?'-« ielesnice » • t •. « •>.levne želesnte« ... Av»tr.-«f rske ben^« defc ^ /sir kr^d^iae >«nke . . pgrsk« . , • pvr. c stenske • ■ -Premogokop y M^ae« (Briks) ^ipjnske mentes ....!: 69325 .^faike 1«4. M <*r. ... 3599 Wamr&mim0.....645 25 frb«voli«*e p?ats. čra&m ^V5tr. or^ftfie bfwr 151 75 256 — 147 5o 265 273 —j 244-fc0 96-76 190 26 21-50 436 -80-Č8 17 -46 76 27 75 63 -18-— 476 - 130 — 677 50 IJ1769 — 657 25 759-50 240 50 733 — 270 -5'>2 50 148 - II 96 19 11 23 97 24-117 65 96-40 261 4-84 163 7b 2eo — 149 50 278 — 283 — 254-50 106 75 591 25 i3 6J i45 — 90 94 -63 -47 75 2976 IZr-486 - 130 70 678 50 1779 — 668 25 760 50 242 — 736 — 59426 <6r9 — 546-25 273 — 556 50 IbO 60 11-40 1914 24 05 24 08 11786 96 65 2-62 5-- fitne oeno ¥ Budimpešti. Dne 17. maja 1907. TorFnin< Ftcnica U oktober . . um 50 kg K 10-26 ** , B .... 60 . - 8 48 Koruei s maj .... 60 n a JOlrJ ...» Oves a oktober , • • a ■l^liSflr. 10 h višje. HeteoroloSfCno poročilo. fiUnt nad morjem Ofl*S ^taujl «račui tlak *)r> <: mir. ] m 9 60 „ „ ^0 , . 5 98 6 — 6*98 _ Cas opazovanja Stanje barometra ▼ mvt ' o* So I ^ 0. * ig Vetrovi Vebo 16. 9. d*. 733 2 143 el. jug. jasno 17. 7. sf. 2. pop. 733 1 731 7 117 14 4 al. jvzb el. jvzh. jasno dež Srednja včerajšnja temperatura: 16'8° nor-male: 14 2 . - Padavina ▼ mm 0*0. Kupim već rabljenih vi >i ■j Hiša v Ljubljani ▼ Trnovskih ulicah IS s stanovanji, zlasti pripravna za indu strijce in obrtnike, z velikim dvt.risčvm in delavnicami, z vzidanimi snsilniini pečmi se za 46000 K (dolga pri hranilnici 25000 K) pod ugodnimi plačilnimi pogoji tako] proda. 1331 9 Dr. M. Hudnik, odvetnik v Ljubljani. «a* **** »iro -h- «fi «*• Posojilnica ? Logatca registr. zadruga z om. poroštvom vabi častite zadružnike k V 1 ki bode dne 26. maja 1.1. ob 3. url pop. v posojilDični pisarni v Dol. Logatcu. Dnevni red. 1. Poročilo in računski sklep za 1. 1906. 2. Odobrenje računa in razdelitev do- b.čtta. 3. Poročilu o reviziji zadruž. revizorja. 4. Voiitev ravnateljstva in nadzorstva 5. Predlogi in nasveti zadružnikov V Dol. Logatcu, 15. maja 1907. i«o i Ravnateljstvo. «a» .?* - / tKt »m» «a« «*• j*. tiL, ,1, «z» »a* la trgovino z mešanim Manom so lšoota pomočnik m 1661—1 učen H. ŠTANCER trgovina z moš. blagom v Krškem. Vljttdno sef priporoča trgovina Ljubljana, Jtari trs itev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Ceno zmerne. 67 i fBlHSa5H5H5SSH5B5gSB5H5B5a5a5B5eŠH5B5H5g5a5aSa5H5035^S(B Preirzetje gostilne. Vsem spoštovanim prebivalcem Ljubljane in okolice vljudno rja- znanjava, da sva prevzela staroznano sosfllno „pri Avstrijskem cesarju" na Sv. Petra cesti št. 5 kjer se bode točilo vedno svete pivo in pristna vina. Istotako bo-deva skrbela za okusna mrzla in gorka jedila. Lepo urejeno keglišče vsak dau na razpolago. Sprejemajo se naročniki na obed iu večerjo« Zagotavljajoč vestno, prijazno in ttčno postrežbo, se priporočava za prijazen obisk z vsem spoštovanjem Oinko in Jlna pokora 1639 gostilna „pri avstrijskem cesarju". tej Id Id Id IK IK IS Id IK pred vseinil ROBERT & Co. Dunaj, „Deering" največja specialna tvornica na sveta za žetvene strofe. Novo J Novo! „Ideal" :e Is ral j vseh lahkotekočih kosilnih strojev za travo in zelenjavo. Prednosti: zelo lahko vlačenje. Najboljša snov. Enostavna konstrukcija Priročno oskrbovanje. Ed.fi. ZaSlOIMlik: 1382—4 Fr. Stupica, Ljubljana. Dobro ohranjeno domsko bolo SO proda. Cena K 80. t627 Sv. Petra nasip štev. 3. Prodajalka se takoj sprejme. Vpraša se Turjaški trg št 2, II. nadstropje. umo—i Š1l46 3 vicarija. Od 1. mola nadalje tudi gorkakuhinja Vsak dan ob 3. in ob 7. popoldne koncert Ljublj. seksteta na lok Ob nedeljah in praznikih ob 10. dopoldne in ob 3. in 7. popoldne. Ostop vselej prost. Pueh kolo skoraj novo (Torpedo-Freilauf) za » spode, se ceno proda. Kje, — pove upravništvo „Slov Naroda-. fe*s' V občini Bukovje pri Postojat kl obstoji iz vasi Bukovje, Q0 renje inPredjama se potrebnjeti dober čevljar in dober 16^8 primerne 1579- 5 obleke za UeiDdellJCB v največji izberi in po najnižjih cenah v Angl. skladišču oblek O. Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5. krojač ki naj bi ne nastanila tamkaj. Zaslužek bosta dobivala tudi iz sosednih va-, HHiiil Jutri o soboto 18. malo t. i Začetek ob poluosmih. Vstop prost A. Seidel, hotelir. Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo". y v v V V Mio i itn Biii oprano m osnaženo 12RS od 35 kr. naprej 11 prodaja C. I. Hamann v Cjubljani. 8l7 11 Si f "•1 m Velika trgovina moških, ženskih in otroških čevljev domačega, iu t^oraiškega izdelka Kongresni trg št. 6 -A-j * Tiiniborniuo * I hliil. S NaroČeca dela se izvršujejo natančno po meri iz najboljšega usnja ^ 9 v elegantni obliki en po prav nizki ceni. IC41—9 fe I MATEJ OBLAK 1 čevljarski moster in trgovina s čevlji. ^ Oblel^« za birmance v najueeji izbiri po najnižji!) eenal) priporočata i&is Qriear % Tr^ejac \> Ljubljani prejrerncuc ulice jt. 9 v Ljubljani SUKNA 83 In modno blaso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno V Jfumpolcu na Češkem. Tvorniske cene. Vzorci franke. Pismene ponudbe: A« PUH, poate reatante, Ljubljani. i6i6—2 j 99 12—66 Podminlca v CELOVCU. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podrninloa v SPUSTU. Stritarjeve nllce it 2. x . x . . . . MM nraniAAA na državne srečke iz I. 1864 cele po K 20—. polovice K 11 priporoča k žrebanju dne I junija 1907 pr0iTI6SG glavni dobitek K 300000. fjaji na knjliloe in takoftt raču obrestuje od dne vloge do dne vidi ga po 4Vt %• Kontni davek plača banka sama. Iadsjstelj in odgovorni urednik: Baito Puitoalenissk Lastnina in isk »Narodne tiskarne1 2 61 4 0594